Opozorilo: Besedilo osnovnega predpisa
ZAKON
O JAVNO-ZASEBNEM PARTNERSTVU (ZJZP)
I. DEL: SPLOŠNI DEL
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet zakona)
(1) Ta zakon ureja namen in načela zasebnega vlaganja v javne
projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem
interesu (v nadaljnjem besedilu: javno-zasebno partnerstvo), načine spodbujanja
javno-zasebnega partnerstva in institucije, ki skrbijo za njegovo spodbujanje
in razvoj, pogoje, postopek nastajanja in oblike ter način izvajanja javno-zasebnega
partnerstva, posebnosti koncesij gradenj in storitev ter statusnega
javno-zasebnega partnerstva, nadzor nad javno-zasebnim partnerstvom,
preoblikovanje javnih podjetij, pravo, ki se uporabi za reševanje sporov iz
razmerij javno-zasebnega partnerstva, ter pristojnost sodišč in arbitraž za
odločanje o sporih iz teh razmerij.
(2) S tem zakonom se v slovenski pravni red tudi prenaša
vsebina 3. in 4. točke 1. člena, 17., 23., 29., 48. člena in 56. – 65. člen
Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o
usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL
L št. 134 z dne 30. 4. 2004, str. 114) in Direktiva Komisije 2005/51/ES z dne
7. septembra 2005 o spremembi Priloge XX k Direktivi 2004/17/ES in Priloge VIII
k Direktivi 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih (UL L
št. 257 z dne 1. 10. 2005, str. 127).
2. člen
(javno-zasebno partnerstvo)
Javno-zasebno partnerstvo predstavlja razmerje zasebnega
vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki
so v javnem interesu, ter je sklenjeno med javnim in zasebnim partnerjem v
zvezi z izgradnjo, vzdrževanjem in upravljanjem javne infrastrukture ali
drugimi projekti, ki so v javnem interesu, in s tem povezanim izvajanjem
gospodarskih in drugih javnih služb ali dejavnosti, ki se zagotavljajo na način
in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe, oziroma drugih
dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu, oziroma drugo vlaganje
zasebnih ali zasebnih in javnih sredstev v zgraditev objektov in naprav, ki so
deloma ali v celoti v javnem interesu, oziroma v dejavnosti, katerih izvajanje
je v javnem interesu.
3. člen
(subsidiarnost)
(1) Ta zakon se uporablja za postopke sklepanja in izvajanja
javno-zasebnega partnerstva glede tistih vprašanj, ki s posebnim zakonom ali na
njegovi podlagi izdanim predpisom za posamezne oblike javno-zasebnega
partnerstva niso urejena drugače.
(2) Ne glede na določbe posebnega zakona ali drugega predpisa
iz prvega odstavka tega člena, se uporabljajo določbe tega zakona, če je to
(primarnost uporabe) v njem posebej določeno (pojem posebne oziroma izključne
pravice – 10. točka 5. člena, predpostavke za obstoj javnega naročila oziroma
javnonaročniškega partnerstva – 15., 27. člen, konkurenčni dialog – 46. člen,
pravila o koncesijah gradenj – 79.–91. člen, soglasje za prenos razmerja – 131.
člen, pogoji za izstop – 134. člen).
4. člen
(uporaba zakona)
(1) Ta zakon se pod pogoji iz prejšnjega člena uporablja ne
glede na to, ali gre za razmerje javno-zasebnega partnerstva z namenom zasebnih
vlaganj v javne projekte ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v
javnem interesu, ali za kombinacijo obojega.
(2) Oseba, ki je s tem zakonom opredeljena kot javni partner,
sklene razmerje javno-zasebnega partnerstva samo skladno z določbami tega
zakona, če ni s posebnim zakonom drugače določeno.
2. OPREDELITEV IZRAZOV
5. člen
(opredelitev izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
»javni partner« je država ali samoupravna lokalna skupnost, ki v
razmerju javno-zasebnega partnerstva v okviru svoje stvarne in krajevne
pristojnosti sklene razmerje javno-zasebnega partnerstva, v katerem tudi podeli
pravico in obveznost izvajati dejavnost, ki vključuje pravico iz 11. točke tega
člena;
2.
»drug javni partner« je pravna oseba javnega prava, ki jo ustanovi
država ali samoupravna lokalna skupnost oziroma druga oseba, ki je javni
naročnik po določbah zakona, ki ureja javna naročila, in lahko sklene razmerje
javno-zasebnega partnerstva samo, če tako določa zakon ali na njegovi podlagi
izdan predpis. Če ni z zakonom izrecno določeno drugače, veljajo za drugega
javnega partnerja enake pravice in obveznosti kot za javnega partnerja iz 1.
točke tega člena;
3.
»zasebni partner« ali »zasebna partnerka« (v nadaljnjem besedilu:
zasebni partner) oziroma »izvajalec javno-zasebnega partnerstva« ali »izvajalka
javno-zasebnega partnerstva« (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javno-zasebnega
partnerstva) je ena ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki sklene razmerje
javno-zasebnega partnerstva, v katerem tudi pridobi pravico in obveznost
izvajati javno-zasebno partnerstvo;
4.
»razmerje javno-zasebnega partnerstva« je razmerje med javnim in
zasebnim partnerjem v zvezi z javno-zasebnim partnerstvom. Razmerje
javno-zasebnega partnerstva se lahko izvaja kot razmerje pogodbenega
partnerstva (pogodbeno partnerstvo) ali razmerje statusnega partnerstva
(statusno partnerstvo);
5.
»pogodbeno partnerstvo« je oblika razmerja javno-zasebnega partnerstva,
ki se lahko izvaja kot javnonaročniško partnerstvo ali koncesijsko partnerstvo;
6.
»javnonaročniško partnerstvo« je oblika pogodbenega javno-zasebnega
partnerstva, kot je opredeljeno v drugi alinei 26. člena tega zakona;
7.
»koncesijsko partnerstvo« je oblika pogodbenega javno-zasebnega
partnerstva, kot je opredeljeno v prvi alinei 26. člena tega zakona;
8.
»predmet javno-zasebnega partnerstva« so pravice in obveznosti javnega
partnerja, povezane z izvajanjem javno-zasebnega partnerstva. Predmet
javno-zasebnega partnerstva je lahko tudi javno pooblastilo, če je nujno vezano
na izvajanje javno-zasebnega partnerstva;
9.
»koncedent« je javni partner v primeru koncesijske oblike
javno-zasebnega partnerstva (koncesijskega partnerstva);
10.
»koncesionar« ali »koncesionarka« (v nadaljnjem besedilu: koncesionar)
je izvajalec javno-zasebnega partnerstva v primeru koncesijske oblike
javno-zasebnega partnerstva (koncesijskega partnerstva);
11.
»posebna ali izključna pravica« je pravica, ki jo podeli javni partner
in katere namen ali posledica je omejitev pravic izvajanja dejavnosti na eno
ali več oseb, vendar je število oseb omejeno, če pri tem druge osebe, ki te
pravice nimajo, na istem geografskem območju iste dejavnosti pod enakovrednimi
pogoji ne morejo izvajati. Če se z upravnim ali drugim aktom podeli pravica v
smislu te točke, se, ne glede na poimenovanje po posebnem zakonu (koncesija,
licenca, dovoljenje, pooblastilo …), taka pravica šteje za posebno ali
izključno pravico;
12.
»koncesija gradenj« je oblika koncesijskega partnerstva, kot je
opredeljeno v 79. členu tega zakona;
13.
»koncesija storitev« je oblika koncesijskega partnerstva, kot je
opredeljeno v 92. členu tega zakona;
14.
»gospodarska javna služba« je dejavnost, pri kateri ima oseba, ki jo
izvaja, posebne obveznosti v javnem interesu. Gospodarsko javno službo določa
zakon, ki hkrati določi tudi, katere dejavnosti in zadeve obsega;
15.
»druga javna služba« je dejavnost, ki je z zakonom opredeljena kot
negospodarska, družbena, socialna ali druga javna služba in ne gre za dejavnost
iz 14. točke;
16.
»javni naročnik« je oseba ali organ, ki mora pri naročanju blaga,
storitev ali gradenj ravnati skladno z zakonom, ki ureja javna naročila (v
nadaljnjem besedilu: Zakon o javnem naročanju);
17.
»naročnik na vodnem, energetskem, prometnem in poštnem sektorju« je
oseba ali organ, ki mora pri naročanju blaga, storitev ali gradenj na vodnem,
energetskem, prometnem in poštnem sektorju ravnati skladno z zakonom, ki ureja
naročila na vodnem, energetskem, prometnem in poštnem sektorju (v nadaljnjem
besedilu: Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem
področju in področju poštnih storitev);
18.
»neposredni proračunski uporabniki« je država ali samoupravna lokalna
skupnost oziroma njuni organi ali organizacije;
19.
»javni interes« je z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom
določena splošna korist, ki se ugotovi z odločitvijo iz 11. člena tega zakona;
20.
»objekti in naprave« so nepremičnine in premičnine, brez katerih
javno-zasebnega partnerstva ni mogoče izvrševati ali pa je to povezano z nesorazmernimi
stroški (na primer javna infrastruktura);
21.
»kandidat« ali »kandidatka« (v nadaljnjem besedilu: kandidat) je oseba,
ki sodeluje v postopku izbire izvajalca javno-zasebno partnerstva, tako da poda
vlogo, katere namen je sklenitev javno-zasebnega partnerstva; če ni v tem
zakonu izrecno določeno drugače ali če to ne izhaja iz njegovega namena,
veljajo pravila, ki veljajo za kandidata, smiselno tudi za ponudnika in
izvajalca javno-zasebnega partnerstva;
22.
»promotor« ali »promotorka« (v nadaljnjem besedilu: promotor) je v
smislu tega zakona pravna ali fizična oseba, ki je zainteresirana za
javno-zasebno partnerstvo in poda vlogo o zainteresiranosti za izvedbo
javno-zasebnega partnerstva;
23.
»vloga« je vsaka vloga, katere namen je pridobitev javno-zasebnega partnerstva,
razen če je v tem zakonu izrecno določeno drugače ali če to izhaja iz njegovega
namena.
3. NAMEN ZAKONA
6. člen
(omogočanje zasebnih vlaganj)
(1) Namen tega zakona je omogočiti in pospeševati zasebna
vlaganja v izgradnjo, vzdrževanje oziroma upravljanje objektov in naprav
javno-zasebnega partnerstva ter druge projekte, ki so v javnem interesu (v
nadaljnjem besedilu: spodbujanje javno-zasebnega partnerstva), zagotoviti
gospodarno in učinkovito izvajanje gospodarskih in drugih javnih služb ali drugih
dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za
gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: gospodarske javne službe),
oziroma drugih dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu, omogočiti
smotrno uporabo, upravljanje ali izkoriščanje naravnih dobrin, grajenega
javnega dobra ali drugih stvari v javni lasti ter drugo vlaganje zasebnih ali
zasebnih in javnih sredstev v zgraditev objektov in naprav, ki so delno ali v
celoti v javnem interesu, oziroma v dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem
interesu.
(2) Za doseganja namena zakona se javno-zasebno partnerstvo
izvaja na področju financiranja, projektiranja, izgradnje, nadzora,
organizacije in upravljanja, vzdrževanja ter izvajanja dejavnosti iz prejšnjega
odstavka.
7. člen
(izvajanje v javnem interesu)
Namen tega zakona je tudi zagotoviti preglednost,
konkurenčnost, nediskriminatornost in poštenost postopkov nastajanja ter
sklepanja in izvajanja posameznih oblik javno-zasebnega partnerstva, varovati
javne interese v tem razmerju (predpisanih načinov uresničevanja javnega
interesa) in zagotoviti vpliv javnega partnerja na to, da se predmet
javno-zasebnega partnerstva izvaja v javnem interesu.
4. NAČINI SPODBUJANJA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
8. člen
(ocena možnosti javno-zasebnega partnerstva)
(1) Zaradi spodbujanja javno-zasebnega partnerstva mora javni
partner pri izbiri načina izvajanja projekta (postopka), ki je lahko predmet
javno-zasebnega partnerstva v smislu 2. člena tega zakona, oceniti, ali ga je
mogoče izvesti kot javno-zasebno partnerstvo (ocena upravičenosti izvedljivosti
projekta in primerjava variant oziroma drugega projekta). Ocene ni obvezno
opraviti v primeru projektov, določenih s predpisom iz četrtega odstavka tega
člena.
(2) V primeru vrednosti nad 5.278.000 eurov lahko javni
partner naročilo gradnje oziroma storitve izvede kot javno naročilo samo v
primeru, če se glede na ekonomske in druge okoliščine projekta ugotovi, da
postopka ni mogoče izvesti v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva ali to
ekonomsko ni upravičeno.
(3) Postopek primerjave in ugotovitve iz prvega oziroma
drugega odstavka tega člena se izvede kot predhodni postopek v skladu s tem
zakonom (31.–35. člen).
(4) Podzakonski predpis, ki ga izda minister oziroma
ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, podrobneje
ureja vsebino ocene o upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega
partnerstva in po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za lokalno
samoupravo in regionalno politiko, izjeme od pravila za projekte, sofinancirane
iz namenskih sredstev Evropske unije iz prvega odstavka tega člena.
(5) V primerih, ko Evropska komisija objavi spremembo mejne
vrednosti iz 8., 79., 83., 86., 87., 104. člena tega zakona, Vlada Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) v Uradnem listu Republike Slovenije
objavi novo mejno vrednost.
9. člen
(zagotavljanje spodbud)
(1) Javni partner lahko v skladu s predpisi zagotavlja
spodbude, ki naj omogočijo, da se določeno vlaganje v javni projekt izvede kot
javno-zasebno partnerstvo.
(2) Spodbude iz prvega odstavka tega člena javni partner
upošteva pri oceni razporeditve poslovnega tveganja med javnim partnerjem in
izvajalcem javno-zasebnega partnerstva.
10. člen
(prepoved državnih pomoči)
Pri nastajanju in izvajanju razmerja javno-zasebnega
partnerstva po tem zakonu mora javni partner ves čas ravnati tako, da ne krši
predpisov o dopustnosti in spremljanju državnih pomoči.
11. člen
(odločitev o javno-zasebnem partnerstvu)
(1) Odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev
javno-zasebnega partnerstva in izvedbi projekta v eni izmed oblik
javno-zasebnega partnerstva po tem zakonu sprejme vlada oziroma predstavniški
organ samoupravne lokalne skupnosti.
(2) Drug javni partner lahko sprejme odločitev o ugotovitvi
javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbi projekta v
eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva samo na podlagi soglasja
ustanovitelja ali pooblastila, določenega z zakonom. Pogodbo o javno-zasebnem
partnerstvu sprejeme drug javni partner po pridobitvi soglasja ustanovitelja.
(3) Organ iz prvega odstavka tega člena, v okviru svojih
pristojnosti po zakonu ali na njegovi podlagi izdanem predpisu, še:
-
določa politiko na področju javno-zasebnega partnerstva oziroma tega
načrtuje;
-
sprejema predpise in druge splošne akte, ki urejajo način izvajanja
javno-zasebnega partnerstva;
-
sprejema druge predpise in druge splošne akte, s katerimi se urejajo
vprašanja izvajanja javno-zasebnega partnerstva;
-
sprejema predpise in druge splošne akte, ki urejajo plačila storitev
javno-zasebnega partnerstva, in skladno s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu
določa cene dobrin in storitev javno-zasebnega partnerstva oziroma daje
soglasje k njim;
-
izdaja posamične akte, povezane s sklepanjem, izvajanjem in prenehanjem
javno-zasebnega partnerstva;
-
nadzoruje izvajalce javno-zasebnega partnerstva.
5. TEMELJNA NAČELA
12. člen
(načelo enakosti)
(1) Javni partner zagotovi, da med kandidati v vseh elementih
in fazah postopka sklepanja in izvajanja javno-zasebnega partnerstva ni
razlikovanja in ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno, osebno
diskriminacijo kandidatov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije
dejavnosti, ki jo izvaja kandidat, ali drugo diskriminacijo.
(2) Javni partner ne sme različno obravnavati kandidatov, ki
so v enakem ali bistveno podobnem pravnem in dejanskem položaju, kot tudi ne
enako obravnavati kandidatov, ki so v bistveno različnem pravnem ali dejanskem
položaju.
13. člen
(načelo transparentnosti)
(1) Javni partner mora pri sklepanju javno-zasebnega
partnerstva z zagotovitvijo čim večje možne stopnje objavljanja v sorazmerju z
namenom, naravo in predmetom ter vrednostjo (obsegom) projekta javno-zasebnega
partnerstva zagotoviti objektivno iskanje kandidatov.
(2) Vsi razpisi in drugi procesni akti v postopku sklepanja
javno-zasebnega partnerstva (akt o izbiri ...) morajo biti objavljeni na
svetovnem spletu.
(3) Javni partner zagotavlja v postopku sklepanja
javno-zasebnega partnerstva, da imajo kandidati dostop do enakih podatkov za
pripravo vloge in za sodelovanje v postopku sklepanja ter do podatkov o pogojih
in merilih za izbiro kandidata. Izvajalec javno-zasebnega partnerstva mora biti
izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.
14. člen
(načelo sorazmernosti)
(1) Javni partner sme v postopku sklepanja in pri izvajanju
javno-zasebnega partnerstva uporabiti le tiste ukrepe za dosego z zakonom ali
na njegovi podlagi izdanim predpisom določenega cilja, ki:
-
objektivno vodijo do tega cilja,
-
najmanj omejijo oziroma prizadenejo zasebnega partnerja oziroma
predstavljajo najblažji ukrep za dosego tega cilja in
-
so po svojem obsegu in posledicah primerljivi s pomenom cilja.
(2) Za enostranske posege javnega partnerja v razmerje
javno-zasebnega partnerstva se, če ni z zakonom določeno drugače, smiselno
uporabljajo pravila obligacijskega prava o odškodninski odgovornosti zaradi
kršitve pogodbe (povračilo dejanske škode in izgubljenega dobička).
15. člen
(načelo uravnoteženosti)
(1) V razmerju javno-zasebnega partnerstva se zagotavlja
uravnoteženost pravic, obveznosti in pravnih koristi javnega in zasebnega
partnerja. Zagotavljanje javnega interesa (zagotavljanje javnih dobrin ali
storitev) je v pristojnosti javnega partnerja, oba partnerja pa zagotavljata
interes uporabnikov in vseh drugih udeležencev, tako v postopku nastajanja kot
tudi izvajanja projekta javno-zasebnega partnerstva.
(2) Tveganja v razmerju javno-zasebnega partnerstva morajo
biti razporejena tako, da jih nosi tista stranka, ki jih najlažje obvladuje; v
vsakem primeru pa mora izvajalec javno-zasebnega partnerstva, ne glede na
naravo razmerja javno-zasebnega partnerstva, nositi vsaj del poslovnega
tveganja (tržnih tveganj v zvezi z obsegom povpraševanja, ponudbe oziroma
tveganjem razpoložljivosti).
(3) Če izvajalec javno-zasebnega partnerstva ne nosi niti
dela poslovnega tveganja, razmerje, ne glede na poimenovanje oziroma ureditev
posebnega zakona, ni javno-zasebno partnerstvo po tem zakonu.
16. člen
(načelo konkurence)
Javni partner v postopku sklepanja javno-zasebnega
partnerstva ne sme omejevati konkurence med kandidati. Pri nastajanju in
izvajanju razmerja javno-zasebnega partnerstva javni partner ravna v skladu s
predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence.
17. člen
(načelo procesne avtonomije)
(1) Če ni s predpisi drugače določeno, lahko stranke
javno-zasebnega partnerstva pogodbeno razmerje javno-zasebnega partnerstva,
skladno z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja, prosto urejajo.
(2) Stranke se lahko dogovorijo, da se spori iz razmerja
javno-zasebnega partnerstva rešujejo z arbitražo, če ni z zakonom drugače
določeno.
18. člen
(načelo subsidiarne odgovornosti)
(1) Projekt javno-zasebnega partnerstva se mora, skladno s
predpisi, izvajati neprekinjeno, nemoteno in enakopravno do vseh uporabnikov in
drugih udeležencev ter skladno z vnaprej določenimi pogoji in standardi, kar se
podrobno uredi v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.
(2) Javni partner subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri
izvajanju javno-zasebnega partnerstva povzroči njegov izvajalec uporabnikom
storitev ali drugim osebam. Uporabnik storitev oziroma druga oseba lahko
zahteva povračilo škode od javnega partnerja zatem, ko je zoper izvajalca
javno-zasebnega partnerstva vložil pisni odškodninski zahtevek in mu postavil
razumen rok za povračilo škode, pa izvajalec na zahtevo ni odgovoril ali je
povračilo škode delno ali v celoti zavrnil. Javni partner ima v razmerju do
izvajalca pravico do povračila škode in vseh stroškov, ki so s tem nastali.
(3) Javni partner s prenosom izvajanja predmeta
javno-zasebnega partnerstva na izvajalca javno-zasebnega partnerstva ni rešen
odgovornosti za neprekinjeno, nemoteno in enakopravno izvajanje projekta.
Drugačen dogovor med strankama ne vpliva na razmerja do tretjih oseb.
19. člen
(načelo sodelovanja)
Javni partner pomaga izvajalcu javno-zasebnega partnerstva
pri zagotavljanju potrebnih stvarnih in drugih pravic ter raznih dovoljenj, ki
jih sam ne more pridobiti, skladno s predpisi in sklenjeno pogodbo o
javno-zasebnem partnerstvu.
6. INSTITUCIONALIZACIJA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
20. člen
(ministrstvo, pristojno za finance)
(1) Ministrstvo, pristojno za finance (v nadaljnjem besedilu:
ministrstvo) oblikuje posebno oragnizacisko enoto v svoji sestavi, ki razvija,
spremlja in sodeluje pri izvajanju javno-zasebnega partnerstva v Republiki
Sloveniji, pripravlja priročnike za izvajanje javno-zasebnega partnerstva,
oblikuje strokovne predloge za spremembo predpisov in sprejem drugih ukrepov,
ki bi vplivali na izboljšanje prakse in odpravo problemov na tem področju, ter
opravlja druge naloge, določene s tem zakonom.
(2) Ministrstvo spremlja, svetuje in v skladu s predpisi
sodeluje pri izbiri, vrednotenju ter izvedbi projektov javno-zasebnega
partnerstva. Ministrstvo v skladu s predpisi sodeluje v vseh fazah nastajanja
in izvajanja javno-zasebnega partnerstva, zlasti pri javnem pozivu in zbiranju
vlog, skladno z določbami 32. in 34. člena tega zakona, ter pri nadzoru
izvajanja projektov javno-zasebnega partnerstva. Po potrebi v izvajanje
aktivnosti vključuje tudi predstavnike drugih ministrstev ali zunanje
strokovnjake.
(3) Ministrstvo tudi vodi evidence projektov javno-zasebnega
partnerstva in jih spremlja ter nudi strokovno pomoč drugim javnim partnerjem
na državni (sektorske enote) ali lokalni ravni pri oblikovanju aktov, s
katerimi se ugotavlja izpolnjevanje ekonomskih, pravnih in drugih pogojev za
nastajanje in izvajanje razmerja javno-zasebnega partnerstva, pri iskanju
tehničnih rešitev javno-zasebnega partnerstva ter pri vseh drugih vprašanjih,
ki se nanašajo na oblikovanje razmerja oziroma izvedbo postopka izbire
zasebnega partnerja. Na podlagi dobre prakse pripravlja smernice in standarde
za izbiro, spremljavo in oceno projektov javno-zasebnega partnerstva.
(4) Ministrstvo svoje delo povezuje in usklajuje s
proračunskim planiranjem in izvajanjem investicijskih in drugih projektov, ki
so lahko predmet javno-zasebnega partnerstva, ter vodi evidenco pogodb o
javno-zasebnem partnerstvu, na podlagi letnih informacij in poročil pa
pripravlja tudi letna poročila o uspešnosti izvajanja posameznih projektov
javno-zasebnega partnerstva.
(5) Ministrstvo skrbi za izobraževanje, izmenjavo informacij,
javno predstavitev in promocijo možnosti javno-zasebnega partnerstva na državni
in lokalni ravni.
(6) Vsebino in vodenje evidenc projektov in evidenc pogodb
javno-zasebnega partnerstva podrobneje ureja podzakonski predpis, ki ga na
podlagi tega zakona izda minister, pristojen za finance.
21. člen
(Svet za javno-zasebno partnerstvo)
(1) Za preučevanje politike in svetovanje na področju
javno-zasebnega partnerstva se oblikuje Svet Vlade Republike Slovenije za
javno-zasebno partnerstvo (v nadaljnjem besedilu: Svet za javno-zasebno
partnerstvo).
(2) Svet za javno-zasebno partnerstvo vodi minister,
pristojen za finance. Člani sveta so tudi neodvisni strokovnjaki z ekonomskega,
pravnega in drugih področij javno-zasebnega partnerstva.
(3) Svet za javno-zasebno partnerstvo preučuje ključna
vprašanja politike vodenja projektov javno-zasebnega partnerstva ter probleme
in pomanjkljivosti ureditve na tem področju. V skladu s svojimi ugotovitvami
pripravi strategijo izvajanja javno-zasebnega partnerstva in oblikuje predloge
in pobude ter jih predloži ministrstvo, ta pa lahko strategijo, predloge in
pobude posreduje Vladi Republike Slovenije v sprejem.
(4) Operativno in tehnično podporo delovanju Sveta za
javno-zasebno partnerstvo zagotavlja ministrstvo.
22. člen
(število članov, način imenovanja in trajanje mandata
članov)
Število članov, način imenovanja in trajanje mandata članov
Sveta za javno-zasebno partnerstvo ter način dela določi s predpisom vlada.
II. DEL: OBLIKE JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
1. POGODBENO IN STATUSNO PARTNERSTVO
23. člen
(oblike)
Razmerje javno-zasebnega partnerstva se lahko izvaja kot:
-
razmerje pogodbenega partnerstva v oblikah, določenih v 26. členu tega
zakona;
-
razmerje statusnega (institucionalno, equity) partnerstva v oblikah,
določenih v 96. členu tega zakona.
24. člen
(uporaba predpisov pri izvajanju pogodbenega partnerstva)
Pogodbeno partnerstvo se izvaja skladno s tem zakonom in
Zakonom o javnem naročanju ter/ali zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
25. člen
(uporaba predpisov pri izvajanju statusnega partnerstva)
Statusno partnerstvo se izvaja skladno s tem zakonom,
zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, in zakonom, ki ureja javne finance.
2. POGODBENO PARTNERSTVO
26. člen
(oblike pogodbenega partnerstva)
Pogodbeno partnerstvo ima lahko obliko:
-
koncesijskega razmerja; tj. dvostranskega pravnega razmerja med državo
oziroma samoupravno lokalno skupnostjo ali drugo osebo javnega prava kot
koncedentom in pravno ali fizično osebo kot koncesionarjem, v katerem koncedent
podeli koncesionarju posebno ali izključno pravico izvajati gospodarsko javno
službo oziroma drugo dejavnost v javnem interesu, kar lahko vključuje tudi
zgraditev objektov in naprav, ki so deloma ali v celoti v javnem interesu (v
nadaljnjem besedilu: koncesijsko partnerstvo), ali
-
javnonaročniškega razmerja; tj. odplačnega razmerja med naročnikom in
dobaviteljem blaga, izvajalcem gradenj ali izvajalcem storitev, katerega
predmet je naročilo blaga, izvedba gradnje ali storitve (v nadaljnjem besedilu:
javnonaročniško partnerstvo).
27. člen
(razmejitev med javnonaročniškim in koncesijskim
partnerstvom)
(1) Če nosi javni partner večino ali celotno poslovno
tveganje izvajanja projekta javno-zasebnega partnerstva, se javno-zasebno
partnerstvo, ne glede na poimenovanje oziroma ureditev v posebnem zakonu, za
namene tega zakona ne šteje za koncesijsko, temveč za javnonaročniško.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se namesto določb o
javnem razpisu, neposredni podelitvi in pravnem oziroma/ter sodnem varstvu v
postopku podelitve koncesije za izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva in
pravnega varstva v tem postopku uporabljajo predpisi o javnih naročilih. Tako
razmerje se po tem zakonu šteje za javnonaročniško partnerstvo.
(3) Po končanem postopku izbire zasebnega partnerja iz
prejšnjega odstavka se, odvisno od narave in oblike razmerja, sklene
koncesijska pogodba, skladno z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, v
primeru, če ima razmerje obliko statusnega partnerstva, pa pogodba o statusnem
partnerstvu.
(4) Če je predmet koncesije izvajanje gospodarske javne
službe ali druge dejavnosti, kjer zakon zaradi varovanja javnega interesa
izrecno predpisuje izdajo upravne odločbe, mora koncedent izbranemu
koncesionarju pred sklenitvijo pogodbe iz prejšnjega odstavka izdati odločbo, s
katero mu podeli pravico izvajati to dejavnost. Drugih udeležencev (strank,
stranskih udeležencev) v upravnem postopku izdaje odločbe ni.
28. člen
(odločanje v dvomu)
Če iz okoliščin javno-zasebnega partnerstva ni mogoče
ugotoviti, kdo nosi večino poslovnega tveganja, se v dvomu šteje, da gre za
javnonaročniško partnerstvo.
29. člen
(smiselna uporaba)
Pravilo o razmejitvi med javnonaročniškim in koncesijskim
partnerstvom, določeno v prejšnjih členih, velja smiselno tudi za presojo
razmerja statusnega partnerstva.
30. člen
(sprememba poslovnih tveganj)
Če se med postopkom izbora koncesionarja ugotovi, da zaradi
razporeditve poslovnih tveganj med javnim in zasebnim partnerjem razmerje iz
27., 28. oziroma 29. člena tega zakona nima narave koncesijskega, temveč javnonaročniškega
partnerstva, mora javni partner postopek izbire nadaljevati po pravilih o
javnonaročniškem partnerstvu, še pred tem pa ponoviti vsa dejanja v postopku,
ki se zaradi spremembe narave razmerja javno-zasebnega partnerstva razlikujejo
(na primer vsebina objave koncesije gradenj in javnega naročila gradnje).
III. DEL: POSTOPEK JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
1. PREDHODNI POSTOPEK
31. člen
(namen predhodnega postopka)
(1) Javni partner začne pred sprejemom odločitve o
javno-zasebnem partnerstvu predhodni postopek, na podlagi katerega se sprejme
odločitev o izvedbi projekta javno-zasebnega partnerstva ali zaključku
postopka.
(2) Namen predhodnega postopka je, da se na podlagi
investicijskega elaborata ugotovi, ali so izpolnjeni ekonomski, pravni, tehnični,
okoljevarstveni in drugi pogoji za izvedbo projekta in sklenitev razmerja
javno-zasebnega partnerstva, in da se opredelijo temeljni elementi
javno-zasebnega partnerstva za določitev vsebine odločitve in/ali akta o
javno-zasebnem partnerstvu. Za neinvesticijske programe se uporablja namesto
investicijskega elaborata ustrezen drug dokument z enako funkcijo.
(3) Oceno ekonomske izvedljivosti projekta ali programa
opravi javni partner skladno s predpisom iz četrtega odstavka 8. člena tega
zakona.
32. člen
(poziv promotorjem)
(1) Javni partner praviloma enkrat letno, z javnim pozivom
pozove morebitne promotorje k podaji vlog o zainteresiranosti za izvedbo
javno-zasebnega partnerstva na področjih, kjer bi lahko bili izpolnjeni pogoji
za javno sofinanciranje zasebnega projekta (na primer izgradnja zasebnega,
javnosti dostopnega parkirišča) ali kjer obstaja interes za zasebno vlaganje v
javne projekte (na primer komunalne gospodarske javne službe na področju
kanalizacije, plinifikacije).
(2) Javni partnerji iz 1. točke 5. člena tega zakona izvedejo
poziv iz prejšnjega odstavka najkasneje po vključitvi projekta v načrt
razvojnih programov ali drug akt podobne vsebine enkrat letno, in sicer v treh
mesecih po sprejemu proračuna.
(3) Poziv morebitnim promotorjem k podaji vlog o
zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva se lahko poda še pred
sprejemom odločitve o javno-zasebnem partnerstvu iz 11. člena tega zakona.
33. člen
(vsebina poziva)
(1) V javnem pozivu iz prejšnjega člena se opredeli vsebina
vloge o zainteresiranosti in pričakovanjih, katere dokumente mora promotor
priložiti oziroma katere vidike javno-zasebnega partnerstva predstaviti.
(2) Javni poziv iz prejšnjega odstavka, ki že vsebuje
opredelitev potreb javnega partnerja in bistvene elemente iz investicijskega
elaborata, ne sme prejudicirati oblike javno-zasebnega partnerstva oziroma
vsebine odločitve in akta o javno-zasebnem partnerstvu.
34. člen
(začetek predhodnega postopka)
(1) Javni partner začne predhodni postopek na lastno pobudo
ali na podlagi vloge o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega
partnerstva.
(2) Vlogo o zainteresiranosti lahko poda pravna ali fizična
oseba, ki ima interes za izvajanje javno-zasebnega partnerstva (promotor), pri
čemer ni vezana na objavo poziva iz 32. člena.
(3) Vlogo o zainteresiranosti za izvajanje javno-zasebnega
partnerstva mora javni partner obravnavati in o njej odločiti v štirih mesecih
od prejema in se v tem času o njej tudi odločiti, pri čemer predhodnega
postopka (test javno-zasebnega partnerstva) ni dolžan začeti:
-
če predlagani projekt ni skladen z ustavo ali zakonom,
-
če gre za dejavnosti, ki so tako povezane z varovanjem državne, uradne
ali vojaške skrivnosti, da bi z izvedbo postopka bilo onemogočeno varovanje te
skrivnosti,
-
če niso izpolnjeni pogoji iz 8. člena tega zakona (vrednost projekta,
javni partner, predmet javno-zasebnega partnerstva) ali
-
če se dejavnost, ki je predmet predloga, že izvaja.
35. člen
(pravice promotorja)
(1) Oseba, ki je podala vlogo o zainteresiranosti za sklenitev
javno-zasebnega partnerstva, ima v nadaljnjem postopku sklepanja enake pravice
kot drugi kandidati. S podajo vloge o zainteresiranosti se ne šteje, da je
vlagatelj tudi kandidat v nadaljnjem postopku izbire izvajalca.
(2) Če so vlogi o zainteresiranosti za sklenitev
javno-zasebnega partnerstva priloženi dokumenti, ki celovito predstavljajo
pravne, ekonomske, tehnične, okoljevarstvene ali druge pogoje za izvedbo
postopka ali pomenijo kakšno drugače izvirno idejno rešitev, lahko javni
partner, skladno s predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil, odloči o
njihovem odkupu (na primer postopek s pogajanji brez predhodne objave), in to
ne glede na to, ali nadaljuje postopek za sklenitev javno-zasebnega
partnerstva.
(3) Če javni partner na podlagi vloge zainteresirane osebe ne
uvede predhodnega postopka niti ne doseže z vlagateljem soglasja o odkupu
dokumentov, mu je dolžan dokumente vrniti. V tem primeru ohrani promotor vse
pravice na dokumentih, priloženih vlogi o zainteresiranosti za sklenitev
javno-zasebnega partnerstva.
2. AKT O JAVNO-ZASEBNEM PARTNERSTVU
36. člen
(vsebina akta o javno-zasebnem partnerstvu)
(1) Predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega
partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine posameznega
razmerja javno-zasebnega partnerstva se lahko uredijo z aktom o javno-zasebnem
partnerstvu (v nadaljnjem besedilu: akt o javno-zasebnem partnerstvu).
(2) Akt o javno-zasebnem partnerstvu je obvezen v primeru, če
izvajalec javno-zasebnega partnerstva pridobi posebno ali izključno pravico
izvajati gospodarsko javno službo oziroma drugo dejavnost v javnem interesu,
kjer zakon zaradi varstva javnega interesa zahteva izdajo koncesijskega oziroma
drugega splošnega akta.
(3) Če gre pri javno-zasebnem partnerstvu za obliko koncesijskega
partnerstva, se za akt iz prvega odstavka tega člena uporablja naziv
»koncesijski akt«. V primeru dejavnosti iz prejšnjega odstavka se koncesijski
akt sprejme v obliki uredbe vlade, odloka predstavniškega organa samoupravne
lokalne skupnosti ali splošnega akta drugega javnega partnerja, izdanega na
podlagi javnega pooblastila, določenega s posebnim zakonom.
37. člen
(več javnih partnerjev)
(1) Če na strani javnega partnerja v razmerju javno-zasebnega
partnerstva nastopa več oseb, sprejmejo te skupen akt o javno-zasebnem
partnerstvu, skladno s prejšnjim členom, v enaki vsebini.
(2) Medsebojna razmerja javno-zasebnega partnerstva uredijo
javni partnerji s pogodbo, ki jo sklenejo s sprejemom akta iz prejšnjega
odstavka.
(3) Skupni akt o javno-zasebnem partnerstvu se lahko spremeni
ali v celoti razveljavi pod pogoji in omejitvami, določenimi z zakonom, ter le
po enakem postopku, kot je bil sprejet. Vsak javni partner lahko pod pogoji in
omejitvami iz zakona razveljavi veljavnost akta sam v okviru svoje
pristojnosti, pri čemer akt o javno-zasebnem partnerstvu obdrži veljavo v
okviru pristojnosti drugih javnih partnerjev.
(4) V skupnem aktu o javno-zasebnem partnerstvu določijo
javni partnerji enega od njih, da vodi postopek izbire zasebnega partnerja, izda
akt o izboru ter druge akte v zvezi z javno-zasebnim partnerstvom.
(5) Pri skupnem izvajanju sprejemajo javni partnerji predpise
in splošne akte v enakem besedilu.
38. člen
(več zasebnih partnerjev in projektno podjetje)
(1) Javno-zasebno partnerstvo lahko na strani zasebnega
partnerja sklene v istem razmerju več pravnih ali fizičnih oseb, razen če je iz
objektivno opravičljivih razlogov v aktu o javno-zasebnem partnerstvu ali
drugem predpisu drugače določeno. Medsebojna razmerja kandidati uredijo s pogodbo,
ki jo sklenejo pred vložitvijo skupne ponudbe (tako imenovana konzorcijska
pogodba).
(2) Kandidat sme predložiti zgolj eno vlogo, v primeru skupne
vloge pa sme biti ista oseba udeležena le pri eni vlogi. Javni partner lahko v
javnem razpisu določi še druge pogoje za predložitev skupne vloge.
(3) Če je to potrebno glede na naravo, obseg in predmet
javno-zasebnega partnerstva, se lahko v javnem razpisu določi, da se morajo v
primeru, da je skupna vloga več oseb izbrana kot najugodnejša, te osebe pred
sklenitvijo pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu povezati v določeno
pravnoorganizacijsko obliko, s katero bo javni partner sklenil pogodbo o
javno-zasebnem partnerstvu (v nadaljnjem besedilu: projektno podjetje).
(4) Pri skupnih vlogah se izpolnjevanje statusnih pogojev
ugotavlja za vsakega kandidata posamično, izpolnjevanje ekonomsko-finančnih,
organizacijskih in kadrovsko-tehničnih pogojev pa skladno s predmetom
javno-zasebnega partnerstva za vse kandidate skupaj. Javni partner določi način
dokazovanja izpolnjevanja pogojev pri skupnih vlogah v razpisni dokumentaciji.
(5) Določba tretjega odstavka tega člena se smiselno
uporablja tudi v primeru, ko na javni razpis poda vlogo kandidat, ki namerava
za izvajanje javno-zasebnega partnerstva ustanoviti projektno podjetje, oziroma
ko to za izvajanje javno-zasebnega partnerstva zahteva javni partner.
39. člen
(vsebina akta o javno-zasebnem partnerstvu)
(1) Vsebina akta o javno-zasebnem partnerstvu mora biti,
odvisno od vsebine in narave javno-zasebnega partnerstva, dovolj splošna, da v
skladu s temeljnimi načeli tega zakona ne ovira pogajanj med javnim in zasebnim
partnerjem.
(2) Posebna ali izključna pravica se lahko podeli na podlagi
zakona.
40. člen
(skupen akt)
(1) Odločitev o javno-zasebnem partnerstvu iz 11. člena tega
zakona in akt o javno-zasebnem partnerstvu iz tega poglavja se lahko sprejmeta,
če so za to izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom, v skupnem aktu.
(2) Z aktom iz prejšnjega odstavka se lahko, če to ni urejeno
že v odločitvi iz 11. člena tega zakona, zlasti:
-
uredi organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javno-zasebnega
partnerstva (vrsta izvajalcev, morebitne posebne ali izključne pravice, če so
za to izpolnjeni pogoji);
-
ugotovi javna korist za izvedbo razlastitve oziroma omejitve lastninske
pravice na nepremičninah, po zakonu, ki ureja posege v prostor;
-
uredijo posamezne obveznosti izvajalca javno-zasebnega partnerstva;
-
določijo splošni pogoji, pod katerimi lahko uporabniki uporabljajo
dobrine in storitve javno-zasebnega partnerstva, ki morajo biti za iste
kategorije uporabnikov enaki;
-
določijo pravice in obveznosti uporabnikov dobrin ali storitev
javno-zasebnega partnerstva, način njihovega uveljavljanja in varstva;
-
uredijo predvideni načini financiranja javno-zasebnega partnerstva ter
druga finančna razmerja med javnim in zasebnim partnerjem (na primer delitev
izgube in dobička, delitev dobičkov, če pride do refinanciranja dolga).
(3) Z aktom iz prejšnjih odstavkov se lahko uredijo tudi
druga vprašanja urejanja javno-zasebnega partnerstva, če jih po zakonu ureja
vlada oziroma predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti ali če morajo
biti iz drugih razlogov določena v splošnem aktu, sicer pa se ta vprašanja
uredijo v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.
41. člen
(neobstoj akta o javno-zasebnem partnerstvu)
(1) Če sprejem posebnega akta o javno-zasebnem partnerstvu ni
predviden, se bistvene sestavine posameznega razmerja javno-zasebnega
partnerstva in druga vprašanja, ki morajo biti urejena v predpisu ali drugem
splošnem aktu, določijo v aktu iz 11. člena tega zakona (odločitev o
javno-zasebnem partnerstvu).
(2) Če javni partner nima posebnega pooblastila za ureditev
posameznih vprašanj v zakonu, predpisu ali splošnem aktu (na primer določitev
načina financiranja javno-zasebnega partnerstva, določanje cene dobrin in
storitev javno-zasebnega partnerstva …), se ta vprašanja na podlagi javnega
razpisa uredijo v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.
3. JAVNI RAZPIS
42. člen
(postopek javnega razpisa)
Izvajalec javno-zasebnega partnerstva se, ne glede na obliko
akta o izbiri, izbere, razen če zakon določa drugače, na podlagi javnega
razpisa, ki se obvezno objavi tudi na spletnih straneh.
43. člen
(javnonaročniško partnerstvo)
(1) V primerih javnonaročniškega partnerstva se za javni
razpis oziroma neposredno sklenitev in izbiro izvajalca javno-zasebnega
partnerstva ter dodelitev del tretjim osebam uporablja, če ni s tem zakonom
drugače določeno, Zakon o javnem naročanju.
(2) Po končanem postopku izbire zasebnega partnerja se, odvisno
od narave in oblike razmerja, sklene pogodba s smiselno uporabo določb o
koncesijski pogodbi, skladno z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe,
oziroma z uporabo pravil o pogodbi o statusnem partnerstvu, skladno s tem
zakonom, če gre za statusno partnerstvo z naravo javnega naročila.
(3) Smiselna uporaba določb o koncesijski pogodbi skladno z
zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, oziroma določb o pogodbi o
statusnem partnerstvu velja za sklenitev pogodbe, vsebino partnerstva,
veljavnost pogodbe in njeno enostransko spremembo, pravice in obveznosti
javnega partnerja in izvajalca javno-zasebnega partnerja (naročila
koncesionarjev gradenj …), prenos ter prenehanje tega razmerja.
44. člen
(uporaba predpisov za izbiro izvajalca koncesijskega partnerstva)
(1) V primerih koncesijskega partnerstva, pri katerem pridobi
koncesionar pravico izvajati gospodarsko javno službo, se za javni razpis
oziroma neposredno sklenitev, izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva,
pravno oziroma sodno varstvo v teh postopkih in koncesijsko pogodbo ter
dodelitev del tretjim osebam uporablja tudi zakon, ki ureja gospodarske javne
službe.
(2) V primerih koncesijskega partnerstva, pri katerem pridobi
koncesionar posebno ali izključno pravico izvajati drugo dejavnost (drugo javno
službo), kjer zakon zaradi varovanja javnega interesa izrecno predpisuje izdajo
upravne odločbe, se za javni razpis oziroma neposredno sklenitev, izbiro
izvajalca javno-zasebnega partnerstva, pravno oziroma sodno varstvo v teh
postopkih in koncesijsko pogodbo ter dodelitev del tretjim osebam smiselno
uporablja tudi zakon, ki ureja gospodarske javne službe.
45. člen
(uporaba predpisov za izbiro statusnega partnerstva)
V primerih statusnega partnerstva se za javni razpis oziroma
neposredno sklenitev in izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva v teh
postopkih ter dodelitev del tretjim osebam, če ni s tem ali posebnim zakonom
drugače določeno, smiselno uporabljajo določbe Zakona o javnem naročanju.
46. člen
(postopek konkurenčnega dialoga)
(1) Ne glede na obliko in ureditev postopka javno-zasebnega
partnerstva v posebnem zakonu, se lahko za izbiro izvajalca javno-zasebnega
partnerstva uporabi za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe postopek
konkurenčnega dialoga.
(2) Javni partner začne postopek konkurenčnega dialoga z
javnim razpisom, v katerem navede cilje in potrebe, vezane na projekt
javno-zasebnega partnerstva. Javni partner lahko cilje in potrebe namesto v
javnem razpisu ali poleg tega navede tudi v razpisni dokumentaciji.
(3) Javni partner v prvi fazi konkurenčnega dialoga, v skladu
s pogoji, navedenimi v javnem razpisu, izbere kandidate, s katerimi v drugi
fazi postopka vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter
najprimernejših rešitev za zadovoljitev ciljev in potreb javnega partnerja. V
tem dialogu lahko javni partner z izbranimi kandidati razpravlja o vseh vidikih
projekta javno-zasebnega partnerstva ter rešitve po potrebi med seboj primerja.
(4) V primeru javnonaročniškega partnerstva je minimalno
število kandidatov v postopku konkurenčnega dialoga, razen v primeru razlogov,
ki dopuščajo oddajo javnega naročila brez javnega razpisa (zaščita izključnih
pravic, izredna nujnost dogodkov …), vsaj tri.
(5) V primeru obstoja objektivnih razlogov, kot sta na primer
neobstoj večje konkurence na trgu ali če ni izkazanega interesa, je lahko
število kandidatov, razen v primeru, če ima javno-zasebno partnerstvo naravo
javnega naročila, tudi manjše od treh.
(6) Med konkurenčnim dialogom mora javni partner zagotoviti
enakopravno obravnavanje vseh kandidatov, pri čemer mora zlasti
nediskriminatorno posredovati kandidatom informacije, vključno z informacijami,
pridobljenimi na podlagi vlog o zainteresiranosti iz 34. člena tega zakona, da
se prepreči neupravičeno prednost v postopku izbire.
(7) Javni partner, ne glede na določbo šestega odstavka tega
člena, drugim kandidatom v postopku konkurenčnega dialoga ali drugim osebam ne
sme razkriti predlagane rešitve ali drugih zaupnih informacij, ki mu jih je
posredoval določen kandidat, ki sodeluje v konkurenčnem dialogu, brez njegove
pisne privolitve.
(8) Javni partner lahko, ne glede na določbe drugega odstavka
tega člena, določi, da se postopek konkurenčnega dialoga izvede v več kot dveh
zaporednih fazah, da se zmanjšanja število rešitev, o katerih bo potekal
dialog, pri čemer mora o izločanju posameznih rešitev odločati v skladu z
merili, navedenimi v javnem razpisu. Možnost izvesti postopek konkurenčnega
dialoga v več zaporednih fazah mora javni partner predvideti že v javnem
razpisu.
(9) Javni partner dialog s kandidati nadaljuje vse dotlej,
dokler ne najde rešitve (rešitev), ki ustreza(-jo) njegovim ciljem in potrebam.
(10) Po odločitvi, da je dialog zaključen, javni partner o
tem obvesti vse kandidate, ki so sodelovali v zadnji fazi dialoga, in jih
pozove, da predložijo ponudbe, pripravljene ob upoštevanju rešitev,
predstavljenih in opredeljenih med dialogom. Predložene ponudbe morajo
vsebovati vse elemente, zahtevane in potrebne za izvedbo projekta
javno-zasebnega partnerstva.
(11) Javni partner sme od ponudnikov zahtevati, da svoje
ponudbe pojasnijo, specificirajo in v podrobnostih uskladijo z njegovimi
potrebami, pri čemer pa se s pojasnili, specificiranjem, usklajevanjem in
dodatnimi informacijami ponudbe ne smejo spreminjati, če bi to lahko vodilo k
izkrivljanju konkurence oziroma imelo diskriminatorni učinek.
(12) Prispele ponudbe javni partner oceni na podlagi meril,
ki so bila za oceno ponudb določena v javnem razpisu, nato pa izbere ekonomsko
najugodnejšo ponudbo.
(13) Javni partner sme od ponudnika, ki je predložil
ekonomsko najugodnejšo ponudbo, zahtevati, da pojasni nekatere elemente svoje
ponudbe ali pa da potrdi zaveze, podane v svoji ponudbi, če pojasnilo ali
potrditev ne pomeni spremembe ponudbe, ki bi povzročila izkrivljanje konkurence
oziroma imela diskriminatorni učinek.
(14) Javni partner sme, če se odloči za odkup dokumentov, ki
celovito predstavljajo pravne, ekonomske, tehnične, okoljevarstvene ali druge
pogoje za izvedbo postopka ali pomenijo kako drugače izvirno idejno rešitev,
opredeliti nagrade ali plačila sodelujočim v dialogu. Pri tem se smiselno
uporabi drugi odstavek 35. člena tega zakona (pravice promotorja). Nagrade in
plačila je treba vključiti v izračun ocenjene vrednosti projekta.
(15) V primeru, če se za izbor najugodnejšega ponudnika
zaradi narave razmerja uporabljajo pravila zakona, ki ureja gospodarske javne
službe, ima zgolj odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika obliko upravne
odločbe o izbiri koncesionarja.
(16) Če ima javno-zasebno partnerstvo naravo javnega
naročila, postopka konkurenčnega dialoga ni dopustno uporabiti v primerih, ko
je edino merilo najnižja cena.
47. člen
(obveznost javnega razpisa in izjeme)
(1) Uporaba postopka konkurenčnega dialoga ne izključuje
obveznosti javnega partnerja, ki so v zvezi z objavami določene v drugih
zakonih. Zato mora, ne glede na uporabo postopka, določenega v 46. členu tega
zakona, javni partner za obvestila v zvezi s prehodnimi fazami postopka, javnim
razpisom in izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva ter morebitne izjeme,
odvisno od narave razmerja javno-zasebnega partnerstva (javnonaročniško,
koncesijsko, statusno), uporabiti Zakon o javnem naročanju in zakon, ki ureja
gospodarske javne službe, v delu, ki se nanaša na izbiro koncesionarja, oziroma
ta zakon.
(2) Konkurenčni dialog se ne uporablja v primeru
javnonaročniškega partnerstva, ko je javni partner naročnik na vodnem,
energetskem, prometnem in poštnem sektorju. V tem primeru lahko vodi javni
partner postopek izbora izvajalca javno-zasebnega partnerja po postopku s
pogajanji po predhodni objavi, pri čemer se pravila tega zakona o konkurenčnem
dialogu (46. člen) smiselno uporabljajo.
48. člen
(vsebina javnega razpisa)
(1) Objava javnega razpisa v skladu z odločitvijo o
javno-zasebnem partnerstvu in/ali z aktom o javno-zasebnem partnerstvu vsebuje
najmanj:
-
navedbo, da gre za javno-zasebno partnerstvo po tem zakonu,
-
ime oziroma firmo in sedež javnega partnerja,
-
podatke o objavi odločitve o javno-zasebnem partnerstvu in akta o
javno-zasebnem partnerstvu,
-
predmet, naravo ter obseg in območje javno-zasebnega partnerstva,
-
začetek in predvideni čas trajanja razmerja javno-zasebnega partnerstva,
-
postopek izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva,
-
kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
-
kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev
(morebitna zavarovanja …),
-
zahteve glede vsebine vlog (prikaz ponujenega načina izvajanja
javno-zasebnega partnerstva, ponujeni objekti in naprave, pričakovani dobiček
iz izvajanja razmerja …),
-
pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem
izpolnjevanju,
-
pogoje za predložitev skupne vloge,
-
merila za izbiro najugodnejšega kandidata in/ali merila za prehajanje
med fazami konkurenčnega dialoga,
-
naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog,
-
rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa.
(2) Javni partner lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz
prejšnjega odstavka objavi glede na predmet javno-zasebnega partnerstva tudi
druge podatke; druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon, na njegovi
podlagi izdani predpis ali akt o javno-zasebnem partnerstvu.
(3) Javni partner mora v času objave javnega razpisa
omogočiti zainteresiranim osebam vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo
predati razpisno dokumentacijo.
(4) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi
podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno vlogo.
49. člen
(tehnične specifikacije)
(1) Tehnične specifikacije predmeta javno-zasebnega
partnerstva mora javni partner oblikovati tako, da so te določene glede na
izpolnjevanje standardov in glede na uspešnost ali učinkovitost, ki jo je treba
doseči, ali izpolnjevanje dovolj natančnih funkcionalnih zahtev. Ob tem mora
zagotoviti, da tehnične specifikacije ne bi povzročile izkrivljanja konkurence
oziroma imele diskriminatornega učinka.
(2) Kot referenčno sredstvo za opis proizvoda ali storitve se
uporabijo evropski standardi ali nacionalni standardi, ki te izvajajo, vendar
pa javni partner ne sme zahtevati, da bodo zahtevani proizvodi ali storitve
oziroma gradnje v skladu z zadevnim standardom. Javni partner mora sprejeti
tudi druge proizvode ali storitve oziroma gradnje, čeprav je uporabljena
drugačna tehnologija, kot je navedena v standardu, če končni rezultat, ki je
predmet javno-zasebnega partnerstva izpolnjuje vse zahteve glede uspešnosti,
učinkovitosti oziroma funkcionalnih zahtev.
50. člen
(merila za izbiro najugodnejšega kandidata)
(1) Javni partner navede v javnem razpisu ali v razpisni
dokumentaciji pomen in težo (ponder) vsakega merila, na podlagi katerega bo
izbral ekonomsko najugodnejšo vlogo.
(2) Če po mnenju javnega partnerja pomena meril vnaprej ni
mogoče določiti, mora merila kljub temu navesti v padajočem zaporedju njihove
pomembnosti.
(3) V primeru dveh ali več ekonomsko najugodnejših vlog lahko
javni partner prednostno izbere subjekt, ki ni ustanovljen in ne izvaja
dejavnosti z namenom pridobivanja dobička, oziroma lahko izbere najugodnejšo
vlogo tudi na podlagi vnaprej določenih socialnih elementov (zaposlitev
nezaposlenih ali invalidnih oseb …).
51. člen
(jezik)
(1) Javni razpis, razpisna in druga dokumentacija ter
postopek morajo biti vodeni v slovenskem jeziku.
(2) Javni partner sme, poleg dokumentacije in vodenja
postopka v slovenskem jeziku, uporabljati tudi tuj jezik in dovoliti, da
kandidati uporabljajo slovenski ali določen tuji jezik.
(3) Javni partner lahko v razpisni dokumentaciji določi, da
smejo kandidati predložiti svoje vloge delno ali v celoti izključno v določenem
tujem jeziku. V kasnejšem postopku lahko javni partner zahteva od kandidata, da
za vlogo ali del vloge, ki ni predložen tudi v slovenskem jeziku, v določenem
roku predloži prevod. V primeru neskladja veljajo dokumenti, predloženi ob
oddaji vloge.
(4) Določbe tega člena, ki veljajo za slovenski jezik,
veljajo na dvojezičnih območjih, v okviru izvajanja posebnih pravic pripadnikov
italijanske in madžarske skupnosti, smiselno tudi za italijanski oziroma
madžarski jezik za kandidate ter za slovenski in italijanski oziroma slovenski
in madžarski jezik za javne partnerje.
52. člen
(strokovna komisija)
(1) Javni partner iz 11. člena tega zakona imenuje strokovno
komisijo za izbiro zasebnega partnerja za izvedbo predmeta javno-zasebnega
partnerstva ali sklenitev statusnega partnerstva, ki jo sestavljajo predsednik
in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko
izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno
presojo vlog.
(2) Predsednik in člani komisije ne smejo biti s kandidatom,
njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta, ustanoviteljem,
družbenikom ali delničarjem s kontrolnim deležem ali pooblaščencem v poslovnem
razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali
svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali
živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni
partnerski skupnosti. Javni partner v komisijo ne sme imenovati osebe, ki je
bila zaposlena pri kandidatu ali je kako drugače delala za kandidata, če od
prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let.
Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo.
(3) Javni partner mora na predlog predsednika ali člana
komisije, na zahtevo kandidata ali na lastno pobudo imenovati novega
predsednika ali člana takoj, ko izve za izločitveni razlog ali če izve za
okoliščine, ki izražajo dvom o objektivni presoji komisije.
(4) Če javni partner potem, ko so kandidati dvignili razpisno
dokumentacijo, spremeni sestavo komisije, mora o tem obvestiti vse, ki so
razpisno dokumentacijo dvignili.
(5) Strokovna komisija sodeluje v postopku izbire zasebnega
partnerja tako, da pregleda in oceni vloge in ugotovi, ali izpolnjujejo
razpisne pogoje, sestavi poročilo ter navede, katere vloge izpolnjujejo
razpisne zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog
najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red
glede na ustreznost postavljenim merilom, ter posreduje poročilo javnemu
partnerju iz 11. člena tega zakona.
(6) Izobrazbene in druge pogoje, način imenovanja ter
podrobnejše naloge in način dela strokovne komisije določi javni partner v aktu
o javno-zasebnem partnerstvu.
4. IZBIRA IZVAJALCA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA IN PRAVICA DO
PRAVNEGA VARSTVA
53. člen
(oddaja in odpiranje vlog)
(1) Kandidat lahko vlogo dopolnjuje oziroma spreminja do
poteka razpisnega roka. Vloga, ki je prispela k javnem partnerju po poteku
razpisnega roka, je prepozna.
(2) Kandidat do poteka razpisnega roka nima pravice
vpogledati vloge drugih kandidatov na istem razpisu.
(3) Odpiranje ponudb oziroma drugih vlog za izbor izvajalca
javno-zasebnega partnerja je javno, razen če javni partner zaradi zavarovanja
poslovne (na primer v konkurenčnem dialogu) skrivnosti oziroma uradne, vojaške
ali državne tajnosti ne določi, da postopek odpiranja ponudb ni javen. Svojo
odločitev mora sporočiti v objavi javnega razpisa.
(4) Strokovna komisija vlog, ki so prispele po roku,
določenem v javnem razpisu, in nepravilno predloženih vlog ne odpreta, temveč
jih neodprte nemudoma vrneta pošiljatelju.
(5) O odpiranju vlog se vodi zapisnik. Vanj se vpišejo
morebitne pripombe predstavnikov kandidatov o poteku javnega odpiranja.
Strokovna komisija vroči zapisnik o javnem odpiranju v roku osmih dni vsem
kandidatom.
54. člen
(pregled in vrednotenje)
(1) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda vloge
in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje.
(2) Komisija sme zahtevati od kandidatov pojasnila, da bi si
pomagala pri pregledu, primerjavi in vrednotenju vlog. Pri tem pa ne sme
dovoliti, da bi kandidat dopolnjeval ali kakor koli spreminjal svojo vlogo.
Posebej ne sme dovoliti, da bi spreminjal tiste dokumente iz vloge, ki vplivajo
na vrednotenje vloge posameznega kandidata (sprememba predmeta, cena in druga
merila).
(3) Komisija sme zahtevati le take dopolnitve vlog, s
katerimi se odpravijo manjša odstopanja od zahtev razpisne dokumentacije in ki
v nobenem primeru ne vplivajo na vsebino vloge in ocenjevanje ter razvrščanje
posamezne vloge skladno s postavljenimi merili za izbor izvajalca
javno-zasebnega partnerstva.
(4) Javni partner sme v soglasju s kandidatom popraviti računske
napake, ki jih odkrije pri pregledu.
55. člen
(poročilo)
(1) Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi
poročilo ter navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti
te vloge tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim
merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim
merilom.
(2) Komisija posreduje poročilo organu javnega partnerja iz
11. člena tega zakona.
56. člen
(akt izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva)
Akt izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva je akt
poslovanja, na podlagi katerega se sklene pogodba o javno-zasebnem partnerstvu.
57. člen
(izjema, ko je akt izbire izvajalca javno-zasebnega
partnerstva odločba)
Če je predmet javno-zasebnega partnerstva koncesija za
izvajanje gospodarske javne službe ali druge dejavnosti, kjer zakon zaradi
varovanja javnega interesa izrecno predpisuje izdajo upravne odločbe, je akt
izbire posamični upravni akt (v nadaljnjem besedilu: odločba o izbiri), na
podlagi katerega se z izbranim zasebnim partnerjem sklene pogodba o
javno-zasebnem partnerstvu skladno z določili iz 68. člena tega zakona.
58. člen
(posebnosti upravnega postopka v primeru, ko je akt o izbiri
odločba)
(1) Postopek o izbiri se začne po uradni dolžnosti s prvim
dejanjem uradne osebe v ta namen.
(2) Če postopek izbire temelji na oddaji vlog ali odpiranju
vlog ob točno določenem času, ni mogoče v primeru zamude tega roka dovoliti
vrnitve v prejšnje stanje.
(3) Neposredno pred izdajo odločbe o izbiri se stranke na
ustni obravnavi seznanijo s potekom postopka in njihovim uspehom v postopku ter
se jim določi rok, ki ne sme biti daljši od 15 dni, da podajo svoje pripombe.
Če v tem roku pripombe niso podane, se šteje, da stranke nimajo pripomb.
(4) Do seznanitve s potekom postopka iz prejšnjega odstavka
ni dovoljeno pregledovanje in prepisovanje spisov v tistih delih, ki se
nanašajo na vloge drugih strank v postopku in okoliščine, povezane z njimi.
(5) V izreku odločbe o izbiri se navedejo stranka, ki je bila
izbrana, ter stranke, katerih vloge so bile zavrnjene oziroma zavržene. Odločba
o izbiri se vroči vsem strankam v postopku.
(6) Odločba se izda z omejenim rokom veljave, ki ne sme biti
daljši od enega leta. Čas veljavnosti odločbe se določi v njenem izreku. Če v
tem času ne pride do sklenitve pogodbe, odločba o izbiri preneha veljati.
59. člen
(zavrnitev vseh vlog)
(1) Javni partner tudi po objavi javnega razpisa ni zavezan,
da izbere izvajalca javno-zasebnega partnerstva.
(2) Če javni partner v postopku izbire ne izbere izvajalca
javno-zasebnega partnerstva, o tem izda akt, s katerim se konča postopek
izbire, v katerem se navedejo vse stranke, katerih vloge so bile zavrnjene, in
utemeljitev razlogov za njihovo zavrnitev.
(3) Glede pravnih sredstev in/ali upravnega spora zoper akt
iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo
za akt o izbiri javno-zasebnega partnerja.
60. člen
(izločitev izbranega kandidata)
(1) Javni partner sme vse do sklenitve pogodbe o
javno-zasebnem partnerstvu izločiti kandidata, ki najbolj ustreza postavljenim
merilom, in izbrati naslednjega na ocenjevalni lestvici, če nastopijo
okoliščine, ki kažejo na to, da kandidat ne bo mogel izpolnjevati obveznosti iz
pogodbe.
(2) Okoliščine, ki kažejo, da kandidat ne bo mogel
izpolnjevati obveznosti iz pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, so zlasti če
je proti njemu uveden stečajni postopek, postopek likvidacije ali prisilne
poravnave, če nima poravnanih svojih obveznosti iz naslova davkov in drugih
dajatev, določenih z zakonom, če se izkaže, da je vlogi predložil neresnične
podatke o izpolnjevanju bistvenih zahtev, o obstoju kaznivih dejanj
organiziranega kriminala, korupcije, goljufije ali pranja denarja in podobno.
(3) Glede oblike sprejema odločitve iz prvega odstavka tega
člena, pravnih sredstev in/ali sodnega varstva zoper to odločitev se
uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za akt o izbiri javno-zasebnega
partnerja.
61. člen
(pravno varstvo v pritožbenem postopku)
(1) Zoper akt o izbiri, ki ga je izdal pristojni minister, ni
pritožbe.
(2) Zoper akt o izbiri, ki ga izda drug javni partner, odloči
o pritožbi pristojni minister, če je ustanovitelj drugega javnega partnerja
država, oziroma župan, če je njegov ustanovitelj samoupravna lokalna skupnost.
(3) O pritožbi zoper odločbo o izbiri, ki jo izda občinska
uprava, odloči župan.
62. člen
(pravno varstvo v revizijskem postopku)
V primeru, ko se za sklenitev javno-zasebnega partnerstva
uporabljajo pravila o javnih naročilih ali koncesijah gradenj, se pravno
varstvo zagotavlja v skladu z Zakonom o javnem naročanju (obrazloženo
obvestilo) in z zakonom, ki ureja revizijo postopkov oddaje javnih naročil.
63. člen
(sodno varstvo)
Zoper dokončno odločbo o izbiri oziroma drug akt izbire
izvajalca javno-zasebnega partnerstva, za katerega se ne uporabljajo pravila o
javnih naročilih ali koncesijah gradenj, je mogoče začeti upravni spor.
64. člen
(posebnosti upravnega spora)
(1) Postopek upravnega spora je hiter.
(2) Če bi odprava odločbe oziroma drugega akta pomenila
nesorazmerno obremenitev zasebnega partnerja, ki je do tedaj izvrševal pogodbo
o javno-zasebnem partnerstvu, sodišče odločbe oziroma drugega akta ne odpravi,
temveč ugotovi njegovo nezakonitost, tožniku pa na njegovo zahtevo prisodi
odškodnino oziroma tožnika glede uveljavljanja povračila napoti na pravdo.
65. člen
(položaj stranke)
(1) V postopku izdaje akta o izbiri in pravnega ter sodnega
varstva imajo položaj stranke, razen če poseben zakon določa drugače, le
vlagatelji vlog za izvajalca javno-zasebnega partnerja in ministrstvo, v
postopku sodnega varstva pa tudi javni partner. Drugih udeležencev (strank,
stranskih udeležencev) v postopku izdaje akta o izbiri ni.
(2) V primeru, ko poteka izbira izvajalca javno-zasebnega
partnerja po pravilih javnega naročanja, koncedent pa mora izbranemu
koncesionarju po zakonu pred sklenitvijo koncesijske pogodbe izdati še upravno
odločbo, s katero mu podeli pravico izvajati dejavnost (četrti odstavek 27.
člena tega zakona), drugih udeležencev (strank, stranskih udeležencev) v
upravnem postopku izdaje odločbe ni.
5. PODELITEV IN IZVRŠEVANJE JAVNEGA POOBLASTILA
66. člen
(podelitev javnega pooblastila)
(1) Predmet javno-zasebnega partnerstva je lahko tudi javno
pooblastilo, če je nujno vezano na izvajanje javno-zasebnega partnerstva.
(2) V skladu s posebnim zakonom se javno pooblastilo podeli z
upravno odločbo, praviloma ob izbiri izvajalca javno-zasebnega partnerstva,
izjemoma pa tudi med trajanjem razmerja javno-zasebnega partnerstva.
67. člen
(izvrševanje javnega pooblastila)
(1) Naloge, ki jih izvajalec javno-zasebnega partnerstva
izvaja kot javno pooblastilo, določi zakon.
(2) Ko izvajalci javno-zasebnega partnerstva pri izvrševanju
javnih pooblastil odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov,
ravnajo po Zakonu o splošnem upravnem postopku, če niso posamezna vprašanja
postopka v posebnem zakonu drugače urejena.
6. NASTANEK RAZMERJA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
68. člen
(sklenitev pogodbe)
Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerja javno-zasebnega
partnerstva, nastanejo s trenutkom sklenitve pogodbe o javno-zasebnem
partnerstvu (oziroma koncesijske pogodbe), razen če zakon določa drugače ali če
je v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu določeno, da se te pridobijo pozneje
ali ob izpolnitvi določenega pogoja.
69. člen
(izjema v primeru ničnosti)
(1) Razmerje javno-zasebnega partnerstva ne nastane v
primeru, če je pogodba o javno-zasebnem partnerstvu nična.
(2) Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu je nična, če je
sklenjena z drugim subjektom od tistega, ki je izbran z aktom o izbiri, pa taka
možnost v postopku ni bila predvidena (38. člen tega zakona). Enako velja tudi
v primeru, če je pogodba sklenjena v nasprotju s pravili objave javnega razpisa
ali brez izvedbe postopka izbire javno-zasebnega partnerja oziroma izdanega
akta o izbiri ali če je drug javni partner sklenil pogodbo brez soglasja
ustanovitelja.
(3) Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu je nična tudi v
primeru, če je bil akt o izbiri pravnomočno odpravljen in je bil v postopku izbire
za isto javno-zasebno partnerstvo izbran drug izvajalec.
70. člen
(evidenca sklenjenih pogodb o javno-zasebnem partnerstvu)
(1) Javni partner mora v 8 dneh po sklenitvi pogodbe o
javno-zasebnem partnerstvu o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance,
ki vodi evidenco sklenjenih pogodb o javno-zasebnem partnerstvu, in mu
predložiti izvod pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
(2) V evidenci pogodb o javno-zasebnem partnerstvu se vodijo
vsi podatki, ki so pomembni za razmerje in za morebitna plačila koncesijskih
oziroma drugih dajatev (datum začetka izvajanja partnerstva, vrsta, namen in
rok trajanja), ter naslednji osebni podatki: ime, priimek in naslov oziroma
sedež dejavnosti, kadar je izvajalec javno-zasebnega partnerstva fizična oseba.
(3) Podatki, vpisani v evidenci, razen osebnih podatkov, so
javni.
7. DOLGOTRAJNOST RAZMERJA
71. člen
(trajanje razmerja)
(1) Razmerje javno-zasebnega partnerstva je dolgoročno
razmerje, sklenjeno za določen čas.
(2) Trajanje razmerja javno-zasebnega partnerstva se določi
tako, da se izvajalcu javno-zasebnega partnerstva omogočijo stabilnost in
varnost naložbe, možnost učinkovitega in varnega financiranja naložbe in
povrnitev vložkov ter da glede na naravo predmeta partnerstva v času razmerja
povrne v partnersko razmerje vložena sredstva in doseže nanje normalen tržni
donos, hkrati pa ohrani, prevzema in upravlja, odvisno od narave razmerja
javno-zasebnega partnerstva, del poslovnega tveganja.
(3) Rok trajanja javno-zasebnega partnerstva se lahko
podaljša na način, ki je vnaprej določen v aktu o javno-zasebnem partnerstvu,
če:
-
zaradi ukrepov javnega partnerja ali drugih ukrepov oblasti izvajalec
razmerja ni mogel izvajati;
-
je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj izvajalca javno-zasebnega
partnerstva, ki so posledica zahtev javnega partnerja ali njegovih ukrepov v
javnem interesu.
(4) Trajanja razmerja javno-zasebnega partnerstva ni dopustno
podaljšati za več kot polovico roka.
(5) V primeru javnonaročniškega partnerstva mora biti
podaljšanje razmerja tudi skladno z Zakonom o javnem naročanju.
8. IZVAJANJE JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
72. člen
(javnost dela)
Izvajalec javno-zasebnega partnerstva obvešča, skladno s
predpisi, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja, uporabnike svojih
storitev in druge zainteresirane osebe o izvajanju javno-zasebnega partnerstva,
svojem delu, nalogah in pristojnostih, o pravicah in obveznostih uporabnikov in
o postopkih za njihovo uresničevanje ter o drugih pomembnih dejstvih.
73. člen
(stavbna pravica izvajalca javno-zasebnega partnerstva)
(1) Na objektih in napravah, ki so predmet javno-zasebnega
partnerstva, je, če s posebnim zakonom ni določeno drugače, mogoče ustanoviti
stavbno ali pridobiti drugo stvarnopravno oziroma obligacijskopravno pravico.
(2) Ne glede na zakon, ki ureja stvarnopravna razmerja, je
lahko trajanje stavbne pravice omejeno s prenehanjem razmerja javno-zasebnega
partnerstva kot razveznim pogojem.
(3) Višina nadomestila ob prenehanju razmerja javno-zasebnega
partnerstva se uredi s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, pri čemer se ne
uporabljajo pravila zakona, ki ureja stvarnopravna razmerja, o posledicah
prenehanja stavbne pravice.
74. člen
(oddaja pravnih poslov tretjim osebam)
(1) Izvajalec javno-zasebnega partnerstva dejavnosti, ki je
predmet javno-zasebnega partnerstva, deloma ali v celoti ne sme prenesti na
tretje osebe, razen če za to predhodno pridobi pisno soglasje javnega partnerja
ali če je to s tem zakonom izrecno predpisano (projektno podjetje, vstop v
razmerje).
(2) Pri oddaji pravnih poslov tretjim osebah (nakup blaga …)
in prenosu posebnih in izključnih pravic mora izvajalec javno-zasebnega
partnerstva ravnati skladno z načelom transparentnosti in nediskriminatornosti
na podlagi državljanstva. Izvajalec lahko posebne in izključne pravice prenese
na druge izvajalce le skladno z zakonom in ob predhodnem soglasju javnega
partnerja.
(3) Izvajalec javno-zasebnega partnerstva mora v primeru, če
izpolnjuje pogoje za javnega naročnika po Zakonu o javnem naročanju, pri oddaji
nabave blaga, oddaji storitev in gradenj ter drugih pravnih poslov, ki
izpolnjujejo predpostavke javnih naročil, ravnati v skladu z Zakonom o javnem
naročanju.
(4) Izvajalec javno-zasebnega partnerstva mora, ne glede na
pravni status, določen v prejšnjem odstavku, pri oddaji pravnih poslov tretjim
osebam, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil (na primer subvencionirana
gradnja), in pri naročilih na vodnem, energetskem, prometnem in poštnem
področju (naročnik na področju oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja
komunalnih odpadnih in padavinskih voda …) ravnati skladno z Zakonom o javnem
naročanju oziroma Zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem,
transportnem področju in področju poštnih storitev.
75. člen
(pridobivanje javnih naročil in naročil na vodnem, energetskem,
prometnem in poštnem področju)
Izvajalec javno-zasebnega partnerstva ima v postopkih
pridobivanja javnih naročil in naročil na vodnem, energetskem, prometnem in
poštnem področju enak položaj kot drugi ponudniki, razen če mu zakon (na primer
dodatna naročila) ali pravni vir evropskega prava določa pri tem prednostni
položaj.
76. člen
(enostranski posegi v razmerje javno-zasebnega partnerstva)
Razen v primeru gospodarskih javnih služb oziroma drugih
dejavnosti, kjer zakon zaradi varovanja javnega interesa izrecno predpisuje
izdajo upravne odločbe, se za enostransko spremembo pogodbe oziroma druge
enostranske posege v razmerje smiselno uporabljajo pravila obligacijskega prava
o odškodninski odgovornosti zaradi kršitve pogodbe.
77. člen
(druge dejavnosti)
(1) Izvajalec javno-zasebnega partnerstva lahko poleg
izvajanja javno-zasebnega partnerstva izvaja tudi druge dejavnosti, razen če je
v postopku nastajanja razmerja drugače določeno (na primer projektno podjetje,
drugi utemeljeni razlogi).
(2) Če izvajalec javno-zasebnega partnerstva izvaja druge
dejavnosti, mora voditi ločeno računovodstvo za vsako dejavnost javno-zasebnega
partnerstva in za druge dejavnosti.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka mora izvajalec
javno-zasebnega partnerstva pred začetkom izvajanja razmerja javno-zasebnega
partnerstva predložiti javnemu partnerju v soglasje izhodišča, ki so osnova za
ločitev računovodstva po dejavnostih (ključi za delitev skupnih in splošnih
stroškov po posameznih stroškovnih mestih ali stroškovnih nosilcih, transferne
cene in nadzor nad njimi, delitev izgube in dobička, delitev dobičkov, če pride
do refinanciranja dolga …). Javni partner sme zavrniti soglasje samo, če bi
predložena izhodišča lahko ogrozila nemoteno izvajanje ali nadzor nad razmerjem
javno-zasebnega partnerstva.
78. člen
(revidiranje)
(1) Izvajalec javno-zasebnega partnerstva mora imeti
revidirane letne računovodske izkaze v skladu z zakonom.
(2) S posebno pogodbo med izvajalcem javno-zasebnega
partnerstva in revizorjem se določi, da revizor poleg revizije iz prvega
odstavka tega člena ugotavlja tudi izvajanje določil 72. in 74. člena tega
zakona in določil pogodbe med javnim in zasebnim partnerjem.
(3) O izvajanju določil iz prejšnjega odstavka poroča revizor
v posebnem revizorjevem poročilu.
IV. DEL: KONCESIJE GRADENJ
1. OPREDELITEV
79. člen
(pojem koncesije gradenj)
(1) Kadar je namen koncesije izgradnja objektov in naprav ali
njihovih posameznih delov, katerih koncesionar ima v času trajanja razmerja
pravico do njihove uporabe, upravljanja oziroma izkoriščanja ali da se pravica
do uporabe, upravljanja oziroma izkoriščanja objektov in naprav kombinira s
plačilom za izvedbo gradnje ter znaša vrednost gradenj, ki preide v last
javnega partnerja (prvi odstavek 80. člena tega zakona), ocenjena skladno s
predpisi o javnih naročilih, najmanj 5.278.000 eurov (v nadaljnjem besedilu:
koncesija gradenj), se za ravnanje pri nastajanju in izvajanju razmerja
javno-zasebnega partnerstva uporabljajo pravila tega zakona, ki urejajo
koncesije gradenj.
(2) Če koncesionar v razmerju iz prejšnjega odstavka ne nosi
večine poslovnega tveganja projekta, mora koncedent za izbiro koncesionarja
uporabiti pravila, ki urejajo oddajo javnih naročil gradenj.
(3) Določbe tega dela zakona se lahko uporabljajo tudi v
drugih primerih koncesijskega partnerstva, ko vrednost gradnje ne dosega zneska
iz prvega odstavka tega člena.
80. člen
(model lastninske pravice in koncesija gradenj)
(1) Objekti in naprave koncesije postanejo bodisi takoj (na
primer model zgradi-prenesi v last-upravljaj ali BTO) bodisi po preteku
določenega obdobja (na primer model zgradi-upravljaj-prenesi v last ali BOT)
lastnina javnega partnerja, razen če to ni mogoče oziroma ekonomsko upravičeno
(na primer model izgradi-upravljaj-ohrani v lasti ali BOO). Za vsak model mora
biti ugotovljena ekonomska upravičenost, ta pa mora biti predmet presoje v
predhodnem postopku.
(2) V primeru, če objekti in naprave koncesije ne postanejo
lastnina javnega partnerja, ne gre za koncesijo gradenj, temveč za koncesijo
storitve. Koncesijsko razmerje gre v dvomu presojati kot koncesijo gradenj.
(3) Model lastninske pravice na objektih in napravah mora
biti na podlagi javnega razpisa določen v koncesijski pogodbi.
81. člen
(izločitvena pravica)
(1) Ne glede na dogovorjeni model lastninske pravice
(koncesija gradenj ali koncesija storitve), ima v primeru stečaja oziroma
drugega načina prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris) koncedent
pravico, da za objekte in naprave koncesije, ob plačilu ustreznega dela
vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh
uveljavlja izločitveno pravico.
(2) O tem, kateri so objekti in naprave iz prejšnjega
odstavka, odloči pristojni organ koncedenta z odločbo v upravnem postopku.
Pristojni organ lahko odloči, da objekti in naprave ostanejo del stečajne
oziroma likvidacijske mase.
(3) Če v koncesijski pogodbi ni bilo določeno, da objekti in
naprave po prenehanju razmerja preidejo v last koncedenta (drugi odstavek 80.
člena tega zakona, koncesija storitev), je dolžan koncedent v stečajno oziroma
likvidacijsko maso vplačati celotno vrednost objektov in naprav koncesije,
zmanjšano za morebitne terjatve, ki jih ima do koncesionarja.
(4) Če je bilo v koncesijski pogodbi določeno, da objekti in
naprave koncesije, ki so predmet izločitve, po prenehanju koncesije preidejo v
last koncedenta bodisi brezplačno bodisi za določeno ceno (odkupna cena), je
koncedent dolžan v stečajno oziroma likvidacijsko maso vplačati tolikšen delež
vrednosti objektov in naprav koncesije, če je še preostalo časa od prenehanja
koncesije zaradi stečaja oziroma likvidacije do poteka roka koncesije v
primerjavi s celotnim rokom koncesije, povečan za odkupno ceno in zmanjšan za
morebitne terjatve, ki jih ima do koncesionarja.
(5) Za določitev vrednosti objektov in naprav koncesije po
tem členu se uporabljajo pravila, ki veljajo za določitev vrednosti nepremičnin
v postopku razlastitve.
(6) O višini in roku plačila objektov in naprav koncesije
odloči stečajni senat, pri čemer rok plačila ne sme biti krajši od enega leta.
2. JAVNI RAZPIS IN IZBIRA KONCESIONARJA GRADENJ
82. člen
(objava javnega razpisa)
(1) Koncesijo gradenj mora koncedent oddati na podlagi objave
javnega razpisa, skladno s pravili, ki urejajo oddajo javnih naročil. Objava
vsebuje podatke, ki so predpisani v Uredbi Komisije (ES) št. 1564/2005 z dne 7.
septembra 2005 o določitvi standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru
postopkov javnih naročil v skladu z Direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES
Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 257 z dne 1. 10. 2005, str. 1), lahko
pa, v skladu s predpisanimi standardnimi obrazci, vsebuje tudi druge
informacije.
(2) Koncedent lahko objavi javni razpis tudi v drugem
primernem mediju, specifičnem za določen predmet javno-zasebnega partnerstva
(na primer specializiranem časopisju), vendar ne pred posredovanjem javnega
razpisa v objavo v uradno glasilo EU in ne z večjim številom podatkov, kot ga
vsebuje objava v uradnem glasilu EU.
(3) Rok za predložitev vlog je najmanj 52 dni. Če se javni
razpis posreduje v objavo v elektronski obliki, lahko koncedent rok iz
prejšnjega odstavka skrajša za največ 7 dni. Rok začne teči z dnem posredovanja
zahteve za objavo javnega razpisa v uradno glasilo.
83. člen
(izbira brez objave javnega razpisa)
(1) Koncesionarja gradenj, katerih ocenjena vrednost skladno
s predpisi o javnih naročilih znaša najmanj 5.278.000 eurov, lahko koncedent
izbere brez objave javnega razpisa (neposredna sklenitev), v primerih, ko so za
to izpolnjeni pogoji iz Zakona o javnem naročanju in veljajo za izbiro
izvajalca gradenj (na primer varovanje izključnih pravic, nepredvidljivost in
nujnost …).
(2) Obstoječemu koncesionarju gradenj lahko koncedent dodeli
dodatne koncesijske gradnje, ki niso bile predvidene v koncesijski pogodbi, če
so zaradi nepredvidljivih okoliščin postale potrebne za izvedbo projekta, pod
pogojem:
-
da skupna vrednost gradenj ne presega 50 odstotkov zneska projekta
koncesijske pogodbe in
-
če dodatnih gradenj ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od projekta
koncesijske pogodbe, ne da bi to koncedentu povzročilo resne težave, ali
-
če so te gradnje, čeprav bi se lahko ločile od izvajanja prvotne
koncesije gradenj, nujno potrebne za dokončanje projekta, ki je predmet
koncesijske pogodbe.
84. člen
(izjeme pri izbiri koncesionarja gradenj)
Izjeme, ki veljajo za uporabo predpisov o javnem naročanju
pri izbiri izvajalca javnih naročil gradenj (naročila, za katera veljajo
drugačna pravila naročanja in so dodeljena po mednarodnem sporazumu ali v
skladu s posebnim postopkom mednarodne organizacije, za naročila zaupne narave,
določena s predpisi vlade …) in so določene v zakonu, ki ureja javno naročanje,
veljajo tudi za oddajo koncesij gradenj.
85. člen
(posebnost pri izbiri koncesionarja gradenj)
Če je predmet koncesije gradenj tudi koncesija gospodarske
javne službe ali druge dejavnosti, kjer zakon zaradi varovanja javnega interesa
izrecno predpisuje izdajo upravne odločbe, mora koncedent izbranemu
koncesionarju pred sklenitvijo koncesijske pogodbe izdati odločbo, s katero mu
podeli pravico izvajati to dejavnost. Drugih udeležencev (strank, stranskih
udeležencev) v upravnem postopku izdaje odločbe ni.
3. RAZMERJA S TRETJIMI OSEBAMI
86. člen
(dodelitev koncesioniranih del tretjim osebam)
(1) V primerih koncesije gradenj, katere vrednost, ocenjena
skladno s predpisi o javnih naročilih, znaša najmanj 5.278.000 eurov, sme
koncedent od koncesionarja zahtevati, da dodeli najmanj 30 odstotkov vrednosti
koncesioniranih del tretjim osebam, z možnostjo, da kandidati ponudijo
podizvajalcem tudi udeležbo v večjem deležu.
(2) Koncedent sme, ne glede na določbo prejšnjega odstavka,
od kandidatov za dodelitev koncesije zahtevati, da v svoji ponudbi navedejo
odstotek del, ki jih bodo dodelile tretjim osebam.
(3) Povezane družbe oziroma gospodarske družbe ali druge
osebe, ki so se združile ali povezale, da bi dobile koncesijo, se ne štejejo
kot tretje osebe. Povezana družba pomeni katero koli podjetje, nad katerim
koncesionar lahko neposredno ali posredno izvršuje prevladujoč in odločilen
nadzor, ali katero koli podjetje, ki lahko izkazuje prevladujoč in odločilen
nadzor nad koncesionarjem, ali podjetje, ki je koncesionar in nad katerim
izkazuje prevladujoč in odločilen nadzor drugo podjetje, kar izhaja iz
lastništva, finančne udeležbe ali pravnih pravil, iz katerih izhaja ta odnos.
Domneva se, da podjetje izkazuje prevladujoč in odločilen nadzor, kadar, v
odnosu do drugega podjetja, neposredno ali posredno:
-
ima večinski lastniški delež v kapitalu drugega podjetja,
-
nadzoruje večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je izdalo drugo
podjetje, ali
-
lahko imenuje več kot polovico članov organa upravljanja ali nadzornega
organa drugega podjetja.
(4) Vlogi za koncesijo mora kandidat priložiti popoln seznam
povezanih družb. Koncesionar je dolžan koncedentu poročati o kakršni koli
poznejši spremembi razmerij med podjetji, povezanimi z njimi.
(5) V koncesijski pogodbi mora biti odstotek del, dodeljenih
tretjim osebam, natančno določen.
87. člen
(naročila koncesionarjev gradenj)
(1) Koncesionar, ki je javni naročnik ali naročnik na vodnem,
energetskem, prometnem in poštnem sektorju, mora pri oddaji naročil ravnati
skladno z Zakonom o javnem naročanju oziroma zakonom, ki ureja javna naročila
in naročila na vodnem, energetskem, prometnem in poštnem sektorju.
(2) V primeru koncesije gradenj v smislu prvega odstavka 79.
člena tega zakona mora koncesionar, ki ni javni naročnik, za oddajo gradenj
tretjim osebah, katerih vrednost, ocenjena skladno s predpisi o javnih
naročilih, znaša najmanj 5.278.000 eurov, objaviti javni razpis, skladno z
Zakonom o javnem naročanju. Osebe iz tretjega odstavka 86. člena tega zakona se
ne štejejo za tretje osebe.
(3) Za naročila gradenj, ki jih odda koncesionar, ki ni javni
naročnik, je rok za sprejem prijav za sodelovanje najmanj 37 dni od dneva
posredovanja zahteve za objavo javnega razpisa v uradno glasilo Republike
Slovenije in/ali Evropske unije, rok za sprejem ponudb pa najmanj 40 dni od
dneva posredovanja zahteve za objavo javnega razpisa v uradno glasilo Republike
Slovenije in/ali Evropske unije ali povabila k oddaji ponudb. Glede podaljšanja
oziroma skrajšanja rokov veljajo za koncesionarje pravila Zakona o javnem
naročanju, kot za javne naročnike (obvezen ogled, uporaba elektronskih sredstev
…).
(4) Izjeme, ki veljajo pri izbiri izvajalca javnih naročil
gradenj, veljajo tudi za oddajo naročil koncesionarjev gradenj.
88. člen
(neobvezne objave javnih razpisov)
Koncesionarji gradenj lahko objavijo tudi javne razpise, ki
niso obvezni po tem zakonu.
4. KONCESIJSKA POGODBA
89. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Na podlagi izbire koncesionarja gradenj skleneta
koncedent in koncesionar koncesijsko pogodbo.
(2) V primeru, da je predmet koncesije gradenj tudi izvajanje
gospodarske javne službe, se sklenitev koncesijske pogodbe šteje za pridobitev
koncesije gospodarske javne službe.
90. člen
(vsebina koncesijskega razmerja)
(1) Glede sklenitve koncesijske pogodbe in vsebine
koncesijskega razmerja, veljavnosti pogodbe in njene enostranske spremembe,
pravic in obveznosti javnega partnerja in izvajalca javno-zasebnega
partnerstva, prenosa ter prenehanja koncesijskega razmerja se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe, v delu, ki se
nanaša na koncesijska razmerja. V primeru, da je predmet koncesije gradenj tudi
izvajanje gospodarske javne službe, se zakon, ki ureja gospodarske javne
službe, neposredno uporablja (na primer enostranski posegi v razmerje, odvzem
koncesije …).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek vsebuje koncesijska pogodba
zlasti tudi določbe o:
-
obliki in namenu koncesije gradenj,
-
vrsti in višini ter obliki in načinu skupnih sredstev oziroma sredstev,
ki se sofinancirajo, ali vloženih zasebnih sredstev,
-
razmerjih v zvezi z morebitnimi sredstvi, ki jih vloži javni partner, in
načinu vračila ali odkupa vloženih javnih sredstev,
-
terminskem planu porabe javnih sredstev,
-
načinu nadzora nad namensko porabo sredstev,
-
terminskem planu in načinu izvajanja investicij v objekte in naprave ter
izpolnjevanja drugih obveznosti,
-
modelu lastninske pravice na objektih in napravah, kakor izhajajo iz 80.
člena tega zakona,
-
pogojih za oddajo poslov podizvajalcem,
-
spremembah v družbi koncesionarja, o katerih mora ta pridobiti soglasje
javnega partnerja,
-
možnostih vstopa v koncesijsko razmerje namesto dosedanjega
koncesionarja (t. i. step in),
-
pogodbenih kaznih ter razlogih za odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe
ter pravicah in obveznostih pogodbenih strank v takih primerih.
5. SUBSIDIARNA UPORABA PRAVIL KONCESIJSKEGA PARTNERSTVA
91. člen
(subsidiarna uporaba pravil koncesijskega partnerstva)
V primeru, če posamezno vprašanje koncesije gradenj ni
urejeno drugače v tem delu, se za izbiro zasebnega partnerja in izvajanje
javno-zasebnega partnerstva uporabljajo pravila, ki urejajo koncesijsko
partnerstvo.
V. DEL: KONCESIJE STORITEV
92. člen
(pojem koncesije storitev)
Ko je predmet koncesijskega partnerstva izvajanje
gospodarskih javnih služb ali dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod
pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe, oziroma drugih dejavnosti,
katerih izvajanje je v javnem interesu, ali izgradnja objektov in naprav ali
njihovih posameznih delov, katerih koncesionar ima v času trajanja razmerja
pravico do njihove uporabe, upravljanja oziroma izkoriščanja oziroma da se
pravica do uporabe, upravljanja oziroma izkoriščanja objektov in naprav
kombinira s plačilom za izvedbo gradenj in ne gre za koncesijo gradenj (v
nadaljnjem besedilu: koncesije storitev), se za izbiro koncesionarja in
izvajanje koncesijskega razmerja uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo
koncesijsko partnerstvo.
93. člen
(izvajanje gospodarskih javnih služb)
Če je predmet koncesije storitev izvajanje gospodarskih
javnih služb ali dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki
veljajo za gospodarske javne službe, se za izbiro koncesionarja in izvajanje
koncesijskega razmerja uporabljajo tudi pravila zakona, ki ureja gospodarske
javne službe.
94. člen
(izvajanje drugih dejavnosti v javnem interesu)
Če je predmet koncesije storitev izvajanje drugih dejavnosti,
katerih izvajanje je v javnem interesu, se za izbiro koncesionarja in izvajanje
koncesijskega razmerja smiselno uporabljajo tudi pravila zakona, ki ureja
gospodarske javne službe.
95. člen
(smiselna uporaba pravil koncesij gradenj)
Če ni z zakonom drugače določeno, se za izvajanja koncesij
storitev smiselno uporabljajo pravila o porazdelitvi tveganj, izločitveni
pravici in nastanku, sklenitvi ter vsebini koncesijskega razmerja, določena v
IV. delu tega zakona.
VI. DEL: POSEBNOSTI STATUSNEGA PARTNERSTVA
1. OBLIKE STATUSNEGA PARTNERSTVA IN UPORABA PRAVA
96. člen
(statusno javno-zasebno partnerstvo)
Statusno javno-zasebno partnerstvo (v nadaljnjem besedilu:
statusno partnerstvo) je razmerje, sklenjeno med javnim in zasebnim partnerjem
na način, da država, ena ali več samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih
oseb javnega prava oziroma drug javni partner podeli izvajanje pravic in
obveznosti, ki iz javno-zasebnega partnerstva izhajajo, izvajalcu statusnega
javno-zasebnega partnerstva (v nadaljnjem besedilu: izvajalcu statusnega
partnerstva):
-
z ustanovitvijo pravne osebe, pod pogoji, ki jih določa to poglavje,
-
s prodajo deleža javnega partnerja v javnem podjetju ali drugi osebi
javnega ali zasebnega prava,
-
z nakupom deleža v osebi javnega ali zasebnega prava, z dokapitalizacijo
ali,
-
na drug, primeroma naštetim oblikam pravno in dejansko soroden in
primerljiv način
ter s prenosom izvajanja pravic in
obveznosti, ki iz javno-zasebnega partnerstva izhajajo, na to osebo (na primer
izvajanje gospodarske javne službe …).
97. člen
(kdaj ne gre za statusno partnerstvo)
Sprememba (konverzija) terjatev javnih partnerjev v deležu
pravne osebe v primeru prisilne poravnave, stečaja, ukrepov po zakonu, ki ureja
finančno poslovanje podjetij, oziroma drugega sorodnega postopka, katerega
namen ali posledica je lahko prenehanje pravne osebe, se ne šteje za statusno
partnerstvo po tem zakonu.
98. člen
(oblike statusnega partnerstva)
Statusno partnerstvo se izvaja zlasti na naslednje načine:
-
z ustanovitvijo pravne osebe, katere ustanovitelji so država, ena ali
več samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava oziroma drug
javni partner in ena ali več oseb zasebnega prava, ter prenosom izvajanja
pravic in obveznosti, ki iz javno-zasebnega partnerstva izhajajo, na to pravno osebo
(v nadaljnjem besedilu: partnerstvo z ustanovitvijo pravne osebe),
-
s prodajo dela deleža države, samoupravne lokalne skupnosti ali druge
osebe javnega prava oziroma drugega javnega partnerja v javnem podjetju ali
drugi pravni osebi nosilcu posebnih oziroma izključnih pravic ali javnih
pooblastil ter prenosom izvajanja oziroma nadaljevanjem (ohranitvijo) izvajanja
pravic in obveznosti, ki iz javno-zasebnega partnerstva izhajajo, na to pravno
osebo (v nadaljnjem besedilu: partnerstvo s prodajo deleža) ali
-
nakupom deleža javnega partnerja v osebi javnega prava ali drugi pravni
osebi, nosilcu posebnih oziroma izključnih pravic ali javnih pooblastil ter
prenosom izvajanja pravic in obveznosti, ki iz javno-zasebnega partnerstva
izhajajo, na to pravno osebo (v nadaljnjem besedilu: partnerstvo z nakupom
deleža).
99. člen
(uporaba pravil o koncesijah gradenj)
(1) Če ima razmerje statusnega partnerstva naravo koncesije
gradenj, se za javni razpis oziroma neposredno sklenitev, izbiro izvajalca
statusnega partnerstva ter dodelitev del tretjim osebam uporabljajo pravila o
koncesijah gradenj, določena v IV. delu tega zakona.
(2) Po končanem postopku izbire zasebnega partnerja iz
prejšnjega odstavka se sklene pogodba o statusnem partnerstvu.
100. člen
(uporaba pravil, če ima statusno partnerstvo naravo javnega
naročila)
(1) Če ima razmerje statusnega partnerstva naravo javnega
naročila, se za javni razpis oziroma neposredno sklenitev in izbiro izvajalca
statusnega partnerstva uporabljajo predpisi o javnih naročilih.
(2) Po končanem postopku izbire zasebnega partnerja iz
prejšnjega odstavka se sklene pogodba o statusnem partnerstvu.
101. člen
(kdaj se šteje, da ima razmerje naravo javnega naročila)
(1) Šteje se, da ima razmerje statusnega partnerstva naravo
javnega naročila, če statusni partner oziroma pravna oseba, ki je predmet
statusnega partnerstva, izvaja eno ali več dejavnosti, pri katerih nosi javni
partner večino ali celotno poslovno tveganje njenega izvajanja.
(2) Določbe 27. in 28. člena tega zakona o razmejitvi tveganj
med javnonaročniškim in koncesijskim partnerstvom se smiselno uporabijo tudi za
presojo statusnega partnerstva in postopek izbire javno-zasebnega partnerstva.
102. člen
(uporaba določb v drugih primerih)
Določba prejšnjega člena se, če ima razmerje statusnega
partnerstva naravo javnega naročila, uporablja tako v primeru partnerstva z
ustanovitvijo pravne osebe kot partnerstva s prodajo deleža in partnerstva z
nakupom deleža, smiselno pa tudi v drugih oblikah statusnega partnerstva.
103. člen
(uporaba določb o koncesijah v primeru prenosa posebnih ali
izključnih pravic)
(1) Če se na izvajalca statusnega partnerstva prenesejo
posebne ali izključne pravice (na primer plačilo nakupa deleža se opravi s
prenosom posebne ali izključne pravice na statusnega partnerja), partnerstvo pa
nima narave javnonaročniškega razmerja, se za izbiro statusnega partnerja
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe, v delu,
ki se nanaša na izbiro koncesionarja, v primeru, da je predmet partnerstva tudi
izvajanje gospodarske javne službe, pa se zakoni, ki urejajo gospodarske javne
službe, neposredno uporabljajo.
(2) Če ima partnerstvo naravo javnonaročniškega razmerja, se,
ne glede na prejšnji odstavek, za izbiro statusnega partnerja uporabi Zakon o
javnem naročanju.
2. JAVNI RAZPIS
104. člen
(objave razpisov)
(1) Javni partner objavi javni razpis za izbiro izvajalca
statusnega partnerstva, poleg objave v uradnem glasilu Republike Slovenije in
na svetovnem spletu, tudi v uradnem glasilu EU ali drugem primernem mediju,
specifičnem za določen predmet javno-zasebnega partnerstva (na primer
specializiranem časopisju).
(2) Objava v uradnem glasilu EU ali drugem primernem mediju,
specifičnem za določen predmet javno-zasebnega partnerstva, določena v prvem
odstavku tega člena, ni obvezna, če:
-
znaša celotna vrednost (projekta) statusnega partnerstva manj kot
5.278.000 eurov ali
-
delež zasebnega partnerja oziroma vseh zasebnih partnerjev v pravni
osebi (izvajalcu statusnega partnerja) ne presega kontrolnega deleža po zakonu,
ki ureja prevzeme.
105. člen
(subsidiarnost uporabe pravil, ki urejajo objave)
(1) Določba prejšnjega člena se uporablja v primeru, če ni
glede obveznih objav s tem ali drugim zakonom, ki ureja javna naročila ali
koncesije gradenj, drugače določeno. Zato javnega razpisa ni dopustno namesto v
uradnem glasilu EU objaviti v drugem primernem mediju, specifičnem za določen
predmet javno-zasebnega partnerstva, če ima statusno partnerstvo naravo javnega
naročila ali koncesije gradenj in je objava v uradnem glasilu EU obvezna.
(2) Če je glede na naravo razmerja javno-zasebnega
partnerstva (na primer koncesija gradenj) objava razpisa v uradnem glasilu EU
obvezna, ne sme javni partner javnega razpisa v drugem primernem mediju,
specifičnem za določen predmet javno-zasebnega partnerstva (na primer dnevnem
ali specializiranem časopisju), objaviti pred tem, preden posreduje javni
razpis v objavo v uradno glasilo EU, in ne z večjim številom podatkov, kot ga
vsebuje objava v uradnem glasilu EU, skladno z 82. členom tega zakona.
3. PRAVNOORGANIZACIJSKE OBLIKE OSEB STATUSNEGA PARTNERSTVA
106. člen
(pravnoorganizacijske oblike oseb v primeru partnerstva z
ustanovitvijo pravne osebe)
Pravna oseba statusnega partnerstva iz prve alinee 98. člena
tega zakona (partnerstvo z ustanovitvijo pravne osebe) se lahko ustanovi v
obliki kapitalske družbe ali druge pravno-organizacijske oblike, za obveznosti
katere ustanovitelji ne odgovarjajo.
107. člen
(druge pravnoorganizacijske oblike oseb)
Z posebnim zakonom se lahko določi tudi druga
pravnoorganizacijska oblika statusnega javno-zasebnega partnerstva (na primer
zavod …).
108. člen
(premoženjske in članske pravice)
Javni partner zagotavlja namen izvajanja javno-zasebnega
partnerstva, poleg z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi določenimi
oblastnimi (regulatornimi) pristojnostmi, tudi s pravicami, ki izhajajo iz
naslova deleža v pravni osebi statusnega partnerstva.
109. člen
(definicija pojma deleža)
Pojem »delež« se v smislu prejšnjega člena uporablja za deleže
v družbi z omejeno odgovornostjo, delnice v delniški družbi in evropski
delniški družbi, deleže na kapitalu drugih pravnih oseb, druge kapitalske
naložbe v pravne osebe ter druge pravice, na podlagi katerih ima njihov imetnik
pravico do sodelovanja pri premoženjskih (kapitalskih) in članskih (statusnih,
upravljavskih) pravicah pravne osebe.
110. člen
(stvari, ki niso v pravnem prometu kot vložek)
Stvari, ki na podlagi zakona niso v pravnem prometu, ni
dovoljeno vložiti kot kapital v statusnega partnerja. Akt o ustanovitvi,
sprejet v nasprotju s prejšnjim stavkom, je brez pravnega učinka.
4. POSEBNOSTI IZBORA V PRIMERU PARTNERSTVA S PRODAJO DELEŽA
111. člen
(uporaba predpisov v primeru partnerstva s prodajo deleža)
V primeru partnerstva s prodajo deleža se za javni razpis
oziroma neposredno sklenitev (prodajo), izbiro izvajalca statusnega
partnerstva, pravno varstvo v teh postopkih, razen v primeru iz 99. in 103.
člena tega zakona (javno naročilo, koncesija, koncesija gradenj), uporabljajo
predpisi o javnih financah, ki urejajo metode prodaje finančnega premoženja.
112. člen
(uporaba postopka s pogajanji)
Poleg z uporabo metod, ki urejajo prodajo finančnega
premoženja, v predpisih o javnih financah in postopka konkurenčnega dialoga
skladno s tem zakonom se lahko izbira partnerja s prodajo deleža iz prejšnjega
člena izvede tudi po postopku s pogajanji po predhodni objavi, pri čemer se
smiselno uporabijo določbe Zakona o javnem naročanju.
5. POSEBNOSTI IZBORA V PRIMERU PARTNERSTVA Z NAKUPOM DELEŽA
113. člen
(uporaba predpisov v primeru partnerstva z nakupom deleža)
(1) Če nakup deleža pomeni nastanek razmerja javno-zasebnega
partnerstva, se za izbiro partnerja smiselno uporabijo določbe, določene v
primeru javno-zasebnega partnerstva s prodajo deleža (4. poglavje tega dela).
(2) Ko bi imel nakup deleža naravo javnega naročila ali
koncesije, se za izbor izvajalca statusnega partnerstva uporabljajo pravila
javnonaročniškega oziroma koncesijskega partnerstva.
(3) Postopek nakupa deleža se v primerih, ki niso določeni v
prvem oziroma drugem odstavku tega člena, izvede po predpisih o javnih
financah.
6. NELASTNIŠKI VLOŽKI OSEB ZASEBNEGA PRAVA
114. člen
(pojem nelastniških vložkov oseb zasebnega prava)
(1) Osebe zasebnega prava lahko v izvajalca statusnega
partnerstva vlagajo svoje premoženje (nepremičnine, premičnine, pravice,
denarna sredstva idr.), če to ne nasprotuje zakonu (v nadaljnjem besedilu:
nelastniški vložki oseb zasebnega prava).
(2) Kot nelastniški vložki oseb zasebnega prava se lahko
štejejo vsi vložki, ki niso določeni v 109. členu tega zakona.
115. člen
(objava možnosti nelastniških vlaganj)
Možnost vlaganja nelastniških vložkov oseb zasebnega prava
objavi javni partner oziroma izvajalec statusnega partnerstva na svetovnem
spletu, pri izbiri oseb zasebnega prava iz prvega odstavka prejšnjega člena (v
nadaljnjem besedilu: vlagatelj) pa mora ravnati skladno z načelom
transparentnosti in nediskriminatornosti.
116. člen
(pravice vlagateljev)
(1) Vlagatelji v izvajalcu statusnega partnerstva ne
postanejo delničarji oziroma družbeniki, temveč pridobijo vlagateljski delež,
ki predstavlja skupek njihovih premoženjskih pravic, določenih s tem zakonom in
pogodbo o vložkih oseb zasebnega prava iz 120. člena tega zakona.
(2) Vlagatelji imajo pravico do dela dobička statusnega
partnerja in pravico do povrnitve svoje vloge oziroma pravico do ustreznega
dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju izvajalca statusnega
partnerstva v skladu z zakonom in pogodbo o vložkih oseb zasebnega prava iz
120. člena tega zakona.
(3) Vlagatelj je udeležen pri izgubi statusnega partnerja
tako, da se sorazmerno zmanjšuje vrednost njegove vloge glede na vložena
sredstva in vloge imetnikov deležev, če ni s pogodbo drugače določeno. Če
izguba presega vrednost vlagateljske vloge, vlagatelj ni dolžan zagotoviti
dodatnega premoženja. Sorazmerni del izgube pa se poračunava s pripadajočimi
dobički v naslednjem obdobju.
(4) Če osebe zasebnega prava v premoženje statusnega
partnerja vlagajo nepremičnine, se za vlaganje smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja gospodarske družbe, v delu, ki ureja vlaganje nepremičnin v
osnovni kapital gospodarskih družb (cenitev).
(5) Vlagateljski deleži se lahko odsvojijo in dedujejo.
Pogodba iz 120. člena tega zakona lahko prepove odsvojitev, določi predkupno
pravico imetnikov deležev ali drugih vlagateljev in dovoli delno odsvojitev
vlagateljskega deleža.
117. člen
(izračunavanje dobička in izgube)
(1) Na koncu vsakega poslovnega leta mora izvajalec
statusnega partnerstva izračunati dobiček oziroma izgubo in vlagatelju
obračunati in skladno z določbami pogodbe izplačati dobiček, ki mu pripada na
podlagi njegovega vložka.
(2) Vlagatelj je udeležen pri izgubi izvajalca statusnega
partnerstva. Vlagatelj ni dolžan vrniti prejetega dobička zaradi poznejših
izgub in ni dolžan izvršiti doplačila zaradi izgube, ki presega vrednost
vlagateljevega vložka. Dokler je vlagateljev vložek zmanjšan zaradi izgub, se
sorazmerni del letnega dobička uporablja za kritje izgube, če ni dogovorjeno
kaj drugega.
118. člen
(pravica do obveščenosti)
(1) Vlagatelj ima pravico od izvajalca statusnega partnerstva
zahtevati prepis letnega poročila in vpogled v poslovne knjige (terjatev,
obveznosti, stalnih sredstev …) in poslovno dokumentacijo.
(2) Če izvajalec statusnega partnerstva ne ugodi zahtevam
vlagatelja iz prejšnjega odstavka, lahko sodišče na njegovo zahtevo odloči, da
naj se vlagatelju izroči prepis letnega poročila in predložijo poslovne knjige
in poslovna dokumentacija.
(3) S pogodbo se pravice vlagatelja iz prvega in drugega
odstavka tega člena ne morejo izključiti ali omejiti.
119. člen
(obračun)
(1) V vseh primerih prenehanja statusnega partnerja, razen v
primeru stečaja, mora izvajalec statusnega partnerstva napraviti obračun z
vlagateljem in mu v denarju izplačati ocenjeno vrednost njegovega deleža, razen
če pogodba tega drugače ne določa.
(2) V primeru stečaja statusnega partnerja ima vlagatelj
pravico do ustreznega dela preostalega premoženja za povrnitev vrednosti vloge
pred razdelitvijo premoženja imetnikom deležev, razen če pogodba o vložkih
določa pravico do ustreznega dela preostalega premoženja za vse vlagatelje in
imetnike deležev glede na velikost njihovih deležev.
120. člen
(pogodba o vložkih oseb zasebnega prava)
(1) S pogodbo o vložkih oseb zasebnega prava statusni partner
in osebe zasebnega prava uredijo medsebojna razmerja, če osebe zasebnega prava
vlagajo v premoženje statusnega partnerja svoje premoženje.
(2) Pogodba iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti:
1.
opredelitev vrste in obsega premoženja, ki ga oseba zasebnega prava
vlaga v statusnega partnerja,
2.
višino vložka,
3.
način uveljavljanja pravice do dobička,
4.
možnost prenehanja pogodbe (izstopa vložka iz družbe) in
5.
druge sestavine, določene s tem poglavjem.
121. člen
(pravica do razveze in povrnitve vloge)
(1) Vlagatelj ima pravico, da zahteva razvezo pogodbe o
vložku in povrnitev vrednosti svoje vloge v primeru spremembe dejavnosti
statusnega partnerja, njegovih statusnih preoblikovanj, sprememb akta o
ustanovitvi, družbene pogodbe oziroma statuta v delu, ki utegnejo bistveno
prizadeti interese vlagateljev, ter iz drugih utemeljenih razlogov.
(2) Vlagatelj ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti
svojega deleža po stanju na dan zahteve po povrnitvi vloge. Statusni partner
mora vrednost izplačati najkasneje v treh letih od dneva zahteve, z obrestmi po
obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled, pri
čemer morajo biti ustrezno zavarovane terjatve upnikov statusnega partnerja.
122. člen
(odgovornost za obveznosti oseb zasebnega prava)
Osebe zasebnega prava z vložki oseb iz tega poglavja za
obveznosti statusnega partnerja ne odgovarjajo s svojim premoženjem v smislu
Zakona o gospodarskih družbah in drugih predpisov.
123. člen
(smiselna uporaba v primeru drugih oblik javno-zasebnega
partnerstva)
Določbe tega poglavja o nelastniških vložkih oseb zasebnega
prava se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih oblik javno-zasebnega
partnerstva.
7. UPORABA PREDPISOV
124. člen
(uporaba predpisov o gospodarskih javnih službah)
(1) Glede opredelitve razmerja, razmerja med javno-zasebnim
partnerstvom in javnim pooblastilom ter večstranskega partnerstva se, če ni s
tem ali posebnim zakonom drugače določeno, smiselno uporabljajo določbe zakona,
ki ureja gospodarske javne službe, v delu, ki se nanaša na koncesijsko
razmerje.
(2) V primeru, če je predmet partnerstva izvajanje tudi
gospodarske javne službe, se zakon, ki ureja gospodarske javne službe, za
vprašanja iz prejšnjega odstavka neposredno uporablja.
125. člen
(druge oblike statusnega partnerstva)
Pravila, ki urejajo izbor statusnega partnerja v primeru
partnerstva z ustanovitvijo pravne osebe, se smiselno uporabljajo tudi v drugih
primerih statusnega partnerstva, ki v 98. členu tega zakona niso izrecno
urejeni.
8. POGODBA O STATUSNEM PARTNERSTVU
126. člen
(sklenitev pogodbe o statusnem partnerstvu)
(1) Na podlagi izbire izvajalca statusnega partnerstva
skleneta javni partner in izbrani izvajalec statusnega partnerstva pogodbo o
statusnem partnerstvu.
(2) V primeru, da je predmet javno-zasebnega partnerstva
izvajanje gospodarske javne službe, se sklenitev pogodbe o statusnem
partnerstvu šteje za pridobitev koncesije gospodarske javne službe.
127. člen
(vsebina pogodbe)
(1) Glede sklenitve pogodbe o statusnem partnerstvu in vsebine
statusnega partnerstva, veljavnosti pogodbe in njene enostranske spremembe,
pravic in obveznosti javnega partnerja in izvajalca statusnega partnerja (na
primer naročila koncesionarjev gradenj …), prenosa ter prenehanja razmerja
javno-zasebnega partnerstva se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja
gospodarske javne službe, v delu, ki se nanaša na koncesijska razmerja. V
primeru, da je predmet partnerstva tudi izvajanje gospodarske javne službe, se
zakon, ki ureja gospodarske javne službe, uporablja neposredno (na primer
enostranski posegi v razmerje, odvzem koncesije …).
(2) Ne glede na prvi odstavek, vsebuje pogodba o statusnem
partnerstvu zlasti tudi določbe o:
-
obliki in namenu statusnega partnerstva,
-
vrsti in višini ter obliki in načinu skupnih sredstev in sredstev, ki se
sofinancirajo, ali vloženih zasebnih sredstev,
-
razmerjih v zvezi s sredstvi, ki jih vloži javni partner, in načinu
vračila ali odkupa vloženih javnih sredstev,
-
terminskem planu porabe javnih sredstev,
-
načinu nadzora nad namensko porabo sredstev,
-
terminskem planu in načinu izvajanja morebitnih investicij ter
izpolnjevanja drugih obveznosti,
-
modelu lastninske pravice na objektih in napravah, kakor izhajajo iz 80.
člena tega zakona,
-
pogojih za oddajo poslov podizvajalcem,
-
spremembah v družbi statusnega partnerja, o katerih mora ta pridobiti
soglasje javnega partnerja,
-
pogodbenih kaznih ter razlogih za odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe
ter pravicah in obveznostih pogodbenih strank v takih primerih,
-
izključitvi zasebnega partnerja oziroma izstopa javnega partnerja,
-
možnostih vstopa v statusnega partnerja (130. člen, tako imenovani »step
in«) ter
-
ureditvi statusnih razmerij, skladno z naslednjim členom.
128. člen
(izločitvena pravica)
Ne glede na dogovorjeni model lastninske pravice, ima v
primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja izvajalca statusnega
partnerstva javni partner pravico, da za objekte in naprave, ob plačilu
ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno maso, na teh
uveljavlja izločitveno pravico. V tem primeru se smiselno uporablja 81. člen
tega zakona.
129. člen
(ureditev statusnih razmerij)
S pogodbo o statusnem partnerstvu se, če to ustrezno ne
določa že statut, družbena pogodba oziroma drug ustanovitveni akt statusnega
partnerja, določi tudi način upravljanja izvajalca statusnega partnerstva,
njegova notranja organizacija, sestava in naloge njegovih organov, način
odločanja ter razmerje med imetniki deležev in zasebnimi vlagatelji iz 120.
člena tega zakona.
130. člen
(vstop v statusnega partnerja)
Za vstop v statusnega partnerja (zamenjava zasebnega
partnerja v izvajalcu statusnega partnerstva) veljajo smiselno enaka pravila
kot za izbiro statusnega partnerja (javni razpis …), razen če javni partner po
predhodnem soglasju imetnika zasebnega deleža odloči, da se lahko za prenos
uporabijo pravila naslednjega člena.
131. člen
(prenos razmerja statusnega partnerja)
(1) Za prenos razmerja statusnega partnerstva (prenos na
novega izvajalca javno-zasebnega partnerstva) se smiselno uporabljajo pravila,
pogoji in postopek, ki jih za prenos koncesije določa zakon, ki ureja
gospodarske javne službe. Ne glede na določbe drugih zakonov, je treba pred
prenosom razmerja na novega izvajalca pridobiti dovoljenje oziroma soglasje
javnega partnerja, drug javni partner pa še soglasje ustanovitelja.
(2) Pravni nasledniki ali tretje osebe, ki so prevzemniki
statusnega partnerstva, v celoti prevzamejo vse pravice in obveznosti
odstopnika, še zlasti obveznosti v zvezi z nepretrganim izvajanjem
javno-zasebnega partnerstva ter zagotavljanjem dobrin in storitev uporabnikom
dejavnosti, ki je predmet partnerstva.
9. PRENEHANJE STATUSNEGA PARTNERSTVA
132. člen
(uporaba predpisov)
(1) Za prenehanja statusnega partnerstva se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe, v delu, ki se
nanaša na prenehanje koncesijskega razmerja. V primeru, da je predmet
partnerstva tudi izvajanje gospodarske javne službe, se zakon, ki ureja
gospodarske javne službe, uporablja neposredno.
(2) Določbe prvega odstavka tega člena se uporabljajo tudi v
primeru, ko ima statusno partnerstvo naravo javnega naročila ali koncesije
(gradnje).
10. PRENEHANJE IZVAJALCA STATUSNEGA PARTNERSTVA
133. člen
(pravna in poslovna sposobnost)
(1) Prenehanje razmerja statusnega partnerstva ne vpliva na
pravno in poslovno sposobnost izvajalca statusnega partnerstva.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, lahko v tem primeru javni
partner izstopi iz pravne osebe (statusnega partnerja) ali zasebnega partnerja
izključi pod pogoji, določenimi z zakonom in z aktom o ustanovitvi.
134. člen
(pogoji za izstop)
Šteje se, da so v primeru predčasnega prenehanja razmerja
statusnega partnerstva zaradi razlogov na strani izvajalca statusnega
partnerstva izpolnjeni pogoji za izstop javnega partnerja iz pravne osebe
(statusnega partnerja).
VII. DEL: NADZOR
135. člen
(nadzor nad izvajanjem dejavnosti)
(1) Javni partner ima pravico in dolžnost nadzorovati
izvajanje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Javni partner izvaja nadzor nad
izvajanjem javno-zasebnega partnerstva skladno z dogovorjenim načrtom nadzora
in zagotavljanja kakovosti.
(2) Javni partner lahko, ne glede na prvi odstavek, zahteva
poročila v pisni obliki o poslovanju izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki
se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti po pogodbi o javno-zasebnem
partnerstvu. Poročila vsebujejo podatke o:
-
izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima izvajalec javno-zasebnega
partnerstva in se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti po pogodbi o
javno-zasebnem partnerstvu,
-
obveznostih, terjatvah in drugem premoženju izvajalca javno-zasebnega
partnerstva,
-
pritožbah uporabnikov storitev javno-zasebnega partnerstva (evidenco po
datumu in vsebini) in o njihovem reševanju,
-
oddaji poslov podizvajalcem in spremembah v družbi izvajalca
javno-zasebnega partnerstva,
-
škodnih dogodkih (evidenco po datumu, vsebini, višini ter morebitni
višini izplačil škodnih dogodkov),
-
spremenjenih pogojih izvajanja pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu,
-
koriščenju zavarovanj in
-
vseh drugih okoliščinah, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na
izvajanje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
(3) Če pogodba o javno-zasebnem partnerstvu ne določa
drugače, se poročila iz drugega odstavka tega člena pripravljajo letno.
(4) Pri izvedbi popisa iz druge alinee drugega odstavka mora
izvajalec javno-zasebnega partnerstva pozvati javnega partnerja, da pri tem
zagotovi sodelovanje njegovega predstavnika. O poteku popisa in ugotovitvah
mora predstavnik iz prvega stavka nemudoma obvestiti poslovodstvo javnega
partnerja.
(5) Poleg poročil iz drugega odstavka tega člena ima javni
partner pravico do vpogleda v poslovne knjige in letne računovodske izkaze, ki
jih mora izvajalec javno-zasebnega partnerstva pripravljati v skladu z zakonom.
136. člen
(nadzorstveni ukrepi)
(1) Poleg nadzora v skladu s predpisi o inšpekcijskem nadzoru
in poleg pravic javnega partnerja iz 137. in 138. člena tega zakona (oddaja
podizvajalcem in spremembe v družbi) izvaja pristojni organ javnega partnerja
nadzor na izvrševanjem nalog in obveznosti po pogodbi o javno-zasebnem
partnerstvu.
(2) V okviru tega nadzora smejo pooblaščeni predstavniki
pristojnega organa javnega partnerja:
-
pregledovati objekte in naprave javno-zasebnega partnerstva;
-
pregledovati dokumentacijo izvajalca javno-zasebnega partnerstva;
-
ugotavljati kvaliteto izvajanja predmeta javno-zasebnega partnerstva.
(3) Če pristojni organ javnega partnerja ugotovi, da
izvajalec javno-zasebnega partnerstva ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz
razmerja javno-zasebnega partnerstva, mu lahko, če je to določeno z zakonom ali
na njegovi podlagi izdanim predpisom (na primer koncesijskim aktom gospodarske
javne službe), z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo
ravnanje, ki izhaja iz razmerja javno-zasebnega partnerstva. V primeru, ko z
upravno odločbo iz prvega stavka ni mogoče enostransko naložiti obveznosti, se
za izpolnitev obveznosti zasebnega partnerja uporabljajo določbe drugih
predpisov in pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
(4) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka tega člena
ne zadrži izvršitve.
137. člen
(predhodno soglasje za posamezne posle)
(1) V pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu se določijo pogoji
za oddajo poslov podizvajalcem.
(2) V pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu se lahko, če je to
potrebno glede na naravo, obseg in predmet javno-zasebnega partnerstva,
določijo tudi posli, ki jih lahko izvajalec javno-zasebnega partnerstva sklene
samo na podlagi predhodnega soglasja javnega partnerja.
(3) Javni partner sme zavrniti soglasje iz drugega odstavka
tega člena izključno, če bi tak posel bil v nasprotju s pogodbo o
javno-zasebnem partnerstvu, javnim redom Republike Slovenije ali bi ogrozil
nemoteno izvajanje razmerja javno-zasebnega partnerstva.
138. člen
(spremembe v družbi izvajalca javno-zasebnega partnerstva)
(1) Izvajalec javno-zasebnega partnerstva mora obvestiti
javnega partnerja o spremembah, ki se nanašajo na ustanovitveni akt družbe,
statusno preoblikovanje družbe zasebnega partnerja in njegovih članov, na
pomembnejše spremembe v strukturi članstva v družbi, na vodenje družbe in na
njen nadzor.
(2) Javni partner in izvajalec javno-zasebnega partnerstva se
lahko v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu dogovorita, da mora izvajalec
javno-zasebnega partnerstva pred odločanjem o vseh ali posameznih spremembah iz
prvega odstavka tega člena pridobiti soglasje javnega partnerja. Javni partner
sme zavrniti soglasje le, če utemeljeno dvomi, da bi predlagana sprememba lahko
ogrozila izpolnjevanje obveznosti po pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.
VIII. DEL: PRAVO, KI SE UPORABI ZA REŠEVANJE SPOROV
139. člen
(pravo, ki se uporabi za razmerje javno-zasebnega
partnerstva)
Ne glede na pripadnost izvajalca javno-zasebnega partnerja,
se za razmerja med javnim partnerjem in izvajalcem javno-zasebnega partnerja
ter razmerja do uporabnikov uporabi slovensko pravo.
140. člen
(reševanje sporov)
(1) Stranki razmerja javno-zasebnega partnerstva se smeta
dogovoriti, da lahko spore, ki so neposredno povezani z razmerjem in ki niso v
izključni pristojnosti sodišča v Republiki Sloveniji, rešujeta pred dogovorjeno
arbitražo.
(2) Za razmerja med izvajalcem javno-zasebnega partnerstva in
uporabniki je izključno pristojno krajevno pristojno sodišče v Republiki
Sloveniji (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
IX. DEL: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
141. člen
(preoblikovanje obstoječih javnih podjetij)
(1) Obstoječa javna podjetja, ki izvajajo gospodarsko javno
službo, se lahko preoblikujejo v gospodarsko družbo, skladno z zakonom, ki
ureja gospodarske družbe, ali ohranijo, skladno z zakonom, status javnega
podjetja. O vrsti preoblikovanja odloči ustanovitelj najkasneje v treh letih po
uveljavitvi tega zakona.
(2) Če so v obstoječih javnih podjetjih vložki oseb zasebnega
prava, se ta javna podjetja, ne glede na prvi odstavek, najkasneje v enem letu
po uveljavitvi tega zakona:
-
preoblikujejo v gospodarsko družbo, skladno z zakonom, ki ureja
gospodarske družbe, ali
-
ohranijo skladno z zakonom status javnega podjetja, če se vložki oseb
zasebnega prava prenesejo v last Republike Slovenije, če javno podjetje izvaja
državno gospodarsko javno službo, ali v last samoupravne lokalne skupnosti, če
javno podjetje izvaja samoupravno lokalno javno službo oziroma če vložki oseb
zasebnega prava v teh javnih podjetjih na drug način prenehajo (na primer sklad
lastnih delnic).
(3) Prenos oziroma prenehanje poslovnega deleža iz drugega
odstavka tega člena se izvede skladno z določbami zakona, ki ureja gospodarske
družbe.
142. člen
(podelitev koncesije javnim podjetjem, ki se preoblikujejo v
gospodarsko družbo)
(1) Javna podjetja iz 141. člena, ki se preoblikujejo v
gospodarsko družbo, morajo za izvajanje gospodarskih javnih služb pridobiti
koncesijo brez javnega razpisa, skladno z drugim odstavkom, oziroma koncesijo
na podlagi javnega razpisa, skladno s tretjim odstavkom tega člena. Za
podelitev koncesije se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske javne
službe, če ta zakon ne določa drugače.
(2) Najkasneje v enem letu od vpisa preoblikovanja v sodni
register podeli ustanovitelj brez javnega razpisa koncesijo gospodarskim
družbam, ki so bile preoblikovane iz javnih podjetij (141. člen), če v teh
družbah osebe zasebnega prava nimajo vložkov.
(3) V primeru, da se obstoječa javna podjetja iz 141. člena
tega zakona preoblikujejo v gospodarsko družbo, mora ustanovitelj, če niso
izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, najkasneje v enem letu od vpisa
preoblikovanja v sodni register objaviti javni razpis za izbiro koncesionarja.
(4) Do sklenitve koncesijske pogodbe, vendar največ eno leto
oziroma največ tri leta, če do sklenitve koncesijske pogodbe ne pride iz
razlogov na strani ustanovitelja, gospodarska družba iz 141. člena tega zakona
izvaja gospodarsko javno službo na način, kot jo je izvajala do preoblikovanja
kot javno podjetje.
(5) Pri določitvi trajanja koncesije po tem členu mora
ustanovitelj upoštevati naravo javne službe in obseg njenega izvajanja,
dosedanja vlaganja v izvajanje javne službe in stopnjo njihove amortiziranosti,
morebitna potrebna nova vlaganja in druge okoliščine. Pri odločitvi o trajanju
koncesije mora ustanovitelj določiti najmanjši potreben čas trajanja koncesije.
143. člen
(podelitev koncesije gospodarskim družbam, ki so bile
preoblikovane iz javnih podjetij)
(1) Koncedenti morajo javni razpis za izbiro koncesionarja objaviti
v enem letu po uveljavitvi tega zakona tudi v primeru, ko izvajajo gospodarsko
javno službo tiste gospodarske družbe, ki so bile iz javnih podjetij oziroma
družbenih podjetij preoblikovane na podlagi prejšnjih predpisov (Zakon o
gospodarskih javnih službah, Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij …) ali
pa ustanovljene kot gospodarske družbe oziroma drugi pravni subjekti (na primer
zavodi …):
-
če jim je bila koncesija za izvajanje gospodarske javne službe podeljena
brez javnega razpisa, pa za tako neposredno podelitev v predpisu o načinu
izvajanja gospodarske javne službe ob podelitvi ni bilo podlage (na primer
določba v odloku, da se koncesija podeli brez javnega razpisa), ali
-
če niso izpolnjeni pogoji za podelitev koncesije brez javnega razpisa v
skladu z drugim odstavkom 142. člena (neobstoj vložkov oseb zasebnega prava).
(2) Določba prvega odstavka tega člena se sme smiselno
uporabiti tudi v primerih, če se ob uveljavitvi zakona dejavnost gospodarske
javne službe izvaja na način, ki z zakonom ni predviden (na primer začasne
pogodbe, pogodbe o upravljanju infrastrukture, pogodbe o izvajanju komunalnih
storitev …).
(3) Do sklenitve koncesijske pogodbe, vendar največ eno leto
oziroma največ tri leta, če do sklenitve koncesijske pogodbe ne pride iz
razlogov na strani ustanovitelja, sme dosedanji izvajalec izvajati gospodarsko
javno službo na način, kot jo je izvajal ob uveljavitvi tega zakona.
144. člen
(preoblikovanje javnih zavodov in javnih gospodarskih
zavodov)
Določila tega zakona o preoblikovanju javnih podjetij in
podelitvi koncesije javnim podjetjem, ki se preoblikujejo v gospodarsko družbo,
se smiselno uporabljajo tudi za preoblikovanje javnih gospodarskih zavodov in
javnih zavodov.
145. člen
(prenos iz osnovnega kapitala)
(1) Če so bila kot stvarni vložek v obstoječa podjetja
vložena tudi sredstva infrastrukture, ki skladno z zakonom niso v pravnem
prometu, se v breme kapitala prenesejo v last Republike Slovenije, če javno
podjetje ali druga pravna oseba izvaja državno gospodarsko javno službo oziroma
samoupravne lokalne skupnosti, če javno podjetje ali druga pravna oseba izvaja
samoupravno lokalno javno službo.
(2) Prenos stvari iz prvega odstavka tega člena se izvede na
podlagi delitvene bilance z zmanjšanjem kapitala, skladno z določili zakona, ki
ureja gospodarske družbe.
(3) Prenos iz tega člena se opravi najkasneje ob sklenitvi
pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
146. člen
(preoblikovanje pravno-organizacijskih oblik pravnih oseb
statusnega partnerstva)
Druge pravnoorganizacijske oblike pravnih oseb statusnega
partnerstva (na primer družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba …),
ki so izvajalci javno-zasebnega partnerstva in niso določene v 106. členu tega
zakona, se preoblikujejo v eno izmed pravnoorganizacijskih oblik pravnih oseb
zasebnega prava iz 106. člena tega zakona najkasneje do konca naslednjega
poslovnega in koledarskega leta po začetku izvajanja statusnega partnerstva,
sicer so izpolnjeni pogoji za razdor (enostranski odstop) razmerja
javno-zasebnega partnerstva iz razlogov na strani zasebnega partnerja.
147. člen
(javnofinančna omejitev)
Če bi izvedba javno-zasebnega partnerstva terjala plačilo iz
sredstev javnih financ, sme javni partner skleniti pogodbo o javno-zasebnem
partnerstvu, če so v proračunu Republike Slovenije, proračunu samoupravne
lokalne skupnosti ali finančnem načrtu za to predvidena sredstva.
148. člen
(uporaba zakona za projekte javno-zasebnega partnerstva na
drugih področjih)
Do ureditve javno-zasebnega partnerstva na posameznih
področjih se postopek izbire javno-zasebnega partnerja in izvajanja razmerja
smiselno uporablja tudi za postopke zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali
javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu na
področjih, na katerih oblike javno-zasebnega partnerstva (na primer koncesija)
s posebnim zakonom niso urejene.
149. člen
(odločanje o izbiri koncesionarja)
Ne glede na določbe občinskih odlokov, izda odločbo o izbiri
koncesionarja v lokalni skupnosti občinska uprava, o pritožbi zoper odločbo
občinske uprave pa odloča župan.
150. člen
(podzakonski predpisi)
(1) Vlada Republike Slovenije mora v tridesetih dneh po
uveljavitvi tega zakona izdati predpis iz 22. člena.
(2) Minister, pristojen za finance, mora ob uveljavitvi tega
zakona izdati predpis iz četrtega odstavka 8. člena tega zakona.
(3) Minister, pristojen za finance, mora v tridesetih dneh po
uveljavitvi tega zakona izdati predpis iz 20. člena tega zakona.
151. člen
(oblikovanje organizacijske enote v svoji sestavi)
Minister, pristojen za finance, oblikuje posebne
organizacijske enote v svoji sestavi iz 20. člena tega zakona v roku treh
mesecev po uveljavitvi tega zakona.
152. člen
(dokončanje dosedanjih postopkov)
Že začeti postopki, ki imajo skladno s tem zakonom naravo ene
izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, se lahko končajo po dosedanjih
predpisih.
153. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
-
besedilo »ali nedoločen« v 27. členu Zakona o zavodih (Uradni list RS/I,
št. 12/91 in 17/91 – ZUDE ter Uradni list RS, št. 55/92 – ZVDK, 13/93, 66/93,
45/94 – odločba US, 8/96, 31/00 – ZP-L in 36/00 – ZPDZC),
-
besedilo »osebam zasebnega prava« v četrti alinei prvega odstavka 6.
člena, peta alinea prvega odstavka 6. člena, besedilo v 25. členu, ki se glasi:
»ali pa se ustanovi kot podjetje z vložki zasebnega kapitala, če to ni v
nasprotju z javnim interesom, zaradi katerega je ustanovljeno«, in 54. do 58.
člen Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98),
-
80.j člen Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00,
79/01, 30/02, 56/02 – ZJU in 110/02 – ZDT-B) in
-
35. člen in tretji odstavek 36. člena Zakona o gospodarskih javnih
službah, koliko gre za razmerja javno-zasebnega partnerstva,
-
peti odstavek 20. člena, enajsta alinea 21. člena ter 39. do 70. člen
Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št.
93/05).
154. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 310-01/06-8/1
Ljubljana, dne 23. novembra 2006
EPA 1025-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.