Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu (ZGos-B)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o gostinstvu obsega:

-        Zakon o gostinstvu (Uradni list RS, št. 1/95 z dne 10. 1. 1995),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gostinstvu – ZGos-A (Uradni list RS, št. 40/99 z dne 28. 5. 1999),

-        Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno – ZPDZC (Uradni list RS, št. 36/00 z dne 26. 4. 2000),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu – ZGos-B (Uradni list RS, št. 101/05 z dne 11. 11. 2005).

ZAKON

O GOSTINSTVU

(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Gostinstvo je po tem zakonu opravljanje gostinske dejavnosti.

Gostinska dejavnost obsega pripravo in strežbo jedi in pijač ter nastanitev gostov.

2. člen

Gostinsko dejavnost iz prejšnjega člena opravljajo pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti, ter društva, ki imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem temeljnim aktu, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom (v nadaljnjem besedilu: gostinci).

Gostinsko dejavnost lahko v obsegu, ki ga določa ta zakon, opravljajo kot sobodajalci in kmetje tudi fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.

Gostinec lahko brez posebne registracije v svojem gostinskem obratu gostom nudi posamezne izdelke, katerih ponudba je v gostinstvu običajna (tobačni izdelki, spominki, turistične publikacije, slaščice, slane palčke, žvečilni gumi ipd.).

3. člen

(črtan)

II. GOSTINSKI OBRATI

4. člen

Gostinska dejavnost se opravlja v gostinskih obratih ali zunaj njih pod pogoji, določenimi s tem zakonom in drugimi predpisi.

Gostinski obrat so funkcionalno povezani in ustrezno urejeni prostori, ki omogočajo opravljanje določene vrste gostinske dejavnosti.

Vrste gostinskih obratov so: hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi, kampi, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari ter obrati za pripravo in dostavo jedi.

Gostinska dejavnost se opravlja zunaj gostinskega obrata v premičnih objektih oziroma z objekti, s sredstvi ali napravami, ki so prirejene v ta namen.

5. člen

Gostinska dejavnost se lahko opravlja v poslovnem prostoru, v katerem se opravlja kakšna druga dejavnost, če so za to izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka prejšnjega člena.

Gostinska dejavnost, ki jo opravljajo sobodajalci in kmetje, se lahko opravlja v stanovanjskih prostorih in na kmetijah, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom in drugimi predpisi.

6. člen

Gostinska dejavnost se lahko opravlja zunaj gostinskega obrata na javnih prireditvah, sejmih in podobno med njihovim trajanjem, vendar vsakokrat največ 30 dni.

Gostinska dejavnost se lahko opravlja zunaj gostinskega obrata med turistično sezono v mestnih jedrih, na kopališčih, na smučiščih in podobno, na predlog pristojnega organa lokalne skupnosti pa lahko tudi izven turistične sezone ali za obdobje, daljše od enega leta.

Pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena določi z odločbo za gostinstvo pristojna enota upravne enote, glede na razmere in potrebe na določenem območju.

7. člen

(črtan)

III. POGOJI ZA OPRAVLJANJE GOSTINSKE DEJAVNOSTI

8. člen

Podlaga za ugotavljanje pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti v gostinskih obratih je uporabno dovoljenje, ki ga izda pristojna enota upravne enote na podlagi predpisov o urejanju prostora v skladu z namembnostjo objekta oziroma poslovnega prostora.

9. člen

Za opravljanje gostinske dejavnosti morajo biti izpolnjeni:

1.      minimalni tehnični pogoji, ki se nanašajo na:

-  poslovne prostore, opremo in naprave v gostinskih obratih, pri sobodajalcih in na kmetijah;

-  pogoje glede zunanjih površin gostinskega obrata (funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine);

-  pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata;

2.      pogoji glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah;

3.      pogoji, ki se nanašajo na merila in način kategorizacije nastanitvenih gostinskih obratov, prostorov za goste pri sobodajalcih ter na kmetijah z nastanitvijo in marin;

4.      pogoji glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu.

5.      (črtana)

10. člen

Minimalne tehnične pogoje iz 1. točke prejšnjega člena in pogoje glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah iz 2. točke prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za gostinstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za prostor in ministrom, pristojnim za kmetijstvo.

Merila in način kategorizacije nastanitvenih gostinskih obratov, prostorov za goste pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo in marin iz 3. točke prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za gostinstvo.

Pogoje glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu določajo predpisi, ki urejajo področje varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu.

Pogoje glede minimalne stopnje izobrazbe oseb, ki opravljajo dela v gostinski dejavnosti, predpiše minister, pristojen za gostinstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo. (črtan)

11. člen

Vsi gostinski obrati se glede na svojo ponudbo razvrščajo v vrste, gostinski obrati, v katerih se gostom nudi nastanitev, pa se po vrsti in kakovosti ponudbe razvrščajo tudi v kategorije. V kategorije se razvrstijo tudi prostori za goste pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo.

Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba iz drugega odstavka 2. člena tega zakona, ki želi opravljati gostinsko dejavnost, mora predhodno pridobiti odločbo o izpolnjevanju pogojev, določenih s tem zakonom in drugimi predpisi, ki jo izda za gostinstvo pristojna enota upravne enote. S to odločbo se določita tudi vrsta in kategorija gostinskega obrata oziroma prostorov za goste pri sobodajalcih in na kmetijah.

Gostinski obrati, sobodajalci in kmetje morajo poslovati le s tisto vrsto oziroma oznako kategorije, v katero so razvrščeni po odločbi iz prejšnjega odstavka.

Zbornice lahko opravijo razvrstitev restavracij in gostiln na osnovi meril za ocenjevanje kakovosti storitev.

12. člen

Merila za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost predpiše minister, pristojen za gostinstvo.

Gostinec oziroma kmet določi svoj obratovalni čas v skladu s predpisom iz prejšnjega odstavka in ga prijavi za gostinstvo pristojnemu organu lokalne skupnosti.

Lokalna skupnost lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja v skladu s predpisom iz prvega odstavka tega člena določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa.

Gostinec oziroma kmet mora poslovati v obratovalnem času, določenem v skladu z drugim oziroma s tretjim odstavkom tega člena.

Gostinec oziroma kmet mora obvestilo o razporedu obratovalnega časa objaviti na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat oziroma kmetijo.

Pritožba zoper odločbo iz četrtega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve.

13. člen

Cene gostinskih storitev morajo biti čitljivo izpisane v obliki cenika na vidnem mestu oziroma navedene na jedilnem listu in ceniku pijač, ki morata biti gostom na razpolago v vseh prostorih in na prostem, kjer se nudijo gostinske storitve.

V ceniku pijač morajo biti označene vrsta, količina in cena pijače (z izjemo napitkov, kjer se količina meri s porcijo), na jedilnem listu pa vrsta in cena jedi, pri nesestavljenih delikatesnih jedeh pa tudi količina.

IV. OPRAVLJANJE GOSTINSKE DEJAVNOSTI PRI SOBODAJALCIH IN NA KMETIJAH

14. člen

Sobodajalec po tem zakonu je fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik, društvo ali pravna oseba, ki nudi gostom nastanitev z zajtrkom ali brez, v lastnem ali v najetem stanovanju ali počitniški hiši.

Fizična oseba je lahko sobodajalec, če opravlja svojo dejavnost le občasno (nepretrgoma ne več kot tri mesece in skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu) in gostom nudi do 15 ležišč, ter je vpisana v register sobodajalcev pri za gostinstvo pristojni enoti upravne enote in v Poslovni register Slovenije.

Vsebino in način vodenja registra sobodajalcev iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za gostinstvo.

14.a člen

Register iz tretjega odstavka prejšnjega člena vsebuje naslednje osebne podatke o sobodajalcu:

-        ime in priimek, rojstni datum,

-        davčna številka, matična številka registra (MŠR),

-        naslov stalnega prebivališča.

Za gostinstvo pristojna enota upravne enote pridobiva osebne podatke iz prejšnjega odstavka na podlagi zahteve sobodajalca za vpis v register sobodajalcev in jih sme obdelovati le za potrebe spremljanja te dejavnosti.

Potrdilo o vpisu sobodajalca v register pošlje za gostinstvo pristojna enota upravne enote sobodajalcu, pristojni izpostavi davčnega urada, Statističnemu uradu Republike Slovenije in Agenciji za javnopravne evidence in storitve.

Register sobodajalcev je javna knjiga.

Podatki v registru se hranijo najmanj pet let po izpisu iz registra.

15. člen

Kmet lahko na svoji kmetiji opravlja gostinsko dejavnost kot svojo dopolnilno dejavnost.

Gostom lahko nudi le jedi iz domačega okolja in doma pridelane in predelane pijače (kmetija odprtih vrat, vinotoči in osmice), razen če tem gostom nudi tudi nastanitev.

Za gostinstvo pristojna enota upravne enote lahko po predhodno pridobljenem mnenju za gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti dovoli kmetu, da ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena nudi gostom tudi druge domače jedi in kupljeno pijačo.

V. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO IN UPRAVNI UKREPI

16. člen

Uresničevanje določb tega zakona nadzoruje pristojni tržni inšpekcijski organ, razen določb 4. točke 9. člena tega zakona, ki se nanašajo na minimalne sanitarno-zdravstvene pogoje, katerih uresničevanje nadzoruje pristojni sanitarni inšpekcijski organ.

17. člen

Če pristojni inšpekcijski organ pri nadzorstvu ugotovi, da pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, društvo ali fizična oseba iz drugega odstavka 2. člena tega zakona opravlja gostinsko dejavnost, ne da bi bila registrirana za to, ji opravljanje take dejavnosti prepove.

Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

18. člen

Če pristojni inšpekcijski organ pri nadzorstvu ugotovi, da prostori, v katerih se opravlja gostinska dejavnost, ne izpolnjujejo pogojev oziroma da niso izpolnjeni pogoji glede storitev, ki jih določajo predpisi iz prvega in drugega odstavka 10. člena tega zakona, izda odločbo, s katero odredi, da je treba ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti odpraviti in določi rok za njihovo odpravo.

Če pomanjkljivosti in nepravilnosti iz prvega odstavka tega člena niso odpravljene v določenem roku, izda pristojni inšpektor odločbo, s katero prepove uporabljati prostore, naprave ali opremo za gostinsko dejavnost.

Pritožba zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.

18.a člen

Če pristojni inšpekcijski organ pri nadzorstvu ugotovi, da gostinec, sobodajalec ali kmet opravlja gostinsko dejavnost brez odločbe za gostinstvo pristojne enote upravne enote iz drugega odstavka 11. člena tega zakona, z odločbo prepove opravljanje te dejavnosti.

Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži njene izvršitve.

19. člen

Če pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, društvo ali fizična oseba iz drugega odstavka 2. člena tega zakona ponavlja prekrške iz 21. in 22. člena tega zakona, ji lahko na predlog pristojnega organa lokalne skupnosti začasno ali trajno prepove opravljanje gostinske dejavnosti.

Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

20. člen

Če pristojni tržni inšpekcijski organ ugotovi, da gostinski obrat, prostori pri sobodajalcu oziroma na kmetiji ne izpolnjuje pogojev glede vrste in kategorije, v katero je razvrščen z odločbo iz drugega odstavka 11. člena tega zakona, določi rok za odpravo nepravilnosti, če pa te po izteku tega roka niso odpravljene, z odločbo prepove opravljanje take dejavnosti do njihove odprave.

Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

VI. KAZENSKE DOLOČBE

21. člen

Z globo od 300.000 do 10,000.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik za prekršek:

-        če opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju z odločbo ali brez odločbe za gostinstvo pristojne enote upravne enote (6. člen);

-        če poslovni prostori, v katerih opravlja gostinsko dejavnost, ne ustrezajo predpisanim minimalnim tehničnim pogojem oziroma gostinski obrat ne izpolnjuje pogojev kategorizacije ali ne nudi najmanj minimalnih predpisanih gostinskih storitev (1., 2. in 3. točka 9. člena);

-        če opravlja gostinsko dejavnost brez odločbe o izpolnjevanju pogojev, ki jo izda za gostinstvo pristojna enota upravne enote oziroma če gostinski obrat ne obratuje s kategorijo ali vrsto, v katero je razvrščen (drugi in tretji odstavek 11. člena)

-        če ne določi obratovalnega časa oziroma ga ne prijavi za gostinstvo pristojnemu organu lokalne skupnosti, če ne posluje v določenem obratovalnem času ali če ne objavi obvestila o razporedu obratovalnega časa na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat (drugi, četrti in peti odstavek 12. člena)

-        če cen gostinskih storitev ne objavi oziroma označi na predpisani način (13. člen);

-        če opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju z določbami 14. člena tega zakona;

-        če opravlja gostinsko dejavnost kljub prepovedi (prvi odstavek 18. člena).

Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

22. člen

Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek:

-        posameznik (sobodajalec fizična oseba), ki stori dejanje iz druge, tretje, pete, šeste ali sedme alinee prvega odstavka prejšnjega člena;

-        posameznik (kmet), ki stori dejanje iz druge, tretje, četrte, pete ali sedme alinee prvega odstavka prejšnjega člena, ali če opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju z določbami 15. člena tega zakona.

23. člen

(prenehal veljati)

Zakon o gostinstvu (Uradni list RS, št. 1/95) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

24. člen

Podzakonske akte iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 10. člena in prvega odstavka 12. člena tega zakona predpišeta pristojna ministra v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona.

Do sprejetja predpisov iz prvega in drugega odstavka 10. člena tega zakona se uporabljajo pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in o storitvah v gostinskih obratih (Uradni list SRS, št. 11/75 in 15/88), pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih prostorov za sprejemanje na prenočevanje ter za pripravo in strežbo hrane in pijač v gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih (Uradni list SRS, št. 11/75 in 15/88) in pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih gostinskih objektov (Uradni list SRS, št. 11/75 in 15/88).

25. člen

Gostinsko dejavnost v začasnih gostinskih obratih iz 1. točke 5. člena zakona o gostinski dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42/73 in 29/86) je mogoče opravljati do izteka roka, za katerega jim je bila izdana odločba, vendar največ tri leta po uveljavitvi tega zakona.

26. člen

Do uveljavitve predpisov, ki bodo urejali dopolnilno dejavnost na kmetijah, lahko kmetje opravljajo dejavnost iz 15. člena tega zakona na podlagi dokazila o izpolnjevanju predpisanih pogojev, ki ga ob priglasitvi te dejavnosti predložijo za gostinstvo pristojni enoti upravne enote.

27. člen

Do uveljavitve novega sistema državne uprave opravljajo naloge iz tretjega odstavka 6. člena, 8. člena, drugega odstavka 11. člena, drugega in tretjega odstavka 12. člena, tretjega odstavka 15. člena in 26. člena tega zakona pristojni občinski upravni organi.

28. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o gostinski dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42/73 in 29/86).

29. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gostinstvu – ZGos-A (Uradni list RS, št. 40/99) dodaja 24.a člen zakona, ki se glasi:

»24.a člen

Pravni ali fizični osebi, ki želi opravljati gostinsko dejavnost v poslovnem prostoru oziroma objektu, za katerega je bilo pred 25. januarjem 1995 na podlagi takrat veljavnih predpisov izdana odločba, da so izpolnjeni zakonski pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti, pa zanj ni bilo izdano uporabno dovoljenje, izpolnjuje pa vse druge predpisane pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti, za gostinstvo pristojna enota upravne enote izda odločbo, s katero se začasno, do pridobitve uporabnega dovoljenja, vendar največ za tri leta od izdaje te odločbe, dovoli opravljati gostinska dejavnost. Prosilec namesto uporabnega dovoljenja predloži odločbo oziroma obrtno dovoljenje, iz katerega je razvidno, da so bili v teh poslovnih prostorih po takrat veljavnih predpisih izpolnjeni pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti, izjavo lastnika objekta oziroma poslovnega prostora, da v poslovnem prostoru po izdaji te odločbe ni bilo gradbenih posegov, in potrdilo, da je vložena zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu z določbami zakona o graditvi objektov.

Če pristojna enota upravne enote zavrne zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, se po pravnomočnosti takšne zavrnitve šteje, da za te poslovne prostore niso izpolnjeni minimalni tehnični pogoji iz prve točke 9. člena tega zakona.«;

ter vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»18. člen

Gostinci, ki opravljajo svojo dejavnost v premičnih gostinskih obratih, morajo svojo dejavnost uskladiti z določbami tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi.

Minister, pristojen za gostinstvo, uskladi pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov (Uradni list RS, št. 15/95 in 22/98) in pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave, ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov pri sobodajalcih in na kmetijah (Uradni list RS, št. 23/96) z določbami tega zakona v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.

Vsebino in način vodenja registra sobodajalcev iz prvega odstavka 12. člena tega zakona predpiše minister, pristojen za gostinstvo, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

19. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.«.

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno – ZPDZC (Uradni list RS, št. 36/00) vsebuje naslednjo končno določbo:

»24. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne po preteku dvanajst mesecev od njegove uveljavitve, razen določb 6., 19. in 20. člena, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve tega zakona.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu – ZGos-B (Uradni list RS, št. 101/05) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

15. člen

Društva, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo gostinsko dejavnost, morajo izpolniti pogoje, določene za opravljanje gostinske dejavnosti s tem zakonom, v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

16. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo dela v gostinski dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/95 in 45/98).

Minister, pristojen za gostinstvo, uskladi Pravilnik o vsebini in načinu vodenja registra sobodajalcev (Uradni list RS, št. 70/99) z določbami tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

17. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije«.