Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno
besedilo Zakona o državnem pravobranilstvu obsega:
-
Zakon o državnem pravobranilstvu – ZDPra
(Uradni list RS, št. 20/97 z dne 10. 4. 1997),
-
Zakon o javnih uslužbencih – ZJU (Uradni list
RS, št. 56/02 z dne 28. 6. 2002),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
državnem pravobranilstvu – ZDPra-A (Uradni list RS, št. 17/06 z dne 17. 2. 2006),
-
Zakon o državnem pravobranilstvu – uradno
prečiščeno besedilo – ZDPra-UPB1 (Uradni list RS, št. 41/06 z dne 18. 4. 2006),
-
Odločbo o delni ugotovitvi neustavnosti Zakona
o sodniški službi, Zakona o državnem tožilstvu, Zakona o državnem pravobranilstvu,
Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in Odloka o plačah funkcionarjev
(Uradni list RS, št. 1/07 z dne 5. 1. 2007),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
državnem pravobranilstvu – ZDPra-B (Uradni list RS, št. 57/07 z dne 29. 6. 2007),
-
Zakon o državnem pravobranilstvu – uradno
prečiščeno besedilo – ZDPra-UPB2 (Uradni list RS, št. 94/07 z dne 16. 10.
2007),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
državnem pravobranilstvu – ZDPra-C (Uradni list RS, št. 77/09 z dne 2. 10. 2009),
-
Zakon o dopolnitvi Zakona o državnem
pravobranilstvu – ZDPra-D (Uradni list RS, št. 46/13 z dne 29. 5. 2013),
-
Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem
sektorju za leto 2015 – ZUPPJS15 (Uradni list RS, št. 95/14 z dne 29. 12. 2014).
ZAKON
o državnem pravobranilstvu (ZDPra)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 9)
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Državno pravobranilstvo je zastopnik
Republike Slovenije in drugih subjektov, določenih s tem zakonom, pred sodišči
in upravnimi organi.
Državno pravobranilstvo opravlja tudi druge
naloge, določene z zakonom.
2. člen
Državno pravobranilstvo je samostojen
državni organ.
Sredstva za delo državnega pravobranilstva
se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
3. člen
Naloge državnega pravobranilstva opravljajo
generalna državna pravobranilka oziroma generalni državni pravobranilec in
državne pravobranilke oziroma državni pravobranilci (v nadaljnjem besedilu:
državni pravobranilec) ter pomočnice oziroma pomočniki državnega pravobranilca
(v nadaljnjem besedilu: pomočnik državnega pravobranilca).
Za državne pravobranilce se glede
posameznih pravic in dolžnosti smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja
pravice in dolžnosti sodnikov, če ta zakon ne določa drugače.
Če s tem zakonom ni drugače določeno,
veljajo za pomočnike državnega pravobranilca določbe tega zakona, ki veljajo za
državne pravobranilce.
4. člen
Organizacijo državnega pravobranilstva
ureja ta zakon.
Predpise za notranjo organizacijo in
poslovanje državnega pravobranilstva izda generalni državni pravobranilec v
soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.
5. člen
Zadeve pravobranilske uprave so v
pristojnosti generalnega državnega pravobranilca.
Opravljanje zadev pravobranilske uprave
nadzoruje ministrstvo, pristojno za pravosodje.
V zadeve pravobranilske uprave sodijo
odločanje in druga opravila, s katerimi se zagotavljajo pogoji za redno
opravljanje nalog državnega pravobranilstva.
Kadar je treba v zadevi pravobranilske
uprave odločati o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, se v postopku
odločanja smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni
postopek.
Ministrstvo za pravosodje zagotavlja in
izplačuje sredstva najemnin za najete prostore državnega pravobranilstva.
Zadeve pravobranilske uprave in način
njihovega izvajanja se določijo s predpisom iz drugega odstavka 4. člena tega
zakona.
6. člen
Državno pravobranilstvo posluje v
slovenskem jeziku.
Na območju, kjer živita avtohtoni
italijanska in madžarska narodna skupnost, državno pravobranilstvo posluje tudi
v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, če stranka, ki živi na tem območju,
pri občevanju z državnim pravobranilstvom uporablja ta jezik.
II. PRISTOJNOSTI DRŽAVNEGA PRAVOBRANILSTVA
7. člen
Državno pravobranilstvo na podlagi
usmeritvenih navodil zastopanega pred sodišči zastopa državo, njene organe in
upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe.
Pred upravnimi organi zastopa državno
pravobranilstvo subjekte iz prejšnjega odstavka na podlagi pooblastila.
Državno pravobranilstvo mora prevzeti
zastopanje iz prejšnjega odstavka.
8. člen
Subjektom iz prvega odstavka prejšnjega
člena državno pravobranilstvo na njihovo zahtevo poroča v zadevah njihovega
zastopanja ter pravno svetuje pri sklepanju pogodb, s katerimi za te subjekte
nastajajo premoženjske pravice in obveznosti, pri sklepanju pogodb, s katerimi
se ustanavljajo, spreminjajo ali ukinjajo stvarne pravice na nepremičninah ter
pri reševanju drugih premoženjskih vprašanj.
9. člen
Pri zastopanju subjektov iz 7. člena tega
zakona državni pravobranilec opravlja vsa procesna dejanja, kot jih je v
postopku upravičena opravljati stranka ali udeleženec.
10. člen
Državni pravobranilec sme izjemoma iz
upravičenih razlogov v posameznih zadevah pooblastiti posameznika z opravljenim
pravniškim državnim izpitom, zaposlenega v državnem organu ali drugem subjektu,
da ga nadomešča pri zastopanju za posamezna pravna dejanja.
Za druga strokovna dejanja in vprašanja v
postopku sme državni pravobranilec pritegniti k sodelovanju tudi druge
strokovnjake, če to prispeva k hitrejši razjasnitvi zadeve.
11. člen
Državno pravobranilstvo zastopa Republiko
Slovenijo pred tujimi in mednarodnimi sodišči.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
lahko Vlada Republike Slovenije na predlog generalnega državnega pravobranilca
za zastopanje iz prejšnjega odstavka pooblasti drugo strokovno usposobljeno
domačo ali tujo osebo.
12. člen
Državni organi, organi lokalnih skupnosti
in nosilci javnih pooblastil morajo dajati državnemu pravobranilstvu na njegovo
zahtevo uradne podatke in obvestila, potrebna za zastopanje v posamezni zadevi.
V ta namen lahko državno pravobranilstvo zahteva od pristojnega organa na
vpogled spis o posamezni zadevi.
Državno pravobranilstvo ima na podlagi tega
zakona ali drugih zakonov, ki določajo njegove naloge in pristojnosti, zaradi
obravnavanja in reševanja posamezne zadeve pravico do brezplačnega dostopa
oziroma do brezplačnega neposrednega elektronskega dostopa do informatiziranih
vpisnikov sodišč in vseh javnih knjig, registrov in drugih uradnih evidenc, ki
jih upravljajo organi javnega sektorja v informatizirani obliki. V navedene
zbirke podatkov dostopa z navedbo osebnega imena in naslova prebivališča
obdolženca, obtoženca ali stranke sodnega ali drugega postopka, navedbo namena
dostopa ter opravilne številke zadeve državnega pravobranilstva. Državno
pravobranilstvo lahko v podatke iz zbirk podatkov vpogleda, jih kopira, prepiše
ali izpiše ter nadalje obdeluje v postopkih, kjer izvršuje svoje zakonsko
določene naloge in pristojnosti.
Pri dostopu do zbirk osebnih podatkov,
evidenc ali registrov, ki vsebujejo občutljive osebne podatke, se način dostopa
in sistem zavarovanja osebnih podatkov določi v državnopravobranilskem redu, po
pridobitvi predhodnega soglasja Informacijskega pooblaščenca.
13. člen
Če bi moralo v določeni zadevi državno pravobranilstvo
po določbah tega zakona zastopati subjekte, katerih koristi in interesi si
nasprotujejo, zastopa Republiko Slovenijo.
14. člen
Kdor namerava začeti pravdni ali drug
postopek proti subjektu, ki ga zastopa državno pravobranilstvo, mora predhodno
predlagati državnemu pravobranilstvu, da se sporno razmerje reši pred uvedbo
pravdnega ali drugega postopka. Državno pravobranilstvo mora čim prej,
najkasneje pa v 30 dneh, ustrezno ukrepati in predlagatelja obvestiti o
stališču do njegovega predloga. V primeru doseženega sporazuma državni
pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca sklene izvensodno
poravnavo. Tako sklenjena izvensodna poravnava je izvršilni naslov, če je
terjatev iz poravnave zapadla.
15. člen
Sodišča in upravni organi morajo v zadevah,
v katerih državno pravobranilstvo zastopa subjekte iz 7. člena tega zakona,
vročati vsa pisanja državnemu pravobranilstvu, ki je po 19. členu tega zakona
pristojno za zastopanje.
Vročitev, ki ni opravljena po prejšnjem
odstavku, nima pravnega učinka.
16. člen
Stroški zastopanja državnega
pravobranilstva se v postopkih pred sodišči in upravnimi organi obračunavajo po
tarifi o odvetniških storitvah.
Sredstva iz prejšnjega odstavka so prihodek
proračuna Republike Slovenije.
III. ORGANIZACIJA DRŽAVNEGA PRAVOBRANILSTVA
17. člen
Državno pravobranilstvo opravlja naloge iz
svoje pristojnosti na sedežu in na zunanjih oddelkih.
Sedež državnega pravobranilstva je v
Ljubljani.
Zunanji oddelki so organizacijske enote
državnega pravobranilstva, ki opravljajo naloge iz pristojnosti državnega
pravobranilstva, če s tem zakonom ni drugače določeno.
Zunanji oddelki državnega pravobranilstva
so v Mariboru, Celju, Kopru, Kranju, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in
na Ptuju.
18. člen
Državno pravobranilstvo na sedežu je
izključno pristojno za:
-
opravljanje svetovalne funkcije, opredeljene v
8. členu tega zakona, za vse subjekte iz 7. člena tega zakona;
-
zastopanje subjektov iz 7. člena tega zakona
pred tujimi in mednarodnimi sodišči;
-
zastopanje javnega interesa v upravnih sporih;
-
izvajanje postopkov po 32. poglavju Zakona o
kazenskem postopku;
-
izvajanje postopkov po 14. poglavju Zakona o
prekrških;
-
vlaganje zahtevkov v postopkih za revizijo
postopkov javnega naročanja.
19. člen
Državno pravobranilstvo na sedežu zastopa
subjekte iz 7. člena tega zakona pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, Okrajnim
sodiščem v Cerknici, Okrajnim sodiščem v Domžalah, Okrajnim sodiščem v
Grosuplju, Okrajnim sodiščem v Kamniku, Okrajnim sodiščem v Kočevju, Okrajnim
sodiščem v Litiji, Okrajnim sodiščem v Trbovljah in Okrajnim sodiščem na
Vrhniki, Okrožnim sodiščem v Ljubljani, Delovnim in socialnim sodiščem v
Ljubljani, Upravnim sodiščem Republike Slovenije; pred Višjim sodiščem v
Ljubljani, Višjim delovnim in socialnim sodiščem, Vrhovnim sodiščem Republike
Slovenije in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, kadar je na prvi stopnji
odločalo sodišče z območja sodnega okrožja Ljubljana.
Zunanji oddelek državnega pravobranilstva v
Mariboru zastopa subjekte iz 7. člena tega zakona pred Okrajnim sodiščem v
Mariboru, Okrajnim sodiščem v Lenartu, Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu,
Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici, Okrožnim sodiščem v Mariboru, Okrožnim
sodiščem v Slovenj Gradcu, Delovnim sodiščem v Mariboru, Delovnim sodiščem v
Mariboru – zunanjim oddelkom v Slovenj Gradcu, Upravnim sodiščem Republike
Slovenije – zunanjim oddelkom v Mariboru; pred Višjim sodiščem v Mariboru,
Višjim delovnim in socialnim sodiščem, Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in
Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, kadar je na prvi stopnji odločalo
sodišče z območja sodnega okrožja Maribor ali sodnega okrožja Slovenj Gradec.
Zunanji oddelek državnega pravobranilstva v
Celju zastopa subjekte iz 7. člena tega zakona pred Okrajnim sodiščem v Celju,
Okrajnim sodiščem v Slovenskih Konjicah, Okrajnim sodiščem v Šentjurju pri
Celju, Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah, Okrajnim sodiščem v Velenju,
Okrajnim sodiščem v Žalcu, Okrožnim sodiščem v Celju, Delovnim sodiščem v
Celju, Upravnim sodiščem Republike Slovenije – zunanjim oddelkom v Celju; pred
Višjim sodiščem v Celju, Višjim delovnim in socialnim sodiščem, Vrhovnim
sodiščem Republike Slovenije in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, kadar je
na prvi stopnji odločalo sodišče z območja sodnega okrožja Celje.
Zunanji oddelek državnega pravobranilstva v
Kopru zastopa subjekte iz 7. člena tega zakona pred Okrajnim sodiščem v Kopru,
Okrajnim sodiščem v Ilirski Bistrici, Okrajnim sodiščem v Piranu, Okrajnim
sodiščem v Postojni, Okrajnim sodiščem v Sežani, Okrožnim sodiščem v Kopru,
Delovnim sodiščem v Kopru, Upravnim sodiščem Republike Slovenije – zunanjim
oddelkom v Novi Gorici; pred Višjim sodiščem v Kopru, Višjim delovnim in
socialnim sodiščem, Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in Ustavnim sodiščem
Republike Slovenije, kadar je na prvi stopnji odločalo sodišče z območja
sodnega okrožja Koper.
Zunanji oddelek državnega pravobranilstva v
Kranju zastopa subjekte iz 7. člena tega zakona pred Okrajnim sodiščem v
Kranju, Okrajnim sodiščem na Jesenicah, Okrajnim sodiščem v Radovljici,
Okrajnim sodiščem v Škofji Loki, Okrožnim sodiščem v Kranju, Delovnim in
socialnim sodiščem v Ljubljani – zunanjim oddelkom v Kranju, Upravnim sodiščem
Republike Slovenije; pred Višjim sodiščem v Ljubljani, Višjim delovnim in
socialnim sodiščem, Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in Ustavnim sodiščem
Republike Slovenije, kadar je na prvi stopnji odločalo sodišče z območja
sodnega okrožja Kranj.
Zunanji oddelek državnega pravobranilstva v
Murski Soboti zastopa subjekte iz 7. člena tega zakona pred Okrajnim sodiščem v
Murski Soboti, Okrajnim sodiščem v Gornji Radgoni, Okrajnim sodiščem v Lendavi,
Okrajnim sodiščem v Ljutomeru, Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, Delovnim
sodiščem v Mariboru – zunanjim oddelkom v Murski Soboti, Upravnim sodiščem
Republike Slovenije – zunanjim oddelkom v Mariboru; pred Višjim sodiščem v
Mariboru, Višjim delovnim in socialnim sodiščem, Vrhovnim sodiščem Republike
Slovenije in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, kadar je na prvi stopnji
odločalo sodišče z območja sodnega okrožja Murska Sobota.
Zunanji oddelek državnega pravobranilstva v
Novi Gorici zastopa subjekte iz 7. člena tega zakona pred Okrajnim sodiščem v
Novi Gorici, Okrajnim sodiščem v Ajdovščini, Okrajnim sodiščem v Idriji,
Okrajnim sodiščem v Tolminu, Okrožnim sodiščem v Novi Gorici, Delovnim sodiščem
v Kopru – zunanjim oddelkom v Novi Gorici, Upravnim sodiščem Republike
Slovenije – zunanjim oddelkom v Novi Gorici; pred Višjim sodiščem v Kopru,
Višjim delovnim in socialnim sodiščem, Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in
Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, kadar je na prvi stopnji odločalo
sodišče z območja sodnega okrožja Nova Gorica.
Zunanji oddelek državnega pravobranilstva v
Novem mestu zastopa subjekte iz 7. člena tega zakona pred Okrajnim sodiščem v
Novem mestu, Okrajnim sodiščem v Brežicah, Okrajnim sodiščem v Črnomlju,
Okrajnim sodiščem v Krškem, Okrajnim sodiščem v Sevnici, Okrajnim sodiščem v
Trebnjem, Okrožnim sodiščem v Novem mestu, Okrožnim sodiščem v Krškem, Delovnim
in socialnim sodiščem v Ljubljani – zunanjim oddelkom v Brežicah in zunanjim
oddelkom v Novem mestu, Upravnim sodiščem Republike Slovenije; pred Višjim
sodiščem v Ljubljani, Višjim delovnim in socialnim sodiščem, Vrhovnim sodiščem
Republike Slovenije in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, kadar je na prvi
stopnji odločalo sodišče z območja sodnega okrožja Novo mesto in Krško.
Zunanji oddelek državnega pravobranilstva
na Ptuju zastopa subjekte iz 7. člena tega zakona pred Okrajnim sodiščem na
Ptuju, Okrajnim sodiščem v Ormožu, Okrožnim sodiščem na Ptuju, Delovnim
sodiščem v Mariboru – zunanjim oddelkom na Ptuju, Upravnim sodiščem Republike
Slovenije – zunanjim oddelkom v Mariboru; pred Višjim sodiščem v Mariboru,
Višjim delovnim in socialnim sodiščem, Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in
Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, kadar je na prvi stopnji odločalo
sodišče z območja sodnega okrožja Ptuj.
20. člen
V upravnih postopkih zastopa subjekte iz 7.
člena tega zakona državno pravobranilstvo, ki na območju, kjer odloča upravni organ,
zastopa te subjekte pred sodišči.
V upravnem sporu zastopa subjekte iz 7.
člena tega zakona državni pravobranilec, ki zadevo obravnava po prejšnjem
odstavku.
IV. PREVZEM IN PREDODELITEV POSAMEZNIH ZADEV
21. člen
Generalni državni pravobranilec sme prevzeti
ali predodeliti vsako zadevo, ki se obravnava na sedežu ali zunanjem oddelku
državnega pravobranilstva, na drug zunanji oddelek ali na sedež državnega
pravobranilstva.
Generalni državni pravobranilec mora hkrati
s prevzemom ali predodelitvijo iz prejšnjega odstavka o tem obvestiti sodišče
ali upravni organ, pri katerem je zadeva v obravnavi.
V. POROČANJE, NAVODILA, OBVEŠČANJE
22. člen
Zunanji oddelki morajo v treh dneh po
prejemu odločbe, proti kateri teče rok za vložitev izrednega pravnega sredstva
ali upravnega spora, to odločbo poslati generalnemu državnemu pravobranilcu.
23. člen
Zaradi zagotavljanja usklajenega dela,
enotne prakse pri delu in enotne uporabe predpisov lahko generalni državni
pravobranilec po predhodnem sestanku z državnimi pravobranilci izdaja obvezna
splošna pisna navodila za ravnanje državnih pravobranilcev ter sklicuje
strokovna posvetovanja.
24. člen
Generalni državni pravobranilec na podlagi
letnih poročil sedeža in zunanjih oddelkov državnega pravobranilstva pripravi
skupno letno poročilo za preteklo leto do 31. maja tekočega leta in ga
pošlje ministrstvu, pristojnemu za pravosodje in Državnemu zboru Republike
Slovenije.
VI. DRŽAVNI PRAVOBRANILCI IN POMOČNIKI DRŽAVNEGA
PRAVOBRANILCA
25. člen
Za državnega pravobranilca oziroma
pomočnika državnega pravobranilca je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje
splošne pogoje:
1.
da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik,
2.
da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,
3.
da ima v Republiki Sloveniji priznan strokovni naslov univerzitetni
diplomirani pravnik oziroma temu strokovnemu naslovu enakovreden, v tujini
pridobljen strokovni naslov,
4.
da je opravil pravniški državni izpit,
5.
da je osebnostno primeren za opravljanje nalog državnega pravobranilca,
6.
da izpolnjuje posebne pogoje, določene s tem zakonom.
Ni osebnostno primeren za opravljanje nalog
državnega pravobranilca, kdor se je ali se obnaša tako, da je mogoče na podlagi
njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da nalog ne bo opravljal vestno in pošteno,
ali je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega
je podan razlog za razrešitev državnega pravobranilca (prvi odstavek 61. člena).
Za opravljanje nalog državnega
pravobranilstva v zadevah pred mednarodnimi sodišči mora oseba poleg pogojev iz
prvega odstavka tega člena izpolnjevati tudi pogoj višje ravni znanja enega od
tujih jezikov, v katerem se posluje pred mednarodnim sodiščem.
26. člen
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega
odstavka prejšnjega člena, je lahko imenovana na mesto državnega pravobranilca,
če je uspešno opravljala sodniško funkcijo najmanj šest let ali je najmanj tri
leta opravljala naloge pomočnika državnega pravobranilca ali ima najmanj devet
let delovnih izkušenj po opravljenem pravniškem državnem izpitu.
Za državnega pravobranilca je lahko
imenovan tudi univerzitetni učitelj prava, ki izpolnjuje pogoje iz prvega
odstavka prejšnjega člena, če je izvoljen najmanj v naziv docenta.
27. člen
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega
odstavka 25. člena tega zakona, je lahko imenovana na mesto pomočnika državnega
pravobranilca, če ima najmanj tri leta delovnih izkušenj po opravljenem
pravniškem državnem izpitu.
Pomočnik državnega pravobranilca zastopa
subjekte iz 7. člena tega zakona v zadevah, ki sodijo v pristojnost
okrajnih sodišč, okrožnih sodišč, delovnih in socialnih sodišč ter upravnih
organov in v okviru pooblastila generalnega državnega pravobranilca ali
državnega pravobranilca zastopa subjekte iz 7. člena tega zakona v drugih
zadevah ter opravlja druge naloge po tem zakonu.
28. člen
Za delovne izkušnje iz 26. in 27. člena tega zakona se štejejo delovne izkušnje, pridobljene pri opravljanju poklica
odvetnika ali notarja ali pri opravljanju pravnih del v državnem organu, pri
pravni ali fizični osebi.
29. člen
Generalnega državnega pravobranilca imenuje
na predlog Vlade Republike Slovenije Državni zbor Republike Slovenije izmed
državnih pravobranilcev za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Državnega pravobranilca in pomočnika
državnega pravobranilca imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra,
pristojnega za pravosodje, po predhodnem mnenju generalnega državnega
pravobranilca za osem let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Akt o imenovanju iz prvega in drugega
odstavka tega člena se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
30. člen
Prosto mesto državnega pravobranilca in
pomočnika državnega pravobranilca razpiše ministrstvo, pristojno za pravosodje,
najkasneje v enem mesecu po prejemu obrazloženega predloga generalnega
državnega pravobranilca.
Mesto generalnega državnega pravobranilca
razpiše ministrstvo, pristojno za pravosodje, po uradni dolžnosti najkasneje
tri mesece pred iztekom mandata iz prvega odstavka prejšnjega člena.
Razpis iz prvega in drugega odstavka tega
člena se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Razpisni rok za prijavljanje ne sme biti
krajši od 15 dni.
31. člen
Kandidati morajo prijavi priložiti
življenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti po pridobljeni diplomi,
dokazila o izpolnjevanju splošnih pogojev ter dokazila o izpolnjevanju posebnih
pogojev za imenovanje na mesto državnega pravobranilca oziroma pomočnika
državnega pravobranilca.
Ministrstvo, pristojno za pravosodje,
pošlje kandidature vseh kandidatov, ki so se prijavili v razpisnem roku in
izpolnjujejo splošne in posebne pogoje (razpisno gradivo), v 15 dneh po prejemu
popolnih vlog generalnemu državnemu pravobranilcu.
Kandidature, ki so bile vložene po izteku
razpisnega roka, ter kandidature, ki glede pogojev iz prvega odstavka tega
člena niso popolne, ministrstvo, pristojno za pravosodje, po izvedenem upravnem
postopku zavrže v skladu z zakonom.
Zoper sklep ministrstva, pristojnega za
pravosodje, iz prejšnjega odstavka, je dovoljeno sprožiti upravni spor v 15
dneh od dneva vročitve sklepa. Pristojno sodišče mora odločiti v upravnem sporu
v dveh mesecih od vložitve tožbe.
Kadar je v primeru iz prejšnjega odstavka
sprožen upravni spor, se nadaljnji postopek glede razpisanega prostega mesta do
pravnomočne odločbe pristojnega sodišča prekine.
32. člen
Generalni državni pravobranilec po obravnavanju
vseh kandidatur ter po opravljenem razgovoru s kandidati oblikuje mnenje o vseh
prijavljenih kandidatih za mesta državnega pravobranilca oziroma pomočnika
državnega pravobranilca, pri čemer po vrstnem redu navede kandidate, ki jih
šteje za najustreznejše za zasedbo razpisanih mest in to obrazloži ter mnenje
skupaj z razpisnim gradivom pošlje ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, v 30
dneh od dneva, ko prejme razpisno gradivo.
33. člen
Minister, pristojen za pravosodje, pri
izbiri kandidata za razpisano mesto, ki ga bo predlagal za imenovanje na
položaj državnega pravobranilca oziroma pomočnika državnega pravobranilca, ni
vezan na mnenje generalnega državnega pravobranilca.
Minister, pristojen za pravosodje, predlaga
Vladi Republike Slovenije v imenovanje enega kandidata za vsako razpisano
mesto.
Če Vlada Republike Slovenije na razpisano
mesto ne imenuje predlaganega kandidata iz prejšnjega odstavka, minister,
pristojen za pravosodje, lahko po postopku, določenem v tem zakonu, opravi
ponovno izbiro med prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, ali pa
odloči, da se ponovi razpis za razpisano mesto.
33.a člen
Minister, pristojen za pravosodje, vroči
predlog za imenovanje iz 33. člena tega zakona oziroma akt o imenovanju iz
29. člena tega zakona vsem kandidatom, ki so se prijavili na prosto mesto
državnega pravobranilca oziroma pomočnika državnega pravobranilca, pa njihove
prijave niso bile zavržene po tretjem odstavku 31. člena tega zakona.
34. člen
Šteje se, da je z dnem, ko Vlada Republike
Slovenije izda akt o imenovanju kandidata na razpisano mesto, državni
pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca imenovan na razpisano
mesto.
Ko Vlada Republike Slovenije imenuje
kandidata na razpisano mesto, generalni državni pravobranilec odloči o
razvrstitvi imenovanega v plačni razred, ki ustreza razpisanemu mestu.
Državni pravobranilec oziroma pomočnik
državnega pravobranilca nastopi delo z dnem, ki je določen v aktu Vlade
Republike Slovenije.
35. člen
Če je razpis razpisanega mesta neuspešen, mora
ministrstvo, pristojno za pravosodje, v enem mesecu ponoviti razpis.
36. člen
V postopku za izbiro kandidatov za mesto
generalnega državnega pravobranilca oblikuje mnenje po 32. členu tega zakona
minister, pristojen za pravosodje, in ga pošlje Vladi Republike Slovenije.
37. člen
Generalnega državnega pravobranilca v
njegovi odsotnosti nadomešča namestnik.
Namestnika generalnega državnega
pravobranilca imenuje generalni državni pravobranilec izmed državnih
pravobranilcev.
Generalni državni pravobranilec z letnim
razporedom imenuje namestnika generalnega državnega pravobranilca ter vodje
notranjih in zunanjih oddelkov državnega pravobranilstva.
Če je vodja oddelka dalj časa odsoten
oziroma zadržan, suspendiran ali iz drugih razlogov ne more opravljati svojih
funkcij in nalog, generalni državni pravobranilec imenuje začasnega vodjo za
šest mesecev. Začasno vodenje se lahko podaljša za največ šest mesecev, če je
to potrebno zaradi učinkovitega delovanja oddelka.
Začasno vodenje ne vpliva na položaj, plačo
in druge pravice, ki jih je imel državni pravobranilec, preden je bil imenovan
za začasnega vodjo, pripada pa mu ustrezen položajni dodatek za obdobje
začasnega vodenja.
Z letnim razporedom generalni državni
pravobranilec razporeja državne pravobranilce, pomočnike državnega
pravobranilca, višje strokovne sodelavce in strokovne sodelavce v posamezne
notranje oddelke in določi notranje oddelke.
37.a člen
Zaradi zagotovitve nemotenega dela
državnega pravobranilstva lahko generalni državni pravobranilec s pisno odredbo
prerazporedi državnega pravobranilca oziroma pomočnika državnega pravobranilca,
največ za čas do enega leta, na drug zunanji oddelek ali na sedež.
V času prerazporeditve državnega
pravobranilca oziroma pomočnika državnega pravobranilca s sedeža na zunanji
oddelek se državnemu pravobranilcu oziroma pomočniku državnega pravobranilca ne
spremenita položaj in plača, državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega
pravobranilca z zunanjega oddelka, ki je prerazporejen na državno
pravobranilstvo na sedežu, pridobi za čas prerazporeditve pravico do plače in
dodatkov, kot jih ima državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega
pravobranilca na sedežu.
38. člen
Število mest državnih pravobranilcev in
pomočnikov državnega pravobranilca določi minister, pristojen za pravosodje, po
predhodnem mnenju generalnega državnega pravobranilca.
VII. JAVNI USLUŽBENCI DRŽAVNEGA PRAVOBRANILSTVA
39. člen
Državno pravobranilstvo ima potrebno
število uradniških in strokovno-tehničnih delovnih mest. Za izvrševanje zadev
pravobranilske uprave ima državno pravobranilstvo generalnega sekretarja, ki je
položajno uradniško delovno mesto.
Za opravljanje strokovnih nalog ima državno
pravobranilstvo potrebno število strokovnih sodelavcev in višjih strokovnih
sodelavcev.
Strokovni sodelavec je lahko, kdor
izpolnjuje splošne pogoje za sklenitev pogodbe o zaposlitvi v državnem organu,
je državljan Republike Slovenije, aktivno obvlada slovenski jezik, ima v
Republiki Sloveniji priznan strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik
oziroma temu strokovnemu naslovu enakovreden v tujini pridobljen strokovni
naslov in ima opravljen pravniški državni izpit.
Višji strokovni sodelavec je lahko, kdor
izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka in ima najmanj štiri leta delovnih
izkušenj na pravnih delih.
39.a člen
Sistemizacijo uradniških in
strokovno-tehničnih delovnih mest določi generalni državni pravobranilec.
Merila za določitev števila delovnih mest
iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za pravosodje, glede na
povprečno obremenitev in pričakovano storilnost za posamezno vrsto delovnih
mest.
Državno pravobranilstvo ima potrebno
število pripravniških mest za pripravnike, ki se v skladu z zakonom, ki ureja
pravniški državni izpit, usposabljajo za delo v državnem pravobranilstvu.
40. člen
(prenehal
veljati)
41. člen
Višji strokovni sodelavci in strokovni
sodelavci v posameznih zadevah pripravljajo strokovne podlage za sprejetje
odločitev, pripravljajo predloge vlog, po pooblastilu državnega pravobranilca
oziroma pomočnika državnega pravobranilca nadomeščajo le-te pri zastopanju pred
okrajnimi in okrožnimi sodišči, delovnimi in socialnimi sodišči ter upravnimi
organi, spremljajo in proučujejo prakso tujih sodišč ter opravljajo druge
strokovne naloge po odredbi državnega pravobranilca oziroma pomočnika državnega
pravobranilca.
VIII. PRAVICE DRŽAVNIH PRAVOBRANILCEV IN POMOČNIKOV DRŽAVNIH
PRAVOBRANILCEV
1. Plača
42. člen
Državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega
pravobranilca ima pravico do osnovne plače, ki ustreza plačnemu razredu za
funkcijo, na katero je imenovan.
Državni pravobranilec oziroma pomočnik
državnega pravobranilca ima pravico do dodatkov kot dela plače v višini in pod
pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
Državnemu pravobranilcu oziroma pomočniku
državnega pravobranilca se plača med trajanjem funkcije ne sme znižati, razen v
primerih, ki jih določa ta zakon.
43. člen
Plača državnega pravobranilca oziroma pomočnika
državnega pravobranilca se določi tako, da se vrednost plačnega razreda, v
katerega je državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca
uvrščen, poveča za dodatek ali dodatke, do katerih je državni pravobranilec
oziroma pomočnik državnega pravobranilca upravičen v skladu z zakonom, ki ureja
sistem plač v javnem sektorju.
44. člen
Generalni državni pravobranilec in
namestnik generalnega državnega pravobranilca sta ob imenovanju uvrščena v
plačni razred, določen z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
Državni pravobranilec in pomočnik državnega
pravobranilca sta ob prvem imenovanju uvrščena v izhodiščni plačni razred,
določen z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Izhodiščni plačni
razred državnega pravobranilca je enak izhodiščnemu plačnemu razredu višjega
sodnika, izhodiščni plačni razred pomočnika državnega pravobranilca pa
izhodiščnemu plačnemu razredu okrajnega sodnika. V plačni razred ju uvrsti
generalni državni pravobranilec.
Državni pravobranilec oziroma pomočnik
državnega pravobranilca je ob ponovnem imenovanju na to funkcijo uvrščen
najmanj v plačni razred, ki ga je pridobil ob zadnjem napredovanju.
45. člen
(črtan)
45.a člen
(črtan)
45.b člen
(črtan)
45.c člen
(črtan)
46. člen
(črtan)
47. člen
(črtan)
48. člen
(črtan)
49. člen
Plača državnega pravobranilca oziroma
pomočnika državnega pravobranilca, določena po določbah tega zakona, se lahko
zmanjša na podlagi pravnomočne sodbe, izdane v disciplinskem postopku, ali
odločbe pristojnega organa za čas, ko je državni pravobranilec ali pomočnik
državnega pravobranilca začasno odstavljen z dela ali je zoper njega odrejen
pripor.
50. člen
Predpisi o pokojninskem in invalidskem ter
zdravstvenem in drugem socialnem zavarovanju, ki veljajo za osebe v delovnem
razmerju, se uporabljajo tudi za državne pravobranilce in pomočnike državnega
pravobranilca, če ni z zakonom drugače določeno.
Služba v državnem pravobranilstvu na mestu
državnega pravobranilca in pomočnika državnega pravobranilca se šteje v delovno
dobo.
2. Napredovanje
51. člen
Z nastopom funkcije pridobita državni
pravobranilec in pomočnik državnega pravobranilca pravico do napredovanja.
Pogoji za napredovanje v višji plačni
razred so strokovno znanje in uspešno opravljanje nalog.
Napredovanje zajema napredovanje v višje
plačne razrede znotraj določene plačne lestvice za posamezno funkcijo.
Izpolnjevanje pogojev za napredovanje se ugotovi z oceno dela državnega
pravobranilca oziroma pomočnika državnega pravobranilca (v nadaljnjem besedilu:
ocena dela). V okviru razponov, ki jih določa zakon, ki ureja sistem plač v
javnem sektorju, lahko pomočnik državnega pravobranilca napreduje za največ
štiri plačne razrede, državni pravobranilec pa največ za dva plačna razreda.
Merila za ugotavljanje izpolnjevanja
pogojev za napredovanje so predvsem:
-
kakovost opravljenega dela,
-
nazivi, pridobljeni s podiplomskim študijem,
-
specializacije,
-
objavljanje strokovnih člankov, razprav in
knjig,
-
delovne sposobnosti,
-
ažurnost pri izpolnjevanju delovnih obveznosti,
-
sposobnost komuniciranja z državnimi organi in
s strankami.
Iz ocene dela mora biti razvidno
izpolnjevanje meril iz prejšnjega odstavka.
51.a člen
Oceno dela izdela generalni državni
pravobranilec in z njo seznani ocenjevanega državnega pravobranilca oziroma
pomočnika državnega pravobranilca.
Če iz ocene dela izhaja, da državni
pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca ne izpolnjuje pogojev za
napredovanje, ne more napredovati v skladu s prejšnjim členom.
Ocenjevani državni pravobranilec oziroma
pomočnik državnega pravobranilca, ki se z oceno dela ne strinja, se lahko v
osmih dneh pritoži pri personalni komisiji.
Personalno komisijo sestavlja pet članov,
ki jih imenuje generalni državni pravobranilec za štiri leta. Tri člane
komisije imenuje med državnimi pravobranilci s sedeža državnega pravobranilstva
in dva člana med državnimi pravobranilci iz zunanjih oddelkov državnega
pravobranilstva. Predsednika komisije izvolijo njeni člani med seboj. Komisija
sprejme poslovnik o delu.
Personalna komisija lahko pritožbo zoper oceno
dela zavrne ali pa oceno dela razveljavi in zahteva od generalnega državnega
pravobranilca, da izdela novo oceno, iz katere mora biti razvidno izpolnjevanje
meril za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za napredovanje.
52. člen
Državni pravobranilec in pomočnik državnega
pravobranilca lahko napredujeta v višji plačni razred vsaka tri leta.
Obdobje iz prejšnjega odstavka teče od
imenovanja oziroma od zadnjega napredovanja.
Izjemoma lahko državni pravobranilec
oziroma pomočnik državnega pravobranilca, ki v krajšem času izkaže
izpolnjevanje pogojev za napredovanje, napreduje prej kakor v treh letih,
vendar ne prej kakor v dveh letih od imenovanja oziroma zadnjega napredovanja.
Če iz ocene dela izhaja, da državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega
pravobranilca izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, lahko napreduje v
plačni razred, ki je po vrsti naslednji višji od plačnega razreda, v katerega
bi napredoval po prvem odstavku tega člena.
53. člen
Na podlagi ocene o izpolnjevanju oziroma
neizpolnjevanju pogojev za napredovanje generalni državni pravobranilec oziroma
pomočnik državnega pravobranilca z odločbo ugotovi, da državni pravobranilec:
-
ne izpolnjuje pogojev za napredovanje,
-
izpolnjuje pogoje za napredovanje,
-
izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje.
Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena
ima državni pravobranilec pravico do pritožbe v osmih dneh na Vlado Republike
Slovenije.
54. člen
O napredovanju državnega pravobranilca
odloča generalni državni pravobranilec.
3. Druge pravice
55. člen
Glede pravice do nadomestila plače za čas
rednega letnega, izrednega plačanega dopusta in za prvih 30 dni zadržanosti z
dela zaradi bolezni ali poškodbe, pravice do drugih prejemkov in povračil,
pravice do rednega letnega dopusta, izrednega plačanega in neplačanega dopusta,
se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo sodniško službo, razen če ta
zakon določa drugače.
Pogoje in višino prejemkov iz prejšnjega
odstavka določi generalni državni pravobranilec na predlog ministra,
pristojnega za pravosodje.
Primere in razloge, v katerih in zaradi
katerih se državnemu pravobranilcu odobri izredni plačani ali neplačani dopust,
določi generalni državni pravobranilec.
O trajanju rednega dopusta in o odobritvi
izrednega plačanega ali neplačanega dopusta državnemu pravobranilcu odloča
generalni državni pravobranilec.
O udeležbi državnega pravobranilca v
izobraževalnih oblikah, posvetovanjih in o drugih strokovnih srečanjih odloča
generalni državni pravobranilec.
O pritožbi zoper odločbo iz prejšnjih
odstavkov odloča Vlada Republike Slovenije.
O trajanju rednega dopusta in o odobritvi
izrednega plačanega oziroma neplačanega dopusta za generalnega državnega
pravobranilca odloča minister, pristojen za pravosodje.
55.a člen
Za strokovno izpopolnjevanje in
usposabljanje državnih pravobranilcev oziroma pomočnikov državnega
pravobranilca, javnih uslužbencev državnega pravobranilstva in pripravnikov za
delo na državnem pravobranilstvu se smiselno uporabljajo določbe glede
sodnikov, sodnega osebja in sodniških pripravnikov o izobraževanju iz zakona,
ki ureja sodišča, zakona, ki ureja sodniško službo in zakona, ki ureja
pravniški državni izpit.
4. Službeno oblačilo in izkaznica
56. člen
Državni pravobranilec in pomočnik državnega
pravobranilca nastopata pred sodiščem v službenem oblačilu, katerega obliko in
način nošenja predpiše minister, pristojen za pravosodje.
Osebe iz prejšnjega odstavka in višji
strokovni ter strokovni sodelavci izkazujejo svoj položaj, ko pred sodišči in
drugimi organi nastopajo v imenu državnega pravobranilstva z izkaznico, ki jo
predpiše minister, pristojen za pravosodje.
IX. DOLŽNOSTI DRŽAVNEGA PRAVOBRANILCA IN NEZDRUŽLJIVOST
FUNKCIJE DRŽAVNEGA PRAVOBRANILCA
57. člen
Glede dolžnosti državnega pravobranilca ter
nezdružljivosti oziroma združljivosti funkcije državnega pravobranilca, se
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodniško službo, če ta zakon ne
določa drugače.
O sprejemu dela, ki ga državni
pravobranilec lahko opravlja poleg funkcije državnega pravobranilca, mora
državni pravobranilec pisno obvestiti generalnega državnega pravobranilca.
Če generalni državni pravobranilec meni, da
gre za dela, ki jih državni pravobranilec po določbah tega zakona ne sme
opravljati, jih državnemu pravobranilcu prepove sprejeti.
X. KADROVSKA EVIDENCA
58. člen
Za kadrovsko evidenco državnih
pravobranilcev, pomočnikov državnih pravobranilcev in drugih zaposlenih v
državnem pravobranilstvu se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejata
sodišča oziroma sodniško službo, če s tem zakonom ni drugače določeno.
Podatki iz evidence, za katere je po
prejšnjem odstavku določeno, da se pošiljajo v zapečateni pisemski ovojnici z
oznako “zaupno”, se pošljejo generalnemu državnemu pravobranilcu na njegovo
zahtevo, s tem da mora podatke pregledati osebno, po končanem pregledu pa jih
mora vrniti ministrstvu, pristojnemu za pravosodje.
Generalni državni pravobranilec lahko od
ministrstva, pristojnega za pravosodje, zahteva vse podatke iz kadrovske
evidence, ki se nanašajo na državne pravobranilce, pomočnike državnega
pravobranilca in druge zaposlene v državnem pravobranilstvu.
XI. PRENEHANJE FUNKCIJE IN RAZREŠITEV
59. člen
Državnemu pravobranilcu funkcija preneha:
1.
z upokojitvijo, vendar najkasneje, ko dopolni 70 let starosti;
2.
če izgubi državljanstvo Republike Slovenije;
3.
če izgubi poslovno sposobnost ali zdravstveno zmožnost za opravljanje
službe;
4.
če se odpove službi državnega pravobranilca;
5.
če se ukine zunanji oddelek in državnemu pravobranilcu ni mogoče
zagotoviti, da nadaljuje z delom na sedežu ali drugem zunanjem oddelku;
6.
če državni pravobranilec sprejme funkcijo ali začne opravljati dejavnost
ali sklene delovno razmerje ali kljub prepovedi opravlja dejavnost ali delo, ki
ni združljivo s funkcijo državnega pravobranilca;
7.
če po izteku mandatne dobe ni ponovno imenovan.
Šteje se, da je razlog iz 1. točke
prejšnjega odstavka nastopil z iztekom leta, v katerem je državni pravobranilec
dosegel starostno mejo za upokojitev, razlog iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka z dnem pravnomočnosti odločbe pristojnega organa, razlog iz 5.
točke prejšnjega odstavka z dnem prenehanja dela zunanjega oddelka, razlog iz
6. točke prejšnjega odstavka z dnem nastopa funkcije oziroma dela, ki ni
združljivo s funkcijo državnega pravobranilca, razlog iz 7. točke prejšnjega
odstavka pa z dnem, ko je bil sprejet sklep Vlade Republike Slovenije, da se
državni pravobranilec ne imenuje ponovno na funkcijo državnega pravobranilca.
Funkcija generalnega državnega
pravobranilca iz razloga po 4. točki prvega odstavka tega člena preneha 60. dan
po prispetju odpovedi generalnega državnega pravobranilca v Državni zbor
Republike Slovenije, funkcija državnega pravobranilca in pomočnika pa 60. dan
po sprejetju odpovedi na Vlado Republike Slovenije.
O prenehanju funkcije iz prejšnjega
odstavka izda pristojni organ ugotovitveno odločbo o prenehanju funkcije.
60. člen
S prenehanjem funkcije državnega
pravobranilca po 3. in 5. točki prvega odstavka prejšnjega člena pridobi
državni pravobranilec pravico do predčasne upokojitve, če izpolnjuje pogoje, ki
jih za predčasno upokojitev določajo predpisi o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju.
Državni pravobranilec, ki mu je prenehala
funkcija iz razloga po 7. točki prvega odstavka prejšnjega člena in iz
objektivnih razlogov ne more skleniti delovnega razmerja za delovno mesto, ki
ustreza stopnji njegove izobrazbe za določeno vrsto poklica in izpolnjenim
letom delovnih izkušenj, ima do nastopa drugega dela ali do izpolnitve pogojev
za upokojitev, pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejemal,
če bi opravljal funkcijo, vendar najdalj za tri mesece.
61. člen
Državni pravobranilec se razreši, če je
obsojen za kaznivo dejanje, storjeno z zlorabo svoje funkcije ali za drugo
kaznivo dejanje na zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, ali na krajšo
zaporno ali neprostostno kazen, če gre za kaznivo dejanje, zaradi katerega je
osebnostno neprimeren za opravljanje funkcije državnega pravobranilca.
Sodišče mora v primerih iz prejšnjega
odstavka poslati pravnomočno sodbo ministru, pristojnemu za pravosodje, in
generalnemu državnemu pravobranilcu.
O razrešitvi državnega pravobranilca po tem
členu odloča Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za
pravosodje, o razrešitvi generalnega državnega pravobranilca pa Državni zbor
Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije.
62. člen
Generalnemu državnemu pravobranilcu preneha
ta funkcija:
1.
če mu preneha ali je razrešen funkcije državnega pravobranilca;
2.
če se odpove funkciji generalnega državnega pravobranilca;
3.
če po poteku dobe iz 29. člena tega zakona ni ponovno imenovan;
4.
če svoje funkcije ne opravlja po predpisih in pravočasno;
5.
če s svojim ukrepanjem in ravnanjem izkaže, da ni sposoben ali primeren
za opravljanje vodstvene funkcije.
Generalnemu državnemu pravobranilcu mora
biti v postopku razrešitve iz razlogov po 4. in 5. točki prejšnjega odstavka dana možnost, da se pisno izjavi o vseh okoliščinah, ki zadevajo razrešitveni
razlog.
O razrešitvi s funkcije generalnega
državnega pravobranilca odloča Državni zbor Republike Slovenije.
Funkcija generalnega državnega pravobranilca
iz razlogov po 2. točki prvega odstavka tega člena preneha 30. dan po sprejetju
odpovedi v Državnem zboru Republike Slovenije.
Razrešitev s funkcije generalnega državnega
pravobranilca ne vpliva na položaj, pravice in odgovornosti, ki jih ima
razrešeni kot državni pravobranilec.
XII. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST IN SUSPENZ
63. člen
Državni pravobranilec disciplinsko
odgovarja, če je kršil dolžnost državnega pravobranilca ali ugled in
dostojanstvo funkcije državnega pravobranilca.
Državnega pravobranilca ni mogoče klicati
na disciplinsko odgovornost za mnenja, ki jih je dal pri delu v zadevi, ki jo
je obravnaval.
Uvedbo disciplinskega postopka zoper
državnega pravobranilca imata pravico zahtevati generalni državni pravobranilec
in minister, pristojen za pravosodje.
Na podlagi pisno vložene zahteve iz
prejšnjega odstavka mora disciplinski tožilec zahtevati uvedbo disciplinskega
postopka.
Določbe tega zakona o disciplinski
odgovornosti se ne uporabljajo za generalnega državnega pravobranilca.
64. člen
Disciplinske sankcije po tem zakonu so:
1.
razrešitev funkcije državnega pravobranilca,
2.
ustavitev napredovanja,
3.
zmanjšanje plače.
Ustavitev napredovanja se izreče za tri
leta. Zmanjšanje plače se izreče do višine 20% za čas do enega leta.
65. člen
Disciplinska sankcija iz 1. točke prvega
odstavka prejšnjega člena se lahko izreče samo za naslednje kršitve dolžnosti:
1.
neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno ali malomarno opravljanje
službenih dolžnosti;
2.
neupravičena odklonitev izpolnjevanja službene dolžnosti;
3.
kršitev predpisov o varovanju državne in uradne tajnosti;
4.
nedostojno in žaljivo obnašanje do posameznikov, državnih organov ter
pravnih oseb v zvezi z opravljanjem funkcije državnega pravobranilca in zunaj
nje.
66. člen
Disciplinskega postopka zoper državnega
pravobranilca ni mogoče uvesti, ko pretečeta dve leti od dneva kršitve.
Izvršitev izrečene disciplinske sankcije
zastara v enem letu.
67. člen
V disciplinskem postopku zoper državnega
pravobranilca odloča na prvi stopnji generalni državni pravobranilec, na drugi
stopnji pa disciplinska komisija, ki jo sestavlja pet članov, izvoljenih izmed
državnih pravobranilcev.
Funkcijo disciplinskega tožilca opravlja
državni pravobranilec.
Način volitev članov disciplinske komisije
in imenovanje disciplinskega tožilca se določi s predpisi iz drugega odstavka
4. člena tega zakona.
68. člen
Če je zoper državnega pravobranilca uveden
kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja iz 61. člena tega zakona generalni
državni pravobranilec odloči, da se državni pravobranilec začasno odstrani z
opravljanja funkcije (suspenz).
O suspenzu generalnega državnega
pravobranilca odloča Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega
za pravosodje.
Če je zoper državnega pravobranilca uveden
disciplinski postopek zaradi disciplinske kršitve iz 65. člena tega zakona,
lahko generalni državni pravobranilec zoper državnega pravobranilca odredi
suspenz.
Zoper odločbo o suspenzu ni pritožbe.
XII.a POSEBNA DOLOČBA
68.a člen
(prenehal
veljati)
Zakon o državnem pravobranilstvu – ZDPra
(Uradni list RS, št. 20/97)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
69. člen
Državno pravobranilstvo se organizira po
tem zakonu v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.
V 30 dneh po uveljavitvi tega zakona določi
minister, pristojen za pravosodje, število državnih pravobranilcev, pomočnikov
državnega pravobranilca, višjih strokovnih sodelavcev, strokovnih sodelavcev
ter upravnotehničnega ter drugega osebja državnega pravobranilstva.
V roku iz prvega odstavka tega člena se v
skladu z določbami tega zakona ob upoštevanju izpolnjevanja meril za
napredovanje opravi uvrstitev generalnega državnega pravobranilca in državnih
pravobranilcev v plačilne razrede.
V roku iz prvega odstavka tega člena izda
generalni državni pravobranilec predpise iz drugega odstavka 4. člena tega
zakona.
70. člen
Javni pravobranilec Republike Slovenije in
njegovi namestniki, ki so bili imenovani po zakonu o javnem pravobranilstvu
(Uradni list SRS, št. 19/76, 31/84 in Uradni list RS, št. 8/90 in 5/91) in
namestniki javnega pravobranilca Republike Slovenije po drugem odstavku 2.
člena zakona o začasni ureditvi organizacije in pristojnosti občinskih sodnikov
za prekrške in občinskih javnih pravobranilcev (Uradni list RS, št. 82/95) z
dnem uveljavitve tega zakona nadaljujejo z delom kot generalni državni
pravobranilec in kot državni pravobranilci do izteka mandatne dobe, za katero
so bili imenovani.
Do imenovanja za državne pravobranilce po
določbah tega zakona se za razrešitev javnih pravobranilcev iz prejšnjega
odstavka smiselno uporabljajo določbe zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni
list SRS, št. 19/76 in 31/84 ter Uradni list RS, št. 8/90, 5/91), ki se
nanašajo na razrešitev javnih pravobranilcev in njihovih namestnikov (17., 18. in 23. člen zakona o javnem pravobranilstvu).
71. člen
Javni pravobranilci in njihovi namestniki,
ki ob uveljavitvi tega zakona opravljajo pravobranilsko funkcijo, imajo pravico
prijaviti kandidaturo za pravobranilsko mesto, ki ga zasedajo, po določbah tega
zakona za imenovanje v pravobranilsko funkcijo, pred iztekom svojega mandata.
Kandidaturo prijavijo ministru, pristojnemu za pravosodje.
V primeru iz prejšnjega odstavka se šteje,
da se pravobranilec odpove svojemu mandatu, zaradi česar se njegovo
pravobranilsko mesto šteje za prosto in ga mora ministrstvo, pristojno za
pravosodje, razpisati v 15 dneh po prejemu pravobranilčeve kandidature.
Pravobranilcu iz prvega odstavka tega člena
preneha sedanji mandat z dnem, ko ga imenuje Vlada Republike Slovenije.
Pravobranilec iz prvega odstavka tega člena, ki ni bil imenovan v funkcijo po
tem zakonu, ima pravice, ki jih zakon o javnem pravobranilstvu (Uradni list
SRS, št. 19/76 in 31/84 ter Uradni list RS, št. 8/90 in 5/91) določa za javne
pravobranilce, ki niso bili ponovno imenovani.
Pravica iz prvega in tretjega odstavka tega
člena pripada tudi javnemu pravobranilcu, ki ob uveljavitvi tega zakona
opravlja funkcijo javnega pravobranilca Republike Slovenije.
72. člen
Javni pravobranilci in namestniki javnih
pravobranilcev, ki glede na organizacijo državnega pravobranilstva po 69. členu
tega zakona zaradi skrčitve delovnih mest ne nadaljujejo z delom po 70. členu
tega zakona, imajo pravice, ki jih zakon o javnem pravobranilstvu (Uradni list
SRS, št. 19/76 in 31/84 ter Uradni list RS, št. 8/90 in 5/91) določa za javne
pravobranilce, ki niso bili ponovno imenovani (18. člen zakona o javnem
pravobranilstvu).
73. člen
Strokovni sodelavci, administrativni,
računovodski, tehnični in drugi delavci iz 3. člena zakona o začasni ureditvi
organizacije in pristojnosti občinskih sodnikov za prekrške in občinskih javnih
pravobranilcev (Uradni list RS, št. 82/94) z dnem uveljavitve tega zakona
nadaljujejo z delom v državnem pravobranilstvu.
74. člen
Zunanji oddelki državnega pravobranilstva
opravljajo delo v dosedanjih prostorih in z delovnimi sredstvi, ki so jih
uporabljali na dan 31. 12. 1994. Sredstva za uporabo prostorov in sredstev
se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
75. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata
veljati zakon o javnem pravobranilstvu (Uradni list SRS, št. 19/76 in 31/84 ter
Uradni list RS, št. 8/90 in 5/91) in določbe zakona o začasni ureditvi
organizacije in pristojnosti občinskih sodnikov za prekrške in občinskih javnih
pravobranilcev (Uradni list RS, št. 82/94) v delu, ki se nanašajo na javne
pravobranilce.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se
za državne pravobranilce iz prvega odstavka 70. člena tega zakona uporabljajo
določbe zakona o javnem pravobranilstvu, ki se nanašajo na razrešitev javnega
pravobranilca in njegovih namestnikov, za javne pravobranilce in njihove
namestnike iz tretjega odstavka 71. člena tega zakona pa določbe zakona o
javnem pravobranilstvu, ki se nanašajo na javne pravobranilce, ki niso bili
ponovno imenovani.
Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha
uporabljati 1. člen zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih
in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94) v delu, ki se
nanaša na javne pravobranilce.
76. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o javnih uslužbencih – ZJU (Uradni list
RS, št. 56/02)
v zvezi s prenehanjem veljavnosti 40. člena zakona določa:
»Z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon,
prenehajo veljati določbe 40. člena.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»204. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne eno leto po
objavi.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
državnem pravobranilstvu – ZDPra-A (Uradni list RS, št. 17/06)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
Državni pravobranilec, ki je uvrščen v
plačilni razred na podlagi določb Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni
list RS, št. 20/97 in 56/02), se uvrsti v plačni razred v skladu s tem zakonom
in zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju tako, da vrednost plačnega
razreda, v katerega je uvrščen ustreza njegovi osnovni plači, ki zajema
doseženi koeficient plačilnega razreda in dodatek za državnega pravobranilca.
Odločbe o uvrstitvi državnih pravobranilcev
v nove plačne razrede, začnejo veljati z začetkom uporabe tega zakona.
Izdaja odločbe o uvrstitvi državnega
pravobranilca v plačni razred ne sme poslabšati položaja državnega
pravobranilca v zvezi z njegovim napredovanjem.
35. člen
(poseg odločbe US o
načinu izvrševanja tega člena)
Do uveljavitve kolektivne pogodbe za javni
sektor se začasno uporablja višina dodatkov, do katerih so upravičeni državni
pravobranilci in pomočniki državnega pravobranilca in sicer:
-
dodatek za delovno dobo v višini 0,3% od
osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe;
-
dodatek za mentorstvo za največ 20 ur mesečno,
pri čemer je dodatek za mentorstvo določen v višini 15% urne postavke osnovne
plače mentorja in se obračunava le za čas, ko državni pravobranilec dela v
pogojih, zaradi katerih mu ta dodatek pripada;
-
dodatek za specializacijo, magisterij in
doktorat, pri čemer je dodatek določen v nominalnem znesku, in sicer dodatek za
specializacijo znaša 10.000 tolarjev bruto, za magisterij 15.000 tolarjev bruto
in za doktorat 25.000 tolarjev bruto;
-
dodatek za manj ugodne delovne pogoje v višini
5% urne postavke osnovne plače;
-
dodatek za izmensko delo v popoldanski in nočni
izmeni v višini 5% urne postavke osnovne plače in se obračunava le za čas, ko
državni pravobranilec dela v pogojih, zaradi katerih mu ta dodatek pripada;
-
dodatek za delo v deljenem delovnem času v
višini 3% urne postavke osnovne plače, če prekinitev delovnega časa traja več
kot 3 ure in se obračuna le za čas, ko državni pravobranilec dela v deljenem
delovnem času;
-
dodatek za delo v nedeljo ali delo na dan, ki
je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik v višini 20% urne postavke
osnovne plače in se obračuna le za čas, ko državni pravobranilec dela v nedeljo
ali na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik;
-
dodatek za delo preko polnega delovnega časa v
višini 10% urne postavke osnovne plače in se obračuna le za čas, ko državni
pravobranilec dela preko polnega delovnega časa.
36. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem
začetka uporabe Odloka o plačah funkcionarjev.
Določba 2. člena tega zakona se začne
uporabljati 1. januarja 2007 za obveznosti, ki so dospele od
1. januarja 2007 dalje. Obveznosti zagotavljanja in plačevanja sredstev
najemnin za najete prostore državnega pravobranilstva, ki so dospele pred
1. januarjem 2007, pa gredo v breme državnega pravobranilstva, ki ima te
prostore najete.«.
Odločba o delni ugotovitvi neustavnosti Zakona
o sodniški službi, Zakona o državnem tožilstvu, Zakona o državnem pravobranilstvu,
Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in Odloka o plačah funkcionarjev
(Uradni list RS, št. 1/07)
določa:
»1. V neskladju z Ustavo so:
[…]
-
prva alineja 35. člena Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 17/06 – v
nadaljevanju ZDPra-A), kolikor se nanaša na državne pravobranilce, ki so bili
na funkcijo imenovani pred začetkom uporabe nove plačne ureditve;
[…]
2. Državni zbor je dolžan neskladnosti z Ustavo, ugotovljene
v prejšnji točki, odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem
listu Republike Slovenije.
3. Do odprave neustavnosti, ugotovljenih s to odločbo, se
plače funkcionarjev, razen plač funkcionarjev v lokalnih skupnostih, še naprej
obračunavajo in izplačujejo po predpisih, na podlagi katerih so se obračunavale
in izplačevale do 1. 3. 2006, in na podlagi individualnih odločb, izdanih na
podlagi teh predpisov.
[…]«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
državnem pravobranilstvu – ZDPra-B (Uradni list RS, št. 57/07)
spreminja 34. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem
pravobranilstvu – ZDPra-A (Uradni list RS, št. 17/06)
tako, da se glasi:
»34. člen
Državni pravobranilec, ki je uvrščen v
plačilni razred na podlagi določb Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni
list RS, št. 20/97 in 56/02), se uvrsti v plačni razred v skladu s tem zakonom
in zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju tako, da vrednost plačnega
razreda, v katerega je uvrščen ustreza njegovi osnovni plači, ki zajema
doseženi koeficient plačilnega razreda in dodatek za državnega pravobranilca.
(prenehal
veljati)
Odločbe o uvrstitvi državnih pravobranilcev
v nove plačne razrede, začnejo veljati z začetkom uporabe tega zakona. (prenehal
veljati)
Izdaja odločbe o uvrstitvi državnega
pravobranilca v plačni razred ne sme poslabšati položaja državnega
pravobranilca v zvezi z njegovim napredovanjem.«;
v zvezi s 35. členom Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o državnem pravobranilstvu – ZDPra-A (Uradni list RS, št. 17/06)
določa:
»35. člen
(prenehal
veljati)«;
spreminja 36. člen Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o državnem pravobranilstvu – ZDPra-A (Uradni list RS, št. 17/06)
tako, da se glasi:
»36. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Določba 2. člena tega zakona se začne
uporabljati 1. januarja 2007 za obveznosti, ki so dospele od 1. januarja
2007 dalje. Obveznosti zagotavljanja in plačevanja sredstev najemnin za najete
prostore državnega pravobranilstva, ki so dospele pred 1. januarjem 2007,
pa gredo v breme državnega pravobranilstva, ki ima te prostore najete.«;
in vsebuje naslednji končni določbi:
»KONČNI DOLOČBI
14. člen
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona
o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 17/06) prenehata veljati prvi
in drugi odstavek 34. člena in 35. člen, v prvem odstavku 36. člena pa se črta
vejica in besedilo »uporabljati pa se začne z dnem začetka uporabe Odloka o
plačah funkcionarjev«.
15. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
državnem pravobranilstvu – ZDPra-C (Uradni list RS, št. 77/09)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
7. člen
Ne glede na 5. člen tega zakona lahko v
obdobju od uveljavitve tega zakona do 1. decembra 2010 pomočnik državnega
pravobranilca oziroma državni pravobranilec napredujeta v okviru razponov,
določenih v zakonu, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, za to obdobje.
8. člen
Pri določanju osnovnih plač pomočnikov
državnih pravobranilcev in državnih pravobranilcev se upošteva Zakon o začasnem
znižanju plač funkcionarjev (Uradni list RS, št. 20/09).
Personalna komisija, imenovana v skladu z
Zakonom o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno
prečiščeno besedilo) nadaljuje delo kot personalna komisija iz 51. člena zakona
do izteka mandata.
9. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvi Zakona o državnem
pravobranilstvu – ZDPra-D (Uradni list RS, št. 46/13)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o ukrepih na področju plač in drugih
stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015 – ZUPPJS15 (Uradni list RS, št. 95/14)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»11. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja
2015.«.