Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o kolektivnih pogodbah obsega:
-
Zakon o kolektivnih pogodbah – ZKolP (Uradni list RS, št. 43/06 z dne
21. 4. 2006),
-
Zakon o arbitraži – ZArbit (Uradni list RS, št. 45/08 z dne 9. 5. 2008).
ZAKON
O KOLEKTIVNIH POGODBAH (ZKolP)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(namen in uporaba zakona)
(1) Ta zakon ureja stranke, vsebino, postopek sklenitve
kolektivne pogodbe, njeno obliko, veljavnost in prenehanje, mirno reševanje
kolektivnih delovnih sporov ter evidenco in objavo kolektivnih pogodb.
(2) Za vprašanja v zvezi s kolektivnimi pogodbami, ki niso
urejena s tem ali drugim zakonom, se smiselno uporabljajo splošna pravila
civilnega prava.
II. STRANKI KOLEKTIVNE POGODBE
2. člen
(stranki)
(1) Kolektivne pogodbe sklepajo sindikati oziroma združenja sindikatov
kot stranka na strani delavk in delavcev (v nadaljnjem besedilu: delavec) in
delodajalke in delodajalci (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) oziroma
združenja delodajalcev kot stranka na strani delodajalcev (v nadaljnjem
besedilu: stranki).
(2) Vlada Republike Slovenije ali ministrstvo, ki ga
pooblasti, oziroma drug z zakonom pooblaščen organ kot stranka na strani
delodajalca sklepa kolektivne pogodbe, ki se sklepajo za zaposlene v državnih
organih Republike Slovenije, upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih
agencijah, javnih skladih, javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih in
drugih osebah javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali
proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti.
(3) Združenja sindikatov in delodajalcev lahko sklepajo
kolektivne pogodbe v skladu s svojim statutom ali drugim ustreznim aktom.
III. VSEBINA KOLEKTIVNE POGODBE
3. člen
(obligacijski in normativni del)
(1) Kolektivna pogodba v obligacijskem delu ureja pravice in
obveznosti strank, ki so jo sklenile, lahko pa tudi način mirnega reševanja
kolektivnih sporov.
(2) Kolektivna pogodba lahko v normativnem delu vsebuje določbe,
s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri
sklepanju pogodb o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja in v zvezi s
prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, plačilo za delo, ter drugi osebni prejemki in
povračila v zvezi z delom, varnost in zdravje pri delu ali druge pravice in
obveznosti, ki izhajajo iz razmerij med delodajalci in delavci, ter
zagotavljanje pogojev za delovanje sindikata pri delodajalcu.
4. člen
(omejitev avtonomije pogodbenih strank)
Kolektivna pogodba lahko vsebuje le določbe, ki so za delavce
ugodnejše od določb, vsebovanih v zakonih, razen v primeru, ko Zakon o delovnih
razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02) določa drugače.
5. člen
(hierarhija kolektivnih pogodb)
(1) Delodajalci, ki jih zavezuje kolektivna pogodba, se pri
sklepanju kolektivnih pogodb na ožji ravni dogovorijo o pravicah in delovnih
pogojih, ki so za delavce ugodnejši.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko pod
pogoji, ki se določijo s kolektivno pogodbo na širši ravni, s kolektivno
pogodbo na ožji ravni določijo tudi pravice in delovni pogoji, ki so za delavce
drugačni ali manj ugodni.
IV. SKLENITEV IN OBLIKA KOLEKTIVNE POGODBE
6. člen
(splošno)
(1) Postopek za sklenitev kolektivne pogodbe se začne na
pisni predlog ene od strank.
(2) V pisnem predlogu za sklenitev kolektivne pogodbe mora
stranka opredeliti tudi vsebino predlagane kolektivne pogodbe. Druga stranka
mora pisni odgovor poslati najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je prejela
predlog.
(3) Kadar nastopa kot stranka več sindikatov ali njihovih združenj
oziroma več delodajalcev ali njihovih združenj, določi stranka za pogajanja
pogajalsko skupino, podpisnik pogodbe pa je vsak od njih.
(4) Osebe, ki v imenu podpisnikov podpišejo kolektivno
pogodbo, morajo imeti za podpis pisno pooblastilo v skladu s statutom ali
drugim ustreznim aktom podpisnika.
7. člen
(naknaden pristop h kolektivni pogodbi)
(1) Sindikati in delodajalci oziroma njihova združenja lahko
s soglasjem strank pristopijo k že sklenjeni kolektivni pogodbi in s tem
postanejo njeni podpisniki.
(2) Reprezentativni sindikati in delodajalci oziroma njihova združenja
lahko naknadno pristopijo h kolektivni pogodbi z razširjeno veljavnostjo, ki jo
opredeljuje 12. člen tega zakona. Pristop ima pravne učinke od dneva, ko so o
njem obveščeni podpisniki pogodbe.
(3) Pisni pristop iz prejšnjih odstavkov se objavi na način,
ki je določen v 28. členu tega zakona.
8. člen
(pisnost kolektivne pogodbe)
Kolektivna pogodba se sklene v pisni obliki.
V. VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE
9. člen
(splošno)
(1) Kolektivna pogodba se lahko sklene za določen ali
nedoločen čas.
(2) Kolektivna pogodba začne veljati petnajsti dan po objavi.
Stranki pa se lahko v kolektivni pogodbi dogovorita za krajši rok.
10. člen
(veljavnost kolektivnih pogodb)
(1) Kolektivna pogodba velja za stranki kolektivne pogodbe oziroma
njune člane.
(2) Kadar so med podpisniki kolektivne pogodbe združenja sindikatov
ali združenja delodajalcev, se v kolektivni pogodbi določi, za katere člane
združenja velja.
(3) Kolektivna pogodba obvezuje stranki kolektivne pogodbe oziroma
njune člane iz prvega in drugega odstavka tega člena tudi kadar podpisnik
izstopi iz združenja, vendar najdalj eno leto.
11. člen
(splošna veljavnost kolektivnih pogodb)
(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce pri delodajalcu oziroma
pri delodajalcih, za katere kolektivna pogodba velja, če kolektivno pogodbo
sklene en ali več reprezentativnih sindikatov.
(2) Kadar posameznega delodajalca zavezuje več kolektivnih pogodb
iste vrste na isti ravni, se uporabljajo določbe, ki so za delavce ugodnejše.
12. člen
(razširitev veljavnosti kolektivne pogodbe)
(1) Če kolektivno pogodbo ene ali več dejavnosti sklene en
ali več reprezentativnih sindikatov in eno ali več reprezentativnih združenj
delodajalcev, lahko ena od strank kolektivne pogodbe predlaga ministrici ali
ministru (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojnemu za delo, da razširi
veljavnost celotne kolektivne pogodbe ali njenega dela na vse delodajalce v
dejavnosti ali dejavnostih, za katere je sklenjena kolektivna pogodba.
(2) Minister ugotovi razširjeno veljavnost celotne ali dela
kolektivne pogodbe, če je kolektivno pogodbo sklenil en ali več
reprezentativnih sindikatov in eno ali več reprezentativnih združenj
delodajalcev, katerega člani zaposlujejo več kot polovico vseh delavcev pri
delodajalcih, za katere se predlaga razširitev veljavnosti kolektivne pogodbe.
(3) Minister je pri odločitvi o razširjeni veljavnosti
celotne ali dela kolektivne pogodbe vezan na predlog predlagatelja iz prvega
odstavka tega člena.
13. člen
(ugotovitev razširjene veljavnosti)
(1) Minister, pristojen za delo, razširjeno veljavnost
celotne ali dela kolektivne pogodbe ugotovi s sklepom.
(2) Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
14. člen
(prenehanje razširjene veljavnosti)
(1) Razširjena veljavnost preneha s prenehanjem veljavnosti kolektivne
pogodbe.
(2) Če gre za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe z
razširjeno veljavnostjo, lahko minister, pristojen za delo, na predlog ene od
strank, po predhodnem soglasju druge stranke, prekliče razširjeno veljavnost
kolektivne pogodbe.
(3) Minister, pristojen za delo, ugotovi prenehanje
razširjene veljavnosti kolektivne pogodbe na predlog ene od strank, če niso več
izpolnjeni pogoji iz 12. člena tega zakona.
VI. PRENEHANJE KOLEKTIVNE POGODBE
15. člen
(prenehanje)
Kolektivna pogodba preneha veljati s potekom časa, za
katerega je sklenjena, s sporazumom obeh strank o prenehanju veljavnosti ali z
odpovedjo.
16. člen
(odpovedni rok)
(1) Primere in pogoje za odpoved kolektivne pogodbe ter
odpovedni rok določita stranki s kolektivno pogodbo.
(2) Če kolektivna pogodba ne vsebuje odpovednega roka, se
kolektivna pogodba lahko odpove z odpovednim rokom šestih mesecev.
(3) Kolektivne pogodbe, sklenjene za določen čas, ni mogoče
predčasno odpovedati.
17. člen
(uporaba kolektivne pogodbe po prenehanju veljavnosti)
Po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe se do sklenitve
nove, vendar najdalj eno leto, če stranki ne določita drugače, še naprej
uporabljajo določbe normativnega dela, s katerimi se urejajo pravice in
obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, med
trajanjem delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, plačilo
za delo, ter drugi osebni prejemki in povračila v zvezi z delom ter varnost in
zdravje pri delu.
VII. REŠEVANJE KOLEKTIVNIH DELOVNIH SPOROV
18. člen
(splošno)
(1) Kolektivni delovni spori se rešujejo na miren način
s pogajanji, posredovanjem in arbitražo ter v skladu z Zakonom o delovnih in
socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04 in 61/04) pred pristojnim delovnim
sodiščem.
(2) Kolektivni delovni spori se rešujejo v skladu s tem
zakonom, če postopek ni določen v kolektivni pogodbi.
19. člen
(interesni spor)
(1) Kolektivni delovni spor, ki je posledica različnih
interesov strank (v nadaljnjem besedilu: interesni spor), nastane, kadar se
stranki ne sporazumeta o posameznih vprašanjih glede sklenitve, dopolnitve ali
spremembe kolektivne pogodbe.
(2) Postopek za mirno reševanje interesnega spora s
posredovanjem ali arbitražo se začne, če ena od strank, v roku, ki ne sme biti
krajši od šestih tednov in ne daljši od treh mesecev od dneva, ko je bil dan
predlog za sklenitev, dopolnitev ali spremembo kolektivne pogodbe, pisno
izjavi, da so bila pogajanja neuspešna.
(3) Vsaka stranka lahko s pisnim soglasjem druge stranke predlaga,
da v interesnem sporu posreduje strokovnjakinja ali strokovnjak (v nadaljnjem
besedilu: strokovnjak), ki ga imenuje minister, pristojen za delo. Stranka
predlaga ministru, pristojnemu za delo, posredovanje s pisnim predlogom, ki
mora vsebovati tudi opis spornih vprašanj in pisno soglasje druge stranke za
rešitev spora s posredovanjem. Predlog lahko vsebuje tudi ime strokovnjaka.
(4) Če ni doseženo soglasje obeh strank za reševanje
interesnega spora s posredovanjem ali če tudi po posredovanju ni rešen, se
lahko stranki sporazumeta o reševanju interesnega spora z arbitražo. V takem
primeru stranki določita posamezna sporna vprašanja in rok za njihovo rešitev
ter se dogovorita, da bo veljala odločitev arbitraže. Arbitražna odločba
postane del kolektivne pogodbe in se objavi na enak način kot kolektivna
pogodba.
(5) Če se stranki strinjata z reševanjem interesnega spora s
posredovanjem ali arbitražo, se morata med trajanjem postopka odpovedati vsaki
obliki pritiska za izpolnitev svojih zahtev, zaradi katerih je nastal spor,
razen če se ne sporazumeta drugače.
20. člen
(spor o pravicah)
(1) Kolektivni delovni spor o pravicah (v nadaljnjem
besedilu: spor o pravicah) nastane, kadar se stranki ne strinjata z načinom
izvajanja določb veljavne kolektivne pogodbe ali ena od strank ugotavlja njeno
kršitev.
(2) Postopek za mirno reševanje spora o pravicah se začne s
pisnim predlogom za pogajanje, ki ga stranka, ki meni, da se kolektivna pogodba
krši oziroma nepravilno izvaja, pošlje drugi stranki skupaj z obrazložitvijo.
(3) Če spora o pravicah ni mogoče rešiti s pogajanji, lahko vsaka
stranka, s pisnim soglasjem druge stranke, predlaga, da v sporu posreduje
strokovnjak, ki ga imenuje minister, pristojen za delo. Stranka predlaga
ministru, pristojnemu za delo, posredovanje s pisnim predlogom, ki mora
vsebovati tudi opis spornih vprašanj in pisno soglasje druge stranke za rešitev
spora s posredovanjem. Predlog lahko vsebuje tudi ime strokovnjaka.
(4) Če ni doseženo soglasje obeh strank za reševanje spora o
pravicah s posredovanjem ali če tudi po posredovanju ni rešen, se lahko stranki
sporazumeta o reševanju spora o pravicah z arbitražo. V takem primeru stranki
določita posamezna sporna vprašanja in rok za njihovo rešitev ter se
dogovorita, da bo veljala odločitev arbitraže. Arbitražna odločba se objavi na
enak način kot kolektivna pogodba.
(5) (prenehal
veljati)
(6) Če je bil spor o pravicah rešen s pogajanji,
posredovanjem ali arbitražo, se hkrati z rešitvijo spora določi tudi rok, v
katerem mora stranka izpolniti odločitev.
(7) Arbitražna odločba velja za vse, za katere velja
kolektivna pogodba.
(8) Če se stranki strinjata z reševanjem spora o pravicah s
posredovanjem ali arbitražo, se morata med trajanjem postopka odpovedati vsaki
obliki pritiska za izpolnitev svojih zahtev, zaradi katerih je nastal spor,
razen če se ne sporazumeta drugače.
21. člen
(lista strokovnjakov za posredovanje)
Minister, pristojen za delo, na predlog reprezentativnih
združenj sindikatov in delodajalcev, določi listo strokovnjakov, s katere se
imenujejo strokovnjaki za posredovanje v posameznem primeru.
22. člen
(sestava arbitraže)
(1) Vsaka stranka imenuje v arbitražo enako število članic
ali članov (v nadaljnjem besedilu: člani). Predsednico ali predsednika
arbitraže (v nadaljnjem besedilu: predsednik arbitraže) pa stranki imenujeta
sporazumno.
(2) S kolektivno pogodbo se lahko stranki dogovorita za
ustanovitev stalne arbitraže, o številu njenih članov in postopku pred njo. Če
je ustanovljena stalna arbitraža, stranki določita listo arbitrov, ki
sodelujejo v posameznih arbitražah. Vsakokrat, ko se sproži arbitražni
postopek, imenujeta stranki svoje arbitre s te liste, s katere sporazumno
imenujeta tudi predsednika arbitraže.
(3) Minister, pristojen za delo, na predlog reprezentativnih združenj
sindikatov in delodajalcev določi listo arbitrov, s katere se imenujejo arbitri
kadar ni ustanovljena stalna arbitraža.
23. člen
(imenovanje arbitrov)
(1) Stranka predlaga uvedbo arbitražnega postopka skupaj z
imenovanjem arbitrov s pisnim predlogom, ki ga pošlje drugi pogodbeni stranki.
Ta lahko odgovori na predlog in imenuje svoje arbitre v osmih dneh od prejema
predloga.
(2) Če se stranki ne sporazumeta o predsedniku arbitraže, lahko
ena ali druga stranka predlaga, da predsednika imenuje sodišče, pristojno za
delovne spore, z liste arbitrov iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
24. člen
(postopek pred arbitražo)
V postopku pred arbitražo se smiselno uporabljajo določbe Zakona
o delovnih in socialnih sodiščih, ki veljajo za kolektivne delovne spore, če se
stranki ne dogovorita drugače.
VIII. EVIDENCA IN OBJAVA KOLEKTIVNE POGODBE
25. člen
(vodenje evidence)
(1) Kolektivne pogodbe sklenjene za območje države, se vpisujejo
v evidenco kolektivnih pogodb. V evidenco se vpišejo naslov kolektivne pogodbe,
podpisniki, datum sklenitve, začetek in prenehanje veljavnosti, spremembe in
dopolnitve, pristop k že sklenjeni kolektivni pogodbi ter morebitna ugotovitev
razširjene veljavnosti ali prenehanja razširjene veljavnosti celotne ali dela
kolektivne pogodbe.
(2) Evidenco kolektivnih pogodb, sklenjenih za območje
države, vodi ministrstvo, pristojno za delo.
26. člen
(dolžnosti strank)
(1) Stranki kolektivne pogodbe morata za evidenco
ministrstvu, pristojnemu za delo najpozneje v 30 dneh po sklenitvi poslati
izvirnik sklenjene kolektivne pogodbe ali njenih sprememb oziroma dopolnitev in
toliko izvodov, kolikor je podpisnikov kolektivne pogodbe.
(2) S kolektivno pogodbo se določi stranka, ki mora dostaviti
pogodbo v evidenco. Če se stranki nista sporazumeli, dostavi pogodbo tista
stranka, ki je prva napisana na pogodbi.
27. člen
(potrdilo in hramba)
Ministrstvo, pristojno za delo, izda potrdilo o vpisu v
evidenco in ga skupaj z enim izvodom sklenjene kolektivne pogodbe ali njenih
sprememb oziroma dopolnitev pošlje vsakemu podpisniku kolektivne pogodbe.
Izvirnik kolektivne pogodbe hrani ministrstvo, pristojno za delo.
28. člen
(objava kolektivne pogodbe)
(1) Stranki morata sklenjeno kolektivno pogodbo objaviti. O
načinu njene objave se dogovorita v kolektivni pogodbi.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka morata stranki
kolektivno pogodbo, sklenjeno za območje države, skupaj s potrdilom o vpisu v
evidenco objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije.
29. člen
(dostopnost kolektivnih pogodb)
Delodajalec mora omogočiti delavcem, da se seznanijo z vsemi
kolektivnimi pogodbami, ki ga obvezujejo. V ta namen morajo biti kolektivne
pogodbe vedno na razpolago na dostopnem mestu, na katerem se lahko delavci brez
nadzora seznanijo z njihovo vsebino.
IX. NADZOR
30. člen
(splošno)
Izvajanje kolektivnih pogodb nadzira organ, pristojen za
inšpekcijo dela.
X. KAZENSKA DOLOČBA
31. člen
(1) Z globo od 500.000 do 1.000.000 tolarjev se kaznuje za
prekršek delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev in za katerega velja
kolektivna pogodba, če ne izpolni izvršljive odločitve o rešitvi spora o
pravicah (šesti odstavek 20. člena).
(2) Delodajalec, ki zaposluje več kot deset delavcev in stori
prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo najmanj 1.000.000 tolarjev.
(3) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba
delodajalca – pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu, državni
organizaciji ali lokalni skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena.
Zakon o kolektivnih pogodbah – ZKolP (Uradni
list RS, št. 43/06)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32. člen
(delodajalske asociacije z
obveznim članstvom)
Ne glede na določbo prvega odstavka 2. člena tega zakona
lahko v prehodnem obdobju treh let po uveljavitvi zakona na strani delodajalcev
sklepajo kolektivne pogodbe tudi delodajalske asociacije z obveznim članstvom.
33. člen
(Zakon o sistemu plač v
javnem sektorju)
Ne glede na določbe tega zakona velja za plače v javnem sektorju
sistem kolektivnih pogodb, kot jih določa Zakon o sistemu plač v javnem
sektorju (Uradni list RS, št. 70/05 – uradno prečiščeno besedilo).
34. člen
(prenehanje veljavnosti
kolektivnih pogodb)
(1) Določbe kolektivnih pogodb, ki veljajo na dan uveljavitve
tega zakona, se uporabljajo do preteka določenega roka veljavnosti oziroma do
sklenitve novih kolektivnih pogodb, če niso v nasprotju s tem zakonom ali
zakonom, ki ureja individualna delovna razmerja.
(2) Določbe kolektivnih pogodb, katerih sklenitelji na strani
delodajalcev so samo delodajalske asociacije z obveznim članstvom, prenehajo
veljati z iztekom prehodnega obdobja iz 32. člena tega zakona.
35. člen
(prenehanje veljavnosti
zakonov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehata uporabljati določbi
86. in 87. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list
SFRJ, št. 60/89 in 42/90).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe
112. do 119. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91
in 71/93).
36. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.
Zakon o arbitraži – ZArbit (Uradni list RS,
št. 45/08)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»52. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati tri mesece po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.