Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o Radioteleviziji Slovenija obsega:

-        Zakon o Radioteleviziji Slovenija – ZRTVS-1 (Uradni list RS, št. 96/05 z dne 28. 10. 2005),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku – ZDavP-1B (Uradni list RS, št. 109/05 z dne 6. 12. 2005),

-        Odločbo o razveljaviti drugega odstavka 15. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 105/06 z dne 12. 10. 2006),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 – ZIPRS0809-B (Uradni list RS, št. 26/09 z dne 6. 4. 2009),

-        Zakon o spremembah Zakona o Radioteleviziji Slovenija – ZRTVS-1A (Uradni list RS, št. 9/14 z dne 5. 2. 2014),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija – ZRTVS-1B (Uradni list RS, št. 163/22 z dne 27. 12. 2022).

ZAKON

O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA (ZRTVS-1)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 5)

I. STATUS RTV SLOVENIJA

1. člen

Radiotelevizija Slovenija (v nadaljnjem besedilu: RTV Slovenija) je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, določeno s tem zakonom, z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov (v nadaljnjem besedilu: državljanov) Republike Slovenije, Slovenk in Slovencev po svetu (v nadaljnjem besedilu: Slovencev po svetu), pripadnic in pripadnikov (v nadaljnjem besedilu: pripadnikov) slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, ter druge dejavnosti v skladu s tem zakonom in Statutom RTV Slovenija ter zakonom, ki ureja področje medijev.

2. člen

(1) Ustanovitelj javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija je Republika Slovenija. Dolžnost ustanovitelja je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV Slovenija in zagotoviti primerno financiranje za izvajanje javne službe.

(2) Ime javnega zavoda je Radiotelevizija Slovenija, skrajšano ime pa RTV Slovenija.

(3) Sedež RTV Slovenija je v Ljubljani.

II. DEJAVNOST RTV SLOVENIJA

Javna služba na področju radijske in televizijske dejavnosti

3. člen

(1) Javna služba po tem zakonu obsega ustvarjanje, pripravljanje, arhiviranje in oddajanje:

-        dveh nacionalnih televizijskih programov;

-        treh nacionalnih radijskih programov;

-        radijskih in televizijskih programov regionalnih centrov v Kopru in Mariboru;

-        po en radijski in televizijski program za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost (v nadaljnjem besedilu: narodnostni program) ter radijske in televizijske oddaje za romsko etnično skupnost (v nadaljnjem besedilu: oddaje za Rome);

-        radijskih in televizijskih programov za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah ter za slovenske izseljenke in izseljence (v nadaljnjem besedilu: izseljence) in zdomce;

-        radijskih in televizijskih programov za tujo javnost;

-        teleteksta, internetnega in mobilnega portala.

(2) Javna služba po tem zakonu poleg programov iz prejšnjega odstavka obsega tudi poseben nacionalni televizijski program, namenjen neposrednim prenosom sej Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles ter predvajanju posnetkov teh sej, kadar neposredni prenos ni mogoč, in celovitemu informiranju javnosti tudi o vsem drugem parlamentarnem dogajanju, vključno s sejami Državnega sveta Republike Slovenije, mednarodnimi aktivnostmi parlamenta, posveti v organizaciji Državnega zbora Republike Slovenije oziroma njegovih delovnih telesih ali Državnega sveta Republike Slovenije in drugimi aktivnostmi, povezanimi z uresničevanjem ustavnih pristojnosti slovenskega parlamenta.

4. člen

(1) V programih iz prvega odstavka prejšnjega člena RTV Slovenija zlasti:

-        zagotavlja verodostojne in nepristranske informativne oddaje, s katerimi celovito obvešča o političnem dogajanju doma in v zamejstvu, o pomembnih dogodkih v preostalih evropskih državah, zlasti članicah Evropske unije, in o pomembnih svetovnih temah tako, da posredovane vsebine omogočajo objektivno javno obveščenost državljanov Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji;

-        zagotavlja kakovostne izobraževalne oddaje, v okviru katerih posreduje celoten spekter aktualnih vsebin od verskih in socialnih do naravoslovnih in tehnološko-informacijskih vsebin;

-        zagotavlja produkcijo igranega programa;

-        zagotavlja oddaje, ki odražajo življenje in probleme različnih struktur prebivalstva, pri čemer izhaja iz načela enakopravnega obveščanja o dogajanjih v vseh delih Slovenije in zamejstva, zagotavlja ustvarjanje dokumentarnih oddaj nacionalnega pomena, ki predstavljajo dokument preteklega časa in časa, v katerem živimo;

-        zagotavlja visoko kakovostno lastno produkcijo, namenjeno otrokom, mladostnikom in starostnikom;

-        zagotavlja kakovostne razvedrilne vsebine za vse starostne skupine;

-        zagotavlja kakovostne informacije o vseh pomembnih kulturnih, političnih, zgodovinskih, športnih, socialnih in ekonomskih dogodkih;

-        zagotavlja uresničevanje ustavnih pravic madžarske in italijanske narodne skupnosti na področju radijskega in televizijskega javnega obveščanja in spodbuja povezovanje narodnih skupnosti z matičnim narodom in vključevanje kulturnih ter drugih dosežkov italijanskega oziroma madžarskega naroda v narodnostne programe;

-        skladno z meddržavnimi pogodbami in v sodelovanju z javnimi radiotelevizijami sosednjih in drugih držav podpira nastanek in razvoj čezmejnih radijskih in televizijskih projektov;

-        izvaja programske vsebine, namenjene slepim in slabovidnim ter gluhim in gluhonemim v njim prilagojenih tehnikah;

-        posebno pozornost posveča invalidom in z njimi povezanim vsebinam;

-        predstavlja in promovira slovensko kulturo, spodbuja kulturno ustvarjalnost ter svobodo umetniškega ustvarjanja in zagotavlja ustvarjanje, poustvarjanje ter posredovanje umetniških del;

-        predstavlja in promovira znanost;

-        posebno pozornost posveča problematiki in zahtevam otrok ter družin, in skupin ljudi s posebnimi potrebami, ki so zaradi posebnih okoliščin bolj občutljive za dogajanje v družbi;

-        posebno pozornost posveča položaju in delovanju registriranih verskih skupnosti;

-        posebno pozornost posveča razvijanju splošne, jezikovne in politične kulture;

-        širi razumevanje vseh ključnih vprašanj delovanja demokratične družbe;

-        širi razumevanje slovenske zgodovine, kulture in identitete, tudi z vidika evropske zgodovine in mednarodnih povezav;

-        spodbuja šport;

-        informira o vprašanjih zdravja, varstva okolja in varstva potrošnikov;

-        informira o pomembnejših vprašanjih varnosti ljudi, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambe države, vključno z vprašanji delovanja institucij mednarodne skupnosti, v katere je včlanjena Republika Slovenija, ter posreduje nujna obvestila v zvezi z ogroženostjo ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja, upošteva interese posameznih skupin gledalk in gledalcev (v nadaljnjem besedilu: gledalci) ter poslušalk in poslušalcev (v nadaljnjem besedilu: poslušalci) v Republiki Sloveniji in v okviru možnosti omogoča njihov dostop v programe;

-        spodbuja kulturo javnega dialoga ter omogoča širok prostor za javne razprave o problemih v družbi;

-        obvešča slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, Slovence po svetu in tujo javnost o dogajanjih in dosežkih na kulturnem in drugih področjih v Republiki Sloveniji ter skrbi za uveljavljanje slovenske radijske in televizijske ustvarjalnosti v tujini;

-        podpira razširjanje programskih vsebin, namenjenih gluhim ter slepim, v njim prilagojenih tehnikah;

-        podpira širjenje vednosti o drugih kulturah, ki so zastopane v Sloveniji, in njihovih predstavnikih;

-        zagotavlja produkcijo in predvajanje slovenskih avdiovizualnih del in avdiovizualnih del neodvisnih producentov;

-        zagotavlja prometne informacije.

(2) V strukturi programov iz prvega odstavka prejšnjega člena mora RTV Slovenija zagotoviti večinski delež kulturnih, umetniških, informativnih, dokumentarnih in izobraževalnih vsebin.

5. člen

Novinarke in novinarji (v nadaljnjem besedilu: novinarji), urednice in uredniki (v nadaljnjem besedilu: uredniki) RTV Slovenija in drugi, ki so neposredno udeleženi pri ustvarjanju ali pripravljanju RTV programov, morajo pri svojem delu še posebej:

-        spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij;

-        spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo;

-        spoštovati načelo politične uravnoteženosti ter svetovnonazorskega pluralizma;

-        spoštovati načela ustavnosti in zakonitosti pri oblikovanju programov, vključno s prepovedjo spodbujanja kulturne, verske, spolne, rasne, narodne ali druge oblike nestrpnosti;

-        zagotavljati nepristransko in celovito obveščenost, tako da imajo državljani možnost svobodnega oblikovanja mnenj;

-        spoštovati načelo politične neodvisnosti in avtonomnosti novinarjev;

-        uveljavljati profesionalno etiko poročevalcev, dosledno razločevanje informacij in komentarjev v novinarskih prispevkih;

-        varovati otroke in mladino pred vsebinami, ki bi lahko škodljivo vplivale na njihov duševni in telesni razvoj, ter spoštovati obče človeške vrednote.

6. člen

(1) RTV Slovenija zagotavlja arhiviranje programske produkcije, ki jo ustvarja v okviru javne službe.

(2) RTV Slovenija je dolžna trajno ohranjati svoje arhivsko gradivo tako, da avdiovizualne zapise na filmskih in drugih nosilcih, ki bi zaradi procesov staranja lahko razpadli, oziroma drugače bistveno poslabšali kvaliteto zapisa, ustrezno zaščiti oziroma prenese na tehnološko trajnejše nosilce besede, zvoka in slike oziroma besede in zvoka.

(3) Posnetki iz arhivov so za nekomercialne namene ob plačilu sorazmernih stroškov njihovega razmnoževanja oziroma posredovanja dostopni javnosti.

(4) Posnetki iz arhivov so za komercialne namene ob plačilu sorazmernih stroškov njihovega razmnoževanja oziroma posredovanja dostopni javnosti skladno z zakonom, ki ureja avtorske pravice, ter ob plačilu sorazmernih stroškov razmnoževanja in posredovanja ter tarife, ki jo določi svet RTV Slovenija.

7. člen

RTV Slovenija mora pri načinu razširjanja oziroma predvajanja in arhiviranja programov, ki jih ustvarja v okviru javne službe (v nadaljnjem besedilu: programov RTV Slovenija), skladno s svojimi tehnološkimi razvojnimi zmožnostmi uvajati nove tehnologije, kot so internet, digitalna radiodifuzija, satelit, tako, da omogoči dostop do programskih vsebin čim širšemu krogu državljanov doma in v tujini, slovenskim narodnim manjšinam v sosednjih državah ter Slovencem po svetu.

8. člen

(1) Nacionalni program mora preko prizemeljskega omrežja pokrivati ozemlje, kjer živi najmanj 90 odstotkov prebivalstva Republike Slovenije, oziroma 90 odstotkov ozemlja, kjer živijo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, kadar gre za narodnostni program.

(2) V okviru pokritosti iz prejšnjega odstavka morajo nacionalni radijski programi pokrivati vse avtoceste in ostale pomembnejše prometnice na dovolj visoki tehnološki ravni za kakovosten mobilni sprejem signala.

(3) Programi za obveščanje tuje javnosti morajo pokrivati večje kraje v Republiki Sloveniji, turistična središča in prometna vozlišča.

9. člen

(1) RTV Slovenija vsako leto, v skladu s programsko produkcijskim načrtom iz 16. člena tega zakona, objavi razpis za odkup slovenskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov, ki jih na svojih programih predvaja v skladu z zakonom, ki ureja področje medijev.

(2) Postopek, pogoje in merila javnega razpisa iz prejšnjega odstavka sprejme svet RTV Slovenija v skladu z določbami predpisov, ki urejajo področje uresničevanja javnega interesa za kulturo, in z zakonom, ki ureja področje medijev.

(3) Narodnostni program ali del narodnostnega programa se lahko odda v ustvarjanje drugi RTV organizaciji oziroma producentu samo s soglasjem programskega odbora za narodnostni program.

10. člen

(1) V programih RTV Slovenija ni dovoljena politična propaganda.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je politična propaganda dovoljena v času volilne kampanje v skladu z določbami zakona, ki ureja volilno kampanjo.

(3) Politična propaganda po tem zakonu so politično propagandna sporočila (spoti) in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na opredelitev volivcev pri glasovanju na volitvah.

(4) RTV Slovenija sme objavljati politično propagandna sporočila samo z navedbo naročnika. Za vsebino takega sporočila je odgovoren naročnik.

11. člen

(1) V programih RTV Slovenija ni dovoljena verska propaganda.

(2) Verska propaganda po tem zakonu so plačani oglasi verskih skupnosti.

12. člen

(1) RTV Slovenija mora v času volilne kampanje dati brezplačno na razpolago del programskega časa za predstavitev kandidatk in kandidatov (v nadaljnjem besedilu: kandidatov), političnih strank in njihovih programov. RTV Slovenija je pri določitvi tega časa in oblikovanju vsebine teh oddaj dolžna upoštevati načela iz 4. člena tega zakona.

(2) Čas, namenjen predstavitvi kandidatov in političnih strank, ki so zastopane v državnem zboru oziroma Evropskem parlamentu, je za vse enak, prav tako so enaki pogoji za njihovo predstavitev v okviru predvolilnih oddaj.

(3) Politične stranke in neodvisni kandidati, ki niso zastopani v državnem zboru oziroma v Evropskem parlamentu, morajo imeti skupaj na razpolago eno tretjino skupnega časa, ki ga RTV Slovenija določi za vse politične stranke in kandidate, ki sodelujejo na volitvah. RTV Slovenija tem strankam oziroma kandidatom omogoči predstavitev v okviru njim namenjenih posebnih predvolilnih predstavitev v od oddaj iz prejšnjega odstavka ločenih terminih, tako, da je vsaki od teh strank oziroma vsakemu od neodvisnih kandidatov omogočena medsebojno enakopravna predstavitev.

(4) Kandidatkam oziroma kandidatom za predsednico oziroma predsednika republike (v nadaljnjem besedilu: predsednik republike) mora RTV Slovenija zagotoviti enak čas in pogoje za predstavitev.

(5) RTV Slovenija mora najpozneje 15 dni po razpisu volitev za predsednika republike oziroma volitev v državni zbor, Evropski parlament ali lokalnih volitev objaviti način, oblike, obseg in pogoje za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov iz prvega odstavka tega člena v svojih programih, dnevnem tisku ali na drug način, dostopen javnosti.

13. člen

(1) RTV Slovenija izvaja kot javno službo tudi naslednje dejavnosti:

-        oddajanje lastnih televizijskih, radijskih in multimedijskih programov preko oddajnikov in zvez ter drugih infrastrukturnih objektov oziroma naprav (v nadaljnjem besedilu: televizijske in radijske infrastrukture);

-        oddajanje radijskih oziroma televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega ali nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa po zakonu, ki ureja področje medijev (v nadaljnjem besedilu: programov posebnega pomena za Republiko Slovenijo), z njihovimi napravami na oddajnih točkah RTV Slovenija;

-        zagotavljanje vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija in drugih programov posebnega pomena za Republiko Slovenijo, zlasti na območjih v zamejstvu, kjer živi slovenska narodna skupnost, skladno z meddržavnimi pogodbami;

-        vzdrževanje in skrb za razvoj televizijske in radijske infrastrukture ter za njeno tehnološko usklajenost s predpisi Evropske unije;

-        digitalno oddajanje programov.

(2) RTV Slovenija ima za izvajanje javne službe po tem zakonu pri podelitvi prostih frekvenc ali dostopu do drugih tehnološko omejenih virov, ki jih za izvajanje javne službe nujno potrebuje, prednost in jih pridobiva brez javnega razpisa z odločbo Agencije za pošto in elektronske komunikacije. Agencija izda odločbo ob smiselni uporabi določb Zakona o elektronskih komunikacijah, po predhodnem mnenju Sveta za radiodifuzijo. Mnenje mora vsebovati opredelitev razlogov, zaradi katerih je prednostna podelitev za izvajanje javne službe nujno potrebna.

Načelo finančne preglednosti pri opravljanju javne službe

14. člen

(1) RTV Slovenija lahko skladno z zakonom opravlja poleg javne službe v omejenem obsegu tudi tržne dejavnosti, vendar mora biti poslovanje na področju tržnih dejavnosti organizirano ločeno od javne službe.

(2) Prispevek za programe RTV Slovenija, sredstva iz državnega proračuna ter druga javna sredstva in prihodki iz naslova opravljanja javne službe se lahko porabijo samo za opravljanje javne službe, ki je določena v tem zakonu.

(3) Prihodki iz naslova tržnih dejavnosti se lahko porabijo za sofinanciranje javne službe ali za ohranjanje in širitev tržnih dejavnosti, vendar le na področjih, ki jih določa ta zakon.

(4) Prihodki in odhodki iz naslova opravljanja javne službe ter prihodki in odhodki iz naslova tržnih dejavnosti se vodijo na dveh ločenih računih.

Tržne dejavnosti

15. člen

(1) Tržne dejavnosti RTV Slovenija so:

-        trženje oglaševalskega časa in trženje programov;

-        tehnične in telekomunikacijske storitve, ki niso sestavni del javne službe;

-        dajanje oddajne infrastrukture in drugih nepremičnin v najem;

-        založniška in koncertna dejavnost;

-        tržne programske storitve, vključno z interaktivnimi programskimi storitvami;

-        komercialna uporaba arhivskega gradiva.

(2) (razveljavljen).

III. VODENJE IN UPRAVLJANJE TER NADZOR

Svet RTV Slovenija

16. člen

(1) Svet RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: svet):

1.      na predlog uprave sprejme statut RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: statut);

2.      na predlog uprave sprejme programsko produkcijski načrt, ki je usklajen s finančnimi možnostmi RTV Slovenija;

3.      na predlog uprave sprejme finančni načrt in letno poročilo javnega zavoda ter odloča o uporabi morebitnega presežka prihodkov nad odhodki;

4.      na predlog uprave sprejema strateški načrt ter programske standarde in programske zasnove v skladu s tem zakonom in z zakonom, ki ureja medije, ter mednarodnimi akti;

5.      obravnava uresničevanje programsko produkcijskega in finančnega načrta;

6.      imenuje varuha pravic gledalcev in poslušalcev (v nadaljnjem besedilu: varuh) in sprejme pravila o njegovem delovanju;

7.      obravnava poročila varuha o pripombah in predlogih gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija;

8.      obravnava pripombe in predloge gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija;

9.      imenuje in razrešuje upravo;

10.   daje soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja radia, direktorja televizije oziroma direktorja digitalnih vsebin;

11.   nadzira poslovanje RTV Slovenija;

12.   sprejema svoj poslovnik ter organizira svoje delo in imenuje svoje odbore v skladu s tem poslovnikom;

13.   potrjuje predloge finančnega odbora;

14.   odloča o drugih zadevah, kadar tako določa zakon ali statut v skladu z zakonom.

(2) Svet ne sme posegati v posamezne dele programa pred objavo in sprejemati odločitev ali stališč, ki so povezana z objavo delov programa. Svet vodi razpravo o objavljenih delih programa le na podlagi poročil varuha, ki vključujejo odziv odgovornih urednikov in avtorjev.

(3) Svet je sklepčen, če je na seji prisotna večina vseh članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: člani).

(4) Svet sprejema odločitve iz 1., 2., 3., 9. in 12. točke prvega odstavka tega člena z večino glasov vseh članov. O preostalih zadevah iz svoje pristojnosti odloča z večino glasov prisotnih članov.

(5) Svet sprejema odločitve iz 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena na podlagi predhodnega mnenja finančnega odbora.

(6) Za revidiranje pravilnosti in smotrnosti poslovanja RTV Slovenije ter revidiranje aktov o preteklem poslovanju in aktov o načrtovanem poslovanju RTV Slovenije je pristojno Računsko sodišče Republike Slovenije.

17. člen

(1) V Svet so imenovane osebe, ki s svojim znanjem, ugledom oziroma dosežki na kulturnem, izobraževalnem, znanstvenem ali drugem področju družbenega življenja lahko pripomorejo k dobremu delovanju in krepitvi ugleda javne radiotelevizije, tako v Republiki Sloveniji kot v tujini.

(2) Člani Sveta svoje delo opravljajo neodvisno ter nepristransko in uresničujejo izključno interese RTV Slovenija kot javne radiotelevizije. Pri opravljanju svoje funkcije so dolžni upoštevati Ustavo Republike Slovenije, zakon in statut.

(3) Svet sestavlja 17 članov, od katerih:

1.      šest članov predstavnikov zaposlenih, ki jih zaposleni RTV Slovenija izberejo izmed sebe, in sicer jih pet izvolijo na neposrednih volitvah, od tega enega za področje informativne dejavnosti, enega za kulturno-umetniške dejavnosti, enega za razvedrilno-športne dejavnosti, enega za tehniko, kamor sodijo tudi oddajniki in zveze, ter enega za digitalni razvoj; enega pa imenuje Svet delavcev javnega zavoda RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: Svet delavcev);

2.      11 predstavnikov javnosti se imenuje tako, da:

a)    enega člana imenuje italijanska narodna skupnost na podlagi javnega poziva;

b)    enega člana imenuje madžarska narodna skupnost na podlagi javnega poziva;

c)    enega člana imenuje predsednik Republike Slovenije na podlagi javnega poziva registriranim verskim skupnostim;

č)   enega člana imenuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti na podlagi javnega poziva univerzam in raziskovalnim inštitutom;

d)    dva člana imenuje Nacionalni svet za kulturo, in sicer enega na podlagi javnega poziva kulturnim in umetniškim organizacijam, enega člana pa imenuje na podlagi javnega poziva organizacijam s področja avdiovizualnega sektorja;

e)    enega člana imenuje Olimpijski komite Slovenije na podlagi javnega poziva nacionalnim in občinskim športnim zvezam ter drugim športnim organizacijam;

f)     enega člana imenuje Informacijski pooblaščenec na podlagi javnega poziva organizacijam, ki so dejavne na področju medijev, razvoja informacijske družbe in zagotavljanja transparentnosti;

g)    enega člana imenuje Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja na podlagi javnega poziva organizacijam, ki so dejavne na področju varstva okolja, narave in podnebja;

h)    enega člana imenuje krovna organizacija invalidskih organizacij po zakonu, ki ureja invalidske organizacije, nacionalni svet invalidskih organizacij;

i)      enega člana imenuje Varuh človekovih pravic Republike Slovenije na podlagi javnega poziva nevladnim organizacijam s področja varstva človekovih pravic in svoboščin.

17.a člen

(1) V svet ne morejo biti izvoljene oziroma imenovane osebe, ki so ob imenovanju ali v obdobju petih let pred imenovanjem bile:

-        člani organov političnih strank na državni, regionalni ali občinski ravni;

-        poslanci Evropskega parlamenta ali uslužbenci in funkcionarji v organih Evropske unije;

-        predsednik republike, predsednik vlade, poslanci, člani državnega sveta, župani, ustavni sodniki, ministri, državni sekretarji in drugi funkcionarji v državnih organih;

-        generalni direktorji, generalni sekretarji ministrstev, direktorji organov v sestavi in vladnih služb, načelniki upravnih enot ter direktorji občinske uprave ali tajniki občine.

(2) V svet prav tako ne morejo biti izvoljene oziroma imenovane osebe, ki so:

1.      člani organov vodenja, upravljanja ali nadzora oziroma zaposlene pri konkurenčnih medijih, in osebe, ki imajo v teh medijih lastniške deleže;

2.      zaposlene na RTV Slovenija, razen oseb iz 1. točke tretjega odstavka 17. člena tega zakona;

3.      člani Sveta za radiodifuzijo in zaposleni na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije ter člani oziroma zaposleni v drugih telesih, ki v upravnem postopku odločajo o podelitvi frekvenc ali drugih pravicah medijev oziroma zaposlenih v medijih, in osebe, ki sodelujejo v postopkih sprejemanja teh odločitev;

4.      člani organov vodenja, upravljanja ali nadzora pravnih oseb, ki poslovno sodelujejo z RTV Slovenija;

5.      ožji družinski člani vodilnih delavk in delavcev (v nadaljnjem besedilu: vodilnih delavcev) RTV Slovenija, kot so člani uprave RTV Slovenija, direktor radia, direktor televizije in direktor digitalnih vsebin, ter tistih zaposlenih na RTV Slovenija, ki jih kot vodstvene delavce opredeljuje statut.

(3) Ožji družinski člani iz 5. točke prejšnjega odstavka so zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi, otroci ter vnuki in starši ter druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu.

(4) Pogoji za imenovanje članov sveta so:

1.      dosežena najmanj izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven;

2.      najmanj deset let strokovnih delovnih izkušenj na delovnem področju upravičenca po doseženi izobrazbi iz prvega odstavka tega člena;

3.      visoka osebna integriteta in moralni ugled;

4.      pripravljenost in zmožnost s svojim znanjem, ugledom oziroma dosežki na relevantnem področju družbenega življenja prispevati k dobremu delovanju in krepitvi ugleda javne radiotelevizije, tako v Republiki Sloveniji kot v tujini;

5.      državljanstvo Republike Slovenije;

6.      da oseba ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da ni bila obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev;

7.      da zoper osebo ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

(5) Pogoji iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka ne veljajo za člane sveta, ki jih izmed sebe izberejo zaposleni RTV Slovenija.

17.b člen

(1) Upravičenci za imenovanje članov sveta iz 2. točke tretjega odstavka 17. člena tega zakona za namen imenovanja članov sveta objavijo javni poziv z določitvijo najmanj 15-dnevnega roka za prijavo. Javni poziv se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh upravičencev.

(2) Pri imenovanju predstavnikov javnosti upravičenci za imenovanje upoštevajo izkušnje in delovanje kandidatov na relevantnem področju ter njihovo vizijo dobrega delovanja in krepitve ugleda javne radiotelevizije.

(3) Upravičenec imenuje člana sveta z izdajo sklepa o imenovanju. Sklep o imenovanju se izda v 30 dneh od poteka roka za prijavo iz javnega poziva. Sklep o imenovanju se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije v petih dneh po imenovanju.

18. člen

(1) Mandat članov sveta je štiri leta od dneva, ko je svet konstituiran v skladu s tem zakonom. Po poteku mandatne dobe je član sveta lahko ponovno izvoljen oziroma imenovan še največ enkrat.

(2) Svet je konstituiran, ko so v Uradnem listu Republike Slovenije objavljeni sklepi o imenovanju oziroma izvolitvi večine vseh članov sveta.

(3) Član sveta je lahko razrešen pred koncem mandata:

-        če to sam zahteva;

-        če iz katerega koli razloga ne more opravljati svoje dolžnosti;

-        če več ne izpolnjuje pogojev za člana sveta, določenih v 17.a členu tega zakona;

-        če se naknadno ugotovi, da je pred imenovanjem navedel neresnične podatke iz četrtega odstavka 17.a člena tega zakona;

-        če po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, Komisija za preprečevanje korupcije:

a)    v okviru postopka zaradi suma korupcije pri opravljanju njegovega dela zazna znake kaznivega dejanja in zoper njega vloži ovadbo,

b)    z vidika krepitve integritete v ugotovitvi o konkretnem primeru pri opravljanju njegovega dela poda oceno kršitve uradne osebe,

c)    zaradi ugotovljenih ali ponavljajočih kršitev zakona in statuta pri njegovem delovanju pošlje pobudo za začetek postopka za njegovo razrešitev;

-        če zanemarja oziroma opravlja svoje delo nevestno ali če opravlja svoje delo v nasprotju s tem zakonom, splošnimi akti RTV Slovenija in v nasprotju z interesi RTV Slovenija kot javne radiotelevizije.

(4) V primeru iz prejšnjega odstavka svet predlaga upravičencu, ki je takega člana sveta imenoval oziroma izvolil, da ga razreši in imenuje oziroma izvoli novega člana sveta. Do sprejetja odločitve o razrešitvi član sveta, katerega odpoklic je svet predlagal, nima glasovalne pravice.

(5) Nov član sveta se imenuje oziroma izvoli po postopku, ki je predviden za imenovanje oziroma izvolitev člana sveta, ki je bil razrešen pred koncem mandata. Nov član sveta se imenuje oziroma izvoli za preostanek mandata, za katerega je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.

19. člen

(1) Delo sveta vodi predsednica oziroma predsednik (v nadaljnjem besedilu: predsednik) ali njegova namestnica oziroma namestnik (v nadaljnjem besedilu: namestnik) v skladu s poslovnikom sveta.

(2) Predsednika in namestnika izvoli svet izmed svojih članov z večino glasov vseh svojih članov.

(3) Če ne pride do izvolitve predsednika ali namestnika po postopku iz prejšnjega odstavka, se imenuje za vršilko oziroma vršilca (v nadaljnjem besedilu: vršilec) dolžnosti predsednika ali namestnika za dobo šestih mesecev tisti član, ki je dobil največ glasov. V primeru, če dva ali več članov sveta tudi po ponovnem glasovanju dobita oziroma dobijo enako število glasov, odloči o imenovanju vršilca dolžnosti žreb.

(4) Glasovanje sveta je v vseh zadevah javno.

20. člen

(1) Člani sveta in finančnega odbora ne smejo poslovno sodelovati z javnim zavodom RTV Slovenija.

(2) V času trajanja mandata članov sveta in finančnega odbora sme RTV Slovenija zaposlovati oziroma sklepati pogodbe o sodelovanju z njihovimi ožjimi družinskimi člani, vendar morata biti s takšno pogodbo ali zaposlitvijo ter z razlogi za takšno odločitev predhodno seznanjena svet in finančni odbor.

(3) Ožji družinski člani iz prejšnjega odstavka so zakonec ali oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci oziroma posvojenci ter vnuki in starši oziroma posvojitelji ter druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu.

(4) Nihče ne more biti hkrati član sveta in finančnega odbora.

Uprava

21. člen

(1) RTV Slovenija vodi in upravlja uprava, ki jo sestavljajo štirje članice ali člani (v nadaljnjem besedilu: člani). Vodi jo predsednica ali predsednik uprave (v nadaljnjem besedilu: predsednik), pri čemer je en član uprave delavski direktor. Mandat članov uprave je štiri leta.

(2) Predsednika uprave imenuje svet na podlagi javnega razpisa, dva dodatna člana uprave imenuje svet na predlog predsednika uprave, delavskega direktorja pa izvolijo zaposleni RTV Slovenija na neposrednih volitvah. Delavski direktor ne sme biti hkrati predsednik ali član Sveta delavcev, predsednik sindikata ali sindikalni zaupnik.

(3) Pogoji za imenovanje članov uprave so:

1.      dosežena najmanj izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven;

2.      aktivno znanje slovenskega jezika;

3.      aktivno (na ravni vsaj B2) morajo obvladati najmanj en svetovni jezik;

4.      najmanj deset let delovnih izkušenj s področja, za katerega so zadolženi, od tega mora imeti predsednik uprave vsaj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v večjih sistemih z najmanj 100 zaposlenimi;

5.      poznavanje problematike dejavnosti javnih medijskih servisov;

6.      ne smejo imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki poslovno sodelujejo z RTV Slovenija;

7.      usposobljenost za članstvo v nadzornem svetu, kar izkazujejo s potrdilom o usposobljenosti za člane nadzornih svetov ali upravnih odborov družb, veljavnim v Republiki Sloveniji, oziroma ga morajo pridobiti v enem letu od nastopa mandata;

8.      da oseba ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da ni bila obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev;

9.      da zoper osebo ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

(4) Pogoji iz prejšnjega odstavka ne veljajo za delavskega direktorja.

(5) Za predsednika in člane uprave se smiselno uporabljajo določbe o skrbnosti in odgovornosti, kot jih za člane organov vodenja oziroma nadzora določa zakon, ki ureja gospodarske družbe.

(6) Uprava odloča z večino glasov vseh svojih članov, če ta zakon ne določa drugače. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas predsednika uprave.

(7) Svet razreši predsednika ali člane uprave pred potekom časa, za katerega so imenovani, če:

1.      predsednik ali član uprave sam zahteva svojo razrešitev;

2.      nastopi kateri od razlogov, zaradi katerih v skladu z zakonom, ki urejajo delovna razmerja, preneha delovno razmerje po samem zakonu;

3.      predsednik ali član uprave pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi in splošnimi akti RTV Slovenija ali ne izvršuje sklepov organov RTV Slovenija ali ravna v nasprotju z njimi;

4.      predsednik ali član uprave s svojim delovanjem povzroči RTV Slovenija večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri delu;

5.      ne izpolnjujejo več pogojev za imenovanje za člana uprave iz tretjega odstavka tega člena;

6.      razrešitev člana uprave, razen delavskega direktorja, predlaga predsednik uprave.

(8) Poleg razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena je delavski direktor razrešen tudi, če predlog za razrešitev, ki ga je podala najmanj desetina vseh zaposlenih na RTV Slovenija, podpre večina vseh zaposlenih na RTV Slovenija.

(9) Podrobnejši postopek razrešitve članov uprave določi statut.

(10) Za vprašanja v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo delavskega direktorja, ki niso urejena v tem zakonu, se smiselno uporablja zakon, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.

21.a člen

(1) Direktorje in vodje enot, določene v statutu, imenuje uprava na podlagi javnega razpisa v skladu s statutom. Pomočnika predsednika uprave, ki strokovno vodita narodnostna programa, imenuje uprava v soglasju s pristojnim Programskim odborom. Mandat direktorjev, vodij in pomočnikov iz tega odstavka je štiri leta.

(2) Direktor radia, direktor televizije in direktor digitalnih vsebin organizirajo in vodijo delo na svojem področju ter vodijo strokovno programsko delo na teh področjih, razen strokovno programskega vodenja v delu, ki se nanaša na narodnostna programa. Mandat direktorjev iz tega odstavka je štiri leta.

(3) Uprava imenuje in razrešuje tudi druge vodstvene delavce, ki jih določa statut.

21.b člen

(1) Odgovorne urednike programov imenuje in razrešuje uprava na predlog direktorjev, določenih v statutu. Za mesta odgovornih urednikov programov direktorji, določeni v statutu, izvedejo javne razpise. Mandat odgovornih urednikov je štiri leta. Druge urednike imenuje in razrešuje odgovorni urednik programa.

(2) Direktorji, določeni v statutu, se pred podajo predloga o imenovanju odgovornega urednika posvetujejo o kandidatih za odgovornega urednika s programskimi delavci v uredništvu, za katero bo odgovorni urednik imenovan.

(3) Če direktorji, določeni v statutu, ne pridobijo pozitivnega mnenja večine programskih delavcev v uredništvu, za katero je kandidat predlagan, mora uprava za imenovanje takega kandidata pridobiti soglasje sveta. V tem primeru ima uredništvo pravico predlagati svetu v soglasje svojega kandidata za odgovornega urednika, ki se je javil na javni razpis. Postopek izdaje soglasja na svetu določa statut.

(4) Uprava na predlog direktorjev, določenih v statutu, razreši odgovornega urednika pred iztekom njegovega mandata, če ta nima večinske podpore v svojem uredništvu, in ob soglasju sveta.

(5) Odgovorni urednik mora imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, in vsaj deset let delovnih izkušenj, od tega vsaj pet let delovnih izkušenj na področju, na katerem kandidira, v primeru informativnega programa pa vsaj pet let kot novinar ali urednik.

(6) Druge urednike imenuje in razrešuje odgovorni urednik področja. Njihov mandat je vezan na mandat odgovornega urednika področja.

(7) Zaposlovanje v uredništvu se v okviru aktov RTV Slovenija, ki določajo kvote zaposlitev, izvaja na predlog odgovornega urednika.

22. člen

Uprava:

-        vodi strokovno programsko delo javnega zavoda RTV Slovenija;

-        organizira in vodi delo ter poslovanje javnega zavoda RTV Slovenija;

-        predstavlja in zastopa javni zavod RTV Slovenija;

-        je odgovoren za zakonitost dela javnega zavoda RTV Slovenija;

-        usklajuje delo direktorjev radia in televizije ter drugih vodilnih delavcev skladno s statutom in odloča v morebitnih sporih med njimi;

-        opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali statut;

-        vodi socialni dialog s predstavniki reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu ter sklepa posebno kolektivno pogodbo javnega zavoda RTV Slovenija in je eden od podpisnikov Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje na strani delodajalcev.

23. člen

(1) Svet imenuje Programska odbora za italijanski in madžarski narodnostni program, ki štejeta po devet članov, razen tistih članov, ki jih samoupravni narodni skupnosti imenujeta sami oziroma jih izvolijo izmed sebe zaposleni v uredništvih narodnostnih programov.

(2) V Programski odbor iz prejšnjega odstavka imenuje italijanska oziroma madžarska samoupravna narodna skupnost v Sloveniji dve tretjini članov za mandatno dobo štirih let.

(3) V Programski odbor iz prvega odstavka tega člena enega člana izvolijo izmed sebe zaposleni v uredništvih radijskega in televizijskega programa za italijansko oziroma madžarsko narodno skupnost.

(4) Programski odbor za narodnostni program daje soglasje k imenovanju odgovornega urednika narodnostnega programa in k obsegu ter programski zasnovi, programskim standardom in programski shemi tega programa, ki morajo biti usklajeni z materialnimi zmožnostmi javnega zavoda RTV Slovenija ter s predpisi, ki urejajo njegovo delo.

(5) Programski odbor za narodnostni program:

-        obravnava uresničevanje programske zasnove ter programsko produkcijski načrt in letno poročilo javnega zavoda RTV Slovenija v delu, ki se nanaša na narodnostni program;

-        obravnava pripombe in predloge gledalcev oziroma poslušalcev narodnostnega programa ter se do njih opredeli;

-        daje pobude svetu za obravnavanje vprašanj s področja narodnostnih programov;

-        opravlja druge naloge s področja narodnostnih programov, kadar tako določa statut.

(6) Kdor je član programskega odbora za narodnostni program, ne more biti član finančnega odbora.

24. člen

(1) Svet imenuje Programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide, ki šteje devet članov.

(2) V Programski odbor iz prejšnjega odstavka predlagajo člane reprezentativna združenja invalidov, pri čemer lahko predlagajo le osebe, ki jim je bila invalidnost ugotovljena s pravnomočno odločbo pristojnega organa. Svet lahko v Programski odbor imenuje po dva ali več kandidatov istega reprezentativnega združenja invalidov samo v primeru, da je kandidate predlagalo manjše število teh združenj od skupnega števila članov, ki se volijo.

(3) Programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide:

-        obravnava predlog in uresničevanje programske zasnove v delu, ki se nanaša na vsebine za invalide;

-        obravnava pripombe in predloge gledalcev oziroma poslušalcev v zvezi s programskimi vsebinami, namenjenimi invalidom;

-        obravnava uresničevanje razširjanja programskih vsebin, namenjenih gluhim in slepim v njim prilagojenih tehnikah;

-        opravlja druge naloge s področja problematike programskih vsebin za invalide, kadar tako določa statut.

(4) Programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide lahko daje pobude in predloge organom javnega zavoda, ki so jih dolžni obravnavati ter se do njih opredeliti.

25. člen

(1) V javnem zavodu RTV Slovenija deluje Svet delavcev javnega zavoda RTV Slovenija, za katerega se uporabljajo določila zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, razen kadar so s tem zakonom ali statutom posamezna vprašanja urejena drugače.

(2) Predstavnik Sveta delavcev javnega zavoda RTV Slovenija je stalno vabljen na seje sveta in finančnega odbora, prejema vsa gradiva za seje teh teles ter ima na sejah pravico do predstavitve mnenja Sveta delavcev o obravnavanih gradivih.

Finančni odbor

26. člen

(1) Svet imenuje in razrešuje finančni odbor, ki ima pet članov. Po enega člana predlagajo v imenovanje:

-        ministrstvo, pristojno za finance,

-        ministrstvo, pristojno za medije,

-        Svet delavcev javnega zavoda RTV Slovenija,

-        Združenje nadzornikov Slovenije in

-        Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

(2) Za člane finančnega odbora ne morejo biti imenovane osebe iz prvega in drugega odstavka 17.a člena tega zakona. Za člana finančnega odbora ne more biti imenovan član sveta. Za člana finančnega odbora Svet delavcev javnega zavoda RTV Slovenija ne more predlagati vodilnih delavcev RTV Slovenija.

(3) Pogoji za imenovanje članov finančnega odbora so:

1.      dosežena najmanj izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven;

2.      aktivno znanje slovenskega jezika;

3.      najmanj deset let delovnih izkušenj s finančnega področja;

4.      ne smejo imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki poslovno sodelujejo z RTV Slovenija;

5.      oseba ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ni bila obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev;

6.      zoper osebo ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

(4) Člani finančnega odbora izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika finančnega odbora.

(5) Mandat članov finančnega odbora je štiri leta. Člani finančnega odbora so predčasno razrešeni na lastno zahtevo ali če svet ugotovi, da pri svojem delu ne ravnajo v skladu s predpisi in splošnimi akti RTV Slovenija ali ne izvršujejo sklepov sveta in zato ne uživajo njegovega zaupanja.

27. člen

(1) Finančni odbor daje predhodno mnenje svetu k:

1.      osnutku statuta;

2.      osnutku finančnega načrta in osnutku letnega poročila RTV Slovenija ter

3.      predlogu uporabe morebitnega presežka prihodkov nad odhodki.

(2) Finančni odbor na podlagi predloga uprave predlaga v potrditev svetu:

1.      cene storitev, ki niso del javne službe;

2.      način plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija v skladu s tem zakonom;

3.      način prijavljanja in začasnega ali trajnega odjavljanja sprejemnikov;

4.      višino tarif in druge pogoje za oddajanje programov drugih izdajateljev;

5.      splošna pravila računovodstva RTV Slovenija in pravila strokovnega računovodstva;

6.      imenovanje pooblaščenega revizorja oziroma revizijske družbe, v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.

(3) Finančni odbor:

-        ima pravico do vpogleda v poslovne knjige, periodične obračune in vso drugo dokumentacijo celotnega javnega zavoda;

-        opravlja druge naloge, ki jih določi poslovnik sveta oziroma statut;

-        o svojih ugotovitvah poroča svetu.

(4) Kadar finančni odbor obravnava vprašanja s področja storitev elektronskih komunikacij, zlasti ko sprejema predlog tarif in drugih pogojev za oddajanje programov drugih izdajateljev, na svoje seje vabi tudi predstavnika Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.

Javnost poslovanja in statut

28. člen

(1) Poslovanje RTV Slovenija je javno. Letno poročilo se objavi na način, določen s statutom. Letno poročilo mora vsebovati tudi razčlembo stroškov produkcije programov po posameznih programskih sklopih oziroma vsebinah. Letno poročilo se objavi na spletnih straneh javnega zavoda RTV Slovenija. Javno se objavijo tudi sklepi in stališča finančnega odbora ter stališča Programskega odbora za narodnostni program, ki se nanašajo na problematiko narodnostnega programa.

(2) Seje sveta so javne, razen kadar gre za obravnavo poslovnih skrivnosti ali druge razloge, ki jih za zaprtje seje pred javnostjo določata zakon ali statut.

(3) Člani sveta in finančnega odbora so upravičeni do sejnine in povrnitve materialnih stroškov skladno s statutom.

29. člen

(1) S statutom se določijo zlasti:

-        organizacija javnega zavoda in njegova členitev na organizacijske enote;

-        organi javnega zavoda in njihove pristojnosti skladno z zakonom;

-        pogoji za imenovanje in razrešitev članov uprave;

-        pogoji za imenovanje in razrešitev direktorjev radia, televizije in digitalnih vsebin;

-        pogoji za imenovanje in razrešitev odgovornih urednikov in drugih urednikov ter njihovo delovno področje;

-        pogoji za imenovanje in razrešitev vodilnih delavcev RTV Slovenija, ki niso zajeti v prejšnjih alineah ter njihovo delovno področje in pristojnosti;

-        akti, ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije;

-        druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda.

(2) Statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

IV. FINANCIRANJE

30. člen

(1) RTV Slovenija pridobiva sredstva za izvajanje svojih dejavnosti:

-        iz plačil prispevka za programe RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: prispevek);

-        iz tržnih dejavnosti;

-        iz sredstev državnega proračuna;

-        iz sponzoriranja in drugih virov skladno z zakonom in statutom.

(2) Iz državnega proračuna se financirajo:

-        del narodnostnih programov, v deležu, ki se ne financira iz prispevka;

-        del programov RTV Slovenija za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za izseljence in zdomce oziroma za Slovence po svetu ter za tujo javnost, v deležu, ki se ne financira iz prispevka;

-        posamezni projekti kulturnega, znanstvenega in splošno izobraževalnega pomena ter posamezni projekti digitalizacije tehnološke opreme in arhivov, ki jih predlagajo pristojna ministrstva, v delih, ki se ne financirajo iz prispevka.

(3) Iz prispevka se financira dejavnost RTV Slovenija, ki jo kot javno službo določa ta zakon, razen v delih, ko se ta dejavnost glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena financira iz državnega proračuna.

31. člen

(1) Kdor ima radijski ali televizijski sprejemnik oziroma drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov (v nadaljnjem besedilu: sprejemnik) na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, mora RTV Sloveniji plačevati prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti.

(2) Na območju, kjer se zaradi racionalnosti uporabe frekvenčnega prostora in finančnih sredstev ali iz drugih utemeljenih razlogov opusti pokrivanje območja s prizemeljskimi omrežji in je zagotovljeno sprejemanje le preko satelita oziroma preko kabelske mreže ali s pomočjo drugih tehnoloških rešitev, pod pogojem, da te tehnološke rešitve zagotavljajo sprejem programov v najmanj enaki kvaliteti kot prizemeljsko omrežje, so imetnice oziroma imetniki sprejemnikov zavezanke oziroma zavezanci (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) za plačevanje prispevka pod pogojem, da jim RTV Slovenija z oprostitvijo oziroma z zmanjšanjem prispevka ali na drug ustrezen način prispeva najmanj polovico dodatnih stroškov za nabavo opreme za sprejemanje programov po satelitu oziroma po kabelskem omrežju ali z uporabo drugih tehnoloških rešitev skladno s tem zakonom.

(3) Višina prispevka se določa z zakonom. Vlada višino prispevkov spremeni za največ 10%, če za to obstajajo utemeljeni ekonomski razlogi, vendar najkasneje do 1. septembra tekočega leta za naslednje leto.

(4) Šteje se, da ima sprejemnik vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalka ali odjemalec (v nadaljnjem besedilu: odjemalec) oziroma plačnica ali plačnik (v nadaljnjem besedilu: plačnik) električne energije v javnem električnem omrežju, razen če poda pisno izjavo, da nima svojega in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je bila seznanjena z zakonskimi posledicami neresnične izjave.

(5) Kdor pridobi sprejemnik in v času pridobitve ni bil zavezanec za plačilo prispevka, mora v 30 dneh sprejemnik prijaviti RTV Slovenija, zavezanec pa mora spremembo naslova oziroma sedeža sporočiti RTV Slovenija najpozneje v 15 dneh po spremembi.

(6) Preden RTV Slovenija od odjemalca oziroma plačnika električne energije, ki doslej ni bil zavezanec za plačilo prispevka, zahteva plačilo prispevka na podlagi tega zakona, mu mora omogočiti, da poda izjavo v smislu četrtega odstavka tega člena.

32. člen

(1) Mesečni prispevek se plačuje RTV Sloveniji v naslednji višini:

7.      za zasebno rabo:

d)    zavezanci – fizične osebe plačujejo za vse televizijske in radijske sprejemnike ter druge naprave, ki omogočajo sprejem radijskih oziroma televizijskih programov, ki jih uporabljajo osebno ali skupaj s člani družine, 12,75 eura;

e)    če ima zavezanec za zasebno rabo le enega ali več radijskih sprejemnikov, nima pa drugih naprav, ki bi mu omogočale sprejem televizijskih programov, plačuje 3,77 eura;

f)     prispevek v višini iz prejšnjih dveh točk velja tudi za pravne osebe, državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in samostojne podjetnike posameznike, vendar za vsak sprejemnik, če je sprejemnik namenjen izključno osebni rabi zaposlenih ali samostojnega podjetnika posameznika;

8.      za javno rabo:

a)    pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sprejemnike v svojih poslovnih prostorih, kot so: gostinski lokali, hoteli, turistična naselja, trgovine, restavracije in podobno, in so namenjeni javni rabi, plačujejo v primeru ene poslovne enote, v kateri so taki sprejemniki, pavšalni mesečni prispevek v višini 36,13 eura, v primeru večjega števila takih poslovnih enot pa za vsako prispevek, zmanjšan za 30 odstotkov;

b)    če ima poslovna enota iz prejšnje točke samo radijske sprejemnike, nima pa drugih naprav, ki bi omogočale sprejem televizijskih programov, znaša pavšalni mesečni prispevek 13,54 eura;

c)    hoteli in druga turistična podjetja plačujejo za prvih deset televizijskih sprejemnikov oziroma naprav, ki omogočajo sprejem televizijskega programa v hotelskih sobah, pavšalni mesečni prispevek v znesku 54,19 eura, za vsak nadaljnji tovrstni sprejemnik pa 2,69 eura. Če hotelsko podjetje v posameznem mesecu ne doseže 60 odstotkov zasedenosti kapacitet ali če obratuje sezonsko, je upravičeno do olajšave v višini 50 odstotkov mesečnega zneska prispevka za te mesece.

(2) Plačila prispevka so oproščene naslednje skupine zavezancev:

-        socialno ogroženi;

-        invalidi s 100 odstotno telesno okvaro;

-        invalidi z manj kot 100 odstotno telesno okvaro, če jim je priznana tudi pravica do dodatka za pomoč in postrežbo;

-        osebe, ki so trajno izgubile sluh;

-        vzgojno izobraževalni zavodi, ustanove za varstvo otrok, bolnišnice, izvajalci socialno varstvenih dejavnosti znotraj javne mreže in invalidske organizacije – za sprejemnike, ki so namenjeni vzgojnemu ali učnemu procesu oziroma razvedrilu varovancev, učencev oziroma pacientov;

-        diplomatska in konzularna predstavništva na podlagi vzajemnosti.

(3) Za socialno ogrožene iz prve alineje prejšnjega odstavka štejejo prejemnice oziroma prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

(4) Osebe iz prejšnjega odstavka lahko dokazujejo upravičenost do oprostitve plačevanja prispevka le s pravnomočno odločbo organa, s katero je ugotovljena upravičenost do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka.

(5) Zavezanci iz druge do četrte alineje drugega odstavka tega člena lahko uveljavljajo oprostitev prispevka le na podlagi pravnomočne odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali drugega organa, s katero je ugotovljena stopnja invalidnosti.

33. člen

Za RTV Slovenija veljajo določbe Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU in 110/02 – ZDT-B) enako kot za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Evidenca zavezancev za plačilo prispevka

34. člen

S tem poglavjem se določajo zbirke podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), ki jih RTV Slovenija obdeluje za potrebe obračuna in izterjave prispevka.

35. člen

(1) Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo osebnih podatkov, vsebovanih v evidencah, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če s tem zakonom za posamezne primere ni določeno drugače.

(2) Upravljavci zbirk osebnih podatkov so dolžni posredovati osebne podatke brezplačno.

36. člen

(1) Upravljavec evidenc, določenih s tem zakonom, je RTV Slovenija.

(2) RTV Slovenija lahko uporablja osebne podatke, kadar opravlja aktivnosti obračuna in izterjave prispevka.

37. člen

(1) Za namene izvrševanja nalog obračuna prispevka lahko RTV Slovenija zbira osebne podatke, določene v prvi, drugi, tretji, četrti, peti in deveti alinei prvega odstavka 39. člena ter v prvi, drugi, tretji, četrti in osmi alinei drugega odstavka 39. člena tega zakona, neposredno od zavezancev, ki so jim te podatke oziroma njihove spremembe dolžni pisno posredovati v roku 15 dni od prejema poziva.

(2) Podatke o imenu in priimku fizične osebe oziroma nazivu pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika ter o njihovem naslovu RTV Slovenija zbira od distributerjev električne energije.

(3) Vse podatke, navedene v prvem odstavku tega člena, razen označbe sprejemnika, lahko RTV Slovenija zbira tudi iz evidenc Davčne uprave Republike Slovenije, na podlagi pisne ali s pisno obliko izenačene zahteve, kjer je navedena ustrezna pravna podlaga ter ustrezna številka ali druga oznaka zahteve.

38. člen

Za izvrševanje nalog obračuna prispevka RTV Slovenija vodi in vzdržuje:

-        evidenco zavezancev s televizijskimi sprejemniki oziroma drugimi napravami, ki omogočajo sprejem programov v najmanj enaki kvaliteti kot prizemeljsko omrežje;

-        evidenco zavezancev z radijskimi sprejemniki oziroma drugimi napravami, ki omogočajo sprejem programov v najmanj enaki kvaliteti kot prizemeljsko omrežje;

-        evidenco neplačnikov.

39. člen

(1) Evidence iz prejšnjega člena v delu, ki se nanaša na fizične osebe, vsebujejo naslednje podatke:

-        osebno ime;

-        naslov stalnega ali začasnega prebivališča (ulica, kraj, hišna številka itd.);

-        davčno številko;

-        številko transakcijskega računa;

-        zaposlitev;

-        znesek neporavnanega prispevka;

-        znesek poravnanega prispevka;

-        datum vnosa podatkov;

-        označbo sprejemnika.

(2) Evidenca iz prejšnjega člena v delu, ki se nanaša na pravne osebe oziroma samostojne podjetnike posameznike, vsebuje naslednje podatke:

-        naziv firme oziroma samostojnega podjetnika posameznika;

-        naslov;

-        številko transakcijskega računa;

-        davčno številko;

-        znesek neporavnanega prispevka;

-        znesek poravnanega prispevka;

-        datum vnosa podatkov;

-        označbo sprejemnika.

(3) Podatki iz prvega in drugega odstavka tega člena se hranijo deset let po prenehanju statusa zavezanca ali neplačnika.

40. člen

(1) Glede obračunavanja in plačevanja prispevka, obresti in drugih vprašanj postopka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.

(2) (prenehal veljati)

V. KAZENSKE DOLOČBE

41. člen

(1) Z globo od 1,000.000 do 5,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek RTV Slovenija, če:

-        objavi politično propagandno sporočilo brez navedbe naročnika iz 10. člena tega zakona,

-        objavi versko propagandno sporočilo iz 11. člena tega zakona,

-        najpozneje 15 dni pred začetkom volilne kampanje ne objavi načina, oblik, obsega in pogojev predstavitve kandidatov, političnih strank in njihovih programov (peti odstavek 12. člena).

(2) Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba RTV Slovenija, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

42. člen

(1) Z globo od 30.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznica oziroma posameznik (v nadaljnjem besedilu: posameznik), ki ima sprejemnik in je podal neresnično izjavo iz četrtega odstavka 31. člena tega zakona.

(2) Če stori prekršek iz prejšnjega odstavka pravna oseba, se kaznuje z globo od 100.000 do 5,000.000 tolarjev, njena odgovorna oseba pa z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev.

(3) Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena samostojni podjetnik posameznik, se kaznuje z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev, njegova odgovorna oseba pa z globo od 30.000 do 100.000 tolarjev.

43. člen

(1) Z globo od 10.000 do 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki pridobi sprejemnik, vendar sprejemnika v zakonskem roku ne prijavi (peti odstavek 31. člena), in posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom 37. člena tega zakona.

(2) Če stori prekršek iz prejšnjega odstavka pravna oseba, se kaznuje z globo od 100.000 do 1,000.000 tolarjev, njena odgovorna oseba pa z globo od 30.000 do 100.000 tolarjev.

(3) Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena samostojni podjetnik posameznik, se kaznuje z globo od 100.000 do 250.000 tolarjev, njegova odgovorna oseba pa z globo od 30.000 do 100.000 tolarjev.

44. člen

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona izvajata inšpektorat, pristojen za medije, in tržni inšpektorat.

Zakon o Radioteleviziji Slovenija – ZRTVS-1 (Uradni list RS, št. 96/05) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

45. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati tretji odstavek 82. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/01, 62/03, 73/03, 113/03 – odločba US, 16/04 – odločba US, 123/04 – odločba US).

46. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati četrti odstavek 98. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/01, 62/03, 73/03, 113/03 – odločba US, 16/04 – odločba US, 123/04 – odločba US).

47. člen

(1) Programski svet in Nadzorni svet se morata konstituirati v skladu s tem zakonom najkasneje v 60 dneh po njegovi uveljavitvi.

(2) Komisija Državnega zbora Republike Slovenije, pristojna za volitve in imenovanja, mora v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona v nacionalnih programih RTV Slovenija objaviti poziv subjektom iz sedme alinee šestega odstavka 17. člena tega zakona, ki imajo pravico predlagati kandidate za člane Programskega sveta RTV Slovenija, da ji v roku 15 dni po objavi poziva posredujejo svoje predloge skupaj z utemeljitvijo in pisnim soglasjem predlaganih kandidatov.

(3) Prvo sejo Programskega sveta in Nadzornega sveta skliče generalni direktor oziroma oseba, ki ga nadomešča, najkasneje v 15 dneh po tem, ko na podlagi obvestil o imenovanju oziroma izvolitvi ugotovi, da sta bili imenovani oziroma izvoljeni dve tretjini od skupnega števila vseh članov Programskega sveta oziroma Nadzornega sveta. Prvo sejo Programskega odbora RTV-programov za italijansko oziroma madžarsko narodno skupnost skliče generalni direktor oziroma oseba, ki ga nadomešča, najkasneje v 15 dneh po imenovanju Programskih odborov RTV-programov za italijansko oziroma madžarsko narodno skupnost.

(4) Do konstituiranja Programskega sveta oziroma Nadzornega sveta nadaljujeta z delom Svet RTV Slovenija in Nadzorni odbor RTV Slovenija v sestavi in s pristojnostmi, ki jih imata do uveljavitve tega zakona.

(5) Pri prvem imenovanju članov Programskega sveta iz sedme alinee šestega odstavka 17. člena tega zakona po njegovi uveljavitvi se imenuje vseh 16 članov hkrati, pri čemer se osem članov imenuje za dobo dveh let. Ti člani se določijo z žrebom ob imenovanju v Državnem zboru Republike Slovenije. Žreb opravi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije na seji takoj po imenovanju in razglasi njegov izid.

48. člen

Nadzorni svet mora najpozneje v šestih mesecih po konstituiranju sprejeti nov statut.

49. člen

Programski svet mora najpozneje v 90 dneh po konstituiranju določiti programske standarde za programe RTV Slovenija in njihove programske zasnove.

50. člen

(1) Programski svet mora najpozneje v 15 dneh po konstituiranju razpisati mesto generalnega direktorja.

(2) Do sprejema novega statuta se za postopek izbire in imenovanja generalnega direktorja uporabi naslednji postopek:

1.      Programski svet glasuje tako, da ima vsak član Programskega sveta pravico glasovati za enega kandidata. Glasovanje je javno. Izvoljen je kandidat, ki je dobil večino glasov vseh članov Programskega sveta;

2.      če v prvem krogu glasovanja ni bil izvoljen noben kandidat, se v drugem krogu glasuje o tistih treh kandidatih, ki so v prvem krogu dobili največ glasov. Če tudi v drugem krogu ni bil izvoljen noben kandidat, se v tretji krog glasovanja uvrstita dva kandidata z največjim številom glasov, dobljenih v drugem krogu. Če v tretjem krogu ni bil izvoljen noben kandidat, se v četrtem krogu glasuje o kandidatu, ki je dobil v tretjem krogu največ glasov;

3.      če tudi v četrtem krogu noben izmed kandidatov ni dobil dovolj glasov, lahko Programski svet sklene, da bo vnovič glasoval v roku 14 dni o kandidatih, ki sta dobila največje število glasov. Pred vnovičnim glasovanjem Programski svet na seji omogoči obema kandidatoma iz tretjega kroga predstavitev njunega koncepta. Če tudi pri vnovičnem glasovanju ni bil izvoljen noben izmed kandidatov, se razpis ponovi.

(3) Kandidat za generalnega direktorja mora izpolnjevati naslednje pogoje:

-        biti mora državljan Republike Slovenije,

-        imeti mora visokošolsko izobrazbo,

-        poznati mora problematiko RTV dejavnosti,

-        biti mora usposobljen za vodenje večjih organizacijskih sistemov,

-        ne sme imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki poslovno sodelujejo z RTV Slovenija.

(4) Za kandidata za generalnega direktorja se smiselno uporabljajo tudi pogoji, določeni v tretjem odstavku 17. člena tega zakona.

(5) Generalni direktor RTV Slovenija mora najpozneje v 15 dneh po svojem imenovanju razpisati mesti direktorja radia in direktorja televizije.

(6) Do imenovanja generalnega direktorja RTV Slovenija oziroma direktorja radia ter direktorja televizije po tem zakonu opravljajo svojo funkcijo generalni direktor ter direktor radijskih oziroma televizijskih programov kot vršilci dolžnosti s pristojnostmi, ki so jih imeli do uveljavitve tega zakona.

51. člen

Odgovorni uredniki programov in predstojniki drugih notranjih organizacijskih enot nadaljujejo z delom do izteka svojega mandata, razen v primerih, ki jih določi statut.

52. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 18/94, 29/94 – popravek, 73/94 – odločba US, 88/99, 90/99 – popravek in 113/00 – odločba US, 79/01). Do sprejema statuta iz 48. člena tega zakona se glede notranje organizacije in poslovanja uporabljajo njegove določbe in določbe statuta, če ta zakon ne določa drugače.

53. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati četrti odstavek 387. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 25/05 – uradno prečiščeno besedilo).

54. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku – ZDavP-1B (Uradni list RS, št. 109/05) vsebuje naslednjo končno določbo:

»123. člen

Ta zakon začne veljati 1. januarja 2006, razen tretjega odstavka 101. člena tega zakona, ki začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja že za dostavo podatkov davčnemu organu za leto 2005.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 – ZIPRS0809-B (Uradni list RS, št. 26/09) vsebuje naslednjo končno določbo:

»25. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah Zakona o Radioteleviziji Slovenija – ZRTVS-1A (Uradni list RS, št. 9/14) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»Prehodne in končne določbe

3. člen

Nadzorni svet RTV Slovenija v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi Statut javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija (Uradni list RS, št. 106/06 in 9/12) z določbami tega zakona.

4. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 58. člen Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 101/13).

5. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija – ZRTVS-1B (Uradni list RS, št. 163/22) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

22. člen

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha mandat članov Programskega sveta in članov Nadzornega sveta, mandat nanju vezanih odborov ter mandat generalnega direktorja, direktorja radia in direktorja televizije.

(2) Do konstituiranja sveta nadaljujejo z delom Programski svet in Nadzorni svet ter nanju vezani odbori v sestavi in s pristojnostmi, ki jih imajo do uveljavitve tega zakona.

(3) Do imenovanja uprave opravlja svojo funkcijo generalni direktor kot vršilec dolžnosti. Funkcijo vršilca dolžnosti opravlja s pristojnostmi, ki jih je imel do uveljavitve tega zakona, pri čemer znotraj pristojnosti iz 22. člena zakona opravlja le tekoče posle, ki omogočajo nemoteno delovanje RTV Slovenija in zagotavljajo izpolnjevanje profesionalnih standardov na področju izvajanja radijske in televizijske dejavnosti.

(4) Do imenovanja novega direktorja radia in direktorja televizije opravljata direktor radia oziroma televizije svoje zadolžitve kot vršilca dolžnosti s pristojnostmi, ki sta jih imela do uveljavitve tega zakona, pri čemer znotraj pristojnosti iz 22. člena zakona lahko opravljata le tekoče posle, ki omogočajo nemoteno delovanje RTV Slovenija in zagotavljajo izpolnjevanje profesionalnih standardov na področju izvajanja radijske in televizijske dejavnosti.

23. člen

(1) Svet se v skladu s tem zakonom konstituira najpozneje v 60 dneh po njegovi uveljavitvi.

(2) Pri prvem imenovanju članov sveta iz tretjega odstavka 17. člena zakona se imenuje oziroma izvoli vseh 17 članov sveta, pri čemer se devet članov imenuje oziroma izvoli za dobo dveh let.

(3) Predsednik Republike Slovenije v osmih dneh po uveljavitvi tega zakona opravi žreb, katere člane sveta se imenuje za dve oziroma štiri leta, objavi poziv upravičencem iz tretjega odstavka 17. člena zakona, da imenujejo oziroma izvolijo člane sveta v skladu s tem zakonom, ter jih obvesti o trajanju mandatov, ki jih je določil žreb.

(4) Prvo sejo sveta skliče vršilec dolžnosti generalnega direktorja oziroma oseba, ki ga nadomešča, najpozneje v 15 dneh po tem, ko so v Uradnem listu Republike Slovenije objavljeni sklepi o imenovanju in izvolitvi večine vseh članov sveta. Če seje ne skliče vršilec dolžnosti generalnega direktorja ali oseba, ki ga nadomešča, lahko prvo sejo skliče vsaj ena tretjina članov sveta.

(5) Svet najpozneje v 15 dneh po konstituiranju objavi poziv upravičencem iz prvega odstavka 26. člena zakona, da mu v 15 dneh po objavi poziva sporočijo imena članov, ki so jih imenovali. Prvo sejo finančnega odbora skliče predsednik sveta.

24. člen

(1) Svet v šestih mesecih po konstituiranju sprejme nov statut.

(2) Svet najpozneje v 90 dneh po konstituiranju sprejme nove programske standarde za programe RTV Slovenija in njihove programske zasnove.

25. člen

(1) Svet najpozneje v 15 dneh po konstituiranju objavi javni razpis za predsednika in člane uprave.

(2) Za predsednika in vsakega člana uprave se glasuje ločeno. Do sprejetja novega statuta se postopek izbire in imenovanja izvede na naslednji način:

1.      Svet glasuje tako, da ima vsak član Sveta pravico glasovati za enega kandidata. Glasovanje je javno. Izvoljen je kandidat, ki je dobil večino glasov vseh članov Sveta.

2.      Če v prvem krogu glasovanja ni bil izvoljen noben kandidat, se v drugem krogu glasuje o tistih treh kandidatih, ki so v prvem krogu dobili največ glasov. Če tudi v drugem krogu ni bil izvoljen noben kandidat, se v tretji krog glasovanja uvrstita dva kandidata z največjim številom glasov, dobljenih v drugem krogu. Če v tretjem krogu ni bil izvoljen noben kandidat, se v četrtem krogu glasuje o kandidatu, ki je dobil v tretjem krogu največ glasov.

3.      Če tudi v četrtem krogu kandidat ni dobil dovolj glasov, lahko svet sklene, da bo ponovno glasoval v 14 dneh o kandidatih iz tretjega kroga. Pred ponovnim glasovanjem svet na seji omogoči obema kandidatoma iz tretjega kroga predstavitev njunega koncepta. Če tudi pri ponovnem glasovanju kandidat ni bil izvoljen, se razpis ponovi.

26. člen

Odgovorni uredniki programov in predstojniki drugih notranjih organizacijskih enot nadaljujejo z delom do izteka svojega mandata.

27. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.