Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih (ZSZN-1)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih obsega:

-        Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih – ZSZN-1 (Uradni list RS, št. 61/06 z dne 13. 6. 2006),

-        Zakon o vrednotenju in priznavanju izobraževanja – ZVPI (Uradni list RS, št. 87/11 z dne 2. 11. 2011),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih – ZSZN-1A (Uradni list RS, št. 55/17 z dne 6. 10. 2017).

ZAKON

O STROKOVNIH IN ZNANSTVENIH NASLOVIH (ZSZN-1)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

1. člen

(vsebina zakona)

(1) Ta zakon ureja strokovne in znanstvene naslove, ki se pridobijo na visokošolskih zavodih po končanih javno veljavnih študijskih programih prve, druge ali tretje stopnje.

(2) Ta zakon ureja tudi nazive strokovne izobrazbe, ki se pridobijo v višjih strokovnih šolah po končanih javno veljavnih višješolskih študijskih programih v skladu z zakonom, ki ureja višje strokovno izobraževanje.

2. člen

(pridobitev strokovnega in znanstvenega naslova ter naziva strokovne izobrazbe)

(1) Strokovni oziroma znanstveni naslov označuje stopnjo in vrsto izobrazbe, pridobljene na visokošolskem zavodu po študijskem programu prve, druge ali tretje stopnje.

(2) Strokovni naslov po tem zakonu si pridobi, kdor konča študijski program za pridobitev izobrazbe prve ali druge stopnje.

(3) Znanstveni naslov po tem zakonu si pridobi, kdor konča študijski program za pridobitev izobrazbe tretje stopnje.

(4) Naziv strokovne izobrazbe po tem zakonu si pridobi, kdor konča višješolski študijski program.

(5) Strokovni in znanstveni naslov ter naziv strokovne izobrazbe so obvezna sestavina študijskega programa in se določijo za oba spola.

(6) Strokovne in znanstvene naslove podeljujejo visokošolski zavodi, nazive strokovne izobrazbe pa višje strokovne šole v skladu z zakonom.

3. člen

(podeljevanje in uporaba strokovnih in znanstvenih naslovov ter nazivov strokovne izobrazbe)

(1) Strokovni in znanstveni naslovi ter nazivi strokovne izobrazbe po tem zakonu se podeljujejo na vseh študijskih področjih. Pri opredelitvi študijskih področij se uporablja mednarodna klasifikacija Isced.

(2) V tehniška, biotehniška in tehnološka področja po tem zakonu se uvrščajo študijska področja (48) računalništvo, (52) tehniške vede, (54) proizvodne tehnologije, (58) arhitektura in gradbeništvo, (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, lahko pa tudi (725) zdravstvene tehnike, (84) transportne storitve, (853) javne sanitarne dejavnosti, (861) varovanje oseb in premoženja, (862) varnost in zdravje pri delu.

(3) Strokovni in znanstveni naslovi ter nazivi strokovne izobrazbe po tem zakonu se ne prevajajo v tuje jezike.

4. člen

(način tvorjenja strokovnih naslovov po študijskih programih prve stopnje)

(1) Strokovni naslov po visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje se tvori tako, da se za besedo diplomirani oziroma diplomirana doda poimenovanje, izvedeno iz študijskega programa, in kratica (VS).

(2) Strokovni naslov po univerzitetnem študijskem programu prve stopnje se tvori tako, da se za besedo diplomirani oziroma diplomirana doda poimenovanje, izvedeno iz študijskega programa, in kratica (UN).

(3) Če strokovnega naslova po visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje ali univerzitetnem študijskem programu prve stopnje ni mogoče smiselno tvoriti v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, se strokovni naslov po visokošolskem oziroma univerzitetnem študijskem programu tvori tako, da se uporabi beseda diplomant oziroma diplomantka študijske usmeritve in kratica (VS) ali (UN).

5. člen

(strokovni naslovi po študijskih programih prve stopnje na tehniških, biotehniških in tehnoloških področjih)

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 4. člena tega zakona se strokovni naslov po visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje na tehniških, biotehniških in tehnoloških področjih tvori tako, da se za besedama diplomirani inženir oziroma diplomirana inženirka doda poimenovanje, izvedeno iz študijskega programa, in kratica (VS).

(2) Ne glede na določbe drugega odstavka 4. člena tega zakona se strokovni naslov po univerzitetnem študijskem programu prve stopnje na tehniških, biotehniških in tehnoloških področjih tvori tako, da se za besedama diplomirani inženir oziroma diplomirana inženirka doda poimenovanje, izvedeno iz študijskega programa, in kratica (UN).

(3) Poimenovanje, izvedeno iz študijskega programa, se lahko vpiše tudi med besedi diplomirani in inženir oziroma diplomirana in inženirka.

6. člen

(strokovni naslovi po univerzitetnih študijskih programih prve stopnje na pedagoških področjih)

Ne glede na določbe drugega odstavka 4. člena tega zakona se strokovni naslov po univerzitetnih študijskih programih prve stopnje na pedagoških področjih tvori tako, da se za besedama profesor oziroma profesorica doda poimenovanje, izvedeno iz študijskega programa, in kratica (UN).

7. člen

(način tvorjenja strokovnih naslovov po študijskih programih druge stopnje)

(1) Strokovni naslov po končanem študijskem programu druge stopnje je magister oziroma magistrica stroke. Tvori se tako, da se za besedo magister oziroma magistrica doda poimenovanje, izvedeno iz študijskega programa.

(2) Če strokovnega naslova po magistrskem študijskem programu druge stopnje ni mogoče smiselno tvoriti v skladu s prejšnjim odstavkom, se strokovni naslov po magistrskem študijskem programu druge stopnje tvori tako, da se uporabi beseda magister oziroma magistrica študijske usmeritve.

8. člen

(strokovni naslovi po študijskih programih druge stopnje na tehniških, biotehniških in tehnoloških področjih)

(1) Strokovni naslov po končanem magistrskem študijskem programu druge stopnje na tehniških, biotehniških in tehnoloških področjih se tvori tako, da se za besedama magister inženir ali magistrica inženirka doda poimenovanje, izvedeno iz študijskega programa.

(2) Poimenovanje, izvedeno iz študijskega programa, se lahko vpiše tudi med besedi magister in inženir oziroma magistrica in inženirka.

9. člen

(strokovni naslovi po študijskih programih druge stopnje na umetniških področjih)

Strokovni naslov po magistrskih študijskih programih druge stopnje na umetniških področjih se tvori tako, da se za besedama magister akademski oziroma magistrica akademska doda poimenovanje, izvedeno iz študijskega programa.

10. člen

(strokovni naslovi po študijskih programih druge stopnje na pedagoških področjih)

Strokovni naslov po magistrskih študijskih programih druge stopnje na pedagoških področjih se tvori tako, da se za besedama magister profesor oziroma magistrica profesorica doda poimenovanje, izvedeno iz študijskega programa.

11. člen

(strokovni naslovi po študijskih programih medicine, dentalne medicine, veterinarstva in farmacije)

Ne glede na določbe 7. člena tega zakona se po študijskih programih medicine, dentalne medicine, veterinarstva in farmacije pridobijo tile strokovni naslovi:

-        končan študijski program medicine: doktor oziroma doktorica medicine;

-        končan študijski program dentalne medicine: doktor oziroma doktorica dentalne medicine;

-        končan študijski program veterinarstva: doktor oziroma doktorica veterinarske medicine;

-        končan študijski program farmacije: magister oziroma magistra farmacije.

12. člen

(izjeme)

(1) Strokovni naslov po interdisciplinarnem ali individualnem študijskem programu se tvori v skladu s tem zakonom, in sicer na podlagi prevladujočega dela študijskega programa oziroma prevladujočega števila kreditnih točk.

(2) Strokovni naslov po dvopredmetnem študijskem programu se sestavi iz dveh strokovnih naslovov, v skladu s tem zakonom.

13. člen

(način tvorjenja znanstvenih naslovov po študijskih programih tretje stopnje)

(1) Znanstveni naslov po končanem študijskem programu tretje stopnje je doktor oziroma doktorica znanosti.

(2) V diplomo se lahko vpiše tudi znanstveno področje, iz katerega je znanstveni naslov pridobljen, vendar poimenovanje znanstvenega področja ni sestavni del znanstvenega naslova.

14. člen

(okrajšave)

(1) V študijskih programih se poleg polnega strokovnega oziroma znanstvenega naslova določi tudi njegova okrajšava.

(2) Za strokovne naslove po študijskih programih prve stopnje, ki vsebujejo izraz:

-        diplomirani … (VS) oziroma diplomirana … (VS), se uporablja okrajšava dipl. … (VS);

-        diplomirani … (UN) oziroma diplomirana … (UN), se uporablja okrajšava dipl. … (UN);

-        diplomirani inženir … (VS) oziroma diplomirana inženirka … (VS) oziroma diplomirani … inženir (VS) oziroma diplomirana … inženirka (VS), se uporablja okrajšava dipl. inž. … (VS) ali dipl. … inž. (VS);

-        diplomirani inženir … (UN) oziroma diplomirana inženirka … (UN) oziroma diplomirani … inženir (UN) oziroma diplomirana … inženirka (UN), se uporablja okrajšava dipl. inž. … (UN) ali dipl. … inž. (UN);

-        profesor ... (UN) oziroma profesorica ... (UN), se uporablja okrajšava prof. ... (UN).

(3) Za strokovne naslove po študijskih programih druge stopnje, ki vsebujejo izraz:

-        magister oziroma magistrica …, se uporablja okrajšava mag. …;

-        magister inženir … oziroma magistrica inženirka … ali magister … inženir oziroma magistrica … inženirka, se uporablja okrajšava mag. inž. … ali mag. … inž.;

-        magister akademski … oziroma magistrica akademska …, se uporablja okrajšava mag. akad. …;

-        magister profesor … oziroma magistrica profesorica …, se uporablja okrajšava mag. prof. …;

-        doktor oziroma doktorica medicine, se uporablja okrajšava dr. med.;

-        doktor oziroma doktorica dentalne medicine, se uporablja okrajšava dr. dent. med.;

-        doktor oziroma doktorica veterinarske medicine, se uporablja okrajšava dr. vet. med.;

-        magister oziroma magistra farmacije, se uporablja okrajšava mag. farm.

(4) Za znanstveni naslov doktor oziroma doktorica znanosti se uporablja okrajšava dr.

15. člen

(črtan)

16. člen

(pristavljanje strokovnih in znanstvenih naslovov)

(1) Strokovni in znanstveni naslovi se vpišejo v diplomo.

(2) Strokovni naslov se pristavlja za imenom in priimkom.

(3) Znanstveni naslov se pristavlja pred imenom in priimkom.

17. člen

(tvorjenje nazivov strokovne izobrazbe v višjem strokovnem izobraževanju)

(1) Naziv strokovne izobrazbe je poimenovanje, izvedeno iz višješolskega študijskega programa.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se naziv strokovne izobrazbe po končanem višješolskem študijskem programu na tehniških, biotehniških in tehnoloških področjih tvori tako, da se k poimenovanju, izvedenem iz študijskega programa, doda beseda inženir oziroma inženirka ali tehnolog oziroma tehnologinja.

(3) Za nazive strokovne izobrazbe, ki vsebujejo izraz:

-        inženir oziroma inženirka, se uporablja okrajšava inž. … ali … inž.;

-        tehnolog oziroma tehnologinja, se uporablja okrajšava tehnol. … ali … tehnol.

18. člen

(nazivi, pridobljeni po posebnih predpisih)

Nazivi in njihove okrajšave, ki se pridobijo po posebnih predpisih, se ne smejo sestavljati enako, kot je s tem zakonom določeno za strokovne in znanstvene naslove ter nazive strokovne izobrazbe.

19. člen

(priznavanje v tujini pridobljenih strokovnih in znanstvenih naslovov ter nazivov strokovne izobrazbe)

(1) (prenehal veljati)

(2) (prenehal veljati)

(3) (prenehal veljati)

(4) Tuji strokovni oziroma znanstveni naslov, pridobljen po skupnem študijskem programu, ki ga izvajajo visokošolski zavodi iz Republike Slovenije in tujine, je enakovreden strokovnemu oziroma znanstvenemu naslovu, ki je glede na stopnjo in študijsko področje določen s tem zakonom.

(5) Tuji naziv strokovne izobrazbe, pridobljen po skupnem študijskem programu, ki ga izvajajo višje strokovne šole iz Republike Slovenije in tujine, je enakovreden nazivu strokovne izobrazbe, ki je glede na študijsko področje določen s tem zakonom.

20. člen

(kazenske določbe)

(1) Z globo 2.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki podeljuje strokovne ali znanstvene naslove ali naslove strokovne izobrazbe v nasprotju z določbami 2. člena, tretjega odstavka 3. člena, 16. in 17. člena tega zakona.

(2) Z globo 100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.

(3) Z globo 500 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če uporabi strokovni oziroma znanstveni naslov ali naziv strokovne izobrazbe, ki ga ni pridobil skladno z 2. členom tega zakona.

(4) Z globo 40 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki v nasprotju s pozivom organa, pristojnega za nadzor, iz prvega odstavka 21. člena tega zakona, oziroma opozorilom organa, pristojnega za nadzor, iz drugega odstavka 21. člena tega zakona, uporabi strokovni oziroma znanstveni naslov ali naziv strokovne izobrazbe, ki ga ni pridobil v skladu z 2. členom tega zakona, in ima v tujini na akreditirani instituciji pridobljeno enako ali višjo raven izobrazbe, kot je zahtevana za strokovni oziroma znanstveni naslov ali naziv strokovne izobrazbe, ki ga uporablja.

21. člen

(pristojni nadzorni in prekrškovni organ)

(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona v zvezi s podeljevanjem, tvorjenjem in uporabo strokovnih ali znanstvenih naslovov izvaja ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo. Pri izvajanju nadzora lahko ministrstvo pisno pozove pravne in fizične osebe na ravnanje v skladu s tem zakonom.

(2) Nadzor nad izvajanjem tega zakona v zvezi s podeljevanjem, tvorjenjem in uporabo nazivov strokovne izobrazbe izvaja šolska inšpekcija v skladu z zakonom, ki ureja šolsko inšpekcijo.

(3) Za odločanje o prekrških, povezanih s podeljevanjem in uporabo strokovnih ali znanstvenih naslovov, je pristojno ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.

(4) Za odločanje o prekrških, povezanih s podeljevanjem in uporabo nazivov strokovne izobrazbe, je pristojna šolska inšpekcija v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.

21.a člen

(evidenca pisnih pozivov)

(1) Za potrebe nadzora nad izvajanjem tega zakona ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, vzpostavi, vodi in vzdržuje evidenco pisnih pozivov, izdanih posameznikom, ki so uporabili strokovni oziroma znanstveni naslov, ki ga niso pridobili v skladu z 2. členom tega zakona, in imajo v tujini na akreditirani instituciji pridobljeno enako ali višjo raven izobrazbe, kot je zahtevana za strokovni oziroma znanstveni naslov, ki ga uporabljajo.

(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:

-        datum in številka izdanega poziva,

-        ime in priimek,

-        rojstni datum,

-        stalno oziroma začasno prebivališče.

(3) Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se zbirajo in obdelujejo za potrebe izvajanja nadzora v skladu s prvim odstavkom tega člena.

Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih – ZSZN-1 (Uradni list RS, št. 61/06) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

22. člen

(1) Visokošolski zavodi diplomantom študijskih programov za pridobitev izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004, še naprej podeljujejo strokovne in znanstvene naslove, ki so bili skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list, RS, št. 83/03 – uradno prečiščeno besedilo) določeni s študijskim programom in so objavljeni v Uradnih listih RS, št. 22/99, 33/99, 57/99, 10/00, 12/01, 47/02 in 50/05.

(2) Visokošolski zavodi lahko strokovne in znanstvene naslove iz prejšnjega odstavka podeljujejo najpozneje do izteka študijskega leta 2015/2016.

23. člen

Kdor si pridobi strokovni ali znanstveni naslov po Zakonu o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 83/03 – uradno prečiščeno besedilo), ga v nespremenjeni obliki uporablja tudi po uveljavitvi tega zakona.

24. člen

Do začetka dela javne agencije za visoko šolstvo, strokovne in znanstvene naslove po tem zakonu objavlja ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.

25. člen

Kdor si je pridobil naziv strokovne oziroma poklicne izobrazbe, pridobljen po končanem javno veljavnem programu za pridobitev višje strokovne izobrazbe v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 115/03 – uradno prečiščeno besedilo in 65/05), ga lahko v nespremenjeni obliki uporablja tudi po uveljavitvi tega zakona.

26. člen

Strokovni naslovi, akademske stopnje in znanstveni naslovi, pridobljeni na območju drugih republik nekdanje SFRJ do 25. junija 1991, so enakovredni strokovnim in znanstvenim naslovom, pridobljenim v Republiki Sloveniji do tega datuma.

27. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list, RS, št. 83/03 – uradno prečiščeno besedilo).

28. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o vrednotenju in priznavanju izobraževanja – ZVPI (Uradni list RS, št. 87/11) v zvezi s prenehanjem veljavnosti določb prvega, drugega in tretjega odstavka 19. člena zakona določa:

»… uporabljajo pa se do začetka uporabe tega zakona.«;

določa tudi:

»Ne glede na določbe 27. člena tega zakona se zaradi zaposlovanja v reguliranih poklicih, za katere se s predpisom zahteva slovenski naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe ali strokovni oziroma znanstveni naslov, lahko še dvanajst mesecev od dneva začetka uporabe tega zakona vloži vloga za ugotavljanje enakovrednosti tujega naslova s slovenskim strokovnim naslovom oziroma znanstvenim naslovom ter tujega naziva poklicne oziroma strokovne izobrazbe s slovenskim nazivom poklicne oziroma strokovne izobrazbe. Za ta postopek se uporabljajo …. prvi, drugi in tretji odstavek 19. člena Zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 61/06) … .«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»30. člen

(uveljavitev in uporaba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne trideseti dan po njegovi uveljavitvi.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih – ZSZN-1A (Uradni list RS, št. 55/17) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

6. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.