Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa
predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne
jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno
prečiščeno besedilo Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb obsega:
- Zakon o davku od dohodkov
pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni
list RS, št. 117/06 z dne 16. 11. 2006),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2A (Uradni list RS, št. 56/08 z
dne 6. 6. 2008),
- Zakon
o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2B (Uradni list RS, št. 76/08 z
dne 25. 7. 2008),
- Zakon
o spremembi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2C (Uradni list RS, št. 5/09 z
dne 23. 1. 2009),
- Zakon
o dopolnitvi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2D (Uradni list RS, št. 96/09 z
dne 27. 11. 2009),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku
– ZDavP-2B (Uradni list RS, št. 110/09 z
dne 29. 12. 2009 in 1/10 z dne 8. 1. 2010 – popravek),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2E (Uradni list RS, št. 43/10 z
dne 31. 5. 2010),
- Zakon
o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2F (Uradni list RS, št. 59/11 z
dne 25. 7. 2011),
- Zakon
o spremembi Zakona o spremembi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb –
ZDDPO-2G (Uradni list RS,
št. 24/12 z dne 30. 3. 2012),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2H (Uradni list RS, št. 30/12 z
dne 26. 4. 2012),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2I (Uradni list RS, št. 94/12 z
dne 10. 12. 2012),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2J (Uradni list RS, št. 81/13 z
dne 4. 10. 2013),
- Zakon
o spremembah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2K (Uradni list RS, št. 50/14 z
dne 4. 7. 2014),
- Zakon
o dopolnitvi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2L (Uradni list RS, št. 23/15 z
dne 3. 4. 2015),
- Zakon
o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2M (Uradni list RS, št. 82/15 z
dne 3. 11. 2015),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2N (Uradni list RS, št. 68/16 z
dne 4. 11. 2016),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2O (Uradni list RS, št. 69/17 z
dne 8. 12. 2017),
- Zakon
o spremembi in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2P (Uradni list RS, št. 79/18 z
dne 7. 12. 2018),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2R (Uradni list RS, št. 66/19 z
dne 5. 11. 2019),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2S (Uradni list RS, št. 172/21 z
dne 29. 10. 2021),
- Zakon
za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje
spoštovanja pravne države – ZZNŠPP (Uradni list RS, št. 105/22 z dne 3. 8.
2022).
ZAKON
o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 20)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost
plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije
prenašajo naslednje direktive Evropske skupnosti:
-
Direktiva Sveta 90/434/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu
obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih
deležev družb iz različnih držav članic (UL L št. 225 z dne 20. avgusta
1990, str. 142), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2005/19/ES o spremembah
Direktive 90/434/EGS o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve,
prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev iz različnih držav članic (UL
L št. 58 z dne 4. marca 2005, str. 19);
-
Direktiva Sveta 2011/96/EU z dne 30. novembra 2011 o skupnem sistemu
obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic
(prenovitev) (UL L št. 345 z dne 29. decembra 2011, str. 8), zadnjič
spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2015/121 z dne 27. januarja 2015 o
spremembi Direktive 2011/96/EU o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in
odvisnih družb iz različnih držav članic (UL L št. 21 z dne 28. 1.
2015, str. 1);
-
Direktiva Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu
obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih
držav članic (UL L št. 157 z dne 26. junija 2003, str. 49);
-
del Direktive Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o
določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na
delovanje notranjega trga (UL L št. 193 z dne 19. julija 2016, str.
1), zadnjič spremenjene z Direktivo Sveta (EU) 2017/952 z dne 29. maja
2017 o spremembi Direktive (EU) 2016/1164 v zvezi s hibridnimi neskladji s
tretjimi državami (UL L 144 z dne 7. junija 2017, str. 1).
2. člen
(pripadnost davka)
Davek od dohodkov pravnih oseb (v nadaljnjem besedilu:
davek) po tem zakonu je prihodek državnega proračuna.
2.a člen
(splošno pravilo o preprečevanju zlorab)
(1) Pri ugotavljanju davčne obveznosti v skladu s tem
zakonom, zlasti pri priznavanju ugodnosti oziroma upravičenj zavezanca za davek
po tem zakonu, se ne upošteva sheme ali niza shem, ki so ob upoštevanju vseh
pomembnih dejstev in okoliščin nepristne, če je njihov glavni namen ali eden od
glavnih namenov pridobiti ugodnost oziroma upravičenje, ki izničuje cilj ali
namen tega zakona.
(2) Ugodnost oziroma upravičenje iz prvega odstavka tega
člena je zmanjšanje davčne osnove zaradi na primer uveljavljanja olajšav,
pokrivanja davčne izgube, izvzema dohodka iz osnove, odbitka od davka,
oprostitev od davčnega odtegljaja ali drugih ugodnosti oziroma upravičenj po
tem zakonu.
(3) Shema iz prvega odstavka tega člena je katerokoli dejanje
ali aktivnost, zlasti transakcija, ukrep, operacija, sporazum, odobritev,
dogovor, obljuba, obveza ali dogodek, pri tem lahko obsega več kot en korak ali
del.
(4) Shema ali niz shem se šteje za nepristnega, če ni bil
uveden iz tehtnih komercialnih razlogov, ki odražajo gospodarsko realnost.
(5) Za ugodnost oziroma upravičenje po tem členu se šteje
tudi ugodnost oziroma upravičenje zavezanca za davek v zvezi z davčno
obveznostjo po tem zakonu, ki je določeno v drugem zakonu.
II. ZAVEZANEC ZA DAVEK IN OBSEG DAVČNE OBVEZNOSTI
3. člen
(zavezanec za davek)
(1) Zavezanec oziroma zavezanka za davek je pravna oseba
domačega in tujega prava (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, je zavezanec
tudi družba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava, po tujem
pravu, ki je brez pravne osebnosti in ni zavezanec po zakonu, ki ureja
dohodnino.
(3) Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti
niso zavezanci, če s tem zakonom ni določeno drugače.
4. člen
(obseg davčne obveznosti)
(1) Rezident oziroma rezidentka Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: rezident) je zavezan za davek od vseh dohodkov, ki
imajo svoj vir v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Slovenija), in od
vseh dohodkov, ki imajo svoj vir izven Slovenije.
(2) Nerezident oziroma nerezidentka Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: nerezident) je zavezan za davek od dohodkov, ki imajo
svoj vir v Sloveniji.
(3) Dohodki rezidenta in nerezidenta, določeni s tem
zakonom, se obdavčujejo v obsegu in na način, kot je določeno s tem zakonom.
5. člen
(rezident in nerezident)
(1) Rezident je zavezanec iz 3. člena tega zakona, ki
izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev:
1.
ima sedež v Sloveniji,
2.
ima kraj dejanskega delovanja poslovodstva v Sloveniji.
(2) Nerezident je zavezanec iz 3. člena tega zakona, ki
ne izpolnjuje nobenega od pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(3) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu:
minister), pristojen za finance, določi način ugotavljanja kraja dejanskega
delovanja poslovodstva, pri tem pa upošteva, da je kraj dejanskega delovanja
poslovodstva kraj, kjer se sprejemajo ključne upravne in poslovne odločitve, ki
so potrebne za vodenje poslovanja in ki je običajno kraj, kjer osebe ali
skupina oseb na vodstvenih funkcijah, primeroma poslovodstvo, sprejema
odločitve, ali kraj, kjer se določajo dejanja, ki jih bo opravila oseba kot
celota, ter da se za ugotavljanje upoštevajo vsa pomembna dejstva in okoliščine
posameznega primera.
6. člen
(poslovna enota nerezidenta)
(1) Poslovna enota nerezidenta po tem zakonu je kraj
poslovanja, to je kraj, v katerem ali preko katerega nerezident v celoti ali
delno opravlja dejavnost oziroma posle v Sloveniji.
(2) Za poslovno enoto nerezidenta se šteje zlasti:
1.
pisarna, podružnica, tovarna, delavnica, rudnik, kamnolom ali drug kraj,
kjer se pridobivajo ali izkoriščajo naravni viri;
2.
gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z
njimi, če dejavnost oziroma posli trajajo dlje kot 12 mesecev.
(3) Kot poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi
posrednik, ki deluje v imenu nerezidenta, v zvezi s katerimikoli dejavnostmi
oziroma posli za nerezidenta, če ima in običajno uporablja pooblastilo za
sklepanje pogodb v imenu nerezidenta, razen če so dejavnosti oziroma posli
posrednika omejene na tiste iz 7. člena tega zakona, zaradi česar se ta kraj
poslovanja ne bi štel za poslovno enoto nerezidenta.
(4) Kot poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi
posrednik, ki v svojem imenu deluje za nerezidenta, v okviru svoje redne
dejavnosti kot borzni posrednik, posrednik s splošnim pooblastilom ali
katerikoli drug neodvisni posrednik, kadar deluje v celoti ali pretežno v imenu
nerezidenta in se pogoji in okoliščine v poslovnih in finančnih razmerjih med
tem nerezidentom in tem posrednikom razlikujejo od tistih, ki bi bili v
razmerjih med nepovezanimi osebami.
(5) Gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve
ali nadzor v zvezi z njimi, ki trajajo dlje kot dvanajst mesecev, se šteje za
poslovno enoto nerezidenta od dneva začetka dejavnosti oziroma poslov, vključno
s pripravljalnimi deli.
7. člen
(kraj poslovanja, ki ni poslovna enota)
Ne glede na 6. člen tega zakona, se kraj poslovanja ne šteje
za poslovno enoto nerezidenta, če nerezident:
1.
uporablja prostore le za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin
ali blaga, ki mu pripadajo;
2.
vzdržuje zaloge dobrin ali blaga, ki mu pripadajo, le zaradi
skladiščenja, razstavljanja ali dostave;
3.
vzdržuje zaloge dobrin ali blaga, ki mu pripadajo, le zaradi predelave s
strani druge osebe;
4.
vzdržuje kraj poslovanja le zaradi nakupa dobrin ali blaga ali zbiranja
informacij zase;
5.
vzdržuje kraj poslovanja le zaradi opravljanja kakršnekoli druge
dejavnosti oziroma poslov pripravljalne ali pomožne narave zase;
6.
vzdržuje kraj poslovanja le za kakršnokoli kombinacijo dejavnosti
oziroma poslov, določenih v 1. do 5. točki tega člena, pod pogojem, da so
splošna dejavnost oziroma posli kraja poslovanja, ki je posledica te
kombinacije, pripravljalne ali pomožne narave.
III. VIR DOHODKOV
8. člen
(vir dohodkov)
(1) Dohodek ima vir v Sloveniji, če je po katerikoli
določbi drugega do štirinajstega odstavka tega člena mogoče določiti vir
dohodka v Sloveniji.
(2) Dohodki rezidenta, razen dohodka doseženega v
poslovni enoti ali preko poslovne enote tega rezidenta, ki se nahaja izven
Slovenije, oziroma razen dohodkov, ki so v skladu z določbami četrtega do
štirinajstega odstavka tega člena dohodki z virom izven Slovenije, imajo vir v
Sloveniji.
(3) Dohodek nerezidenta, dosežen v poslovni enoti tega
nerezidenta ali preko poslovne enote tega nerezidenta, ima vir v Sloveniji, če
se poslovna enota nahaja v Sloveniji.
(4) Dohodki od nepremičnin in pravic na nepremičninah
imajo vir v Sloveniji, če gre za nepremičnine, ki se nahajajo v Sloveniji, in
dohodki iz kmetijske in gozdarske dejavnosti imajo vir v Sloveniji, če se
dejavnost opravlja na zemljiščih, ki se nahajajo v Sloveniji.
(5) Dohodki od izkoriščanja ali pravice do izkoriščanja
nahajališč rude, virov ter drugega naravnega bogastva imajo vir v Sloveniji, če
se nahajališča rude, viri ter drugo naravno bogastvo nahajajo v Sloveniji.
(6) Dividende, vključno z dohodki podobnimi dividendam,
in dohodki od deležev, ki izvirajo iz finančnih instrumentov oziroma finančnih
naložb vseh vrst, kot so vrednostni papirji, lastniški deleži, imajo vir v
Sloveniji, če jih izdajo gospodarske družbe, zadruge in druge oblike
organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji, Slovenija,
samoupravne lokalne skupnosti in Banka Slovenije, oziroma če gre za deleže v
gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ki so
ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji.
(7) Obresti imajo vir v Sloveniji, če bremenijo
rezidenta ali nerezidenta preko njegove poslovne enote v Sloveniji.
(8) Dohodki od uporabe ali pravice uporabe avtorskih
pravic, patentov, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic in dohodki od
drugih podobnih pravic imajo vir v Sloveniji, če bremenijo rezidenta ali
nerezidenta preko njegove poslovne enote v Sloveniji.
(9) Dobiček od odsvojitve poslovne enote nerezidenta v
Sloveniji ima vir v Sloveniji.
(10) Dobiček od odsvojitve nepremičnin iz četrtega in
premoženja iz petega odstavka tega člena, ima vir v Sloveniji.
(11) Dobiček od odsvojitve finančnih inštrumentov
oziroma finančnih naložb iz šestega odstavka tega člena, ima vir v Sloveniji.
(12) Dohodki od storitev nastopajočih izvajalcev ali
športnikov, ki pripadajo drugi osebi, imajo vir v Sloveniji, če so storitve
opravljene v Sloveniji.
(13) Dohodki od storitev imajo vir v Sloveniji, če so
storitve opravljene v Sloveniji oziroma če bremenijo rezidenta ali nerezidenta
preko njegove poslovne enote v Sloveniji.
(14) Dobiček iz desetega odstavka tega člena je tudi
dobiček od odsvojitve lastniških deležev in pravic iz lastniških deležev v
družbi, zadrugi ali drugi obliki organiziranja, katerih več kot polovico
vrednosti izhaja posredno ali neposredno iz nepremičnin in pravic na
nepremičninah, ki se nahajajo v Sloveniji.
(15) Dohodki po tem zakonu, ki nimajo vira v Sloveniji,
so dohodki z virom izven Slovenije.
III.a DOBRO DAVČNO UPRAVLJANJE IN OBRAMBNI UKREPI
8.a člen
(ukrepi, povezani z državami ali jurisdikcijami na seznamu)
(1) Zavezanec pri uporabi določb tega zakona, ki so vezane na
seznam držav, upošteva, ali je posamezna država oziroma jurisdikcija uvrščena
na seznamih držav ali jurisdikcij.
(2) Po tem zakonu se upoštevata naslednja seznama držav ali
jurisdikcij iz prejšnjega odstavka:
-
seznam držav, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja
obdavčitve dobička družb nižja od 12,5 %, pri čemer to niso države članice
EU, in minister, pristojen za finance, takšno državo uvrsti na seznam, pri
čemer pa na seznamu lahko ni nobene države, ki ga Ministrstvo za finance in
Finančna uprava Republike Slovenije objavljata na svojih spletnih straneh,
-
seznam Evropske unije z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati
v davčne namene, objavljen v Uradnem listu Evropske unije.
(3) Določbe tega zakona, ki pogojujejo pravice in obveznosti
zavezancev glede na sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah
na seznamu iz tega člena, učinkujejo z naslednjim dnem od dneva objave ali
črtanja države na seznamu, razen če ta zakon določa drugače.
IV. OPROSTITVE
9. člen
(oprostitev davka za zavezanca, ki je ustanovljen za
opravljanje nepridobitne dejavnosti)
(1) Zavezanec kot zavod, društvo, ustanova, verska
skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, ne plača davka
po tem zakonu, če:
1.
je v skladu s posebnim zakonom ustanovljen za opravljanje nepridobitne
dejavnosti, in
2.
dejansko posluje skladno z namenom ustanovitve in delovanja.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, plača
zavezanec iz prvega odstavka tega člena davek po tem zakonu od dohodkov iz
opravljanja pridobitne dejavnosti.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena pravna oseba,
javni zavod, ustanovljena za zagotavljanje obveznih rezerv nafte in njenih
derivatov po zakonu, ki ureja blagovne rezerve, ne plača davka po drugem
odstavku tega člena za dejavnost zagotavljanja obveznih rezerv nafte in njenih
derivatov.
(4) Minister, pristojen za finance, podrobneje opredeli
pridobitno oziroma nepridobitno dejavnost za namene tega člena, pri tem pa
upošteva, da se pridobitna dejavnost opravlja na trgu zaradi pridobivanja
dobička, da z opravljanjem pridobitne dejavnosti zavezanci iz tega člena
konkurirajo na trgu z drugimi osebami po tem zakonu, ter vrsto pravne osebe
zavezanca iz tega člena.
V. DAVČNO OBDOBJE IN PREDMET OBDAVČITVE
10. člen
(davčno obdobje)
(1) Z davkom so obdavčeni dohodki zavezanca, določeni s
tem zakonom, v davčnem obdobju, ki je koledarsko leto.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, zavezanec
lahko izbere, da bo njegovo davčno obdobje enako njegovemu poslovnemu letu, ki
se razlikuje od koledarskega leta, pri čemer davčno obdobje ne sme presegati
obdobja 12 mesecev.
(3) Zavezanec iz drugega odstavka tega člena mora o
izbiri obvestiti davčni organ. Izbranega davčnega obdobja zavezanec ne sme
spreminjati najmanj tri leta.
11. člen
(predmet obdavčitve)
Predmet obdavčitve po tem zakonu so naslednji dohodki:
1.
dobiček rezidenta in dobiček nerezidenta, ki ga dosega z opravljanjem
dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali preko poslovne enote, ki se
nahaja v Sloveniji,
2.
dohodki rezidenta in nerezidenta, za katere je določena obveznost
davčnega odtegljaja, iz 70. člena tega zakona.
VI. DAVČNA OSNOVA
1. Splošne določbe
12. člen
(davčna osnova)
(1) Osnova za davek rezidenta in nerezidenta za
dejavnost oziroma posle v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji,
je dobiček, ki se ugotovi v skladu z določbami tega zakona.
(2) Dobiček je presežek prihodkov nad odhodki, ki so
določeni s tem zakonom.
(3) Če ta zakon ne določa drugače, se za ugotavljanje
dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida
oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje
prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim
uvedenimi računovodskimi standardi.
(4) Dobiček poslovne enote nerezidenta v Sloveniji je dobiček,
ki se lahko pripiše tej poslovni enoti. Poslovni enoti se lahko pripiše tisti
dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga ta poslovna enota imela,
če bi bila samostojni zavezanec, ki opravlja enako ali podobno dejavnost
oziroma posle. Prihodki, ki so doseženi z opravljanjem dejavnosti oziroma
poslov v poslovni enoti ali preko poslovne enote nerezidenta v Sloveniji in
dejanski stroški, ki nastanejo za namene te poslovne enote, vključno s
poslovodnimi in splošnimi upravnimi stroški, se pripišejo tej poslovni enoti,
če nastanejo v Sloveniji ali izven nje.
(5) Osnova za davčni odtegljaj od dohodkov, navedenih v
70. členu tega zakona, je vsak posamezen dohodek.
13. člen
(odprava dvojne obdavčitve in manj kot enkratne obdavčitve)
(1) Prihodki rezidenta in nerezidenta iz dejavnosti
oziroma poslov, ki jih opravlja v poslovni enoti ali preko poslovne enote v
Sloveniji, ki so v davčno osnovo vključeni v tekočem davčnem obdobju ali so
bili vključeni v davčno osnovo v preteklih davčnih obdobjih, se ne vključijo
ponovno v davčno osnovo v tekočem ali v prihodnjih davčnih obdobjih.
(2) Odhodki rezidenta in nerezidenta iz dejavnosti
oziroma poslov, ki jih opravlja v poslovni enoti ali preko poslovne enote v
Sloveniji, ki so zniževali davčno osnovo v tekočem davčnem obdobju ali so
zniževali davčno osnovo v preteklih davčnih obdobjih, ne morejo ponovno
zniževati davčne osnove v tekočem ali v prihodnjih davčnih obdobjih.
(3) Prihodki rezidenta in nerezidenta iz dejavnosti
oziroma poslov, ki jih opravlja v poslovni enoti ali preko poslovne enote v
Sloveniji, ki izvirajo iz v preteklih davčnih obdobjih nepriznanih odhodkov, se
izvzamejo iz davčne osnove, vendar največ do zneska davčno nepriznanih odhodkov
v preteklih davčnih obdobjih.
(4) Zavezanec zagotavlja in hrani podatke o prihodkih in
odhodkih po prvem do tretjem odstavku tega člena, ki so bili vključeni v davčno
osnovo oziroma so zniževali davčno osnovo.
14. člen
(davčna osnova pri spremembah računovodskih usmeritev in
popravkih napak)
Pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju prihodkov
in odhodkov zavezanca se zneski, ki predstavljajo razlike zaradi sprememb
računovodskih usmeritev in popravkov napak, pri obdavčljivih prihodkih in
davčno priznanih odhodkih po tem zakonu, za katere se preračunajo preneseni
čisti poslovni izid ali druge sestavine kapitala, v obdobju spremembe
računovodske usmeritve in popravkov napak vključijo v davčno osnovo, in sicer
tako, da povečujejo oziroma zmanjšujejo davčno osnovo.
15. člen
(davčna osnova pri prevrednotenjih na višje vrednosti)
Pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju prihodkov
in odhodkov zavezanca se znesek presežka iz prevrednotenja, ki je posledica
prevrednotenja gospodarskih kategorij na višje poštene vrednosti in ki ga
zavezanec prenese v preneseni čisti poslovni izid ali druge kapitalske
postavke, vključi v davčno osnovo v letu takšnega prenosa. Presežek iz
prevrednotenja se prenaša v preneseni poslovni izid in v davčno osnovo pri
sredstvih, ki se amortizirajo, sorazmerno z obračunano amortizacijo po 33.
členu tega zakona od prevrednotenega dela teh sredstev.
15.a člen
(davčna osnova pri ponovnih meritvah zaslužkov zaposlenih)
Pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju prihodkov
in odhodkov zavezanca se zneski ponovnih meritev čistih obveznosti za
pozaposlitvene zaslužke zaposlenih, ki sodijo pod programe z določenimi
zaslužki in ki se ne pripoznajo v izkazu poslovnega izida, temveč v izkazu
drugega vseobsegajočega donosa, vključijo v davčno osnovo ob smiselni uporabi
pogojev iz 20. člena tega zakona.
15.b člen
(davčna osnova pri prevrednotenjih finančnih instrumentov)
Pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju prihodkov
in odhodkov zavezanca se zneski prevrednotenj finančnih instrumentov, ki se ne
pripoznajo v izkazu poslovnega izida, temveč v izkazu drugega vseobsegajočega
donosa, vključijo v davčno osnovo ob odtujitvi, zamenjavi ali drugačni
poravnavi oziroma odpravi finančnega instrumenta.
16. člen
(transferne cene)
(1) Za povezani osebi se štejeta zavezanec rezident ali
nerezident in tuja pravna oseba ali tuja oseba brez pravne osebnosti, ki ni
zavezanec (v nadaljnjem besedilu: tuja oseba), če:
1.
ima zavezanec neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali
števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma
glasovalnih pravic, v tuji osebi ali obvladuje tujo osebo na podlagi pogodbe
ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih
ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami; ali
2.
ima tuja oseba neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali
števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma
glasovalnih pravic v zavezancu ali obvladuje zavezanca na podlagi pogodbe ali
se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali
primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami; ali
3.
ima ista oseba hkrati neposredno ali posredno v lasti najmanj 25%
vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru v
zavezancu in tuji osebi ali dveh zavezancih ali ju obvladuje na podlagi pogodbe
ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih
ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami; ali
4.
imajo iste fizične osebe ali njihovi družinski člani neposredno ali
posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v
kapitalu, upravljanju ali nadzoru v zavezancu in tuji osebi ali dveh rezidentih
ali ju obvladujejo na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od
pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med
nepovezanimi osebami.
(2) Za družinske člane se po tem členu šteje zakonec ali
oseba, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti,
ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne
posledice kot zakonska zveza, ali partner oziroma partnerica (v nadaljnjem
besedilu: partner), s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni
partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske
skupnosti, otrok, posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero fizična
oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki
ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska
zveza ali otrok partnerja, s katerim fizična oseba živi v registrirani
istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne
partnerske skupnosti, ter starši in posvojitelji fizične osebe.
(3) Pri ugotavljanju prihodkov zavezanca se upoštevajo
transferne cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi
sredstvi, ter storitve, vendar prihodki najmanj do višine, ugotovljene z
upoštevanjem cen takih ali primerljivih sredstev ali storitev, ki se v enakih
ali primerljivih okoliščinah dosežejo ali bi se dosegle na trgu med
nepovezanimi osebami (v nadaljnjem besedilu: primerljive tržne cene).
(4) Pri ugotavljanju odhodkov zavezanca se upoštevajo
transferne cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi
sredstvi, ter storitve, vendar odhodki največ do višine, ugotovljene z
upoštevanjem primerljivih tržnih cen.
(5) Primerljive tržne cene iz tretjega in četrtega
odstavka tega člena se določijo z eno od naslednjih metod ali njihovo
kombinacijo:
1.
metodo primerljivih prostih cen;
2.
metodo preprodajnih cen;
3.
metodo dodatka na stroške;
4.
metodo porazdelitve dobička; ali
5.
metodo stopnje čistega dobička.
(6) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše
izvajanje tega člena.
17. člen
(cene med povezanimi osebami rezidenti)
(1) Za povezani osebi se štejeta rezidenta:
1.
ki sta povezana v kapitalu, upravljanju ali nadzoru tako, da ima en
rezident neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila
delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic
v drugem rezidentu ali obvladuje drugega rezidenta na podlagi pogodbe na način,
ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami; ali
2.
če imajo iste pravne ali fizične osebe ali njihovi družinski člani v
dveh rezidentih neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali
števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma
glasovalnih pravic ali ju obvladujejo na podlagi pogodbe na način, ki se
razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami.
(2) Za povezani osebi se štejeta tudi rezident in
fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če ima ista fizična oseba ali njeni
družinski člani v rezidentu najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali
deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali
obvladuje rezidenta na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij
med nepovezanimi osebami.
(3) Za družinske člane se po tem členu šteje zakonec ali
oseba, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti,
ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne
posledice kot zakonska zveza, ali partner, s katerim fizična oseba živi v
registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo
istospolne partnerske skupnosti, otrok, posvojenec in pastorek ali otrok osebe,
s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima
po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne
posledice kot zakonska zveza, ali otrok partnerja, s katerim fizična oseba živi
v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja
registracijo istospolne partnerske skupnosti, ter starši in posvojitelji
fizične osebe.
(4) Pri ugotavljanju prihodkov zavezanca se upoštevajo
cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter
storitve, vendar prihodki najmanj do višine, ugotovljene z upoštevanjem
primerljivih tržnih cen, določenih v skladu s pogoji in na način iz 16. člena
tega zakona.
(5) Pri ugotavljanju odhodkov zavezanca se upoštevajo
cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter
storitve, vendar odhodki največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem
primerljivih tržnih cen, določenih v skladu s pogoji in na način iz 16. člena
tega zakona.
(6) Ne glede na določbe četrtega in petega odstavka tega
člena se pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov rezidenta iz poslov med dvema
rezidentoma, ki sta povezani osebi po tem členu, davčna osnova ne poveča
oziroma zmanjša, razen če eden od rezidentov:
1.
v davčnem obdobju, za katerega se ugotavljajo prihodki in odhodki,
izkazuje nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij; ali
2.
plačuje davek po tem zakonu po stopnji 0% oziroma po posebej določeni
stopnji, nižji od splošne stopnje po 60. členu tega zakona; ali
3.
je oproščen plačevanja davka po tem zakonu.
(7) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše
izvajanje tega člena.
18. člen
(podatki v zvezi s povezanimi osebami po 16. in 17. členu
tega zakona)
(1) Zavezanec, povezana oseba po 16. členu tega zakona,
zagotavlja in hrani podatke o povezanih osebah, obsegu in vrsti poslovanja z
njimi ter o določitvi primerljivih tržnih cen v roku in na način v skladu z
zakonom, ki ureja davčni postopek.
(2) Zavezanec, povezana oseba po 17. členu tega zakona,
mora na zahtevo davčnega organa v postopku davčnega nadzora predložiti podatke
v zvezi z določitvijo primerljivih tržnih cen v roku in na način v skladu z
zakonom, ki ureja davčni postopek.
19. člen
(obresti med povezanimi osebami)
(1) Pri ugotavljanju prihodkov se upoštevajo obračunane
obresti na dana posojila povezanim osebam, vendar najmanj do višine zadnje
objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne mere, razen, če
zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dal posojilo po
obrestni meri, ki je nižja od priznane obrestne mere po tem odstavku, tudi
posojilojemalcu – nepovezani osebi.
(2) Pri ugotavljanju odhodkov se upoštevajo obračunane
obresti na prejeta posojila od povezanih oseb, vendar največ do višine zadnje
objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne mere, razen, če
zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dobil posojilo po
obrestni meri, ki je višja od priznane obrestne mere po tem odstavku, tudi od
posojilodajalca – nepovezane osebe.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko
zavezanec pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov po prvem in drugem odstavku
tega člena upošteva obračunane obresti iz prvega in drugega odstavka tega člena
do višine zadnje objavljene, ob času obračuna obresti znane priznane obrestne
mere, če se obresti obračunavajo mesečno in je dogovorjena fleksibilna obrestna
mera, oziroma do višine povprečne mesečne priznane obrestne mere, če se te
obresti obračunavajo za obdobje, daljše od enega meseca, pri čemer pa to
obdobje ne sme biti daljše od enega leta.
(4) Povprečna mesečna priznana obrestna mera iz tretjega
odstavka tega člena se izračuna kot navadna aritmetična sredina priznane
obrestne mere prvega in zadnjega meseca obdobja, za katerega se obresti
obračunavajo.
(5) Priznano obrestno mero iz prvega, drugega in
tretjega odstavka tega člena določi in objavi minister, pristojen za finance,
pred začetkom davčnega obdobja, za katerega se bo uporabljala, pri tem pa
upošteva, da gre za obrestno mero, ki se v primerljivih okoliščinah doseže ali
bi se dosegla na trgu med nepovezanimi osebami.
(6) Pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov rezidenta iz
poslov med rezidentoma, ki sta povezani osebi po 17. členu tega zakona, se
davčna osnova ne poveča oziroma zmanjša razen, če eden od rezidentov:
1.
v davčnem obdobju, za katerega se ugotavljajo prihodki in odhodki,
izkazuje nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij; ali
2.
plačuje davek po tem zakonu po stopnji 0% oziroma po posebej določeni
stopnji, nižji od splošne stopnje po 60. členu tega zakona; ali
3.
je oproščen plačevanja davka po tem zakonu.
20. člen
(rezervacije)
(1) Pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju
odhodkov zavezanca se oblikovanje rezervacij v skladu z 12. členom tega
zakona, prizna kot odhodek v obračunanem znesku, razen če je s tem zakonom
določeno drugače.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v znesku, ki
ustreza 50 % oblikovanih rezervacij, prizna oblikovanje rezervacij za dana
jamstva ob prodaji proizvodov ali opravitvi storitev, rezervacij za
reorganizacijo, rezervacij za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb,
rezervacij za pokojnine, rezervacij za jubilejne nagrade in rezervacij za
odpravnine ob upokojitvi. Pogojne dolgoročne obveznosti se ne štejejo za
rezervacije.
(3) Odprava in poraba rezervacij iz prvega in drugega
odstavka tega člena, ki niso bile priznane kot odhodek, se v davčnem obdobju
upošteva na način, da:
-
se iz davčne osnove izvzamejo prihodki iz odprave ali porabe rezervacij
v delu, v katerem oblikovanje rezervacij ni bilo priznano kot odhodek in
-
se priznajo odhodki iz porabe rezervacij v delu, v katerem oblikovanje
rezervacij ni bilo priznano kot odhodek.
(4) Kot oblikovanje oziroma odprava rezervacij po prvem,
drugem in tretjem odstavku tega člena se obravnava tudi njihov popravek na
sedanjo vrednost predvidenih bodočih izdatkov na koncu obračunskega obdobja.
21. člen
(prevrednotenje in odpis terjatev)
(1) Odhodki zaradi prevrednotenja terjatev zaradi
oslabitve se priznajo v obračunanih zneskih v skladu z 12. členom tega zakona,
vendar znesek teh odhodkov v davčnem obdobju ne sme presegati nižjega od
naslednjih zneskov:
-
zneska, ki je enak aritmetični sredini v preteklih treh davčnih obdobjih
dejansko odpisanih terjatev pod pogoji iz šestega odstavka tega člena, ali
-
zneska, ki predstavlja 1% obdavčljivih prihodkov davčnega obdobja.
(2) Za terjatve po tem členu se štejejo kratkoročne in
dolgoročne poslovne terjatve, ki ne vključujejo aktivnih časovnih razmejitev.
(3) Odprava oslabitve iz prvega odstavka tega člena se
upošteva na način, da se prihodki iz odprave oslabitve, ki ni bila priznana kot
odhodek, izvzemajo iz davčne osnove.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se odhodki,
nastali zaradi prevrednotenja oziroma preračuna terjatev, ki se po
računovodskih standardih prevrednotujejo zaradi spremembe valutnega tečaja,
priznajo kot odhodek v celoti.
(5) Odhodki zaradi prevrednotenja terjatev, ki po prvem
odstavku tega člena niso priznani kot odhodki, se priznajo ob odpisu celote ali
dela terjatev, ki niso bile poplačane oziroma poravnane, pod pogoji iz šestega
odstavka tega člena.
(6) Odpis terjatev je priznan kot odhodek za vse
priznane terjatve, ki jih je zavezanec prijavil v postopku prisilne poravnave
oziroma stečajnem postopku. Odpis terjatev je priznan kot odhodek tudi na
podlagi neuspešno zaključenega izvršilnega postopka sodišča ali brez sodnega
postopka za poplačilo terjatev, če zavezanec dokaže, da bi stroški sodnega
postopka presegli znesek poplačila terjatev, oziroma če dokaže, da so bila
opravljena vsa dejanja, ki bi jih opravil s skrbnostjo dober gospodarstvenik,
za dosego poplačila terjatev, oziroma da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko
neupravičeni.
(7) Če so odhodki iz prevrednotenja terjatev zaradi
oslabitve davčno priznani na podlagi prvega odstavka tega člena, se davčna
osnova ob odpisu terjatev poveča za davčno priznane odhodke iz prevrednotenja
terjatev v preteklih davčnih obdobjih, če se odpis terjatev ne opravi pod
pogoji iz šestega odstavka tega člena.
22. člen
(prevrednotenje finančnih naložb)
(1) Pri ugotavljanju davčne osnove se odhodki zaradi
prevrednotenja kot posledica oslabitve kratkoročnih in dolgoročnih finančnih
naložb oziroma finančnih inštrumentov ne priznajo.
(2) Odprava oslabitve iz prvega odstavka tega člena se
upošteva na način, da se prihodki iz odprave oslabitve, ki ni bila priznana kot
odhodek, izvzemajo iz davčne osnove.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se odhodki
zaradi prevrednotenja finančnih naložb oziroma finančnih inštrumentov,
izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida priznajo kot odhodek v
obračunanih zneskih v skladu z 12. členom tega zakona.
(4) Odhodki zaradi prevrednotenja kot posledica
oslabitve, ki se po prvem odstavku tega člena ne priznajo in ki niso bili
odpravljeni na način iz drugega odstavka tega člena, se priznajo ob odtujitvi,
zamenjavi ali drugačni poravnavi oziroma odpravi finančne naložbe oziroma
finančnega inštrumenta.
(5) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, se
odhodki iz prevrednotenja zaradi oslabitve posojil, vrednotenih po metodi
odplačne vrednosti, pri banki priznajo kot odhodek, vendar največ do višine, ki
jo določa zakon, ki ureja bančništvo.
23. člen
(prevrednotenje dobrega imena)
(1) Odhodki iz prevrednotenja zaradi oslabitve dobrega
imena se priznajo v obračunanem znesku, v skladu z 12. členom tega zakona,
vendar največ do zneska, ki ustreza 20% začetno izkazane vrednosti dobrega
imena.
(2) Če obračunan znesek oslabitve dobrega imena, v
skladu z 12. členom tega zakona, preseže znesek, ki se prizna kot odhodek po
tem zakonu po prvem odstavku tega člena, se presežni znesek, ki se po prvem
odstavku tega člena ne prizna kot odhodek, prizna v naslednjih davčnih
obdobjih, tako da ta preneseni znesek skupaj z odhodki iz prevrednotenja zaradi
oslabitve dobrega imena v tekočem davčnem obdobju ne preseže zneska, ki ustreza
20% začetno izkazane vrednosti dobrega imena.
2. Prihodki
24. člen
(izvzem dividend in dohodkov, ki so podobni dividendam)
(1) Pri določanju davčne osnove zavezanca se prejete
dividende oziroma drugi deleži iz dobička, vključno z dohodki, ki so podobni
dividendam iz 74. člena tega zakona, razen skritih rezerv iz 74. člena tega
zakona, ki niso bile predmet obdavčitve pri izplačevalcu, izvzamejo iz davčne
osnove prejemnika, če je izplačevalec:
1.
zavezanec za davek po tem zakonu; ali
2.
za davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te
države in se v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja
dohodka, sklenjene z državo nečlanico EU, ne šteje kot rezident izven EU in je
poleg tega zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen
sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih
držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance, kjer se za
zavezanca ne šteje družba, ki je davka oproščena ali ima možnost izbire
obdavčitve; ali
3.
zavezanec za davek od dohodka oziroma dobička, primerljiv z davkom po
tem zakonu, in ni rezident države, v primeru poslovne enote pa ta ni v državi
ali jurisdikciji, ki je uvrščena na seznam iz drugega odstavka 8.a člena tega
zakona.
(2) Določbe prvega odstavka tega člena se za prejemnika
nerezidenta uporabljajo, če je njegova udeležba v kapitalu oziroma upravljanju
osebe, ki deli dobiček, povezana z dejavnostmi oziroma posli, ki jih nerezident
opravlja v poslovni enoti v Sloveniji oziroma preko poslovne enote v Sloveniji.
(3) Dohodki iz prvega odstavka tega člena se izvzamejo
iz davčne osnove prejemnika, če so bili v tekočem ali v preteklih davčnih
obdobjih, na njihovi podlagi v davčno osnovo vključeni prihodki.
(4) Prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se ne
uporabljajo v obsegu, v katerem so dohodki iz tega člena pri izplačevalcu
odhodek oziroma zmanjšujejo davčno osnovo.
(5) Način izvajanja tega člena ureja zakon, ki ureja
davčni postopek.
(6) Ugodnosti iz tega člena se ne priznajo, če gre pri
zavezancih za okoliščine po 74. členu Zakona o davčnem postopku (Uradni
list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 –
ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B in 90/14),
oziroma če gre za shemo ali niz shem, pri katerih je bil glavni ali eden od
glavnih namenov pridobitev davčne ugodnosti, pri tem pa se nepriznanje
ugodnosti lahko nanaša le na en korak ali del v shemi.
25. člen
(izvzem dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev)
(1) Pri določanju davčne osnove zavezanca rezidenta in
nerezidenta, ki opravlja dejavnost oziroma posle v poslovni enoti ali preko
poslovne enote v Sloveniji, ki ustvari dobiček iz odsvojitve lastniških deležev
v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, se 50% tega
dobička izvzame iz davčne osnove zavezanca, če je bil zavezanec, ki ustvari
dobiček, udeležen v kapitalu oziroma pri upravljanju druge osebe tako, da je
imetnik poslovnega deleža, delnic ali glasovalnih pravic v višini najmanj 8% in
znaša čas trajanja te udeležbe v kapitalu oziroma upravljanju gospodarske
družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja najmanj 6 mesecev in je v tem
obdobju nepretrgoma za poln delovni čas zaposloval vsaj eno osebo.
(2) Izguba iz odsvojitve lastniških deležev iz prvega
odstavka tega člena se ne prizna v višini 50%.
(3) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo
za dobičke iz naložb v lastniške deleže v gospodarske družbe, zadruge in druge
oblike organiziranja, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva
v državah ali jurisdikcijah, ki so uvrščene na seznam iz drugega odstavka 8.a
člena tega zakona.
(4) V primeru likvidacije oziroma prenehanja zavezanca
ali poslovne enote nerezidenta v Sloveniji v obdobju 10 let po ustanovitvi, se
v davčnem obračunu ob prenehanju davčna osnova poveča za izvzeti del dobička po
prvem odstavku tega člena za zadnjih pet davčnih obdobij.
(5) Kot likvidacija oziroma prenehanje zavezanca in
poslovne enote nerezidenta v Sloveniji se ne šteje transakcija po določbah VII.
poglavja tega zakona.
(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se
pri določanju davčne osnove zavezanca rezidenta in nerezidenta, ki opravlja
dejavnost oziroma posle v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji,
ki ustvari dobiček iz odsvojitve lastniških deležev, pridobljenih na podlagi
naložb tveganega kapitala (naložb v obliki povečanja osnovnega kapitala družbe
z vložki zavezanca ali ustanovitve gospodarske družbe) v družbi tveganega
kapitala, ki je ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja družbe tveganega
kapitala, celoten takšen dobiček izvzame iz davčne osnove zavezanca, če je
imela ta družba tveganega kapitala status družbe tveganega kapitala celotno
davčno obdobje in če je imela ta družba status družbe tveganega kapitala skozi
celotno obdobje imetništva takega deleža zavezanca. Izguba iz odsvojitve
lastniških deležev iz tega odstavka se ne prizna. Ta odstavek se do dne
ustrezne odobritve nove sheme državne pomoči za tvegan kapital uporablja za
zavezanca, ki je vstopil v shemo državne pomoči za tvegan kapital, do
prenehanja te sheme za tega zavezanca oziroma do prenehanja zavezanca ali
družbe tveganega kapitala.
(7) Pri določanju davčne osnove zavezanca rezidenta in
nerezidenta, ki opravlja dejavnost oziroma posle v poslovni enoti ali preko
poslovne enote v Sloveniji, ki ustvari dobiček z odsvojitvijo lastniških
deležev oziroma delnic v bankah, v zameno za izdajo ali prenos lastnih
lastniških deležev ali delnic druge družbe (v nadaljnjem besedilu: zamenjava),
se dobiček ali izguba iz te zamenjave izvzame iz davčne osnove zavezanca. Če
zavezanec prejme plačilo v denarju, se sorazmerni del dobička ali izgube, ki
ustreza plačilu v denarju vključi v davčno osnovo.
(8) Zavezanec iz prejšnjega odstavka je dolžan
ovrednotiti v zameno prejete lastniške deleže ali delnice po davčni vrednosti,
ki so jo imeli v zamenjavi odsvojeni lastniški deleži ali delnice v času
zamenjave.
26. člen
(odhodki, ki se nanašajo na udeležbo)
(1) Pri določanju davčne osnove po 24. in 25. členu tega
zakona, se odhodki, povezani z upravljanjem in financiranjem naložb v kapital
gospodarskih družb, zadrug in drugih oblik organiziranja, ki omogočajo dohodke,
ki se izvzemajo po 24. in 25. členu tega zakona, ne priznajo v znesku, ki
je enak 5% zneska v davčnem obdobju prejetih dividend in dobičkov, ki so po 24.
in 25. členu tega zakona izvzeti iz davčne osnove zavezanca.
(2) Davčni zavezanec iz davčne osnove izvzame odhodke iz
prvega odstavka tega člena v davčnem obdobju, v katerem iz davčne osnove
izvzame dohodke po 24. in 25. členu tega zakona.
27. člen
(izvzem prihodkov od nepridobitne dejavnosti)
Pri določanju davčne osnove zavezanca iz 9. člena tega zakona
se prihodki iz opravljanja dejavnosti, ki ni pridobitna, ter dejanski ali
sorazmerni stroški te dejavnosti izvzemajo iz davčne osnove.
28. člen
(črtan)
3. Odhodki
29. člen
(splošno)
(1) Za ugotavljanje dobička se priznajo odhodki,
potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu.
(2) Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov,
so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:
1.
niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica
opravljanja dejavnosti;
2.
imajo značaj privatnosti;
3.
niso skladni z običajno poslovno prakso.
(3) Odhodki niso skladni z običajno poslovno prakso, če
niso običajni pri poslovanju v posamezni dejavnosti glede na pretekle in druge
izkušnje in primerjavo z drugimi dejavnostmi ter dejstvi in okoliščinami, razen
odhodkov, nastalih zaradi izrednih in nepogostih dogodkov, kot so naravne
nesreče ali zaradi drugih izrednih in nepogostih dogodkov.
30. člen
(nepriznani odhodki)
(1) Davčno nepriznani odhodki so:
1.
dohodki, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom
dobička;
2.
odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let;
3.
stroški, ki se nanašajo na privatno življenje, primeroma za zabavo,
oddih, šport in rekreacijo, vključno s pripadajočim davkom na dodano vrednost;
4.
stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;
5.
kazni, ki jih izreče pristojni organ;
6.
davki, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba;
7.
davek na dodano vrednost, ki ga zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja
davek na dodano vrednost, ni uveljavil kot odbitek vstopnega davka, čeprav je
imel to pravico po zakonu, ki ureja davek na dodano vrednost;
8.
obresti:
a) od
nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev;
b) od
posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež, kraj dejanskega delovanja
poslovodstva ali prebivališče v državah ali jurisdikcijah, ki so uvrščene na
seznam iz drugega odstavka 8.a člena tega zakona;
9.
donacije;
10. podkupnine
in druge oblike premoženjskih koristi, dane fizičnim ali pravnim osebam zato,
da nastane oziroma ne nastane določen dogodek, ki drugače ne bi, primeroma, da
se hitreje ali ugodneje opravi ali se opusti določeno dejanje.
(2) Stroški iz 3. točke prvega odstavka tega člena so:
1.
stroški, ki se nanašajo na privatno življenje lastnikov oziroma
povezanih oseb iz 16. in 17. člena tega zakona, vključno s stroški sredstev v
lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno življenje teh oseb;
2.
stroški, ki se nanašajo na privatno življenje drugih oseb, vključno s
stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno
življenje teh oseb, razen stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil
v zvezi z zaposlitvijo, če so obdavčena po zakonu, ki ureja dohodnino.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se
stroški iz 3. točke prvega odstavka tega člena priznajo, če gre za odplačno
uporabo, vendar največ do višine plačila oziroma povračila. Stroški sredstev v
lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno življenje, nastali v
času uporabe teh sredstev za privatno rabo, se ne priznajo sorazmerno takšni
rabi.
31. člen
(delno priznani odhodki)
(1) Kot odhodki se priznajo v višini 50%:
1.
stroški reprezentance;
2.
stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj
funkcijo nadzora.
(2) Za stroške reprezentance se štejejo stroški za
pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih
zavezanca s poslovnimi partnerji.
32. člen
(obresti od presežka posojil)
(1) Kot odhodek se ne priznajo obresti od posojil, razen
pri posojilojemalcih bankah in zavarovalnicah, ki so prejeta od delničarja
oziroma družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno
v lasti najmanj 25% delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v
zavezancu, če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo štirikratnik
zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca (v
nadaljnjem besedilu: presežek posojil), ugotovljene glede na znesek in obdobje
trajanja presežka posojil v davčnem obdobju, razen če zavezanec dokaže, da bi
presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba.
(2) Za posojila delničarja oziroma družbenika po prvem
odstavku tega člena se štejejo tudi posojila osebe, ki se kadarkoli v davčnem
obdobju šteje za povezano osebo tako, da ima delničar oziroma družbenik ali
njegovi družinski člani hkrati neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % delnic ali deležev v kapitalu ali
glasovalnih pravic v zavezancu in tej osebi. Za družinskega člana po tem členu
se šteje družinski član iz drugega odstavka 16. člena tega zakona.
(3) Za posojila delničarja oziroma družbenika po prvem
odstavku tega člena se štejejo tudi posojila tretjih oseb, vključno s posojili
bank, za katera jamči ta delničar oziroma družbenik, oziroma če so posojila
pridobljena v zvezi z depozitom tega delničarja oziroma družbenika v tej osebi
oziroma banki.
(4) Znesek deleža delničarja oziroma družbenika v
kapitalu prejemnika posojila se določi za davčno obdobje kot povprečje na
podlagi stanja kapitala na začetku in koncu davčnega obdobja, pri čemer se za
kapital upoštevajo vse sestavine kapitala na podlagi zakona in v skladu z njim
uvedenimi računovodskimi standardi razen čistega poslovnega izida poslovnega
leta.
33. člen
(amortizacija)
(1) Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev,
neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin (v nadaljevanju:
amortizacija) se kot odhodek prizna v obračunanem znesku z uporabo metode
enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišjih amortizacijskih stopenj iz
petega odstavka tega člena.
(2) Če obračunana amortizacija preseže znesek, ki bi bil
obračunan v skladu s prvim odstavkom tega člena, se presežni znesek
amortizacije kot odhodek prizna v naslednjih davčnih obdobjih, tako da se za davčne
namene amortizacija na način iz prejšnjega odstavka tega člena obračunava do
dokončnega amortiziranja oziroma do odtujitve oziroma odprave evidentiranja
opredmetenega osnovnega sredstva, neopredmetenega sredstva in naložbene
nepremičnine. Pri odtujitvi oziroma odpravi evidentiranja opredmetenega
osnovnega sredstva, neopredmetenega sredstva in naložbene nepremičnine se
prihodki in odhodki za davčne namene izračunavajo ob upoštevanju davčnih
vrednosti teh sredstev. Davčna vrednost posameznega sredstva je znesek, ki se
prisodi temu sredstvu pri obračunu davka oziroma na podlagi katerega se
izračunavajo prihodki, odhodki, dobički in izgube pri obračunu davka.
(3) Amortizacija se obračunava posamično.
(4) Sredstva, ki se amortizirajo, ter začetek obračunavanja
amortizacije določajo predpisi in računovodski standardi.
(5) Najvišja letna amortizacijska stopnja po določbah
prvega odstavka tega člena znaša za:
1.
gradbene objekte, vključno z naložbenimi nepremičninami, 3%;
2.
dele gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin, 6%;
3.
opremo, vozila in mehanizacijo 20%;
4.
dele opreme in opremo za raziskovalne dejavnosti 33,3%;
5.
računalniško, strojno in programsko, opremo 50%;
6.
večletne nasade 10%;
7.
osnovno čredo 20%;
8.
druga vlaganja 10%.
(6) Ne glede na določbe prvega do petega odstavka tega
člena, se lahko pri opredmetenem osnovnem sredstvu, katerega doba uporabnosti
je daljša od enega leta in katerega posamična nabavna vrednost ne presega
vrednosti 500 eurov, kot odhodek ob prenosu v uporabo prizna odpis celotne
nabavne vrednosti.
(7) Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev,
vključno z odhodki iz njihove odtujitve, ki je obračunana od dela nabavne
vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva na podlagi ocene stroškov
razgradnje, odstranitve in obnovitve mesta, za katere so oblikovane
rezervacije, ter poraba in odprava tako oblikovanih rezervacij se obravnava pod
pogoji iz 20. člena tega zakona.
(8) Ne glede na določbe prvega do petega odstavka tega člena
se amortizacija dobrega imena ne prizna kot odhodek.
(9) Ne glede na peti odstavek tega člena se za sredstvo iz
prvega odstavka tega člena, ki predstavlja pravico do uporabe sredstva, vzeto v
najem, uporabi najvišja letna amortizacijska stopnja, ki ustreza dobi
pogodbenega najema tega sredstva.
34. člen
(rezervacije pri bankah, borzno posredniških družbah in
zavarovalnicah)
(1) Rezervacije, ki jih mora oblikovati banka glede na
posebna tveganja, se priznajo banki kot odhodek v obračunanih zneskih, vendar
največ do višine, ki jo določa zakon, ki ureja bančništvo.
(2) Posebne rezervacije glede na posebna tveganja, ki
jih mora oblikovati borzno posredniška družba, se priznajo borzno posredniški
družbi kot odhodek v obračunanih zneskih, vendar največ do višine, ki jo določa
zakon, ki ureja trg vrednostnih papirjev.
(3) Zavarovalno tehnične rezervacije, ki jih mora
zavarovalnica obvezno oblikovati v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo,
se pri zavarovalnici priznajo kot odhodek v obračunanih zneskih, vendar največ
do višine ali zgornje meje v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.
35. člen
(plače in druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo)
(1) Plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, ter
nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in
zaradi drugih odsotnosti z dela delavcev se priznajo kot odhodek v obračunanem
znesku.
(2) Plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, ter
nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in
zaradi drugih odsotnosti z dela poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s
posebnimi pooblastili in odgovornostmi se priznajo kot odhodek v obračunanem
znesku v skladu z zakonom oziroma s pogodbo o zaposlitvi.
(3) Kot druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo se
štejejo tudi stroški bonitet, ki so obdavčeni po zakonu, ki ureja dohodnino.
(4) Nagrade vajencem se priznajo kot odhodek v
obračunanem znesku v skladu z zakonom.
(5) Regres za letni dopust, jubilejne nagrade,
odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračila stroškov v zvezi z
delom, to so: stroški prehrane med delom, prevoza na delo in z dela, terenski
dodatek, nadomestilo za ločeno življenje ter povračila stroškov na službenem
potovanju, to so:
1.
dnevnica;
2.
povračilo stroškov prevoza, vključno s povračilom stroškov za uporabo
delojemalčevega osebnega vozila za službene namene (kilometrina);
3.
povračilo stroškov za prenočišče,
se priznajo kot odhodek v obračunanem znesku.
4. Izguba
36. člen
(davčna izguba in pokrivanje davčne izgube)
(1) Davčna izguba po tem zakonu je presežek odhodkov nad
prihodki, ki so določeni s tem zakonom.
(2) Davčno izgubo v davčnem obdobju lahko zavezanec
pokriva z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih davčnih obdobjih, če zakon ne
določa drugače. Pravica po tem odstavku ne preneha s prehodom na ugotavljanje
davčne osnove v skladu s 67.a členom tega zakona.
(3) Pri zmanjšanju davčne osnove na račun davčnih izgub
iz preteklih davčnih obdobij se davčna osnova najprej zmanjša za davčno izgubo
starejšega datuma.
(4) Zmanjšanje davčne osnove zaradi davčnih izgub iz
preteklih davčnih obdobij je dovoljeno največ v višini 50 % davčne osnove davčnega obdobja.
(5) Če se v davčnem obdobju lastništvo delniškega
kapitala oziroma kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic zavezanca
neposredno ali posredno spremeni za več kot 50% glede na stanje lastništva na
začetku davčnega obdobja, in zavezanec:
1.
že dve leti pred spremembo lastništva ne opravlja dejavnosti; ali
2.
dve leti pred ali po spremembi lastništva bistveno spremeni dejavnost,
drugi odstavek tega člena ne velja za izgube, ki so nastale v
letu spremembe lastništva ali v preteklih davčnih obdobjih.
(6) Če zavezanec bistveno spremeni dejavnost v dveh
letih po spremembi lastništva po petem odstavku tega člena, se davčna osnova
poveča za že uveljavljene davčne izgube, ki so nastale v letu spremembe
lastništva ali v preteklih davčnih obdobjih.
(7) 2. točka petega odstavka tega člena ne velja za
zavezanca, ki bistveno spremeni dejavnost zaradi ohranjanja delovnih mest ali
sanacije poslovanja.
37. člen
(davčna izguba – posebna določba)
Zavezanec, ki v postopku prisilne poravnave po zakonu, ki
ureja postopke zaradi insolventnosti, v davčno osnovo ne vključi prihodkov
zaradi prenehanja obveznosti družbe, izgubi pravico do pokrivanja davčne izgube
iz preteklih let v znesku teh obveznosti.
VII. OBDAVČITEV PRI PRENOSU PREMOŽENJA, ZAMENJAVAH
KAPITALSKIH DELEŽEV, ZDRUŽITVAH IN DELITVAH
38. člen
(skrite rezerve)
(1) Pri združitvah in delitvah, izvedenih po tem
poglavju zakona, mora zavezanec v davčnem obračunu razkriti skrite rezerve, ki
se nanašajo na preostalo oziroma preneseno premoženje, in jih vključiti v
davčno osnovo, če zakon ne določa drugače.
(2) Davčni obračun iz prvega odstavka tega člena se
predloži v rokih in na način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(3) Znesek, ki predstavlja skrite rezerve iz prvega
odstavka tega člena, se izračuna kot razlika med pošteno vrednostjo in davčno
vrednostjo sredstev in obveznosti po stanju na dan sestave davčnega obračuna iz
prvega odstavka tega člena.
(4) Poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče
prodati ali na drug način zamenjati sredstvo ali s katerim je mogoče poravnati
obveznost ali za katerega je mogoče zamenjati podeljen kapitalski inštrument
med dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu, v katerem sta stranki
medsebojno neodvisni in enakopravni.
(5) Davčna vrednost posameznega sredstva ali obveznosti
je znesek, ki se prisodi temu sredstvu ali obveznosti pri obračunu davka
oziroma na podlagi katerega se izračunavajo prihodki, odhodki, dobički in
izgube pri obračunu davka.
1. Obdavčitev pri prenosu premoženja
39. člen
(prenos premoženja)
Za prenos premoženja po tem členu se šteje transakcija, s
katero družba (v nadaljnjem besedilu: prenosna družba), ne da bi prenehala,
prenese enega ali več obratov na drugo že ustanovljeno družbo ali na družbo, ki
jo ustanovi (v nadaljnjem besedilu: prevzemna družba), v zamenjavo za izdajo
ali prenos vrednostnih papirjev, ki predstavljajo deleže v kapitalu prevzemne
družbe, prenosni družbi. Za obrat po tem členu se šteje premoženje (vsa
sredstva in obveznosti), ki se lahko pripiše delu družbe, ki je s poslovno
organizacijskega vidika sposobno tvoriti neodvisno poslovanje, in je subjekt,
ki je zmožen poslovati z lastnim premoženjem.
40. člen
(upravičenja in obveznosti)
(1) Pri prenosu obrata:
1.
je prenosna družba oproščena davka v zvezi z dobički, ki nastanejo pri
prenosu sredstev in obveznosti, ki pripadajo prenesenemu obratu ali obratom;
2.
prenosni družbi niso priznane izgube, ki nastanejo pri prenosu sredstev
in obveznosti, ki pripadajo prenesenemu obratu ali obratom;
3.
je prenosna družba dolžna ovrednotiti prejete vrednostne papirje
prevzemne družbe po njihovi tržni vrednosti na dan prenosa.
(2) Prevzemna družba je upravičena do:
a) prevzema
rezervacij, ki jih je oblikovala prenosna družba, ki se lahko pripišejo
prenesenemu obratu ali obratom, in do prevzema davčnih upravičenj in pogojev v
zvezi s temi rezervacijami, kot bi veljali za prenosno družbo, če prenos ne bi
bil izvršen;
b) prevzema
davčnih izgub, ki se lahko pripišejo prenesenemu obratu ali obratom, pod
pogoji, kot bi veljali za prenosno družbo, če prenos ne bi bil izvršen,
vključno s pogoji iz petega do sedmega ostavka 36. člena tega zakona.
(3) Prevzemna družba je dolžna ovrednotiti prevzeta
sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva ter izračunavati dobičke
ali izgube v zvezi s prevzetimi sredstvi in obveznostmi ob upoštevanju njihovih
davčnih vrednosti na dan prenosa pri prenosni družbi oziroma na način, kot če
prenos ne bi bil izvršen.
41. člen
(pogoji)
(1) Prenosna družba in prevzemna družba imata pravice iz
40. člena tega zakona, če sta rezidenta Slovenije in oziroma ali rezidenta
države članice EU, ki ni Slovenija, in sicer:
1.
če sta prenosna družba in prevzemna družba rezidenta Slovenije, za
prenos obrata ali obratov v Sloveniji ali v državi članici EU, ki ni Slovenija;
2.
če je prenosna družba rezident države članice EU, ki ni Slovenija, in je
prevzemna družba rezident Slovenije, za prenos obrata ali obratov, ki se
nahaja(jo) v Sloveniji, če po prenosu prenesena sredstva, obveznosti,
rezervacije, rezerve in izgube ne pripadajo poslovni enoti prevzemne družbe
izven Slovenije;
3.
če je prevzemna družba rezident države članice EU, ki ni Slovenija, in
je prenosna družba rezident Slovenije ali države članice EU, ki ni Slovenija,
pod pogojem, da po prenosu prenesena sredstva, obveznosti, rezervacije, rezerve
in izgube pripadajo poslovni enoti prevzemne družbe v Sloveniji.
(2) Za rezidenta države članice EU, ki ni Slovenija, se
šteje družba:
1.
ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki
velja za združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave
kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic EU ter za prenos
statutarnega sedeža evropske družbe (v nadaljnjem besedilu: SE) ali
evropske zadruge (v nadaljnjem besedilu: SCE) med državami članicami, in
jih določi minister, pristojen za finance;
2.
ki je za namene obdavčitve rezident države članice EU v skladu s pravom
te države in se ne šteje kot rezident izven EU v skladu z mednarodno pogodbo o
izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, sklenjenega z državo nečlanico; in
3.
ki je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja
skupen sistem obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, delne delitve,
prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav
članic EU ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med državami članicami,
in jih določi minister, pristojen za finance. Za zavezanca se ne šteje družba,
ki je davka oproščena ali ima možnost izbire.
42. člen
(posebna ureditev v primeru poslovne enote)
Če je prenosna družba rezident Slovenije in je prevzemna
družba rezident države članice EU, ki ni Slovenija, se za prenos enega ali več
obratov, ki predstavljajo eno ali več poslovnih enot, ki se nahajajo v državi
članici EU, ki ni Slovenija, prvi odstavek 40. člena tega zakona ne uporablja,
prenosna družba pa ima pravico do odbitka davka, ki je posledica prenosa, ki bi
ga ta država članica EU zaračunala kot posledico tega prenosa, če ne bi bila
uveljavljena ureditev enotnega sistema obdavčenja, ki velja za združitve, delitve,
delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz
različnih držav članic EU ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med
državami članicami.
43. člen
(priglasitev)
(1) Prenosni in prevzemni družbi se upravičenja in obveznosti
po 40. in 42. členu tega zakona priznajo, če so izpolnjeni pogoji po 40. do 42.
členu tega zakona, na podlagi priglasitve transakcije davčnemu organu.
(2) Če pogoji iz prvega odstavka tega člena niso
izpolnjeni, prenosna in prevzemna družba nimata niti upravičenj niti obveznosti
po teh členih.
(3) Davčni organ lahko na podlagi priglasitve prenosa
premoženja delno ali v celoti zavrne upravičenja iz 40. člena tega zakona, če
ugotovi, da je glavni namen ali eden glavnih namenov manjše plačilo davka oziroma
izogibanje davčnim obveznostim.
(4) Način izvajanja tega člena določa zakon, ki ureja
davčni postopek.
2. Obdavčitev pri zamenjavi kapitalskih deležev
44. člen
(zamenjava kapitalskih deležev)
(1) Za zamenjavo kapitalskih deležev se šteje
transakcija, s katero pridobi obstoječa ali novoustanovljena družba (v
nadaljnjem besedilu: prevzemna družba) vrednostne papirje druge družbe (v
nadaljnjem besedilu: prevzeta družba) v zamenjavo za izdajo ali prenos
lastnih vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: vrednostni papirji
prevzemne družbe) družbenikom prevzete družbe, v zamenjavo za vrednostne
papirje, ki jih imajo ti družbeniki v prevzeti družbi (v nadaljnjem besedilu:
vrednostni papirji prevzete družbe), pod pogojem, da po zamenjavi kapitalskih
deležev prevzemna družba pridobi, ali z nadaljnjo pridobitvijo kapitalskih
deležev obdrži, najmanj večino glasovalnih pravic v prevzeti družbi. Prevzem,
ki ga opravi prevzemna družba preko priznane borze, se šteje kot en posel, če
je izvršen v obdobju šest mesecev. Priznana borza je borza, katere organizator
je polnopravni član svetovnega združenja borz (World Federation of Exchanges –
WFE oziroma Federation Internationale des Bourses de valeurs – FIBV).
(2) Poleg izdaje ali prenosa vrednostnih papirjev po
prvem odstavku tega člena lahko prevzemna družba družbenikom prevzete družbe
opravi plačilo v denarju do 10% nominalne vrednosti oziroma če te vrednosti ni,
najmanjšega skupnega emisijskega zneska izdanih ali prenesenih vrednostnih
papirjev. Plačilo v denarju se lahko v celoti ali delno opravi manjšinskim
družbenikom prevzete družbe, namesto izdaje ali prenosa vrednostnih papirjev,
toda največ v višini 5% nominalne vrednosti oziroma, če te vrednosti ni,
najmanjšega skupnega emisijskega zneska izdanih ali prenesenih vrednostnih
papirjev.
45. člen
(upravičenja in obveznosti)
(1) Pri zamenjavi kapitalskih deležev je družbenik
prevzete družbe v zvezi z zamenjavo kapitalskih deležev po 44. členu tega
zakona oproščen davka v zvezi z dobičkom oziroma mu ni priznana izguba, ki sta
dosežena z zamenjavo vrednostnih papirjev prevzete družbe, razen, če prejme
plačilo v denarju.
(2) Če prejme plačilo v denarju, je družbenik zavezan za
davek v deležu, ki ustreza plačilu v denarju, pri čemer se doseženi dobiček ali
izguba v sorazmernem delu pripiše gotovinskemu plačilu in pošteni vrednosti
vrednostnih papirjev prevzemne družbe.
(3) Družbenik ovrednoti vrednostne papirje prevzemne
družbe po davčni vrednosti, ki so jo imeli vrednostni papirji prevzete družbe
pri njem v času zamenjave.
(4) Prevzemna družba ovrednoti prejete vrednostne
papirje prevzete družbe po njihovi pošteni vrednosti na dan zamenjave.
46. člen
(pogoji)
(1) Družbenik ima pravico iz 45. člena tega zakona:
1.
če sta prevzemna družba in prevzeta družba rezidenta Slovenije in oziroma
ali rezidenta države članice EU, ki ni Slovenija; in
2.
če je družbenik rezident Slovenije ali ni rezident Slovenije in je
imetnik vrednostnih papirjev prevzete družbe in prevzemne družbe preko poslovne
enote, ki jo ima v Sloveniji.
(2) Za rezidenta države članice EU, ki ni Slovenija, se
šteje družba:
1.
ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki
velja za združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave
kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic EU ter za prenos
statutarnega sedeža SE ali SCE med državami članicami, razen oseb,
ustanovljenih v skladu s pravom Slovenije, in jih določi minister, pristojen za
finance;
2.
ki je za davčne namene rezident države članice EU v skladu s pravom te
države članice in se ne šteje za rezidenta izven EU v skladu z mednarodno
pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, sklenjenega z državo
nečlanico; in
3.
ki je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja
skupen sistem obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, delne delitve,
prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav
članic EU ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med državami članicami,
in jih določi minister, pristojen za finance. Za zavezanca se ne šteje družba,
ki je davka oproščena ali ima možnost izbire.
47. člen
(priglasitev)
(1) Družbenik, ki zamenja vrednostne papirje, ima
upravičenja in obveznosti po 45. členu tega zakona, če so izpolnjeni pogoji po
44. do 46. členu tega zakona in na podlagi priglasitve transakcije davčnemu
organu.
(2) Če pogoji iz prvega odstavka tega člena niso
izpolnjeni, družbenik nima upravičenj niti obveznosti po 45. členu tega zakona.
(3) Davčni organ lahko na podlagi priglasitve zamenjave
kapitalskih deležev zavrne upravičenja iz 45. člena tega zakona, če ugotovi, da
je glavni namen ali eden od glavnih namenov transakcije manjše plačilo davka
oziroma izogibanje davčnim obveznostim.
(4) Način izvajanja tega člena določa zakon, ki ureja
davčni postopek.
3. Obdavčitev pri združitvah in delitvah
48. člen
(združitve in delitve)
(1) Za združitev in delitev se šteje transakcija, ki se
izvede v skladu z določili zakona, ki ureja gospodarske družbe o statusnem
preoblikovanju družb.
(2) V primeru oddelitev in razdelitev s prevzemom se
določbe tega poglavja uporabljajo samo, če gre za oddelitev ali razdelitev
enega ali več obratov prenosne družbe.
(3) V primeru oddelitve se določbe tega poglavja
uporabljajo samo, če po oddelitvi na prenosni družbi ostane vsaj en obrat.
(4) Za obrat po tem členu se šteje premoženje (vsa
sredstva in obveznosti), ki se lahko pripiše delu družbe, ki je s poslovno
organizacijskega vidika sposobno tvoriti neodvisno poslovanje, in je subjekt,
ki je zmožen poslovati z lastnim premoženjem.
49. člen
(upravičenja in obveznosti)
(1) Pri združitvah in delitvah je:
1.
prenosna družba oproščena davka v zvezi s skritimi rezervami oziroma v
zvezi z dobički in ji niso priznane izgube, ki jih je možno pripisati
prenesenim sredstvom in obveznostim. Dobiček oziroma izguba se izračuna kot
razlika med pošteno in davčno vrednostjo sredstev in obveznosti na obračunski
dan združitve in delitve na način, kot da bi bila sredstva in obveznosti na
obračunski dan združitve oziroma delitve odtujena nepovezani osebi za plačilo;
2.
prevzemna družba upravičena:
a) do
prevzema rezervacij, ki jih je oblikovala prenosna družba, in do prevzema
davčnih upravičenj in pogojev v zvezi s temi rezervacijami, ki bi veljali za
prenosno družbo, če prenos ne bi bil izvršen;
b) do
prevzema davčnih izgub prenosne družbe pod enakimi pogoji, ki bi veljali za
prenosno družbo, če prenos ne bi bil izvršen, vključno s pogoji iz petega do
sedmega odstavka 36. člena tega zakona;
c) do
oprostitve davka v zvezi z dobički, ki jih doseže ob prenehanju udeležbe v
kapitalu prenosne družbe, če je imela pred združitvijo oziroma delitvijo
udeležbo v kapitalu prenosne družbe.
(2) Prevzemna družba je dolžna ovrednotiti prevzeta
sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva ter izračunavati dobičke
ali izgube v zvezi s prenesenimi sredstvi in obveznostmi ob upoštevanju
njihovih davčnih vrednosti pri prenosni družbi na obračunski dan združitve in
delitve oziroma na način, kot če prenos ne bi bil izvršen.
(3) Družbenik prenosne družbe, ki pri združitvi ali
delitvi zamenja vrednostne papirje prenosne družbe za vrednostne papirje
prevzemne družbe, je oproščen davka v zvezi z dobičkom oziroma mu ni priznana
izguba, ki nastane ob zamenjavi vrednostnih papirjev prenosne družbe, razen če
prejme plačilo v denarju, in sicer:
1.
če je družbenik rezident Slovenije; ali
2.
če družbenik ni rezident Slovenije in je imetnik vrednostnih papirjev v
prenosni družbi in prevzemni družbi preko poslovne enote, ki jo ima v
Sloveniji.
(4) Če prejme plačilo v denarju, je družbenik iz
tretjega odstavka tega člena zavezan za davek v deležu, ki ustreza plačilu v
denarju, pri čemer se dobiček ali izguba, v sorazmernem delu, pripiše
gotovinskemu plačilu in pošteni vrednosti vrednostnih papirjev prevzemne
družbe. Družbenik ovrednoti prejete vrednostne papirje prevzemne družbe po
davčni vrednosti, ki so jo imeli vrednostni papirji prenosne družbe pri njem v
času združitve ali delitve.
50. člen
(pogoji)
(1) Prenosna družba in prevzemna družba imata pravice iz
49. člena tega zakona, če sta rezidenta Slovenije in oziroma ali rezidenta
države članice EU, ki ni Slovenija, in sicer:
1.
če sta prenosna družba in prevzemna družba rezidenta Slovenije, ne glede
na to, ali se obrat ali obrati prenosne družbe nahajajo v Sloveniji ali v
državi članici EU, ki ni Slovenija;
2.
če je prenosna družba rezident države članice EU, ki ni Slovenija, in je
prevzemna družba rezident Slovenije, pod pogojem, da po združitvi ali delitvi
prenesena sredstva, obveznosti, rezervacije, rezerve in izgube ne pripadajo
poslovni enoti prevzemne družbe izven Slovenije;
3.
če je prevzemna družba rezident države članice EU, ki ni Slovenija, in
je prenosna družba rezident Slovenije ali druge države članice EU, ki ni
Slovenija, pod pogojem, da po združitvi ali delitvi prenesena sredstva,
obveznosti, rezervacije, rezerve in izgube pripadajo poslovni enoti prevzemne
družbe v Sloveniji.
(2) Za rezidenta države članice EU, ki ni Slovenija, se
šteje družba:
1.
ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki
velja za združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave
kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic EU ter za prenos
statutarnega sedeža SE ali SCE med državami članicami, razen oseb,
ustanovljenih v skladu s pravom Slovenije, in jih določi minister, pristojen za
finance;
2.
ki je za davčne namene rezident države članice EU v skladu s pravom te
države članice in se ne šteje za rezidenta izven EU v skladu z mednarodno
pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, sklenjenega z državo
nečlanico; in
3.
ki je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja
skupen sistem obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, delne delitve,
prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav
članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance. Za zavezanca se ne šteje
družba, ki je davka oproščena ali ima možnost izbire.
51. člen
(posebne določbe)
Če je prenosna družba rezident Slovenije in je prevzemna
družba rezident države članice EU, ki ni Slovenija, in združitev ali delitev
vključuje prenos obrata ali obratov, ki predstavlja poslovno enoto v državi
članici EU, ki ni Slovenija, se ne uporablja 1. točka prvega odstavka 49. člena
tega zakona, prenosna družba pa je upravičena do odbitka davka, ki izvira iz
združitve ali delitve, ki bi ga država članica EU zaračunala zaradi združitve
ali delitve, če ne bi bila uveljavljena ureditev enotnega sistema obdavčenja,
ki velja za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih
deležev družb iz različnih držav članic EU.
52. člen
(uporaba določb 48. do 53. člena tega zakona)
Določbe 48. do 53. člena tega zakona, ki se uporabljajo za
prenosno družbo ali prevzemno družbo, se smiselno uporabljajo tudi za dve ali
več prenosnih družb oziroma dve ali več prevzemnih družb.
53. člen
(priglasitev)
(1) Prenosna družba, prevzemna družba in družbenik imajo
upravičenja in obveznosti po 49. členu tega zakona, če so izpolnjeni pogoji po
48. do 53. členu tega zakona in na podlagi priglasitve transakcije davčnemu
organu.
(2) Če pogoji iz prvega odstavka tega člena niso
izpolnjeni, prenosna družba, prevzemna družba in družbenik nimajo upravičenj
niti obveznosti po 49. členu tega zakona. V tem primeru prenosna družba v
davčno osnovo vključi skrite rezerve iz 1. točke prvega odstavka 49. člena tega
zakona.
(3) Davčni organ lahko na podlagi priglasitve združitve
oziroma delitve v celoti ali delno zavrne upravičenja iz 49. člena tega zakona,
če ugotovi, da je glavni namen ali eden od glavnih namenov transakcije manjše
plačilo davka oziroma izogibanje davčnim obveznostim.
(4) Način izvajanja tega člena določa zakon, ki ureja
davčni postopek.
4. Skupna določba
54. člen
(uporaba določb 38. do 53. člena tega zakona in uporaba
določb pri prenosu statutarnega sedeža SE in SCE)
(1) Za obdavčitev pri prenosu premoženja, obdavčitev pri
zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitev pri združitvah in delitvah po 39.
do 53. členu tega zakona, se določbe o prenosih vrednostnih papirjev, ki
predstavljajo delež v kapitalu, uporabljajo tudi za družbe, kot na primer
družbe z omejeno odgovornostjo, pri katerih kapitala ne predstavljajo
vrednostni papirji.
(2) Za obdavčitev pri prenosu statutarnega sedeža SE in
SCE iz Slovenije v državo članico, ki ni Slovenija, in iz države članice, ki ni
Slovenija, v Slovenijo ima SE in SCE smiselno upravičenja in obveznosti glede
oprostitve davka v zvezi z dobički, priznavanja izgube, amortizacije, prevzema
rezervacij iz prvega odstavka 40. člena tega zakona, če dobički, izgube,
amortizacija in rezervacije izvirajo oziroma se nanašajo na sredstva in
obveznosti, ki ostanejo dejansko povezani s poslovno enoto SE in SCE v
Sloveniji ali državi članici.
VII.a IZSTOPNA OBDAVČITEV
54.a člen
(izstopna obdavčitev)
(1) Zavezanec posebej razkrije in v davčno osnovo vključi
skrite rezerve, če prenese sredstva:
1.
iz Slovenije na svojo poslovno enoto v drugi državi in Slovenija zaradi
takšnega prenosa nima več pravice do obdavčitve prenesenih sredstev;
2.
s svoje poslovne enote v Sloveniji na svoj sedež ali kraj dejanskega
delovanja poslovodstva ali na drugo poslovno enoto v drugi državi in Slovenija
zaradi takšnega prenosa nima več pravice do obdavčitve prenesenih sredstev;
3.
zaradi prenosa davčnega rezidentstva v drugo državo, razen za sredstva,
ki so še naprej povezana s poslovno enoto v Sloveniji; ali
4.
zaradi prenosa poslovanja poslovne enote iz Slovenije v drugo državo in
Slovenija zaradi takšnega prenosa nima več pravice do obdavčitve prenesenih
sredstev.
(2) Znesek, ki predstavlja skrite rezerve iz prvega odstavka
tega člena, se izračuna kot razlika med pošteno vrednostjo in davčno vrednostjo
prenesenih sredstev ob prenosu sredstev iz prvega odstavka tega člena. Če je ta
razlika negativna, se šteje, da je enaka nič.
(3) Poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče prodati
ali na drug način zamenjati sredstvo ali s katerim je mogoče poravnati obveznost
ali za katerega je mogoče zamenjati podeljeni kapitalski instrument med dobro
obveščenima in voljnima strankama v poslu, v katerem sta stranki medsebojno
neodvisni in enakopravni.
(4) Davčna vrednost posameznega sredstva je znesek, ki se
prisodi temu sredstvu pri obračunu davka oziroma na podlagi katerega se
izračunavajo prihodki, odhodki, dobički in izgube pri obračunu davka.
(5) Prenos sredstev iz prvega odstavka tega člena pomeni
situacijo, s katero Slovenija izgubi pravico do obdavčitve prenesenih sredstev,
medtem ko sredstva ostanejo v pravnem ali ekonomskem lastništvu istega
zavezanca.
(6) Prenos davčnega rezidentstva iz 3. točke prvega odstavka
tega člena pomeni, da zavezanec preneha biti rezident za davčne namene v
Sloveniji, medtem ko pridobi davčno rezidentstvo v drugi državi.
(7) Prenos poslovanja poslovne enote iz 4. točke prvega
odstavka tega člena pomeni situacijo, s katero preneha davčna prisotnost
zavezanca v Sloveniji, medtem ko je pridobil tako prisotnost v drugi državi, ne
da bi v njej postal rezident za davčne namene.
(8) Za sredstva iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo
kratkoročna sredstva.
(9) Iz davčne osnove se izvzamejo skrite rezerve za prenesena
sredstva iz Slovenije, ki se v 12 mesecih od dneva prenosa vrnejo v Slovenijo,
če so ta sredstva povezana s financiranjem vrednostnih papirjev, dana kot
zavarovanje s premoženjem ali kadar se prenos sredstev opravi zaradi
izpolnjevanja bonitetnih kapitalskih zahtev ali zaradi upravljanja likvidnosti.
(10) Za sredstva iz prvega odstavka tega člena, ki so
prenesena v Slovenijo iz druge države članice EU ali EGP, se upošteva vrednost,
ki jo je določila druga država članica EU ali EGP. Če tako določena vrednost ne
odraža vrednosti, določene v skladu s 16. členom tega zakona, se mora tako
prenesenemu sredstvu določiti vrednost v skladu s 16. členom tega zakona.
54.b člen
(odlog plačila davka)
(1) Zavezanec lahko plača davek od vključenih skritih rezerv
iz 54.a člena tega zakona v največ petih enakih letnih obrokih.
(2) Prvi odstavek tega člena se uporablja za zavezance, ki
prenesejo sredstva, davčno rezidentstvo ali poslovanje poslovne enote po prvem
odstavku 54.a člena tega zakona v državo članico EU ali v tretjo državo, ki je
pogodbenica Sporazuma EGP, če ima s Slovenijo ali z EU sklenjen sporazum o
vzajemni pomoči pri izterjavi davčnih terjatev, ki je enakovredna vzajemni pomoči
iz Direktive 2010/24/EU.
(3) Način in pogoje plačila davka po tem členu določa zakon,
ki ureja davčni postopek.
VIII. DAVČNE OLAJŠAVE
55. člen
(olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj)
(1) Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove
v višini 100% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v tem
obdobju, vendar največ v višini davčne osnove. Vlaganja iz tega odstavka so
vlaganja v:
1.
notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca, vključno z nakupom
raziskovalno-razvojne opreme, ki se izključno in stalno uporablja pri izvajanju
raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca;
2.
nakup raziskovalno-razvojnih storitev (ki jih izvajajo druge osebe,
vključno s povezanimi osebami, oziroma druge javne ali zasebne raziskovalne
organizacije). Pri ugotavljanju zneska, za katerega zavezanec lahko zmanjšuje
davčno osnovo v skladu s tem odstavkom, se upoštevajo zneski za vlaganja po tem
odstavku, v skladu z določbami tega zakona o določanju davčne osnove. Pri
razmerjih s povezanimi osebami se upoštevajo zneski, ugotovljeni po določbah
tega zakona o določanju davčne osnove pri poslovanju med povezanimi osebami.
Vlaganja v raziskave in razvoj po tem odstavku mora zavezanec opredeliti v
poslovnem načrtu ali posebnem razvojnem projektu oziroma programu.
(2) Zavezanec lahko za neizkoriščen del davčne olajšave
po tem členu v davčnem obdobju zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih
davčnih obdobjih.
(3) Pri zmanjšanju davčne osnove na račun
neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij se davčna
osnova najprej zmanjša za neizkoriščen del davčne olajšave starejšega datuma.
(4) Zmanjšanje davčne osnove zaradi neizkoriščenega dela
davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij je dovoljeno največ do višine
davčne osnove davčnega obdobja.
(5) Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za vlaganja
po prvem odstavku tega člena v delu, ki so financirana iz sredstev proračuna
Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo
nepovratnih sredstev.
(6) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše
izvajanje tega člena.
(7) Znižanje davčne osnove po tem členu se izključuje z
znižanjem davčne osnove
po 55.a členu tega zakona.
55.a člen
(olajšava za investiranje)
(1) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v
višini 40% investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva, vendar
največ v višini davčne osnove.
(2) Za opremo iz prejšnjega odstavka tega člena se ne
štejejo:
1.
pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme, in
2.
motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni
pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon in avtobusov ter tovornih
motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI.
(3) Za neopredmetena sredstva iz prvega odstavka tega
člena se ne štejejo dobro ime in stvarne pravice na nepremičninah ter druge
podobne pravice.
(4) V primeru finančnega najema lahko znižanje davčne
osnove v skladu s tem členom uveljavlja zavezanec, ki opremo pridobi na podlagi
finančnega najema.
(5) Zavezanec lahko za neizkoriščen del olajšave iz
prvega odstavka
tega člena zmanjšuje davčno osnovo
v naslednjih petih davčnih obdobjih
po obdobju
vlaganja, vendar največ v višini davčne osnove.
(6) Če zavezanec proda oziroma odtuji opremo oziroma
neopredmeteno sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo po tem členu,
prej kot v treh letih po letu vlaganja oziroma pred dokončnim amortiziranjem v
skladu s tem zakonom, če je to krajše od treh let, mora za znesek izkoriščene
davčne olajšave povečati davčno osnovo, in sicer v letu prodaje oziroma
odtujitve opreme oziroma neopredmetenega sredstva.
(7) Za odtujitev po šestem odstavku tega člena se šteje
tudi prenehanje zavezanca, pri prenehanju s stečajem oziroma likvidacijo pa
začetek stečajnega oziroma likvidacijskega postopka. Za odtujitev sredstva se
ne štejejo prenos premoženja, zamenjava kapitalskih deležev ter združitve in
delitve v skladu z 38. do 54. členom tega zakona. Upoštevajo pa se olajšave in
pogoji, ki bi veljali, če ne bi prišlo do prenosa premoženja, zamenjave
kapitalskih deležev in združitve in delitve.
(8) V primeru finančnega najema se določba šestega
odstavka tega člena uporablja tudi, če najemojemalec izgubi pravico uporabe
opreme.
(9) Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za
investicije po tem členu v delu, ki so financirane iz sredstev proračunov
samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma
proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.
55.b člen
(olajšava
za zaposlovanje)
(1) Zavezanec, ki na novo zaposli osebo, mlajšo od
29 let, ali osebo, starejšo od 55 let, ali zaposli osebo v poklicu, za
katerega na trgu dela primanjkuje iskalcev zaposlitve, ki v obdobju zadnjih 24
mesecev ni bila zaposlena pri tem zavezancu ali njegovi povezani osebi, lahko
uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 45 % plače te osebe, vendar
največ v višini davčne osnove.
(2) Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo po prvem in četrtem
odstavku tega člena za prvih 24 mesecev zaposlitve teh oseb v davčnem letu
zaposlitve in v naslednjih davčnih letih do poteka 24 mesecev. Olajšava za
zaposlitev osebe v poklicu, za katerega na trgu dela primanjkuje iskalcev
zaposlitve, se lahko uveljavlja, če je takšno pomanjkanje opredeljeno na
seznamu, ki ga s pravilnikom določi minister, pristojen za delo, v soglasju z
ministrom, pristojnim za finance, vsaj vsaki dve leti enkrat, pri tem pa
upošteva razpoložljivost kandidatov, poklice, raven usposobljenosti, delovne
pogoje in druge strukturne dejavnike.
(3) Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo v skladu s tem členom le, če
poveča skupno število zaposlenih delavcev v davčnem obdobju, v katerem na novo zaposli
delavca, za katerega uveljavlja olajšavo,
pri čemer se kot povečanje števila zaposlenih delavcev šteje, če je število
zaposlenih delavcev na zadnji dan davčnega obdobja višje, kot je povprečje 12
mesecev v tem davčnem obdobju
ali manj mesecih, če je bilo to obdobje
krajše. Pri ugotavljanju povečanja števila zaposlenih delavcev se zaposleni za
delovni čas, krajši od
polnega časa, upoštevajo sorazmerno, pri čemer se zaposleni za določen čas ne
upoštevajo.
(4) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove po tem
členu v višini 55 % plače osebe, če zaposli osebo, mlajšo od 25 let, ki se
zaposluje prvič, vendar največ v višini davčne osnove.
(5) Olajšava
po tem členu se pri obdavčitvi
pri prenosu premoženja, obdavčitvi
pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitvi pri združitvah in delitvah po
38. do 54. členu tega zakona
lahko prenese na prevzemno družbo pod pogoji, kot bi veljali, če do prenosa
premoženja, zamenjave kapitalskih deležev, združitve in delitve ne bi prišlo.
(6) Olajšava po prvem odstavku tega člena za zaposlovanje
mlajših od 29 let in starejših od 55 let se izključuje z olajšavo za
zaposlovanje oseb v poklicu, za katerega na trgu dela ni iskalcev zaposlitve.
Olajšava po četrtem odstavku tega člena se izključuje z olajšavami po prvem
odstavku tega člena. Olajšave po prvem in četrtem odstavku tega člena se izključujejo
z olajšavo za zaposlovanje invalidov po tem zakonu.
55.c člen
(olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod)
(1) Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v
višini 40 % zneska, ki predstavlja vlaganja v digitalno preobrazbo in
zeleni prehod v tem obdobju, vendar največ v višini davčne osnove. Vlaganja iz
tega odstavka so vlaganja v:
1.
računalništvo v oblaku, umetno inteligenco in velepodatke;
2.
okoljsko prijazne tehnologije, čistejši, cenejši in bolj zdrav javni in
zasebni transport, razogljičenje energijskega sektorja, energijsko učinkovitost
stavb, uvajanje drugih standardov za klimatsko nevtralnost.
(2) Olajšava po tem členu se izključuje z olajšavama po 55.
in 55.a členu tega zakona.
(3) Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za vlaganja po
prvem odstavku tega člena v delu, ki je financiran iz sredstev proračunov
samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma
proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.
(4) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše način
izvajanja tega člena, pri tem pa upošteva, da gre za spremembo obstoječih
modelov, napredek, izboljšave, trajnostni razvoj ter podporo ukrepom na drugih
področjih. Upošteva tudi strateške nacionalne in mednarodne cilje na tem
področju.
56. člen
(olajšava za zaposlovanje invalidov)
(1) Zavezanec, ki zaposluje invalida, po zakonu, ki
ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko uveljavlja
zmanjšanje davčne osnove v višini 50% plač te osebe, vendar največ v višini
davčne osnove, zavezanec, ki zaposluje invalidno osebo s 100% telesno okvaro in
gluho osebo, pa v višini 70% plač te osebe, vendar največ v višini davčne
osnove.
(2) Zavezanec, ki zaposluje invalide iz prvega odstavka
tega člena nad predpisano kvoto in katerih invalidnost ni posledica poškodbe
pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu po zakonu, ki ureja
zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko uveljavlja
zmanjšanje davčne osnove v višini 70% plač za te osebe, vendar največ v višini
davčne osnove. Za namene tega odstavka se osebe iz tega odstavka vštevajo v
kvoto po datumu sklenitve pogodbe o zaposlitvi, in sicer se najprej vštevajo
tiste osebe s starejšim datumom sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Olajšava po tem
odstavku se izključuje z olajšavo po prvem odstavku tega člena.
57. člen
(olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem
izobraževanju)
Zavezanec, ki sprejme vajenca, dijaka ali študenta po učni
pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, lahko
uveljavlja znižanje davčne osnove v višini plačila tej osebi, vendar največ v
višini 80% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec
izvajanja praktičnega dela posamezne osebe v strokovnem izobraževanju, vendar
največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.
58. člen
(olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje)
Zavezanec – delodajalec, ki financira pokojninski načrt
kolektivnega zavarovanja in izpolnjuje pogoje v zvezi s kolektivnim prostovoljnim
dodatnim pokojninskim zavarovanjem po zakonu, ki ureja pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za premije
prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih delno ali v celoti
plača v korist delojemalcev – zavarovancev, izvajalcu pokojninskega načrta s
sedežem v Sloveniji ali v državi članici EU po pokojninskem načrtu, ki je
odobren in vpisan v poseben register v skladu s predpisi, ki urejajo
prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za leto, v katerem
so bile premije plačane, vendar največ do zneska, ki je enak 24% obveznih
prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca –
zavarovanca in ne več kot 2.390 eurov letno, vendar največ do višine davčne
osnove davčnega obdobja. Glede valorizacije premije in načina objave
valoriziranih zneskov premije, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja
dohodnino.
59. člen
(olajšava za donacije)
(1) Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove
za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialno
varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne,
kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene, in sicer le za
takšna izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU, ki ni
Slovenija, razen poslovnim enotam rezidentov države članice EU, ki se nahaja
izven države članice EU, ki (če) so po posebnih predpisih ustanovljeni za
opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti, do zneska, ki
ustreza 1% obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, vendar največ do
višine davčne osnove davčnega obdobja.
(2) Zavezanec lahko uveljavlja, poleg zmanjšanja davčne
osnove po prejšnjem odstavku, dodatni zmanjšanji davčne osnove:
-
do zneska, ki ustreza 0,2 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja
zavezanca, za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene, športne
namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te
namene, in sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom
države članice EU, ki ni Slovenija, razen poslovnim enotam rezidentov države
članice EU, ki se nahaja izven države članice EU, ki (če) so po posebnih
predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih
dejavnosti, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja, in
-
do zneska, ki ustreza 3,8 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja
zavezanca, za znesek izplačil v denarju in v naravi izvajalcem programa
vrhunskega športa za vlaganja v vrhunski šport, kot so opredeljeni z zakonom,
ki ureja šport, in sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije in
rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, razen poslovnim enotam
rezidentov države članice EU, ki se nahaja izven države članice EU, vendar
največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.
(3) (črtan)
(4) Za znesek, ki ustreza 1 % obdavčenega prihodka
davčnega obdobja zavezanca iz prvega odstavka tega člena, in za znesek
0,2 % in 3,8 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca iz
drugega odstavka tega člena, se šteje znesek vseh izplačil v celotnem davčnem
obdobju.
(5) Zavezanec lahko za znesek, ki presega znesek
zmanjšanja davčne osnove po tem členu za namene in izplačila po drugem odstavku
tega člena, zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih treh davčnih obdobjih skupaj z
zmanjšanjem davčne osnove za te namene za tekoče davčno obdobje, vendar skupaj
ne več, kot je določeno v prvem in drugem odstavku tega člena, in največ v
višini davčne osnove.
(6) Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za donacije v skladu
s prvim in drugim odstavkom tega člena tudi, če gre za izplačila v države
članice Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP), ki
hkrati niso države članice EU.
VIII.a OMEJITEV ZMANJŠANJA DAVČNE OSNOVE
59.a člen
(omejitev zmanjšanja davčne osnove)
Zmanjšanje davčne osnove po 36., 55. do 59. členu tega
zakona in določbah drugih zakonov, ki določajo zmanjšanje davčne osnove po tem
zakonu, skupaj z uveljavljanjem neizkoriščenih delov davčnih olajšav iz
preteklih davčnih obdobij, se prizna največ v višini 63% davčne osnove.
IX. DAVČNA STOPNJA
60. člen
(splošna stopnja)
Davek se plačuje po stopnji 19% od davčne osnove.
61. člen
(posebna stopnja)
(1) Investicijski skladi, obdavčeni po tem zakonu, ki so
ustanovljeni po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje,
plačujejo davek v davčnem obdobju po stopnji 0% od davčne osnove, če do
30. novembra tega obdobja razdelijo najmanj 90% poslovnega dobička
prejšnjega davčnega obdobja.
(2) Pokojninski skladi, obdavčeni po tem zakonu, ki so
ustanovljeni po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
plačujejo davek po stopnji 0% od davčne osnove.
(3) Zavarovalnice, ki lahko izvajajo pokojninski načrt v
skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, plačujejo od
dejavnosti izvajanja pokojninskega načrta davek po stopnji 0% od davčne osnove,
če sestavijo ločen davčni obračun samo za ta pokojninski načrt.
X. ODPRAVA DVOJNEGA OBDAVČENJA DOHODKOV REZIDENTA IZ VIROV
IZVEN SLOVENIJE
62. člen
(odbitek tujega davka)
(1) Rezident lahko od obveznosti za plačilo davka po
davčnem obračunu za posamezno davčno obdobje odšteje znesek, ki je enak davku,
ki ustreza davku po tem zakonu, ki ga je plačal od dohodkov iz virov izven
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji davek) na dohodek iz virov izven
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji dohodek), ki je vključen v njegovo
davčno osnovo.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko rezident
uveljavlja vračilo tujega davka na tuji dohodek, ki je bil vključen v njegovo
davčno osnovo v predhodnih davčnih obdobjih, pod pogoji, ki veljajo za odbitek
davka, v skladu s tem poglavjem, na način, ki ga določa zakon, ki ureja davčni
postopek.
63. člen
(omejitev odbitka tujega davka)
(1) Odbitek iz 62. člena tega zakona ne sme preseči
nižjega od:
1.
zneska tujega davka na tuji dohodek, ki je bil končen in dejansko
plačan; ali
2.
zneska davka, ki bi ga bilo treba plačati po tem zakonu za tuje dohodke,
če odbitek ne bi bil možen.
(2) Če ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o
izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka z drugo državo, se za končen tuji
davek na dohodke iz te države šteje znesek tujega davka, izračunan po stopnji,
določeni v mednarodni pogodbi.
(3) Zneska iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena
se računata po posameznih državah, v katerih imajo tuji dohodki svoj vir, in
sicer za vsako državo posebej.
64. člen
(dokazila v zvezi z odbitkom)
(1) Zavezanec, ki uveljavlja odbitek po 62. členu tega
zakona, zagotavlja dokazila, ki vsebujejo podatke glede davčne obveznosti izven
Slovenije, o znesku tujega davka od tujih dohodkov, osnovi za plačilo davka in
znesku davka, ki je bil plačan.
(2) Način predložitve dokazil in njihova vsebina sta
določena z zakonom, ki ureja davčni postopek.
65. člen
(sprememba odbitka)
Če se zaradi sprememb, zlasti vračil ali naknadnih plačil
tujega davka, spremeni odbitek, mora oziroma lahko zavezanec v obdobju, ko je
do spremembe prišlo, povečati oziroma zmanjšati davek, in sicer za znesek, enak
razliki med priznanim odbitkom in odbitkom, ki bi bil možen, če bi se sprememba
upoštevala.
66. člen
(prenašanje presežka odbitka)
Če je znesek iz 1. točke prvega odstavka 63. člena tega
zakona višji od zneska iz 2. točke prvega odstavka 63. člena (presežek odbitka),
se razlika ne more prenašati med državami ali uveljavljati kot odbitek v
naslednjih ali preteklih davčnih obdobjih.
67. člen
(nižji odbitek)
(1) Če je znesek davka po tem zakonu nižji od vsakega
posameznega zneska iz 1. in 2. točke prvega odstavka 63. člena tega
zakona, je najvišji možen odbitek odbitek v višini zneska davka.
(2) Odbitek, ki presega znesek davka, se ne prenaša v
naslednja ali pretekla davčna obdobja.
X.a POSEBNA UREDITEV ZA UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE Z
UPOŠTEVANJEM NORMIRANIH ODHODKOV
67.a člen
(posebna ureditev)
(1) To poglavje določa posebno ureditev za ugotavljanje
davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (v nadaljnjem besedilu:
ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov).
(2) Za vsa vprašanja glede ugotavljanja davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov, ki niso urejena v tem poglavju, in glede
obračunavanja in plačevanja davka od davčne osnove, ugotovljene po tem
poglavju, se uporabljajo druge določbe tega zakona, zakona, ki ureja davčni
postopek, in zakona, ki ureja davčno službo.
67.b člen
(zavezanec, ki lahko ugotavlja davčno osnovo po tem
poglavju, in pogoji)
(1) Zavezanec po tem zakonu, ki je družba po zakonu, ki ureja
gospodarske družbe, in družbi primerljiva tuja oseba za poslovno enoto, ki jo
ima v Sloveniji, lahko ugotavlja davčno osnovo za davčno obdobje z upoštevanjem
normiranih odhodkov v višini, določeni v prvem odstavku 67.e člena tega zakona
(v nadaljnjem besedilu: zavezanec iz 67.b člena tega zakona), če priglasi
ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v skladu s tem
zakonom in zakonom, ki ureja davčni postopek, in pod naslednjimi pogoji:
-
če v koledarskem letu pred davčnim obdobjem, za katero uveljavlja
ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, njegovi
prihodki, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 50.000 eurov,
ali
-
če v koledarskem letu pred davčnim obdobjem, za katero uveljavlja
ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, njegovi
prihodki, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 100.000 evrov
in je bila v skladu predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
pri zavezancu obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno
najmanj pet mesecev,
in s tem poglavjem ni drugače določeno.
67.c člen
(spremljanje izpolnjevanja pogojev)
(1) Zavezanec iz 67.b člena tega zakona mora davčnemu organu
v roku, določenim z zakonom, ki ureja davčni postopek, priglasiti, da bo
ugotavljal davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov.
(2) Zavezanec iz 67.b člena tega zakona mora ugotavljati
prihodke iz 67.b člena tega zakona za vsako davčno obdobje v skladu s 67.b
členom tega zakona.
(3) Zavezanec iz 67.b člena tega zakona mora v roku,
določenim z zakonom, ki ureja davčni postopek, davčni organ obvestiti o
prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Obvestilo učinkuje od začetka davčnega obdobja, za katero je davčni zavezanec
obvestil davčni organ.
(4) Zavezanec iz 67.b člena tega zakona, ki davčnemu organu
predloži obvestilo iz tretjega odstavka tega člena, mora ugotavljati davčno
osnovo v skladu s splošnimi pravili tega zakona.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena mora zavezanec iz
67.b člena tega zakona, katerega povprečje prihodkov, ugotovljenih po pravilih
o računovodenju, dveh zaporednih davčnih obdobij presega 150.000 eurov,
ugotavljati davčno osnovo v skladu s splošnimi pravili tega zakona za celotno
davčno obdobje, ki sledi tema dvema davčnima obdobjema.
67.č člen
(novi zavezanci)
Ne glede na 67.b člen lahko zavezanec iz 67.b člena tega
zakona, ki začne poslovati, v prvem davčnem obdobju in, če je začel poslovati v
zadnjih šestih mesecih prvega davčnega obdobja, tudi v drugem davčnem obdobju,
ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, če davčnemu organu
v roku, določenim z zakonom, ki ureja davčni postopek, priglasi, da bo
ugotavljal davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov.
67.d člen
(posebni primeri ugotavljanja prihodkov iz 67.b člena)
(1) Za potrebe določanja višine prihodkov iz 67.b člena tega
zakona se ne šteje, da je zavezanec na novo pričel poslovati, če je v 18
mesecih pred priglasitvijo ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov:
1.
zavezanec ustanovil družbo, zavod ali primerljivo osebo po tujem pravu;
2.
prišlo do preoblikovanja s prenosom enega ali več obratov na fizično
osebo, ki opravlja dejavnost, če je ta fizična oseba predhodno imela delež v
zavezancu, ali na družbo, s pridobitvijo lastniškega deleža;
3.
pričel poslovati na podlagi prenosa enega ali več obratov od druge
fizične ali pravne osebe.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se v prihodke po 67.b
členu tega zakona štejejo:
1.
prihodki zavezanca in družbe, zavoda ali primerljive osebe po tujem
pravu, ugotovljeni po pravilih o računovodenju;
2.
prihodki zavezanca in družbe, ki je prevzela enega ali več obratov
zavezanca, in
3.
prihodki zavezanca in osebe, ki je prenesla enega ali več obratov na
zavezanca,
doseženi v obdobju iz 67.b člena tega zakona.
(3) Za obrat po tem členu se šteje obrat iz 39. člena zakona.
(4) Za potrebe določanja višine prihodkov iz 67.b člena tega
zakona se za poseben primer šteje, če gre za povezane osebe.
(5) Za ugotavljanje povezanih oseb po četrtem odstavku tega
člena se uporabljajo opredelitve iz 16. in 17. člena tega zakona. Za
družinske člane se štejejo tudi bratje in sestre.
(6) V primeru iz četrtega in petega odstavka tega člena se v
prihodke po 67.b členu tega zakona štejejo prihodki zavezanca in povezanih
oseb.
(7) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če zavezanec dokaže,
da glavni namen ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja ni
izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov.
67.e člen
(določanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov)
(1) Pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov se upoštevajo davčno priznani prihodki (v nadaljnjem besedilu tega
poglavja: prihodki) in normirani odhodki v višini 80 % teh prihodkov, vendar ne več kot 40.000 eurov ali
80.000 eurov, če je bila v davčnem obdobju, za katero se uveljavlja
ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, v skladu s
predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri zavezancu
obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.
(2) Pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov se ne morejo uveljavljati davčne olajšave, ki so določene s tem
zakonom in drugimi zakoni, če zmanjšujejo davčno osnovo po tem zakonu.
(3) Pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov se davčna osnova ne more zmanjševati za priznane odhodke, zmanjšanja
davčne osnove in davčno izgubo.
67.f člen
(sprememba sistema glede določanja ugotavljanja davčne
osnove)
Prihodki in odhodki se pri prehodih oziroma zaradi prehodov
med upoštevanjem prihodkov in odhodkov, določenim v 67.b členu tega zakona, ter
upoštevanjem prihodkov in odhodkov, določenim v skladu z 12. členom tega
zakona, upoštevajo na način, da ne pride do njihovega neupoštevanja ali
dvakratnega upoštevanja.
67.g člen
(davčno obdobje)
Davčno obdobje zavezanca iz 67.b člena tega zakona je
koledarsko leto.
X.b NADZOROVANE TUJE DRUŽBE
67.h člen
(nadzorovana tuja družba)
(1) Oseba, ki ni obdavčena po tem zakonu, se obravnava kot
nadzorovana tuja družba, če:
1.
je zavezanec sam ali s povezanimi osebami neposredno ali posredno
udeležen v osebi z več kot 50 % glasovalnih pravic ali ima posredno ali
neposredno več kot 50 % kapitala ali je upravičen do več kot 50 %
dobička te osebe, in
2.
je davek od dohodkov pravnih oseb na dobiček, ki ga je oseba dejansko
plačala, nižji od polovice davka od dohodkov pravnih oseb, ki bi se za ta
dobiček zaračunal osebi po tem zakonu.
(2) Poslovna enota nadzorovane tuje družbe, ki ni zavezana za
davek ali je v državi nadzorovane tuje družbe oproščena davka, se ne upošteva
za namene iz 2. točke prvega odstavka tega člena.
(3) Tuja poslovna enota zavezanca se ne šteje za nadzorovano
tujo družbo.
(4) Povezana oseba iz prvega odstavka tega člena je:
1.
oseba, v kateri je zavezanec neposredno ali posredno udeležen s
25 % ali več glasovalnih pravic ali lastništva kapitala ali je upravičen
do prejetja 25 % ali več dobička te osebe,
2.
posameznik ali oseba, ki je neposredno ali posredno udeležena s
25 % ali več glasovalnih pravic ali lastništva kapitala zavezanca ali je
upravičena do prejetja 25 % ali več dobička zavezanca.
(5) Če je posameznik ali oseba iz četrtega odstavka tega
člena neposredno ali posredno udeležena s 25 % ali več glasovalnih pravic
ali lastništva kapitala ali je upravičena do prejetja 25 % ali več dobička
v zavezancu in v eni ali več osebah, se tudi te osebe, vključno z zavezancem,
štejejo za povezane osebe iz prvega odstavka tega člena.
67.i člen
(obravnava dohodka nadzorovane tuje družbe)
(1) V davčno osnovo zavezanca se vključi nerazdeljeni dohodek
nadzorovane tuje družbe, ki izhaja iz naslednjih dohodkov:
1.
obresti ali drugega dohodka iz finančnih sredstev,
2.
premoženjskih pravic ali drugega dohodka, ki izhaja iz intelektualne
lastnine,
3.
dividend in dohodka od odsvojitve deležev,
4.
dohodka od finančnega zakupa,
5.
dohodka od zavarovalniških, bančnih in drugih finančnih dejavnosti, ter
6.
dohodka od izdajanja računov osebam, ki imajo dohodek od prodaje in
storitev na podlagi blaga in storitev, kupljenih od povezanih oseb ali prodanih
povezanim osebam, in nimajo dodane vrednosti ali imajo le majhno dodano
vrednost.
(2) Prvi odstavek tega člena se ne uporabi, če iz dejstev in
okoliščin izhaja, da nadzorovana tuja družba opravlja gospodarsko dejavnost, za
katero ima na voljo osebje, opremo, sredstva in prostore.
(3) Prvi odstavek tega člena se ne uporabi, če ena tretjina
ali manj dohodka, ki ga prejme nadzorovana tuja družba, spada med dohodke iz
prvega odstavka tega člena.
(4) Drugi in tretji odstavek tega člena se ne uporabljata, če
gre za nadzorovano tujo družbo iz države ali jurisdikcije, ki je uvrščena na
seznam iz drugega odstavka 8.a člena tega zakona, če je država ali jurisdikcija
uvrščena na seznam najmanj tri mesece v davčnem obdobju zavezanca.
67.j člen
(izračun dohodka)
(1) Izgube nadzorovane tuje družbe se ne vključijo v davčno
osnovo zavezanca. Izgube nadzorovane tuje družbe se lahko prenesejo v naslednja
davčna obdobja po določbah tega zakona in se upoštevajo pri vključevanju
dohodka v davčno osnovo zavezanca v naslednjih davčnih obdobjih.
(2) Dohodek, ki se vključi v davčno osnovo, se izračuna
sorazmerno glede na udeleženost zavezanca v nadzorovani tuji družbi.
(3) Dohodek se vključi v davčno osnovo zavezanca v davčnem
obdobju, v katerem se konča davčno obdobje nadzorovane tuje družbe.
(4) Če nadzorovana tuja družba razdeli dobiček zavezancu in
se ta vključi v obdavčljivi dohodek zavezanca, se znesek predhodno vključenega
dohodka v skladu s prvim odstavkom 67.i člena tega zakona izvzame iz davčne
osnove.
(5) Če zavezanec odsvoji svoj delež v nadzorovani tuji družbi
in je bil katerikoli dohodek od odsvojitve prej vključen v davčno osnovo v
skladu s prvim odstavkom 67.i člena tega zakona, se ta znesek izvzame iz davčne
osnove.
(6) Zavezanec lahko od obveznosti za plačilo davka po davčnem
obračunu za posamezno davčno obdobje odšteje znesek tujega davka, ki ga je
nadzorovana tuja družba plačala v državi njenega rezidentstva. Za izračun
odbitka se uporablja X. poglavje tega zakona, pri tem pa se dohodek nadzorovane
tuje družbe šteje za dohodek iz virov izven Slovenije.
X.c HIBRIDNA NESKLADJA
67.k člen
(povezane osebe v primerih neskladij)
(1) Povezana oseba pomeni v primerih neskladij iz četrtega
odstavka ter druge, tretje, četrte in pete alineje 2. točke petega odstavka
67.l člena tega zakona ali kadar se zahteva prilagoditev v skladu s petim odstavkom
67.m člena tega zakona:
1.
osebo, v kateri je zavezanec neposredno ali posredno udeležen s 50% ali
več glasovalnih pravic ali lastništva kapitala ali je upravičen do prejetja 50%
ali več dobička te osebe;
2.
posameznika ali osebo, ki je v zavezancu neposredno ali posredno
udeležena s 50% ali več glasovalnih pravic ali lastništva kapitala ali je
upravičena do prejetja 50% ali več dobička zavezanca.
(2) Če je posameznik ali oseba iz prvega odstavka tega člena
neposredno ali posredno udeležena s 50% ali več glasovalnih pravic ali
lastništva kapitala ali je upravičena do prejetja 50% ali več dobička v
zavezancu in v eni ali več osebah, se tudi osebe, vključno z zavezancem,
štejejo za povezane osebe iz prvega odstavka tega člena.
(3) Posameznik oziroma oseba, ki deluje skupaj z drugim
posameznikom oziroma osebo v zvezi z glasovalnimi pravicami ali lastništvom
kapitala tretje osebe, se obravnava kot udeležena pri vseh glasovalnih pravicah
ali lastništvu kapitala tretje osebe, ki jih ima drug posameznik oziroma oseba.
(4) Povezana oseba pomeni tudi osebo, ki je del iste
konsolidirane skupine za namene računovodenja kot zavezanec, osebo, v kateri
ima zavezanec znaten vpliv na upravljanje, ali osebo, ki ima znaten vpliv na
upravljanje zavezanca.
67.l člen
(hibridna neskladja)
(1) Hibridno neskladje nastane v situacijah, ki vključujejo
zavezanca ali osebe iz petega odstavka 67.m člena tega zakona, pri katerih
pride do dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve.
(2) Hibridna oseba pomeni zavezanca, drugo osebo ali
ureditev, ki se obravnava kot obdavčljiva oseba v skladu z zakonodajo Slovenije
in katere dohodek ali odhodek se obravnava kot dohodek ali odhodek ene ali več
drugih oseb ali posameznikov v skladu z zakonodajo druge države, ali osebo ali
ureditev, ki se obravnava kot obdavčljiva oseba v skladu z zakonodajo druge
države in katere dohodek ali odhodek se obravnava kot dohodek ali odhodek ene
ali več drugih oseb ali posameznikov v skladu z zakonodajo Slovenije.
(3) Odbitek zavezanca pomeni znesek, ki je davčno priznan
odhodek in zmanjšuje davčno osnovo po tem zakonu.
(4) Dvojni odbitek iz prvega odstavka tega člena pomeni
odbitek istega plačila, odhodkov ali izgub od obdavčljivega dohodka v državi
vira plačila, nastanka stroškov ali izgub (državi plačnika) in v drugi državi
(državi vlagatelja). Pri plačilu hibridne osebe ali plačilu poslovne enote je
država plačnika tista, v kateri ima hibridna oseba ali poslovna enota sedež,
kraj dejanskega delovanja poslovodstva oziroma se v njej nahaja.
(5) Odbitek brez vključitve iz prvega odstavka tega člena:
1.
pomeni odbitek od obdavčljivega dohodka zaradi plačila ali domnevnega
plačila med sedežem ali krajem dejanskega delovanja poslovodstva in poslovno
enoto ali med dvema ali več poslovnimi enotami v katerikoli državi, v kateri se
to plačilo ali domnevno plačilo obravnava kot izvedeno (država plačnika) brez
ustrezne vključitve tega plačila ali domnevnega plačila v obdavčljivi dohodek
za davčne namene v državi prejemnika plačila. Država prejemnika plačila je
katerakoli država, v kateri se to plačilo ali domnevno plačilo prejme ali se
obravnava kot prejeto v skladu z zakonodajo katerekoli druge države. Plačilo na
podlagi finančnega instrumenta se ne obravnava kot vključeno, če to plačilo
izpolnjuje pogoje za kakršnokoli davčno ugodnost zgolj zaradi opredelitve tega
plačila v skladu z zakonodajo države prejemnika plačila;
in
2.
nastane zaradi:
-
plačila na podlagi finančnega instrumenta, ki ni vključeno v dohodek v
razumnem času in je neskladje mogoče pripisati različnim opredelitvam
instrumenta ali plačila, izvedenega v skladu z njim. Plačilo na podlagi
finančnega instrumenta se šteje kot vključeno v dohodek v razumnem času, kadar
država prejemnika plačila to plačilo vključi v obdavčitev v davčnem obdobju, ki
se začne v 12 mesecih po koncu davčnega obdobja plačnika, ali kadar je razumno
pričakovati, da bo država prejemnika plačila to plačilo vključila v obdavčitev
v prihodnjem davčnem obdobju, pri čemer so pogoji plačila takšni, kot bi se pričakovalo,
da bi se o njih dogovorile nepovezane osebe;
-
plačila hibridni osebi in je to neskladje posledica različne
razporeditve plačil, izplačanih hibridni osebi v skladu z zakonodajo države,
kjer ima hibridna oseba sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva ali je
registrirana, in države posameznika, udeleženega v tej hibridni osebi;
-
plačila osebi z eno ali več poslovnimi enotami in je to neskladje
posledica različne razporeditve plačil med sedežem ali krajem dejanskega
delovanja poslovodstva in poslovno enoto ali med dvema ali več poslovnimi
enotami iste osebe v skladu z zakonodajo držav, kjer oseba deluje;
-
plačila neupoštevani poslovni enoti, ki v državi, kjer ima poslovna
enota sedež oziroma se v njej nahaja, nima statusa poslovne enote, v državi sedeža
ali kraja dejanskega delovanja poslovodstva pa ima status poslovne enote;
-
plačila hibridne osebe, kadar se to plačilo ne upošteva v skladu z
zakonodajo države prejemnika plačila, ali
-
domnevnega plačila med sedežem ali krajem dejanskega delovanja poslovodstva
in poslovno enoto ali med dvema ali več poslovnimi enotami, kadar se to
domnevno plačilo ne upošteva v skladu z zakonodajo države prejemnika plačila.
(6) Plačilo, ki ustreza osnovnemu donosu prenesenega
finančnega instrumenta, ne povzroči hibridnega neskladja iz prve alineje 2.
točke petega odstavka tega člena, kadar posameznik ali oseba, ki se ukvarja z
rednim nakupovanjem in prodajo finančnih instrumentov na svoje stroške z
namenom ustvarjanja dobička (v nadaljnjem besedilu: finančni trgovec), izvede
plačilo na podlagi tržnega hibridnega prenosa, če država plačnika od finančnega
trgovca zahteva, da vključi v prihodke vse prejete zneske v zvezi s prenesenim
finančnim instrumentom. Hibridni prenos pomeni katerokoli ureditev za prenos
finančnega instrumenta, katerega osnovni donos se za davčne namene obravnava,
kot da je pridobljen pri več udeležencih v tej ureditvi hkrati, tržni hibridni
prenos pa pomeni vsak hibridni prenos, ki ga finančni trgovec sklene med rednim
poslovanjem in ne v okviru strukturirane ureditve. Strukturirana ureditev
pomeni ureditev, ki vključuje hibridno neskladje, katerega cena je vključena v
pogoje ureditve, ali ureditev, ki je bila zasnovana tako, da privede do
hibridnega neskladja, razen če za zavezanca ali povezano osebo ni bilo mogoče
razumno pričakovati, da je seznanjena s hibridnim neskladjem, in ni pridobila
davčne ugodnosti zaradi hibridnega neskladja.
(7) Hibridno neskladje iz četrtega odstavka ter pete in šeste
alineje 2. točke petega odstavka tega člena nastane le, če je v državi plačnika
odbitek mogoče pobotati z zneskom, ki ni vključen v davčno osnovo tudi v državi
prejemnika plačila.
(8) Neskladje se obravnava kot hibridno neskladje le, če se
pojavi med povezanimi osebami, med zavezancem in povezano osebo, med sedežem
ali krajem dejanskega delovanja poslovodstva in poslovno enoto, med dvema ali
več poslovnimi enotami iste osebe, v strukturirani ureditvi ali med udeleženci
pri hibridnem prenosu finančnega instrumenta, ki povzroči večkratno
uveljavljanje davka, plačanega na viru.
67.m člen
(prilagoditve hibridnih neskladij pri ugotavljanju davčne
obveznosti)
(1) Zavezancu, ki je vlagatelj, se pri hibridnih neskladjih,
ki povzročijo dvojni odbitek, odbitek ne prizna, razen če se pobota z
vključitvijo dohodka v davčno osnovo v tekočem ali naslednjem davčnem obdobju v
obeh državah, v katerih nastane neskladje.
(2) Zavezancu, ki je plačnik, se pri hibridnih neskladjih, ki
povzročijo dvojni odbitek in se odbitek prizna v državi vlagatelja, odbitek ne
prizna, razen če se pobota z vključitvijo dohodka v davčno osnovo v tekočem ali
naslednjem davčnem obdobju v obeh državah, v katerih nastane neskladje.
(3) Zavezancu, ki je plačnik, se pri hibridnih neskladjih, ki
povzročijo odbitek brez vključitve, odbitek ne prizna.
(4) Zavezanec, ki je prejemnik plačila pri hibridnih
neskladjih, ki povzročijo odbitek brez vključitve in se odbitek prizna v državi
plačnika, vključi v dohodek znesek plačila, ki bi sicer povzročil neskladje.
(5) Zavezancu se ne prizna odbitek za vsakršno plačilo zavezanca,
s katerim se neposredno ali posredno financira odbitni dohodek, ki povzroči
hibridno neskladje prek transakcije ali niza transakcij med povezanimi osebami
ali transakcij, sklenjenih v okviru strukturirane ureditve, razen če ena od
držav, sodelujočih v transakciji ali nizu transakcij, opravi enakovredno
prilagoditev v zvezi s takšnim hibridnim neskladjem.
(6) Če hibridno neskladje vključuje dohodek neupoštevane
poslovne enote zavezanca, ki ni obdavčen v Sloveniji, zavezanec ta dohodek
vključi v davčno osnovo, razen če se v Sloveniji ta dohodek ne obdavči na
podlagi mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka,
sklenjene s tretjo državo.
(7) Če hibridni prenos finančnega instrumenta povzroči
uveljavljanje davka, plačanega na viru, pri več kot enem udeležencu, zavezanec
lahko od obveznosti za plačilo davka odšteje znesek, ki je enak davku, ki
ustreza davku po tem zakonu, ki ga je plačal od dohodkov iz virov izven
Slovenije, v sorazmerju z njegovim prejetim zneskom obdavčljivega dohodka glede
na celoten obdavčljiv dohodek iz hibridnega prenosa.
(8) Zavezancu, ki je rezident za davčne namene v dveh ali več
državah, se ne prizna odbitek plačila, stroškov ali izgube, ki je hkrati
odbiten od davčne osnove v Sloveniji in drugi državi, če je v drugi državi
odbitek mogoče pobotati z dohodkom, ki ni vključen v davčno osnovo tudi v
Sloveniji. Če je druga država država članica EU ali EGP, se zavezancu odbitek
ne prizna le, če se zavezanec ne šteje za rezidenta v Sloveniji v skladu z
mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka med Slovenijo in
drugo državo.
67.n člen
(obratna hibridna neskladja)
(1) Če je ena ali več oseb ali posameznikov nerezidentov, ki
so skupaj neposredno ali posredno udeleženi v najmanj 50 % glasovalnih
pravic, kapitalskih deležev ali pravic do deleža dobička v hibridni osebi, ki
ima sedež ali je oblikovana v Sloveniji, v državi ali državah, ki to hibridno
osebo obravnavajo kot obdavčljivo osebo, se za odpravo hibridnega neskladja
šteje, da je hibridna oseba rezident Slovenije in zavezana za davek v skladu s
tem zakonom, kolikor ta dohodek ni sicer obdavčen v skladu z zakonodajo
Slovenije ali katere koli druge države. Ta odstavek se uporablja ne glede na peti
in tretji člen tega zakona.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja za kolektivni naložbeni
nosilec. Po tem členu kolektivni naložbeni nosilec pomeni investicijski sklad
ali nosilca, ki ima razpršeno lastništvo in nalaga v različne vrednostne
papirje ter za katerega v skladu z zakonodajo Slovenije veljajo predpisi o
zaščiti vlagateljev.
XI. OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE DAVKA
1. Obveznost plačevanja davka
68. člen
(obveznost obračunavanja in plačevanja davka)
(1) Zavezanec sam izračuna in plača davek.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, v primeru
davčnega odtegljaja iz 70. člena tega zakona davek izračuna, odtegne in plača
plačnik davka, na način in po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja davčni
postopek.
(3) Obliko in način predložitve davčnega obračuna za
davek rezidenta in nerezidenta za dejavnost oziroma posle, ki jo opravlja v
poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, določa zakon, ki ureja
davčni postopek.
(4) Obliko in način predložitve davčnega obračuna za
davčni odtegljaj po 70. členu tega zakona določa zakon, ki ureja davčni
postopek.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena, Banka
Slovenije ne izračuna in ne plača davka.
69. člen
(obveznost akontacij davka)
(1) Od dohodkov rezidenta in nerezidenta za dejavnost
oziroma posle, ki jo opravlja v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji,
določenih s tem zakonom, se med davčnim obdobjem plačuje akontacija davka, če
ni s tem zakonom ali zakonom, ki ureja davčni postopek, drugače določeno.
(2) Akontacija davka se določi, izračuna in plača v
rokih in na način, določen s tem zakonom oziroma zakonom, ki ureja davčni
postopek.
(3) Za plačano akontacijo davka se rezidentu in
nerezidentu od dohodkov, ki jih dosega z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov
v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, zmanjša obveznost za
plačilo davka po davčnem obračunu za posamezno davčno obdobje na način, določen
s tem zakonom oziroma zakonom, ki ureja davčni postopek.
XII. OBDAVČITEV DOHODKOV Z VIROM V SLOVENIJI
70. člen
(davčni odtegljaj)
(1) Davek se izračuna, odtegne in plača po stopnji 15%
od dohodkov rezidentov in nerezidentov – razen dividend in dohodkov podobnih
dividendam, izplačanih preko poslovne enote nerezidenta, ki se nahaja v
Sloveniji – ki imajo vir v Sloveniji, in sicer od:
1.
plačil dividend, pri tem se za dividendo štejejo:
a) dividenda,
ki je dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki, ki se izplača družbenikom ali
članom v zvezi z udeležbo v dobičku izplačevalca;
b) dohodki,
podobni dividendam iz 74. člena tega zakona;
2.
plačil za obresti, razen obresti:
a) od
kreditov, ki jih najema, in vrednostnih papirjev, ki jih izdaja Slovenija;
b) iz
najetih kreditov in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev s strani
pooblaščene institucije v skladu z zakonom, ki ureja zavarovanje in
financiranje mednarodnih gospodarskih poslov, za katera po navedenem zakonu daje
poroštvo Slovenija;
c) ki
jih plačujejo banke, razen od obresti, ki so plačane osebam, ki imajo sedež ali
kraj dejanskega delovanja poslovodstva ali prebivališče v državah ali
jurisdikcijah, ki so uvrščene na seznam iz drugega odstavka 8.a člena tega zakona;
č) ki
jih plača Slovenija posojilojemalcu državnih dolžniških vrednostnih papirjev na
sredstva, ki jih ta posojilojemalec zagotovi kot pokritje v poslu posojanja
lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki se opravi v skladu s 83. členom Zakona o javnih financah
(Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo);
Za namene tega člena vključujejo obresti
dohodek iz vseh vrst terjatev ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko,
obresti od vseh dolžniških vrednostnih papirjev in drugih dolžniških finančnih
inštrumentov, vključno s premijami in nagradami, ki pripadajo takim vrednostnim
papirjem in finančnim inštrumentom, razen zamudnih obresti.
3.
plačil za uporabo ali pravico do uporabe avtorskih pravic, patentov,
zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic in drugih podobnih dohodkov;
Za namene tega člena vključujejo plačila
uporabe premoženjskih pravic plačila vsake vrste, prejeta za uporabo ali
pravico do uporabe kakršnihkoli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali
znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi in programsko opremo,
kateregakoli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule
ali postopka ali za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih
izkušnjah;
4.
plačil za zakup nepremičnin, ki se nahajajo v Sloveniji;
5.
plačil za storitve nastopajočih izvajalcev ali športnikov, če ta plačila
pripadajo drugi osebi;
6.
plačil za storitve svetovanja, trženja, raziskav tržišča, kadrovanja,
administriranja, informacijske storitve ter pravne storitve, če so plačila
opravljena osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v
državah ali jurisdikcijah, ki so uvrščene na seznam iz drugega odstavka 8.a
člena tega zakona.
(2) Davek se ne izračuna, odtegne in plača od dohodkov
iz prvega odstavka tega člena, plačanih:
1.
Sloveniji ali samoupravni lokalni skupnosti v Sloveniji;
2.
Banki Slovenije;
3.
zavezancu rezidentu, ki izplačevalcu sporoči svojo davčno številko;
4.
zavezancu nerezidentu, ki je zavezan za davek od dohodkov, ki jih dosega
z dejavnostjo oziroma posli v poslovni enoti ali preko poslovne enote v
Sloveniji, in izplačevalcu sporoči svojo davčno številko, če gre za dohodke,
plačane tej poslovni enoti.
(3) Davek se ne izračuna, odtegne in plača od dohodkov iz 1.
točke prvega odstavka tega člena, plačanih nerezidentu, rezidentu v državi
članici EU oziroma EGP, ki ni Slovenija, zavezancu za davek od dohodkov v
državi rezidentstva, če ne gre za dohodke, plačane poslovni enoti tega
nerezidenta v Sloveniji, in če nerezident davka po prvem odstavku tega člena ne
more uveljavljati v državi rezidentstva, ker primeroma uveljavlja ukrep izvzema
dividend iz davčne osnove in transakcija ne pomeni izogibanja davkom.
(4) Znesek davka, ki je bil po prvem odstavku tega člena
izračunan, odtegnjen in plačan, se lahko na zahtevo, naslovljeno na davčni
organ, delno ali v celoti vrne, če ga nerezident delno ali v celoti ni mogel
uveljavljati in je do nezmožnosti uveljavljanja tega davka prišlo po izračunu,
odtegnitvi in plačilu davka.
(5) Davek se ne izračuna, odtegne in plača od dohodkov iz 1.
in 2. točke prvega odstavka tega člena, plačanih nerezidentom-pokojninskim
skladom, investicijskim skladom in zavarovalnicam, ki lahko izvajajo
pokojninski načrt, pod pogoji iz tretjega odstavka 61. člena tega zakona, ki so
rezidenti države članice EU oziroma EGP, ki ni Slovenija, če ne gre za dohodke,
plačane poslovni enoti tega nerezidenta v Sloveniji, in če nerezident davka po
prvem odstavku tega člena ne more uveljavljati v državi rezidentstva. Kot
nezmožnost uveljavljanja davka se pri zavezancih po tem odstavku šteje tudi
oprostitev od obdavčenja ali obdavčitev dohodkov teh zavezancev v državi
rezidentstva po stopnji 0%.
(6) Določba četrtega odstavka tega člena se uporablja tudi za
primere iz petega odstavka tega člena.
(7) Ne glede na določbe tretjega in petega odstavka tega
člena se davek izračuna, odtegne in plača oziroma ni mogoče uveljavljati
vračila iz četrtega in šestega odstavka tega člena za plačila v države, s
katerimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogočila spremljanje
obdavčitve ali neobdavčitve dohodka. Sklep o določitvi seznama držav objavi
minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije.
(8) Če Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti in Banka
Slovenije izplačujejo ali so jim bili zaračunani dohodki iz prvega odstavka
tega člena, se štejejo za rezidente.
70.a člen
(posebna ureditev davčnega odtegljaja za obresti od dolžniških vrednostnih papirjev)
Ne glede na 70. člen tega zakona se davek ne izračuna, odtegne in plača od plačil od obresti na
dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda gospodarska družba, ki je
ustanovljena v skladu s predpisi v Sloveniji, če:
-
ne vsebujejo opcije
zamenjave za lastniški vrednostni papir (oziroma ne vsebujejo opcije imetnikov,
z uresničitvijo katere dosežejo zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je
izdajatelj dolžniškega vrednostnega papirja banka) in
-
so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje
v večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali v državi članici Organizacije za
ekonomsko sodelovanje in razvoj,
razen v primeru dolžniških vrednostnih
papirjev, ki so izdani za plačilo odškodnin v skladu z zakonom, ki ureja
denacionalizacijo.
70.b člen
(posebna ureditev davčnega odtegljaja od plačil v zvezi z začasnim mehanizmom
zagotavljanja finančne stabilnosti v euroobmočju)
Ne glede na določbe 70. člena tega zakona, se davek ne izračuna, odtegne in plača od plačil
Slovenije, ki izhajajo iz poroštva za obveznosti delniške družbe, ustanovljene
za namen zagotavljanja finančne stabilnosti v območju eura v skladu z Zakonom o poroštvu
Republike Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v euroobmočju (Uradni
list RS, št. 59/10).
71. člen
(obdavčenje, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz
različnih držav članic EU)
(1) Davka se ne odtegne od plačil dividend in dohodkov,
podobnih dividendam, ki se razdelijo osebam, ki imajo eno od oblik, za katere
se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne
družbe iz različnih držav članic EU, če:
1.
ima prejemnik najmanj 10% vrednosti ali števila delnic ali deležev v
delniškem kapitalu, osnovnem kapitalu ali glasovalnih pravicah osebe, ki deli
dobiček;
2.
traja najnižja udeležba iz 1. točke tega odstavka najmanj 24 mesecev; in
je
3.
prejemnik:
a) oseba,
ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja
za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi
minister, pristojen za finance;
b) za
davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te države in se ne
šteje kot rezident izven EU v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega
obdavčevanja dohodka, sklenjeno z državo nečlanico; in
c) je
zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem
obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav
članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance, kjer se za zavezanca
ne šteje družba, ki je davka oproščena ali ima možnost izbire.
(2) Določba prvega odstavka tega člena se ne uporablja
za znesek dohodkov, podobnih dividendam, ki se štejejo za prikrito izplačilo
dobička, če znesek plačil ni skladen s 16. členom tega zakona. Po tem
odstavku se ne obravnavajo dohodki, ki se obravnavajo po drugem odstavku 72.
člena.
(3) Dividenda, ki je izplačana osebi, ki še ne izpolnjuje
pogoja 24 mesecev po 2. točki prvega odstavka tega člena, sicer pa izpolnjuje
pogoje iz prvega odstavka tega člena, se lahko izplača brez odtegljaja davka,
če izplačevalec dividende ali posrednik, za zavarovanje izpolnitve morebitne
davčne obveznosti, izroči ustrezno bančno garancijo pristojnemu davčnemu
organu. Znesek bančne garancije je znesek davka, izračunan od osnove, ki je
enaka znesku dividende, izračunane na podlagi preračunane stopnje.
(4) Pristojni davčni organ lahko unovči garancijo, če prejemnik
dividende ni razpolagal 24 mesecev z najnižjo udeležbo iz 1. točke prvega
odstavka tega člena. Garancija poteče s potekom 24 mesecev razpolaganja z
najnižjo udeležbo.
(5) Za ustrezno bančno garancijo se šteje bančna
garancija banke s sedežem v Sloveniji ali v državi članici EU, s katero se
banka nepreklicno zavezuje, da bo na prvi poziv pristojnega davčnega organa ter
brez ugovorov, na poseben račun davčnega organa izplačala vsoto iz drugega
odstavka tega člena, z rokom veljavnosti do dneva izpolnitve pogoja glede časa
trajanja udeležbe v skladu z 2. točko prvega odstavka tega člena.
(6) Ugodnosti iz tega člena se ne priznajo, če gre pri
zavezancih za okoliščine po 74. členu Zakona o davčnem postopku (Uradni
list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 –
ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B in 90/14),
oziroma če gre za shemo ali niz shem, pri katerih je bil glavni ali eden od
glavnih namenov pridobitev davčne ugodnosti, pri tem pa se nepriznanje ugodnosti
lahko nanaša le na en korak ali del v shemi.
72. člen
(obdavčenje, ki velja v zvezi s plačili obresti in plačili
uporabe premoženjskih pravic med povezanimi družbami iz različnih držav članic
EU)
(1) Davka se ne odtegne od plačil obresti in plačil za
uporabo premoženjskih pravic družbam, ki imajo eno od oblik, za katere se
uporablja skupen sistem obdavčenja v zvezi s plačili obresti in plačili uporabe
premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe iz različnih držav članic EU,
in jih določi minister, pristojen za finance, če, v času plačila:
1.
so obresti in plačila uporabe premoženjskih pravic izplačane
upravičenemu lastniku, ki je družba države članice EU, ki ni Slovenija, ali
poslovna enota družbe države članice EU, ki se nahaja v drugi državi članici
EU;
2.
sta plačnik in upravičeni lastnik povezana tako, da:
a) je
plačnik neposredno najmanj 25% udeležen v kapitalu upravičenega lastnika, ali
b) je
upravičeni lastnik neposredno najmanj 25% udeležen v kapitalu plačnika;
c) je
ista družba neposredno najmanj 25% udeležena v kapitalu plačnika in
upravičenega lastnika,
pri tem pa gre za udeležbo med družbami iz
držav članic EU;
3.
traja najnižja udeležba iz 2. točke tega odstavka najmanj 24 mesecev; in
je
4.
plačnik ali upravičeni lastnik:
a) družba,
ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja v zvezi s
plačili obresti in plačili uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane
družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za
finance;
b) za
davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te države in se ne
šteje kot rezident izven EU v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega
obdavčevanja dohodka, sklenjene z državo nečlanico EU; in
c) je
zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem
obdavčenja v zvezi s plačili obresti in plačili uporabe premoženjskih pravic,
ki velja za povezane družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi
minister, pristojen za finance, kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je
davka oproščena, ali za davek, ki je istoveten ali bistveno podoben in je
dodatno uveden ali nadomesti obstoječi davek.
(2) Določba prvega odstavka tega člena se uporablja samo
za znesek obresti po drugem odstavku 19. člena tega zakona in znesek plačil
uporabe premoženjskih pravic po četrtem odstavku 16. člena tega zakona.
(3) Poslovna enota se šteje za plačnika obresti in
plačil uporabe premoženjskih pravic po tem členu, če so te obresti in plačila
uporabe premoženjskih pravic zanjo odhodek po tem zakonu.
(4) Upravičeni lastnik obresti in plačil uporabe
premoženjskih pravic iz prvega odstavka tega člena je družba države članice EU,
ki ni Slovenija, ki je prejemnik teh obresti in plačil uporabe premoženjskih
pravic v svojo korist. Ne šteje se za upravičenega lastnika posrednik za drugo
osebo, kot predstavnik, pooblaščenec ali pooblaščen podpisnik (zastopnik).
(5) Poslovna enota se šteje za upravičenega lastnika
obresti in plačil uporabe premoženjskih pravic, če:
a) je
terjatev, pravica ali uporaba informacije, v zvezi s katerimi nastanejo obresti
ali plačila uporabe premoženjskih pravic, dejansko povezana s to poslovno
enoto; in
b) obresti
ali plačila uporabe premoženjskih pravic predstavljajo dohodek, za katerega je
ta poslovna enota v državi članici EU, v kateri se nahaja, zavezanec za enega
od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja v zvezi s
plačili obresti in plačili uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane
družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za
finance, kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka oproščena, ali za
davek, ki je istoveten ali bistveno podoben in je dodatno uveden ali nadomesti
obstoječi davek.
(6) Kadar se poslovna enota družbe države članice EU
šteje za plačnika ali upravičenega lastnika za obresti in plačila uporabe
premoženjskih pravic, se noben drug del te družbe ne šteje kot plačnik ali
upravičeni lastnik za te obresti in ta plačila uporabe premoženjskih pravic za
namene tega člena.
(7) Določbe tega člena se ne uporabljajo za plačila
obresti in plačila uporabe premoženjskih pravic poslovne enote ali poslovni
enoti družbe države članice EU, ki se nahaja v tretji državi, in prek nje v
celoti ali delno potekajo posli družbe.
(8) Za namene tega člena vključujejo obresti dohodek iz
vseh vrst terjatev ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, in ne glede na
to, ali imajo pravico do udeležbe v dolžnikovem dobičku, in še posebej dohodek
iz vrednostnih papirjev ter dohodek iz obveznic ali zadolžnic, vključno s
premijami in nagradami, ki pripadajo takim vrednostnim papirjem, obveznicam ali
zadolžnicam. Kazni zaradi zamude pri plačilu se za namene tega člena ne štejejo
za obresti.
(9) Za namene tega člena vključujejo plačila uporabe
premoženjskih pravic plačila vsake vrste, prejeta za uporabo ali pravico do
uporabe kakršnihkoli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno
delo, vključno s kinematografskimi filmi in programsko opremo, kateregakoli
patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule ali postopka
ali za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah.
(10) Upravičenje po tem členu se prizna na podlagi
dovoljenja davčnega organa, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena. Dovoljenje
se izda na podlagi vloge. Vloga ter postopek glede vloge in izdaje dovoljenja
sta urejena z zakonom, ki ureja davčni postopek.
73. člen
(uporaba določb 72. člena tega zakona)
Določbe 72. člena tega zakona se ne uporabljajo, če gre za:
1.
plačila, ki imajo naravo delitve dobička ali vračila kapitala,
2.
obresti iz kreditov, ki vsebujejo pravico udeležbe na dolžnikovem
dobičku,
3.
obresti iz kreditov, ki kreditodajalcu dajejo pravico zamenjave njegove
pravice do obresti v pravico do udeležbe v dobičku,
4.
plačila iz kreditov, ki ne vsebujejo določb za vračilo glavnice ali če
vračilo glavnice zapade po 50 letih po nastanku.
74. člen
(dohodki, podobni dividendam)
Za dohodke, podobne dividendam, se štejejo:
1.
dobiček, ki se izplača v zvezi z vrednostnimi papirji in krediti, ki
zagotavljajo udeležbo v dobičku izplačevalca;
2.
dobiček, rezerve iz dobička, osnovni kapital v delu, ki se je oblikoval
iz predhodnega povečanja osnovnega kapitala iz dobička ali rezerv iz dobička in
skrite rezerve izplačevalca, ob prenehanju izplačevalca;
Skrite rezerve se izračunajo kot razlika med
pošteno vrednostjo in davčno vrednostjo sredstev in obveznosti po stanju na dan
pred vpisom zaključka likvidacije v sodni register.
Poštena vrednost je znesek, za katerega je
mogoče prodati ali na drug način zamenjati sredstvo ali s katerim je mogoče
poravnati obveznost ali za katerega je mogoče zamenjati podeljen kapitalski
inštrument med dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu, v katerem sta
stranki medsebojno neodvisni in enakopravni.
Davčna vrednost posameznega sredstva ali
obveznosti je znesek, ki se prisodi temu sredstvu ali obveznosti pri obračunu
davka oziroma na podlagi katerega se izračunavajo prihodki, odhodki, dobički in
izgube pri obračunu davka.
3.
izplačana vrednost delnic ali poslovnih deležev, zmanjšana za njihovo
emisijsko vrednost in za sorazmerni del kapitalskih rezerv, ob izključitvi ali
izstopu delničarja, družbenika ali člana izplačevalca;
4.
izplačilo na podlagi rednega zmanjšanja osnovnega kapitala izplačevalca
v delu, ki se je oblikoval iz predhodnega povečanja osnovnega kapitala iz
dobička ali rezerv iz dobička;
5.
izplačana vrednost pridobljenih lastnih delnic ali lastnih poslovnih in
drugih lastnih deležev, zmanjšana za njihovo emisijsko vrednost in za
sorazmerni del kapitalskih rezerv;
6.
dobiček, prenesen na podlagi podjetniške pogodbe v skladu z zakonom, ki
ureja gospodarske družbe;
7.
prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali
posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v
kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na
podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi
osebami. Za prikrito izplačilo dobička se šteje vsako nadomestilo, ki ga
zagotovi izplačevalec osebi iz prejšnjega stavka, zlasti zagotovitev vseh oblik
sredstev in opravljanje storitev, vključno z odpustom dolga, brez plačila ali
po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene iz 16. in 17. člena tega zakona,
ali plačila za nakup vseh oblik sredstev in storitev po ceni, ki je višja od
primerljive tržne cene iz 16. in 17. člena tega zakona, ali plačila za sredstva
in storitve, če sredstva niso bila prevzeta ali storitve niso bile opravljene.
Za prikrito izplačilo dobička se štejejo tudi obresti na posojila, dana po
nižji ali prejeta po višji obrestni meri, kot znaša priznana obrestna mera iz
19. člena tega zakona, in obresti od presežka posojil iz 32. člena tega zakona.
75. člen
(vštevanje davčnega odtegljaja v davčno osnovo)
(1) Rezident, ki prejme dohodek, od katerega se odtegne
davek v skladu z določbami tega poglavja, všteje dohodek v svojo davčno osnovo
pred zmanjšanjem za odtegnjen davek.
(2) Nerezident, ki prejme dohodek, od katerega se
odtegne davek po določbah tega poglavja v zvezi z dejavnostjo oziroma posli, ki
jo opravlja v poslovni enoti v Sloveniji ali preko poslovne enote v Sloveniji,
všteje dohodek v svojo davčno osnovo pred zmanjšanjem za odtegnjen davek.
(3) Za plačan znesek odtegnjenega davka se zmanjša
obveznost zavezanca iz prvega in drugega odstavka tega člena za plačilo davka
po davčnem obračunu za posamezno davčno obdobje na način, določen s tem zakonom
oziroma zakonom, ki ureja davčni postopek.
XIII. POSEBNA DOLOČBA
76. člen
(natančnejši predpisi)
Podrobnejše predpise o izvajanju tega zakona lahko izda
minister, pristojen za finance.
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2
(Uradni list RS, št. 117/06)
vsebuje naslednje prehodne in končni določbi:
»XIV. PREHODNE DOLOČBE
77. člen
(uporaba določb Zakona o
davku od dobička pravnih oseb in Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb v
zvezi z olajšavami)
(1) Zavezanec, kateremu so pred dnem začetka uporabe
tega zakona začeli teči roki po 40. členu Zakona o davku od dobička pravnih
oseb (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo), se glede teka
teh rokov oziroma posledic vezanih na te roke, obravnava po dosedanjih
predpisih.
(2) Zavezanec, kateremu so pred dnem začetka uporabe
tega zakona začeli teči roki po 49. in 50. členu Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo), se glede
teka teh rokov oziroma posledic vezenih na te roke, obravnava po dosedanjih
predpisih.
78. člen
(uporaba določb Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb v zvezi z olajšavo za zaposlovanje)
Zavezanec, ki ima na dan začetka uporabe tega zakona pravico
do zniževanja davčne osnove po prvem in drugem odstavku 50. člena Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
besedilo), davčno osnovo lahko znižuje do poteka obdobja 12 mesecev po 50.
členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 –
uradno prečiščeno besedilo).
79. člen
(obračunavanje zalog)
Zavezanec, ki obračunava zaloge po 24. členu Zakona o davku
od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
besedilo), lahko z dnem začetka uporabe tega zakona izbere drugo metodo
obračunavanja zalog.
80. člen
(sprememba amortizacijskih
stopenj)
Zavezancu, ki je začel z amortizacijo opredmetenih osnovnih
sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev pred dnem začetka uporabe tega
zakona, se kot odhodek prizna amortizacija teh opredmetenih osnovnih sredstev
in neopredmetenih dolgoročnih sredstev do dokončne amortizacije v višini v
skladu s 15., 16. in 17. členom Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni
list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo) oziroma 26. členom Zakona
o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
besedilo).
81. člen
(uporaba 32. člena tega
zakona)
(1) Za obresti iz 32. člena tega zakona, ki se ne
priznajo kot odhodek, se štejejo obresti od posojil, ki so nastala po dnevu
začetka uporabe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št.
33/06 – uradno prečiščeno besedilo).
(2) Ne glede na določbo 32. člena tega zakona, se kot
odhodek ne priznajo obresti od posojil, razen pri posojilojemalcih bankah in
zavarovalnicah, ki so prejeta od družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju
neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% delnic ali deležev v kapitalu ali
glasovalnih pravic v zavezancu, če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila
presegajo:
1.
v prvem letu po dnevu začetka uporabe tega zakona osemkratnik;
2.
v drugem, tretjem in četrtem letu šestkratnik;
3.
v petem letu pa petkratnik
zneska deleža tega družbenika v kapitalu zavezanca,
ugotovljene glede na znesek in obdobje trajanja presežka posojil v davčnem
obdobju.
82. člen
(uporaba določb Zakona o
davku od dobička pravnih oseb in Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb pri
obdavčitvi pri prenosu premoženja, obdavčitvi pri zamenjavi kapitalskih deležev
in obdavčitvi pri združitvah in delitvah)
(1) Pri obdavčitvi pri prenosu premoženja, obdavčitvi
pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitvi pri združitvah in delitvah po
38. do 54. členu tega zakona, se prenos premoženja, zamenjava kapitalskih
deležev in združitve in delitve ne štejejo za dogodke, ki po 40. členu Zakona o
davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno
besedilo) oziroma 49. in 50. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
(Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) povzročijo, da
mora zavezanec v letu takšnega dogodka povečati davčno osnovo za izkoriščeno
olajšavo. Upoštevajo pa se olajšave in pogoji, ki bi veljali, če ne bi prišlo
do prenosa premoženja, zamenjave kapitalskih deležev in združitve in delitve.
(2) Določbe Zakona o davku od dobička pravnih oseb
(Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo) in Zakona o davku
od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
besedilo), ki zapadejo pod prehodno ureditev, se pri obdavčitvi pri prenosu
premoženja, obdavčitvi pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitvi pri
združitvah in delitvah po 38. do 54. členu tega zakona upoštevajo, kot bi
veljalo, če ne bi prišlo do prenosa premoženja, zamenjave kapitalskih deležev
in združitve in delitve.
83. člen
(uporaba 20. člena tega
zakona)
Določbe tretjega odstavka 20. člena tega zakona se
uporabljajo tudi za rezervacije po 16. in 27. členu Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo),
oblikovane pred dnem začetka uporabe tega zakona in po 23. členu Zakona o davku
od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno
besedilo).
84. člen
(pretekle izgube)
Izgube iz davčnih obdobij od leta 2000 do leta 2006 se lahko
pokrivajo v skladu s 36. členom tega zakona, razen izgub, ki se niso pokrile v
skladu s petim odstavkom 29. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
(Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo).
85. člen
(uporaba 70. člena tega
zakona)
(1) Določbe 70. člena tega zakona se ne uporabljajo za
plačila iz 2. do 6. točke prvega odstavka 70. člena tega zakona, ki so
obračunana za obdobja pred 1. januarjem 2005.
(2) Določbe 68. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih
oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) se
uporabljajo za plačila po 2. do 5. točki prvega odstavka 68. člena Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
besedilo), ki so obračunana za obdobja pred dnem začetka uporabe tega zakona,
tudi, če so izplačana po dnevu začetka uporabe tega zakona.
(3) Določbe 70. člena tega zakona se ne uporabljajo za
izplačila iz 2. do 6. točke prvega odstavka 70. člena tega zakona, ki so
obračunana za obdobja pred 1. januarjem 2007 (pred dnem začetka uporabe
tega zakona).
86. člen
(uporaba 65.c člena Zakona
o davku od dobička pravnih oseb)
Določba 65.c člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb
(Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo), ki določa, da se
davčna osnova zmanjšuje za obračunane obresti od dolgoročnih in kratkoročnih
vrednostnih papirjev, ki so jih do 8. aprila 1995 izdale Slovenija, občine
ali javna podjetja, ki so jih ustanovile Slovenija oziroma občine, vendar
največ do višine davčne osnove, se uporablja tudi po dnevu začetka uporabe tega
zakona.
87. člen
(izbrano davčno obdobje in
prehod na izbrano davčno obdobje)
(1) Pri prehodu na davčno obdobje, ki se razlikuje od
koledarskega leta, so obdavčeni dohodki zavezanca v davčnem obdobju, ki je
obdobje od konca koledarskega leta do začetka naslednjega davčnega obdobja, ki
se razlikuje od koledarskega leta, kot bi šlo za celotno davčno obdobje.
(2) Pri prehodu na davčno obdobje, ki se ne razlikuje od
koledarskega leta, so obdavčeni dohodki zavezanca v davčnem obdobju, ki je
obdobje od konca davčnega obdobja, ki se razlikuje od koledarskega leta, do
začetka naslednjega davčnega obdobja, ki se ne razlikuje od koledarskega leta,
kot bi šlo za celotno davčno obdobje.
(3) Na način, kot je določeno v prvem in drugem odstavku
tega člena, so obdavčeni tudi dohodki zavezanca v obdobju pri prehodu iz enega
davčnega obdobja, ki se razlikuje od koledarskega leta, na drugo davčno
obdobje, ki se tudi razlikuje od koledarskega leta.
(4) Določba tretjega odstavka 10. člena tega zakona se
uporablja tudi za zavezance, ki so v letu 2005 in 2006 izbrali, da se njihovo
davčno obdobje razlikuje od koledarskega leta.
88. člen
(uporaba določb 6. člena
tega zakona v zvezi s stalno poslovno enoto)
Gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor
v zvezi z njimi, če je gradbišče bilo oblikovano oziroma so se dela začela
opravljati pred dnem začetka uporabe tega zakona, se šteje za poslovno enoto
nerezidenta, če dejavnost oziroma posli trajajo dlje od obdobja, določenega v
6. členu tega zakona.
89. člen
(obdavčevanje v skupini do
poteka dobe)
Zavezanci, ki ugotavljajo davek na podlagi obdavčenja v
skupini v skladu s točko a) ali točko b) 81. člena Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo),
lahko nadaljujejo s tem načinom do poteka dobe, za katero je bilo dano
dovoljenje za obdavčenje v skupini, v skladu z 81. členom Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) po
200. členu Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 78/96, 87/97,
35/98, 76/98, 82/98, 91/98, 1/99, 108/99, 37/01, 97/01, 52/02 in
33/03) ali po 63. do 67. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
(Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo).
90. člen
(uporaba 18. člena)
Zavezanec, ki je pred dnem začetka uporabe tega zakona,
izvzel dividende oziroma druge deleže iz dobička iz davčne osnove in ravnal po
tretjem odstavku 18. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list
RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo), se glede časa trajanja udeležbe iz
2. točke prvega odstavka 18. člena in bančne garancije iz tretjega odstavka
istega člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06
– uradno prečiščeno besedilo) obravnava po tretjem odstavku 18. člena
Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno
prečiščeno besedilo).
91. člen
(prehodno obdobje za
obdavčitev pri prenosu dejavnosti, zamenjavah kapitalskih deležev, združitvah
in delitvah)
Zavezancem, katerim je bilo pred dnem začetka uporabe tega
zakona izdano dovoljenje po 35., 40. in 47. členu Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo), se glede
upravičenj, pogojev in drugega ravnanja v zvezi s transakcijami, za katere se
je izdalo dovoljenje, obravnavajo po določbah 30. do 48. člena Zakona o davku
od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
besedilo).
92. člen
(prehodno obdobje glede
udeležbe po 71. členu tega zakona)
Ne glede na določbe 1. točke prvega odstavka 71. člena tega
zakona, se do 31. decembra 2008 uporablja stopnja 15%.
93. člen
(prehod na nov način
računovodenja)
Za zavezance, ki z dnem ali po dnevu začetka uporabe tega
zakona spremenijo način sestavljanja računovodskih poročil, pri prehodih,
določenih z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, oziroma drugim zakonom, ki
določa prehod na spremenjen način sestavljanja računovodskih poročil, in za
zavezance, ki so pred dnem začetka uporabe tega zakona spremenili način
sestavljanja računovodskih poročil, pri prehodih, določenih z zakonom, ki ureja
gospodarske družbe, oziroma drugim zakonom, ki določa prehod na spremenjen
način sestavljanja računovodskih poročil, se tudi po dnevu začetka uporabe tega
zakona uporablja prehodna določba 14. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah
zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 108/05).
94. člen
(davčna stopnja za
investicijske sklade)
Za zavezance investicijske sklade, obdavčene po tem zakonu,
ki so ustanovljeni po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za
upravljanje, se tudi po dnevu začetka uporabe tega zakona, ne glede na prvi
odstavek 61. člena tega zakona, uporablja prehodna določba drugega odstavka 16.
člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih
oseb (Uradni list RS, št. 108/05).
95. člen
(uporaba 15. člena Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb)
Za obresti na dana oziroma prejeta posojila od povezanih
oseb, ki so bila sklenjena pred dnem začetka uporabe tega zakona, se uporablja
15. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 –
uradno prečiščeno besedilo).
96. člen
(uporaba 17. člena Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb)
Za odhodke prevrednotenja iz 17. člena Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo),
ki niso bili priznani v obdobjih pred dnem začetka uporabe tega zakona v skladu
s prvim in drugim odstavkom 17. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
(Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo), se tudi po dnevu
začetka uporabe tega zakona uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka
17. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 –
uradno prečiščeno besedilo) glede odprave oslabitev in priznavanja teh
odhodkov.
97. člen
(uporaba 60. člena tega
zakona)
Ne glede na 60. člen tega zakona, se davek plačuje po stopnji
23% od davčne osnove za leto 2007, 22% od davčne osnove za leto 2008 in 21% od
davčne osnove za leto 2009.
98. člen
(rezervacije pri prehodu na
nov način računovodenja)
(1) Pri prehodih na nov način sestavljanja računovodskih
poročil, vključno pri prehodu na nov način sestavljanja računovodskih poročil
po 14. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb (Uradni list RS, št. 108/05) se dodatno oblikovanje ali
odprava rezervacij za pokojnine, jubilejne nagrade in za odpravnine štejejo kot
spremembe računovodskih usmeritev zavezanca po 14. členu tega zakona.
(2) Določba prejšnjega odstavka tega člena se uporablja
tudi pri sestavi davčnega obračuna za leto 2006.
XV. KONČNI DOLOČBI
99. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list
RS, št. 40/04, 70/04 – popravek, 139/04, 17/05 – uradno prečiščeno besedilo,
108/05 in 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) in naslednji predpisi,
izdani na njegovi podlagi:
-
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni
list RS, št. 49/04);
-
Pravilnik o priznani obrestni meri (Uradni list RS, št. 130/04 in
142/04);
-
Pravilnik o določanju primerljivih tržnih cen (Uradni list RS, št.
130/04);
-
Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in
razvoj (Uradni list RS, št. 79/06);
prenehajo veljati z dnem uveljavitve tega zakona, uporabljajo
pa se do 31. decembra 2006.
(2) Z dnem začetka uporabe tega zakona prenehata veljati
drugi in tretji odstavek 18. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij
(Uradni list RS, št. 54/99, 110/99, 50/02 in 93/02) v delu, ki se nanaša
na oblikovanje rezerv in na zavezance po tem zakonu.
100. člen
(začetek veljavnosti in
uporabe)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2007
dalje, razen:
-
določbe prvega odstavka 55. člena tega zakona, v delu, ki določa
regijsko olajšavo, ki začne veljati z dnem, ko Evropska komisija odobri shemo
te olajšave ter
-
šestega odstavka 25. člena in četrtega odstavka 61. člena tega
zakona, ki začneta veljati z dnem, ko Evropska komisija odobri to shemo državne
pomoči.
(2) Minister, pristojen za finance, v Uradnem listu
Republike Slovenije objavi dan uveljavitve in dan začetka uporabe olajšave iz
prvega odstavka tega člena.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2A (Uradni list RS, št. 56/08)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
4. člen
(postopkovna določba)
(1) Do uveljavitve določb o postopku na podlagi tretjega,
četrtega, petega in šestega odstavka 70. člena zakona, v zakonu, ki ureja
davčni postopek, plačnik davka ne odtegne davka v skladu s tretjim ali petim
odstavkom 70. člena zakona, če mu nerezident iz tretjega ali petega odstavka
70. člena zakona izroči izjavo, da izpolnjuje pogoje iz tretjega ali petega
odstavka 70. člena zakona. K izjavi mora biti priloženo dokazilo o rezidentstvu
prejemnika za davčne namene v času izplačila. Nerezident lahko v primerih, ko plačnik
davka izplačuje dohodek v rednih časovnih presledkih, predloži izjavo iz
prejšnjega stavka za časovno obdobje enega leta.
(2) Plačnik davka mora izjavo in dokazila iz prejšnjega
odstavka hraniti deset let in jo na zahtevo predložiti davčnemu organu.
(3) Zahtevek za vračilo davka v skladu s četrtim odstavkom
70. člena zakona vloži pri davčnem organu v roku petih let od plačila davka
plačnik davka in k vlogi priloži ustrezno izjavo in potrdilo o rezidentstvu iz
prvega odstavka tega člena.
(4) Vračilo davka v skladu s četrtim odstavkom 70. člena
zakona se opravi plačniku davka. Vračilo davka se opravi največ do zneska
davka, ki bi bil izračunan ob uporabi davčne stopnje, določene z mednarodno
pogodbo. Če nerezident iz tretjega in petega odstavka 70. člena zakona davka ne
more uveljavljati v celoti v državi rezidentstva, ker v državi rezidenstva
velja metoda odbitka od davka, ki tega ne omogoča, se vračilo opravi le za del
zneska, ki ga ne more uveljavljati v državi rezidentstva.
(5) O vložitvi zahtevka za vračilo in vračilu davka mora
plačnik davka nemudoma pisno obvestiti prejemnika dohodka.
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb – ZDDPO-2B (Uradni
list RS, št. 76/08)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ne glede na določbe drugega odstavka 55.a člena zakona lahko
zavezanec za leto 2008 uveljavlja znižanje davčne osnove za investicije v
tovorna motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO
V, v skladu s 55.a členom.
3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2008.«.
Zakon o spremembi Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb – ZDDPO-2C (Uradni
list RS, št. 5/09)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»2. člen
Ta zakon se uporablja tudi pri obračunih, ki se nanašajo na
leto 2008, za investiranje opravljeno od 1. januarja 2008.
3. člen
Ne glede na določbe drugega odstavka 55.a člena zakona lahko
zavezanec za leto 2008 uveljavlja znižanje davčne osnove za investicije v
avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO IV, v skladu s
55.a členom zakona.
4. člen
Ne glede na določbe drugega odstavka 55.a člena zakona lahko
zavezanec za leto 2009 in 2010 uveljavlja znižanje davčne osnove za investicije
v avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO IV, in za
investicije v tovorna motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim
zahtevam EURO V, v skladu s 55.a členom zakona.
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvi Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb – ZDDPO-2D (Uradni
list RS, št. 96/09)
spreminja 95. člen zakona tako, da se glasi:
»95. člen
(uporaba 15. člena Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb)
(1) Za obresti na dana oziroma prejeta posojila od povezanih
oseb, ki so bila sklenjena pred dnem začetka uporabe tega zakona, se uporablja
15. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 –
uradno prečiščeno besedilo).
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko pri
ugotavljanju prihodkov in odhodkov za obresti na dana oziroma prejeta posojila
od povezanih oseb, ki so bila sklenjena pred dnem začetka uporabe tega zakona,
upošteva obračunane obresti do višine zadnje objavljene, ob času obračuna
obresti znane priznane obrestne mere, če se obresti obračunavajo mesečno in je
dogovorjena fleksibilna obrestna mera oziroma do višine povprečne mesečne
priznane obrestne mere, če se te obresti obračunavajo za obdobje, daljše od
enega meseca, pri čemer to obdobje ne more biti daljše od enega leta.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko pri
ugotavljanju prihodkov in odhodkov za obresti na dana oziroma prejeta posojila
od povezanih oseb, ki so bila sklenjena pred dnem začetka uporabe tega zakona,
za obresti, obračunane za obdobja od 7. junija 2008 dalje, uporabljata
prvi in drugi odstavek 19. člena tega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
(postopkovna določba)
(1) Zavezanci, ki uveljavijo spremembo davčne obravnave
obresti na podlagi drugega ali tretjega odstavka 95. člena zakona, lahko
zahtevajo vračilo že plačanega davka, če bi bila njihova obveznost za davek
zaradi spremenjene davčne obravnave manjša.
(2) Zavezanci zahtevajo vračilo davka po prvem odstavku
tega člena s posebnim popravkom obračuna za ta namen, ki ga morajo ne glede na
roke, določene v zakonu, ki ureja davčni postopek, predložiti najpozneje do
31. marca 2010.
3. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
davčnem postopku – ZDavP-2B (Uradni list RS, št. 110/09
in 1/10 –
popravek) spreminja 4. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku
od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2A (Uradni
list RS, št. 56/08)
tako, da se glasi:
»4. člen
(prenehal
veljati)«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»154. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2E (Uradni list RS, št. 43/10)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
4. člen
Ta zakon
začne veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije. Spremenjen prvi odstavek 55. člena zakona in nov
55.b člen zakona
se uporabljata od
1. januarja 2010.«.
Zakon o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb – ZDDPO-2F (Uradni
list RS, št. 59/11)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta zakon
začne veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembi Zakona o spremembi Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2G (Uradni list RS, št. 24/12)
spreminja 4. člen Zakona o spremembi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb –
ZDDPO-2C (Uradni list
RS, št. 5/09)
tako, da se glasi:
»4. člen
Ne glede na določbe drugega odstavka 55.a člena zakona lahko
zavezanec za leta 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013 uveljavlja znižanje davčne
osnove za investicije v avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim
zahtevam EURO IV, in za investicije v tovorna motorna vozila z motorjem, ki
ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO V, v skladu s 55.a členom zakona.«;
ter vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ne glede na prvi, drugi in šesti odstavek 54. člena Zakona o davčnem
postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem
besedilu: ZDavP-2) lahko zavezanec za leto 2011 uveljavlja znižanje davčne osnove za
investicije v tovorna motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim
zahtevam EURO V, in za investicije v avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj
emisijskim zahtevam EURO IV, s predložitvijo popravka obračuna po 54. členu ZDavP-2 najpozneje
v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
3. člen
Ta zakon
začne veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za investicije, opravljene od 1. januarja
2011 dalje.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2H (Uradni list RS, št. 30/12)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
4. člen
Določbe 55. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08,
76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11 in 24/12) se v delu, ki se
nanaša na regijsko olajšavo,
za regijsko olajšavo,
uveljavljeno, vendar ne v celoti izkoriščeno pred uveljavitvijo tega zakona,
uporabljajo do poteka roka iz 55. člena zakona.
5. člen
Ne glede na 60. člen zakona se davek plačuje po stopnji 18 % od davčne osnove za leto 2012, 17 % od davčne osnove za leto 2013 in 16 % od davčne osnove za leto 2014.
6. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o davčni regijski
olajšavi za
raziskave in razvoj (Uradni list RS, št. 110/07) v delu, ki se nanaša na
izvajanje 55. člena Zakona
o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list
RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11 in
24/12), uporablja pa se za regijske olajšave, uveljavljene pred
uveljavitvijo tega zakona.
7. člen
Ta zakon
začne veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2012 dalje.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2I (Uradni list RS, št. 94/12)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
7. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2013 dalje.
Določba spremenjenega četrtega odstavka 36. člena zakona se
uporablja za davčna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje.
Do začetka uporabe določb spremenjenih 1., 8., 36., 59. in
70. člena zakona, se uporabljajo določbe 1., 8., 36., 59. in 70. člena Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 78/08, 5/09,
96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10 in 59/11).«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2J (Uradni list RS, št. 81/13)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
6. člen
V Zakonu o spremembah in dopolnitvi Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 30/12) se v 5. členu za letnico
»2013« doda pika, preostalo besedilo pa se črta.
7. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. Določbe spremenjenega 32. in 60. člena zakona se
začnejo uporabljati 1. januarja 2014. Do začetka uporabe spremenjenega 32. in
60. člena zakona se uporabljata 32. in 60. člen Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 –
ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12 in 94/12).«.
Zakon o spremembah Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb – ZDDPO-2K (Uradni
list RS, št. 50/14)
vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:
»PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
3. člen
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo od
vključno 1. januarja 2015.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, se za
davčno leto 2014 uporablja Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list
RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11,
24/12, 30/12, 94/12 in 81/13).«.
Zakon o dopolnitvi Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb – ZDDPO-2L (Uradni
list RS, št. 23/15)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ne glede na prvi, drugi in šesti odstavek 54. člena Zakona o
davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo,
32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 –
ZIN-B in 90/14; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) lahko zavezanec za leto 2014
uveljavlja znižanje davčne osnove za investiranje v avtobuse z motorjem, ki
ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI, po spremenjenem 55.a členu zakona
s predložitvijo popravka obračuna po 54. členu ZDavP-2 najpozneje v 30 dneh po
uveljavitvi tega zakona.
3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporablja pa se za investiranje, opravljeno od 1.
januarja 2014 dalje.«.
Zakon o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb – ZDDPO-2M (Uradni
list RS, št. 82/15)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. Določba novega 15.a člena zakona se uporablja za
davčna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2015 ali kasneje.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2N (Uradni list RS, št. 68/16)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
6. člen
(začetek veljavnosti in
uporaba)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2017.
(2) Do začetka uporabe 4. člena tega zakona se
uporabljajo določbe 60. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
(Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B,
43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15 in 82/15).«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2O (Uradni list RS, št. 69/17)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
5. člen
(začetek veljavnosti in
uporabe)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2018.
(2) Do začetka uporabe spremenjenega 67.c člena, dopolnjenega
67.d člena in spremenjenega 67.e člena zakona se uporabljajo določbe 67.c, 67.d
in 67.e člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS,
št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11,
24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15 in 68/16).«.
Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2P (Uradni list RS, št. 79/18)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
5. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2019.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2R (Uradni list RS, št. 66/19)
vsebuje naslednjo prehodno in končne določbe:
»PREHODNA IN KONČNE DOLOČBE
6. člen
(začetek veljavnosti in
uporabe)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2020, razen
novega devetega odstavka 33. člena zakona, ki se uporablja od
1. januarja 2019, in novega 59.a člena zakona, ki se uporablja za
davčna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali kasneje.
(2) Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o davku
od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09,
96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14,
23/15, 82/15, 68/16, 69/17 in 79/18).«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2S (Uradni list RS, št. 172/21)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
18. člen
(prehodno obdobje po
20. členu zakona)
Ne glede na spremenjena prvi in drugi odstavek 20. člena
zakona se oblikovanje rezervacij za pokojnine, oblikovanje rezervacij za
jubilejne nagrade in oblikovanje rezervacij za odpravnine ob upokojitvi, prizna
kot odhodek v obračunanem znesku, ki ustreza 100 % oblikovanih rezervacij
v vsakem posameznem davčnem obdobju, ki se začne od 1. januarja 2022 do
31. decembra 2026.
19. člen
(začetek veljavnosti in
uporabe)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporablja pa se za davčna obdobja, ki se začnejo od
vključno 1. januarja 2022.
(2) Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o davku
od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09,
96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14,
23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18 in 66/19).«.
Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih
posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države – ZZNŠPP (Uradni
list RS, št. 105/22)
določa tudi:
»29. člen
Spremenjeni prvi odstavek 31. člena zakona se uporablja
za davčna obdobja, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2023.
Do začetka uporabe spremenjenega prvega odstavka
31. člena zakona se uporablja prvi odstavek 31. člena Zakona o davku
od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09,
96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14,
23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18, 66/19 in 172/21).«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
35. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.