Zakon o prevzemu dela dolga po novem finančnem sporazumu iz leta 1988 in o izdaji obveznic Republike Slovenije zaradi zamenjave tega dolga (ZPDNFS)

Opozorilo: Besedilo osnovnega predpisa

ZAKON

O PREVZEMU DELA DOLGA PO NOVEM FINANČNEM SPORAZUMU IZ LETA 1988 IN O IZDAJI OBVEZNIC REPUBLIKE SLOVENIJE ZARADI ZAMENJAVE TEGA DOLGA (ZPDNFS)

1. člen

Ta zakon ureja:

-        prevzem dela dolga, ki izhaja iz Novega finančnega sporazuma iz leta 1988 s strani Republike Slovenije,

-        izdajo obveznic zaradi zamenjave dela dolga po Novem finančnem sporazumu iz leta 1988, in

-        notranja razmerja med Republiko Slovenijo kot prevzemnikom dolga in slovenskimi dolžniki po tem zakonu.

2. člen

Izrazi v tem zakonu pomenijo:

-        Novi finančni sporazum iz leta 1988 (v nadaljevanju: NFS) je sporazum z dne 20. septembra 1988, sklenjen med Narodno banko Jugoslavije, določenimi drugimi jugoslovanskimi bankami, bivšo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo kot garantom, kreditodajalci, identificiranimi v njem, in banko Chemical Investment Bank Limited kot agentom;

-        Sporazum o Trade and Deposit Facility iz leta 1988 (v nadaljevanju: STDF) je sporazum z dne 20. septembra 1988, sklenjen med Narodno banko Jugoslavije, določenimi jugoslovanskimi bankami, tam identificiranimi kreditodajalci in banko Chemical Investment Bank Limited kot agentom;

-        slovenski končni uporabniki so pravne osebe – uporabniki kreditov s sedežem v Republiki Sloveniji ter njihovi pravni nasledniki;

-        slovenski dolžniki po tem zakonu so:

-        banke: Ljubljanska banka d.d., Ljubljana; Kreditna banka Maribor d.d., Ljubljana; Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana; Nova Kreditna banka Maribor d.d., Maribor; Abanka d.d., Ljubljana in

-        slovenski končni uporabniki, za katere ni bila izdana garancija slovenske banke;

-        Informativni memorandum z dne 30. novembra 1995 je dokumentacija, ki natančneje določa pogoje zamenjave dela dolga po NFS s strani Republike Slovenije;

-        sodelujoči upnik je pravna oseba, ki bo vključena v zamenjavo dela dolga v skladu z Informativnim memorandumom z dne 30. novembra 1995;

-        dan zamenjave je dan, na katerega Republika Slovenija izda lastne obveznice zaradi zamenjave dela dolga po NFS;

-        fiduciarni račun je račun Banke Slovenije pri banki Dresdner Bank Luxembourg SA, Luxemburg, ki je odprt na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije, št. 430-03/93-5/6, z dne 13. januarja 1994.

3. člen

Informativni memorandum z dne 30. novembra 1995 (v nadaljnjem besedilu: Informativni memorandum) in Obvestilo o ponudbi iz 7. člena tega zakona sta sestavni del tega zakona in se objavita skupaj z njim v uradnem prevodu v slovenski jezik.

4. člen

Republika Slovenija prevzame in zamenja del dolga po NFS v vrednosti, ki na dan 15. januarja 1996 znaša 974 milijonov USD in bo zmanjšana za delež upnikov, ki niso sodelujoči upniki, tako, da izda obveznice.

5. člen

Republika Slovenija izda obveznice v višini:

-        18 % nezapadle glavnice, dolgovane sodelujočim upnikom do dneva zamenjave, in

-        18 % vrednosti že zapadlih in neplačanih glavnic in obresti, izračunanih na način, ki ga določa Informativni memorandum, dolgovanih sodelujočim upnikom do dneva zamenjave.

Vlada Republike Slovenije z uredbo ugotovi dokončni nominalni znesek in druge pogoje za izdajo obveznic v skladu z Informativnim memorandumom.

6. člen

V zvezi z izdajo obveznic iz 4. člena tega zakona in izvedbo zamenjave dela dolga skleneta ustrezne pogodbe minister za finance in guverner Banke Slovenije.

7. člen

Obvestilo o ponudbi, s katerim Republika Slovenija ponudi tujim upnikom zamenjavo dela dolga v skladu z Informativnim memorandumom, podpišeta minister za finance in guverner Banke Slovenije.

8. člen

Slovenski dolžniki po tem zakonu se z dnem zamenjave dokončno in v celoti izpustijo iz obveznosti po NFS do tujih upnikov in vstopijo v obveznost do Republike Slovenije.

Obveznost slovenskih dolžnikov po tem zakonu do Republike Slovenije izhaja iz posojil za refinanciranje, ali njihovih delov,

-        ki se nanašajo na originalne kredite, odobrene slovenskim končnim uporabnikom, in

-        ki se nahajajo v portfelju upnikov, kadar je slovenski dolžnik po tem zakonu banka.

9. člen

Obračun izvršenih plačil v obdobju od januarja 1992 do dneva zamenjave pripravi Banka Slovenije z vsakim slovenskim dolžnikom po tem zakonu; pri obračunu upošteva kriterij za določitev obveznosti iz drugega odstavka prejšnjega člena.

Za znesek obračunanih izvršenih plačil se slovenskim dolžnikom po tem zakonu zmanjša njihova obveznost do Republike Slovenije, ki jo ugotovi Banka Slovenije.

Stroške iz naslova tečajnih razlik, obresti in druge stroške, nastale v zvezi z obveznostmi po NFS, ki so že bile odplačane na fiduciarni račun, nosi Republika Slovenija.

Obveznost slovenskih dolžnikov po tem zakonu do Republike Slovenije se na dan zamenjave preračuna v nemške marke in ameriške dolarje, po srednjih tečajih Banke Slovenije, ki veljajo na dan zamenjave, v razmerju, ki je enako razmerju, v katerem se izdajo obveznice Republike Slovenije v zamenjavo za del dolga po NFS.

Slovenski dolžniki po tem zakonu odplačujejo svojo obveznost do Republike Slovenije po dinamiki, ki je enaka dinamiki v Informativnem memorandumu s tem, da so dolžni vsakokrat zagotoviti kritje v rokih in na način, ki ga določi s sklepom Banka Slovenije, ki je plačilni agent Republike Slovenije.

Obveznost slovenskih dolžnikov po tem zakonu do Republike Slovenije se obrestuje po pogojih, ki so enaki pogojem iz Informativnega memoranduma.

10. člen

Banke, slovenski dolžniki po tem zakonu, izdajo v korist Republike Slovenije v osmih dneh od dneva zamenjave abstraktno nepreklicno prvovrstno bančno garancijo, plačljivo na prvi poziv, v višini, ki jo ugotovi Banka Slovenije v skladu z določbami prejšnjega člena.

Bančna garancija se deponira pri Banki Slovenije kot plačilnem agentu Republike Slovenije.

Republika Slovenija sklene poseben dogovor o načinu zavarovanja plačila s slovenskimi končnimi uporabniki, za katere ni bila izdana garancija slovenske banke.

11. člen

Ta zakon ne posega v veljavna pogodbena razmerja med slovenskimi dolžniki po tem zakonu, njihovimi dolžniki in končnimi uporabniki.

12. člen

Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana mora:

-        ponuditi pred dnevom zamenjave sodelujočim upnikom po STDF odkup subordinirane udeležbe v STDF v višini do 9,9% njihovih depozitov na podlagi STDF,

-        skleniti pred dnevom zamenjave s sodelujočimi upniki po STDF oziroma Chemical Investment Bank Ltd, London, agentom upnikov, pogodbo o udeležbi v depozitu,

-        plačati na dan zamenjave sodelujočim upnikom po STDF subordinirano udeležbo v STDF v višini do 9,9% glavnice in pripadajočih zapadlih in neplačanih obresti (vključno z obrestmi na obresti) po obrestni meri, ki velja za redna plačila, v originalnih valutah.

13. člen

Razmerja med Republiko Slovenijo, Banko Slovenije in Novo Ljubljansko banko d.d., Ljubljana v zvezi s pogodbami iz prejšnjega člena se uredijo s pogodbo, ki se sklene najpozneje dva dni pred dnevom zamenjave.

14. člen

Sodelujoči upniki po STDF so pravne osebe, opredeljene v skladu z Informativnim memorandumom.

15. člen

Republika Slovenija kot prevzemnik dela dolga po NFS prevzame del sredstev na fiduciarnem računu, ki ustreza že odplačani glavnici in obrestim iz tega naslova. Republika Slovenija uporabi ta sredstva za zmanjševanje obveznosti iz izdanih obveznic.

Preostala sredstva se zadržijo na fiduciarnem računu do dokončnega obračuna.

16. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 415-04/96-1/1

Ljubljana, dne 28. februarja 1996.

Predsednik

Državnega zbora
Republike Slovenije

Jožef Školč l. r.

Priloga: Informativni memorandum