Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o
volitvah v državni zbor obsega:
-
Zakon o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 z dne 12. 9.
1992),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS,
št. 13/93 z dne 12. 3. 1993),
-
Zakon o dopolnitvi zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št.
60/95 z dne 20. 10. 1995),
-
Odločbo o razveljavitvi dela 87. člena zakona o volitvah v Državni zbor,
o določitvi ugotavljanja izida glasovanja po pošti iz tujine ter o datumu
morebitnega ponovnega glasovanja na volitvah predsednika republike v letu 1997
(Uradni list RS, št. 67/97 z dne 30. 10. 1997),
-
Ustavni zakon o dopolnitvi 80. člena ustave Republike Slovenije – UZ80
(Uradni list RS, št. 66/00 z dne 26. 7. 2000),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o političnih strankah – ZPolS-A
(Uradni list RS, št. 70/00 z dne 8. 8. 2000),
-
Delno razveljavitev zakona o volitvah v državni zbor, zakona o državnem
svetu, zakona o volitvah predsednika republike in zakona o lokalnih volitvah
(Uradni list RS, št. 73/03 z dne 29. 7. 2003),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor –
ZVDZ-B (Uradni list RS, št. 78/06 z dne 25. 7. 2006).
ZAKON
O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR
(neuradno prečiščeno besedilo št. 7)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Poslanci državnega zbora se volijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s
tajnim glasovanjem.
2. člen
Poslanci se volijo po volilnih enotah.
Poslanci se volijo po načelu, da se en
poslanec voli na približno enako število prebivalcev, in po načelu, da so v
državnem zboru sorazmerno zastopani politični interesi.
Italijanska in madžarska narodna skupnost
volita v državni zbor vsaka po enega poslanca.
3. člen
Kolikor ta zakon nima posebnih določb za
volitve poslancev italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, se za te
volitve smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za volitve drugih
poslancev.
4. člen
Roki po tem zakonu tečejo ne glede na
nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve.
Vloge, ki so po tem zakonu vezane na roke,
se vlagajo neposredno pri pristojnih organih.
5. člen
Javna volilna propaganda se mora končati
najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja.
6. člen
Stroški za izvedbo volitev se krijejo iz
proračuna Republike Slovenije.
Šteje se, da so sredstva za izvedbo volitev
v smislu zakonov, ki urejajo javne finance in javna naročila, zagotovljena z
dnem, ki je z razpisom volitev določen kot dan, s katerim začnejo teči roki za
volilna opravila.
Javna naročila, potrebna za izvedbo
volitev, se pri rednih volitvah lahko začnejo še pred dnem razpisa volitev.
Če zaradi rokov, ki jih zahteva izvedba
volitev, ni mogoče spoštovati rokov, določenih z zakonom, ki ureja javna
naročila, se javno naročilo odda po postopku s pogajanji brez predhodne objave.
II. VOLILNA PRAVICA
7. člen
Pravico voliti in biti voljen za poslanca
ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst
let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. (delno
razveljavljen)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
pravice voliti in biti voljen nima državljan Republike Slovenije, ki je
dopolnil osemnajst let starosti, pa mu je bila zaradi duševne bolezni,
zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali
podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost
ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev.
Sodišče v postopku za odvzem poslovne
sposobnosti ali podaljšanje roditeljske pravice čez polnoletnost posebej odloči
o odvzemu pravice voliti in biti voljen.
Pravico voliti uresničuje volivec v volilni
enoti, v kateri ima stalno prebivališče.
Volivec, ki nima stalnega prebivališča v
Republiki Sloveniji, uresničuje pravico voliti v volilni enoti, v kateri je
imel zadnje stalno prebivališče sam ali eden od staršev. Če tega ni mogoče
ugotoviti, volivec sam odloči, v kateri volilni enoti in volilnem okraju bo
uresničeval volilno pravico.
8. člen
Pravico voliti in biti voljen za poslanca
italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti imajo pripadniki teh narodnih
skupnosti, ki imajo volilno pravico.
9. člen
Volivci glasujejo osebno. Nihče ne more
glasovati po pooblaščencu.
Glasuje se tajno z glasovnicami.
Osebi, ki je vpisana v volilni imenik, se
ne sme odvzeti glasovalne pravice in tudi ne preprečiti glasovanja.
10. člen
Volivcu morata biti zagotovljeni svoboda in
tajnost glasovanja.
Nihče ne sme biti klican na odgovornost
zaradi glasovanja, niti se ne sme od njega zahtevati, naj pove, ali je
glasoval, kako je glasoval oziroma zakaj ni glasoval.
11. člen
Evidenco volilne pravice ureja zakon.
III. SPLOŠNE VOLITVE
12. člen
Splošne volitve v državni zbor so redne in
predčasne.
Redne volitve se opravijo na štiri leta.
Predčasne volitve se opravijo, če se
državni zbor razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe.
13. člen
Redne volitve se opravijo najprej dva
meseca in najkasneje petnajst dni pred potekom štirih let od prve seje
prejšnjega državnega zbora. V primeru podaljšanja mandatne dobe se ta rok šteje
od dneva izteka podaljšane mandatne dobe.
Predčasne volitve se opravijo najkasneje
dva meseca po razpustu državnega zbora.
Mandatna doba prejšnjega državnega zbora se
konča s prvo sejo novega državnega zbora. Za prvo sejo novega državnega zbora
se šteje seja, na kateri je potrjenih več kot polovica poslanskih mandatov.
14. člen
Splošne volitve razpiše predsednik
republike.
Predčasne volitve razpiše predsednik
republike z aktom o razpustitvi državnega zbora.
Akt o razpisu volitev se objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
15. člen
Redne volitve se razpišejo najprej 135 dni
in najkasneje 75 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega
zbora.
Od dneva razpisa volitev do dneva
glasovanja ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60 dni.
Predčasne volitve se lahko opravijo najprej
v 40 dneh od dneva razpisa.
16. člen
V aktu o razpisu volitev se določi dan
razpisa volitev in dan glasovanja.
Z dnem, ki je določen kot dan razpisa
volitev, začnejo teči roki za volilna opravila.
Za dan glasovanja se določi nedelja ali
drug dela prost dan.
IV. NADOMESTNE VOLITVE
17. člen
Če poslancu preneha mandat, razen če je
odstopil prej kot v šestih mesecih od potrditve mandata, postane poslanec za
preostanek mandatne dobe tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil
izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec, ki mu je prenehal mandat.
Če preneha mandat poslancu narodne
skupnosti, postane poslanec za preostanek mandatne dobe tisti kandidat s
seznama kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec, ki mu
je prenehal mandat.
Če kandidat iz prvega oziroma drugega
odstavka tega člena v roku osmih dni ne sporoči, da sprejema mandat, se ta
pravica prenese na naslednjega kandidata.
18. člen
Če na listi oziroma seznamu iz prejšnjega
člena ni naslednjega kandidata, se opravijo nadomestne volitve.
Nadomestne volitve se opravijo tudi, če
poslancu v primeru iz prvega odstavka prejšnjega člena preneha mandat, ker je
odstopil prej kot v šestih mesecih od potrditve mandata.
Nadomestne volitve se ne opravijo, če
poslancu preneha mandat manj kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe
državnega zbora, razen če zbor odloči drugače.
Na nadomestnih volitvah se poslanec izvoli
za čas do izteka mandatne dobe državnega zbora.
19. člen
Nadomestne volitve razpiše predsednik
republike najkasneje v petnajstih dneh po ugotovitvi državnega zbora o prenehanju
mandata.
Nadomestne volitve se opravijo v volilni
enoti, v kateri je bil izvoljen poslanec, ki mu je prenehal mandat.
Na nadomestnih volitvah je izvoljen
kandidat, ki je dobil največ glasov.
Če se na nadomestnih volitvah v volilni
enoti voli dvoje ali več poslancev, se glasuje o vseh
kandidatih na listah kandidatov v vseh volilnih okrajih. Volivec lahko glasuje
za največ toliko kandidatov, kolikor poslancev se voli na nadomestnih volitvah
v volilni enoti. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov.
Nadomestne volitve se opravijo po določbah
tega zakona, ki veljajo za splošne volitve, kolikor ni v tem členu drugače
določeno.
V. VOLILNE ENOTE
20. člen
Za volitve poslancev državnega zbora se
oblikuje osem volilnih enot. V vsaki volilni enoti se voli enajst poslancev.
Volilne enote se oblikujejo v skladu z
načelom, da se en poslanec voli na približno enako število prebivalcev.
Pri oblikovanju volilnih enot in volilnih
okrajev je treba upoštevati geografsko zaokroženost ter skupne kulturne in
druge značilnosti teh.
Volilni okraj lahko obsega območje ene
občine, območje dveh ali več občin, ali območje dela občine.
Vsaka volilna enota se razdeli na enajst
volilnih okrajev, tako da je v vsakem volilnem okraju približno enako število
prebivalcev. V vsakem volilnem okraju se glasuje za enega kandidata.
Za volitve poslancev italijanske oziroma
madžarske narodne skupnosti se na območjih, kjer ti skupnosti živita,
oblikujeta posebni volilni enoti.
21. člen
Volilne enote in volilne okraje določa
zakon.
VI. VOLILNI ORGANI
22. člen
Volitve poslancev vodijo in izvajajo
volilne komisije in volilni odbori (v nadaljnjem besedilu: volilni organi).
Volilne komisije se imenujejo za štiri
leta, volilni odbori pa za vsake volitve.
23. člen
Volilne komisije so:
1.
državna volilna komisija,
2.
volilne komisije volilnih enot,
3.
okrajne volilne komisije.
Za volitve poslancev italijanske in
madžarske narodne skupnosti se imenujeta volilni komisiji posebnih volilnih
enot.
24. člen
Volilni organ sestavljajo predsednik in
člani ter njihovi namestniki (v
nadaljnjem besedilu: člani).
Člani volilnih organov so lahko samo osebe,
ki imajo volilno pravico.
Nihče ne more biti član več kot enega
volilnega organa.
25. člen
Član volilnega organa ne more hkrati
kandidirati na volitvah.
Če član volilnega organa sprejme
kandidaturo, mu po zakonu preneha funkcija člana v volilnem organu.
Člani volilnih organov ne morejo biti
predstavniki oziroma zaupniki list kandidatov.
26. člen
Funkcija v volilnem organu je častna.
Člani volilnih organov morajo opravljati
svojo funkcijo vestno, odgovorno in morajo delovati samo na podlagi zakonov in
drugih predpisov, neodvisno od kakršnihkoli drugih navodil.
Člani volilnih organov imajo zaradi dela v
volilnem organu pravico do ustreznega nadomestila. Višino nadomestil oziroma povračil stroškov članov volilnih
organov, tajnikov in drugih oseb, ki opravljajo dolžnosti pri volitvah, določi
državna volilna komisija v soglasju z ministrstvom, pristojnim za finance. Za
člane državne volilne komisije se višina nadomestil določi za vsak začeti mesec
izvajanja volilnih opravil na osnovi osnovne plače predsednika ustavnega
sodišča, in sicer za predsednika državne volilne komisije in njegovega
namestnika v višini največ ene četrtine osnovne plače predsednika ustavnega
sodišča, za druge člane državne volilne komisije pa v višini največ ene šestine
osnovne plače predsednika ustavnega sodišča. Državna volilna komisija določi
višino nadomestil v odvisnosti od udeležbe na sejah in drugih aktivnosti. V
času, ko ni volitev, predsednik državne volilne komisije prejema nadomestilo v
višini 10% osnovne plače predsednika ustavnega sodišča, njegov namestnik pa
nadomestilo v višini 5% osnovne plače predsednika ustavnega sodišča.
27. člen
Volilni organ je sklepčen, če so navzoči
vsi člani oziroma njihovi namestniki.
Volilni organ je sklepčen, če so namesto
odsotnih članov navzoči katerikoli namestniki. Predsednika lahko nadomešča samo
njegov namestnik.
28. člen
Volilni organ odloča z večino glasov vseh
članov.
Če zaradi enakega števila glasov za in proti
ne pride do odločitve, odloči glas predsednika volilnega organa.
Če volilni organ pravočasno ne sprejme
odločitve, ki je nujno potrebna za izvedbo volitev, odloči predsednik volilnega
organa.
29. člen
Državni organi in organi lokalne samouprave
so dolžni pomagati volilnim organom pri njihovem delu ter jim na njihovo
zahtevo dati podatke, ki jih potrebujejo pri svojem delu.
Administrativne in tehnične pogoje za
delovanje okrajnih volilnih komisij in volilnih komisij volilnih enot
zagotavljajo upravne enote, na katerih je sedež teh komisij.
Če izvedba javnega naročila zaradi rokov,
ki jih zahteva izvedba predčasnih volitev, ali drugih resnih razlogov ni
mogoča, poskrbi za tisk in distribucijo tiskanega gradiva, ki ga določi
pristojni volilni organ, podjetje, ki ga zakon določa kot založnika Uradnega
lista Republike Slovenije.
30. člen
Pri delu volilnih komisij volilnih enot in državne volilne komisije so lahko navzoči predstavniki list kandidatov.
Pri delu volilnih odborov in okrajnih
volilnih komisij so lahko navzoči zaupniki list kandidatov.
Predstavniki in zaupniki list kandidatov
lahko opozorijo predsednika volilnega organa na nepravilnosti.
31. člen
Predstavnika liste kandidatov določi
predlagatelj liste ob predložitvi liste kandidatov volilni komisiji volilne
enote.
Imena zaupnikov liste kandidatov sporoči
predstavnik liste okrajni volilni komisiji najkasneje pet dni pred dnem
glasovanja.
Predstavnik oziroma zaupnik liste
kandidatov ne sme biti kandidat.
Zaupnik liste kandidatov je lahko samo
oseba, ki je vpisana v evidenco volilne pravice na območju volilne enote.
32. člen
Državno volilno komisijo imenuje državni
zbor.
Državno volilno komisijo sestavljajo
predsednik in pet članov ter njihovi namestniki.
Za predsednika državne volilne komisije in njegovega namestnika se imenujeta sodnika
vrhovnega sodišča.
Dva člana in dva namestnika članov državne volilne komisije se imenujeta izmed pravnih strokovnjakov. Trije
člani in namestniki članov državne volilne komisije se imenujejo po predlogih
poslanskih skupin, pri čemer se upošteva sorazmerna zastopanost političnih
strank.
33. člen
Volilne komisije volilnih enot imenuje državna
volilna komisija.
Volilno komisijo volilne enote sestavljajo
predsednik in trije člani ter njihovi namestniki.
Predsednik in namestnik predsednika volilne
komisije volilne enote se imenujeta izmed sodnikov.
En član in en namestnik člana volilne
komisije volilne enote se imenujeta izmed pravnih strokovnjakov. Dva člana in
dva namestnika članov volilne komisije volilne enote se imenujeta po predlogih
poslanskih skupin, pri čemer se upošteva sorazmerna zastopanost političnih
strank.
V volilni komisiji posebne volilne enote za
izvolitev poslanca narodne skupnosti mora biti vsaj en član pripadnik narodne
skupnosti.
34. člen
Okrajne volilne komisije imenuje državna
volilna komisija.
Okrajna volilna komisija se imenuje za
območje volilnega okraja.
Okrajno volilno komisijo sestavljajo
predsednik in trije člani ter njihovi namestniki. Predsednik okrajne volilne
komisije se imenuje izmed sodnikov, njegov namestnik pa izmed drugih
diplomiranih pravnikov.
Ostali člani okrajne volilne komisije in
njihovi namestniki se imenujejo po predlogih političnih strank, pri čemer se
upošteva njihova sorazmerna zastopanost. Predloge za imenovanje članov okrajnih
volilnih komisij in njihovih namestnikov lahko dajo tudi predstavniški organi
lokalnih skupnosti z območja volilnega okraja.
Pri imenovanju članov okrajnih volilnih
komisij in njihovih namestnikov po prejšnjem odstavku se najprej upoštevajo
predlogi političnih strank, s katerih list kandidatov so bili na zadnjih
volitvah v državni zbor izvoljeni kandidati, in sicer po vrstnem redu glede na
število izvoljenih kandidatov pri čemer v primeru enakega števila odloči žreb,
nato pa predlogi drugih političnih strank in lokalnih skupnosti, tako da je
zagotovljena politično pluralna sestava volilnih komisij. Če predlogov ni ali
jih je premalo, se za manjkajoče člane in njihove namestnike določijo uradniki,
zaposleni v organih državne uprave ali upravi lokalne skupnosti.
35. člen
Če bi članom volilnih komisij prenehal
mandat v času po razpisu volitev, se jim mandat podaljša do konca volitev.
36. člen
Volilna komisija ima tajnika, ki ima lahko
največ dva namestnika. Tajnika in namestnika volilna komisija imenuje izmed
uradnikov.
Tajnik državne
volilne komisije je vodja službe te komisije. (črtan)
37. člen
Državna volilna komisija:
1.
skrbi za zakonitost volitev in enotno uporabo določb tega zakona, ki se
nanašajo na volilne postopke,
2.
usklajuje delo volilnih komisij volilnih enot in okrajnih volilnih
komisij in daje strokovna navodila v zvezi z izvajanjem tega zakona ter
nadzoruje njihovo delo,
3.
predpiše obrazce za izvrševanje tega zakona,
4.
določa enotne standarde za volilni material in določa druge materialne
pogoje za izvedbo volilnih opravil,
5.
objavlja izide volitev v državni zbor,
6.
izdaja potrdila o izvolitvi,
7.
ugotavlja, katere liste kandidatov so na ravni države prejele štiri ali
več odstotkov glasov, oddanih za vse liste,
8.
skrbi za izvedbo glasovanja na diplomatsko-konzularnih predstavništvih
Republike Slovenije,
9.
organizira izobraževanje za člane drugih volilnih organov,
10.
opravlja druge naloge, ki jih določa zakon.
Državna volilna komisija določi, katere
volilne spise ji mora poslati volilna komisija volilne enote oziroma okrajna volilna
komisija, v kakšnem roku in na kakšen način.
Državna volilna komisija lahko prenese na
volilno komisijo posebne volilne enote za volitve poslancev narodnih skupnosti
posamična opravila iz svoje pristojnosti.
Strokovne, administrativne in tehnične naloge
za državno volilno komisijo opravlja služba državne volilne komisije.
Organizacijo in delo te službe uredi državna volilna komisija z aktom. Službo
državne volilne komisije vodi direktor, ki opravlja tudi naloge tajnika te
komisije. Direktorja, na podlagi javnega natečaja za mandatno obdobje petih
let, imenuje državna volilna komisija. Za postopek izbire, imenovanja in
razrešitve se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne uslužbence,
in se nanašajo na generalne direktorje direktoratov, razen določb, ki omogočajo
razrešitev iz nekrivdnih razlogov.
38. člen
Volilna komisija volilne enote:
1.
skrbi za zakonitost volitev poslancev, ki se volijo v volilni enoti,
2.
ugotavlja ali so posamične kandidature oziroma liste kandidatov v skladu
z zakonom,
3.
ugotavlja rezultate glasovanja in razglasi, kateri poslanci so izvoljeni
v volilni enoti po 90. členu tega zakona, ter daje poročila o izidu,
4.
vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami,
5.
opravlja druge naloge, ki jih določa zakon.
39. člen
Okrajna volilna komisija:
1.
določa volišča in območja volišč,
2.
imenuje volilne odbore,
3.
ugotavlja izid glasovanja v volilnem okraju,
4.
vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami,
5.
opravlja druge naloge, ki jih določa zakon.
Naloge iz prejšnjega odstavka pri volitvah
poslancev italijanske oziroma
madžarske narodne skupnosti opravlja volilna komisija posebne volilne enote.
40. člen
Glasovanje na voliščih vodijo volilni
odbori.
Za vsako volišče se določi najmanj en
volilni odbor.
41. člen
Volilni odbor sestavljajo predsednik in
parno število članov ter njihovi namestniki.
Predsednik in člani volilnega odbora ter
njihovi namestniki se imenujejo izmed državljanov, ki imajo stalno prebivališče
na območju volilnega okraja.
Politične stranke lahko najkasneje v
desetih dneh po razpisu volitev dajo svoje predloge za imenovanje predsednika
in članov volilnega odbora ter njihovih namestnikov okrajni volilni komisiji. Pri imenovanju članov volilnih odborov se
najprej upoštevajo predlogi političnih strank, s katerih list kandidatov so bili
na zadnjih volitvah v državni zbor izvoljeni kandidati, in sicer po vrstnem
redu glede na število izvoljenih kandidatov pri čemer v primeru enakega števila
odloči žreb, nato pa predlogi drugih političnih strank in lokalnih skupnosti
ter njihovih delov, tako da je zagotovljena politično pluralna sestava volilnih
odborov. Če predlogov ni ali jih je premalo, se za manjkajoče člane določijo
uradniki, zaposleni v organih državne uprave ali upravi lokalne skupnosti.
VII. KANDIDIRANJE
42. člen
Kandidate lahko predlagajo politične
stranke in volivci.
43. člen
Politična stranka določi kandidate po
postopku, določenem z njenimi pravili. Lista kandidatov se določi s tajnim
glasovanjem.
Politična stranka lahko vloži listo
kandidatov v vsaki volilni enoti, če njene liste kandidatov podprejo s podpisi
najmanj trije poslanci državnega zbora. Podpisi poslancev na predpisanih
obrazcih se predložijo državni volilni komisiji.
Politična stranka lahko vloži listo
kandidatov v posamezni volilni enoti, če listo kandidatov določijo člani
politične stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v volilni
enoti, in če listo kandidatov podpre s podpisi najmanj petdeset volivcev, ki
imajo stalno prebivališče v volilni enoti.
Politična stranka lahko vloži listo
kandidatov v posamezni volilni enoti tudi v primeru, če lista kandidatov ni
določena na način iz prejšnjega odstavka, ob pogoju, da listo kandidatov podpre
s podpisi najmanj sto volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti.
Dvoje ali več političnih strank lahko
predloži skupno kandidatno listo.
Na kandidatni listi noben spol ne sme biti
zastopan z manj kakor 35% od skupnega dejanskega števila kandidatk in
kandidatov na listi.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za
kandidatne liste, na katere so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, pri
čemer mora biti na kandidatni listi, na katero so uvrščeni trije kandidati
oziroma kandidatke, najmanj en predstavnik vsakega od spolov.
44. člen
Volivci določijo listo kandidatov s
podpisovanjem.
V posamezni volilni enoti lahko določi
listo kandidatov s podpisi skupina najmanj tisoč
volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti.
Za liste iz tega člena se uporablja določba
šestega odstavka 43. člena tega zakona.
45. člen
Kandidata za poslanca italijanske oziroma madžarske
narodne skupnosti določi s podpisi najmanj trideset volivcev – pripadnikov
italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti.
46. člen
Podpora s podpisi se lahko daje od dneva,
ki je določen za začetek volilnih opravil, do dneva, ki je določen za predložitev
list kandidatov.
Volivec oziroma poslanec lahko da svojo
podporo s podpisom samo enkrat.
47. člen
Volivec da svojo podporo s podpisom na
predpisanem obrazcu. Obrazec podpiše osebno pred pristojnim organom, ki vodi
evidenco volilne pravice, ne glede na kraj stalnega prebivališča.
Organi iz prejšnjega odstavka vodijo
posebno evidenco potrjenih obrazcev. Ta evidenca je uradna tajnost in pravico
vpogleda vanjo ima samo pristojna volilna komisija oziroma sodišče. Če je dana
podpora na način iz prejšnjega odstavka, mora predlagatelj liste kandidatov
pred vložitvijo te poskrbeti za vpis podpore v evidenco potrjenih obrazcev.
Poslanec da svojo podporo s podpisom na
predpisanem obrazcu, ki mu ga izda pristojna služba državnega zbora.
Osebe, ki so med potekom roka, določenega
za predložitev list kandidatov, v bolnišnicah, domovih za starejše občane,
zavodih za invalidne osebe in podobnih zavodih, in osebe na prestajanju zaporne
kazni, lahko svojo podporo izrazijo tako, da njihov podpis na obrazcu potrdi posebej
za to pooblaščena oseba organa oziroma pravne osebe.
Osebe, ki med potekom roka za zbiranje
podpisov stalno ali začasno prebivajo v tujini, lahko svojo podporo izrazijo
tako, da njihov podpis na obrazcu potrdi uradna oseba diplomatsko-konzularnega
predstavništva Republike Slovenije v tujini ali oseba, ki jo za potrjevanje
identitete volivcev določi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
Osebe, ki imajo v Republiki Sloveniji
prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, vendar zaradi bolezni ali invalidnosti
ne morejo pred pristojni organ osebno in se ne nahajajo v zavodih iz četrtega
odstavka tega člena, lahko svojo podporo kandidatu ali listi kandidatov dajo
pred uradno osebo pristojnega organa, ki takšno osebo obišče na domu najpozneje
šest dni pred iztekom roka za predložitev list kandidatov.
Zahteva za izdajo obrazca iz četrtega in
petega odstavka tega člena in zahteva za obisk uradne osebe iz šestega odstavka
tega člena se lahko vloži najkasneje petnajst dni pred potekom roka za
predložitev list kandidatov.
48. člen
Na listi kandidatov je lahko največ toliko
kandidatov, kolikor poslancev se voli v volilni enoti.
Vsakdo lahko kandidira samo v eni volilni
enoti in samo na eni listi kandidatov.
49. člen
Pri določitvi liste kandidatov je treba
določiti tudi, v katerem volilnem okraju se bo glasovalo o posameznem kandidatu
z liste kandidatov.
V posameznem volilnem okraju se glasuje
samo o enem kandidatu z liste kandidatov.
Če na listi kandidatov ni toliko
kandidatov, kolikor poslancev se voli v volilni enoti, se o posameznem
kandidatu s te liste lahko glasuje največ v dveh volilnih okrajih.
Če je na listi kandidatov, ki so jo
določili volivci, samo en kandidat, se o njem glasuje v vseh volilnih okrajih.
50. člen
Za vsako kandidaturo je potrebno pisno
soglasje kandidata. Soglasje kandidata je nepreklicno.
51. člen
Lista kandidatov se vloži pri volilni
komisiji volilne enote. Predlog liste kandidatov mora vsebovati oznako volilne
enote, ime predlagatelja, ime liste, osebne podatke kandidatov – ime, priimek,
rojstni podatki, poklic in delo, ki ga opravlja, in stalno prebivališče ter
ime, priimek in naslov stalnega prebivališča predstavnika liste. Listi morajo
biti priložena pisna soglasja kandidatov, da sprejemajo kandidaturo, ter s tem
zakonom določeno najmanjše število podpisov volivcev na predpisanih obrazcih.
Predlogu liste je treba priložiti tudi
razporeditev kandidatov z liste kandidatov po volilnih okrajih.
Listi kandidatov, ki jo vloži politična
stranka, mora biti priložen tudi zapisnik o določitvi liste kandidatov in
pravila politične stranke, ki se nanašajo na določanje
kandidatov na volitvah v državni zbor.
52. člen
Ime liste kandidatov, ki jo je vložila
politična stranka, je ime politične stranke. Sestavni del imena liste je lahko
tudi skrajšano ime stranke ali kratica njenega imena. Imenu liste se lahko doda
simbol oziroma znak stranke.
Če dvoje ali več političnih strank vloži
skupno listo kandidatov, določijo ime skupne liste, pri čemer mora biti
razvidno, da gre za skupno listo dveh ali več političnih strank.
53. člen
Ime liste
kandidatov, ki jo vložijo volivci, določijo sami volivci. Če ime liste ni
določeno, se za ime liste šteje ime in priimek prvega kandidata na listi.
53.a člen
Ime liste kandidatov ne sme vsebovati imena
tuje države ali tuje stranke in njihovih simbolov ter kratic, ki jih ti
uporabljajo.
VIII. POTRJEVANJE LIST KANDIDATOV
54. člen
Liste kandidatov se predložijo volilni
komisiji volilne enote najkasneje petindvajseti dan pred dnem glasovanja.
Ko volilna komisija volilne enote prejme
listo kandidatov, takoj preizkusi, ali je pravočasno vložena in ali je določena
v skladu s tem zakonom.
55. člen
Če volilna komisija volilne enote ugotovi,
da je lista kandidatov vložena prepozno, jo zavrne.
56. člen
Če volilna komisija volilne enote ugotovi,
da lista kandidatov ni določena v skladu s tem zakonom, jo zavrne.
Če volilna komisija volilne enote ugotovi
formalne pomanjkljivosti liste kandidatov, zahteva takoj od predlagatelja, da
jih v treh dneh odpravi. Če formalne pomanjkljivosti niso pravočasno
odpravljene, volilna komisija listo kandidatov zavrne.
V primerih iz prejšnjih dveh odstavkov
volilna komisija listo kandidatov zavrne v celoti ali samo glede posameznih
kandidatov.
57. člen
Če volilna komisija volilne enote ugotovi,
da je posamezni kandidat določen na dveh ali več listah kandidatov v volilni
enoti, šteje za veljavno kandidaturo, ki je bila prva določena, in o tem takoj
obvesti kandidata in predstavnike list kandidatov.
Volilne komisije volilnih enot takoj
pošljejo državni volilni komisiji podatke o vloženih
listah kandidatov. Če državna volilna komisija ugotovi, da posamezni kandidat
kandidira na listah v več volilnih enotah, šteje za veljavno kandidaturo, ki je
bila prva določena, in o tem takoj obvesti volilne komisije volilnih enot,
kandidata in predstavnike list kandidatov.
58. člen
Listo kandidatov, ki je pravočasno vložena
in določena v skladu s tem zakonom, volilna komisija volilne enote potrdi.
59. člen
Odločbo o potrditvi oziroma o zavrnitvi
liste kandidatov izda volilna komisija volilne enote najpozneje do osemnajstega
dne pred dnem glasovanja. Odločbo pošlje predstavniku liste kandidatov.
60. člen
Volilna komisija volilne enote sestavi
seznam potrjenih list kandidatov v volilni enoti po vrstnem redu, ki se določi
z žrebom.
Volilna komisija volilne enote sestavi tudi
seznam kandidatov, o katerih se glasuje v posameznih volilnih okrajih. Vrstni
red kandidatov na seznamu je enak vrstnemu redu list na seznamu potrjenih list
kandidatov.
61. člen
Seznami potrjenih list kandidatov in
seznami kandidatov, o katerih se glasuje v posameznih volilnih okrajih, se
objavijo v medijih ali na drug način, ki ga določi državna volilna komisija,
upoštevaje načelo čim širše obveščenosti volivcev ter načelo gospodarnosti,
najpozneje petnajst dni pred dnem glasovanja. Za objavo skrbi državna volilna
komisija.
62. člen
Mediji morajo objaviti sezname list
kandidatov s podatki, določenimi v tem zakonu.
Državna volilna komisija določi medije, v
katerih se objavijo seznami list kandidatov. Stroški objave se krijejo iz
sredstev, namenjenih za izvedbo volitev.
IX. GLASOVANJE NA VOLIŠČIH
1. Organizacija in delo na volišču
63. člen
Volišča določi okrajna volilna komisija.
Volišča imajo zaporedno številko.
64. člen
Za vsako volišče se določi poseben prostor.
Prostor, kjer se glasuje, mora biti urejen tako, da je zagotovljeno tajno
izpolnjevanje glasovnice. Volišče mora biti opremljeno na način, ki preprečuje
opazovanje volivca pri izpolnjevanju glasovnice.
Za volišče se šteje zgradba, v kateri se
glasuje, dvorišče te zgradbe in določen prostor okrog zgradbe.
Volilne komisije pripravijo pravočasno za
vsa volišča, ki so jih določile, potrebno število prosojnih glasovalnih
skrinjic, tiskane glasovnice in drugo volilno gradivo.
Na volišču je treba razobesiti razglase s
seznami list kandidatov, o katerih se glasuje.
65. člen
Na dan glasovanja je prepovedana vsaka
agitacija na volišču.
66. člen
Na dan pred volitvami se zberejo predsednik
in člani volilnega odbora v prostoru, kjer se bo glasovalo, in zagotovijo, da
je prostor primerno urejen za izvedbo glasovanja ter prevzamejo potrebno
število glasovalnih skrinjic in glasovnic, overjen volilni imenik za območje
volišča, razglase in drugo, kar je potrebno za izvedbo glasovanja na volišču.
Volilni material iz prejšnjega odstavka
lahko predsednik in člani volilnega odbora prevzamejo tudi najkasneje pol ure
pred pričetkom glasovanja.
O prevzemu volišča in volilnega gradiva iz
prvega odstavka tega člena napravi volilni odbor zapisnik, ki ga podpišejo vsi
člani in predsednik volilnega odbora.
67. člen
Najkasneje pol ure pred začetkom glasovanja
se zberejo predsednik in člani volilnega odbora v prostoru, kjer se glasuje in
pregledajo, če je prostor v enakem stanju, kot so ga zapustili na dan pred
volitvami, in če je volilni material v enakem stanju, kot na dan pred
glasovanjem, zlasti pri tem preverijo, če je volilna skrinjica prazna. O tem se
sestavi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člani volilnega odbora.
2. Glasovanje
68. člen
Glasovanje traja nepretrgoma od 7. do 19.
ure. Volišče, na katerem so glasovali vsi v volilni imenik vpisani volivci, se
lahko zapre že pred 19. uro.
Volilni odbori lahko v sporazumu z okrajno
volilno komisijo določijo, da se glasovanje konča po 19. uri, če je to
potrebno, da se omogoči glasovanje volivcem, ki sicer ne bi mogli glasovati. O tem, da se bo glasovanje na volišču
končalo po 19. uri, mora okrajna volilna komisija obvestiti predstavnike list
kandidatov takoj, ko je bila sprejeta takšna odločitev.
Ne glede na določbo drugega odstavka tega
člena se glasovanje ne more začeti pred 4. uro in ne končati po 23. uri.
69. člen
Volivci, ki so na dan glasovanja odsotni,
lahko glasujejo pred tem dnem, vendar pa ne prej kot pet dni pred dnem glasovanja
in ne kasneje kot dva dni pred dnem glasovanja. Glasovanje se opravi na
posebnem volišču na sedežu okrajne volilne komisije.
Glasovanje vodi volilni odbor, ki ga
okrajna volilna komisija imenuje na način, določen v 41. členu tega zakona.
Po vsakokratnem zaključku predčasnega
glasovanja se volilne skrinjice in drug volilni material zapečatijo; odpečatijo
se ob vsakokratnem nadaljevanju predčasnega glasovanja in pred ugotavljanjem
izida glasovanja. Državna volilna komisija določi enotne standarde varovanja
volilnih skrinjic in drugega volilnega gradiva v času od predčasnega glasovanja
do ugotavljanja izida glasovanja.
70. člen
Okrajna volilna komisija obvesti volivce o
dnevu glasovanja in o volišču, na katerem so vpisani v volilni imenik.
71. člen
Volivec glasuje osebno na volišču, na
katerem je vpisan v volilni imenik.
Volivec najprej pove svoj priimek in
rojstno ime, po potrebi pa tudi svoje prebivališče.
Predsednik ali član volilnega odbora
ugotovi istovetnost volivca z osebnim dokumentom ali na drug način. Istovetnost
se lahko ugotovi na podlagi vsakega osebnega dokumenta, ki izkazuje osebne
podatke volivca.
Nato predsednik ali član volilnega odbora
obkroži zaporedno številko pred imenom volivca v volilnem imeniku, volivec pa
se podpiše v za to namenjen prostor v volilnem imeniku. Predsednik ali član
volilnega odbora preveri, ali se je volivec podpisal na pravo mesto in mu
izroči glasovnico. Volivcu se izroči glasovnica tudi, če se ne more ali noče
podpisati. Če se ne more podpisati zaradi telesne hibe ali drugega razloga ali
če se noče podpisati, volilni odbor to posebej označi v volilnem imeniku.
Predsednik ali član volilnega odbora volivcu na njegovo zahtevo da pojasnilo o
tehničnih vidikih glasovanja.
Če kdo pomotoma ni vpisan v volilni imenik,
glasuje na podlagi potrdila pristojnega organa, da je vpisan kot volivec za
območje volišča, na katerem želi glasovati. To se vpiše v zapisnik; potrdilo se
priloži zapisniku.
72. člen
Volilni odbor ne sme odreči glasovanja
nikomur, ki je vpisan v volilni imenik za to volišče, in tudi ne osebam, ki so
se izkazale s potrdili.
Če ima član volilnega odbora glede
posameznih volivcev, ki hočejo glasovati, kakšno pripombo, se ta vpiše v
zapisnik.
Če hoče glasovati oseba, katere ime je v
volilnem imeniku že obkroženo in pri njenem imenu že obstaja podpis volivca,
oziroma je v rubriki opombe označba o drugem načinu glasovanja, se njeno osebno
ime, prebivališče in njena morebitna izjava vpišejo v zapisnik, glasovati pa ji
volilni odbor ne dovoli.
73. člen
Glasovanje se opravi z glasovnico.
Glasovnica za glasovanje o kandidatih v
volilnih okrajih vsebuje:
-
oznako volilne enote,
-
oznako volilnega okraja,
-
zaporedne številke in imena list kandidatov po vrstnem redu iz seznama
list kandidatov ter priimke in imena kandidatov, o katerih se glasuje v
volilnem okraju,
-
navodilo o načinu glasovanja.
Volivec lahko glasuje samo za enega
kandidata. Volivec glasuje tako, da na glasovnici obkroži zaporedno številko
pred priimkom in imenom kandidata, za katerega glasuje.
74. člen
Glasovnica za glasovanje o kandidatih za
poslanca italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti vsebuje:
-
oznako volilne enote,
-
priimke in imena kandidatov po vrstnem redu iz seznama kandidatov,
-
navodilo o načinu glasovanja.
Volivec glasuje tako, da pred priimki in
imeni kandidatov označi prednostni vrstni red kandidatov s številkami od 1
naprej.
75. člen
Ko volivec izpolni glasovnico, jo odda v
glasovalno skrinjico in odide z volišča.
76. člen
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na
kateri ni mogoče ugotoviti, za katerega kandidata je volivec glasoval, sta
neveljavni.
Glasovnica je veljavna, če je volivec
glasoval na drugačen način, kot je določeno v 73. in 74. členu tega zakona, pa je iz nje jasno razvidno, za katerega kandidata je glasoval.
77. člen
Ves čas glasovanja morajo biti navzoči vsi
člani volilnega odbora oziroma njihovi namestniki.
Ves čas glasovanja so lahko navzoči
zaupniki posameznih list kandidatov.
Lista kandidatov ima lahko največ po enega
zaupnika na volišču. Okrajna volilna komisija izda zaupniku potrdilo, s katerim
se izkaže pri volilnem odboru.
78. člen
Predsednik volilnega odbora skrbi s pomočjo
članov odbora za red in mir na volišču. Če je treba, lahko zahteva pomoč
policije. Dokler so policisti na volišču, so pod njegovim vodstvom in je
glasovanje prekinjeno.
Predsednik volilnega odbora lahko vsakogar,
ki moti red na volišču, odstrani z volišča, kar se vpiše v zapisnik. O
odstranitvi zaupnika odloči volilni odbor.
Nihče ne sme priti na volišče z orožjem ali
nevarnim orodjem, razen policistov v primeru iz prvega odstavka tega člena.
Če je to potrebno zaradi nemotenega
glasovanja, lahko predsednik volilnega odbora odredi, da se volivci puščajo na
volišče samo v določenem številu ali posamično.
79. člen
Če volivec zaradi telesne hibe ali zato,
ker je nepismen, ne bi mogel glasovati tako, kot je določeno v tem zakonu, ima
pravico pripeljati s seboj osebo, ki mu pomaga izpolniti oziroma oddati
glasovnico. O tem odloči volilni odbor in vpiše to v zapisnik.
79.a člen
Okrajna volilna komisija za območje okraja
določi najmanj eno volišče, ki je dostopno invalidom. Volivci, ki želijo
glasovati na tem volišču, morajo to svojo namero sporočiti okrajni volilni
komisiji najpozneje tri dni pred dnem glasovanja. Na tem volišču lahko volilna
komisija omogoči glasovanje s posebej prilagojenimi glasovnicami in
glasovalnimi stroji.
Okrajna volilna komisija določi tudi
najmanj eno volišče, na katerem lahko glasujejo volivci, ki nimajo stalnega
prebivališča na območju okraja, če to svojo namero sporočijo okrajni volilni komisiji,
na območju katere so vpisani v volilni imenik, najpozneje tri dni pred dnem
glasovanja.
80. člen
O glasovanju se piše zapisnik, v katerega
se vpišejo vsi pomembni dogodki na volišču.
Na zahtevo vsakega člana volilnega odbora
in vsakega zaupnika se vpišejo v zapisnik posamezne okoliščine, njegovo posebno
mnenje in njegove pripombe k zapisniku. Zapisnik podpišejo predsednik in člani
volilnega odbora.
81. člen
Volivci ne smejo biti vpoklicani na vojaške
vaje na dan glasovanja.
Po pošti lahko glasujejo tudi oskrbovanci
domov za starejše, ki nimajo stalnega prebivališča v domu, ter volivci, ki so
na zdravljenju v bolnišnicah, če to sporočijo okrajni volilni komisiji ali
volilni komisiji volilne enote najkasneje deset dni
pred dnem glasovanja.
Glasovanje po pošti se opravi pred dnem, ki
je določen z razpisom kot dan glasovanja.
82. člen
Volivci, ki so vpisani v evidenco volilne
pravice državljanov Republike Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča v
Republiki Sloveniji, lahko glasujejo po pošti ali na diplomatsko-konzularnem
predstavništvu Republike Slovenije, če država, v kateri prebivajo, dopušča tako
glasovanje, oziroma če to omogoča meddržavni sporazum. Tem volivcem se
pravočasno pošlje glasovnica s priloženo volilno karto.
Volivci, ki so na dan glasovanja v tujini,
ker tam začasno prebivajo, lahko glasujejo po pošti ali na diplomatsko
konzularnem predstavništvu Republike Slovenije, če to sporočijo državni volilni
komisiji najkasneje 30 dni pred dnem glasovanja in če država, v kateri
prebivajo, dopušča tako glasovanje, oziroma če to omogoča meddržavni sporazum.
Če volivec glasuje po pošti, se glasovnica
upošteva, če je kuverti z glasovnico priložena lastnoročno podpisana volilna
karta.
Za glasovanje po pošti v tujini in na
diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije se smiselno
uporabljajo določbe, ki veljajo za glasovanje v Republiki Sloveniji.
Ne glede na določbe 73. in 74. člena tega
zakona se lahko glasovanje opravi z uradno prazno glasovnico, ki vsebuje oznako
volilne enote in volilnega okraja ter navodilo o načinu glasovanja. Volivec
izrazi svojo voljo tako, da v prostor na glasovnici lastnoročno ali na drug
način vpiše ime in priimek kandidata, za katerega glasuje, ali ime liste
kandidatov, za katero glasuje.
83. člen
Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo
osebno zglasiti na volišču, v katerem so vpisani v volilni imenik, lahko
glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu. To morajo sporočiti okrajni
volilni komisiji najkasneje tri dni pred dnem glasovanja.
3. Ugotavljanje izida glasovanja na
volišču
84. člen
Ko je glasovanje končano, volilni odbor
brez prekinitve začne ugotavljati izide glasovanja. Najprej prešteje
neuporabljene glasovnice ter jih da v poseben omot in omot zapečati. Nato
ugotovi po volilnem imeniku in po potrdilih skupno število volivcev, ki so
glasovali, odpre glasovalno skrinjico, ugotovi število oddanih glasovnic,
koliko glasovnic je neveljavnih in koliko glasov so dobili posamezni kandidati.
Pri volitvah poslanca narodne skupnosti
ugotovi volilni odbor prednostni vrstni red kandidatov.
85. člen
O delu volilnega odbora pri ugotavljanju
izida glasovanja se sestavi zapisnik. Vanj se vpiše: koliko je na območju
volišča volilnih upravičencev po volilnem imeniku, koliko volivcev je glasovalo
po volilnem imeniku, koliko jih je glasovalo s potrdilom in koliko jih je
skupno glasovalo po glasovnicah, koliko glasovnic je bilo neveljavnih in koliko
glasov so dobili posamezni kandidati.
V primeru iz drugega odstavka prejšnjega
člena se v zapisnik vpiše prednostni vrstni red kandidatov.
V zapisnik se vpišejo tudi morebitna
posebna mnenja in pripombe članov volilnega odbora in zaupnikov list
kandidatov.
Zapisnik podpišejo predsednik in člani
volilnega odbora.
86. člen
Predsednik volilnega odbora razglasi izid
glasovanja na volišču, vendar ne pred 19. uro.
Zapisnik o svojem delu in drug volilni
material pošlje volilni odbor okrajni volilni komisiji.
X. UGOTAVLJANJE IZIDA GLASOVANJA PO VOLILNIH KOMISIJAH
87. člen
Okrajna volilna komisija ugotovi za območje
volilnega okraja, koliko volivcev je vpisanih v volilni imenik, koliko jih je
na voliščih glasovalo po volilnem imeniku in koliko jih je glasovalo s
potrdili, koliko jih je glasovalo po pošti, koliko glasovnic je bilo
neveljavnih ter koliko glasov so dobili posamezni kandidati in posamezne liste
kandidatov. Volilna komisija ugotovi tudi izid glasovanja po pošti, pri čemer
upošteva glasovnice, ki so prispele po pošti do 12. ure na dan po dnevu
glasovanja, razen za glasovnice, ki so prispele iz tujine. Pri ugotavljanju
izida glasovanja po pošti iz tujine se upoštevajo glasovnice, ki so prispele po
pošti do 12. ure osmega dne po dnevu glasovanja.
88. člen
Okrajna volilna komisija sestavi o svojem
delu pri ugotavljanju volilnega izida za območje volilnega okraja zapisnik, ki
ga podpišejo predsednik in člani okrajne volilne komisije.
Okrajna volilna komisija pošlje zapisnik o
svojem delu in drug volilni material volilni komisiji volilne enote v roku, ki
ga določi državna volilna komisija.
89. člen
Volilna komisija volilne enote ugotovi za vsako
listo kandidatov, koliko glasov so dobili posamezni kandidati z liste po
volilnih okrajih in delež glasov posameznih kandidatov v skupnem številu
glasov, oddanih v volilnem okraju, ter skupno število glasov, ki so bili oddani
za listo v volilni enoti.
Če se je o posameznem kandidatu z liste
kandidatov glasovalo v dveh volilnih okrajih, volilna komisija volilne enote
ugotovi delež glasov takega kandidata v skupnem številu glasov, oddanih v obeh
volilnih okrajih.
Volilna komisija ugotovi tudi skupno število
glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti.
89.a člen
Državna volilna komisija ugotovi za območje
države, koliko glasov so dobili posamezni kandidati z liste po volilnih
okrajih, koliko glasov so dobile liste po volilnih enotah in skupno število
glasov, oddanih za vse liste kandidatov na območju države. Pri tem volilna
komisija upošteva tudi izid glasovanja na diplomatsko-konzularnih
predstavništvih Republike Slovenije in po pošti iz tujine, ki je prispela v
državno volilno komisijo v roku iz 87. člena tega zakona. Izid glasovanja iz
prejšnjega stavka državna volilna komisija ugotavlja po volilnih okrajih.
Državna volilna komisija sporoči volilnim
komisijam volilnih enot končni izid glasovanja za posamezno volilno enoto.
Na podlagi ugotovljenega izida glasovanja
za območje države državna volilna komisija ugotovi, katere liste kandidatov
oziroma istoimenske liste kandidatov so na območju države dobile najmanj 4% od
skupnega števila glasov, oddanih za vse liste na območju države, in se upoštevajo
pri delitvi mandatov.
X.a UGOTAVLJANJE IZIDA VOLITEV
90. člen
Število mandatov, ki jih dobi posamezna
lista, se ugotovi s količnikom, ki se izračuna tako, da se skupno število
glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s številom poslancev,
ki se volijo v volilni enoti, povečanim za ena, kar se
zaokroži na celo število navzgor. S tem količnikom se deli število glasov za
listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikokrat je
količnik vsebovan v številu glasov za listo.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka,
lista, ki ne izpolnjuje pogoja iz tretjega odstavka 92. člena tega zakona,
mandata ne pridobi.
91. člen
Z liste kandidatov je izvoljenih toliko
kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista.
Z liste kandidatov so izvoljeni kandidati
po vrstnem redu dobljenega deleža glasov v skupnem številu glasov v volilnem
okraju oziroma v skupnem številu glasov v dveh volilnih okrajih.
Če sta dva kandidata dobila enak delež
glasov, o izvolitvi med njima odloča žreb.
92. člen
Mandati, ki niso bili razdeljeni v volilnih
enotah, se razdelijo na ravni države tako, da se listam oziroma istoimenskim
listam dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov, ki
bi jim pripadli na podlagi seštevkov glasov na ravni države, in številom mandatov,
ki so jih dobile v volilnih enotah.
Za razdelitev teh mandatov se najprej
ugotovi, koliko od vseh 88 mandatov bi pripadlo listam oziroma istoimenskim
listam sorazmerno številu glasov, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. To
se ugotovi na podlagi zaporedja najvišjih količnikov, ki se izračunajo tako, da
se seštevki glasov, ki so jih dobile liste oziroma istoimenske liste v vseh
volilnih enotah, delijo z vsemi števili od 1 do 88 (d'Hondtov sistem).
Tiste liste oziroma istoimenske liste, ki
na območju države niso dobile najmanj 4% od skupnega števila glasov, se pri
delitvi mandatov ne upoštevajo.
Mandati iz prvega odstavka tega člena se
dodelijo listam oziroma istoimenskim listam po vrstnem redu najvišjih
količnikov iz prejšnjega odstavka, pri čemer se višji količniki štejejo kot
mandati, ki jih je lista oziroma istoimenska lista prejela na podlagi 90. člena
tega zakona.
Če bi kateri od list oziroma istoimenskih
list pri delitvi mandatov v skladu s prvim odstavkom tega člena pripadlo manj
mandatov, kakor jih je dobila pri delitvi na ravni volilne enote, se pri
ugotavljanju, koliko mandatov bi pripadlo listam oziroma istoimenskim listam na
podlagi seštevkov glasov na ravni države, upošteva zmanjšano skupno število
mandatov, ki jih je treba še razdeliti na ravni države.
93. člen
Mandati, ki jih dobijo istoimenske liste
pri delitvi na državni ravni, se dodelijo listam v volilnih enotah, ki imajo
največje ostanke glasov v razmerju do količnika v volilni enoti iz 90. člena
tega zakona. Če so v volilni enoti že razdeljeni vsi mandati, se mandat dodeli
listi v volilni enoti, v kateri ima lista naslednji največji ostanek glasov v
razmerju do količnika v volilni enoti. Z liste kandidatov so izvoljeni
kandidati v skladu z 91. členom tega zakona.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se
največ polovica mandatov, ki jih dobijo istoimenske liste pri delitvi na
državni ravni, dodeli kandidatom po vrstnem redu na spisku kandidatov s teh
list, ki ga določi predlagatelj v skladu s prvim odstavkom 43. člena tega
zakona in predloži državni volilni komisiji v roku iz
54. člena tega zakona. (črtan)
94. člen
Izid volitev v volilni enoti ugotovi
volilna komisija volilne enote. O tem in o svojem delu sestavi zapisnik, ki ga
podpišejo predsednik in člani komisije. Zapisnik in drug volilni material
pošlje državni volilni komisiji.
Izid volitev na državni ravni ugotovi državna
volilna komisija. O tem sestavi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člani
komisije.
95. člen
Volilna komisija posebne volilne enote za
volitve poslancev italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ugotovi,
koliko volivcev je vpisano v volilni imenik, koliko od njih je glasovalo,
koliko jih je glasovalo po pošti, koliko glasovnic je bilo neveljavnih in
prednostni vrstni red kandidatov.
Prednostni vrstni red kandidatov se
točkuje. Za vsako prvo mesto se dodeli kandidatu toliko točk, kolikor je
kandidatov na glasovnici. Za vsako naslednje mesto se dodeli točka manj. Točke,
ki jih dobi posamezni
kandidat, se seštejejo.
96. člen
Za poslanca italijanske oziroma madžarske
narodne skupnosti je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil največje število točk
v volilni enoti. Če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako največje število
točk, med njimi o izvolitvi odloči žreb. Žreb opravi volilna komisija posebne
volilne enote ob navzočnosti kandidatov oziroma njihovih predstavnikov.
Volilni izid iz prejšnjega odstavka ugotovi
volilna komisija posebne volilne enote. O tem in o svojem delu sestavi
zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije. Zapisnik in drug
volilni material pošlje državni volilni komisiji.
97. člen
Izid volitev v državni zbor se objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
98. člen
Izvoljenemu poslancu izda državna volilna
komisija potrdilo o izvolitvi.
XI. NAKNADNE IN PONOVNE VOLITVE
99. člen
Naknadne volitve se opravijo, če v volilni
enoti oziroma na posameznem volišču ni bilo izvedeno glasovanje na dan, ki je
določen za glasovanje. Naknadne volitve razpiše volilna komisija volilne enote.
Za naknadne volitve se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o splošnih
volitvah, opraviti pa se morajo najkasneje v 30 dneh od dneva, ki je bil
določen za glasovanje na splošnih volitvah.
100. člen
Ponovne volitve se opravijo, če pristojna
volilna komisija zaradi nepravilnosti, ki bi utegnile vplivati na izid volitev,
razveljavi glasovanje na volišču in odredi ponovne volitve.
Ponovne volitve razpiše volilna komisija
volilne enote, če pa je razveljavila volitve državna volilna komisija, razpiše
volitve ta komisija.
101. člen
Ponovne volitve se opravijo tudi v primeru,
če državni zbor oziroma ustavno sodišče v primeru pritožbe ne potrdi
poslanskega mandata in državna volilna komisija ugotovi, da je zaradi tega
potrebno opraviti ponovne volitve.
Ponovne volitve v primeru iz prejšnjega
odstavka razpiše državna volilna komisija.
102. člen
V aktu o razpisu volitev se določi dan
glasovanja na ponovnih volitvah.
Ponovne volitve na podlagi obstoječih
kandidatur se opravijo najkasneje v 15 dneh od dneva razpisa volitev. Ponovne
volitve na podlagi novih kandidatur se opravijo najkasneje v dveh mesecih od
dneva razpisa volitev.
XII. VARSTVO VOLILNE PRAVICE
103. člen
Zaradi nepravilnosti v postopku
kandidiranja ima vsak kandidat oziroma predstavnik liste kandidatov pravico
vložiti ugovor pri volilni komisiji volilne enote. Ugovor se lahko vloži do
roka, določenega za predložitev liste kandidatov.
Volilna komisija volilne enote mora o
ugovoru odločiti v postopku ugotavljanja zakonitosti list kandidatov,
najpozneje v 48 urah od izteka roka za predložitev list kandidatov.
104. člen
Državna volilna komisija lahko razveljavi
ali spremeni odločbo volilne komisije volilne enote, izdano v postopku
potrjevanja list kandidatov, če ugotovi, da je odločba nepravilna ali
nezakonita, in sicer najpozneje do dneva, določenega za objavo list kandidatov.
105. člen
Zoper odločbo volilne komisije, s katero se
zavrne lista kandidatov, zoper odločbo volilne komisije iz drugega odstavka
103. člena tega zakona ter zoper odločbo državne
volilne komisije iz prejšnjega člena se lahko vloži pritožba na sodišče,
pristojno za upravne spore, v 48 urah po prejemu odločbe.
Sodišče mora odločiti o pritožbi najkasneje
v 48 urah po prejemu pritožbe.
Sodišče odloča v senatu treh sodnikov.
Sodišče odloča ob primerni uporabi določb
zakona o upravnih sporih.
106. člen
Zaradi nepravilnosti pri delu volilnega
odbora oziroma okrajne volilne komisije pri volitvah ima vsak kandidat,
predstavnik liste kandidatov in vsak volivec pravico vložiti ugovor pri volilni
komisiji volilne enote.
Ugovor se lahko vloži v treh dneh od dneva glasovanja.
Volilna komisija volilne enote mora o ugovoru odločiti v roku 48 ur.
107. člen
Če volilna komisija volilne enote ugotovi
takšne nepravilnosti pri glasovanju na volišču oziroma pri delu volilnega
odbora, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev, razveljavi
glasovanje na volišču ter odredi ponovne volitve v obsegu, v katerem je bilo
glasovanje razveljavljeno.
Če volilna komisija volilne enote ugotovi
takšne nepravilnosti pri delu okrajne volilne komisije, ki so ali bi lahko
bistveno vplivale na izid volitev, sama ugotovi izid volitev v volilnem okraju.
108. člen
Če državna volilna komisija ugotovi takšne
nepravilnosti pri delu volilne komisije volilne enote, ki so ali bi lahko
bistveno vplivale na izid volitev, sama ugotovi izid volitev v volilni enoti.
109. člen
Zoper odločitev volilne komisije, ki lahko
vpliva na potrditev poslanskih mandatov, ima vsak kandidat in predstavnik liste
kandidatov pravico do pritožbe na državni zbor. Pritožba se lahko vloži
najkasneje do prve seje državnega zbora, pritožba, ki se nanaša na naknadne ali
ponovne volitve, pa najkasneje 15 dni od dneva teh volitev. Državni zbor odloča
o pritožbi ob potrditvi poslanskih mandatov.
XIII. KAZENSKE DOLOČBE
110. člen
Z globo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje
za prekršek:
1.
kdor ravna v nasprotju s 5. členom tega zakona,
2.
kdor agitira na volišču (65. člen),
3.
kdor potem, ko je glasoval, na opomin predsednika volilnega odbora noče
oditi z volišča (75. člen),
4.
kdor moti red na volišču (78. člen).
Z globo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje
za prekršek, kdor v nasprotju z 78. členom tega zakona pride na volišče z
orožjem ali nevarnim orodjem ali kdor brez naročila predsednika volilnega
odbora ukaže, da se pripelje na volišče oborožena sila ali jo pripelje sam.
Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje
pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s 5. členom tega zakona.
Z globo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s 5. členom
tega zakona.
Naloge prekrškovnega organa za kršitve iz
75. in 78. člena tega zakona opravlja Policija, za kršitve iz 5. in 65. člena
tega zakona pa ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
Zakon o
volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
111. člen
Pri prvih volitvah v državni zbor politične
stranke lahko vložijo liste kandidatov v vsaki volilni enoti, če liste
kandidatov podprejo s podpisi najmanj trije delegati zborov Skupščine Republike
Slovenije.
112. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati zakon o volitvah v skupščine (Uradni list SRS št. 42/89 in 5/90, Uradni
list RS, št. 10/90 in 45/90), razen določb o nadomestnih volitvah delegatov
zborov skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti.
113. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 13/93)
določa tudi:
»24. člen
V zakonih, uredbah in odlokih Izvršnega
sveta Skupščine Republike Slovenije oziroma Vlade Republike Slovenije in v
odlokih občinskih skupščin in skupščin posebnih družbenopolitičnih skupnosti se
denarni zneski, s katerimi je določena spodnja ali zgornja meja predpisane
denarne kazni za prekršek ali znesek denarne kazni, ki se izterja takoj na
kraju prekrška (241. člen zakona o prekrških):
-
zvišajo za 3-krat, če so bile uveljavljene pred 22. 3. 1991;
-
zvišajo za 2-krat, če so bile uveljavljene od 22. 3. 1991 dalje.«;
ter vsebuje naslednjo končno
določbo:
»28. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o
dopolnitvi zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 60/95)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odločba o razveljavitvi dela 87. člena zakona o volitvah v Državni zbor, o
določitvi ugotavljanja izida glasovanja po pošti iz tujine ter o datumu
morebitnega ponovnega glasovanja na volitvah predsednika republike v letu 1997 (Uradni list RS, št. 67/97)
v zvezi z delno razveljavitvijo 87. člena zakona določa:
»Če Državni zbor ne nadomesti delno
razveljavljenega dela določbe iz prve točke tega izreka z novo določbo tako, da
bi ta veljala že za volitve predsednika republike v letu 1997, morajo pristojni
volilni organi pri ugotavljanju izida glasovanja po pošti iz tujine na volitvah
predsednika republike v letu 1997 upoštevati glasovnice, ki so prispele do njih
najkasneje do 12. ure petega dne po dnevu glasovanja.
Republiška volilna komisija mora v primeru,
da pride do ponovnega glasovanja (drugega kroga) na volitvah predsednika
republike v letu 1997, razpisati ponovno glasovanje tako, da bo opravljeno v
nedeljo, 14. decembra 1997.«.
Ustavni zakon o
dopolnitvi 80. člena ustave Republike Slovenije – UZ80 (Uradni list RS, št. 66/00)
določa tudi:
»Volitve poslancev v državni zbor se v letu
2000 ter do uveljavitve sprememb zakona, ki ureja volitve v Državni zbor,
izvajajo po zakonu o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95,
67/97 – odločba US), s tem, da se:
-
pri delitvi mandatov ne upoštevajo liste kandidatov, ki so v celi državi
dobile manj kot štiri odstotke glasov;
-
pri delitvi mandatov v volilni enoti po 90. členu zakona uporabi Droopov
količnik;
-
pri delitvi mandatov na ravni države po 92. členu zakona upoštevajo
seštevki glasov, oddanih za istoimenske liste, ki so bile vložene v dveh ali
več volilnih enotah, pri čemer se istoimenskim listam dodeli toliko mandatov,
kolikor znaša razlika med številom mandatov, ki bi jim pripadli na podlagi
seštevkov glasov na ravni države, in številom mandatov, ki so jih dobile v
volilnih enotah;
-
pri delitvi mandatov na ravni države ne uporabi drugi odstavek 93. člena
zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno
določbo:
»Ta ustavni zakon začne veljati z
razglasitvijo v Državnem zboru Republike Slovenije.«.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah zakona o političnih strankah
– ZPolS-A (Uradni list RS, št. 70/00)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»27. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Delna razveljavitev zakona o volitvah v državni zbor, zakona o državnem
svetu, zakona o volitvah predsednika republike in zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 73/03)
v zvezi z delno razveljavitvijo 7. člena zakona določa:
»Razveljavitev iz
prejšnje točke izreka začne učinkovati 6 mesecev po objavi te odločbe v Uradnem
listu Republike Slovenije.
V času odložnega roka iz druge točke te
odločbe imajo volilno pravico osebe, za katere je z odločbo pristojnega sodišča
podaljšana roditeljska pravica čez njihovo polnoletnost, ker zaradi telesne prizadetosti
ne morejo skrbeti zase, za svoje koristi in pravice.«.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor – ZVDZ-B (Uradni
list RS, št. 78/06)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32. člen
Osebe, ki jim je bila zaradi duševne
bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popolnoma
odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali
drugih oseb čez njihovo polnoletnost pred uveljavitvijo tega zakona, nimajo
pravice biti voljene, imajo pa pravico voliti.
Na predlog osebe, ki je upravičena vložiti
predlog za uvedbo postopka iz prejšnjega odstavka, sodišče odloči o volilni
pravici osebe iz prejšnjega odstavka v skladu z drugim in tretjim odstavkom 2.
člena tega zakona.
33. člen
Ne glede na določbi 10. in 11. člena tega
zakona na prvih volitvah v državni zbor, ki bodo izvedene po uveljavitvi tega
zakona, noben spol na kandidatni listi ne sme biti zastopan z manj kakor 25% od
dejanskega skupnega števila kandidatk in kandidatov na kandidatni listi.
34. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona sedanji
tajnik republiške volilne komisije nastopi petletni mandat direktorja službe
državne volilne komisije.
35. člen
Določbe 16. in drugih členov tega zakona,
ki se nanašajo na uvedbo prosojnih glasovalnih skrinjic, se začnejo uporabljati
s 1. 1. 2007.
36. člen
Ne glede na določbe Zakona o evidenci
volilne pravice (Uradni list RS, št. 52/02) se volilni imeniki sestavijo tako,
da se v njih določi tudi prostor za podpis volivca, in izročijo pristojnim
volilnim komisijam deveti dan pred dnem glasovanja.
37. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.