Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa
predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne
jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o ekonomskih conah
obsega:
-
Zakon o ekonomskih conah – ZEC (Uradni list RS, št. 45/98 z dne 12. 6.
1998),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o ekonomskih conah – ZEC-A (Uradni list RS, št. 97/01 z dne 4. 12.
2001),
- Zakon
o graditvi objektov – ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002),
- Zakon
o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti – ZICPES (Uradni list RS,
št. 25/04 z dne 19. 3. 2004),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o ekonomskih conah – ZEC-B (Uradni list RS, št. 12/07 z dne 12. 2.
2007).
ZAKON
o ekonomskih conah (ZEC)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se določajo pogoji in način ustanavljanja
ekonomskih con ter vrste dejavnosti v njih in pogoji za njihovo opravljanje.
(2) Opravljanje gospodarske dejavnosti v ekonomskih conah,
določeno na podlagi tega zakona, je zagotovljeno do 1. januarja 2010.
2. člen
(pojem ekonomske cone)
(1) Ekonomska cona so funkcionalno povezani in ustrezno
urejeni poslovni prostori s pripadajočimi zunanjimi površinami, ki omogočajo
opravljanje določene vrste gospodarske dejavnosti pod posebnimi pogoji.
(2) Ekonomska cona je del carinskega območja Republike
Slovenije, ki je ločen od preostalega carinskega območja, je označen ter
ograjen in na katerem velja poseben carinski režim določen s tem zakonom.
(3) V ekonomski coni se šteje:
a)
da glede plačila carine in drugih ukrepov trgovinske politike carinsko
blago ni na carinskem območju, vendar le pod pogojem, da to blago ni
deklarirano za sprostitev v prost promet ali ni porabljeno ali uporabljeno drugače,
kot pod pogoji in na način, kot ga določa ta zakon;
b)
kot da je domače blago, ki je zaradi nameravanega izvoza vnešeno v
ekonomsko cono, izvoženo že v trenutku, ko je vnešeno v cono.
II. USTANAVLJANJE IN ORGANIZACIJA EKONOMSKIH CON
3. člen
(ustanovitelj ekonomske cone)
(1) Ekonomsko cono lahko ustanovi ena ali več domačih pravnih
oseb (v nadaljevanju: ustanovitelj).
(2) Ustanovitelj zagotovi sredstva za ustanovitev in začetek
dela ekonomske cone, ustrezne organizacijske, prostorske, ekološke, energetske,
tehnične in druge pogoje za opravljanje dejavnosti v tej coni in sprejme akt o
njeni ustanovitvi.
(3) Več ustanoviteljev sklene pogodbo o ustanovitvi ekonomske
cone.
4. člen
(prostorski pogoji za ustanovitev ekonomske cone)
(1) Ekonomska cona se ustanovi na območju, kjer je
pristanišče ali letališče, ki je odprto za mednarodni blagovni promet.
(2) Ustanovitev ekonomske cone mora biti v skladu s
prostorskimi planskimi akti za območje, kjer cona leži.
(3) V upravičenih primerih je lahko ekonomska cona sestavljena
iz več ločenih delov, vendar mora vsak od njih biti ograjen in ločen od
preostalega območja.
(4) (prenehal
veljati)
5. člen
(akt o ustanovitvi ekonomske cone)
Akt oziroma pogodba o ustanovitvi ekonomske cone vsebuje
zlasti:
1.
firmo ustanovitelja ekonomske cone,
2.
ime ekonomske cone,
3.
območje ekonomske cone,
4.
dejavnosti, ki se bodo opravljale v ekonomski coni,
5.
določitev nosilca tehničnih, administrativnih in drugih organizacijskih
poslov v zvezi z opravljanjem dejavnosti v ekonomski coni.
6. člen
(sprememba ekonomske cone)
(1) Vsaka večja sprememba območja ekonomske cone se obravnava
po postopku za ustanovitev ekonomske cone.
(2) Za spremembo iz prejšnjega odstavka se šteje:
a)
prostorsko povečanje obsega že odobrene ekonomske cone,
b)
sprememba ali dopolnitev lokacije ekonomske cone,
c)
določitev novih dejavnosti, ki se bodo opravljale v že odobreni
ekonomski coni,
d)
pristop novega sopogodbenika kot soustanovitelja,
e)
prevzem ekonomske cone s strani drugega ustanovitelja.
7. člen
(soglasje za ustanovitev ekonomske cone)
(1) K aktu oziroma pogodbi o ustanovitvi ekonomske cone iz 5.
člena tega zakona daje Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada)
soglasje.
(2) Vlada lahko izda soglasje za ustanovitev ekonomske cone
na podlagi pisnega zahtevka ustanovitelja, ki mora vsebovati predvsem podatke
o:
1.
vložniku zahtevka,
2.
dejavnostih, ki se bodo opravljale v ekonomski coni,
3.
lokaciji ekonomske cone, skupaj z uradnim izvlečkom iz prostorske dokumentacije,
4.
velikosti ekonomske cone,
5.
organizaciji in načinu poslovanja ekonomske cone,
6.
tehničnih in drugih pogojih za delo v ekonomski coni,
7.
(prenehala
veljati).
(3) Zahtevku iz prejšnjega odstavka je treba priložiti vse
dokumente, ki so potrebni za preverjanje podatkov, ki so navedeni v zahtevku in
akt oziroma pogodbo o ustanovitvi ekonomske cone.
(4) Vlada odloči o zahtevku v 30 dneh od prejema popolnega
zahtevka na podlagi mnenja ministrstev, pristojnih za ekonomske odnose s
tujino, gospodarske dejavnosti in finance ter mnenja Carinske uprave Republike
Slovenije o pogojih za izvajanje carinskega nadzora.
(5) Soglasja vlada ne more izdati, če:
1.
za območje, na katerem naj bi se ustanovila ekonomska cona, ni sprejet
prostorski izvedbeni načrt,
2.
ni dokazan splošni ekonomski interes za ustanovitev ekonomske cone (nove
gospodarske dejavnosti, nova razvojna podjetja, nova delovna mesta ipd.),
3.
glede na predlagane rešitve ni mogoče zagotoviti carinskega nadzora v
skladu z veljavno zakonodajo.
(6) V primeru vložitve zahtevka za spremembo soglasja iz
drugega odstavka 6. člena tega zakona mora ustanovitelj cone poleg podatkov iz
drugega odstavka tega člena zahtevku priložiti tudi podatke o dosedanjem
poslovanju cone. V primeru iz točk d) ali e) drugega odstavka 6. člena tega
zakona je treba zahtevku priložiti tudi podatke o novem pogodbeniku oziroma
pravni osebi, ki prevzame cono kot novi ustanovitelj.
8. člen
(začetek dela v ekonomski coni)
Ustanovitelj lahko začne z delom v ekonomski coni, ko vlada
izda soglasje za ustanovitev ekonomske cone, pridobi uporabno dovoljenje v
skladu z 9. členom tega zakona in pridobi odločbo Carinske uprave v skladu z
10. oziroma 12. členom tega zakona.
9. člen
(pogoji za opravljanje gospodarske dejavnosti v ekonomski
coni)
(1) Podlaga za ugotavljanje pogojev za opravljanje
gospodarske dejavnosti v poslovnih prostorih ekonomske cone je uporabno
dovoljenje, izdano v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(2) Za opravljanje gospodarske dejavnosti v posameznem
poslovnem objektu oziroma coni morajo biti izpolnjeni:
1.
minimalni tehnični in drugi pogoji, ki se nanašajo na način in izvedbo
ločitve in zavarovanja območja ekonomske cone ter način, izvedbo in pogoje, pod
katerimi poteka promet z območjem izven ekonomske cone;
2.
minimalni sanitarno zdravstveni pogoji, ki se nanašajo na poslovne
prostore, napeljave, naprave in opremo v zgradbah in pogoje glede zunanjih
površin ekonomske cone.
(3) Minimalne pogoje iz 1. točke prejšnjega odstavka predpiše
minister, pristojen za finance v soglasju z ministrom pristojnim za okolje in
prostor, minimalne pogoje iz
2. točke prejšnjega odstavka pa predpiše minister, pristojen za zdravstvo v
soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
(4) (prenehal
veljati)
10. člen
(prenehal
veljati)
11. člen
(prenehal
veljati)
12. člen
(prenehal
veljati)
13. člen
(splošni pogoji za poslovanje v ekonomski coni)
(1) Ustanovitelj določi splošne pogoje za opravljanje
dejavnosti v ekonomski coni.
(2) Akt o splošnih pogojih za opravljanje dejavnosti v
ekonomski coni se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
14. člen
(prenehal
veljati)
15. člen
(uveljavljanje davčnih ugodnosti)
(1) Uporabnik ekonomske cone lahko za namene iz drugega
odstavka tega člena in pod pogoji iz tega zakona uveljavlja davčne ugodnosti iz
20. člena tega zakona.
(2) Uporabnik ekonomske cone lahko v skladu s tem zakonom,
uveljavlja davčne ugodnosti zaradi:
1.
začetnih investicij v dejavnostih, ki jih opravlja oziroma jih namerava
opravljati v ekonomski coni (pri čemer pa ne gre za preselitev dejavnosti iz
preostalega območja Slovenije v ekonomsko cono ali za nadomestitev že
obstoječih osnovnih sredstev z novimi) ter zagotavljanja novih delovnih mest,
povezanih z začetno investicijo, s čimer se povečuje skupno število zaposlenih
v ekonomski coni ter
2.
zagotavljanja novih delovnih mest, ki niso povezana z začetno
investicijo, s čimer se povečuje skupno število zaposlenih v ekonomski coni.
(3) Davčnih ugodnosti v skladu s tem zakonom ni mogoče
dodeliti:
1.
za namen iz 1. točke prejšnjega odstavka za dejavnosti kmetijstva,
ribištva, industrije sintetičnih vlaken, premogovništva in jeklarstva;
1.a za namen iz
2. točke prejšnjega odstavka za dejavnosti premogovništva, jeklarstva, transporta
in ladjedelništva;
2.
uporabniku ekonomske cone, ki je v postopku prisilne poravnave, stečaja
ali likvidacije ali uporabniku ekonomske cone, ki se v skladu z zakonom o
finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in 110/99) šteje za
kapitalsko neustrezno podjetje;
3.
uporabniku ekonomske cone, ki ima sam ali katerega ustanovitelj ima
neporavnane zapadle davčne ali carinske obveznosti ali je v postopku zaradi
prekrška ali suma kaznivega dejanja v zvezi z opravljanjem gospodarske
dejavnosti.
(4) Davčne ugodnosti za namen iz 1. točke drugega odstavka
tega člena, je mogoče uporabniku na področju dejavnosti transporta,
ladjedelništva in industrije motornih vozil dodeliti le, če so poleg pogojev po
tem zakonu izpolnjeni tudi posebni pogoji, določeni s posebnimi pravili, ki
urejajo dodeljevanje državnih pomoči za ta področja. V tem primeru je potrebna
predhodna priglasitev s strani pristojnega organa v skladu z Zakonom o
spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04; v nadaljevanju:
individualna priglasitev).
(5) Če uporabnik ekonomske cone uveljavlja davčne ugodnosti v
skladu s tem zakonom v povezavi z investicijskim projektom, ki se v skladu s
predpisi, ki urejajo dodeljevanje državnih regionalnih pomoči šteje za
regionalni projekt velikega obsega, lahko davčne ugodnosti uveljavi v skladu s
pogoji iz tega zakona in le na podlagi individualne priglasitve.
(6) O davčnih ugodnostih iz 20. člena tega zakona odloči
davčni organ, pri katerem uporabnik ekonomske cone vlaga obračun davka od
dobička pravnih oseb.
16. člen
(prenehal
veljati)
17. člen
(prenehal
veljati)
III. DEJAVNOSTI, KI SE LAHKO OPRAVLJAJO V EKONOMSKI CONI IN
POSEBNI POGOJI ZA NJIHOVO OPRAVLJANJE
18. člen
(dejavnost v ekonomski coni)
(1) V ekonomski coni sme uporabnik opravljati proizvodne in
storitvene dejavnosti tudi, če se opravljajo na obrtni način, ki jih
ustanovitelj opredeli v aktu oziroma pogodbi iz 5. člena tega zakona in jih je
vlada potrdila s soglasjem k ustanovitvi ekonomske cone.
(2) V ekonomski coni sme uporabnik opravljati promet blaga na
debelo. Promet blaga na drobno sme uporabnik v ekonomski coni opravljati le za
druge uporabnike za njihovo uporabo v tej coni ter za oskrbo prevoznih sredstev
v mednarodnem prometu in njihovih posadk.
(3) V ekonomski coni sme uporabnik opravljati tudi bančne in
druge finančne posle, posle premoženjskega in osebnega zavarovanja ter
pozavarovanja, vendar le v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz prvega in drugega
odstavka tega člena.
(4) Dejavnosti iz prvega do tretjega odstavka tega člena ne
smejo ogrožati zdravega življenjskega in delovnega okolja ter morajo biti
ekološko neoporečne.
(5) (prenehal
veljati)
(6) (prenehal
veljati)
19. člen
(posebni pogoji za opravljanje dejavnosti)
(1) Tuja podjetja lahko opravljajo dejavnost v ekonomski coni
na podlagi pogodbe z ustanoviteljem, če so v Republiki Sloveniji registrirane
za opravljanje dejavnosti, ki se bodo opravljale v ekonomski coni in izpolnjujejo
pogoje, določene z zakonom.
(2) Uporabniki morajo za dejavnosti, ki jih opravljajo v
ekonomski coni, voditi knjigovodstvo ločeno.
20. člen
(posebne oprostitve dajatev)
Uporabnik ekonomske cone lahko v skladu s tem zakonom za
dejavnost, ki jo opravlja v ekonomski coni, pridobi davčno ugodnost v
naslednjih oblikah:
1.
stopnja davka na dobiček pravnih oseb, določena z zakonom, ki ureja
obdavčitev dobička pravnih oseb, se zniža, vendar ne sme biti nižja od 10%,
2.
uporabnik ekonomske cone lahko v posameznem koledarskem letu za vlaganja
v osnovna sredstva na območju ekonomske cone, če gre za nova sredstva, pri
čemer to ne velja za majhna in srednje velika podjetja in za prevzeme,
uveljavlja znižanje davčne osnove za davek od dobička pravnih oseb za znesek
vlaganj v osnovna sredstva, vendar to znižanje ne sme preseči 50% vlaganja v
koledarskem letu;
3.
uporabnik lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za davek od dobička
pravnih oseb za znesek izplačanih plač zaposlenih pripravnikov in drugih
delavcev, ki jih je zaposlil v koledarskem letu in so bili pred sklenitvijo
delovnega razmerja najmanj šest mesecev prijavljeni pri Zavodu RS za
zaposlovanje, vendar to znižanje ne sme preseči 50% tega zneska.
20.a člen
(začetne investicije)
(1) Uporabnik ekonomske cone lahko pod pogoji iz tega člena
uveljavlja davčne ugodnosti iz 20. člena tega zakona za sofinanciranje začetnih
investicij ali za odpiranje novih delovnih mest povezanih z začetno investicijo
v:
-
postavitev novega obrata,
-
širitev obstoječega obrata,
-
začetek nove dejavnosti, ki pomeni temeljito spremembo proizvoda ali
proizvodnega procesa v obstoječem obratu,
-
nakup obrata, ki se je ukinil oziroma bi se ukinil, če ne bi bil prodan in
če ga kupi neodvisen kupec
(2) Zgornja meja pomoči v obliki davčne ugodnosti za začetno
investicijo ali za odpiranje novih delovnih mest povezanih z začetno
investicijo iz prejšnjega odstavka ne sme preseči 30% upravičenih stroškov
investicije ali odprtja novih delovnih mest. Kolikor je uporabnik ekonomske
cone majhno podjetje, se zgornja meja lahko poveča za 20 odstotnih točk,
kolikor pa je uporabnik ekonomske cone srednje veliko podjetje, se zgornja meja
lahko poveča za 10 odstotnih točk. Za opredelitev majhnega in srednje velikega
podjetja po tem ter 20. in 20.b členu se uporabijo merila iz Priporočila
Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih
podjetij.
(3) Kot upravičeni stroški iz prejšnjega odstavka se štejejo
v primeru začetne investicije:
-
stroški nakupa zemljišč,
-
stroški komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč,
-
stroški gradnje ali nakupa objekta oziroma objektov,
-
stroški za nakup strojev in opreme, razen stroškov za nakup osebnih
motornih vozil,
-
stroški investiranja v neopredmetena osnovna sredstva, vendar le v
skladu s posebnimi pogoji, ki so določeni s predpisi o dodeljevanju regionalnih
državnih pomoči,
-
stroški priprave investicijskih študij in projektov začetnih investicij,
za majhna in srednje velika podjetja tudi stroški pripravljalnih študij in
stroški svetovanja, povezani z naložbo, v višini 50% dejansko nastalih
stroškov.
(4) Kot upravičeni stroški iz drugega odstavka tega člena se
v primeru odprtja novih delovnih mest povezanih z začetno investicijo štejejo
stroški dela novo zaposlenih delavcev za največ dveletno obdobje, ki zajemajo
bruto plače in obvezne prispevke za socialno varnost.
(5) Davčne ugodnosti v skladu s tem členom lahko uveljavlja
le uporabnik ekonomske cone, ki zagotovi sofinanciranje začetne investicije
(brez državnih pomoči oziroma drugih oblik državnih sredstev), v višini, ki je
enaka najmanj 25% upravičenih stroškov.
(6) Kot nova delovna mesta, povezana z začetnimi
investicijami, v zvezi s katerimi je mogoče pridobiti državno pomoč, se štejejo
delovna mesta, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je bila izvršena začetna
investicija in so na novo odprta najpozneje v treh letih po dokončani
investiciji ter delovna mesta, ki so na novo odprta v enakem obdobju zaradi
povečanja stopnje izkoriščenosti zmogljivosti zaradi nove investicije.
Povečanje števila delovnih mest pri uporabniku ekonomske cone se ugotavlja kot
neto povečanje v primerjavi s povprečjem zadnjih dvanajstih mesecev.
(7) Začetna investicija oziroma novo odprta delovna mesta,
povezana z začetno investicijo v zvezi s katero je uporabnik ekonomske cone
uveljavil davčne ugodnosti iz 20. člena tega zakona, morajo biti zadržana v
okviru ekonomske cone najmanj pet let po zaključku investicije, v primeru
majhnih in srednjevelikih podjetij pa najmanj tri leta po zaključku
investicije. Če uporabnik ekonomske cone pred potekom tega roka odsvoji ali
prenese osnovno sredstvo iz ekonomske cone ali ukine tako ustvarjena delovna
mesta, mora v davčnem obdobju, v katerem izvrši prenos ali odsvojitev oziroma
ukinitev delovnega mesta, vrniti sorazmerni del pridobljene državne pomoči.
(8) Neopredmetena osnovna sredstva, v zvezi s katerimi je
uporabnik ekonomske cone uveljavil davčne ugodnosti iz 20. člena tega zakona,
se morajo uporabljati izključno pri tem uporabniku, obravnavati se morajo kot
sredstva, ki se amortizirajo, kupljena morajo biti od tretje osebe po tržnih
pogojih in morajo biti vključena med sredstva tega uporabnika ter zadržana pri
tem uporabniku ekonomske cone najmanj pet let, v primeru majhnih in srednje
velikih podjetij pa najmanj tri leta po nakupu. Če uporabnik ekonomske cone
pred potekom tega roka odsvoji ali prenese osnovno sredstvo iz ekonomske cone
ali niso izpolnjeni drugi pogoji, mora v davčnem obdobju, v katerem opravi
prenos ali odsvojitev ali pa pogoj ni več izpolnjen, vrniti sorazmerni del
pridobljene državne pomoči.
(9) Če uporabnik ekonomske cone v zvezi s posamezno začetno
investicijo prejema poleg davčnih ugodnosti po tem zakonu še drugo državno
pomoč, skupna državna pomoč ne sme presegati višin, določenih v skladu z drugim
odstavkom tega člena.
20.b člen
(pomoč za zaposlovanje)
(1) Uporabnik ekonomske cone lahko pod pogoji iz tega člena
uveljavlja davčne ugodnosti iz 20. člena tega zakona za sofinanciranje
odpiranja novih delovnih mest, ki niso povezana z začetnimi investicijami,
nanašajo pa se na zaposlovanje pripravnikov in drugih delavcev, ki so bili pred
sklenitvijo delovnega razmerja najmanj šest mesecev prijavljeni pri Zavodu RS
za zaposlovanje.
(2) Zgornja meja pomoči v obliki davčne ugodnosti za
zaposlovanje iz prejšnjega odstavka ne sme preseči 30% upravičenih stroškov
odpiranja novega delovnega mesta. Kolikor je uporabnik ekonomske cone majhno
podjetje, se zgornja meja lahko poveča za 20 odstotnih točk, kolikor pa je
uporabnik ekonomske cone srednje veliko podjetje, se zgornja meja lahko poveča
za 10 odstotnih točk.
(3) Kot upravičeni stroški iz prejšnjega odstavka se štejejo
stroški dela novo zaposlenih delavcev za največ dveletno obdobje, ki zajemajo
bruto plače in obvezne prispevke za socialno varnost.
(4) Uporabnik ekonomske cone lahko uveljavlja davčno ugodnost
v skladu s tem členom le, če poveča skupno število delovnih mest v koledarskem
letu, pri čemer se kot povečanje števila delovnih mest šteje neto povečanje v
primerjavi s povprečjem zadnjih dvanajstih mesecev. Pri ugotavljanju povečanja
števila delovnih mest se delovna mesta, odprta za delovni čas, krajši od
polnega časa, upoštevajo sorazmerno.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek, uporabnik ekonomske cone
lahko uveljavlja davčno ugodnost v skladu s tem členom za zaposlovanje težje
zaposljive kategorije delavcev tudi v primeru, če ne povečuje skupnega števila
delovnih mest v koledarskem letu, pod pogojem, da gre za nadomestno zaposlitev,
ki je posledica prenehanja delovnega razmerja na zahtevo zaposlenega. Za težje
zaposljive delavce se štejejo osebe, ki so kot takšne opredeljene s predpisi o
dodeljevanju državnih pomoči na področju zaposlovanja.
(6) Novo odprta delovna mesta, v zvezi s katerimi je
uporabnik ekonomske cone uveljavil davčno ugodnost v skladu s tem členom,
morajo biti ohranjena najmanj dve leti, kolikor je uporabnik ekonomske cone
majhno oziroma srednje veliko podjetje, v drugih primerih pa najmanj tri leta
po poteku leta, v katerem jo je uporabnik uveljavil. Če uporabnik ekonomske
cone pred potekom roka iz prejšnjega stavka ukine delovno mesto, v zvezi s
katerim mu je bila dodeljena državna pomoč, mora v davčnem obdobju, v katerem
je ukinil delovno mesto vrniti sorazmerni del dodeljene davčne ugodnosti.
(7) Če uporabnik ekonomske cone v zvezi z odpiranjem delovnih
mest prejema poleg davčnih ugodnosti po tem zakonu še drugo državno pomoč,
skupna državna pomoč ne sme presegati višin, določenih v skladu z drugim
odstavkom tega člena.
(8) Davčne ugodnosti v skladu s tem členom lahko uveljavlja
le uporabnik ekonomske cone, ki prispeva za odpiranje novih delovnih mest najmanj
25% lastnih sredstev.
21. člen
(prenehal
veljati)
22. člen
(prenehal
veljati)
23. člen
(prenehal
veljati)
24. člen
(prenehal
veljati)
25. člen
(posebne določbe glede nepremičnin v ekonomski coni)
V ekonomski coni se, ne glede na določila ostalih zakonov, šteje
za dokazilo o upravičenosti razpolaganja z zemljiščem v postopku pridobitve gradbenega
dovoljenja, tudi pogodba o dolgoročni oddaji oziroma najemu zemljišča, ki je
sklenjena med uporabnikom in ustanoviteljem.
IV. RAVNANJE Z BLAGOM IN CARINSKI NADZOR V EKONOMSKI CONI
26. člen
(prenehal
veljati)
27. člen
(prenehal
veljati)
28. člen
(prenehal
veljati)
29. člen
(črtan)
30. člen
(prenehal
veljati)
31. člen
(nadzor nad poslovanjem cone)
(1) (prenehal
veljati)
(2) Davčni nadzor nad poslovanjem uporabnikov ekonomske cone se
izvaja v skladu z veljavnimi davčnimi predpisi.
(3) Drugi organi izvajajo nadzor nad poslovanjem ekonomskih
con v skladu z veljavnimi predpisi.
(4) Vlada lahko kadarkoli od
ustanovitelja in uporabnikov ekonomske cone zahteva, da predložijo poročilo o poslovanju.
32. člen
(pristojnost za izdajo podzakonskih aktov)
(1) Vlada izda podrobnejše predpise o postopku za pridobitev
in spremembo predhodnega soglasja za ustanovitev ekonomske cone iz 7. člena
tega zakona ter o uveljavljanju davčnih ugodnosti v skladu s tem zakonom.
(2) (prenehal
veljati)
V. KAZENSKE DOLOČBE
33. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje
za prekršek pravna oseba oziroma posameznik, ki v zvezi z opravljanjem
dejavnosti:
1.
opravlja gospodarsko dejavnost v ekonomski coni v nasprotju z zakonom,
soglasjem vlade ali pogodbo (14. člen, 18. člen)
2.
za dejavnost, ki jo opravlja v ekonomski coni, ne vodi knjigovodstva ločeno
(drugi odstavek 19. člena)
3.
(prenehala
veljati)
(2) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se za prekršek
kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega
odstavka.
34. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje
za prekršek pravna oseba – ustanovitelj ekonomske cone, ki:
1.
opravlja ali omogoči opravljanje gospodarskih dejavnosti v ekonomski
coni v nasprotju z zakonom, soglasjem vlade, ali aktom oziroma pogodbo o
ustanovitvi ekonomske cone (7., in 18. člen)
2.
ne zahteva spremembe soglasja vlade kadar je takšna sprememba zahtevana
v skladu s tem zakonom (drugi odstavek 6. člena)
3.
začne z delom v ekonomski coni prej preden vlada izda soglasje, prej
preden pridobi uporabno dovoljenje ali prej preden pridobi odločbo Carinske
uprave (8. člen)
4.
(prenehala
veljati)
5.
(prenehala
veljati)
6.
(prenehala
veljati)
7.
omogoči opravljanje oziroma opravlja gospodarske dejavnosti v ekonomski
coni v nasprotju s splošnimi pogoji in spravlja uporabnike v neenakopraven
položaj (13. člen).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se za prekršek
kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega
odstavka.
_________
Zakon o ekonomskih conah – ZEC (Uradni list RS, št. 45/98)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35. člen
(1) Prosta carinska cona Koper in Prosta carinska cona
Maribor lahko nadaljujeta s poslovanjem kot Ekonomska cona Koper oziroma
Ekonomska cona Maribor po izpeljavi postopkov iz tretjega in četrtega odstavka
tega člena.
(2) Ustanovitelji Proste carinske cone Koper in Proste
carinske cone Maribor se štejejo za ustanovitelje Ekonomske cone Koper oziroma
Ekonomske cone Maribor.
(3) Carinska uprava Republike Slovenije ustanoviteljem
Ekonomske cone Koper in Ekonomske cone Maribor v roku 30 dni od uveljavitve
tega zakona izda ugotovitveni sklep o ukrepih, ki jih morajo ustanovitelji
izvršiti, da bi se zagotovilo izvajanje carinskega nadzora v skladu s tem
zakonom. S sklepom Carinska uprava določi tudi rok, v katerem mora ustanovitelj
poskrbeti za zagotovitev izvajanja carinskega nadzora.
(4) Dokler ustanovitelja Ekonomske cone Koper oziroma
Ekonomske cone Maribor ne izvršita ukrepov v skladu z ugotovitvenim sklepom
Carinske uprave iz prejšnjega odstavka, uporabniki cone ne morejo uživati
davčnih ugodnosti, določenih s tem zakonom.
36. člen
(nadaljevanje poslovanja
uporabnikov)
(1) Uporabniki Proste carinske cone Koper in Proste carinske
cone Maribor, ki so na dan uveljavitve tega zakona poslovali na območju, na
katerem se s tem zakonom ustanavljata ekonomski coni, lahko nadaljujejo s
poslovanjem kot uporabniki Ekonomske cone Koper oziroma Ekonomske cone Maribor,
vendar ne morejo uživati davčnih ugodnosti, dokler ustanovitelj cone ne pridobi
odločbe Carinske uprave in dokler davčni organ ne izda odločbe iz 15. člena
tega zakona.
(2) Uporabniki iz prejšnjega odstavka, ki želijo uveljavljati
davčne ugodnosti na podlagi tega zakona morajo pri pristojnem davčnem organu
vložiti popolne zahtevke v 30 dneh od uveljavitve tega zakona. Davčni
organ izda uporabnikom, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, odločbo najpozneje v
90 dneh po uveljavitvi tega zakona.
37. člen
(carinsko obravnavanje
blaga v prosti carinski coni)
Carinsko in domače blago, vnešeno v Prosto carinsko cono
Koper oziroma Prosto carinsko cono Maribor do uveljavitve tega zakona se po
uveljavitvi tega zakona obravnava v skladu s tem zakonom.
38. člen
(prva uveljavitev davčnih
ugodnosti)
Davčne ugodnosti v zvezi s plačevanjem davka od dobička
pravnih oseb in davka od dohodka iz dejavnosti se v skladu s tem zakonom lahko
izkoristijo prvič za poslovno leto 1998.
39. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
_________
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ekonomskih
conah – ZEC-A (Uradni
list RS, št. 97/01)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»6. člen
(1) Uporabniki ekonomskih con, ki so na dan uveljavitve tega
zakona poslovali v ekonomskih conah in uveljavljali davčne olajšave v skladu s 15. in 20. členom zakona o ekonomskih conah pri plačevanju akontacij davka od dobička pravnih oseb za
koledarsko leto 2001, obračunajo davek od dobička pravnih oseb za koledarsko
leto 2001 v skladu s predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona.
(2) Uporabniki ekonomskih con, ki so na dan uveljavitve tega
zakona poslovali v ekonomskih conah, lahko uveljavljajo davčne ugodnosti v
skladu s tem zakonom, če izpolnjujejo pogoje, predpisane s tem zakonom.
(3) Kot začetne investicije, v zvezi s katerimi lahko
uporabniki ekonomskih con uveljavljajo davčne ugodnosti v skladu z 20.a členom
tega zakona se štejejo tudi začetne investicije, ki so jih uporabniki ekonomskih
con, ki so na dan uveljavitve tega zakona poslovali v ekonomskih conah, začeli
pred uveljavitvijo tega zakona in so v trenutku začetka investicije
izpolnjevali pogoje iz prvega odstavka 20.a člena tega zakona, pa do trenutka
uveljavitve tega zakona še niso bile zaključene.
(4) Kot nova delovna mesta, povezana z začetnimi
investicijami, v zvezi s katerimi lahko uporabniki ekonomskih con uveljavljajo
davčne ugodnosti v skladu z 20.a členom tega zakona, se štejejo tudi nova
delovna mesta, ki so bila predvidena v sklopu projekta začetne investicije, ki
so jih uporabniki ekonomske cone začeli pred uveljavitvijo tega zakona in so v
trenutku začetka investicije izpolnjevale pogoje iz prvega odstavka 20.a člena
tega zakona ter bodo odprta v treh letih po zaključku investicije.
(5) V primeru iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se
pri določitvi zgornje meje pomoči upoštevajo vsa sredstva državne pomoči, ki
jih je uporabnik ekonomske cone že prejel za isti namen pred uveljavitvijo tega
zakona.
(6) Uporabnikom ekonomskih con iz prvega odstavka tega člena
se lahko v koledarskem letu 2002, zaradi prilagoditve spremenjenim pogojem za
pridobitev davčnih ugodnosti za poslovanje v ekonomski coni, dodeli posebna
pomoč, v skladu s pravili, določenimi na podlagi zakona o nadzoru državnih
pomoči.
(7) Uporabniki ekonomskih con iz prvega odstavka tega člena
lahko v letu 2002 zaradi prilagoditve spremenjenim pogojem za pridobitev
davčnih ugodnosti za poslovanje v ekonomski coni uveljavljajo dodatno davčno
ugodnost in sicer največ do višine 40% sorazmernega dela upravičenih stroškov
začetnih investicij, začetih v ekonomski coni pred uveljavitvijo tega zakona,
ki so v trenutku začetka investicije izpolnjevale pogoje iz prvega odstavka
20.a člena tega zakona. Za mala in srednja podjetja se zgornja meja lahko
poveča za 15 odstotnih točk. Uporabniki ekonomskih con iz tega odstavka lahko
posebno pomoč po tem odstavku uveljavljajo le na podlagi individualne
priglasitve.
7. člen
Davčne ugodnosti v zvezi s plačevanjem davka od dobička
pravnih oseb se v skladu s tem zakonom lahko izkoristijo prvič za koledarsko
leto 2002.
8. člen
Ta zakon začne veljati s 1. januarjem 2002.«.
_________
Zakon o graditvi objektov – ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»14. Začetek veljavnosti
239. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in
začne veljati 1. januarja 2003, razen določb tretjega odstavka 125. člena,
petega odstavka 126. člena in 232. člena tega zakona, ki začnejo veljati z dnem
pridobitve polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji.«.
_________
Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske
skupnosti – ZICPES (Uradni list RS, št. 25/04)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»118. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati 1. maja 2004, razen drugega in
tretjega odstavka 6. člena, drugega odstavka 21. člena, drugega odstavka 26.
člena, četrtega odstavka 28. člena, 30. člena, tretjega odstavka 33. člena,
tretjega odstavka 34. člena, tretjega odstavka 40. člena, 67. člena, 69. člena,
73. člena, 107. člena, 110. člena, 111. člena in 114. člena, ki začnejo veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ekonomskih
conah – ZEC-B (Uradni
list RS, št. 12/07)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.