Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev obsega:

-       Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev – ZJNVETPS (Uradni list RS, št. 128/06 z dne 8. 12. 2006),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev – ZJNVETPS-A (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev – ZJNVETPS-B (Uradni list RS, št. 19/10 z dne 12. 3. 2010),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev – ZJNVETPS-C (Uradni list RS, št. 43/11 z dne 3. 6. 2011),

-       Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev – uradno prečiščeno besedilo – ZJNVETPS- UPB3 (Uradni list RS, št. 72/11 z dne 16. 9. 2011),

-       Odločba o razveljavitvi druge alineje četrtega odstavka 42. člena Zakona o javnem naročanju ter tretjega odstavka 47. člena in četrtega odstavka 48. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, v delih, v katerih se nanašata na drugo alinejo četrtega odstavka 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 43/12 z dne 8. 6. 2012),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev – ZJNVETPS-D (Uradni list RS, št. 90/12 z dne 30. 11. 2012),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev – ZJNVETPS-E (Uradni list RS, št. 19/14 z dne 17. 3. 2014),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1l (Uradni list RS, št. 90/14 z dne 15. 12. 2014).

ZAKON

o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 8)

Prvi del
SKUPNE DOLOČBE ZAKONA

Prvo poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE

1.1. Predmet urejanja zakona

1. člen

(predmet zakona)

(1) Ta zakon določa obvezna ravnanja naročnikov, ponudnikov in podizvajalcev pri javnem naročanju blaga, gradenj in storitev na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev.

(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo:

-       Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L št. 134 z dne 30. 4. 2004, str. 1), nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1336/2013 z dne 13. decembra 2013 o spremembi direktiv 2004/17/ES, 2004/18/ES in 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede njihovih pragov uporabe za postopke za oddajo naročil (UL L št. 335 z dne 14. 12. 2013, str. 17), in

-       del Direktive Sveta št. 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (UL L št. 76 z dne 23. 3. 1992, str. 14), nazadnje spremenjene z Direktivo št. 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L št. 335 z dne 20. 12. 2007, str. 31).

(3) Če je naročnik po tem zakonu naročnik tudi po zakonu, ki ureja javno naročanje, izvaja javno naročanje na področjih iz prvega odstavka tega člena samo v skladu s tem zakonom.

1.2. Definicije pojmov

2. člen

(pomen v zakonu uporabljenih pojmov)

V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

1.     »Dinamični nabavni sistem« je način izvedbe postopka javnega naročanja v okviru odprtega postopka, ki v celoti poteka na elektronski način. Uporablja se pri običajnih nabavah, katerih značilnost je, da v obliki kot so dostopne na trgu, v celoti izpolnjujejo zahteve naročnika. Ta postopek je časovno omejen, ves čas trajanja omogoča udeležbo ponudniku, ki izpolnjuje pogoje in je predložil prijavo, skladno z razpisno dokumentacijo.

2.     »Elektronska dražba« je ponavljajoči se postopek, kot del postopka javnega naročanja, ki poteka na elektronski način, v katerem ponudniki predstavijo nove cene, popuste in/ali izboljšanje ponudbe v okviru določenih elementov.

3.     »Elektronska sredstva« pomenijo uporabo elektronske opreme za obdelavo podatkov (vključno z digitalno kompresijo) in shranjevanje podatkov, ki se pošiljajo ter prejemajo po žici, radiu, mikrovalovnih, optičnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih.

4.     »Enotni besednjak javnih naročil (CPV)«, sprejet z Uredbo (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) (UL L št. 340 z dne 16. 12. 2002, str. 3), z vsemi spremembami, je enakovredna referenčna nomenklatura, ki se uporablja pri javnem naročanju. Enotni besednjak javnih naročil je enakovreden z drugimi veljavnimi nomenklaturami. V primeru različnih razlag uporabe tega zakona se zaradi morebitnih razlik med nomenklaturama:

-  Enotni besednjak javnih naročil in NACE (Splošna industrijska klasifikacija ekonomskih aktivnosti v Evropskih skupnostih) iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam dejavnosti na področju gradenj), uporablja nomenklatura NACE;

-  Enotni besednjak javnih naročil in CPC (Osrednja klasifikacija proizvodov in storitev  začasna različica) iz Seznama storitev, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev), uporablja nomenklatura CPC.

5.     »Gospodarski subjekt« je skupni izraz za dobavitelja blaga, izvajalca storitev in izvajalca gradenj, ki je lahko vsaka pravna ali fizična oseba ali oseba javnega prava ali skupina teh oseb, ki na trgu ponujajo bodisi izvedbo gradenj in/ali gradnjo, blago ali storitve.

6.     »Industrijski ali poslovni značaj« ima subjekt, ki deluje v pogojih proste konkurence na trgu z drugimi subjekti, tako, da izvaja gospodarske aktivnosti, to pomeni industrijske ali druge poslovne aktivnosti, katerih namen je dobava blaga ali storitev zasebnim ali javnim gospodarskim subjektom.

7.     »Javno naročilo gradenj« je javno naročilo, katerega predmet je izvajanje ali projektiranje in izvajanje gradenj, ki so povezane z eno od dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ali gradnja ali izvedba ene od dejavnosti na področju gradenj in ki ustreza zahtevam, ki jih določi naročnik. »Gradnja« je rezultat dejavnosti iz te točke, ki predstavlja gospodarsko in tehnično funkcionalno celoto.

8.     »Javno naročilo blaga« je javno naročilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga na kredit, z možnostjo odkupa ali brez te možnosti. Javno naročilo, katerega predmet je dobava blaga in vključuje storitev namestitve in inštalacije, ki je vezana na to blago oziroma, da se blago lahko uporablja v skladu z njegovim namenom, se obravnava kot »javno naročilo blaga«.

9.     »Javno naročilo storitev« je javno naročilo, katerega predmet je izvajanje ali izvedba ene ali več storitev iz Seznama storitev. Javno naročilo, katerega predmet so blago in storitve iz Seznama storitev, se obravnava kot »javno naročilo storitev«, če vrednost zadevnih storitev presega vrednost blaga, ki je zajeto v naročilu. Javno naročilo, katerega predmet so storitve iz Seznama storitev in vključujejo dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki so samo dodatek glavnemu predmetu naročila, se obravnava kot javno naročilo storitev.

10.  »Javno podjetje« je podjetje, v katerem ima lahko naročnik neposredno ali posredno prevladujoč vpliv zaradi njegovega lastništva, finančne udeležbe v njem ali pravil upravljanja. »Prevladujoč vpliv« naročnika obstaja, ko ima le-ta neposredno ali posredno glede na drugo podjetje:

-  večino vpisanega kapitala podjetja;

-  nadzor nad večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je podjetje izdalo, ali

-  lahko imenuje več kakor polovico članov in članic (v nadaljnjem besedilu: član) upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja.

11.  »Kandidat« je tisti, ki v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji ali v konkurenčnem dialogu na podlagi naročnikovega povabila k sodelovanju izkaže interes.

12.  »Okvirni sporazum« je sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več ponudniki, katerega namen je določiti pogoje za naročila, ki se bodo oddajala v določenem obdobju zlasti glede cene in, če je to mogoče, upoštevaje količino.

13.  »Periodično informativno obvestilo« je obvestilo, ki ga naročnik pošlje v objavo, in s katerim gospodarskim subjektom v naprej posreduje splošne informacije o nameravanih naročilih.

14.  »Pisen« ali »pisno« pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje. Pomeni tudi informacije, ki se pošiljajo in hranijo na elektronski način.

14.a »Obdobje mirovanja« je obdobje po odločitvi o oddaji javnega naročila, v katerem naročnik ne sme skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom oziroma ponudniki, razen če zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, ali ta zakon določata drugače. Obdobje mirovanja poteče z dnem, ko ponudniku, ki je zadnji prejel naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, poteče rok za uveljavitev pravnega varstva v predrevizijskem postopku, ki ga ureja zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.

15.  »Pogodba o oddaji javnega naročila« je odplačna pogodba med enim ali več ponudniki ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali opravljanje storitev v skladu s pomenom iz tega zakona.

16.  »Ponudnik« je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in ponuja izvedbo gradenj, storitev oziroma dobavo blaga ter v postopku javnega naročanja izkaže interes s tem, da naročniku odda ponudbo.

16.a  »Podizvajalec« je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po tem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila.

16.b  »Odgovorna oseba naročnika, ponudnika oziroma podizvajalca« je oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, odgovorna za prekršek, ki je bil storjen z njenim dejanjem ali z opustitvijo dolžnega nadzorstva.

17.  »Popolna ponudba« je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.

18.  »Formalno nepopolna ponudba« je ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudbe v tem delu ni treba dopolniti oziroma spremeniti.

19.  »Pravočasna ponudba« je ponudba, ki jo naročnik prejme do izteka roka, določenega za prejem ponudb.

20.  »Nepravilna ponudba« je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika ali kandidata iz tega zakona.

21.  »Neprimerna ponudba« je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji.

22.  »Nesprejemljiva ponudba« je tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu.

22.a  »Neobičajno nizka ponudba« je ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo, ne more pojasniti. Šteje se, da je odstopanje od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse sprejemljivo, če je predmet povezan z novo tehnološko rešitvijo.

23.  »Portal javnih naročil« je spletni informacijski portal ministrstva, pristojnega za javna naročila, kamor naročniki neposredno pošiljajo v objavo obvestila o javnih naročilih in razpisne dokumentacije v skladu s tem zakonom.

24.  »Posebne ali izključne pravice« so pravice, ki jih podeli pristojni organ na podlagi zakona in katerih namen je omejitev pravic izvajanja dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona na enega ali več subjektov, in ki znatno omejijo možnosti drugih subjektov za opravljanje take dejavnosti. Pravice ne štejejo za posebne ali izključne, če so podeljene na podlagi objektivnih, sorazmernih in nediskriminatornih pogojev, ki omogočajo zainteresiranemu subjektu izpolnitev navedenih pogojev za pridobitev teh pravic.

25.  »Odprti postopek« je postopek, v katerem lahko vsak gospodarski subjekt predloži ponudbo.

26.  »Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti« je postopek, katerega namen je oddaja javnega naročila, v katerem lahko katerikoli gospodarski subjekt predloži prijavo k sodelovanju, ponudbo pa lahko oddajo samo kandidati, ki jih povabi naročnik.

27.  »Postopek s pogajanji« je postopek, ki vključuje pogajanja z namenom oddaje javnega naročila, v katerem naročnik povabi gospodarske subjekte in se z njimi pogaja o vseh pogojih za naročilo.

28.  »Natečaj« je postopek, ki naročniku omogoča, da pridobi, predvsem na področjih urbanističnega ali prostorskega in krajinskega načrtovanja, arhitekture, inženirskih storitev in informacijske tehnologije ali obdelave podatkov, načrt ali projekt, ki ga izbere žirija po razpisu natečaja z ali brez podelitve nagrad.

29.  »Postopek oddaje naročila male vrednosti« je poenostavljen postopek javnega naročanja, v katerem naročnik, z namenom pridobitve ponudb, na portalu javnih naročil objavi obvestilo o naročilu male vrednosti.

30.  »Povezano podjetje« je podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi naročnika, v skladu z zahtevami iz zakona, ki ureja gospodarske družbe, ali pri subjektih, za katere se ne uporablja ta zakon, podjetje, v katerem imajo lahko naročniki neposredno ali posredno prevladujoč vpliv v smislu 10. točke tega člena ali ki ima lahko prevladujoč vpliv na naročnika ali je skupaj z naročnikom pod prevladujočim vplivom drugega podjetja oziroma naročnika zaradi njihovega lastništva, finančne udeležbe v njem ali pravil, ki urejajo njegovo poslovanje.

31.  »Sklop« je del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno.

32.  »Skupni nabavni organ« je naročnik, ki na podlagi pooblastila drugih naročnikov:

-  naroča blago in/ali storitve, namenjene naročnikom, ali

-  izvede postopek oddaje javnega naročila za gradnje, blago ali storitve, namenjene naročnikom.

33.  »Svetovalni odbor za javna naročila« je organ Evropske komisije (v nadaljevanju: Komisija), sestavljen iz predstavnikov držav članic Evropske unije, ki redno preučuje na predlog Komisije ali države članice uporabo ukrepov Sveta v zvezi z javnimi naročili.

34.  »Datum oddaje naročila« je na dan, ko postane odločitev o oddaji javnega naročila pravnomočna.

35.  »Sistem ugotavljanja sposobnosti« je sistem, v katerem naročnik ugotavlja sposobnost kandidatov, ki so predložili prijavo, za izvedbo bodočih javnih naročil.

3. člen

(naročniki)

(1) Za namene tega zakona so:

1.     Naročniki po tem zakonu so:

-  organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti,

-  javni skladi, javne agencije, javni zavodi,

-  javni gospodarski zavodi in

-  druge osebe javnega prava.

2.     »Oseba javnega prava« je po tem zakonu vsaka oseba:

a)    ki je ustanovljena za opravljanje dejavnosti, ki so v splošnem interesu in ki nimajo industrijskega ali poslovnega značaja,

b)    ki je pravna oseba in

c)    je v višini več kot 50% financirana iz sredstev organov Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava ali ti organi opravljajo nadzor nad poslovanjem take osebe ali ki imajo upravljavski ali nadzorni odbor, katerega več kakor polovico članov imenujejo organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali druge osebe javnega prava.

(2) Za naročnika se šteje tudi združenje, ki ga oblikuje eden ali več naročnikov iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3) Informativni seznam naročnikov je naveden v prilogah uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada). Ministrstvo, pristojno za javna naročila, redno obvešča Komisijo o spremembah na seznamu naročnikov.

(4) V primeru dvoma, ali določena oseba izpolnjuje pogoje, ki opredeljujejo naročnika po tem zakonu, lahko oseba, ki izkaže pravni interes, pri ministrstvu, pristojnemu za javna naročila, v pisni obliki poda predlog za ugotovitev statusa naročnika. Če se z odločitvijo ministrstva, pristojnega za javna naročila, oseba ne strinja, o tem odloči vlada. Pravila in postopek za ugotavljanje statusa naročnika določi vlada z uredbo.

(5) Ta zakon se uporablja za naročnike:

1.     ki so javni naročniki ali javna podjetja in opravljajo eno od dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona;

2.     ki niso javni naročniki ali javna podjetja po tem zakonu in opravljajo eno dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona ali kombinacijo teh dejavnosti in so nosilci posebnih ali izključnih pravic, ki jim jih podeli pristojni organ Republike Slovenije ali organ samoupravne lokalne skupnosti.

4. člen

(obravnavanje gospodarskih subjektov)

(1) Naročnik ne sme zavrniti kandidata oziroma ponudnika iz druge države članice Evropske unije z utemeljitvijo, da bi moral imeti kandidat oziroma ponudnik za opravljanje določene dejavnosti po slovenski zakonodaji status fizične ali pravne osebe, če sme kandidat isto dejavnost opravljati v državi članici, v kateri je ustanovljen.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek pa lahko naročnik v primeru javnih naročil storitev, gradenj ter blaga, ki vključujejo dodatne storitve in/ali namestitvena ter inštalacijska dela, ne glede na to, ali so ponudniki pravne ali fizične osebe, od le-teh zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevnega naročila.

(3) Skupine gospodarskih subjektov lahko predložijo ponudbo ali se prijavijo za kandidate. Naročnik od teh skupin ne sme zahtevati, da se povežejo v kakršno koli pravno formalno obliko, vendar lahko za izvedbo naročila od izbrane skupine zahteva predložitev ustreznega akta o skupni izvedbi naročila (na primer pogodba o sodelovanju), če je to nujno za uspešno izvedbo javnega naročila.

(4) Ponudnik, kateremu je bilo oddano naročilo, v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila.

(5) Naročnik lahko od ponudnika zahteva, da v ponudbeni dokumentaciji predloži tudi izračune (kalkulacije) stroškov in prihodkov v zvezi z javnim naročilom, zlasti v primeru javnih naročil, ki se izvajajo v sodelovanju s podizvajalci.

1.3. Dejavnosti

5. člen

(plin, toplota in električna energija)

(1) Ta zakon se v primeru plina in toplote uporablja za naslednje dejavnosti:

1.     zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo plina ali toplote, ali

2.     dobavo plina ali toplote takšnim omrežjem.

(2) Če naročnik, ki ni javni naročnik, s plinom ali toploto oskrbuje omrežja, namenjena javni oskrbi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu prejšnjega odstavka, ko:

a)     je proizvodnja plina in toplote naročnika neizogibna posledica opravljanja dejavnosti, ki niso navedene v prvem ali tretjem odstavku tega člena ali v 6. do 9. členu tega zakona, in

b)     je oskrba javnega omrežja namenjena le gospodarski izrabi takšne proizvodnje in ne znaša več kakor 20% prometa naročnika glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.

(3) Ta zakon se v primeru električne energije uporablja za naslednje dejavnosti:

a)     zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo električne energije, ali

b)     dobavo električne energije takšnim omrežjem.

(4) Če naročnik, ki ni javni naročnik, z električno energijo oskrbuje omrežja, namenjena javni oskrbi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu tretjega odstavka tega člena, ko:

a)     naročnik proizvaja električno energijo zato, ker je njena poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, ki niso navedene v prvem ali prejšnjem odstavku tega člena ali v 6. do 9. členu tega zakona, in

b)     je oskrba javnega omrežja odvisna samo od lastne porabe naročnika in ne presega 30% njegove celotne količine proizvedene električne energije glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.

6. člen

(voda)

(1) Ta zakon se uporablja za naslednje dejavnosti:

a)     zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo pitne vode, ali

b)     dobavo pitne vode takšnim omrežjem.

(2) Ta zakon se uporablja tudi za naročila, ki jih odda ali natečaje, ki jih organizira naročnik, ki opravlja katero od dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena, in ki:

a)     so povezani s projekti vodnega inženirstva, namakanja ali melioracije, pod pogojem, da količina vode, namenjena za dobavo pitne vode, predstavlja več kakor 20% celotne količine vode, ki se zagotavlja s temi projekti ali z namakalnimi ali melioracijskimi napravami, ali

b)     so povezani z odstranjevanjem ali čiščenjem odplak.

(3) Če naročnik, ki ni javni naročnik, s pitno vodo oskrbuje omrežje, namenjena javni preskrbi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu prvega odstavka tega člena, ko:

a)     naročnik proizvaja pitno vodo zato, ker je njena poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, razen tistih iz 5. do 9. člena tega zakona, in

b)     je oskrba javnega omrežja odvisna samo od lastne porabe naročnika in ne presega 30% njegove celotne količine proizvedene pitne vode glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.

7. člen

(storitve na področju transporta)

(1) Ta zakon se uporablja za dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem ali delovanjem omrežij, ki zagotavljajo izvajanje javne storitve na področju prevoza z železnico, avtomatiziranimi sistemi, tramvajem, trolejbusom, avtobusom ali žičnico.

(2) Omrežje pri transportnih storitvah obstaja, kadar se storitev opravlja v skladu s pogoji delovanja omrežja, ki jih predpiše pristojni organ Republike Slovenije, na primer pogoji glede stanja poti, ki se bo oskrbovala, zagotavljanje zmogljivosti, ki bodo na voljo, ali pogostnosti storitve.

(3) Naročniku, ki zagotavlja storitve javnega avtobusnega prevoza, ni potrebno ravnati po tem zakonu, kadar te storitve lahko opravljajo prosto na trgu tudi druge osebe na splošnem ali posebnem geografskem območju pod enakimi pogoji.

8. člen

(poštne storitve)

(1) Ta zakon se uporablja za dejavnosti v zvezi z opravljanjem poštnih storitev ali, pod pogoji iz c) točke drugega odstavka tega člena, drugih storitev, različnih od poštnih.

(2) Za namene tega zakona pomeni:

a)     »poštna pošiljka«: enoto, ki je naslovljena v končni obliki, v kateri jo bo izvajalec prenesel. Poleg pisemskih pošiljk take pošiljke zajemajo tudi knjige, kataloge, časopise, občasne publikacije in poštne pakete, ki vsebujejo blago komercialne vrednosti ali brez take vrednosti, ne glede na težo;

b)     »poštne storitve«: storitve sprejema poštnih pošiljk, usmerjanja in dostave. Te storitve zajemajo:

- »rezervirane poštne storitve«: poštne storitve, ki so ali so lahko pridržane na podlagi zakona, ki ureja poštne storitve,

- »univerzalno poštno storitev«,

- »ostale poštne storitve«: poštne storitve, ki ne morejo biti pridržane na podlagi zakona, ki ureja poštne storitve, in

c)     »druge storitve različne od poštnih storitev«: storitve na naslednjih področjih:

- storitve obdelave pošte (storitve pred in po pošiljanju/raznašanju, kot so »storitve vložišča«),

- storitve z dodano vrednostjo, povezane z elektronskimi sredstvi in ki se tudi v celoti opravljajo z elektronskimi sredstvi (tudi varen prenos šifriranih dokumentov z elektronskimi sredstvi, naslovni register in prenos registrirane elektronske pošte),

- storitve v zvezi s poštnimi pošiljkami, ki niso vključene v točki a) tega odstavka,

- finančne storitve, kot so opredeljene v kategoriji 6 iz Seznama storitev A, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev A), in v b) točki prvega odstavka 21. člena tega zakona,

- filatelistične storitve in

- logistične storitve (storitve, ki so kombinacija fizične dostave in/ali skladiščenja z drugimi ne-poštnimi funkcijami), če take storitve opravlja naročnik, ki opravlja tudi poštne storitve v smislu prve ali druge alineje b) točke tega odstavka, in če v zvezi s storitvami iz teh dveh alinej niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 31. člena tega zakona.

9. člen

(iskanje ali črpanje nafte, plina, izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv, pristanišča in letališča)

Ta zakon se uporablja za dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem geografskega prostora za namen:

a)     iskanja ali črpanja nafte in plina in iskanja ali izkopavanja premoga ali drugih trdnih goriv ali

b)     zagotavljanja letališke infrastrukture, infrastrukture v obmorskih pristaniščih ali pristaniščih v notranjosti ali infrastrukture v drugih terminalih za prevoznike po zraku, morju ali celinskih plovnih poteh.

10. člen

(naročila, ki zajemajo več dejavnosti)

(1) Za naročilo, ki naj bi zajemalo več dejavnosti, veljajo pravila za tisto dejavnost, kateri je naročilo pretežno namenjeno. Odločitev o oddaji enega naročila ali več ločenih naročil se ne sme sprejeti z namenom izključitve takega naročila iz področja uporabe tega zakona ali, kjer je to primerno, zakona, ki ureja javno naročanje.

(2) Če za eno od dejavnosti, za katero je naročilo namenjeno, velja ta zakon in za drugo zakon, ki ureja javno naročanje in če je objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je pretežno namenjeno, se naročilo odda v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje.

(3) Če za eno od dejavnosti, za katero je naročilo namenjeno, velja ta zakon in za drugo ne velja niti ta zakon niti zakon, ki ureja javno naročanje in če je objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je pretežno namenjeno, se naročilo odda v skladu s tem zakonom.

1.4. Temeljna načela

11. člen

(načela, na katerih temelji javno naročanje)

Ureditev, razvoj sistema javnega naročanja in njegovo izvajanje mora temeljiti na načelu prostega pretoka blaga, načelu svobode ustanavljanja, načelu prostega pretoka storitev, ki izhajajo iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/04, v nadaljnjem besedilu: PES) in na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti.

12. člen

(Načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti)

(1) Naročnik mora izvesti javno naročanje tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, zapisane v internih aktih naročnika ali drugih programih.

(2) Naročnik mora oddati javno naročilo po sklopih, če ga je mogoče razdeliti na sklope in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila in s tem hkrati zagotovi nediskriminatorno obravnavo in s tem večjo dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom.

13. člen

(načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki)

(1) Naročnik v postopku javnega naročanja ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence.

(2) Naročnik ne sme zahtevati od ponudnika, da pri izvedbi naročila zaposli določene podizvajalce, ali da izvede kakšen drug posel, kot na primer izvoz določenega blaga ali storitev, če s posebnim zakonom ali mednarodnim sporazumom ni določeno drugače.

14. člen

(načelo transparentnosti javnega naročanja)

(1) Ponudnik mora biti izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.

(2) Postopki naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil, glede na vrednosti iz 17. člena tega zakona tako v Uradnem listu Evropske unije kot tudi na portalu javnih naročil.

15. člen

(načelo enakopravne obravnave ponudnikov)

(1) Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila.

(2) Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.

(3) (črtan)

16. člen

(načelo sorazmernosti)

Javno naročanje se mora izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.

1.5. Področje uporabe

17. člen

(mejne vrednosti za objave)

(1) Naročnik mora poslati v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti in portalu javnih naročil naročila, katerih vrednost je brez davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) enaka ali večja od naslednjih vrednosti:

a)     414.000 eurov za naročila blaga in storitev,

b)     5.186.000 eurov za naročila gradenj.

(2) Naročnik mora poslati v objavo portalu javnih naročil naročila, katerih vrednost je brez DDV enaka ali večja od naslednjih vrednosti:

1.     v primeru naročanja blaga in storitev: 40.000 eurov,

2.     v primeru naročanja gradenj: 80.000 eurov.

(3) Kadar Komisija objavi spremembe mejnih vrednosti iz tega zakona, ministrstvo, pristojno za javna naročila, v desetih dneh po objavi na svojih spletnih straneh objavi nove evropske mejne vrednosti.

18. člen

(metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil, okvirnih sporazumov in dinamičnih nabavnih sistemov)

(1) Naročnik mora izračunati ocenjeno vrednost javnega naročila upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja. Ocenjena vrednost javnega naročila mora vključevati tudi vrednost morebitnih nagrad in drugih izplačil kandidatom in ponudnikom. Ocenjena vrednost se določi tako, da je njena višina primerljiva cenam na trgu, ki veljajo za predmet javnega naročila, če je dostopen na trgu in ni prilagojen posebnim potrebam naročnika.

(2) Način izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila, vključno z vsemi količinskimi in cenovnimi parametri, na podlagi katerih je naročnik izračunal ocenjeno vrednost naročila, mora biti razviden iz dokumentacije, ki jo o javnem naročilu vodi naročnik. Ocenjena vrednost javnega naročila mora biti veljavna na dan pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo, oziroma v primeru, da objava ni potrebna, ko naročnik izda sklep o začetku postopka oddaje naročila.

(3) Naročnik ne sme določiti ocenjene vrednosti javnega naročila tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi tega zakona glede na mejne vrednosti predmetnega javnega naročila.

(4) Za okvirne sporazume in dinamične nabavne sisteme je vrednost, ki jo je treba upoštevati, maksimalna ocenjena vrednost (brez DDV) vseh naročil, predvidenih za celotno obdobje okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema.

(5) V zvezi z javnimi naročili gradenj mora izračun ocenjene vrednosti javnega naročila gradenj vključevati tako stroške gradnje kot tudi skupno ocenjeno vrednost blaga, potrebnega za izvedbo gradenj, ki ga je naročnik dal na voljo izvajalcu gradenj.

(6) Vrednost blaga ali storitev, ki niso potrebne za izvedbo določenega naročila gradnje, naročnik ne sme prišteti vrednosti naročila gradnje, da bi se tako izognili uporabi tega zakona za naročilo blaga ali storitev.

(7) Če lahko iz javnega naročila gradnje ali storitev izhaja možnost, da se naročilo lahko odda tudi po sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov. V primeru, da je skupna vrednost sklopov enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije, se za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik pa lahko odstopi od upoštevanja pravila za objave v Uradnem listu Evropske unije in na portalu javnih naročil v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša kakor 80.000 eurov za storitve ali 1 milijon eurov za gradnje, če skupna vrednost teh sklopov ne presega 20% skupne vrednosti vseh sklopov javnega naročila.

(8) Če je na podlagi informacij o nabavah podobnega blaga mogoče zaključiti, da gre za naročila, ki se lahko oddajajo istočasno v ločenih sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov, upoštevaje mejno vrednost, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije. Če je skupna vrednost sklopov enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije, se za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik pa lahko odstopi od upoštevanja pravila za objave v Uradnem listu Evropske unije in na poratlu javnih naročil v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša kakor 80.000 eurov, če skupna vrednost teh sklopov ne presega 20% skupne vrednosti vseh sklopov.

(9) V primeru javnih naročil za blago ali storitve, ki so dostopne na trgu ali naročil, ki bodo predmet ponovne oddaje v določenem obdobju, mora izračun ocenjene vrednosti temeljiti na:

a)     dejanski celotni vrednosti istovrstnih zaporednih naročil, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v koledarskem letu, upoštevaje spremembe količine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu, ali

b)     celotni ocenjeni vrednosti zaporednih naročil, oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi ali med koledarskim letom, če le-to ni daljše od 12 mesecev.

(10) Podlaga za izračun ocenjene vrednosti naročila, ki vključuje blago in storitve, je skupna vrednost blaga in storitev, ne glede na posamezno vrednost enega in drugega. Izračun mora vsebovati vrednost namestitvenih in inštalacijskih del.

(11) Glede javnih naročil blaga v zvezi z zakupom, najemom ali nakupom na kredit so vrednosti, ki jih je treba uporabiti pri izračunu ocenjene vrednosti naročila, naslednje:

a)     pri javnih naročilih za določeno obdobje, če je to obdobje krajše ali enako 12 mesecem, celotna ocenjena vrednost za ves čas trajanja naročila ali če je obdobje trajanja javnega naročila daljše od 12 mesecev, celotna vrednost, ki vključuje ocenjeno preostalo vrednost;

b)     v primeru naročil za nedoločeno obdobje ali naročil, za katera obdobja ni mogoče določiti, njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.

(12) Pri javnih naročilih storitev mora izračun ocenjene vrednosti temeljiti:

a)     pri zavarovalniških storitvah na višini premije in drugih oblik plačil;

b)     pri bančnih in drugih finančnih storitvah na pristojbinah, proviziji, obrestih in drugih oblikah plačil;

c)     pri naročilih idejnih načrtov na honorarjih, plačljivih provizijah in drugih oblikah plačil.

(13) Podlaga za izračunavanje vrednosti naročila pri naročilih storitev, pri katerih ni navedena skupna cena:

a)     v primeru naročil za določeno obdobje, če je to obdobje 48 mesecev ali manj: skupna vrednost za njihovo celotno trajanje;

b)     v primeru naročil z obdobjem, daljšim kakor 48 mesecev: njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.

(14) V primeru, da predmet javnega naročila lahko vzdržuje, nadgrajuje ali servisira samo za to pooblaščena oseba, morajo biti elementi, ki se na to nanašajo, ocenjeni za dobo petih let, vključeni v izračun ocenjene vrednosti javnega naročila.

1.6. Izjeme pri javnem naročanju, za katere se zakon ne uporablja

19. člen

(splošne izjeme, ki niso predmet javnega naročanja)

(1) Ta zakon se ne uporablja za:

1.     naročila, ki jih naročnik odda zaradi nadaljnje prodaje ali oddaje v najem tretjim osebam, če naročnik nima posebne ali izključne pravice za nadaljnjo prodajo ali najem predmetov teh naročil, hkrati pa jih drugi subjekti lahko prosto prodajo ali najamejo pod enakimi pogoji kakor naročnik;

2.     naročila, ki jih naročnik odda za druge namene kot je opravljanje dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona, ali za opravljanje takšnih dejavnosti v tretji državi, v pogojih, ki ne vključujejo fizične uporabe omrežja ali geografskega območja znotraj Evropske unije;

3.     javna naročila, s katerimi se razkrivajo podatki, označeni s stopnjo tajnosti, javna naročila, katerih izvedbo morajo v skladu z zakonom spremljati posebni varnostni ukrepi, ali javna naročila, ki so potrebna zaradi ogroženosti bistvenih varnostnih interesov Republike Slovenije;

3.a naročila blaga, storitev ali gradenj s področja obrambe in varnosti;

4.     javna naročila, za katera veljajo drugačna postopkovna pravila naročanja in so dodeljena:

a)    na podlagi mednarodnega sporazuma, sklenjenega v skladu s PES, med Republiko Slovenijo in eno ali več tretjimi državami, ter vključuje bodisi blago, storitve, gradnje ali natečaje, namenjene skupnemu izvajanju naročila gradnje ali uporabi gradnje s strani držav podpisnic, bodisi storitve, namenjene skupnemu izvajanju naročila storitve ali uporabi rezultatov projekta s strani držav podpisnic; o vseh sporazumih ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, obvesti Komisijo;

b)    na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma, ki se nanaša na stacioniranje vojaških enot in zadeva podjetja v Republiki Sloveniji ali tretji državi;

c)    na podlagi posebnega postopka mednarodne organizacije;

5.     koncesije za gradnje in storitve, ki jih oddajo naročniki, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona, če se te koncesije podelijo za izvajanje takih dejavnosti;

6.     pogodbe, sklenjene med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih imajo ti naročniki nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami naročnika. Pri tem morajo biti izpolnjeni pogoji, da:

-       gospodarski subjekt izvaja pretežni del svojih dejavnosti za naročnika,

-       gospodarski subjekt za javno naročilo, ki se odda po tej točki, naroča to blago, storitve ali gradnje, upoštevaje določbe tega zakona, tudi če sam ni naročnik, in

-       je vrednost predmeta naročanja enaka ali nižja od cen za ta predmet na trgu;

7.     javna naročila opreme, tehnike ter druga javna naročila za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ali takojšnjo preprečitev nastanka neposredno grozeče škode ob naravni ali drugi nesreči, skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar je vrednost naročila nižja od vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije.

(2) V primerih iz 1. točke prvega odstavka tega člena mora naročnik Komisijo, na njeno zahtevo, uradno obvestiti o vseh kategorijah proizvodov ali dejavnosti, za katere meni, da so izjeme.

(3) V primerih iz 2. točke prvega odstavka tega člena mora naročnik Komisijo, na njeno zahtevo, uradno obvestiti o vseh dejavnostih, za katere meni, da so izjeme.

(4) Pri naročanju gradenj, katerih vrednost ne presega vrednosti iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, lahko naročnik, kadar gre za izvajanje dodatnih oziroma več del, dovoli izvajalcu, ki že izvaja dela na gradbišču, po potrditvi obsega del s strani osebe, ki opravlja nadzor nad gradbenimi deli, začetek opravljanja teh del istočasno z začetkom postopka pogajanj, v kolikor bi lahko zaradi zamika izvedbe del zaradi izvedbe postopka prišlo do dodatnih stroškov pri naročniku, pri tem pa vrednost teh del ne sme presegati 10% osnovne pogodbene vrednosti.

20. člen

(naročila, oddana povezanemu podjetju, mešanemu podjetju ali naročniku, ki je del mešanega podjetja)

(1) Ta zakon se ne uporablja za naročila storitev, blaga ali gradenj, ki jih:

a)     naročnik odda povezanemu podjetju ali

b)     mešano podjetje, ki ga je ustanovilo več naročnikov za opravljanje dejavnosti v smislu 5. do 9. člena tega zakona, odda podjetju, ki je povezano z enim od teh naročnikov, pod pogojem, da vsaj 80% povprečnega prometa v zvezi s storitvami, blagom ali gradnjami, ki ga je to podjetje realiziralo v prejšnjih treh letih, izhaja iz zagotavljanja teh storitev, blaga ali gradenj podjetjem oziroma naročnikom, s katerimi je povezano.

(2) V kolikor je bilo podjetje ustanovljeno ali je začelo poslovati pred manj kot tremi leti, zadostuje, da podjetje prikaže, da je tak promet iz prejšnjega odstavka tega člena verjeten, zlasti glede na poslovni načrt.

(3) Kadar iste ali podobne storitve, blago ali gradnje zagotavlja več kakor eno podjetje, ki je povezano z naročnikom, se deleži iz prvega odstavka tega člena izračunajo ob upoštevanju skupnega prometa, ki ga ta povezana podjetja ustvarijo z zagotavljanjem storitev, blaga ali gradenj.

(4) Ta zakon se ne uporablja za naročila, ki jih odda:

a)     mešano podjetje, ki ga je ustanovilo več naročnikov izključno za opravljanje dejavnosti v smislu 5. do 9. člena tega zakona enemu od teh naročnikov, ali

b)     naročnik takemu mešanemu podjetju, katerega del je, pod pogojem, da je bilo mešano podjetje ustanovljeno za opravljanje zadevne dejavnosti v obdobju najmanj treh let in da akt o ustanovitvi mešanega podjetja določa, da bo naročnik, ki je njegov del, ostal njegov del najmanj za enako obdobje.

(5) Služba vlade, pristojna za evropske zadeve, posreduje Komisiji, na zahtevo le-te, naslednje podatke:

a)     imena teh podjetij ali mešanih podjetij,

b)     vrsto in vrednost naročil,

c)     podatke, ki po mnenju Komisije lahko služijo kot dokaz, da je razmerje med podjetjem ali mešanim podjetjem, kateremu so naročila oddana, in naročnikom v skladu z zahtevami iz tega člena.

21. člen

(posebne izjeme, ki niso predmet javnega naročanja)

(1) Ta zakon se ne uporablja za javna naročila storitev v zvezi s:

a)     storitvami na področju arbitraže in poravnave;

b)     finančnimi storitvami glede izdaje, prodaje, nakupa ali prenosa vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, zlasti glede transakcij naročnikov za pridobitev denarja ali kapitala;

c)     pogodbami o zaposlitvi;

d)     raziskovalnimi in razvojnimi storitvami, razen tistih, od katerih ima koristi izključno naročnik za uporabo pri upravljanju lastnih zadev in pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti plača naročnik;

e)     pridobitvijo ali najemom zemljišča, obstoječih objektov ali drugih nepremičnin ali pravic, ki so z njimi povezane, s kakršnimikoli finančnimi sredstvi; vendar pa ta izjema ne velja za pogodbe o finančnih storitvah, ki so vezane na pogodbe o pridobitvi ali najemu in se v kakršni koli obliki sklenejo istočasno, prej ali pozneje.

(2) Ta zakon se ne uporablja za naročila storitev, oddana s strani enega naročnika drugemu naročniku ali združenju naročnikov na podlagi izključne pravice, podeljene na podlagi zakona.

22. člen

(naročila, ki jih določeni naročniki oddajo za nabavo vode in za nabavo električne energije ali goriv za proizvodnjo energije)

Ta zakon se ne uporablja:

a)     za naročila za nabavo vode, če jih oddajo naročniki, ki opravljajo eno ali obe dejavnosti iz prvega odstavka 6. člena tega zakona;

b)     za naročila za nabavo električne energije ali nabavo goriv za proizvodnjo energije, če jih oddajo naročniki, ki opravljajo dejavnost iz prvega in tretjega odstavka 5. člena ali a) točke 9. člena tega zakona.

1.7. Posebni primeri naročanja

23. člen

(pridržana naročila)

(1) Naročnik mora v primeru oddaje pridržanega javnega naročila ob izpolnjevanju vseh razpisanih pogojev izbrati ponudnika, ki izkaže status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra v skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZZRZI) in katerega ponudbena cena oziroma ekonomsko najugodnejša ponudba ni višja kot 5% ponudbene cene najugodnejšega ponudnika, ki ni invalidsko podjetje ali zaposlitveni center, pri čemer morajo podizvajalci izpolnjevati enake pogoje iz tega člena.

(2) Če naročnik na način iz prejšnjega odstavka nadomestno izpolnjuje kvoto, mora pri tem upoštevati tudi 64. člen ZZRZI.

(3) Naročnik, ki namerava oddati javno naročilo po tem členu, mora to navesti v objavi javnega naročila in v razpisni dokumentaciji.

24. člen

(javno naročanje in sklepanje okvirnih sporazumov preko skupnih nabavnih organov)

(1) Naročnik lahko naroči izvedbo gradenj in storitev ter nabavo blaga od ali preko skupnega nabavnega organa. Skupni nabavni organ za izvedbo postopka javnega naročanja ne sme zaračunati provizije, razen če ta ali drug zakon določa drugače.

(2) V primerih iz prejšnjega odstavka za pravilnost izvedbe javnega naročanja odgovarja naročnik. Šteje se, da je naročnik ravnal v skladu s tem zakonom, v kolikor je v skladu s tem zakonom ravnal skupni nabavni organ.

(3) Naročnik lahko za izvedbo oziroma odločanje v postopkih javnega naročanja pooblasti le osebo, ki mora v skladu s 3. členom tega zakona, 3. ali 13. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10, 18/11, 43/12 – odl. US, 90/12 in 19/14; v nadaljnjem besedilu ZJN-2) ali predpisi druge države članice ali tretje države svoja naročila oddajati v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

(4) Kadar naročnik za svetovanje v postopku ali v zvezi s postopkom javnega naročanja najame osebo zasebnega prava ali posameznika, mora:

a)     zahtevati, da ta oseba pred sklenitvijo pogodbe predloži garancijo za dobro izvedbo del;

b)     v pogodbi za svetovanje, ki jo sklene s to osebo, določiti, da se plačilo po tej pogodbi izvede po zaključku postopka javnega naročanja. Šteje se, da je postopek javnega naročanja zaključen, ko postane odločitev iz:

- prvega odstavka 83. člena tega zakona ali

- drugega odstavka 84. člena tega zakona ali

- tretjega odstavka 84. člena tega zakona

pravnomočna.

1.8. Javna naročila storitev

25. člen

(javna naročila storitev iz Seznama storitev)

(1) Javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev A, se oddajo v skladu s tem zakonom.

(2) Javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev B), se oddajo v skladu z določbami tega zakona, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije. Naročnik mora pri naročanju storitev iz Seznama storitev B spoštovati pravila tega zakona za objavo obvestil o oddaji naročila. V primeru odstopanja med nomenklaturama CPV in CPC, se uporablja nomenklatura CPC.

(3) Javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev A in iz Seznama storitev B, se oddajo v skladu s tem zakonom, če je vrednost storitev iz Seznama storitev A večja od vrednosti storitev iz Seznama storitev B. V drugih primerih se naročila oddajo v skladu z določbami zakona, ki določajo tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji naročila.

1.9. Sporazumi, sklenjeni v okviru Svetovne trgovinske organizacije

26. člen

(pogoji v zvezi s sporazumi, sklenjenimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije)

Pri oddaji javnega naročila morajo biti vsem gospodarskim subjektom iz držav članic Evropske unije zagotovljeni enaki pogoji, kakršni morajo biti zagotovljeni gospodarskim subjektom iz tretjih držav na podlagi Sporazuma o vladnih nabavah, sklenjenega v okviru Svetovne trgovinske organizacije (GPA).

1.10. Javnost in zaupnost

27. člen

(varstvo podatkov)

(1) Naročnik mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

(3) Naročnik mora zagotoviti posredovanje, izmenjavo in shranjevanje informacij na tak način, da so varovani celovitost podatkov ter zaupno ravnanje s ponudbami in prijavami za sodelovanje. Pri posredovanju tehničnih specifikacij ponudnikom in kandidatom zaradi izbire dobaviteljev blaga in izvajalcev gradenj in storitev in v zvezi z oddajo naročil lahko naročnik zahteva varovanje tajnih podatkov, ki jim jih daje na razpolago.

(4) Naročnik mora imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb.

(5) Vsi, ki so prejeli podatke, ki so določeni z zakonom kot tajni, morajo upoštevati tajno naravo prejetih podatkov glede na stopnjo tajnosti.

(6) Celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu je po datumu oddaje naročila javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena. Pred tem datumom se določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne uporabljajo.

(7) Po sprejemu odločitve o oddaji naročila mora naročnik ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek tega člena predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. Naročnik mora organizirati vpogled v ponudbe, prejete v postopku oddaje javnega naročila, v 25 dneh od prejema zahteve za vpogled. Kadar ponudnik zahteva vpogled v ponudbe zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, pa mora vpogled organizirati najmanj tri dni pred potekom obdobja mirovanja. Če v tem primeru prejme zahtevo za vpogled štiri dni pred potekom obdobja mirovanja ali pozneje, mora naročnik zagotoviti vpogled v najkrajšem možnem času, in, če okoliščine to dopuščajo, pred potekom obdobja mirovanja. Naročnik mora ponudnika, v ponudbo katerega bo izveden vpogled, seznaniti s časom in krajem vpogleda in mu tako omogočiti, da je navzoč pri vpogledu v njegovo ponudbo ter da ima možnost varovati svoje interese. Naročnik mora ponudniku, ki opravi vpogled v ponudbe drugih ponudnikov ali dokumentacijo o postopku javnega naročanja, omogočiti prepis, fotokopijo ali elektronski zapis fotokopije ponudbe, dokumentacije ali njunega dela. Vpogled v zahtevano informacijo je brezplačen. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko naročnik ponudniku zaračuna materialne stroške.

1.11. Jezik

28. člen

(jezik v postopku javnega naročanja)

(1) Postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku. Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji določi, da smejo ponudniki svoje ponudbe predložiti delno ali v celoti v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo, kot so na primer prospekti, propagandni ter tehnični material in drugo. V izjemnih primerih lahko naročnik, kadar obstaja pomanjkanje slovenske terminologije na specifičnem tehničnem področju, pripravi razpisno dokumentacijo ali del razpisne dokumentacije v tujem jeziku. Če naročnik dovoli, da ponudnik predloži del ponudbene dokumentacije v enem od uradnih jezikov Evropske unije ali drugem tujem jeziku, mora naročnik navesti v katerem jeziku in za kateri del ponudbe gre.

(2) Če naročnik ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb meni, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, uradno prevesti v slovenski jezik, lahko to zahteva in ponudniku določi ustrezni rok. Stroške prevoda nosi ponudnik.

(3) Za presojo spornih vprašanj se vedno uporablja ponudba oziroma njen uradni prevod v slovenskem jeziku, v primeru, da je bila razpisna dokumentacija ali del razpisne dokumentacije podan v tujem jeziku, pa tuji jezik.

(4) Določbe tega člena, ki veljajo za slovenski jezik, veljajo na dvojezičnih območjih, v okviru izvajanja posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske skupnosti, smiselno tudi za italijanski oziroma madžarski jezik.

Drugo poglavje
Odnosi s tretjimi državami

29. člen

(ponudbe proizvodov s poreklom iz tretjih držav)

(1) Določbe tega člena se uporabljajo za obravnavo ponudb proizvodov s poreklom iz tretjih držav, s katerimi Evropska skupnost nima sklenjenega dvostranskega ali večstranskega sporazuma, ki bi zagotavljal primerljiv in uspešen dostop podjetij iz Evropske skupnosti na trge tretjih držav. To ne vpliva na obveznosti Evropske skupnosti ali njenih držav članic do tretjih držav.

(2) Naročnik lahko zavrne ponudbe, oddane v postopku oddaje naročila blaga, če delež proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav, skladno z določbami zakonov, ki urejajo:

-       spremembe, dopolnitve in razveljavitve določenih zakonov na področju kmetijstva in gozdarstva,

-       carine,

-       preoblikovanje dejavnosti prosto-carinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih,

-       takse na izvoženo blago,

-       izvajanje carinskih predpisov Evropskih skupnosti,

-       carinsko tarifo,

presega 50% skupne vrednosti proizvodov, ki tvorijo ponudbo. Programska oprema, ki se uporablja v opremi komunikacijskih omrežij, se pojmuje kot proizvod.

(3) Če sta dve ponudbi ali več enakovredni glede na merila za izbiro najugodnejše ponudbe, imajo prednost tiste ponudbe, ki jih ni mogoče zavrniti na podlagi prejšnjega odstavka. Glede merila cene velja, da je ponudbe treba obravnavati enakovredno, če razlika med cenami iz ponudb ne presega 3%. Ne glede na prej navedeno, pa naročnik ne sme dati prednosti ponudbi, če bi z njenim izborom moral nabaviti opremo, ki bi se po tehničnih lastnostih razlikovala od obstoječe, kar bi povzročilo neskladnost ali tehnične težave pri delovanju in vzdrževanju ali bi povzročilo nesorazmerne stroške.

(4) Določbe tega člena veljajo samo v primeru, ko tretja država v svoji ponudbi ponuja proizvode, ki izvirajo iz te države.

30. člen

(odnosi s tretjimi državami v zvezi z naročili gradenj, blaga in storitev)

(1) Vlada mora obvestiti Komisijo o vseh težavah, s katerimi se srečujejo slovenska podjetja pri pridobivanju naročil storitev v tretjih državah.

(2) Vlada mora obvestiti Komisijo o vseh težavah, s katerimi se srečujejo in o njih poročajo slovenska podjetja pri pridobivanju naročil v tretjih državah in ki nastanejo zaradi nespoštovanja določb mednarodnega delovnega prava.

Tretje poglavje
Ugotavljanje ali je določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci

31. člen

(postopki za ugotavljanje ali je določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci)

(1) Oseba ali osebe, ki izvajajo katero od dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona in menijo, da je ta dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgu, podajo organu, pristojnemu za varstvo konkurence, predlog za izvedbo postopka za ugotavljanje ali je določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci. Predlog lahko vloži tudi ministrstvo, pristojno za javna naročila. Vsebovati mora:

-       navedbo dejavnosti, za katero oseba meni, da je neposredno izpostavljena konkurenci,

-       dejstva in dokaze, ki utemeljujejo navedeno trditev,

-       navedbo določb zakonov, podzakonskih aktov in drugih predpisov ali sporazumov glede izpolnjevanja pogojev iz tega odstavka.

Organ, pristojen za varstvo konkurence, poda mnenje k predlogu v roku 30 dni od prejema le-tega.

(2) Če organ, pristojen za varstvo konkurence, meni, da se v skladu s prejšnjim in tretjim odstavkom tega člena za določeno dejavnost ta zakon ne uporablja, o tem uradno obvesti Komisijo in ji sporoči vsa pomembna dejstva, zlasti vse določbe zakonov, podzakonskih aktov in drugih predpisov ali sporazumov glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena in po potrebi priloži svoje mnenje.

(3) Ta zakon se preneha uporabljati za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje določene dejavnosti, če Komisija:

-       sprejme odločbo o uporabi prvega odstavka tega člena in v obdobju, ki ga določi,

ali

-       ne sprejme odločbe o taki uporabi v navedenem obdobju.

(4) Kadar pa se predpostavlja prost dostop na podlagi prvega odstavka tega člena in če organ, pristojen za varstvo konkurence, ugotovi, da se uporablja prvi odstavek tega člena, se za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje določene dejavnosti, ta zakon ne uporablja več, če Komisija z odločbo in v predpisanem roku, ne ugotovi, da je dejavnost iz 5. do 9. člena tega zakona neposredno izpostavljena konkurenci na trgu.

(5) Če za dejavnost v Republiki Sloveniji že poteka postopek po tem členu, se nadaljnje prošnje v zvezi z isto dejavnostjo v Republiki Sloveniji pred potekom roka v zvezi s prvo prošnjo, ne štejejo za nove postopke in se obravnavajo v okviru prve prošnje.

Četrto poglavje
Postopki naročanja

32. člen

(vrste postopkov)

(1) Naročnik izvede javno naročanje po enem izmed naslednjih postopkov:

1.     odprti postopek,

2.     postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti,

3.     postopek s pogajanji brez predhodne objave,

4.     postopek s pogajanji po predhodni objavi,

5.     postopek oddaje naročila male vrednosti.

(2) Naročnik izvede javno naročanje:

a)     po postopku oddaje naročila male vrednosti ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka, če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV:

- pri naročanju blaga ali storitev enaka ali višja od 40.000 eurov in nižja od 414.000 eurov ter

- pri naročanju gradenj enaka ali višja od 80.000 eurov in nižja od 844.000 eurov;

b)     po postopkih iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka, če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV:

- pri naročanju blaga ali storitev enaka ali višja od 414.000 eurov in

- pri naročanju gradenj enaka ali višja od 844.000 evrov.

(3) Javno naročanje iz b) točke prejšnjega odstavka se izvaja ob uporabi odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka s pogajanji po objavi obvestila o naročilu. V posebnih primerih in razmerah, lahko uporabi postopek s pogajanji brez objave obvestila o naročilu.

(4) Če vrednost najugodnejše popolne ponudbe presega mejno vrednost, od katere dalje je treba javno naročilo objaviti na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu Evropske unije, ali mejno vrednost za postopek javnega naročanja, naročnik ne sme oddati naročila po tem postopku, temveč mora, če je to primerno, začeti nov postopek, skladno določbam tega zakona.

(5) Določbe tega zakona, razen določb 103.a in 104. člena tega zakona, se ne uporabljajo za javna naročila, katerih vrednost je nižja od 40.000 eurov brez DDV za blago in storitve in 80.000 eurov brez DDV za gradnje. Naročniki morajo za ta naročila voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila.

(6) Vlada lahko s predpisom podrobneje določi posamezne elemente v izvajanju postopkov javnega naročanja.

(7) (črtan)

(8) (črtan)

33. člen

(oddaja naročila po odprtem postopku)

Odprti postopek oddaje javnega naročila je postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes pridobiti javno naročilo, predložijo svoje ponudbe, pripravljene skladno z vnaprej določenimi zahtevami naročnika, določenimi v razpisni dokumentaciji.

34. člen

(oddaja naročila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in po postopku s pogajanji po predhodni objavi)

(1) Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti je postopek, katerega namen je oddaja javnega naročila in v katerem naročnik v prvi fazi na podlagi vnaprej predloženih prijav prizna sposobnost ponudnikom in v drugi fazi povabi k oddaji ponudb kandidate, ki jim je priznal sposobnost.

(2) Postopek s pogajanji po predhodni objavi je postopek, v katerem naročnik na podlagi prijav, prejetih na podlagi objave obvestila o naročilu, izbere gospodarske subjekte oziroma kandidate in jih povabi v pogajanja. Pogajanja se izvedejo v obsegu in na način kot je določen v razpisni dokumentaciji.

35. člen

(oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave)

(1) Naročnik lahko odda naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave:

1.     če v postopku oddaje javnega naročila v postopku oddaje naročila male vrednosti ali odprtem ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ne pridobi nobene ponudbe ali nobene primerne ponudbe oziroma nobene prijave in pod pogojem, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita;

2.     kadar je predmet naročila blago, ki se izdela izključno zaradi raziskovanja, poskusov, študij ali razvoja; ta določba ne vključuje serijske proizvodnje zaradi preživetja na trgu ali zaradi povrnitve stroškov raziskav in razvoja;

3.     če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta javnega naročila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen ponudnik. Naročnik ne sme uporabiti postopka s pogajanji brez predhodne objave na podlagi te točke, če je predmet javnega naročanja izvedba projekta, ki ga je projektant projektiral v predhodnem postopku javnega naročanja, in namerava v pogajanja vključiti le tega projektanta;

4.     samo če je to nujno potrebno, kadar je iz razlogov, ki jih ni bilo mogoče predvideti in jih v nobenem primeru ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, javno naročilo neizogibno potrebno oddati in ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi;

5.     v primeru naročanja blaga za dodatne nabave blaga s strani prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo na trgu dostopnega blaga ali postavitev ali kot povečanje obsega obstoječega blaga ali postavitev, če bi zamenjava dobavitelja prisilila naročnika, da bi nabavil material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, to pa bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem;

6.     za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotni projekt ali v prvotno naročilo, vendar so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila gradenj ali storitev, zajetih v tem projektu ali naročilu, pod pogojem, da se naročilo odda ponudniku, ki izvaja prvotno naročilo:

-  če teh dodatnih gradenj ali storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to naročnikom povzročilo velike težave, ali

-  če so dodatne storitve ali gradnje, čeprav bi se lahko ločile od izvajanja prvotnega naročila, nujno potrebne za izvajanje nadaljnjih faz tega naročila;

7.     v primeru naročanja gradenj za dodatne gradnje, ki predstavljajo ponovitev podobnih gradenj, kot so zajete v prvotnem naročilu, pod pogojem, da se oddajo istemu izvajalcu, kateremu je naročnik oddal prvotno naročilo, če so te gradnje v skladu z osnovnim projektom oziroma prvotnim naročilom, oddanim na podlagi odprtega postopka, postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka oddaje naročil male vrednosti. Možnost uporabe tega postopka mora biti navedena že v postopku oddaje prvotnega javnega naročila in pri izračunu ocenjene vrednosti naročila upoštevaje vrednosti takih dodatnih gradenj;

8.     za blago, ponujeno in kupljeno na prostem trgu;

9.     za posamezna naročila, ki se oddajo na podlagi okvirnih sporazumov, pod pogojem, da je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 38. člena tega zakona;

10.  za ugodne nakupe, ko je blago mogoče naročiti tako, da se izkoristi posebno ugodna priložnost, ki je na voljo zelo kratek čas in je cena bistveno nižja od običajnih tržnih cen;

11.  za naročanje blaga pod posebno ugodnimi pogoji, bodisi od ponudnika blaga, ki zaključuje svoje poslovanje, ali v primerih stečaja od stečajnih ali likvidacijskih upraviteljev, ali na podlagi sporazuma z upniki ali po postopku, določenem v predpisih, ki urejajo stečaj in likvidacijo;

12.  za javna naročila storitev, kadar je naročanje storitev vezano na predhodno izvedeni postopek javnega natečaja in mora biti naročilo v skladu z uporabljenimi pravili v postopku natečaja oddano izbranemu kandidatu ali enemu izmed izbranih kandidatov. Če je kandidatov več morajo biti vsi povabljeni v pogajanja;

13.  v primeru, če naročnik v že začetem postopku javnega naročanja zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more pravočasno oddati javnega naročila, izvedba naročila pa je nujna tudi v tem obdobju, pod pogojem, da vrednost naročila ne presega vrednosti iz prvega odstavka 17. člena tega zakona in na podlagi predhodnega soglasja ministrstva, pristojnega za javna naročila. Naročnik lahko v takem primeru odda naročilo le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega ali ponovljenega postopka.

(2) Pred spremembo pogodbe, ki pomeni spremembo predmeta pogodbe, vključno s spremembo obsega predmeta naročanja, ali povečanje cene ali vrednosti pogodbe, mora naročnik obvestiti svoj nadzorni organ, če tega nima, pa vlado, razen če se pogodba spreminja na podlagi 4. ali 13. točke prejšnjega odstavka, zaradi regulacije cen, v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja, ali zaradi odpiranja konkurence pri izvajanju okvirnega sporazuma ali oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali če je vrednost sprememb nižja od 10.000 eurov brez DDV ali če vrednost sprememb predstavlja manj kot 5% vrednosti prvotnega naročila. Naročnik pa mora obvestiti svoj nadzorni organ oziroma vlado, če skupna vrednost te in predhodnih sprememb znaša 10.000 eurov brez DDV in 5% vrednosti prvotnega naročila ali več. Naročnik mora v obvestilu navesti razloge za spremembo pogodbe in jih utemeljiti.

36. člen

(črtan)

36.a člen

(postopek oddaje naročila male vrednosti)

(1) Naročnik lahko omeji sodelovanje ponudnikov v postopku oddaje naročila male vrednosti zgolj na podlagi vnaprej opredeljenih pogojev.

(2) Naročnik lahko v postopek oddaje naročila male vrednosti vključi tudi pogajanja, če je le-to ali možnost vključitve pogajanj v postopek oddaje naročila male vrednosti napovedal v objavi obvestila o naročilu male vrednosti ali razpisni dokumentaciji.

37. člen

(posebni načini javnega naročanja in okvirni sporazum)

(1) Posebni načini javnega naročanja so:

1.     dinamični nabavni sistem in

2.     elektronska dražba.

(2) Naročnik lahko po izvedenem postopku javnega naročanja sklene okvirni sporazum, pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

38. člen

(okvirni sporazum)

(1) Naročnik lahko okvirni sporazum obravnava kot javno naročilo in ga sklene v skladu s tem zakonom. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji opredeliti način izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma glede na uspešnost v okviru posameznih meril, določenih v skladu z 49. členom tega zakona.

(2) Okvirni sporazum se sklene na podlagi predhodno izvedenega odprtega postopka, postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopka s pogajanji po predhodni objavi, postopka s pogajanji brez predhodne objave ali postopka oddaje naročila male vrednosti.

(3) Naročnik ne sme uporabljati okvirnih sporazumov tako, da bi s tem kršil temeljna načela javnega naročanja.

(4) Če se okvirni sporazum sklene z enim gospodarskim subjektom, se naročila na podlagi tega sporazuma vedno oddajo v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma.

(5) V primeru okvirnega sporazuma, ki je sklenjen z več ponudniki in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, mora naročnik posamezna naročila oddati s ponovnim odpiranjem konkurence med strankami okvirnega sporazuma. Naročnik odda posamezno naročilo ponudniku, ki je predložil najugodnejšo ponudbo na podlagi meril za izbor iz določb okvirnega sporazuma, in ponudnike, ki so oddali ponudbo za posamezno naročilo, pisno obvesti o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila.

(6) Kadar naročnik sklene okvirni sporazum z večjim številom ponudnikov in so v njem opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se posamezna naročila oddajo brez ponovnega odpiranja konkurence ob upoštevanju določb okvirnega sporazuma in temeljnih načel javnega naročanja. V tem primeru mora naročnik pisno obvestiti ponudnike, stranke okvirnega sporazuma, o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila.

(7) O sklenitvi okvirnega sporazuma mora naročnik obvestiti ponudnike in jim omogočiti uveljavljanje pravnega varstva v skladu z zakonom, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja. Ponudnik lahko zahteva dodatno obrazložitev odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma, če so za to izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 83. člena tega zakona.

(8) Naročnik, ki je sklenil okvirni sporazum, mora v dveh mesecih od sklenitve okvirnega sporazuma objaviti obvestilo o oddaji naročila.

(9) Naročnik mora objaviti obvestilo o oddaji posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma v dveh mesecih po oddaji posameznega naročila, razen če objavi obvestilo o oddanih posameznih naročilih za koledarsko leto. V tem primeru mora naročnik vsa zbrana obvestila predhodnega leta poslati v objavo najkasneje do 28. februarja tekočega leta. Obvestilo o oddaji posameznih naročil se ne glede na vrednost posameznih naročil in ne glede na vrednost okvirnega sporazuma objavi le na portalu javnih naročil.

39. člen

(dinamični nabavni sistem)

(1) Da bi vzpostavil dinamični nabavni sistem, naročnik upošteva pravila za odprti postopek v vseh fazah do oddaje naročil, ki jih je treba skleniti v okviru tega sistema. Vsi ponudniki, ki izpolnjujejo merila za izbor in so predložili prijavo, skladno z razpisno dokumentacijo, ter vsemi dodatnimi dokumenti se vključijo v sistem; prijave se lahko kadar koli popravijo, če so tudi po spremembi skladne z razpisno dokumentacijo. Zaradi vzpostavitve dinamičnega nabavnega sistema in oddaje naročil v njegovem okviru naročnik uporablja izključno elektronska sredstva v skladu s 67. členom tega zakona.

(2) Za namene vzpostavitve dinamičnega nabavnega sistema naročnik:

a)     objavi obvestilo o javnem naročilu z jasno navedbo, da se uporablja dinamični nabavni sistem;

b)     v razpisni dokumentaciji navede tudi značilnosti nabav, predvidenih v okviru tega sistema, kakor tudi vse potrebne informacije v zvezi z nabavnim sistemom, uporabljeno elektronsko opremo ter tehničnimi pripravami in specifikacijami za povezavo;

c)     po objavi obvestila in do zaključka delovanja sistema z elektronskimi sredstvi nudi neomejeni, neposredni in polni dostop do razpisne dokumentacije in do katerih koli dodatnih dokumentov ter v obvestilu navede internetni naslov, na katerem se lahko dobijo ti dokumenti.

(3) Naročnik med celotnim trajanjem dinamičnega nabavnega sistema zagotavlja gospodarskim subjektom možnost, da oddajo prijavo in da pristopijo sistemu pod pogoji iz prvega odstavka tega člena. Ocenjevanje zaključi najpozneje 15 dni od datuma predložitve prijave. Vendar lahko podaljša to ocenjevalno obdobje, če se v tem času ne objavi nobeno povabilo k oddaji ponudb. Naročnik v najkrajšem možnem času obvesti ponudnika o njegovi vključitvi v dinamični nabavni sistem ali o zavrnitvi prijave.

(4) Vsako posamezno naročilo mora biti predmet povabila k oddaji ponudb. Naročnik pred povabilom k oddaji ponudb objavi poenostavljeno obvestilo o naročilu, ki poziva vse zainteresirane gospodarske subjekte, da predložijo prijavo za vključitev v dinamični nabavni sistem v roku, ki ne sme biti krajši kakor 15 dni od datuma pošiljanja poenostavljenega obvestila. Naročnik ne sme nadaljevati s postopkom, dokler ne oceni vseh prijav za vključitev v dinamični nabavni sistem, predloženih do tega skrajnega roka.

(5) Naročnik povabi vse ponudnike, ki so vključeni v dinamični nabavni sistem, da v roku, ki ga določi v obvestilu iz 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, predložijo ponudbo za vsako posamezno naročilo, ki se oddaja v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Posamezno naročilo odda ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za izbor, navedenih v obvestilu o javnem naročilu v zvezi z vzpostavitvijo dinamičnega nabavnega sistema. Ta merila se lahko, če je to primerno, natančneje navedejo v obvestilu iz 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona.

(6) Naročnik mora ponudnike, ki so vključeni v dinamični nabavni sistem in so oddali ponudbo za posamezno naročilo, obvestiti o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila.

(7) Dinamični nabavni sistem ne sme trajati dlje kakor štiri leta, razen v upravičenih izjemnih primerih, o čemer pa mora naročnik pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za javna naročila.

(8) Naročnik mora objaviti obvestilo o izidu v dveh mesecih po oddaji vsakega naročila, lahko pa objavi obvestilo o oddanih javnih naročilih za četrtletje. V tem primeru mora naročnik vsa zbrana obvestila poslati v objavo v dveh mesecih po koncu vsakega četrtletja.

40. člen

(uporaba elektronskih dražb)

(1) Naročnik se lahko odloči, da bo v odprtem ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali v postopku s pogajanji po predhodni objaviali postopku oddaje naročila male vrednosti naročilo oddal na elektronski dražbi, če je takrat že mogoče natančno in nedvoumno določiti tehnične specifikacije naročila. V enakih okoliščinah se lahko elektronska dražba izvede po ponovnem odpiranju konkurence med strankami okvirnega sporazuma ter po začetku odpiranja konkurence za naročila, ki jih je treba oddati v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Elektronska dražba mora temeljiti:

-       na cenah, če se naročilo odda ponudniku z najnižjo ceno, ali

-       na cenah in/ali drugih vrednostnih elementih ponudb, navedenih v razpisni dokumentaciji, če se naročilo odda ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.

(2) Naročnik, ki se odloči za izvedbo elektronske dražbe, mora to navesti v obvestilu o javnem naročilu. Razpisna dokumentacija mora vsebovati med drugim naslednje podatke:

a)     značilnosti blaga oziroma storitev, katerih vrednost bo predmet elektronske dražbe, pod pogojem, da so te značilnosti merljive in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih;

b)     omejitve glede vrednosti, ki se lahko predložijo, kot izhajajo iz razpisne dokumentacije v zvezi s predmetom naročila;

c)     informacije, ki bodo na voljo ponudnikom med potekom elektronske dražbe, ter, če je mogoče, kdaj jim bodo na voljo;

č)    ustrezne informacije v zvezi s postopkom elektronske dražbe;

d)     pogoje, pod katerimi bodo ponudniki lahko predložili ponudbe, ter, zlasti minimalne razlike, ki bodo, če je to primerno, zahtevane pri ponujanju;

e)     ustrezne informacije v zvezi z uporabljeno elektronsko opremo ter z modalitetami in tehničnimi specifikacijami za povezavo s sistemom, ki bo uporabljen.

(3) Pred začetkom postopka elektronske dražbe mora naročnik opraviti začetno ocenjevanje ponudb v skladu z merilom ali merili za ocenjevanje in njihovimi ponderji. Vsi ponudniki, ki predložijo sprejemljive ponudbe, morajo biti na elektronski način istočasno povabljeni, da predložijo nove cene in/ali nove vrednosti; povabilo mora vsebovati vse ustrezne informacije o povezavah vsakega od njih z uporabljeno elektronsko opremo ter datum in čas začetka elektronske dražbe. Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih fazah. Elektronska dražba se ne sme začeti prej kakor dva delovna dneva po datumu odpošiljanja povabil.

(4) Če se naročilo oddaja na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, je treba povabilu dodati izid celotnega ocenjevanja ustreznega ponudnika, ki je opravljeno v skladu z merili iz 49. člena tega zakona. Povabilo mora prav tako vsebovati matematično formulo, ki jo je treba uporabiti pri elektronski dražbi za določitev avtomatičnih ponovnih razvrstitev na podlagi predloženih novih cen in/ali novih vrednosti. Ta formula mora vključevati ponderje za vsa merila, ki so predvidena za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe in so navedena v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji; vendar se morajo za ta namen vsi razponi vnaprej zmanjšati na določeno vrednost. Če so dovoljene variante, se mora za vsako varianto določiti ločena formula.

(5) Naročnik mora v vsaki fazi elektronske dražbe takoj sporočiti vsem ponudnikom vsaj tiste informacije, ki jim omogočijo, da kadar koli preverijo svojo relativno uvrstitev. Sporočiti mora tudi druge informacije v zvezi z drugimi predloženimi cenami ali vrednostmi, če je to navedeno v razpisni dokumentaciji. Lahko tudi kadarkoli objavi število udeležencev v tej fazi dražbe. Vendar pa naročnik v nobenem primeru in v nobeni fazi elektronske dražbe ne sme razkriti imen ponudnikov.

(6) Elektronska dražba se lahko zaključi na enega ali več naslednjih načinov:

a)     v povabilu k sodelovanju pri elektronski dražbi mora naročnik vnaprej navesti datum in čas zaključka dražbe;

b)     v povabilu k sodelovanju mora naročnik navesti, da bo dražba zaključena, ko ne bo več ponujenih novih cen ali novih vrednosti. V tem primeru morajo naročniki v povabilu k sodelovanju v elektronski dražbi opredeliti rok, po izteku katerega ni več mogoče predložiti nove ponudbe in pomeni zaključek elektronske dražbe;

c)     ko se izvede toliko faz dražbe, kolikor jih je bilo navedenih v povabilu k sodelovanju na dražbi.

(7) Če se naročnik odloči, da bo elektronsko dražbo zaključil v skladu s c) točko prejšnjega odstavka, če je mogoče v kombinaciji z načinom, opredeljenim v b) točki prejšnjega odstavka, mora biti v povabilu k sodelovanju opredeljen čas za vsako fazo dražbe.

(8) Po zaključku elektronske dražbe mora naročnik oddati naročilo na podlagi izidov elektronske dražbe, ki so izračunani z uporabo vnaprej objavljenih meril in njihovih ponderjev. Naročniki ne smejo uporabljati elektronske dražbe nepravilno ali na tak način, da ovirajo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco ali spreminjajo predmet naročila, kot je opredeljen v objavljenem obvestilu o naročilu in v razpisni dokumentaciji.

(9) Če se elektronska dražba izvede na podlagi elektronske oddaje ponudb, mora naročnik ponudnike o tem seznaniti že v razpisni dokumentaciji, ponudnikom pa mora biti omogočen vpogled v trenutno razvrstitev na podlagi meril že ob prvi prijavi v informacijski sistem elektronske dražbe.

(10) V primerih in pod pogoji iz prvega odstavka tega člena mora naročnik v postopku javnega naročanja uporabiti elektronsko dražbo, če v postopku oddaje javnega naročila ne prejme nobene sprejemljive ponudbe, ker so cene iz prejetih ponudb višje od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. Vsi ponudniki, ki predložijo nesprejemljive ponudbe, ker so cene iz prejetih ponudb višje od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu, morajo biti na elektronski način istočasno povabljeni, da predložijo nove cene in/ali nove vrednosti. Če se z izvedeno elektronsko dražbo ne doseže znižanje cen na raven, ki velja za predmet javnega naročila na trgu, naročnik ne glede na določbe šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena zaključi postopek kot neuspešen in ne odda javnega naročila na podlagi izidov elektronske dražbe. Postopek oddaje javnega naročila lahko v tem primeru naročnik nadaljuje s pogajanji v skladu z drugim odstavkom 34. člena tega zakona.

(11) Naročnik ni dolžan uporabiti elektronske dražbe v skladu s prejšnjim odstavkom v primerih, ko prejme samo eno ponudbo, ki jo oceni kot nesprejemljivo.

(12) Vlada lahko za posamezne predmete javnega naročanja in kategorije naročnikov, predpiše, da morajo naročniki javna naročila oddati na elektronski dražbi.

Peto poglavje
Splošna pravila glede določitve tehničnih in drugih elementov javnega naročanja

41. člen

(tehnične specifikacije)

(1) Tehnične specifikacije iz Seznama opisov določenih tehničnih specifikacij, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam opisov določenih tehničnih specifikacij), se navedejo v dokumentaciji javnega naročila, kot npr. v obvestilu o javnem naročilu, razpisni dokumentaciji ali dodatnih dokumentih. Kadarkoli je to mogoče, je potrebno tehnične specifikacije določiti tako, da upoštevajo standarde za dostop za invalidne osebe ali standarde za gradbene objekte, namenjene vsem uporabnikom.

(2) Tehnične specifikacije morajo omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki.

(3) Ne glede na tehnična pravila, ki jih kot obvezna določajo predpisi, se morajo tehnične specifikacije oblikovati:

a)     s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz Seznama opisov določenih tehničnih specifikacij ter po prednostnem vrstnem redu, na slovenske standarde, ki prenašajo evropske standarde, evropska tehnična soglasja, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na slovenske standarde, slovenska tehnična soglasja ali slovenske tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj in uporabo blaga. Pri vsakem sklicevanju se navedejo besede »ali enakovredni«, ali

b)     v smislu navedbe storilnostnih ali funkcionalnih zahtev; ki lahko vključujejo tudi elemente, ki se nanašajo na varovanje okolja. Vendar morajo biti ti parametri dovolj natančni, da omogočajo ponudniku opredelitev predmeta naročila in da omogočijo naročnikom oddajo naročila, ali

c)     v smislu storilnostnih ali funkcionalnih zahtev iz b) točke tega odstavka s sklicevanjem na specifikacije iz točke a) tega odstavka, ki so sredstvo, s katerim se izrazi domneva o skladnosti s temi storilnostnimi ali funkcionalnimi zahtevami, ali

d)     s sklicevanjem na specifikacije iz a) točke tega odstavka v zvezi z enimi značilnostmi ter s sklicevanjem na navedene storilnostne ali funkcionalne zahteve iz b) točke tega odstavka v zvezi z drugimi značilnostmi.

(4) Če naročnik izkoristi možnost sklicevanja na specifikacije iz a) točke prejšnjega odstavka, ne sme zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da blago ali storitve, ki so ponujene, niso skladne s specifikacijami, na katere se sklicuje, če ponudnik v svoji ponudbi z ustreznimi sredstvi in na način, ki ga je naročnik opredelil kot sprejemljivega v razpisni dokumentaciji, dokaže, da rešitve, ki jih predlaga, na enak način izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah. Ustrezno sredstvo je lahko tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa.

(5) Če naročnik izkoristi možnost iz a) točke tretjega odstavka tega člena, da določi predpise v smislu storilnostnih ali funkcionalnih zahtev, ne sme zavrniti ponudbe za gradnje, proizvode ali storitve, skladne s slovenskim standardom, ki prevzema evropski standard, z evropskim tehničnim soglasjem, skupno tehnično specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehničnim referenčnim sistemom, ki so ga določili evropski organi za standardizacijo, če se te specifikacije nanašajo na storilnostne ali funkcionalne zahteve, ki jih določajo. Ponudnik mora v svoji ponudbi dokazati s katerimi koli ustreznimi sredstvi in na način, ki je sprejemljiv za naročnika, da gradnja, blago ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje storilnostne ali funkcionalne zahteve naročnika. Ustrezno sredstvo bi lahko bila tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa.

(6) Če naročnik določi okoljske značilnosti v smislu storilnostnih ali funkcionalnih zahtev iz b) točke tretjega odstavka tega člena, lahko uporabijo tudi podrobne specifikacije ali po potrebi njene dele v skladu z evropskimi ali (več‑) nacionalnimi znaki za okolje ali s katerim koli drugim znakom za okolje, pod pogojem, da:

-       so navedene specifikacije primerne za opredelitev značilnosti blaga ali storitev, ki so predmet naročila,

-       so zahteve za znak pripravljene na podlagi znanstvenih informacij,

-       so znaki za okolje sprejeti ob uporabi postopka, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije ter

-       da so na voljo vsem zainteresiranim.

(7) Naročnik lahko navede, da se za blago in storitve z znakom za okolje domneva skladnost s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije; sprejeti mora vsako drugo primerno dokazilo, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa.

(8) Za namene tega člena se za priznane organe štejejo laboratoriji za testiranje in kalibracijo ter certifikacijski in nadzorni organi, ki so usklajeni z evropskimi standardi. Naročnik mora sprejeti potrdila, ki jih izdajo priznani organi s sedežem v drugih državah članicah, lahko pa sprejme tudi potrdila, ki jih izdajo priznani organi s sedežem v drugih državah.

(9) Če tega ne upravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. Navedeno sklicevanje je dovoljeno v primerih ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena; pri takem sklicevanju se navede besedo »ali enakovredni«.

(10) Če so funkcionalne zahteve iz tehničnih specifikacij opredeljene kot pogoj je dokazno breme za njihovo izpolnitev na strani ponudnika.

(11) Naročnik mora gospodarskim subjektom, ki so zainteresirani za pridobitev naročila, na njihovo zahtevo, posredovati tehnične specifikacije, ki jih uporabljajo pri naročanju blaga, gradenj ali storitev, ali tehnične specifikacije, ki jih nameravajo uporabiti pri naročilih oddanih na podlagi periodičnih informativnih obvestil v smislu prvega in drugega odstavka 61. člena tega zakona.

(12) Če tehnične specifikacije temeljijo na dokumentaciji, ki je na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom, naročnik gospodarske subjekte zgolj napoti na to dokumentacijo.

42. člen

(variantne ponudbe)

(1) Če je merilo za oddajo ekonomsko najugodnejša ponudba, lahko naročnik določi, da bodo upoštevali variante, ki jih predložijo ponudniki.

(2) Naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu navesti, ali dopušča predložitev variant ali ne: v kolikor variantne ponudbe niso dopuščene jih naročnik ne sme upoštevati.

(3) Naročnik, ki dopusti predložitev variant, mora v razpisni dokumentaciji navesti minimalne zahteve, ki jih je treba upoštevati v variantnih ponudbah, ter katere koli posebne zahteve za njihovo predstavitev.

(4) Obravnavajo se samo variante, ki izpolnjujejo minimalne zahteve naročnika. V postopkih za oddajo javnega naročila blaga ali storitev naročnik, ki je dopustil predložitev variant, ne sme zavrniti variante izključno iz razloga, ker bi izvedba variante pomenila javno naročilo storitve namesto javnega naročila blaga in obratno.

43. člen

(pogoji, ki vključujejo socialne in okoljske vidike)

(1) Vlada lahko za posamezne predmete javnega naročanja predpiše, da morajo naročniki v postopkih javnega naročanja upoštevati socialne in etične ali okoljske vidike, kakšni so ti vidiki ter način vključevanja teh vidikov v predmet naročila, tehnične specifikacije, pogoje za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, merila za izbor najugodnejše ponudbe in pogodbe o izvedbi javnega naročila.

(2) Naročnik lahko določi tudi druge pogoje za izvedbo naročila, ki se lahko nanašajo zlasti na socialne in okoljske vidike, če so ti pogoji v skladu s predpisi in so navedeni v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji.

44. člen

(obveznosti v zvezi z davki, varstvom okolja, določbami za zagotavljanje zaposlovanja in pogojih za delo)

(1) Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji navede organ ali organe, od katerih lahko kandidat ali ponudnik pridobi ustrezne informacije o obveznostih v zvezi z davki, varovanjem okolja, določbah za zagotavljanje zaposlovanja in pogojih za delo, ki veljajo v Republiki Sloveniji, regiji ali kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve, in veljajo za gradnje, ki se izvajajo na kraju samem, ali za storitve, ki se opravljajo med izvedbo naročila.

(2) Če nudi naročnik informacije iz prejšnjega odstavka, mora zahtevati od ponudnikov ali kandidatov v postopku javnega naročanja, da navedejo, da so pri pripravi svoje ponudbe upoštevali obveznosti v zvezi z določbami za zagotavljanje zaposlovanja in pogojih za delo, ki veljajo v kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve. Navedena zahteva ni v povezavi z določbo, ki ureja obravnavanje neobičajno nizkih ponudb.

Šesto poglavje
Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in merila za izbor

45. člen

(splošne določbe)

(1) Pri izbiri udeležencev v postopkih oddaje naročil:

a)     mora naročnik ponudnike ali kandidate izločiti iz postopka v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom 48. člena tega zakona,

b)     mora naročnik izbrati ponudnike in kandidate v skladu z objektivnimi pravili in pogoji, določenimi v skladu z 48. členom tega zakona,

c)     naročnik v okviru postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in postopka s pogajanji po predhodni objavi po potrebi v skladu z 48. členom tega zakona zmanjša število kandidatov, izbranih v skladu z a) in b) točko tega odstavka.

(2) Naročnik mora iz posameznega postopka javnega naročanja izločiti ponudnika ali kandidata, če je le-ta na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami iz 81.a člena tega zakona oziroma 77.a člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08 in 19/10; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2), oziroma 73. člena Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 90/12; v nadaljnjem besedilu: ZJNPOV).

(3) Če naročnik:

-       v drugi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti k oddaji ponudbe;

-       v postopku iz 3. ali 4. točke prvega odstavka 32. člena tega zakona k pogajanjem;

povabi tiste kandidate, ki jim je v sistemu ugotavljanja sposobnosti priznal sposobnost, mora:

a)     ugotoviti sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z določbami 47. člena tega zakona;

b)     uporabiti za te gospodarske subjekte tiste določbe prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi ali postopek s pogajanji brez predhodne objave.

(4) Naročnik mora potrditi, da so ponudbe, ki so jih v postopku s pogajanji brez predhodne objave predložili povabljeni ponudniki pravočasne, pravilne in formalno popolne.

(5) Ne glede na druge določbe tega zakona ponudniku ni treba predložiti nobenega dokazila o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco; namesto dokazila ponudnik poda izjavo o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba. Podatke iz uradnih evidenc naročnik pridobi sam. Za pridobitev osebnih podatkov je potrebno soglasje subjekta, na katerega se podatki nanašajo, razen če ta ali drug zakon določa drugače.

(6) Pri preverjanju sposobnosti gospodarskega subjekta lahko naročnik upošteva podatke iz uradnih evidenc, ki jih je pridobil oziroma jih je predložil ponudnik ali kandidat v drugih postopkih oddaje javnega naročila, če izpis iz uradne evidence ni starejši od štirih mesecev.

(7) V odprtem postopku in postopku oddaje naročila male vrednosti naročnik odda javno naročilo potem, ko:

a)     razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila,

b)     preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna.

(8) V postopku s prehodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po prehodni objavi in postopku s pogajanji brez predhodne objave naročnik odda javno naročilo potem, ko:

a)     preveri, ali so predložene ponudbe popolne,

b)     razvrsti popolne ponudbe glede na merila.

(9) V primeru okvirnega sporazuma odda naročnik javno naročilo v skladu s šestim ali sedmim odstavkom tega člena, odvisno od načina izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma, ki ga je v skladu s prvim odstavkom 38. člena tega zakona predvidel v razpisni dokumentaciji.

(10) Preverjanje iz šestega in sedmega odstavka tega člena se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 46. do 48. člena tega zakona in na pogoje in merila iz tretjega odstavka 48. člena tega zakona.

(11) Naročnik mora oddati javno naročilo na podlagi meril, opredeljenih v 49. členu tega zakona, ob upoštevanju določb 50. člena tega zakona in upoštevaje možnost ponujanja variant.

(12) Podatke, ki se vodijo v uradnih evidencah in ponudnik za njih ni predložil dokazila sam, lahko naročnik namesto v uradni evidenci, preveri v enotnem informacijskem sistemu, ki predstavlja zbirko podatkov o ponudnikih ter njihovih ponudbah in ga vodi ministrstvo, pristojno za upravo, če ponudnik v tem sistemu naročnika izkazljivo potrdi. V enotni informacijski sistem se pridobijo javni podatki iz poslovnega registra ter registra transakcijskih računov, ob soglasju ponudnika pa tudi podatki iz kazenske evidence za fizične osebe, kazenske evidence za pravne osebe, davčne evidence, evidence insolventnih postopkov in evidence ponudnikov z negativnimi referencami, ki izkazujejo, ali ponudnik izpolnjuje pogoje iz 46. do 48. člena tega zakona, 42. do 47. člena ZJN-2 oziroma 32. do 38. člena ZJNPOV. Kadar se v sistem pridobijo osebni podatki, je potrebno tudi soglasje posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. V informacijski sistem lahko ponudnik predloži tudi druga dokazila o sposobnosti. V enotnem informacijskem sistemu se podatki zbirajo, obdelujejo in shranjujejo za potrebe postopkov oddaje javnih naročil. Naročniki uporabljajo te podatke izključno za preveritev ponudb v skladu z 81. členom tega zakona, 77. členom ZJN-2 ali 72. členom ZJNPOV, pri čemer za posamezen pogoj za ugotavljanje sposobnosti ponudnika iz 42. člena ZJN-2 ali 32. člena ZJNPOV, o katerem se vodi uradna evidenca, pridobijo le pritrdilen ali zavrnilen podatek o tem, ali ponudnik izpolnjuje pogoj. Osebni podatki v enotnem informacijskem sistemu se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Tajni podatki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, poslovne skrivnosti pa v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Osebni in tajni podatki ter poslovne skrivnosti so v enotnem informacijskem sistemu v času hrambe dostopni le naročniku, ki jih je pridobil. Do njih lahko dostopajo le s strani naročnika pooblaščene osebe, ki vodijo ali odločajo v postopku javnega naročanja. V sistemu se označi datum prenosa podatkov. Zbrani podatki se hranijo do dokončnosti odločitve o oddaji naročila, nato se izbrišejo.

(13) Način vzpostavitve, upravljanja in vzdrževanja sistema iz prejšnjega odstavka, način, nabor in dinamiko prevzemanja podatkov iz uradnih evidenc, način zavarovanja osebnih podatkov, določanja pooblaščenosti za vpogled ali prenos podatkov, način in nabor predložitve drugih dokazil s strani ponudnika ter, če je to primerno, način preverjanja obstoja in vsebine teh dokazil določi minister, pristojen za javna naročila. K predlogu tega predpisa mora ministrstvo, pristojno za javna naročila, pridobiti soglasje državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov.

46. člen

(vzajemno priznavanje upravnih, tehničnih ali finančnih pogojev ter certifikatov, preskusov in dokazov)

(1) Pri izbiri udeležencev v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopku s pogajanji ali pri sprejemanju odločitev glede priznanja sposobnosti ali pri ažuriranju meril in pravil, naročnik ne sme:

a)     postaviti takih upravnih, tehničnih ali finančnih pogojev, ki bi diskriminirali nekatere gospodarske subjekte;

b)     zahtevati preskuse ali dokaze, ki se ne ujemajo z objektivnimi dokazili, ki so že na voljo.

(2) Kadar naročnik zahteva predložitev potrdil o izpolnjevanju zahtev za zagotavljanje kakovosti, izdanih s strani neodvisnih organov, se mora sklicevati na sisteme zagotavljanja kakovosti, ki temeljijo na ustreznih skupinah evropskih standardov, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni s skupino evropskih standardov v zvezi z izdajanjem potrdil. Naročnik mora priznati enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Prav tako mora naročnik sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti.

(3) Za naročila gradenj in storitev in samo v utemeljenih primerih lahko naročnik zaradi preverjanja tehnične sposobnosti gospodarskega subjekta zahteva navedbo ukrepov za okoljsko upravljanje, ki jih bo gospodarski subjekt sposoben uporabljati pri izvajanju pogodbe. Kadar naročniki zahtevajo predložitev potrdil o izpolnjevanju zahtev za okoljsko upravljanje, izdanih s strani neodvisnih organov, se morajo sklicevati na Sistem Evropske skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ali na standarde, vezane na ravnanje z okoljem, ki temeljijo na evropskih ali mednarodnih standardih, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni bodisi z zakonodajo Evropske skupnosti bodisi ustreznimi evropskimi ali mednarodnimi standardi v zvezi z izdajanjem potrdil. Naročnik mora priznati enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Prav tako mora naročnik sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih, vezanih na ravnanje z okoljem.

47. člen

(sistem ugotavljanja sposobnosti)

(1) Naročnik lahko vzpostavi in vodi sistem ugotavljanja sposobnosti. Naročnik, ki vzpostavi ali vodi sistem ugotavljanja sposobnosti, mora zagotoviti, da lahko gospodarski subjekti kadar koli zahtevajo ugotavljanje sposobnosti. Le-ta se vzpostavi z objavo obvestila iz 61.a člena tega zakona in z ugotavljanjem sposobnosti kandidatov, ki so predložili prijavo za vključitev v sistem.

(2) Sistem ugotavljanja sposobnosti lahko obsega različne stopnje ugotavljanja sposobnosti. Naročnik mora voditi sistem ugotavljanja sposobnosti na podlagi objektivnih pogojev in pravil za ugotavljanje sposobnosti, ki jih določi. Če ti pogoji in pravila vključujejo tehnične specifikacije, se uporablja 41. člen tega zakona. Pogoji in pravila se po potrebi lahko ažurirajo.

(3) Pogoji in pravila za ugotavljanje sposobnosti iz prejšnjega odstavka lahko vključujejo razloge za izločitev iz 42. člena ZJN-2. Če je naročnik naročnik po prvem ali drugem odstavku 3. člena tega zakona, morajo ti pogoji in pravila vključevati razloge za izločitev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 42. člena ZJN-2. (delno razveljavljen)

(4) Če pogoji in pravila za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka tega člena vključujejo zahteve glede ekonomske in finančne sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva v celotnem obdobju veljavnosti sistema ugotavljanja sposobnosti, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva ali drugo dokazilo, ki ga zahteva naročnik. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik lahko njegovo ponudbo izloči. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz 4. člena tega zakona sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.

(5) Če pogoji in pravila za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka tega člena vključujejo zahteve glede tehnične in/ali kadrovske sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva v celotnem obdobju veljavnosti sistema ugotavljanja sposobnosti, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva ali drugo dokazilo, ki ga zahteva naročnik. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik lahko njegovo ponudbo izloči. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz 4. člena tega zakona sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.

(6) Pogoji in pravila za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka tega člena morajo biti dostopni gospodarskim subjektom, če jih ti zahtevajo. Ažurirane pogoje in pravila mora naročnik posredovati na portal javnih naročil in gospodarskim subjektom, katerih sposobnost je bila ugotovljena na podlagi predhodnih pogojev in pravil. Če naročnik meni, da sistem ugotavljanja sposobnosti drugih naročnikov vsebuje iste zahteve kot njegov, mora imena teh naročnikov sporočiti zainteresiranim gospodarskim subjektom.

(7) O sposobnosti gospodarskih subjektov vodi naročnik pisno evidenco, ki se lahko razdeli na kategorije glede na vrsto naročila, za katero velja sposobnost.

(8) Pri vzpostavitvi ali vodenju sistema ugotavljanja sposobnosti mora naročnik upoštevati predvsem določbe o obvestilih o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti, o podatkih, ki jih je treba dati gospodarskim subjektom, ki se prijavijo za ugotavljanje sposobnosti, o izbiri udeležencev z obvestilom o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti ter določb o medsebojnem priznavanju upravnih, tehničnih ali finančnih pogojev, certifikatov, preskusov in dokazov.

(9) Kadar naročnik vzpostavi sistem ugotavljanja sposobnosti:

-       v drugi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti k oddaji ponudbe;

-       v postopku iz 4. točke prvega odstavka 32. člena tega zakona k pogajanjem;

povabi tiste kandidate, ki jim je v sistemu ugotavljanja sposobnosti priznal sposobnost.

48. člen

(pogoji za ugotavljanje sposobnosti)

(1) V odprtem postopku in postopku oddaje naročila male vrednosti mora naročnik pri določitvi pogojev za ugotavljanje sposobnosti zagotoviti, da so le-ti objektivni.

(2) Naročnik, ki izbira kandidate v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopku s pogajanji, mora zagotoviti, da izbor poteka v skladu z objektivnimi pravili in pogoji.

(3) V postopkih s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in postopkih s pogajanji lahko naročnik pri oblikovanju pogojev upošteva svojo objektivno potrebo za zmanjšanje števila kandidatov, ki je upravičena glede na uravnoteženo razmerje med posebnimi značilnostmi postopka oddaje naročila in sredstvi, potrebnimi za njegovo izvedbo. Vendar pa je pri številu izbranih kandidatov potrebno upoštevati, da je treba zagotoviti konkurenco.

(4) Pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko vključujejo razloge za izločitev iz 42. člena ZJN-2. Če pa je naročnik naročnik po prvem ali drugem odstavku 3. člena tega zakona, morajo ti pogoji in pravila vključevati razloge za izločitev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 42. člena ZJN-2. (delno razveljavljen)

(5) Če pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena vključujejo zahteve glede ekonomske in finančne sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva ali drugo dokazilo, ki ga zahteva naročnik. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik lahko njegovo ponudbo izloči. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz 4. člena tega zakona sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.

(6) Če pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena vključujejo zahteve glede tehnične in/ali kadrovske sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva ali drugo dokazilo, ki ga zahteva naročnik. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik lahko njegovo ponudbo izloči. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz 4. člena tega zakona sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.

(7) Vlada v skladu z:

-       Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L št. 248 z dne 16. 9. 2002, str. 1), nazadnje spremenjeno z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1995/2006 z dne 13. decembra 2006 o spremembah Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L št. 390 z dne 30. 12. 2006, str. 1), in

-       Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 1302/2008 z dne 17. decembra 2008 o centralni podatkovni zbirki o izključitvah (UL L št. 344 z dne 20. 12. 2008, str. 12)

z uredbo določi način vzpostavitve podatkovne zbirke o izključitvah ponudnikov iz postopkov javnega naročanja in podatke, ki se vodijo v tej zbirki.

49. člen

(merila za izbiro ponudbe)

(1) Naročnik lahko odda naročilo:

a)     na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila, kot so na primer kakovosti, cene, tehničnih prednosti, estetskih in funkcionalnih lastnosti, okoljskih lastnosti, stroškov poslovanja, stroškovne učinkovitosti, poprodajnih storitev in tehnične pomoči, datuma dobave ter roka za dobavo ali dokončanje del, ali

b)     na podlagi najnižje cene.

(2) V kolikor naročnik navede merila v obvestilu o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji, morajo le-ta biti enaka.

(3) Naročnik mora v primeru oddaje naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji, opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila. Naročnik lahko ovrednoti merila z določitvijo maksimalnega razpona. Če po mnenju naročnika meril zaradi objektivnih razlogov ni mogoče ovrednotiti, mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu, navesti merila po vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.

(4) Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena.

(5) V primeru dveh ali več ekonomsko najugodnejših ponudb naročnik izbere najugodnejšo ponudbo tudi na podlagi vnaprej določenih socialnih elementov, s katerimi se dosega spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanja težje zaposljivih oseb, boja proti nezaposlenosti in jih določi v razpisni dokumentaciji.

(6) Naročnik mora merila oblikovati tako, da sta ponudnik, ki je oddal ponudbo za vse sklope, in ponudnik, ki je oddal ponudbo za en sklop ali del sklopov, v enakovrednem položaju.

50. člen

(neobičajno nizka ponudba)

(1) Če naročnik meni, da je pri določenem naročilu glede na njegove predhodno določene zahteve ponudba neobičajno nizka ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, mora naročnik preveriti, ali je neobičajno nizka. Naročnik mora preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka tudi, če je vrednost ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe. Kadar naročnik v postopku javnega naročanja preveri popolnost vseh ponudb, v skladu s prejšnjim stavkom preveri, ali je ponudba neobičajno nizka glede na popolne ponudbe. Preden naročnik izloči neobičajno nizko ponudbo, mora od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe, za katere meni, da so odločilni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb. Te podrobnosti se lahko nanašajo zlasti na:

a)     ekonomičnost načina gradnje, proizvodnega procesa ali ponujene storitve;

b)     izbrane tehnične rešitve in/ali izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvedbi gradnje, dobavi blaga ali opravljanju storitev;

c)     izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik;

d)     skladnost s predpisi o zagotavljanju zaposlovanja in pogoji za delo, ki veljajo v kraju izvedbe gradenj, storitev ali dobav blaga;

e)     možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.

(2) Naročnik mora preveriti te postavke ob posvetovanju s ponudnikom, upoštevajoč predložena dokazila. V kolikor naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, tako ponudbo izloči.

(3) Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo le, če se je prej posvetoval s ponudnikom, če slednji v primernem roku, ki ga določi naročnik, ne more dokazati, da je pomoč dodeljena zakonito. Če naročnik zavrne ponudbo v teh okoliščinah, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za javna naročila, in Komisijo.

Sedmo poglavje
Roki

51. člen

(roki za prejem prijav in ponudb)

(1) Pri določanju rokov za prejem prijav in ponudb mora naročnik upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb ter minimalne roke, določene s tem zakonom.

(2) Če je obvestilo o javnem naročilu objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, šteje rok za predložitev ponudbe od dneva, ko je naročnik odposlal zahtevo za objavo v Uradnem listu Evropske unije.

52. člen

(rok za prejem ponudb v odprtem postopku)

Rok za prejem ponudb mora biti najmanj 40 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo Uradnemu listu Evropske unije.

53. člen

(skrajšanje rokov v odprtem postopku)

(1) V primeru, da naročnik objavi periodično informativno obvestilo, se rok za prejem ponudb, določen v prejšnjem členu lahko skrajša, vendar ne sme biti krajši od 24 dni.

(2) Rok začne teči od dneva pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo Uradnemu listu Evropske unije.

(3) Skrajšanje rokov na podlagi prvega odstavka tega člena je dovoljeno samo pod pogojem, če je periodično informativno obvestilo vsebovalo vse informacije, ki jih mora vsebovati objava obvestila o javnem naročilu, v kolikor so te informacije bile na voljo ob objavi in če je periodično informativno obvestilo bilo poslano v objavo najmanj 52 dni in največ 12 mesecev pred datumom pošiljanja obvestila o javnem naročilu.

54. člen

(podaljšanje rokov)

Če se zaradi kakršnega koli razloga razpisna dokumentacija ali dodatne informacije, čeprav so bile pravočasno zahtevane, ne predložijo v rokih, določenih v tem zakonu, ali če se naknadno ugotovi, da se ponudbe lahko predložijo šele po ogledu lokacije ali po pregledu drugih dokumentov v zvezi s predmetnim javnim naročilom na kraju samem, se roki za prejem ponudb podaljšajo, razen v primeru medsebojnega dogovora v skladu z b) točko 55. člena tega zakona, tako da se lahko gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb. Podaljšanje roka mora naročnik objaviti na portalu javnih naročil.

55. člen

(roki za prejem prijav za sodelovanje in za prejem ponudb)

Pri oddaji javnega naročila, katerega vrednost je enaka ali večja od vrednosti iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in v postopku s pogajanji po predhodni objavi je:

a)     rok za prejem prijav na podlagi obvestila o javnem naročilu, ali na podlagi povabila naročnika v skladu s četrtim odstavkom 87. člena tega zakona praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je naročnik odposlal obvestilo ali povabilo;

b)     rok za prejem ponudb, ki mora biti enak za vse kandidate, se lahko določi z medsebojnim dogovorom med naročnikom in izbranimi kandidati, pod pogojem, da se vsem ponudnikom da enako časa za pripravo in oddajo ponudb;

c)     kadar roka za prejem ponudb ni mogoče dogovoriti, naročnik določi rok, ki mora biti daljši od 19 dni od datuma, ko je bilo odposlano povabilo za oddajo ponudb.

56. člen

(skrajšanje rokov)

Skrajšanje rokov iz prvega odstavka 53. člena tega zakona v nobenem primeru ne sme povzročiti, da bi bili roki za prejem ponudb na podlagi obvestila o javnem naročilu, ali na podlagi povabila naročnika s periodičnim informativnim obvestilom, krajši od 15 dni od datuma pošiljanja obvestila o naročilu ali povabila.

Osmo poglavje
Objave

57. člen

(vrste objav)

(1) Vrste objav so:

1.     periodično informativno obvestilo,

2.     obvestilo o javnem naročilu,

3.     obvestilo o oddaji naročila,

4.     obvestilo o naročilu male vrednosti,

5.     obvestilo o oddaji naročila male vrednosti,

6.     obvestilo o natečaju,

7.     rezultati natečaja,

8.     obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku,

9.     prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost,

10.  poenostavljeno obvestilo o naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu,

11.  obvestilo o sistemu ugotavljanja sposobnosti,

12.  obvestilo o oddaji posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma.

(2) Naročnik vse vrste objav v zvezi z javnimi naročili pošlje v objavo portalu javnih naročil, upoštevaje njihovo vrednost pa predhodno tudi Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti.

58. člen

(obvestila, ki se uporabljajo kot sredstvo za objavo obvestila o javnem naročilu)

(1) Pri naročilih blaga, gradenj ali storitev se obvestilo o javnem naročilu mora opraviti:

a)     s periodičnim informativnim obvestilom, ali

b)     z obvestilom o sistemu ugotavljanja sposobnosti, ali

c)     z obvestilom o javnem naročilu, ali

č)    z obvestilom o naročilu male vrednosti, ali

d)     z obvestilom o natečaju, ali

e)     s poenostavljenim obvestilom o naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu.

(2) Pri vzpostavitvi dinamičnega nabavnega sistema, se obvestilo o javnem naročilu objavi z obvestilom iz c) točke prejšnjega odstavka, pri oddaji posameznih naročil v dinamičnem nabavnem sistemu pa se objavi z obvestilom iz e) točke prejšnjega odstavka.

(3) Če se obvestilo o javnem naročilu opravi v obliki periodičnega informativnega obvestila:

a)     se mora obvestilo izrecno sklicevati na blago, gradnje ali storitve, ki bodo predmet naročila, ki bo oddano;

b)     je treba v obvestilu navesti, da bo naročilo oddano po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali po postopku s pogajanji, brez dodatne objave obvestila o javnem naročilu, in povabiti vse zainteresirane gospodarske subjekte, da se za sodelovanje prijavijo pisno; in

c)     je lahko obvestilo objavljeno v skladu z Informacijami, povezanimi z objavljanjem, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Informacije, povezane z objavljanjem), največ 12 mesecev pred datumom, ko se pošlje povabilo. Poleg tega se mora naročnik držati rokov, določenih v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih.

59. člen

(oblika in način objave obvestil)

(1) Objave morajo imeti obliko standardnih obrazcev, ki jih določa Uredba Komisije (ES) št. 1564/2005 z dne 7. septembra 2005 o določitvi standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru postopkov javnih naročil v skladu z direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 257 z dne 1. 10. 2005, str. 1). Nabor podatkov, ki jih mora vsebovati obvestilo iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, določa Uredba o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07). Naročnik lahko objavi tudi katero koli drugo informacijo, za katero meni, da je koristna.

(2) Objave, ki jih naročnik pošlje v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti, se pošljejo v elektronski obliki preko portala javnih naročil.

(3) Objava se objavi v celoti v slovenskem jeziku. V drugih uradnih jezikih Evropske skupnosti se objavi povzetek pomembnih elementov vsake objave.

(4) Stroški objavljanja objav, ki se objavijo na portalu javnih naročil, se krijejo iz proračuna Republike Slovenije, stroški objavljanja objav, ki se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, pa se krijejo iz proračuna Evropske unije. V organizacijo in kritje stroškov objav so všteti tudi prevodi v druge uradne jezike Evropske unije.

60. člen

(pravilo zaporednosti objav)

(1) Obvestilo, ki ga je potrebno objaviti v Uradnem listu Evropske unije, ne sme biti objavljeno na portalu javnih naročil, preden je bilo odposlano v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti. Vsebina obvestila, objavljenega na portalu javnih naročil, mora biti enaka vsebini obvestila, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije. V obvestilu, objavljenem na portalu javnih naročil, mora biti naveden datum odpošiljanja Komisiji.

(2) Portal javnih naročil in Urad za uradne objave Evropskih skupnosti izdata naročniku potrdilo o prejemu obvestila, poslanega v objavo, z navedbo datuma objave. Potrdilo je dokazilo o objavi. Dokazila o datumih odpošiljanja obvestil morajo naročniki hraniti in jih po potrebi predložiti kot dokaz.

61. člen

(periodično informativno obvestilo)

(1) Naročnik pošlje v objavo Komisiji ali portalu javnih naročil periodično informativno obvestilo, ki vsebuje:

a)     v primerih naročil blaga, skupno okvirno vrednost naročil ali okvirnih sporazumov, po vrstah blaga, ki jih naročnik namerava oddati v naslednjih 12 mesecih, če je skupna ocenjena vrednost enaka ali večja od 750.000 eurov. Naročnik opredeli vrste blaga s sklicevanjem na nomenklaturo CPV;

b)     v primerih naročil storitev, skupno ocenjeno vrednost naročil ali okvirnih sporazumov za posamezno kategorijo storitev iz Seznama storitev A, ki jih naročnik namerava oddati v naslednjih 12 mesecih, če je skupna ocenjena vrednost večja ali enaka od 750.000 eurov;

c)     v primerih naročil gradenj, skupne značilnosti naročil ali okvirnih sporazumov, ki jih namerava oddati v naslednjih 12 mesecih, če je njihova skupna ocenjena vrednost enaka ali večja od vrednosti, opredeljene v 17. členu tega zakona.

(2) Obvestila na podlagi točke a) in b) prejšnjega odstavka mora naročnik poslati Komisiji ali objaviti na portalu javnih naročil čim prej po sprejemu proračuna. Obvestila na podlagi točke c) prejšnjega odstavka mora naročnik poslati Komisiji ali objaviti na portalu javnih naročil čim prej po odločitvi, ki vključuje načrt naročil gradenj ali naročil v okviru okvirnih sporazumov, ki jih namerava naročnik oddati. Naročniki, ki objavijo periodično informativno obvestilo na portalu javnih naročil, morajo v elektronski obliki poslati Komisiji obvestilo o objavi periodičnega informativnega obvestila na portalu javnih naročil, v obliki in po postopku za pošiljanje obvestil iz Informacij povezanih z objavljanjem. Periodična informativna obvestila se ne smejo objaviti na portalu javnih naročil, preden je Komisiji odposlano obvestilo o njihovi objavi v tej obliki; navesti je treba datum pošiljanja. Naročnik mora objaviti periodično informativno obvestilo iz a), b) in c) točke prejšnjega odstavka le v primeru, ko pri javnem naročanju določi skrajšane roke za prejem ponudb. Periodično informativno obvestilo se ne uporablja v primerih naročanja po postopku s pogajanji brez predhodne objave.

(3) Naročnik lahko objavlja ali poskrbi, da Evropska komisija objavi, zlasti periodična informativna obvestila, ki se nanašajo na večje projekte, na da bi v njih ponavljali informacije, ki so bile že vključene v prejšnje periodično informativno obvestilo, če je jasno navedeno, da so to dodatna obvestila.

61.a člen

(obvestilo o sistemu ugotavljanja sposobnosti)

V kolikor se naročnik odloči za vzpostavitev sistema ugotavljanja sposobnosti v skladu s 47. členom tega zakona, mora na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropskih skupnosti objaviti obvestilo o sistemu ugotavljanja sposobnosti, v katerem navede namen sistema in kje so dostopna pravila v zvezi z delovanjem sistema. Če sistem traja več kakor tri leta, mora naročnik obvestilo objaviti vsako leto. Če sistem traja manj časa, zadostuje prvo obvestilo.

62. člen

(obvestila o naročilu)

(1) Naročnik objavi obvestilo o naročilu iz 2. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, kadar oddaja javno naročilo po odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopku s pogajanji po predhodni objavi.

(2) Naročnik objavi obvestilo o naročilu iz 4. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, kadar oddaja javno naročilo po postopku oddaje naročila male vrednosti.

63. člen

(obvestilo o oddaji naročila)

(1) Naročnik mora poslati v objavo obvestilo o oddaji javnega naročila, katerega vrednost je enaka ali presega vrednost iz prvega ali drugega odstavka 17. člena tega zakona, v dveh mesecih od oddaje javnega naročila.

(2) V primeru javnega naročila storitev iz Seznama storitev B naročnik v obvestilu navede, ali soglaša z njegovo objavo.

(3) Podatki, dani v skladu s Seznamom informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji javnega naročila in označeni, da niso namenjeni za objavo, se objavijo samo v poenostavljeni obliki in v skladu z Informacijami, povezanimi z objavljanjem za statistične namene.

(4) Naročnik v obvestilu o oddaji javnega naročila tudi označi, ali želi podatke, ki jih za potrebe statistike posreduje v skladu z določbo 104. člena tega zakona, objaviti.

(5) Če naročnik odda naročilo storitev na področju raziskav in razvoja, ki ga ni mogoče oddati po postopku s pogajanji brez predhodne objave, lahko iz razloga poslovne tajnosti omeji podatke, ki jih mora sporočiti v skladu s Seznamom informacij, ki morajo biti navede v obvestilu o oddaji javnega naročila. Naročnik mora zagotoviti, da so vse informacije, objavljene v skladu s tem odstavkom, vsaj tako podrobne kakor tiste, ki jih vsebuje obvestilo o javnem naročilu.

64. člen

(črtan)

64.a člen

(obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku)

(1) Naročnik objavi obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, kadar izvaja postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4. ali 6. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, in:

-       spreminja ali dopolnjuje razpisno dokumentacijo ali

-       v skladu z 84. členom tega zakona postopek javnega naročanja ustavi ali zavrne vse ponudbe ali

-       so vse ponudbe, ki jih je prejel, nepravočasne, nepravilne, neprimerne, nesprejemljive ali formalno nepopolne in niso bile dopolnjene v skladu s prvim odstavkom 82. člena tega zakona.

(2) Naročnik objavi obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, tudi kadar spreminja ali dopolnjuje navedbe v predhodno objavljenem obvestilu iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, razen v obvestilu iz 8. točke navedenega odstavka.

(3) V primeru iz druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena mora naročnik obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku poslati v objavo v dveh mesecih od sprejema odločitve iz prvega do tretjega odstavka 84. člena tega zakona, vendar ne pred pravnomočnostjo te odločitve.

64.b člen

(prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost)

(1) Naročnik mora prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost objaviti, kadar oddaja naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave ali po postopku s pogajanji po predhodni objavi, če na portalu javnih naročil in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije ni objavil obvestila o naročilu. Prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost se posreduje v objavo isti dan, ko naročnik posreduje ponudnikom odločitev iz prvega odstavka 83. člena tega zakona.

(2) Naročnik lahko v roku iz prejšnjega odstavka prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost objavi tudi v drugih postopkih javnega naročanja in v primeru javnega naročila storitev iz Seznama storitev B. Obvestilo se objavi na portalu javnih naročil in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije.

(3) S tem obvestilom se v zvezi z odločitvijo o oddaji naročila še pred njeno pravnomočnostjo zagotavlja večja transparentnost v postopkih javnih naročil.

64.c člen

(obvestilo o oddaji naročila male vrednosti)

Naročnik mora poslati obvestilo o oddaji naročila male vrednosti v objavo na portal javnih naročil v dveh mesecih po oddaji javnega naročila.

64.č člen

(poenostavljeno obvestilo o naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu)

Naročnik objavi poenostavljeno obvestilo o naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu, v primeru iz četrtega ostavka 39. člena tega zakona.

64.d člen

(črtan)

64.e člen

(nabor podatkov v obvestilih)

Vlada z uredbo določi nabor podatkov, ki jih morajo vsebovati obvestila iz prvega odstavka 57. člena tega zakona.

65. člen

(neobvezna objava)

Naročnik lahko v skladu s 63. in 64. členom tega zakona objavi tudi obvestila o javnih naročilih, ki jih ni dolžan objaviti po tem zakonu.

Deveto poglavje
Sporočanje

66. člen

(pravila, ki se uporabljajo za sporočanje)

(1) Naročnik lahko v postopku javnega naročanja vsa sporočila in informacije pošilja po pošti, faksu, z elektronskimi sredstvi. V primeru pošiljanja prijav se lahko prenašajo sporočila in informacije tudi po telefonu.

(2) Naročnik mora izbrati tak način ali načine sporočanja, ki so dostopni vsem gospodarskim subjektom in jih ne smejo omejevati pri vključevanju v postopek javnega naročanja.

(3) V primeru sporočanja podatkov na elektronski način, morajo biti sredstva in tehnične lastnosti take, da je zagotovljena enakopravnost, splošna dostopnost in povezljivost z informacijskimi in komunikacijskimi sredstvi v splošni rabi.

(4) Gospodarski subjekti lahko pošiljajo prijave za sodelovanje na naslednji način:

a)     v pisni obliki ali po telefonu;

b)     v kolikor so bile prijave za sodelovanje posredovane po telefonu, je potrebno posredovati pisno potrditev pred iztekom roka za oddajo prijav;

c)     če so prijave za sodelovanje poslane po telefaksu, naročnik lahko zahteva njihovo pisno potrditev po pošti ali na elektronski način, v kolikor bi bile uporabljene kot listinski dokaz. Take zahteve skupaj z rokom za pošiljanje potrditve mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu.

67. člen

(elektronsko pošiljanje in sprejemanje ponudb)

Za sredstva za elektronsko pošiljanje in sprejemanje ponudb ter sredstva za elektronsko sprejemanje prijav za sodelovanje se uporabljajo naslednja pravila:

a)     vse informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo, ki so potrebne za elektronsko oddajo ponudb in prijav za sodelovanje, vključno s šifro, morajo biti na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom. Poleg tega morajo biti sredstva za elektronsko sprejemanje ponudb in prijav za sodelovanje v skladu z zahtevami iz Zahtev v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav, načrtov in projektov pri natečajih, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Zahteve v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav, načrtov in projektov pri natečajih);

b)     ponudniki in kandidati morajo vse dokumente, potrdila in izjave, ki ne obstajajo v elektronski obliki, povezane z izpolnjevanjem pogojev iz drugega in tretjega odstavka 46. člena, 47. in 48. člena tega zakona, predložiti v pisni obliki do izteka roka za prejem ponudb ali prijav za sodelovanje.

67.a člen

(elektronsko javno naročanje)

(1) Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. mora ob sodelovanju in strokovni pomoči ministrstva, pristojnega za javno upravo, in ministrstva, pristojnega za javna naročila, vzpostaviti sistem za elektronsko javno naročanje, ki omogoča osnovno funkcionalnost elektronskega naročanja.

(2) Minister, pristojen za javna naročila, določi tehnične pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, ki se izvajajo na elektronski način, zaradi ugotovitve identitete ponudnika in zagotavljanja sledljivosti vnosov z namenom preprečitve morebitnih kršitev zakona ter obliko in način oddaje ponudbe, ki se predloži v takem postopku.

68. člen

(obveščanje prosilcev za priznanje sposobnosti, kandidatov in ponudnikov)

(1) Naročnik mora čim prej obvestiti gospodarske subjekte o sprejeti odločitvi v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, oddajo naročila ali vključitvijo v dinamični nabavni sistem, vključno z razlogi za odločitev, da ne sklene okvirnega sporazuma ali ne odda naročila, za katerega so bile oddane konkurenčne ponudbe, ali da ponovno začne postopek ali izvajanje dinamičnega nabavnega sistema; naročnik te informacije ponudi v pisni obliki, če se to od njega zahteva.

(2) Na zahtevo gospodarskega subjekta naročnik čim prej obvesti:

-       vse neuspešne kandidate: o razlogih za zavrnitev njihovih prijav,

-       vse neuspešne ponudnike: o razlogih za zavrnitev njihovih ponudb, vključujoč razloge za njegovo odločitev o neenakovrednosti, ali za njegovo odločitev, da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo storilnostnih ali funkcionalnih zahtev,

-       vsakega ponudnika, ki je oddal sprejemljivo ponudbo: o lastnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter o imenu izbranega ponudnika ali strank okvirnega sporazuma.

(3) Rok za obveščanje v nobenem primeru ne sme biti daljši od 15 dni od prejema pisne zahteve. Naročnik se lahko odloči, da zadrži nekatere informacije iz prvega odstavka tega člena v zvezi z oddajo naročila, sklenitvijo okvirnega sporazuma ali vključitvijo v dinamični nabavni sistem, če bi objava teh informacij ovirala izvajanje zakona ali bi bila drugače v nasprotju z javnim interesom, bi škodila poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali bi lahko posegala v lojalno konkurenco med njimi.

(4) Naročnik, ki vzpostavi in vodi sistem ugotavljanja sposobnosti, v šestih mesecih obvesti ponudnike o svoji odločitvi glede priznanja sposobnosti. Če naročnik predvideva, da bo odločanje trajalo več kakor štiri mesece od predložitve prijave, mora naročnik v dveh mesecih od dneva predložitve prijave ponudnika obvestiti o razlogih, ki opravičujejo podaljšanje roka, in o datumu, do katerega bo njegova prijava sprejeta ali zavrnjena.

(5) Naročnik obvesti ponudnike, katerih vlogo za priznanje sposobnosti je zavrnil, o tej odločitvi in o razlogih za zavrnitev čim prej in v nobenem primeru ne več kot 15 dni po datumu sprejema odločitve. Razlogi morajo temeljiti na pogojih za ugotovitev sposobnosti iz drugega odstavka 48. člena tega zakona.

(6) Naročnik, ki vzpostavi in vodi sistem ugotavljanja sposobnosti, lahko priznanje o sposobnosti gospodarskega subjekta prekliče samo iz razlogov na podlagi pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka 48. člena tega zakona. O nameri, da bo naročnik preklical priznanje sposobnosti, je treba gospodarski subjekt v pisni obliki obvestiti vnaprej in vsaj 15 dni pred datumom, določenim za preklic priznanja sposobnosti, skupaj z razlogom ali razlogi, ki opravičujejo predlagano dejanje.

69. člen

(hranjenje podatkov v zvezi z oddajo naročil)

(1) Naročnik mora o vsakem naročilu hraniti podatke, na podlagi katerih lahko pozneje opravičujejo svoje odločitve, ki jih je sprejel v zvezi z:

a)     ugotavljanjem sposobnosti in izbiro gospodarskih subjektov ter oddajo naročil;

b)     uporabo postopkov brez predhodne objave;

c)     neupoštevanjem 4., 33. do 35., 41. do 44., 57. do 65. člena tega zakona, na podlagi odstopanj, predvidenih v 3. in 5. do 10. členu tega zakona in v 17. do 24. členu in 31. členu tega zakona. Naročnik mora sprejeti ustrezne ukrepe za dokumentiranje poteka postopkov za oddajo naročil, ki se izvajajo na elektronski način.

(2) Naročnik mora hraniti podatke najmanj štiri leta od dneva oddaje naročila, iz razloga, da lahko na zahtevo Evropske komisije le-tej zagotovi potrebne podatke.

70. člen

(ponudba v elektronski obliki)

(1) Ponudnik lahko odda ponudbo v elektronski obliki, če to omogoča informacijski sistem, ki ga uporablja naročnik.

(2) Naročnik mora ponudnike o možnosti oddaje ponudb v elektronski obliki seznaniti v razpisni dokumentaciji. Informacijski sistem naročnika mora zagotoviti tehnološko neodvisen sprejem ponudb.

(3) Informacijski sistem, ki ga uporablja naročnik mora biti zgrajen tako, da omogoča odpiranje in vpogled v ponudbe šele po izteku roka za prejem ponudb. Informacijski sistem, ki ga uporablja naročnik mora o tem voditi elektronski zapis o vseh aktivnostih, ki potekajo na informacijskem sistemu naročnika tako, da tega ni mogoče kasneje spremeniti.

(4) Ponudba v elektronski obliki mora biti varno elektronsko podpisana in podpis overjen s kvalificiranim potrdilom.

(5) Elektronski ponudbi mora biti dodan časovni žig.

(6) V nobenem primeru naročnik ne sme z zahtevo po prejemu ponudb v elektronski obliki preprečiti ali drugače omejiti konkurence med ponudniki. Naročnikov informacijski sistem mora omogočati pošiljanje povratnice o prejemu elektronske ponudbe ponudniku.

(7) Naročnikov informacijski sistem mora zagotoviti preprečitev zanikanja (nezatajljivost) identitete ponudnika.

(8) Naročnikov informacijski sistem mora omogočati arhiviranje elektronskih ponudb na način, kot to določa ta zakon, zakon, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis in zakon, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivov.

Drugi del
RAVNANJA V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA

Prvo poglavje
Skupne določbe za vse postopke javnega naročanja

71. člen

(strokovna komisija)

Naročnik lahko za vodenje postopka javnega naročanja imenuje strokovno komisijo. Strokovna komisija lahko sodeluje v celotnem ali delu postopka javnega naročanja.

72. člen

(strokovni dialog)

Pred začetkom postopka javnega naročanja lahko naročnik z gospodarskimi subjekti izvede strokovni dialog in v okviru tega zaprosi ali upošteva nasvete, ki jih bo lahko uporabil pri pripravi razpisne dokumentacije, pod pogojem, da taki nasveti oziroma priporočila ne preprečujejo ali omejujejo konkurence.

73. člen

(faze postopka)

Postopek javnega naročanja poteka po naslednjih fazah, razen če ta zakon za posamezno vrsto postopka ne določa drugače:

1.     periodično informativno obvestilo, če je to primerno,

2.     izračun ocenjene vrednosti,

3.     sklep o začetku postopka,

4.     priprava razpisne dokumentacije, če je to primerno,

5.     objava obvestila o javnem naročilu,

6.     predložitev in odpiranje ponudb,

7.     pregled in ocenjevanje ponudb,

8.     odločitev o oddaji javnega naročila,

9.     objava obvestila o oddaji javnega naročila, če je to primerno,.

74. člen

(priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe)

(1) Vsebino razpisne dokumentacije sestavljajo, če ta zakon za posamezno vrsto postopka ne določa drugače, naslednji elementi:

1.     povabilo k oddaji ponudbe,

2.     navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,

3.     pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika,

4.     splošni in posebni pogoji, ki bodo sestavni del pogodbe,

5.     elementi za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi,

6.     morebitna finančna ali druga zavarovanja.

(2) Razpisna dokumentacija lahko vsebuje tudi druge listine, ki so glede na predmet naročila potrebne pri izdelavi ponudbe. Podatki iz razpisne dokumentacije morajo biti enaki podatkom, objavljenim v obvestilu o naročilu. Kot del razpisne dokumentacije se štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila. Informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na ali preko portala javnih naročil, se štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo razpisne dokumentacije, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje razpisna dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v razpisni dokumentaciji.

(3) Po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.

(4) Pogodba o izvedbi naročila, ki jo podpišeta naročnik in izbrani ponudnik, v bistvenih delih ne sme odstopati od osnutka pogodbe iz razpisne dokumentacije, razen v primeru, ko je bila v postopku oddaje javnega naročila posamezna določba osnutka pogodbe predmet pogajanj med naročnikom in ponudnikom.

(5) Pogodba o izvedbi javnega naročila mora vsebovati:

-       dejansko vrednost celotnega javnega naročila oziroma

-       v utemeljenih primerih, kjer le-te ni mogoče določiti, ocenjeno vrednost javnega naročila

in rok veljavnosti pogodbe.

(6) Za potrebe tega člena se za podizvajalca ne šteje gospodarski subjekt, ki glede na razmerje z izbranim ponudnikom izpolnjuje kriterije za povezano družbo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe. V tem primeru:

-       se za potrebe neposrednih plačil za podizvajalca šteje subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za osebo, povezano z izbranim ponudnikom, dejansko dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila;

-       mora izbrani ponudnik s podizvajalcem iz prejšnje alineje skleniti pogodbo, s katero uredi obveznosti in pravice povezane s predmetom javnega naročanja.

(7) Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalci, mora:

-       ponudnik v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem,

-       podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika.

(8) V primeru iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila:

-       vsaka vrsta del, ki jih bo izvedel podizvajalec, in vsaka vrsta blaga, ki ga bo dobavil podizvajalec,

-       podatki o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in transakcijski račun),

-       predmet, količina, vrednost, kraj in rok izvedbe teh del.

Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, da so podatki iz tega odstavka obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila in da so neposredna plačila podizvajalcem v skladu s tem zakonom obvezna.

(9) Ponudnik, ki izvaja javno naročilo z enim ali več podizvajalci, mora imeti ob sklenitvi pogodbe z naročnikom ali med njenim izvajanjem, sklenjene pogodbe s podizvajalci. Podizvajalec mora naročniku posredovati kopijo pogodbe, ki jo je sklenil s svojim naročnikom (ponudnikom), v petih dneh od sklenitve te pogodbe. Naročnik mora nemudoma po prejemu kopije pogodbe preveriti, ali ima ponudnikovo pooblastilo iz prve alineje sedmega odstavka tega člena in podizvajalčevo soglasje iz druge alineje sedmega odstavka tega člena. Če pooblastila ali soglasja nima, mora ponudnika ali podizvajalca nemudoma pozvati, da mu ta dokument predloži v roku petih dni od prejema poziva. Če ponudnik ali podizvajalec pooblastila ali soglasje naročniku ne predloži v tem roku, mora naročnik Državni revizijski komisiji predlagati, da uvede postopek o prekršku iz 1. točke prvega odstavka 106.a člena ali prvega odstavka 106.b člena tega zakona.

(10) Ponudnik mora svojemu računu oziroma situaciji obvezno priložiti račune oziroma situacije podizvajalcev, ki jih je predhodno potrdil.

(11) Če se po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila zamenja podizvajalec ali če ponudnik sklene pogodbo z novim podizvajalcem, mora ponudnik, ki je sklenil pogodbo z naročnikom, le-temu v 5 dneh po spremembi predložiti:

-       svojo izjavo, da je poravnal vse nesporne obveznosti prvotnemu podizvajalcu, če je bil le-ta zamenjan,

-       pooblastilo za plačilo opravljenih in prevzetih del oziroma dobav neposredno novemu podizvajalcu in

-       soglasje novega podizvajalca k neposrednemu plačilu.

(12) Vlada z uredbo natančneje določi pravila in postopke za neposredno izvajanje plačil podizvajalcem.

74.a člen

(pravila o uporabi finančnih zavarovanj pri javnem naročanju)

Vlada lahko za posamezne vrste predmetov javnega naročanja predpiše, ali so posamezne vrste finančnih zavarovanj obvezne oziroma dopustne, kateri finančni instrumenti so primerni za te vrste finančnih zavarovanj, v kakšni višini in trajanju ter druge zahteve glede zavarovanj tveganj pri javnem naročanju, ki jih morajo upoštevati naročniki.

75. člen

(objava obvestila o javnem naročilu in razpisne dokumentacije)

(1) Naročnik mora objaviti obvestilo iz 2. ali 4. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona in razpisno dokumentacijo, vključno z njenimi spremembami in dopolnitvami, na portalu javnih naročil ali prek njega, razen če izvaja javno naročanje po postopku s pogajanji brez predhodne objave.

(2) Naročnik mora omogočiti ponudniku, da prevzame razpisno dokumentacijo v elektronski obliki, brez predhodne registracije ali najave prevzema. Dostop, pregled in prevzem razpisne dokumentacije na spletnih straneh naročnika in/ali portalu javnih naročil je brezplačen. Naročnik mora zagotoviti vpogled in prevzem tistih delov razpisne dokumentacije, ki iz tehničnih razlogov ne more biti dostopna na spletnih straneh naročnika ali portalu javnih naročil.

76. člen

(spremembe, dopolnitve in pojasnila razpisne dokumentacije)

(1) Po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.

(2) Naročniki na ali preko portala javnih naročil posreduje dodatna pojasnila vezana na razpisno dokumentacijo najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravočasno.

77. člen

(predložitev ponudbe)

(1) Pravočasna predložitev ponudbe pomeni, da mora ponudnik naročniku ponudbo predložiti do roka, določenega za prejem ponudb.

(2) Naročnik mora določiti datum in uro roka za predložitev ponudbe v objavi in razpisni dokumentaciji.

(3) Če ponudba ni bila predložena v roku, določenem za prejem ponudb, se šteje, da je bila predložena prepozno. Tako ponudbo mora naročnik po končanem postopku odpiranja ponudb neodprto vrniti ponudniku, z navedbo, da je prepozna.

(4) Ponudnik mora ponudbo predložiti osebno, po pošti, po faxu ali z uporabo elektronskih sredstev ali na drug ustrezen način, skladno z zahtevami naročnika.

(5) Naročnik mora ob prejemu ponudbe označiti datum in uro prejema ponudbe in na zahtevo ponudnika izročiti potrdilo o prejemu.

78. člen

(ponudba za sklope)

Če je naročnik dovolil, da se lahko ponudba predloži za posamezne sklope, mora ponudnik v svoji ponudbi navesti, ali se njegova ponudba nanaša na celotno naročilo ali le na posamezne sklope. Ne glede na to ali ponudnik oddaja ponudbo za vse sklope mora biti njegova ponudba predložena tako, da se lahko ocenjuje po sklopih. Po ocenitvi ponudb po posameznih sklopih in ocenitvi ponudb za vse sklope skupaj naročnik sklene pogodbo z enim ali več ponudniki, z najugodnejšo kombinacijo ponudb.

78.a člen

(umik ponudbe)

(1) Ponudnik lahko v postopku javnega naročanja umakne svojo ponudbo. Kadar to stori po poteku roka za oddajo ponudb, mora naročnik unovčiti ponudnikovo garancijo za resnost ponudbe, če je bila le-ta v predmetnem postopku zahtevana in predložena.

(2) Naročnik mora unovčiti ponudnikovo garancijo za resnost ponudbe, če je bila le-ta v predmetnem postopku zahtevana in predložena, tudi v primeru, ko ponudnik, kljub pozivu naročnika, z njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila.

79. člen

(javno odpiranje ponudb)

Odpiranje ponudb je javno v primerih javnih naročil, katerih ocenjena vrednost je enaka ali višja od vrednosti iz drugega odstavka 17. člena tega zakona, razen v primerih, ko se naročilo oddaja po postopku s pogajanji brez predhodne objave in se naročnik pogaja samo z enim ponudnikom.

80. člen

(odpiranje ponudb)

(1) Odpiranje ponudb izvede naročnik. Odpiranje ponudb se izvede na kraju in ob času, ki sta navedena v objavi obvestila o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji. O odpiranju ponudb se vodi zapisnik. Ponudbe se odpirajo po vrstnem redu prejema.

(2) V zapisniku o odpiranju ponudb je potrebno navesti:

-       naziv ponudnika ali šifro, če je bil razpis anonimen,

-       variantne ponudbe, če so dopustne ali ponudbe z opcijami,

-       ponudbeno ceno ter morebitne popuste, v zapisnik pa se lahko vpišejo tudi drugi podatki iz ponudb, če tako odloči naročnik.

(3) V kolikor naročnik ne vroči zapisnika o odpiranju ponudb pooblaščenim predstavnikom ponudnikov na odpiranju ponudb, ga mora najkasneje v treh delovnih dneh posredovati vsem ponudnikom.

81. člen

(preveritev ponudbe)

(1) V primeru postopka iz 1. do 5. točke prvega odstavka 32. člena tega zakona, naročnik pred sprejetjem odločitve iz 83. člena tega zakona oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov iz najugodnješe ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe.

(2) Kadar koli se pri naročniku pojavi utemeljen sum, da je posamezni ponudnik, ne glede na razvrstitev njegove ponudbe, predložil neresnične izjave ali dokazila, mora naročnik Državni revizijski komisiji podati predlog za uvedbo postopka o prekršku iz 3. točke prvega odstavka 106.a člena tega zakona.

81.a člen

(evidenca ponudnikov z negativnimi referencami)

(1) Organ, ki odloči o prekršku iz 3. točke prvega odstavka 106.a člena, v treh delovnih dneh po pravnomočnosti te odločitve o tem obvesti ministrstvo, pristojno za javna naročila. V obvestilu navede polno ime in matično številko ponudnika ter datum, do katerega se ponudnik izloči iz postopkov javnega naročanja.

(2) Ministrstvo, pristojno za javna naročila, vodi evidenco ponudnikov z negativnimi referencami in jo objavi na svoji spletni strani. Vanjo se uvrsti ponudnik, ki je storil prekršek iz 3. točke prvega odstavka 106.a člena tega zakona, 4. točke prvega odstavka 109.a člena ZJN-2 ali 2. točke prvega odstavka 87. člena ZJNPOV. Evidenca obsega:

-       ponudnikovo polno ime in matično številko,

-       datum uvrstitve ponudnika v evidenco in

-       datum, do katerega je ponudnik izločen iz postopkov naročanja.

(3) Ministrstvo, pristojno za javna naročila, uvrsti ponudnika v evidenco v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega člena. Zoper uvrstitev v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami pritožba ni dopustna.

(4) Ministrstvo, pristojno za javna naročila, iz evidence ponudnikov z negativnimi referencami zbriše ponudnika v treh delovnih dneh po datumu iz tretje alineje drugega odstavka tega člena.

82. člen

(dopustne dopolnitve in spremembe ponudbe)

(1) Če je ponudba formalno nepopolna, naročnik zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev ali spremembo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni oziroma spremeni, mora naročnik tako ponudbo izločiti.

(2) Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji ali povabilu k oddaji ponudb zahteva, da ponudniki oddajo ponudbo, ki vsebuje le predračun in tiste dele, ki se vežejo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ter da na podlagi poziva naročnika po pregledu in ocenjevanju ponudb, če je to potrebno, ponudbo dopolnijo z dokazili.

(3) Ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati:

-       svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril,

-       tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja,

tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

(4) Na glede na prejšnji odstavek sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati.

83. člen

(odločitev o oddaji naročila)

(1) Naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki v primeru javnih naročil iz prvega odstavka 17. člena tega zakona ne sme biti daljši od 60 dni, v primeru drugih javnih naročil pa 45 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. V odločitvi mora naročnik opozoriti ponudnike o možnem pravnem varstvu ter navesti:

-       kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja, in

-       višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in sklic, ki se pri tem navede.

(2) Naročnik mora o svoji odločitvi pisno obvestiti ponudnike. Odločitev se vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek.

(3) Če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje:

-       razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in

-       prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran,

lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. Če ponudnik ne vloži zahteve pravočasno ali če je ta nepopolna ali če niso izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve ali odločitev o zavrženju zahteve v treh delovnih dneh po prejemu zahteve. Ponudnik ne sme uveljavljati pravice do dodatne obrazložitve z namenom pridobitve dodatnega časa za uveljavljanje pravnega varstva v postopku javnega naročanja.

(4) Naročnik sme zavrniti zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve delno ali v celoti, če bi bilo lahko razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi lahko s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika ali če bi lahko sporočeni podatki vplivali na pošteno konkurenco med ponudniki ali drugimi udeleženci v postopku, skladno z določili tega zakona o varstvu podatkov. Naročnik ne sme zavrniti zahteve komisije, pristojne za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, glede izročitve vseh podatkov o postopku oddaje naročila.

(5) Naročnik lahko do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila z namenom odprave nezakonitosti, po predhodni ugotovitvi utemeljenosti, svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik sprejme novo odločitev upoštevaje določbe tega člena. Naročnik lahko spremeni odločitev o oddaji naročila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo in je ta odločitev pravnomočna. V tem primeru mora biti nova odločitev o oddaji naročila skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo.

(6) Ta člen se smiselno uporablja tudi za posamezna naročila iz 38. ali 39. člena tega zakona.

(7) Oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, mora vse osebe, ki so sodelovale pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov ali v kateri koli fazi odločale v postopku javnega naročanja, pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila pisno obvestiti o tem, kateremu ponudniku se javno naročilo oddaja.

(8) Kadar je oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, ki sodeluje pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov ali ki v kateri koli fazi odloča v postopku javnega naročanja, neposredno ali posredno povezana z izbranim ponudnikom na način, da lahko ta povezava oziroma njen zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje nalog v zvezi z javnim naročilom ali vzbuja dvom o njeni objektivnosti in nepristranskosti, mora ta oseba takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, vendar najkasneje pred oddajo javnega naročila, predstojnika oziroma naročnika, za katerega opravlja dela oziroma na drug način sodeluje v postopku javnega naročanja, o tem pisno obvestiti in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik naročnika mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito in nepristransko.

(9) Šteje se, da obstaja neposredna ali posredna povezava s ponudnikom iz prejšnjega odstavka, če je oseba iz prejšnjega odstavka v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, registrirani istospolni partnerski skupnosti, skupnem gospodinjstvu, krvnem sorodstvu v ravni vrsti, krvnem sorodstvu v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena, posvojitelj, posvojenec, rejnik, rejenec, v zasebnem poslovnem ali delovnopravnem razmerju s ponudnikom, njegovim družbenikom z več kot 25 % lastniškim deležem, zakonitim zastopnikom ali prokuristom.

(10) Kadar je z izbranim ponudnikom v povezavi iz osmega odstavka tega člena zakoniti zastopnik naročnika, mora ta oseba o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, vendar najkasneje pred oddajo javnega naročila, pisno obvestiti nadzorni organ naročnika. Nadzorni organ mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito in nepristransko.

83.a člen

(obdobje mirovanja)

(1) Naročnik mora po sprejemu odločitve iz prvega odstavka prejšnjega člena upoštevati obdobje mirovanja, razen če:

-       izvaja postopek s pogajanji brez predhodne objave na podlagi 4. ali 13. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona ali

-       je v postopku javnega naročanja prejel le eno ponudbo.

(2) Če je naročnik v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi in postopku s pogajanji brez predhodne objave prejel več kot eno prijavo, lahko uporabi izjemo iz druge alineje prejšnjega odstavka, če je pred sprejemom odločitve o oddaji naročila kandidate obvestil, da se jim sposobnosti ne prizna in je potekel rok za uveljavljanje pravnega varstva zoper to odločitev.

(3) Če naročnik v skladu s prvim odstavkom tega člena ne upošteva obdobja mirovanja, mora to in razlog za uporabo izjeme navesti v obvestilu iz 3. ali 5. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona.

(4) Obdobja mirovanja ni treba upoštevati, če naročnik oddaja posamezno naročilo na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.

(5) Kadar ponudnik vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila iz tretjega odstavka prejšnjega člena, teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja od dneva prejema odločitve o tej zahtevi.

(6) Kadar naročnik v skladu s petim odstavkom prejšnjega člena sprejme novo odločitev o oddaji naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva od dneva prejema nove odločitve o oddaji naročila.

(7) Odločitev o oddaji naročila postane pravnomočna z dnem, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva.

84. člen

(izločitev ponudb, ustavitev postopka, zavrnitev vseh ponudb, odstop od izvedbe javnega naročila)

(1) V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudb v skladu z 82. členom tega zakona in upoštevaje sedmi in osmi odstavek 45. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. V odločitvi, s katero se ponudnika izloči iz postopka oddaje javnega naročila, razen v primeru izločitve iz prvega odstavka 81.a člena tega zakona oziroma prvega odstavka 77.a člena ZJN-2, mora naročnik izločenega ponudnika opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 83. člena tega zakona, vključno z razlogi za izločitev.

(2) Naročnik lahko kadarkoli pred odpiranjem ponudb ustavi postopek javnega naročanja. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4. ali 6. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Že predložene ponudbe mora naročnik neodprte vrniti pošiljateljem in jih obvestiti o ustavitvi postopka javnega naročanja in opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 83. člena tega zakona.

(3) Naročnik lahko v vseh fazah postopka po poteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo, in vlado oziroma svoj nadzorni organ. V odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik ponudnike opozoriti tudi na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 83. člena tega zakona. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4. ali 6. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije.

(4) Kadar naročnik v skladu s prejšnjim odstavkom zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.

(5) Po sprejemu odločitve o oddaji naročila lahko naročnik do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila odstopi od izvedbe javnega naročila iz razlogov, da predmeta javnega naročila ne potrebuje več ali da zanj nima zagotovljenih sredstev ali da se pri naročniku pojavi utemeljen sum, da je bila ali bi lahko bila vsebina pogodbe posledica storjenega kaznivega dejanja ali da so nastale druge izredne okoliščine, na katere naročnik ni mogel vplivati in jih predvideti ter zaradi katerih je postala izvedba javnega naročila z izbranim ponudnikom nemogoča. V primeru, da naročnik odstopi od izvedbe javnega naročila, mora o svoji odločitvi in o razlogih, zaradi katerih odstopa od izvedbe javnega naročila, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo, ter svoj nadzorni organ, če tega nima, pa vlado.

(6) Naročnik odločitev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek.

Drugo poglavje
Posebne določbe v postopkih javnega naročanja

1.1. Posebne določbe za postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti

85. člen

(priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe)

(1) Naročnik pripravi razpisno dokumentacijo za vsako fazo postopka posebej. Razpisna dokumentacija za prvo fazo vsebuje:

1.     povabilo k oddaji prijave,

2.     navodila ponudnikom za izdelavo prijave,

3.     navedbo števila kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudbe, če je to primerno,

4.     pogoje, ki so vezani na predmet naročila in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik za izvedbo javnega naročila,

5.     navedbo meril za izbiro, če je to mogoče,

6.     drugo.

(2) Razpisna dokumentacija za drugo fazo mora vsebovati vsaj:

1.     povabilo k oddaji ponudbe,

2.     navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,

3.     splošni in posebni pogoji, ki bodo sestavni del pogodbe,

4.     elemente za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi,

5.     opis in ovrednotenje meril za izbiro.

86. člen

(obvestilo o priznanju sposobnosti)

Obvestilo o priznanju sposobnosti oziroma o zavrnitvi priznanja sposobnosti mora naročnik poslati tistim gospodarskim subjektom, ki so oddali prijavo.

87. člen

(povabilo k oddaji ponudbe)

(1) Če se oddaja javno naročilo po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, mora naročnik hkrati povabiti vse kandidate k oddaji ponudb. Povabilo mora biti poslano kandidatom v pisni obliki.

(2) Povabilo kandidatom mora vsebovati navedbo podatka o objavi razpisne dokumentacije.

(3) Povabilo kandidatom je enako tudi v primeru, da z razpisno dokumentacijo razpolaga druga oseba in ne naročnik, ki je odgovoren za javno naročanje.

(4) Povabilo mora vsebovati vsaj naslednje podatke:

a)     kjer je to primerno, rok, v katerem se lahko zahtevajo dodatni dokumenti ter znesek in način plačila zneska, ki ga je treba plačati za pridobitev dodatnih dokumentov;

b)     navedbo skrajnega roka za prejem ponudb, naslov, na katerega morajo biti poslane, ter jezik ali jeziki, v katerih morajo biti sestavljene;

c)     sklicevanje na objavljeno obvestilo o javnem naročilu;

d)     sklicevanje na vse morebitne priložene dokumente, ki jih je treba oddati;

e)     merila za oddajo naročila, če niso navedena v obvestilu o sistemu ugotavljanja sposobnosti, ki se uporablja kot sredstvo za objavo obvestila o javnem naročilu;

f)      relativno pomembnost meril za oddajo naročila ali, če je to potrebno, padajoče zaporedje pomembnosti teh meril, če niso navedena v obvestilu o javnem naročilu, obvestilu o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti ali v razpisni dokumentaciji.

(5) Če se javni razpis opravi v obliki periodičnega informativnega obvestila, mora naročnik povabiti vse kandidate, da na podlagi natančnih podatkov o naročilu, potrdijo svoj interes za sodelovanje, pred začetkom izbire ponudnikov. Povabilo mora vsebovati vsaj naslednje podatke:

a)     vrsto in količino, vključno z možnostjo dodatnih naročil, in po možnosti tudi predvideno obdobje za ta dodatna naročila, vrsto in količino in po možnosti predviden čas objave nadaljnjih obvestil o javnih naročilih za gradnje, blago ali storitve;

b)     vrsto postopka: postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti;

c)     sklicevanje na objavljeno obvestilo o javnem naročilu;

d)     naslov in rok za predložitev zahtev za razpisno dokumentacijo in jezik ali jezike, v katerih mora biti napisana;

e)     naslov subjekta, ki bo oddal naročilo in potrebne informacije za pridobitev razpisne dokumentacije;

f)      ekonomske in tehnične pogoje, finančna jamstva in informacije, ki se zahtevajo od gospodarskih subjektov;

g)     znesek in način plačila zneska, ki ga je treba plačati za pridobitev razpisne dokumentacije;

h)     obliko pogodbe, ki je predmet naročila: nakup, zakup, najem ali nakup na kredit ali kakšna koli njihova kombinacija, in

i)      merila za oddajo naročila in njihovo težo ali, če je to potrebno, padajoče zaporedje pomembnosti teh meril, če niso navedena v informativnem obvestilu ali v razpisni dokumentaciji ali v povabilu k oddaji ponudb ali k pogajanjem.

1.2. Posebne določbe za postopek s pogajanji po predhodni objavi in postopek s pogajanji brez predhodne objave

88. člen

(priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe)

(1) Naročnik lahko določi, da se postopek s pogajanji opravi v zaporednih fazah, da bi zmanjšali število rešitev, o katerih se je treba pogajati, ob uporabi meril za izbiro. Naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji določiti, da bo tako možnost uporabil in na kakšen način.

(2) Razpisna dokumentacija lahko vsebuje:

1.     povabilo k oddaji ponudbe,

2.     navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,

3.     pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik,

4.     opis predmeta naročila ali ciljev, ki jih želi doseči naročnik z izvedbo naročila,

5.     splošne pogoje pogodbe,

6.     elemente za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi.

89. člen

(rok za prejem ponudbe v postopku s pogajanji brez predhodne objave)

Naročnik določi rok za prejem ponudbe glede na razloge, iz katerih lahko uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave in glede na predmet naročila.

90. člen

(povabilo k pogajanjem)

(1) Naročnik ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije in tega zakona, po pregledu ponudb v skladu s prvim odstavkom 87. člena tega zakona povabi k pogajanjem. Povabilo mora vsebovati vsaj podatke iz četrtega odstavka 87. člena tega zakona.

(2) Naročnik se pogaja s ponudniki o vseh pogojih za izvedbo naročila, opredeljenih v ponudbah, ki so jih slednji predložili, da bi jih prilagodili zahtevam, ki jih je navedel že v objavi oziroma v razpisni dokumentaciji, z namenom izbire najugodnejše ponudbe, ob uporabi v naprej določenih meril.

(3) Naročnik mora med pogajanji zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov. Zlasti ne sme posredovati udeležencem pogajanj informacij na diskriminatoren način, zaradi katerega bi lahko bili nekateri ponudniki v prednosti pred drugimi. Pred pogajanji mora naročnik ponudnike, ki jih namerava povabiti k pogajanjem, seznaniti s pravili, po katerih bodo pogajanja potekala. Naročnik mora med pogajanji vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj razen, če je število krogov napovedal v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu ali če se pogaja le z enim kandidatom. V primeru elektronske dražbe lahko namesto števila krogov draženja v povabilu k sodelovanju napove datum in čas zaključka dražbe.

(4) Naročnik po zaključenih pogajanjih od ponudnikov zahteva predložitev končne ponudbe v skladu z doseženim na pogajanjih. V primeru, da naročnik postopek s pogajanji opravi v več zaporednih fazah, velja navedeno za vsako fazo posebej, razen kadar se naročnik pogaja samo z enim ponudnikom. V tem primeru mora ponudnik oddati le ponudbo, o kateri se naročnik in ponudnik pogajata v prvi fazi pogajanj, in končno ponudbo, ki jo ponudnik predloži po zaključku zadnje faze pogajanj.

90.a člen

(preveritev ponudb v določenih postopkih s pogajanji brez predhodne objave)

Ne glede na peti odstavek 41. člena, peti odstavek 45. člena ter peti in šesti odstavek 48. člena tega zakona lahko naročnik v postopku s pogajanji brez predhodne objave, ki ga vodi na podlagi 4. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona, zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje tehničnih specifikacij, pogojev za ugotavljanje sposobnosti, v primeru merila ekonomsko najugodnejša ponudba pa tudi meril za izbor, z izjavo. Ne glede na prvi odstavek 81. člena tega zakona naročniku v postopku s pogajanji brez predhodne objave, ki ga vodi na podlagi 4. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona, ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi v resničnost ponudnikovih izjav.

91. člen

(obvestilo o oddaji naročila v postopku s pogajanji brez predhodne objave)

(1) Če naročnik odda naročilo storitev na področju raziskav in razvoja po postopku s pogajanji brez predhodne objave, lahko podatke, ki jih mora sporočiti, ob upoštevanju Seznama informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji javnega naročila, o vrsti in količini opravljenih storitev, omeji na opis »storitve na področju raziskav in razvoja«.

(2) Naročnik mora zagotoviti, da so vse informacije, objavljene v skladu s tem členom, vsaj tako podrobne kakor tiste, ki jih vsebuje obvestilo o javnem naročilu.

1.3. (črtan)

92. člen

(črtan)

93. člen

(črtan)

94. člen

(črtan)

1.4. (črtan)

95. člen

(črtan)

1.5. Posebne določbe za postopek oddaje naročila male vrednosti

95.a člen

(razpisna dokumentacija, izkazovanje izpolnjevanja zahtev naročnika in preveritev ponudb v postopku oddaje naročila male vrednosti)

(1) Ne glede na prvi odstavek 75. člena tega zakona naročnik v postopku oddaje naročila male vrednosti pripravi razpisno dokumentacijo, predvsem pogoje, ki bodo sestavni del pogodbe o izvedbi naročila, če je to potrebno in v obsegu kot je to primerno, glede na način izvajanja postopka. Naročniku ni potrebno posebej pripraviti razpisne dokumentacije, kadar so vsi potrebni podatki in podlage za oddajo ponudbe podani v objavi obvestila o naročilu male vrednosti.

(2) Ne glede na peti odstavek 41. člena, peti odstavek 45. člena ter peti in šesti odstavek 48. člena tega zakona lahko naročnik v postopku oddaje naročila male vrednosti zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje tehničnih specifikacij, pogojev za ugotavljanje sposobnosti, v primeru merila ekonomsko najugodnejša ponudba pa tudi meril za izbor, z izjavo. Ne glede na prvi odstavek 81. člena tega zakona naročniku v postopku oddaje naročila male vrednosti ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi v resničnost ponudnikovih izjav.

95.b člen

(nedopustnost zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila)

Ne glede na tretji odstavek 83. člena tega zakona zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila v postopku oddaje naročila male vrednosti ni dopustna. Ne glede na peti odstavek 83.a člena tega zakona teče rok za uveljavitev pravnega varstva zoper odločitev o oddaji naročila od dneva prejema odločitve o oddaji naročila.

95.c člen

(izjeme glede obveščanja organa nadzora v postopku oddaje naročila male vrednosti)

Ne glede na tretji in peti odstavek 84. člena tega zakona v postopku oddaje naročila male vrednosti naročniku ni treba obvestiti svojega nadzornega organa ali vlade o zavrnitvi vseh ponudb in odstopu od izvedbe javnega naročila.

95.č člen

(dokumentacija o postopku oddaje naročila male vrednosti)

(1) Dokumentacijo o oddaji naročila male vrednosti, ki jo mora voditi naročnik, sestavljajo:

-       objava obvestila o naročilu male vrednosti,

-       razpisna dokumentacija, če je to primerno,

-       predložene ponudbe,

-       odločitev o oddaji naročila in

-       objava obvestila o oddaji naročila male vrednosti.

(2) Dokumentacijo lahko sestavljajo tudi drugi dokumenti glede na način izvedbe javnega naročila.

Tretji del
PRAVILA, KI UREJAJO NATEČAJE STORITEV

95.d člen

(uporaba zakona pri natečaju)

Naročnik izvede natečaj v skladu s tem delom zakona in pri tem smiselno uporablja ostale določbe tega zakona.

96. člen

(področje uporabe)

(1) V skladu z določbami tega dela zakona morajo natečaje naročniki organizirati v primeru naročil, katerih vrednost brez DDV je enaka ali večja od 414.000 eurov. Za namene tega odstavka gre za ocenjeno vrednost naročila storitev brez DDV, vključno z vsemi morebitnimi nagradami in/ali plačili udeležencem.

(2) Določbe tega člena se uporabljajo za vse natečaje, kjer je celotni znesek nagrad na natečaju in plačil udeležencem enak ali večji od 414.000 eurov. Za namene tega odstavka se vrednost nanaša na skupni znesek nagrad in plačil, vključno z ocenjeno vrednostjo naročil storitev brez DDV, ki se lahko pozneje oddajo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, če naročnik v obvestilu o javnem naročilu ne izključi take oddaje naročila.

(3) Vrednost nagrade, podeljene posamezniku, ne sme presegati vrednosti 30.000 eurov, vrednost nagrade, podeljene gospodarskemu subjektu, pa ne sme presegati vrednosti 100.000 eurov.

97. člen

(izključitev iz področja uporabe)

Določbe tega dela zakona se ne uporabljajo za:

1.     natečaje, ki so organizirani v enakih primerih, kot tisti v 25. členu tega zakona za javna naročila storitev in

2.     natečaje, organizirane za opravljanje take dejavnosti, za katero je Komisija sprejela sklep iz tretjega odstavka 31. člena tega zakona.

98. člen

(splošne določbe)

(1) Naročnik mora pravila za organizacijo natečajev sporočiti zainteresiranim za sodelovanje pri natečaju.

(2) Pravica do sodelovanja udeležencev v natečajih ne sme biti omejena:

a)     na ozemlje ali del ozemlja države članice;

b)     z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države članice, v kateri natečaj poteka, morali le-ti biti fizične ali pravne osebe.

99. člen

(objave)

(1) V kolikor želi naročnik izvesti natečaj, mora le-to objaviti. Naročnik, ki je izvedel natečaj, mora objaviti izide natečaja. Obvestilo o javnem naročilu mora vsebovati informacije iz Seznama storitev B, obvestilo o rezultatih natečaja pa vsebuje informacije iz Seznama informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o izidu natečaja, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o izidu natečaja).

(2) Naročnik mora obvestilo o rezultatih natečaja v roku dveh mesecev po izvedbi natečaja posredovati Komisiji pod pogoji, ki jih določi Komisija.

(3) Za vse objave v zvezi z natečaji se uporabljajo določbe tega zakona.

100. člen

(sredstva sporočanja)

(1) Za vsa sporočila v zvezi z natečaji se uporabljajo določbe tega zakona.

(2) Naročnik mora zagotoviti posredovanje, izmenjavo in shranjevanje informacij na tak način, da so varovani celovitost podatkov ter zaupno ravnanje z vsemi informacijami, ki jih sporočijo udeleženci natečaja. Žirija ne sme pregledati načrte in projekte pred iztekom roka za njihovo oddajo.

(3) Za sredstva za elektronsko sprejemanje načrtov in projektov se uporabljajo vse informacije v zvezi s specifikacijami, ki so potrebne za elektronsko predstavitev načrtov in projektov, vključno s šifro, in morajo biti na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom. Poleg tega morajo biti sredstva za elektronsko sprejemanje načrtov in projektov v skladu z zahtevami iz Zahtev v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav, načrtov in projektov pri natečajih.

101. člen

(sestava žirije)

Žirija mora biti sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki so neodvisne od udeležencev natečaja. Žirijo sestavljajo predsednik, namestnik in vsaj dva člana. Če naročnik od udeležencev natečaja zahteva posebna strokovna znanja in izkušnje, mora imeti vsaj tretjina članov žirije enaka ali enakovredna strokovna znanja in izkušnje.

102. člen

(izbor tekmecev)

(1) Pri organizaciji natečajev mora naročnik uporabiti postopke iz tega zakona.

(2) Če je število udeležencev na natečaju omejeno, mora naročnik določiti jasna in nediskriminatorna merila za izbor. V vsakem primeru mora biti število kandidatov, povabljenih k sodelovanju, zadostno za zagotovitev prave konkurence.

103. člen

(odločitve žirije)

(1) Žirija mora biti samostojna pri sprejemanju svojih odločitev ali mnenj.

(2) Žirija mora pregledati načrte in projekte, ki jih predložijo kandidati, upoštevaje njihovo anonimnost ter izključno na podlagi meril iz obvestila o javnem natečaju.

(3) Žirija mora v poročilu, ki ga podpišejo njeni člani, razvrstiti projekte od prvega do zadnjega na podlagi ocene vsakega projekta, skupaj s svojimi opombami in navesti vse točke projekta, ki bi jih bilo treba pojasniti.

(4) Žirija mora spoštovati anonimnost udeležencev natečaja do sprejema mnenja ali odločitve.

(5) Po potrebi se lahko kandidate povabi, da zaradi pojasnitve katerih koli vidikov projektov, odgovorijo na vprašanja, ki jih je žirija navedla v zapisniku.

(6) O dialogu med člani žirije in kandidati mora žirija sestaviti izčrpni zapisnik.

Četrti del
STATISTIKA IN POROČILA

103.a člen

(sporočanje podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu)

(1) Podatki o oddanih javnih naročilih, katerih vrednost je enaka ali večja od vrednosti iz drugega odstavka 17. člena tega zakona, se zajemajo neposredno iz obvestil iz 3., 5. in 7. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, ki jih naročnik objavi na portalu javnih naročil v skladu s tem zakonom.

(2) Podatki o posameznih naročilih, oddanih na podlagi okvirnega sporazuma, se zajemajo neposredno iz obvestil iz 12. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, ki jih naročnik objavi na portalu javnih naročil v skladu s tem zakonom.

(3) Podatke o oddanih javnih naročilih, katerih vrednost je nižja od vrednosti iz drugega odstavka 17. člena tega zakona, sporočajo naročniki na portal javnih naročil do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto.

104. člen

(statistika)

(1) Podatke o oddanih javnih naročilih v preteklem letu, ki so jih naročniki sporočili na portal javnih naročil v skladu z 103.a členom tega zakona, obdela Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., in jih pošlje ministrstvu, pristojnemu za javna naročila, do 31. maja tekočega leta.

(2) Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., ima za obdelavo podatkov iz prejšnjega odstavka zagotovljen brezplačen dostop do razširjenega nabora podatkov iz baze Poslovnega registra Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, v standardizirani obliki, ki jo Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve po ceniku ponuja tudi ostalim uporabnikom.

(3) Ministrstvo, pristojno za javna naročila, na podlagi podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu, najkasneje do 30. septembra tekočega leta pripravi statistično poročilo o oddanih javnih naročilih v Republiki Sloveniji in ga posreduje vladi v potrditev.

(4) Ministrstvo, pristojno za javna naročila, na način, ki ga določi Komisija, Komisiji najkasneje do 31. oktobra za preteklo leto posreduje:

-       statistično poročilo o skupni vrednosti oddanih javnih naročil pod mejnimi vrednostmi iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, razdeljeno po posameznih kategorijah dejavnosti, in

-       statistično poročilo o javnih naročilih, katerih vrednost je enaka ali večja od vrednosti iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, razčlenjeno na posamezno kategorijo dejavnosti, predmet naročila in druge statistične informacije, ki jih zahteva Komisija.

(5) Statistično poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati vsako statistično informacijo, ki jo zahteva Sporazum o vladnih nabavah.

(6) Informacije o javnih naročilih, katerih vrednost je nižja od vrednostni iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, ne vključujejo informacij o naročilih storitev na področju raziskav in razvoja v kategoriji 8 iz Seznama storitev A, telekomunikacijskih storitev v kategoriji 5 iz Seznama storitev A, katerih zaporedne številke v nomenklaturi CPV so enakovredne referenčnim številkam CPC 7524, 7525 in 7526, ali storitev iz Seznama storitev B.

(7) Poročila iz četrtega  odstavka tega člena se pripravijo tako, da:

a)     se v interesu upravne poenostavitve naročila manjših vrednosti lahko izključijo, pod pogojem, da uporabnost statističnih podatkov s tem ni ogrožena;

b)     se spoštuje zaupnost predloženih informacij.

(8) Minister, pristojen za javna naročila, izda pravilnik o vrstah in načinu zbiranja podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu.

104.a člen

(končno poročilo o oddaji naročila)

(1) Naročnik mora sestaviti pisno poročilo o vsakem oddanem naročilu, razen v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti, o vsakem sklenjenem okvirnem sporazumu in vzpostavljenem dinamičnem nabavnem sistemu, ki mora vsebovati predvsem naslednje podatke:

a)     ime in naslov naročnika, predmet in vrednost naročila, okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema;

b)     imena izbranih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo izbiro ter razvrstitev ponudb tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom;

c)     imena izločenih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo izločitev;

d)     razloge za zavrnitev neobičajno nizkih ponudb;

e)     ime izbranega ponudnika in razloge za izbiro njegove ponudbe, ter, v kolikor je to znano, delež naročila ali okvirnega sporazuma, ki ga izbrani ponudnik namerava dati v podizvajanje tretji osebi;

f)      glede postopkov s pogajanji okoliščine iz drugega odstavka 34. in 35. člena tega zakona, ki upravičujejo uporabo teh postopkov;

g)     po potrebi razloge, na podlagi katerih se je naročnik odločil, da ne odda naročila ali sklene okvirnega sporazuma ali da ne vzpostavi dinamičnega nabavnega sistema.

(2) Naročniki morajo sprejeti ustrezne ukrepe za dokumentiranje poteka postopkov za oddajo naročila, ki se izvajajo na elektronski način.

104.b člen

(hramba dokumentacije o postopku javnega naročanja)

Naročnik mora hraniti dokumentacijo o postopku javnega naročanja najmanj deset let po datumu oddaje naročila oziroma najmanj dve leti po preteku garancije za predmet naročila, če garancija velja več kot deset let. Neizbrane ponudbe mora naročnik hraniti najmanj dve leti po datumu oddaje naročila.

Peti del
PREKRŠKOVNI ORGAN

105. člen

(prekrškovni organ)

(1) Organ, pristojen za ugotavljanje prekrškov naročnikov, ponudnikov in podizvajalcev, je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija).

(2) Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi izdanih predpisih. Pooblaščeno uradno osebo določi predsednik Državne revizijske komisije v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.

(3) Kadar Državna revizijska komisija v skladu s tem zakonom ugotavlja pogoje za začetek postopka o prekršku zoper naročnika, ponudnika, podizvajalca in njihove odgovorne osebe ali zbira dodatne dokumente in dokaze o morebitnem prekršku naročnika, ponudnika, podizvajalca in njihovih odgovornih oseb, morajo naročnik, ponudnik, podizvajalec in njihove odgovorne osebe Državni revizijski komisiji najpozneje v treh delovnih dneh po prejemu njenega pisnega poziva odstopiti vse dokumente in dokaze, na odstop katerih jih je Državna revizijska komisija pozvala.

Šesti del
KAZENSKE DOLOČBE

106. člen

(kazenske določbe za naročnika)

(1) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do 100.000 eurov, če kot naročnik:

1.     ne objavi obvestila iz 2. do 12. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, čeprav jo k temu zavezuje ta zakon (prvi in drugi odstavek 17. člena, 61.a do 64.č člen ter deveti odstavek 38. člena);

2.     izbere način določitve vrednosti, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognila postopku oddaje javnega naročila (18. člen);

3.     pooblasti za izvedbo ali odločanje v postopku javnega naročanja osebo zasebnega prava (tretji odstavek 24. člena);

4.     ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 24. člena tega zakona;

5.     odda naročilo brez izvedbe ustreznega postopka, razen v primerih, ko zakon to dopušča (33. do 36.a člen);

6.     ravna v nasprotju z drugim odstavkom 35. člena tega zakona;

7.     odda javno naročilo ali sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila s ponudnikom, ki je bil na dan, ko se je potekel rok za oddajo ponudbe, uvrščen v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami (drugi odstavek 45. člena);

8.     zahteva, da dokazilo o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco, predloži ponudnik (peti odstavek 45. člena);

9.     med izvajanjem predmeta javnega naročila spremeni predmet pogodbe o oddaji javnega naročila tako, da izbrana ponudba zaradi te spremembe ni več najugodnejša (49. člen);

10.  ne upošteva rokov za objavo in predložitev ponudb, opredeljenih v tem zakonu (51. do 56., 63. do 64.b člen);

11.  opredeli določbe pogodbe o oddaji javnega naročila tako, da v bistvenih elementih odstopajo od določb iz razpisne dokumentacije (četrti odstavek 74. člena);

12.  ravna v nasprotju z osmim odstavkom 74. člena tega zakona;

13.  popravi računsko napako v nasprotju z zakonom (četrti odstavek 82. člena);

14.  ne upošteva obdobja mirovanja, čeprav jo k temu zavezuje zakon (prvi odstavek 83.a člena);

15.  zavrne vse ponudbe in izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja, pri tem pa se niso bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnila vse ponudbe (četrti odstavek 84. člena);

16.  odstopi od izvedbe javnega naročila v nasprotju s petim odstavkom 84. člena tega zakona;

17.  ne sporoči statističnih podatkov oziroma sporoči napačne statistične podatke o oddanih javnih naročilih (103.a člen);

18.  ne odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji odstavek 105. člena).

(2) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov, če kot naročnik stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov, če kot naročnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz prejšnjega odstavka, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.

(5) Oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, sodeluje pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov ali v kateri koli fazi odloča v postopku javnega naročanja, in zakoniti zastopnik naročnika, ki svojega predstojnika, naročnika oziroma njegovega nadzornega organa ne obvestita o povezavi ali zasebnem interesu iz osmega odstavka 83. člena tega zakona, se kaznujeta z globo od 500 do 2.000 eurov.

(6) Za prekršek iz 2., 5., 9., 14. ali 15. točke prvega odstavka tega člena se odgovorni osebi iz četrtega odstavka tega člena, ki je storila dejanje, ki se šteje za ta prekršek, izreče tudi stranska sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja po ZJN-2, ZJNPOV in tem zakonu, in sicer ta oseba tri leta ne sme voditi, odločati ali kakor koli drugače sodelovati v teh postopkih.

(7) Organ, ki odloči o prekršku iz prejšnjega odstavka, pošlje to odločitev naročniku, pri katerem je oseba, ki je storila prekršek, zaposlena, in ministrstvu, pristojnemu za javna naročila. Odločitev mora poslati v treh delovnih dneh od njene pravnomočnosti.

106.a člen

(kazenske določbe za ponudnika)

(1) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do 100.000 eurov, če kot ponudnik:

1.     ravna v nasprotju s sedmim, osmim, desetim ali enajstim odstavkom 74. člena tega zakona;

2.     kljub naročnikovemu pozivu in čeprav za to niso podani objektivni razlogi, z njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila. Šteje se, da so objektivni razlogi tisti, na katere ponudnik ni mogel vplivati, jih pričakovati, preprečiti, odpraviti in se jim izogniti;

3.     v ponudbi vedoma ali z zavestno malomarnostjo da neresnično izjavo ali dokazilo;

4.     uveljavlja pravico do dodatne obrazložitve iz tretjega odstavka 83. člena tega zakona z namenom pridobitve dodatnega časa za uveljavljanje pravnega varstva v postopku javnega naročanja;

5.     ne odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji odstavek 105. člena).

(2) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov, če kot ponudnik stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov, če kot ponudnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost iz prejšnjega odstavka se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.

(5) Za prekršek iz 3. točke prvega odstavka tega člena se ponudniku iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena izreče tudi sankcija izločitve iz postopkov naročanja, in sicer:

-       če je predmet naročila blago ali storitev, za dobo treh let od pravnomočnosti odločbe o prekršku,

-       če je predmet naročila gradnja, za dobo petih let od pravnomočnosti odločbe o prekršku.

106.b člen

(kazenske določbe za podizvajalca)

(1) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba prava, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do 100.000 eurov, če kot podizvajalec:

-       ne predloži soglasja k neposrednemu plačilu (sedmi odstavek 74. člena);

-       ne odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji odstavek 105. člena).

(2) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov, če kot podizvajalec stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov, če kot podizvajalec stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz prejšnjega odstavka se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.

106.c člen

(sankcioniranje hujših prekrškov)

Če je narava prekrška iz 2., 5., 12. in 14. točke prvega odstavka 106. člena tega zakona ter 1. točke prvega odstavka 106.a člena tega zakona posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, lahko prekrškovni organ izreče večkratnik globe iz 106. oziroma 106.a člena tega zakona, vendar izrečena globa za:

-       pravno osebo, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali pravno osebo, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, ne sme preseči zneska 300.000 eurov;

-       pravno osebo, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravno osebo, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, ne sme preseči zneska 150.000 eurov;

-       samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ne sme preseči zneska 90.000 eurov;

-       odgovorno osebo pravne osebe iz prve ali druge alineje tega člena, odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz prejšnje alineje ali odgovorno osebo v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti ne sme preseči zneska 6.000 eurov.

106.č člen

(globe v hitrem postopku)

V hitrem postopku lahko prekrškovni organ izreče globo v razponu, predpisanem v tem zakonu. Pri odločanju o višini globe se upoštevata teža prekrška in z njim povzročena škoda.

Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev – ZJNVETPS (Uradni list RS, št. 128/06) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»Sedmi del
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

107. člen

(zaključitev postopkov začetih po prejšnjem zakonu)

(1) Postopki oddaje javnih naročil, za katere so bila obvestila o javnem naročilu objavljena pred začetkom uporabe tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.

(2) Druga faza postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji se izvede po tem zakonu, če naročnik kandidatom še ni izročil razpisne dokumentacije.

108. člen

(vzpostavitev portala javnih naročil)

(1) Poleg objave obvestil v Uradnem listu Evropske unije, glede na mejne vrednosti, se obvestila v zvezi z javnimi naročili do vzpostavitve portala javnih naročil objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Ministrstvo, pristojno za finance, zagotovi vzpostavitev portala javnih naročil v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.

109. člen

(objave do vzpostavitve portala)

(1) Do vzpostavitve portala javnih naročil mora naročnik za prejem prijav za sodelovanje in za prejem ponudb upoštevati naslednje roke:

-       v primeru iz 52. člena tega zakona je rok za prejem ponudb najmanj 52 dni;

-       v primeru iz 53. člena tega zakona je minimalni rok za prejem ponudb 36 dni;

-       v primeru iz a) točke 55. člena tega zakona je rok za prejem prijav na podlagi obvestila o javnem naročilu, ali na podlagi povabila praviloma najmanj 37 dni od datuma, ko je naročnik odposlal obvestilo ali povabilo;

-       v primeru iz c) točke 55. člena tega zakona mora biti rok za prejem ponudb daljši od 24 dni.

(2) Do vzpostavitve portala javnih naročil se obvestila, ki se ne pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz drugega odstavka Informacij povezanih z objavljanjem, objavijo najpozneje 12 dni po pošiljanju ali v primeru skrajšanja rokov iz razloga nujnosti, najpozneje pet dni po pošiljanju.

(3) Vsebina obvestil, ki se ne pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopkom za pošiljanje iz drugega odstavka Informacij povezanih z objavljanjem, je omejeno na približno 650 besed.

110. člen

(predpisi na podlagi tega zakona)

(1) Minister, pristojen za finance, izda pravilnik iz sedmega odstavka 104. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2) Vlada izda predpise iz četrtega odstavka 3. člena in šestega odstavka 4. člena tega zakona v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega zakona.

(3) Vlada izda uredbo iz 4. točke 2. člena, tretjega odstavka 3. člena, četrte alinee c) točke drugega odstavka 8. člena, drugega odstavka 25. člena, petega odstavka 38. člena, prvega odstavka 41. člena, drugega odstavka 58. člena, c) točke tretjega odstavka 58. člena, prvega odstavka 59. člena, a) točke 67. člena in prvega odstavka 99. člena v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona.

111. člen

(veljavnost zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne v roku 15 dni po njegovi uveljavitvi.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev – ZJNVETPS-A (Uradni list RS, št. 16/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

13. člen

Ne glede na 103.a člen in 104. člen zakona naročnik vpiše in pošlje podatke o oddanih javnih naročilih v letu 2007 v elektronski obliki na portal javnih naročil do 28. februarja 2008.

14. člen

Določba desetega odstavka 40. člena zakona se začne uporabljati 1. junija 2008.

15. člen

Osnovni funkcionalni sistem za elektronsko javno naročanje mora Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. vzpostaviti najkasneje do 31. marca 2008, informacijski sistem za izvedbo elektronske dražbe pa v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

16. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev – ZJNVETPS-B (Uradni list RS, št. 19/10) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

58. člen

Vlada izda predpis iz desetega odstavka 74. člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Vlada izda predpis iz 64.e člena zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Vlada izda predpis iz sedmega odstavka 48. člena v 24 mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Vlada izda predpis iz sedmega odstavka 32. člena v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

59. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 66/07), uporablja pa se do začetka uporabe predpisa iz prvega odstavka prejšnjega člena.

60. člen

Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o., mora na portalu javnih naročil zagotoviti objavo obvestil iz 9. in 10. točke prvega odstavka 57. člena zakona z dnem uveljavitve zakona.

61. člen

Postopki oddaje javnih naročil, za katere so bila obvestila iz 2. ali 4. točke prvega odstavka 57. člena zakona objavljena pred začetkom uporabe tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.

Postopki s pogajanji brez predhodne objave, ki so jih naročniki začeli izvajati pred začetkom uporabe tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.

Druga faza postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji se izvede po tem zakonu, če naročnik pred uveljavitvijo tega zakona kandidatom še ni izročil razpisne dokumentacije.

62. člen

Ministrstvo, pristojno za finance, začne voditi evidenco iz 81.a člena zakona in jo objavi na svoji spletni strani z dnem uveljavitve tega zakona. Z dnem vzpostavitve evidence iz 81.a člena zakona se preneha voditi evidenca iz drugega odstavka 81. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08).

63. člen

Določba desetega odstavka 40. člena zakona se začne uporabljati z dnem vzpostavitve sistema za elektronsko javno naročanje iz 67.a člena zakona.

Določba sedmega odstavka 32. člena zakona se začne uporabljati v 12 mesecih od začetka izvajanja strokovnega izpita iz javnega naročanja.

64. člen

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev – ZJNVETPS-C (Uradni list RS, št. 43/11) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

40. člen

Minister, pristojen za finance, izda predpis iz osmega odstavka 32. člena zakona do 30. septembra 2011.

Minister, pristojen za finance, izda predpis iz drugega odstavka 67.a člena zakona v treh mesecih po vzpostavitvi sistema za elektronsko javno naročanje.

Minister, pristojen za finance, uskladi predpis iz osmega odstavka 104. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08 in 19/10) z devetim odstavkom 38. člena in 64.c členom zakona v osmih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

41. člen

Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. mora v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za finance, na portalu javnih naročil zagotoviti objavo obvestil iz 14. točke prvega odstavka 57. člena zakona do 31. decembra 2011.

42. člen

Postopki javnega naročanja, za katere so bila obvestila iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena zakona poslana v objavo na portal javnih naročil pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.

Postopki s pogajanji brez predhodne objave, ki so jih naročniki začeli izvajati pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.

Posamezna naročila, oddana na podlagi okvirnega sporazuma, se oddajo v skladu z določbami okvirnega sporazuma.

43. člen

Zajem in sporočanje statističnih podatkov o javnih naročilih, oddanih v letu 2010, se izvede po dosedanjih predpisih.

44. člen

Sedmi odstavek 32. člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2013.

45. člen

Naročnik uskladi pogoje za vključitev v sistem ugotavljanja sposobnosti s 47. členom zakona do 30. septembra 2011.

46. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev – ZJNVETPS-D (Uradni list RS, št. 90/12) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

22. člen

Minister, pristojen za finance, izda predpis iz trinajstega odstavka 45. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

23. člen

Ministrstvo, pristojno za upravo, in ministrstvo, pristojno za finance, morata informacijski sistem iz dvanajstega odstavka 45. člena zakona vzpostaviti v 12 mesecih po uveljavitvi predpisa iz trinajstega odstavka 45. člena zakona.

24. člen

Postopki javnega naročanja, za katere so bila obvestila iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena zakona poslana v objavo na portal javnih naročil pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.

Postopki s pogajanji brez predhodne objave in postopki s pogajanji po predhodni objavi, v katerih naročnik ne objavi obvestila iz 2. točke prvega odstavka 57. člena zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih, če je naročnik pred uveljavitvijo tega zakona ponudnikom poslal povabilo k oddaji prijave.

Posamezna naročila, oddana na podlagi okvirnega sporazuma, sklenjenega pred uveljavitvijo tega zakona, se oddajo v skladu z določbami okvirnega sporazuma.

25. člen

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev – ZJNVETPS-E (Uradni list RS, št. 19/14) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

33. člen

Vlada Republike Slovenije v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi predpis iz 64.e člena zakona.

34. člen

Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. mora v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za finance, uskladiti vsebino obvestila iz 3. in 5. točke prvega odstavka 57. člena zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

35. člen

Postopki javnega naročanja, za katere so bila obvestila iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11 – uradno prečiščeno besedilo, 43/12 – odločba US in 90/12) poslana v objavo na portal javnih naročil pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.

Postopki s pogajanji brez predhodne objave, ki so jih naročniki začeli izvajati pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.

Posamezna naročila, oddana na podlagi okvirnega sporazuma, sklenjenega pred uveljavitvijo tega zakona, se oddajo v skladu z določbami okvirnega sporazuma.

36. člen

Podatki o javnih naročilih, katerih vrednost je nižja od vrednosti iz drugega odstavka 17. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11 – uradno prečiščeno besedilo, 43/12 – odločba US in 90/12) in so bila oddana v letu 2014, se sporočajo v skladu s tem zakonom.

37. člen

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1l (Uradni list RS, št. 90/14) vsebuje naslednjo končno določbo:

»24. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.