Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o političnih strankah
obsega:
- Zakon
o političnih strankah (Uradni list RS, št. 62/94 z dne 7. 10. 1994),
- Odločba
o razveljavitvi četrtega odstavka 3. člena zakona o političnih strankah ter o
odpravi odločitev Vrhovnega sodišča in Ministrstva za notranje zadeve o
zavrnitvi vpisa politične stranke v register političnih strank (Uradni list RS,
št. 13/98 z dne 20. 2. 1998),
- Zakon
o nadomestitvi indeksa drobnoprodajnih cen z indeksom cen življenjskih
potrebščin – ZNIDC (Uradni list RS, št. 1/99 z dne 9. 1. 1999),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o političnih strankah – ZPolS-A (Uradni list
RS, št. 70/00 z dne 8. 8. 2000),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o političnih strankah – ZPolS-B (Uradni list
RS, št. 51/02 z dne 11. 6. 2002),
- Odločba
o razveljavitvi dela prvega in drugega odstavka 23. člena zakona o političnih
strankah in o ugotovitvi, da prvi in drugi odstavek ter prvi stavek tretjega
odstavka 26. člena istega zakona niso v neskladju z ustavo (Uradni list RS, št.
94/02 z dne 8. 11. 2002),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah – ZPolS-C (Uradni list
RS, št. 69/05 z dne 22. 7. 2005).
ZAKON
o političnih strankah
(neuradno prečiščeno besedilo št. 6)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Politična stranka (v nadaljnjem besedilu:
stranka), je združenje državljank in državljanov, ki uresničujejo svoje
politične cilje, sprejete v programu stranke, z demokratičnim oblikovanjem
politične volje državljank in državljanov in s predlaganjem kandidatk oziroma
kandidatov na volitvah v državni zbor, za predsednico oziroma predsednika
republike ter v organe lokalnih skupnosti.
2. člen
Stranka deluje javno.
Javnost delovanja stranke se praviloma
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delovanju stranke.
Finančno in materialno poslovanje stranke
mora biti javno.
3. člen
V Republiki Sloveniji ne sme delovati stranka,
ki ni registrirana v skladu z določbami tega zakona ali stranka, ki ima sedež v
tujini.
Stranka ne sme delovati oziroma
ustanavljati svojih organizacijskih oblik v gospodarskih družbah, v zavodih in
drugih organizacijah ter v državnih organih.
Stranka ne sme delovati kot vojaško ali kot
oboroženo združenje in je v ta namen ni dopustno ustanoviti.
V Republiki Sloveniji se ne sme
registrirati niti delovati stranka, ki propagira nasilje, rušenje ustavne
ureditve ali zahteva odcepitev kakšnega dela Slovenije, oziroma sicer namerava
delovati ali deluje protiustavno. (razveljavljen)
II. USTANOVITEV IN REGISTRACIJA STRANKE
4. člen
Stranko lahko ustanovi najmanj 200
polnoletnih državljank in državljanov Republike Slovenije, ki podpišejo izjavo
o ustanovitvi stranke (v nadaljnjem besedilu: ustanovna izjava).
Ustanovitelj stranke ne sme biti oseba, ki
ji je odvzeta poslovna sposobnost.
5. člen
Z ustanovno izjavo ustanovitelj izjavi svojo
voljo o ustanovitvi stranke.
V ustanovno izjavo ustanovitelj vpiše:
-
ime in priimek,
-
podatke o datumu rojstva,
-
državljanstvo,
-
stalno oziroma začasno prebivališče,
-
ime, skrajšano ime in kratico imena stranke,
-
izjavo, da sprejema statut stranke in njen program.
Podpis ustanovitelja na ustanovni izjavi
mora biti overjen pri notarju.
6. člen
Članica oziroma član stranke lahko postane
državljanka oziroma državljan, ki podpiše pristopno izjavo o članstvu v
stranki, ob pogojih, ki jih določa ta zakon oziroma statut stranke.
V pristopni izjavi državljanka oziroma
državljan navede svoje ime in priimek, rojstne podatke, stalno ali začasno
prebivališče, funkcijo, poklic ter sedež zaposlitve oziroma druge podatke, če
so določeni v statutu stranke.
Mladoletna oseba, ki je stara najmanj
petnajst let, lahko postane članica oziroma član mladinske organizacije. v
stranki, s pisno privolitvijo svojega zakonitega zastopnika pa lahko postane
članica oziroma član stranke.
Stranka mora imeti register članic oziroma
članov stranke.
7. člen
Tujec oziroma tujka ne more postati članica
oziroma član stranke, lahko pa postane, če tako določa statut stranke, častni
član stranke.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
lahko z dnem polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji
postane članica oziroma član stranke državljanka oziroma državljan države
članice Evropske unije, ki mu je v Republiki Sloveniji z zakonom priznana
volilna pravica, če izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.
8. člen
Ime stranke, ki mora biti napisano v
slovenskem jeziku, skrajšano ime in kratica imena ter znak stranke, se morajo
bistveno in nedvoumno razlikovati od imena, skrajšanega imena, kratice imena in
znaka druge, že registrirane stranke in ne smejo biti taki, da spravljajo ali
bi utegnili spraviti državljanke oziroma državljane v zmoto.
Stranka ima lahko samo eno ime, eno
skrajšano ime, eno kratico imena in en znak.
V pravnem prometu sme stranka uporabljati
le svoje registrirano ime, skrajšano ime, kratico imena in znak.
Ime stranke, skrajšano ime, kratica imena
in znak stranke ne smejo biti enaki ali podobni nazivom državnih institucij,
pokrajin v državi in njihovim simbolom in kraticam, ki jih te uporabljajo.
Ime stranke ne sme vsebovati imena tuje
države ali tuje stranke.
V volilni kampanji in v kandidacijskem
postopku lahko stranka uporablja le svoje registrirano ime, skrajšano ime,
kratico imena in znak.
9. člen
Teritorialna organizacijska enota stranke
lahko, v skladu s pravili, ki jih določa statut stranke, uporablja tudi dodatek
k imenu stranke, iz katerega je razvidno, da gre za teritorialno organizacijsko
enoto stranke.
10. člen
Register strank (v nadaljnjem besedilu:
register) vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: registrski organ), ki izda predpis o registru
ter o obrazcu ustanovne izjave iz 5. člena tega zakona.
Zahtevi za vpis v register je treba
priložiti:
-
200 ustanovnih izjav,
-
statut in program stranke,
-
zapisnik ustanovnega zbora oziroma sestanka ali kongresa z navedbo
izvoljenih organov stranke in funkcionarja, ki v skladu s statutom predstavlja
oziroma zastopa stranko kot odgovorna oseba (v nadaljnjem besedilu: zastopnik
stranke),
-
grafično upodobitev znaka stranke (v barvni in črnobeli tehniki z
legendo barv).
V registru strank se obdelujejo podatki o
osebnem imenu zastopnika stranke (registrska knjiga) in osebno ime, datum
rojstva, državljanstvo in stalno oziroma začasno prebivališče ustanovitelja
stranke (zbirka listin). Podatki,
vpisani v register, so javni.
11. člen
Registrski organ označi zahtevo stranke za
vpis v register z navedbo ure in datuma sprejema zahteve.
Če stranka pošlje zahtevo iz prejšnjega
odstavka po pošti, priporočeno ali brzojavno, se dan in ura oddaje zahteve na
pošto štejeta za dan in uro sprejema zahteve.
Če je zahteva stranke za vpis v register
pomanjkljiva, pošlje registrski organ v desetih dneh stranki zahtevo za
dopolnitev vloge. Če stranka vloge ne dopolni v roku, ki ne sme biti
krajši od 30 in ne daljši od 60 dni od sprejema zahteve za
dopolnitev, se šteje, da je umaknila vlogo za vpis stranke v register.
Kadar je odločitev registrskega organa o
registraciji odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, ki je med udeleženci v
postopku sporno, registrski organ postopek registracije stranke prekine in
napoti udeleženca v postopku, ki ugovarja registraciji, da v primernem roku
začne pravdni oziroma drug ustrezen postopek za odločitev o predhodnem
vprašanju.
12. člen
Registrski organ izda odločbo o vpisu
stranke v register.
Stranka postane pravna oseba z dnem vpisa v
register.
Stranka začne delovati v skladu s tem
zakonom in z drugimi predpisi z dnem, ko je vpisana v register.
Registrski organ objavi izrek odločbe o
vpisu stranke v register in grafično podobo znaka stranke v Uradnem listu Republike Slovenije. Stroške objave plača stranka.
13. člen
Registrski organ zavrne zahtevo stranke za
vpis v register, če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz tega zakona za vpis
stranke v register.
14. člen
Stranka se lahko spoji z drugimi strankami,
pripoji drugi stranki oziroma se lahko razdruži. S spojitvijo, pripojitvijo ali
razdružitvijo stranka preneha. Stranka, ki je nastala s spojitvijo oziroma
razdružitvijo, in stranka, h kateri se je druga stranka pripojila, je pravna
naslednica strank, ki so s spojitvijo, pripojitvijo ali razdružitvijo prenehale.
Stranka se v primerih iz prejšnjega
odstavka vpiše v register oziroma se izbriše iz registra v skladu z določbami
tega zakona. Zahtevo za vpis stranke, ki je nastala s spojitvijo ali
razdružitvijo, v register oziroma za vpis pripojitve je stranka dolžna podati v
roku 15 dni po sprejetih statusnih spremembah.
Vlogi za registracijo stranke, ki je
nastala s spojitvijo dveh ali več strank, je poleg listin iz druge, tretje in
četrte alinee drugega odstavka 10. člena tega zakona potrebno priložiti še sklepe
vseh strank z odločitvijo o spojitvi. Vlogi za registracijo stranke, ki je
nastala z razdružitvijo stranke, je poleg listin iz druge, tretje in četrte
alinee drugega odstavka 10. člena tega zakona potrebno priložiti še sklep o
razdružitvi stranke, ki se je razdružila. Vlogi za registracijo pripojitve
stranke drugi stranki je potrebno priložiti sklepe vseh strank z odločitvijo o
pripojitvi.
Registrski organ zavrne zahtevo stranke za
vpis v register, ki je nastala z razdružitvijo stranke, če z aktom organa,
določenega v statutu stranke, ni izkazano, da je urejeno nasledstvo razdružene
stranke, ki po tem zakonu obsega ime, skrajšano ime, kratico imena, znak in
program stranke.
Premoženjskopravna razmerja stranke, ki je
prenehala zaradi razdružitve, se urejajo v skladu s predpisi, ki urejajo
nepravdni postopek pred sodiščem. Pri odločanju sodišče upošteva število članov
stranke ob razdružitvi ter število članov strank po razdružitvi stranke.
Registrski organ ne sme zavrniti zahteve
stranke za vpis v register, če ugotovi, da stranka iz prejšnjega odstavka tega
člena nima urejenih premoženjskopravnih razmerij.
15. člen
Če stranka spremeni ime, skrajšano ime,
kratico imena, znak, sedež stranke ali druge določbe statuta, program, naslov
sedeža ali zastopnika stranke, mora v 15 dneh od nastale spremembe zahtevati
vpis spremembe v register.
Za vpis sprememb podatkov iz prejšnjega
odstavka v register se smiselno uporabljajo določbe 10. in 11. člena, prvega in
četrtega odstavka 12. člena ter 13. člena tega zakona, za vpis pripojitve
stranke pa določbe 11. člena, prvega in četrtega odstavka 12. člena ter 13.
člena tega zakona.
16. člen
Stranka, ki meni, da se ime, skrajšano ime,
kratica imena in znak druge stranke ne razlikujejo bistveno in nedvoumno od
njenega že prej registriranega imena, skrajšanega imena, kratice imena in znaka
ter spravljajo oziroma bi utegnili spraviti državljanke oziroma državljane v
zmoto, ima pravico s tožbo izpodbijati odločbo o vpisu druge stranke v register
ter zahtevati izbris imena, dela imena, skrajšanega imena, kratice imena
ali znaka stranke iz registra.
Državne institucije in pokrajine v državi
imajo pravico s tožbo izpodbijati odločbo o vpisu stranke v register ter
zahtevati izbris imena, dela imena, skrajšanega imena, kratice imena ali
znaka stranke iz registra, če menijo, da so enaki ali podobni
njihovim nazivom, simbolom in kraticam, ki jih le-te uporabljajo.
Rok za vložitev tožbe iz prejšnjih
odstavkov je 30 dni od objave izreka odločbe o vpisu stranke v register v
Uradnem listu Republike Slovenije.
17. člen
Registrski organ izbriše stranko iz
registra:
-
če tako odloči ustavno sodišče s svojo odločbo;
-
če sodišče v celoti odpravi odločbo o vpisu stranke v register.
O izbrisu iz prejšnjega odstavka registrski
organ obvesti stranko.
Registrski organ začne postopek za izbris
stranke iz registra:
1.
na zahtevo stranke;
2.
če ugotovi, da je bil vpis stranke v register opravljen na podlagi
neresničnih podatkov;
3.
če ugotovi, da stranka dvakrat zaporedoma ne sodeluje na volitvah v
državni zbor ali v organe lokalne skupnosti.
O prenehanju stranke mora zastopnik stranke
obvestiti registrski organ v roku 30 dni po sprejeti odločitvi o prenehanju
stranke ter zahtevati izbris stranke iz registra. Vlogi za izbris mora
priložiti odločitev stranke o prenehanju in poročilo o ureditvi njenih
premoženjskopravnih razmerij ob prenehanju. Iz poročila mora biti razvidno, da
je stranka s proračunskimi sredstvi ravnala skladno z določbo drugega odstavka
18. člena tega zakona.
Registrski organ odloči o izbrisu stranke
iz registra v primerih iz tretjega odstavka tega člena z odločbo. Stranko se iz
registra izbriše, ko postane odločba pravnomočna.
Stranka, ki je zaradi spojitve, pripojitve
ali razdružitve prenehala, se iz registra izbriše na podlagi odločbe o
registraciji nove stranke oziroma odločbe o registraciji pripojitve stranke.
Na podlagi pravnomočne odločbe sodišča
registrski organ v primerih iz 16. člena tega zakona izbriše iz registra ime
stranke, del imena, skrajšano ime, kratico oziroma znak stranke.
Izbris stranke iz prvega odstavka tega
člena iz registra in izrek odločbe o izbrisu stranke iz petega odstavka
tega člena ter izbris imena, dela imena, skrajšanega imena, kratice ali znaka
stranke iz prejšnjega odstavka se objavijo v Uradnem listu
Republike Slovenije.
18. člen
Za vpis in izbris stranke iz registra se
uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če ta zakon ne določa
drugače.
Premoženje oziroma sredstva stranke, ki jih
je stranka pridobila iz proračuna, se v primeru izbrisa stranke iz registra,
razen iz razlogov iz prvega odstavka 14. člena tega zakona, vplačajo v
proračun. V primeru izbrisa stranke iz razlogov prve alinee prvega odstavka ter
2. in 3. točke drugega odstavka 17. člena tega zakona se premoženje in sredstva
vplačajo v proračun z dnem izbrisa stranke iz registra.
Obseg sredstev oziroma premoženja iz
prejšnjega odstavka, razen v primeru iz četrtega odstavka 17. člena tega
zakona, ugotovi ter v korist proračuna izterja organ, določen s predpisi o
davčni službi. Zastopnik stranke je dolžan temu organu v postopku dati vse
potrebne podatke.
III. AKTI IN NOTRANJA UREDITEV STRANKE
19. člen
Stranka ima statut in program.
Statut stranke mora določiti:
1.
ime, skrajšano ime, kratico imena, znak in sedež stranke (izbrani kraj
poslovanja stranke);
2.
notranjo oziroma teritorialno organiziranost stranke;
3.
pravice in dolžnosti članice oziroma člana stranke;
4.
postopek in organ, ki določa kandidatke oziroma kandidate za volitve v
državni zbor in za predsednico oziroma predsednika republike ter kandidatke oziroma
kandidate za volitve v organe lokalnih skupnosti;
5.
način zagotavljanja enakih možnosti obeh spolov pri določanju kandidatk
in kandidatov za volitve iz 4. točke tega člena;
6.
postopek odločanja o prenehanju stranke oziroma postopek odločanja o spojitvi,
pripojitvi ali razdružitvi stranke ter o nasledstvu stranke;
7.
postopek in organ stranke, ki ureja premoženjskopravna razmerja stranke
v primeru izbrisa stranke iz registra;
8.
odgovornost za materialno in finančno poslovanje stranke;
9.
mandatno dobo članov organov stranke;
10.
postopek sprejemanja in spreminjanja statuta oziroma programa stranke.
20. člen
Stranka mora imeti organ predstavnikov vseh
članic oziroma članov stranke in izvršilni organ stranke.
Statut stranke lahko določi tudi
ustanovitev drugih organov stranke.
IV. FINANCIRANJE STRANKE
21. člen
Stranka pridobiva sredstva iz:
1.
članarine;
2.
prispevkov zasebnikov, pravnih in fizičnih oseb;
3.
prihodkov od premoženja;
4.
daril;
5.
volil;
6.
proračuna;
7.
dobička iz dohodka podjetja katerega lastnik je.
Podjetje iz 7. točke prejšnjega odstavka
sme opravljati le kulturno oziroma založniško dejavnost.
Letni prihodki stranke iz 3. in 7. točke
prvega odstavka tega člena ne smejo presegati 20% od zneska vseh letnih
prihodkov stranke.
Presežek prihodkov stranke iz 3. in 7.
točke prvega odstavka mora stranka, v 30 dneh po sprejemu finančnega poročila o
poslovanju stranke za preteklo leto, nameniti v dobrodelne namene ter o tem
obvestiti državni zbor. Obvestilo se objavi v glasilu državnega zbora.
Mladinska organizacija iz tretjega odstavka
6. člena tega zakona, ki ima status izvajalca programa nacionalnih mladinskih
organizacij, lahko pridobiva sredstva za sofinanciranje programov in delovanja
mladinskih organizacij.
Prepovedano je pridobivanje sredstev
stranke iz prispevkov tujih zasebnikov, fizičnih in pravnih oseb, iz prihodkov
od premoženja stranke iz tujine, iz volil in daril iz tujine oziroma vsakršno
drugo pridobivanje sredstev ali opravljanje storitev za stranko iz tujine.
Prepoved iz prejšnjega odstavka tega člena
se ne nanaša na članarine in prispevke, ki jih stranka pridobiva od svojih
članov.
22. člen
Pravne in fizične osebe ter zasebniki lahko
prispevajo prispevke za stranko. Prispevek za stranko je po tem zakonu tudi
vsaka brezplačna storitev za stranko oziroma opravljanje storitev za stranko
ali prodaja izdelkov stranki pod pogoji, ki stranko postavljajo v bolj ugoden
položaj kot druge koristnike storitev pravnih in fizičnih oseb ter zasebnikov
oziroma, kot kupce izdelkov teh oseb.
Pravna oseba ali zasebnik, ki opravi
storitev za stranko ali ji proda izdelek, mora stranki izstaviti račun, ne
glede na to, kdo je plačnik storitve ali izdelka oziroma ne glede na to, da je
storitev opravljena ali izdelek dan brezplačno.
Prispevki iz prvega odstavka tega člena ne
smejo v skupnem znesku v enem letu presegati desetkratne povprečne mesečne
plače na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada
Republike Slovenije za preteklo leto.
Če prispevki iz prvega odstavka tega člena
v skupnem znesku za leto, za katero se dela poročilo o finančnem poslovanju
stranke, presegajo trikratno povprečno mesečno plačo na delavca v Republiki
Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za
preteklo leto, morajo biti v poročilu navedeni podatki o
firmi in sedežu pravne osebe oziroma ime, priimek in naslov fizične osebe
oziroma zasebnika in naziv njegove firme ter višina skupnega letnega prispevka,
ki ga je zasebnik oziroma pravna ali fizična oseba prispevala.
23. člen
Stranke, ki so na zadnjih volitvah v
državni zbor kandidirale svoje kandidatke ali kandidate, imajo pravico do
sredstev iz državnega proračuna, če so v državi dobile najmanj 1% glasov
volivcev in so svoje kandidatke ali kandidate kandidirale najmanj v 3/4
volilnih enot. (delno
razveljavljen)
Če je na volitvah več strank predložilo
skupno kandidatno listo, imajo pravico do sredstev iz državnega proračuna, če
so v državi dobile najmanj 1,2% glasov (če sta skupno listo predložili dve
stranki) oziroma najmanj 1,5% glasov (če so skupno kandidatno listo predložile
tri ali več strank) in so svoje kandidatke ali kandidate kandidirale najmanj v
3/4 volilnih enot. (delno
razveljavljen)
Stranke iz prvega in drugega odstavka tega
člena so upravičene do 10% sredstev, namenjenih v proračunu za financiranje
političnih strank, v enakih deležih, do preostalih 90% sredstev pa so upravičene
sorazmerno s številom glasov volivcev, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah.
Stranke, ki so predložile skupno kandidatno listo, si delijo sredstva,
pridobljena na podlagi proporcionalne delitve, v skladu z medsebojnim
sporazumom, če sporazum ni sklenjen, pa po enakih deležih.
Sredstva, namenjena financiranju političnih
strank v letu 2000, se določijo v proračunu Republike Slovenije in ne smejo
preseči 0,017% bruto družbenega proizvoda, doseženega v letu 1998, v naslednjih
letih pa ne smejo preseči navedenega odstotka bruto družbenega proizvoda v letu
pred sprejetjem proračuna. Višino sredstev, ki pripadajo posamezni stranki,
določi državni zbor na prvi seji po sprejetju proračuna.
Sredstva se strankam izplačujejo po
dvanajstinah.
24. člen
Stranke morajo državnemu zboru do 30.
aprila tekočega leta predložiti letno poročilo o poslovanju stranke za preteklo leto, ki mora vsebovati
vse prihodke in odhodke stranke ter zlasti vire prihodkov stranke v skladu z
računovodskimi predpisi. V tem poročilu morajo biti posebej prikazani podatki
iz četrtega odstavka 22. člena tega zakona in podatki o stroških volitev. V
poročilu mora biti navedeno tudi premoženje stranke in posebej morajo biti
opisane vse spremembe premoženja, vključno z navedbo virov sredstev za povečanje
premoženja, v kolikor to povečanje presega skupni znesek petih povprečnih bruto
plač na delavko oziroma delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega
urada Republike Slovenije v letu, za katerega se piše
poročilo. Pred oddajo poročila državnemu zboru mora poročilo pregledati in
oceniti Računsko sodišče Republike Slovenije; zapis o pregledu pa se kot
priloga priloži poročilu. Stranka
je dolžna računskemu sodišču predložiti letno poročilo v pregled najkasneje do 31.
marca tekočega leta.
Predsednik državnega zbora lahko zahteva
dopolnitev poročila iz prejšnjega odstavka, če ni sestavljeno v skladu z
določbo tega člena in določi tudi rok, v katerem mora le-to biti dopolnjeno.
Stranka, ki je v preteklem letu prejela
sredstva iz državnega proračuna, proračuna lokalnih skupnosti ali prispevke,
določene v četrtem odstavku 22. člena tega zakona, je dolžna skrajšano letno
poročilo objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije najkasneje do 31. maja tekočega leta.
Stranki, ki ne izpolni obveznosti iz prvega
in tretjega odstavka tega člena, se financiranje iz državnega proračuna oziroma
proračuna lokalne skupnosti ustavi, dokler ne izpolni obveznosti. O začasni
ustavitvi financiranja odloči pristojno delovno telo državnega zbora oziroma
župan lokalne skupnosti.
Minister, pristojen za finance, izda
podzakonski akt, s katerim podrobneje določi vsebino letnega poročila in
skrajšanega letnega poročila strank.
25. člen
Državni organ, javni zavodi, javna
podjetja, organi lokalnih skupnosti, humanitarne organizacije, verske skupnosti
kot tudi gospodarske družbe, v katere je vložen javni kapital v višini najmanj
50%, ne smejo financirati strank.
Za javni kapital po tem zakonu se štejejo
denar, stvari, delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb ter druge naložbe v pravne
osebe v lasti države ali lokalne skupnosti in se ugotavlja na osnovi
knjigovodske vrednosti gospodarske družbe.
26. člen
Lokalne skupnosti lahko, v skladu s tem
zakonom, financirajo stranke.
Pristojni organ občine lahko določi, da
stranka, ki je kandidirala kandidatke oziroma kandidate na zadnjih volitvah za
občinski svet, dobi sredstva iz proračuna lokalne skupnosti sorazmerno številu
glasov volivcev, ki jih je dobila na volitvah. Če se volitve izvedejo po
večinskem volilnem sistemu, se število glasov, ki so jih stranke dobile na
volitvah v posamezni volilni enoti, deli s številom članom sveta lokalne
skupnosti, ki se volijo v tej volilni enoti.
Stranka lahko pridobi sredstva iz proračuna
lokalne skupnosti, če je dobila najmanj 50% glasov, potrebnih za izvolitev
enega člana sveta lokalne skupnosti (število veljavnih glasov : s številom mest
v občinskem svetu x 50 : 100). Višina sredstev, namenjenih za financiranje
političnih strank, se določi v proračunu lokalne skupnosti za posamezno
proračunsko leto. Pri opredelitvi višine sredstev se izhaja iz izhodišča, da ta
ne smejo presegati 0,6% sredstev, ki jih ima lokalna
skupnost opredeljene po predpisih, ki urejajo financiranje občin in s katerimi
lahko zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog za to leto.
Znesek iz prejšnjega odstavka se lahko
letno poveča za toliko, za kolikor se poveča obseg sredstev, s katerimi lokalna
skupnost zagotavlja izvajanje ustavnih in zakonskih nalog, vendar višina
sredstev namenjenih za financiranje političnih strank ne sme preseči v
prejšnjem odstavku določenega odstotka. (črtan)
V. NADZORSTVO
27. člen
Nadzorstvo nad izvrševanjem določb tega
zakona, katerih kršitve so s tem zakonom določene kot prekrški, izvaja
Inšpektorat Republike Slovenije, pristojen za notranje zadeve, razen nad
izvrševanjem določb 18., 21., 22., 24. in 25. člena tega zakona, nad katerimi
izvaja nadzorstvo ministrstvo, pristojno za finance.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
28. člen
Z globo od 1,000.000 do 5,000.000 tolarjev se
kaznuje za prekršek stranka:
1.
ki deluje, v smislu 1. člena tega zakona in ima sedež v tujini (prvi
odstavek 3. člena);
2.
ki ustanovi svoje organizacijske oblike v gospodarskih družbah, v
zavodih in v drugih organizacijah ter v državnih organih (drugi odstavek 3.
člena);
3.
ki deluje kot vojaško ali kot oboroženo združenje (tretji odstavek 3.
člena);
4.
ki v stranko včlani mladoletnika, ki ni star najmanj 15 let, brez
privolitve njegovega zakonitega zastopnika (tretji odstavek 6. člena);
5.
ki v nasprotju z določbo 7. člena tega zakona vključi tujca v stranko;
6.
ki v pravnem prometu ne uporablja le svojega registriranega imena,
skrajšanega imena, kratice imena in znaka (tretji odstavek 8. člena);
7.
ki v predvolilni kampanji in v kandidacijskem postopku ne uporablja le
svojega registriranega imena, kratice imena in znaka (šesti odstavek 8. člena);
8.
ki ne vloži pravočasno zahteve za vpis v register glede na spremembe
statusa iz prvega odstavka 14. člena tega zakona ali če v določenem roku ne
poda zahteve za vpis sprememb iz 15. člena tega zakona v register;
9.
ki v tridesetih dneh po sprejemu finančnega poročila o poslovanju
stranke za preteklo leto, ne nameni presežka prihodkov stranke v dobrodelne
namene ter o tem ne obvesti državnega zbora (četrti odstavek 21. člena);
10.
ki pridobi sredstva ali drugo premoženjsko korist iz nedovoljenih virov
(21. člen);
11.
ki v določenem roku ne izpolni obveznosti iz prvega in tretjega odstavka
24. člena tega zakona;
12.
če pridobi od iste pravne ali fizične osebe ter zasebnika v enem letu
sredstva v višini, ki presegajo desetkratno povprečno mesečno plačo na delavca
v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za
preteklo leto (tretji odstavek 22. člena).
Z globo od 80.000 do 200.000 tolarjev se
kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba stranke, ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
28.a člen
Z globo od 80.000 do 200.000 tolarjev se
kaznuje za prekršek zastopnik stranke, ki ne ravna skladno z določbo četrtega
odstavka 17. člena ali tretjega odstavka 18. člena tega zakona.
29. člen
Z globo od 1,000.000 do 5,000.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek javni zavod, javno podjetje,
organ lokalne skupnosti, humanitarna organizacija, verska skupnost kot tudi
gospodarska družba, v katere je vložen javni kapital v višini najmanj 50%, če
financirajo stranko (25. člen).
Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe,
ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
30. člen
(črtan)
31. člen
(črtan)
31.a člen
Z globo 150.000
tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki pred vpisom stranke v
register deluje v njenem imenu kot zastopnik v smislu 1. člena tega zakona,
razen za dejanja, potrebna za vpis stranke v register (tretji odstavek
12. člena).
Zakon o političnih strankah (Uradni list
RS, št. 62/94) vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32. člen
Registrski organ v roku enega meseca od
dneva uveljavitve tega zakona vpiše v register kot stranke tiste politične
organizacije, ki so na zadnjih volitvah v državni zbor dobile poslanske
mandate.
Stranke iz prejšnjega odstavka morajo v
roku šestih mesecev od dneva vpisa v register uskladiti svoje akte z določbami
tega zakona ter jih poslati registrskemu organu, sicer se jih izbriše iz
registra.
33. člen
Politična organizacija mora v šestih
mesecih od dneva uveljavitve tega zakona vložiti zahtevo za vpis v register v
skladu s tem zakonom.
Politična organizacija iz prejšnjega
odstavka lahko kot stranka ohrani svoje ime, skrajšano ime, kratico imena in
znak.
Če politična organizacija v šestih mesecih
od dneva uveljavitve tega zakona ne vloži zahteve iz prvega odstavka tega
člena, preneha delovati.
Premoženje oziroma sredstva političnih
organizacij iz prejšnjega odstavka oziroma strank iz prvega odstavka 32. člena
tega zakona, na katerem so imele te organizacije pravico uporabe in so jih
pridobile iz proračuna, se prenese na proračun.
34. člen
Na Republiko Slovenijo in lokalne skupnosti
se z dnem uveljavitve tega zakona prenesejo tiste nepremičnine političnih
strank, ki so jih te pridobile kot pravni nasledniki bivših družbenopolitičnih
organizacij, razen kolikor so jih te pridobile, ali povečale njihovo vrednost
iz lastnih sredstev teh organizacij in kolikor zakon ne določa drugače. Za
lastna sredstva se šteje članarina, prostovoljni prispevki fizičnih oseb in
prostovoljno delo.
Bivše družbenopolitične organizacije iz
prejšnjega odstavka so Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza
delovnega ljudstva in Zveza socialistične mladine Slovenije.
Pravno nasledstvo organizacij iz prejšnjega
odstavka se glede premoženjskih razmerij ureja v skladu s predpisi, ki urejajo
nepravdni postopek pred sodiščem.
35. člen
Financiranje strank se v skladu z določbo
23. člena tega zakona prične s 1. januarjem 1995.
36. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati zakon o političnem združevanju (Uradni list SRS, št. 42/89 in Uradni
list RS, št. 35/90), razen določb 21. člen, ki prenehajo veljati
1. januarja 1995.
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati predpisi, izdani na podlagi zakona iz prejšnjega odstavka.
37. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o
nadomestitvi indeksa drobnoprodajnih cen z indeksom cen življenjskih potrebščin
– ZNIDC (Uradni list RS, št. 1/99)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah
in dopolnitvah zakona o političnih strankah – ZPolS-A
(Uradni list RS, št. 70/00)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
Financiranje strank se v skladu z določbo
13. člena tega zakona prične z naslednjim mesecem po uveljavitvi tega zakona,
financiranje strank v skladu z določbo 16. člena tega zakona pa se prične s
sprejemom proračuna lokalne skupnosti za leto 2001.
24. člen
Politične stranke, ki so na dan uveljavitve
tega zakona vpisane v register, so dolžne v roku 3 mesecev od uveljavitve tega
zakona registrskemu organu podati zahtevo za vpis zastopnika stranke v register
in predložiti grafično podobo znaka stranke.
Vlogi morajo priložiti zapisnik zbora
oziroma sestanka ali kongresa, na katerem je bil zastopnik stranke izvoljen.
Za kršitev določbe iz prvega odstavka tega
člena se uporabljajo določbe 8. točke 28. člena zakona.
25. člen
Minister, pristojen za upravo, uskladi
predpis o registru ter o obrazcu ustanovne izjave najkasneje v 3 mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
Minister, pristojen za finance, izda
podzakonski akt iz 14. člena tega zakona najkasneje v 6 mesecih po njegovi
uveljavitvi.
26. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se v 53.a
členu zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97
– odločba US) črta besedilo: “oziroma tuje fizične ali pravne osebe”.
27. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah
in dopolnitvah zakona o političnih strankah – ZPolS-B
(Uradni list RS, št. 51/02)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»5. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah
in dopolnitvah Zakona o političnih strankah – ZPolS-C
(Uradni list RS, št. 69/05)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»11. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.