Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1C)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij obsega:

-        Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS-1 (Uradni list RS, št. 22/00 z dne 10. 3. 2000),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih – ZJU-B (Uradni list RS, št. 113/05 z dne 16. 12. 2005),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS-1B (Uradni list RS, št. 70/06 z dne 6. 7. 2006),

-        Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij – uradno prečiščeno besedilo – ZIKS-1-UPB1 (Uradni list RS, št. 110/06 z dne 26. 10. 2006),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS-1C (Uradni list RS, št. 76/08 z dne 25. 7. 2008).

ZAKON

O IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ (ZIKS-1)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)

SKUPNE DOLOČBE

1. člen

(1) Po tem zakonu se izvršujejo kazenske sankcije ter drugi ukrepi, ki jih je izreklo sodišče v kazenskem postopku.

(2) Po določbah tega zakona se izvršujejo tudi sankcije, varstveni in vzgojni ukrepi, izrečeni v postopku o prekršku ali v kakšnem drugem postopku, če ni z zakonom drugače določeno.

(3) Po določbah tega zakona se izvršuje tudi kazen zapora, ki jo je izreklo Mednarodno kazensko sodišče, če je obsojenca napotilo na prestajanje zaporne kazni v Republiko Slovenijo skladno z določili 103. člena statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (Zakon o ratifikaciji Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, Uradni list RS – MP, št. 29/01).

(4) Obsojenec, ki je napoten na prestajanje kazni zapora v smislu prejšnjega odstavka, prestaja kazen zapora tako, kot jo je izreklo Mednarodno kazensko sodišče.

(5) Obsojenec, ki prestaja kazen zapora po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, pošlje pritožbo, prošnjo, predlog ali zahtevo za revizijo iz statuta Mednarodnega kazenskega sodišča Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Njegova pisanja se Mednarodnemu kazenskemu sodišču posreduje prek ministrstva, pristojnega za pravosodje.

2. člen

(1) Kazenska sankcija se izvrši, ko postane odločba, s katero je sankcija izrečena, pravnomočna in ko za njeno izvršitev ni zakonite ovire.

(2) Samo izjemoma, kadar to zakon posebej določa, se sme začeti posamezna sankcija izvrševati, še preden postane odločba, s katero je izrečena, pravnomočna.

3. člen

(1) Če sodišče, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji, ni samo pristojno za njeno izvršitev, mora poslati overjen prepis odločbe s potrdilom o izvršljivosti pristojnemu sodišču v osmih dneh od dneva, ko postane odločba izvršljiva, oziroma v osmih dneh od dneva, ko jo prejme od sodišča višje stopnje.

(2) Izvršitev kazenske sankcije se sme odložiti samo v primerih in ob pogojih, ki jih določa zakon.

4. člen

Med izvrševanjem kazenskih sankcij so obsojencu zagotovljene vse pravice državljanov Republike Slovenije, razen tistih, ki so mu izrecno odvzete ali omejene z zakonom.

5. člen

Tisti, proti kateremu se izvrši kazenska sankcija, ne plača stroškov za njeno izvršitev, razen če z zakonom ni drugače določeno.

6. člen

(1) Državni organi, javni zavodi, gospodarske javne službe, organi lokalnih skupnosti in druge organizacije ali osebe, ki opravljajo na svojem delovnem področju dejavnosti, pomembne tudi za izvrševanje posameznih kazenskih sankcij, morajo sodelovati z organi, ki so pristojni za izvrševanje teh sankcij.

(2) Organi, ki so pristojni za izvrševanje kazenskih sankcij, sodelujejo z drugimi organizacijami, ki se ukvarjajo s tem področjem.

7. člen

Upravne takse za vloge, uradna dejanja in odločbe v zvezi z izvrševanjem tega zakona določa zakon, ki ureja upravne takse.

8. člen

(1) Odločbe, izdane na podlagi 12., 25., 26., 62., drugega odstavka 77., 79., 81., 82., 89., 95., 98., 107., 108., 113., 193., 206. in 236. člena tega zakona, se izdajajo skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(2) O dovoljenih pritožbah zoper odločbe, ki jih izda na prvi stopnji Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: uprava), odloča ministrstvo, pristojno za pravosodje. O zadevah, o katerih na prvi stopnji odloča direktor zavoda, odloča na drugi stopnji generalni direktor.

(3) Organi, pristojni za odločanje o zadevah po določbah prvega odstavka tega člena, odločajo v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank.

(4) Vpis odločitve v osebni načrt na podlagi tega zakona nadomesti izdajo odločbe. Zoper odločitev, sprejeto v osebnem načrtu, ima obsojenec pravico vložiti pritožbo na generalnega direktorja uprave v roku osmih dni od seznanitve z odločitvijo.

(5) Upravni postopek lahko vodi in odloča v upravnih zadevah iz 236. člena tega zakona delavec, ki ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo.

9. člen

Republika Slovenija zagotavlja iz proračuna sredstva za:

-        izvrševanje kazenskih sankcij,

-        financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti na področju penologije,

-        za zaposlovanje zaprtih oseb.

10. člen

Posamezni izrazi iz tega zakona imajo naslednji pomen:

Osebni načrt je pisni dogovor med obsojencem in zavodom o vseh pomembnih vsebinah in aktivnostih med prestajanjem kazni in predstavlja individualiziran načrt prestajanja kazni in priprave na odpust vsakega obsojenca ter zajema vsa področja življenja in delovanja med prestajanjem kazni in pripravo na odpust. V osebnem načrtu morajo biti opredeljeni vsi cilji, dejavnosti, aktivnosti in akterji, ki bodo pripeljali do realizacije. Osebni načrt obsojenca zajema obdobje samega prestajanja kazni in tudi obdobje po prestani kazni.

Mučenje je vsako dejanje, s katerim uslužbenec javne službe ali druga oseba po ukazu ali pristanku uradne osebe z namenom, da bi dobila od te ali od tretje osebe obvestila ali priznanje, da osebo kaznuje za dejanje, ki ga je storila ali ga je osumljena, zaradi zastraševanja ali kaznovanja tretje osebe ali zaradi kakšnega koli drugega razloga, ki temelji na diskriminaciji katerekoli vrste osebi, zoper katero se izvršuje kazenska sankcija, hote povzroča hude telesne ali duševne bolečine ali trpljenje. Ta pojem ne zajema bolečine ali trpljenja, ki je neizogibna in nehotena posledica izvrševanja zakonite sankcije.

Ožji družinski člani so: zakonec oziroma oseba, s katero oseba, zoper katero se izvršuje kazenska sankcija, živi v življenjski skupnosti, sorodnik v ravni črti, sorodnik v stranski črti do drugega kolena, posvojenec, posvojitelj, očim, mačeha, pastorek in pastorka.

PRVI DEL
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ

I. IZVRŠEVANJE KAZNI

I. POGLAVJE
KAZNI, IZREČENE V KAZENSKEM POSTOPKU

1. oddelek
Kazen zapora

11. člen

Kazni zapora in mladoletniškega zapora, uklonilni zapor ter kazni zapora, izrečene po drugih predpisih, se izvršujejo v zavodih za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod).

12. člen

(1) Direktor zavoda lahko dovoli obsojencem, ki so bili obsojeni na kazen zapora do 36 mesecev, če niso bili obsojeni na kazen zapora zaradi storitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, če so osebnostno urejeni in so redno zaposleni ali se izobražujejo, da med prestajanjem kazni zapora še naprej ostanejo v svojem delovnem ali izobraževalnem razmerju in prebivajo doma, razen ob prostih dneh, praviloma na koncu tedna, ko morajo biti v zavodu.

(2) Generalni direktor zavoda dovoli prestajanje kazni zapora iz prejšnjega odstavka na prošnjo obsojenca ali na predlog zavoda, ko obsojenec kazen zapora nastopi v zavodu.

(3) Če se ugotovi, da obsojenec kakorkoli zlorablja način prestajanja kazni zapora iz prvega odstavka tega člena, generalni direktor zavoda nemudoma odloči, da obsojenec prestaja kazen v zavodu.

(4) Zoper odločbo iz drugega in tretjega odstavka tega člena je dovoljena pritožba.

12.a člen

(1) Kazen zapora do devetih mesecev, ki jo sodišče s sklepom nadomesti s hišnim zaporom, prestaja obsojenec v poslopju, v katerem stalno ali začasno prebiva, oziroma v javni ustanovi za zdravljenje ali oskrbo, v kateri je nameščen.

(2) Sodišče pošlje sklep o nadomestnem hišnem zaporu tudi zavodu za prestajanje kazni, v katerega bi bil obsojenec sicer napoten, ter policijski postaji na območju, kjer se izvaja hišni zapor.

(3) Sodišče lahko obsojencu v hišnem zaporu omeji ali prepove stike z osebami, ki z njim ne prebivajo oziroma ga ne oskrbujejo.

(4) Izvajanje hišnega zapora nadzoruje sodišče samo ali preko policije. Policija sme vsak čas tudi brez zahteve sodišča preverjati izvajanje hišnega zapora, o morebitnih kršitvah hišnega zapora pa mora brez odlašanja obvestiti sodišče.

13. člen

(1) Izvrševanje dela v splošno korist, s katerim sodišče nadomesti kazen zapora do dveh let, pripravi, vodi in nadzoruje center za socialno delo, pristojen po predpisih o socialnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: pristojni center) v sodelovanju z območnimi zavodi, pristojnimi za zaposlovanje. Dogovor o začetku opravljanja nalog, ki ga sklenejo obsojenec, organizacija, pri kateri bo delo opravljal in pristojni center, se šteje kot poziv za nastop kazni.

(2) Pristojni center obvesti sodišče, če obsojeni ne izpolnjuje nalog, ki izvirajo iz opravljanja dela v korist humanitarnih organizacij ali samoupravne lokalne skupnosti.

(3) Samoupravne lokalne skupnosti so dolžne zagotavljati delovne naloge in izvajalske organizacije za izvrševanje dela v splošno korist.

14. člen

(1) Izvrševanje kazni zapora in mladoletniškega zapora mora biti organizirano tako, da obsojencu in mladoletniku nudi programe in aktivnosti za izboljšanje kakovosti življenja in večjo socialno vključenost po prestani kazni.

(2) Obsojenca je treba vzpodbujati in mu omogočiti, da aktivno sodeluje pri pripravi in izvajanju osebnega načrta.

(3) Obsojenca je treba seznaniti z ravnanji, s postopki in z aktivnostmi med izvrševanjem kazenskih sankcij. Opozoriti ga je treba, v kolikšni meri utegnejo posamezne oblike posegati v njegove osebnostne pravice.

(4) Obsojenca, ki odkloni postopke iz prejšnjega odstavka, je treba opozoriti na morebitne posledice zavrnitve teh postopkov.

15. člen

(1) Obsojencu, ki je zmožen za delo, je treba omogočiti delo v skladu z možnostmi zavoda. Za obsojenca, ki ni sposoben za redno delo, mora zavod v okviru možnosti zagotoviti delovno terapijo.

(2) Delo obsojenca mora omogočiti ohranjevanje, pridobivanje in povečanje njegovih strokovnih sposobnosti, da bi se po prestani kazni laže vključil v življenje na prostosti.

(3) Delo za obsojenca mora biti organizirano v okviru možnosti zavoda po sodobnih tehnoloških in drugih postopkih, v kakršnih se enaka ali podobna dela opravljajo zunaj zavoda.

16. člen

(1) Obsojencu je treba skladno z možnostmi zavoda in njegovimi sposobnostmi in interesi omogočiti, da med prestajanjem kazni pridobi znanja, zlasti pa da dokonča osnovnošolsko obveznost in si pridobi poklic. Izobraževanje, opredeljeno v osebnem načrtu, ima enak status kot delo.

(2) Obsojencu je treba v zavodu skladno z možnostmi omogočiti kulturno-izobraževalne dejavnosti, športno-rekreativne dejavnosti, spremljanje dogajanj doma in v svetu ter druge aktivnosti, ki so koristne za njegovo telesno in duševno zdravje.

(3) Obsojencu se lahko za dosežene rezultate pri izobraževanju dajejo ugodnosti, določene s tem zakonom in drugimi predpisi.

17. člen

Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje uredi izvrševanje kazni zapora.

1. Sprejem obsojencev

Poziv obsojencem na prestajanje kazni

18. člen

(1) Obsojenca, ki je na prostosti, pozove na prestajanje kazni zapora okrožno sodišče, na območju katerega je sodišče izdalo sodbo na prvi stopnji, takoj, najpozneje pa v osmih dneh po prejemu izvršljive odločbe.

(2) Obsojenca, ki je v priporu, in obsojenca, ki je že na prestajanju kazni, pa je bil ponovno obsojen, razporedi na prestajanje kazni okrožno sodišče iz prejšnjega odstavka.

(3) Sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, ukrene vse potrebno, da se najde obsojenec, ki je neznanega prebivališča.

(4) Pri odločitvi o tem, v kateri zavod pošlje obsojenca, sodišče upošteva spol, starost, vrsto in višino izrečene kazni ter pri zaščitenih osebah po zakonu, ki ureja zaščito prič, tudi ukrepe v programu zaščite.

(5) Če je obsojencu izrečena kazen zapora do petih let, lahko sodišče glede na okoliščine primera odredi, da jo prestaja v odprtem oddelku. Če je obsojencu izrečena kazen zapora do osmih let, pa lahko sodišče glede na okoliščine primera odredi, da jo prestaja v polodprtem oddelku.

19. člen

(1) Obsojencu, ki je v hišnem priporu, pošlje okrožno sodišče, na območju katerega prestaja hišni pripor, nalog, da takoj, najpozneje pa v 24. urah od prejema naloga, nastopi kazen zapora v določenem zavodu.

(2) Glede izvršitve kazni zapora obsojencu, ki je v hišnem priporu, se smiselno uporabljajo tudi določbe od drugega do petega odstavka 20. člena tega zakona.

20. člen

(1) V pozivu za nastop kazni zapora se določi dan, ko mora obsojenec nastopiti kazen, in zavod, v katerem mora nastopiti kazen. Dan nastopa kazni v zavodu mora biti določen tako, da ostane obsojencu od prejema poziva do nastopa kazni najmanj osem dni, vendar ne več kot en mesec.

(2) Če obsojenec določenega dne ne nastopi kazni, obvesti zavod o tem sodišče, ki ga je pozvalo na prestajanje kazni. Če sodišče ugotovi, da je bil poziv za nastop kazni obsojencu pravilno vročen ali če iz okoliščin izhaja, da se obsojenec izmika vročitvi poziva, odredi privedbo.

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, lahko sodišče odredi privedbo obsojenca, če posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bo pobegnil.

(4) Če privedba ne uspe, če obsojenec sodišču ni sporočil spremembe svojega naslova oziroma prebivališča ali če ni mogoče ugotoviti, kje se obsojenec nahaja, odredi sodišče tiralico.

(5) Začetek prestajanja kazni se šteje od dneva zglasitve, v primerih iz prejšnjega odstavka pa od dneva, ko je obsojenec priveden v zavod.

(6) Določbe tega člena o privedbi ne veljajo za obsojence, ki se jim poziv za prestajanje kazni dostavlja v tujino.

21. člen

(1) O nastopu kazni obsojenca, ki je tuji državljan ali oseba brez državljanstva, je treba obvestiti konzularne organe njegove države oziroma uradno organizacijo, ki po pravilih mednarodnega prava varuje njegove koristi.

22. člen

(1) Obsojenec ima pravico do brezplačne vozovnice, če so mu za nastop kazni potrebna medkrajevna prevozna sredstva.

(2) Stroške privedbe na prestajanje kazni plača obsojenec. Plačilni nalog o plačilu stroškov privedbe izda organ, ki je privedbo izvršil. Zoper plačilni nalog je dopustno na organ, ki je izdal plačilni nalog, v roku osmih dni od vročitve vložiti ugovor le iz razloga napačne odmere stroškov. O ugovoru odloči organ, ki je izdal plačilni nalog. Obseg sredstev, ki naj jih obsojenec povrne, se določi s smiselno uporabo določb zakona, ki ureja kazenski postopek.

(3) (črtan)

23. člen

(1) Zahtevo za oddajo v zavod pred pravnomočnostjo sodbe da obdolženec, ki je v priporu, pisno ali ustno na zapisnik pri sodišču, ki je izreklo sodbo.

(2) Obdolženec, ki se odda v zavod po določbi prejšnjega odstavka, je glede pravic in dolžnosti, določenih v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih, izenačen z drugimi obsojenci. Ugodnosti se lahko omejijo, če to narekujejo razlogi, zaradi katerih je odrejen pripor. Pred odločitvijo o zahtevi ga mora sodišče o tem poučiti. Pouk se vnese v zapisnik.

(3) Če sodišče ugodi zahtevi obdolženca, pošlje odločbo in en izvod sodbe prve stopnje sodišču, pristojnemu za izvršitev.

24. člen

(1) Obsojencu, ki je na prostosti, se sme na njegovo prošnjo ali z njegovo privolitvijo na prošnjo ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika ali na predlog pristojnega centra odložiti izvršitev kazni zapora:

1.      če zaradi hujše bolezni ni zmožen nastopiti kazni, kar ugotavlja posebna zdravstvena komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za pravosodje;

2.      če v njegovi ožji družini kdo umre ali je huje bolan in je nujno potrebna obsojenčeva pomoč;

3.      če mu je potrebna odložitev, da bi lahko opravil ali dokončal neodložljiva poljska ali sezonska dela ali dela, ki jih je povzročila naravna nesreča ali kakšna druga nesreča, pa v svoji družini nima za delo drugih sposobnih članov;

4.      če mora opraviti določeno delo, ki ga je začel, in bi nastala občutnejša škoda, če ga ne bi opravil;

5.      če mu je potrebna odložitev, da konča šolo ali opravi izpit, za katerega se je pripravljal;

6.      če je odložitev potrebna, da obsojenec poskrbi za varstvo in vzgojo otrok ali v primerih, ko bi se lahko bistveno poslabšale bivanjske razmere njegove družine, o čemer da mnenje pristojni center, na območju katerega prebiva obsojenčeva družina;

7.      če so skupaj z njim obsojeni njegov zakonec ali drugi člani skupnega gospodinjstva ali že prestajajo kazen in bi bilo ogroženo preživljanje starih, bolnih ali mladoletnih družinskih članov, če bi vsi obsojeni hkrati prestajali kazen zapora;

8.      če ima obsojenka otroka, ki še ni star eno leto, ali če je obsojenka noseča in do poroda ni ostalo več kot pet mesecev, ali če ima otroka, ki še ni star dve leti, in zahtevajo posebni zdravstveni, socialni ali drugi razlogi, da sama skrbi zanj;

9.      če mu je potrebna odložitev, da dokonča program zdravljenja odvisnosti, v katerega je vključen in bi njegova prekinitev ogrozila uspešno dokončanje programa, če to predlaga pristojni center.

(2) Izvršitev kazni se v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka lahko odloži, dokler traja bolezen, v primerih iz 2., 3., 4. in 6. točke skupaj največ za tri mesece, v primerih iz 5. in 7. točke največ za šest mesecev, v primerih iz 8. točke pa, dokler otrok ne dopolni enega leta oziroma dveh let starosti, v primerih iz 9. točke prejšnjega odstavka pa največ za dve leti. V primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka je obsojenec dolžan vsak mesec predložiti sodišču zdravniško potrdilo o nezmožnosti za prestajanje kazni.

(3) Izvršitev kazni iz razloga po 1. točki prvega odstavka tega člena se lahko odloži tudi po uradni dolžnosti.

25. člen

(1) Prošnjo za odložitev izvršitve kazni zapora je treba vložiti v treh dneh po prejemu poziva za nastop kazni. Če nastane razlog za odložitev pozneje, lahko vloži obsojenec prošnjo tudi po tem roku, vendar pred dnevom, ko bi se moral zglasiti na prestajanju kazni.

(2) Prošnji je treba priložiti tudi dokaze o razlogih za odložitev.

(3) O prošnji za odložitev izvršitve kazni odloča sodnik, ki vodi zadeve izvrševanja kazni zapora. Odločbo je treba izdati v osmih dneh od prejema prošnje. Preden izda odločbo, lahko sodišče s potrebnimi preverjanji ugotovi dejstva, ki jih prosilec navaja v prošnji. Do izdaje odločbe o prošnji se začetek prestajanja kazni odloži.

(4) Če sodišče ugodi prošnji za odložitev izvršitve kazni, pošlje en izvod odločbe zavodu, v katerem bi moral obsojenec nastopiti prestajanje kazni.

(5) Če je prošnja vložena pred vročitvijo poziva, po izteku roka iz prvega odstavka tega člena ali če prošnji niso priložena dokazila, da je razlog za odložitev nastal pozneje, sodišče prošnjo s sklepom zavrže.

26. člen

(1) Zoper odločbo, izdano na podlagi tretjega in petega odstavka prejšnjega člena, je dovoljena pritožba na višje sodišče v treh dneh od vročitve odločbe. Pritožba zadrži izvršitev kazni, razen pritožbe zoper odločbo, s katero je bila prošnja za odložitev kazni zavrnjena, ker je bila vložena ponovno iz istih odložitvenih razlogov, oziroma zavržena, ker je bila vložena po preteku predpisanega roka.

(2) Če ima obsojenec pooblaščenca, vroči sodišče odločbe in druga pisanja pooblaščencu.

(3) Višje sodišče je dolžno izdati odločbo o pritožbi v treh dneh od dneva prejema pritožbe.

(4) Če je bila pritožba iz prvega odstavka tega člena zavrnjena oziroma zavržena, mora obsojenec nastopiti kazen zapora prvi delovni dan po vročitvi odločbe. Vložitev nove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora v tem terminu ne povzroči zadržanja začetka prestajanja kazni.

27. člen

(1) Kadar zahteva pristojni državni tožilec na podlagi pooblastila, ki mu ga daje zakon, odložitev izvršitve kazni zapora, lahko pristojno sodišče odloči, da obsojenca ne kliče na prestajanje kazni; če ga je že poklicalo, pa še ni pretekel rok, v katerem bi se moral zglasiti v zavodu, lahko izda predsednik pristojnega sodišča odločbo o odložitvi izvršitve kazni. Zoper to odločbo ni pritožbe.

(2) Odložitev izvršitve kazni iz prejšnjega odstavka traja v takem primeru toliko časa, dokler ne sporoči državni tožilec pristojnemu sodišču, da lahko začne z izvrševanjem kazni oziroma dokler ni izdana nova sodna odločba.

28. člen

(1) Pristojno sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na to, ali ni nastopilo zastaranje izvršitve kazni. Če ugotovi, da se izrečena kazen ne sme več izvršiti zaradi zastaranja, izda sodnik, ki vodi zadeve izvrševanja kazni zapora, sklep, s katerim ugotovi zastaranje izvršitve kazni. Če zavod meni, da je določenemu obsojencu izvršitev kazni zastarala, mora to sporočiti pristojnemu sodišču.

(2) Sklep iz prejšnjega odstavka se vroči pristojnemu državnemu tožilstvu in zavodu, v katerem bi moral obsojenec prestajati kazen zapora.

(3) Če se ugotovi, da se izrečena kazen ne more izvršiti zaradi smrti obsojenca, izda sodnik iz prvega odstavka tega člena o tem sklep.

(4) Če nastane dvom o dovoljenosti izvršbe, pošlje sodnik, ki vodi zadeve izvrševanja kazni zapora, vse spise sodišču, ki je sodilo na prvi stopnji.

Sprejem obsojenca v zavod

29. člen

(1) Ko obsojenec nastopi kazen, je treba ugotoviti njegovo istovetnost, ga fotografirati, mu vzeti prstne odtise, bris ustne sluznice in druge biometrične podatke, zapisati njegov osebni opis ter opraviti zdravniški pregled.

(2) Ob sprejemu v zavod je treba obsojenca seznaniti s hišnim redom, z omejitvami pravic oziroma dolžnostmi, ki jih ima med prestajanjem kazni, z načinom uveljavljanja njegovih pravic in z disciplinskimi kaznimi, ki se lahko izrečejo zoper njega, ter z ugodnostmi, ki jih je lahko deležen.

(3) Zavod mora nameniti posebno pozornost obsojencem v sprejemnem obdobju. V sprejemnem obdobju se opravljajo vse aktivnosti in postopki, ki so potrebni za ustrezno vključitev obsojencev v življenje v zavodu in izdelavo osebnega načrta obsojenca, ki mora upoštevati tudi varnostne razloge.

(4) Pri zaščitenih osebah po zakonu, ki ureja zaščito prič, mora zavod ob sprejemu obsojenca in sestavi osebnega načrta upoštevati odločitve komisije, pristojne za zaščito ogroženih oseb, in sodelovati z enoto, pristojno za zaščito ogroženih oseb.

30. člen

(1) Za obsojenca se ob prihodu na prestajanje kazni lahko določi poseben režim, ki traja največ 30 dni. V sprejemnem obdobju se spoznava njegova osebnost, zdravstveno stanje, delovne in učne sposobnosti in druge okoliščine, pomembne za obravnavo obsojenca ter za njegovo pravilno razvrstitev. Ob zaključku sprejemnega obdobja se z obsojencem sklene pisni dogovor o osebnem načrtu. Če obsojenec odkloni podpis, ne more biti deležen ugodnosti, kar pa ne velja za pravice, ki so mu zagotovljene po zakonu.

(2) Za preučitev osebnosti po prejšnjem odstavku se posamezni obsojenci z njihovo privolitvijo lahko pošljejo v specializirane organizacije, kjer lahko ostanejo največ tri mesece.

30.a člen

(1) Zavod za prestajanje kazni oziroma prevzgojni dom prijavi obsojenca ali druge osebe, ki so nastopile kazen zapora ali so bile sprejete v zavod, skladno z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča.

(2) Obsojence ali druge posameznike, ki so nastopili kazen zapora ali bili v zavode sprejeti pred uveljavitvijo zakona iz prejšnjega odstavka, zavod prijavi v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Zbirke podatkov o obsojencih in varstvo osebnih podatkov

31. člen

Zaradi uresničevanja zakonitega in strokovnega izvrševanja kazenskih sankcij zavod zbira, obdeluje, shranjuje in vodi zbirko podatkov o obsojencih na prestajanju kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: upravljalec zbirke podatkov).

32. člen

Zbirka podatkov iz prejšnjega člena obsega:

-        podatke o identiteti obsojenca in o njegovem osebnem stanju;

-        podatke o ožjih družinskih članih obsojenca;

-        podatke o sodni odločbi, ki jo je treba izvršiti oziroma ki se izvršuje;

-        podatke o obsojencu, ki se zbirajo med prestajanjem kazni zapora.

33. člen

Podatki o identiteti obsojenca in o njegovih osebnih stanjih obsegajo:

-        ime in priimek obsojenca,

-        enotno matično številko,

-        osebno fotografijo,

-        prstne odtise, podatke o DNK profilu osebe in druge biometrične podatke,

-        osebni opis,

-        rojstne podatke,

-        podatke o državljanstvu,

-        podatke o prebivališču,

-        podatke o splošnem zdravstvenem stanju ob sprejemu v zavod in morebitni invalidnosti.

34. člen

Podatki o ožjih družinskih članih obsojenca obsegajo:

-        podatke, ki se nanašajo na družinsko razmerje,

-        število družinskih članov,

-        spol in starost družinskih članov,

-        podatki o preskrbljenosti družinskih članov.

35. člen

Podatki o sodni odločbi, ki jo je treba izvršiti, obsegajo:

-        naslov sodišča, ki je sodbo izreklo, opravilno številko in datum sodbe,

-        vrsto kaznivega dejanja,

-        vrsto in višino kazni,

-        datum nastopa kazni in iztek kazni,

-        morebitne prejšnje kazni,

-        pravno podlago za odpust s prestajanja kazni zapora.

36. člen

(1) Podatki o obsojencu, ki se zbirajo med izvrševanjem kazni zapora in se uporabljajo pri izdelavi in dopolnjevanju osebnega načrta obsojenca, obsegajo:

-        podatke o osebnosti in vedenju obsojenca,

-        podatke o ukrepih in sklenjenih dogovorih z obsojencem v osebnem načrtu in glede priprave na življenje po prestani kazni,

-        podatke o doseženih rezultatih njegove obravnave med izvrševanjem kazni zapora,

-        podatke o ukrepih in dosežkih na področju priprave na odpust,

-        podatke, ki se nanašajo na družinski status (samski, poročen, vdovec, dalj časa trajajoča življenjska skupnost),

-        podatke, ki se nanašajo na stanovanjske, bivalne in družinske razmere,

-        podatke o izobrazbi in pridobljenih znanjih,

-        podatke o dosedanjih zaposlitvah,

-        podatke o socialnem in ekonomskem stanju, o plači pred nastopom kazni zapora, drugih prejemkih, lastništvu nepremičnin in obveznostih preživljanja,

-        podatke o samomorilni ogroženosti,

-        fotografijo iz 29. člena tega zakona,

-        osebni opis,

-        podatke o kazenskih postopkih, ki tečejo pri sodiščih zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj pred nastopom kazni zapora in po njem,

-        podatkih o odprtih kazenskih postopkih in pravdnih postopkih, v katerih je bilo odločeno o škodi glede kaznivega dejanja.

37. člen

(1) Upravljalec zbirke podatkov oziroma oseba, ki jo upravljalec pooblasti, zbira podatke za zbirke podatkov o obsojencih iz členov od 32. do 36. tega zakona neposredno od obsojenca, na katerega se nanašajo, od drugih oseb pa le tedaj, če obsojenec pisno privoli.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se podatki o obsojencu, kadar je to mogoče, zbirajo pri pravosodnih organih, policiji in drugih državnih organih, javnih zavodih, pristojnih centrih ter organih lokalne samouprave.

38. člen

(1) Osebni podatki iz zbirke podatkov o obsojencih se shranjujejo in uporabljajo, dokler je obsojenec na prestajanju kazni zapora. Po prestani kazni ali odpustu obsojenca s prestajanja kazni zapora se podatki arhivirajo in se hranijo trajno.

(2) Dostop do podatkov iz prejšnjega odstavka je dopusten le upravljalcu zbirke podatkov oziroma osebi, ki jo upravljalec pooblasti, osebam, ki so pooblaščene za nadzor nad delom zavodov, in osebi, na katero se podatki nanašajo.

(3) Ugotovitve, ki se zbirajo med izvrševanjem kazni zapora, niso dostopne osebi, na katero se nanašajo, če bi seznanitev s temi ugotovitvami lahko negativno vplivala na delo z njo.

(4) Podatki iz prvega in tretjega odstavka tega člena so po zakonski rehabilitaciji dostopni le osebi, na katero se ti podatki nanašajo.

39. člen

(1) Osebne podatke iz zbirke podatkov o obsojencih lahko uporabljajo pooblaščeni delavci uprave in ministrstva, pristojnega za pravosodje, za izvrševanje z zakonom določenih nalog. Delavci uprave so dolžni varovati kot uradno tajnost podatke o obsojencih, za katere zvedo pri opravljanju uradnih dolžnosti.

(2) Upravljalec zbirke podatkov obsojencev posreduje drugim uporabnikom podatke iz te zbirke, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne privolitve ali zahteve posameznika, na katerega se podatki nanašajo.

40. člen

(1) Uprava vodi centralno evidenco o osebah na prestajanju kazni zapora.

(2) Podatke za centralno evidenco iz prejšnjega odstavka posredujejo upravi upravljalci zbirke podatkov in drugi organi v skladu z zakonom. Upravi se, skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in zakonom, ki ureja davčni postopek, za izvajanje njenih nalog in pooblastil iz prvega odstavka tega člena, omogoči neposreden elektronski dostop do evidenc prekrškov, kazenske evidence, pravdnega vpisnika, kazenskega vpisnika in vpisnika prekrškovnih zadev na sodiščih, do vpisnikov na državnih tožilstvih, do evidenc socialnih transferov, evidenc davčne uprave, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Centralnega registra prebivalstva in vseh drugih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ki se vodijo v elektronski obliki.

(3) Centralna evidenca razvida oseb iz prvega odstavka tega člena vsebuje podatke iz členov od 32. do 36. tega zakona.

(4) Skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, je upravljavcu zbirke podatkov oziroma osebi, ki jo upravljavec pooblasti, osebam, ki so pooblaščene za nadzor nad delom zavodov, sodišču, državnemu tožilstvu ter policiji glede kazenskega postopka, ki teče zoper obsojeno osebo, za izvajanje njihovih nalog in pooblastil, povezanih s pregonom storilcev kaznivih dejanj ter z vodenjem kazenskega postopka, o osebah na prestajanju kazni zapora dopusten neposredni elektronski dostop do naslednjih podatkov iz centralne evidence:

-        ime in priimek,

-        EMŠO,

-        rojstni podatki,

-        stalno ali začasno prebivališče,

-        državljanstvo,

-        zavod, kraj prestajanja kazni,

-        izrek, nastop in iztek kazni oziroma predviden odpust.

(5) Dostop do podatkov iz prejšnjega odstavka je dopusten tudi osebi, na katero se podatki nanašajo.

(6) Uprava zagotavlja in je odgovorna za vzpostavitev, razvoj in delovanje elektronskega poslovanja v zavodih in v upravi v skladu z določbami zakona, ki ureja upravni postopek.

41. člen

Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje predpiše način zbiranja podatkov in vodenja zbirke podatkov po tem zakonu, kakor tudi postopek za ugotavljanje negativnega vpliva podatkov, ki v smislu tretjega odstavka 38. člena tega zakona niso dostopni osebi, na katero se nanašajo.

2. Položaj obsojencev

Prostori in prehrana

42. člen

(1) Prostori, v katerih prebivajo obsojenci, morajo ustrezati zdravstvenim, higienskim zahtevam in omogočati realizacijo osebnega načrta.

(2) Obsojenca se razporedi v enoposteljno sobo skladno s prostorskimi možnostmi zavoda. Skupne spalnice obsojencev imajo največ osem postelj.

(3) Obsojencu je skladno z možnostmi zavoda ter na njegovo željo mogoče dodeliti samsko sobo.

(4) Obsojenca, ki je zaščitena oseba po zakonu, ki ureja zaščito prič, se razporedi ob upoštevanju odločitev komisije, pristojne za zaščito ogroženih oseb, in v sodelovanju z enoto, pristojno za zaščito ogroženih oseb.

43. člen

Obsojencu je treba omogočiti, da prebiva vsak dan najmanj dve uri na prostem.

44. člen

Obsojenec dobiva hrano, ki zadošča za ohranitev njegovega zdravja in popolne telesne sposobnosti.

Delo obsojencev

45. člen

Obsojencu, ki med prestajanjem kazni zapora dela polni delovni čas in med delom neopravičeno ne izostaja z delovnega mesta več, kot je razlog za prenehanje delovnega razmerja po splošnih predpisih, oziroma ki pri delu dosega glede na svoje sposobnosti primeren uspeh, je treba zagotoviti vse pravice iz dela po splošnih predpisih, če ni z zakonom drugače določeno.

46. člen

(1) Preden se obsojenca razporedi na delo v zavodu ali zunaj njega, ga mora zavod poslati na zdravniški pregled.

(2) Zdravniški pregled iz prejšnjega odstavka se lahko opusti, če je bil obsojenec pred nastopom kazni v delovnem razmerju in če od prekinitve delovnega razmerja ni preteklo več kot šest mesecev.

(3) Na specialni zdravniški pregled, s katerim se ugotavlja zdravstveno in psihofizično stanje, mora zavod obsojenca poslati, preden je razporejen na delo z večjo nevarnostjo poškodb ali zdravstvenih okvar.

(4) Med opravljanjem dela iz prejšnjega odstavka je treba obsojenca pošiljati tudi na obdobne zdravstvene preglede, pri katerih se ugotavlja, ali še izpolnjuje posebne zdravstvene in psihofizične pogoje za delo z večjo nevarnostjo poškodb ali zdravstvenih okvar.

(5) Zdravstveni pregledi iz tega člena se opravljajo po splošnih predpisih.

47. člen

Stroške za zdravstvene storitve iz prejšnjega člena plača zavod oziroma sklenitelj pogodbe o delu.

48. člen

Obsojenec se razporedi na delo v skladu z njegovimi duševnimi in telesnimi sposobnostmi in možnostmi zavoda. V okviru možnosti zavoda se pri razporeditvi na delo upoštevajo tudi želje obsojenca.

49. člen

(1) Obsojencu, ki se šola ali se izobražuje po verificiranih programih za pridobitev stopnje izobrazbe in obenem dela, lahko direktor zavoda skrajša delovni čas in prizna druge pravice iz študija ob delu.

(2) Odločitev o skrajšanju delovnega časa in priznanju drugih pravic iz študija se zapiše v obsojenčev osebni načrt.

50. člen

Obsojenca, ki je s storitvijo kaznivega dejanja zlorabil svoj poklic, dejavnost ali dolžnost ali mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, ni mogoče razporediti na tako delo v zavodu ali zunaj njega.

51. člen

Izven rednega delovnega časa je dovoljeno obsojenca zaposliti največ dve uri na dan z deli, ki so potrebna, da se ohrani čistoča in red za normalno življenje v zavodu.

52. člen

(1) Obsojenec dela v gospodarskih dejavnostih zavoda, na delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda, ali v okviru delovne terapije.

(2) Obsojenec lahko dela tudi zunaj zavoda pri pravnih ali fizičnih osebah, če je to skladno z osebnim načrtom.

(3) (črtan)

53. člen

O delu obsojenca zunaj zavoda sklene zavod z delodajalcem pogodbo, v kateri se podrobneje določijo pogoji dela in medsebojne pravice in obveznosti.

54. člen

(1) Osnova za izračun plačila za delo obsojencev je 25 odstotkov osnove za obračun plače orientacijskega delovnega mesta v sistemu plač javnega sektorja.

(2) Količnike za določitev osnovnih plačil ter kriterije in merila za ocenjevanje uspešnosti in rezultatov dela predpiše minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo. Pri oblikovanju kriterijev in meril se upošteva kakovost in količina opravljenega dela, obsojenčev prispevek k zmanjšanju stroškov proizvodnje, zahtevnost in težavnost dela ter delovne pogoje.

(3) Obsojencu se za doseženi nadpovprečni oziroma podpovprečni uspeh pri delu v skladu z merili in kriteriji iz tega člena plačilo za delo ustrezno poveča oziroma zmanjša.

55. člen

(1) Obsojenec, ki začasno ni zmožen za delo, nima pravice do nadomestila med začasno nezmožnostjo za delo.

(2) Med letnim počitkom dobiva obsojenec nadomestilo enako povprečnemu plačilu, ki ga je dobival za delo v rednem delovnem času v zadnjih šestih mesecih oziroma v času, ko je delal, če je delal manj kot šest mesecev.

56. člen

(1) Obsojenec, ki med prestajanjem kazni zapora dela, ima za vsak mesec dela s polnim delovnim časom pravico do dveh dni letnega dopusta. Po kriterijih, ki jih predpiše minister, pristojen za pravosodje, obsojenec lahko dobi do šest dni dodatnega letnega dopusta v enem letu, pri čemer se upošteva stalnost in prizadevnost obsojenca pri delu. Obsojenec, ki je kazen zapora nastopil iz pripora, lahko za čas, ko je v priporu delal, pridobi največ 30 dni letnega dopusta v letu, ko je nastopil kazen zapora.

(2) Če obsojenec med trajanjem letnega dopusta zboli, se mu ta čas ne šteje v letni dopust.

(3) Dopust mora obsojenec izkoristiti najpozneje eno leto po pridobitvi pravice. Odločitev o odmeri in izrabi letnega dopusta se zapiše v obsojenčev osebni načrt.

(4) Če obsojenec preživlja svoj letni dopust v zavodu, ga preživi v posebnih prostorih zavoda. Režim v posebnih prostorih oziroma med letnim dopustom mora biti organiziran tako, da omogoča sprostitev, razvedrilo, rekreacijo in počitek, skladno z možnostmi zavoda.

(5) (črtan)

57. člen

(1) Zavod, v katerem obsojenec prestaja kazen, mora 20 odstotkov plačila za delo, ki ga prejme obsojenec, hraniti kot njegov obvezni prihranek.

(2) Ko vsota prihranjenega denarja iz prejšnjega odstavka doseže vrednost treh zneskov mesečne denarne socialne pomoči, določene po predpisih o socialnem varstvu, lahko obsojenec s presežkom ravna kot s preostalim denarjem, ki ga dobi za nagrado.

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

58. člen

(1) Obsojenci na prestajanju kazni zapora, mladoletniškega zapora in mladoletniki na prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom, ki so obvezno zavarovani po splošnih predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, imajo pravico do zdravstvenih storitev po teh predpisih, razen pravic do proste izbire zdravnika, zdravnika-specialista in zdravstvenega zavoda, zdravstvenega varstva v zvezi z dajanjem tkiv in organov za presaditev drugim osebam, zdravljenja in nege na domu, zdravljenja v tujini, zdraviliškega zdravljenja, pogrebnine in posmrtnine ter povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev.

(2) Družinski člani zavarovane osebe iz prejšnjega odstavka niso zavarovane osebe.

59. člen

(1) Vsak zavod mora imeti pogoje za zagotavljanje osnovne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti.

(2) Šteje se, da so pogoji iz prejšnjega odstavka izpolnjeni, če imajo zavodske ambulante koncesijo za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti.

(3) Osnovno zdravstveno dejavnost iz prejšnjega odstavka opravlja zdravnik zdravstvenega zavoda ali zdravnik, ki se ukvarja z zasebno zdravstveno dejavnostjo, in medicinske sestre ter drugi zdravstveni delavci.

(4) Izvajanje zdravstvene dejavnosti iz prejšnjega odstavka ureja zavod z zdravstvenim zavodom oziroma zasebnimi zdravniki s pogodbo, medtem ko so zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v delovnem razmerju v zavodu.

(5) Zdravstvena dejavnost za obsojence se lahko opravlja tudi v ustreznih zdravstvenih ustanovah zunaj zavoda.

(6) O napotitvi obsojenca na zdravstveni pregled ali zdravljenje iz prejšnjega odstavka odloča zdravnik, ki opravlja v zavodu zdravstveno dejavnost, o čemer je dolžan obvestiti direktorja zavoda.

(7) Če obsojenec zahteva zdravniško pomoč oziroma zdravljenje, ki po oceni zdravnika, ki opravlja v zavodu zdravstveno dejavnost, ni potrebno, se mu to omogoči na njegove stroške. Ti stroški se mu povrnejo, če se pri specialističnih in drugih pregledih ugotovi, da je bilo zdravljenje potrebno.

60. člen

(1) Vsak zavod mora imeti bolniško sobo, v kateri bivajo in se zdravijo obsojenci. Bolniška soba mora biti opremljena skladno s splošnimi predpisi.

(2) Obsojenci iz vseh zavodov v Republiki Sloveniji, ki jih zaradi begosumnosti ali iz drugih upravičenih razlogov ni mogoče zdraviti v splošnih zdravstvenih zavodih ali v bolniški sobi posameznega zavoda, se lahko zdravijo v posebnih bolnišničnih prostorih enega izmed zavodov ali v ustrezno varovanem oddelku zdravstvenega zavoda.

(3) O napotitvi na zdravljenje obsojenca iz prejšnjega odstavka odloča zdravnik, ki v zavodu opravlja zdravstveno dejavnost, po predhodnem soglasju zdravnika, ki v zavodu iz prejšnjega odstavka opravlja zdravstveno dejavnost.

61. člen

(1) Izbrana lekarna na območju, kjer je zavod, ima v zavodu priročno zalogo zdravil za potrebe zdravljenja obsojencev.

(2) Priročna lekarna posluje v skladu s splošnimi predpisi o lekarniški dejavnosti.

62. člen

(1) Obsojenkam, ki so noseče ali ki so rodile med prestajanjem kazni zapora, je zagotovljena ustrezna zdravniška nega in pogoji za nego otroka. Otrok sme ostati pri materi na njeno zahtevo do dopolnjenega prvega leta starosti, potem pa se odda v sporazumu z materjo otrokovemu očetu ali sorodnikom. Če to ni mogoče ali ni v otrokovo korist, stori pristojni center potrebne ukrepe za varstvo in vzgojo otroka v skladu z določbami zakona, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sme otrok ostati pri materi do dopolnjenega drugega leta starosti, če bo mati v tem času prestala kazen ali če to zahtevajo posebni zdravstveni, socialni ali drugi razlogi. O tem odloči generalni direktor uprave.

(3) Zoper odločbo je dovoljena pritožba.

63. člen

(1) Za obsojence, za katere se utemeljeno sumi, da so pod vplivom prepovedane droge, in za osebe, ki so vključene v program obravnave ali zdravljenja odvisnosti, se lahko opravi preizkus prisotnosti psihotropnih substanc na telesu ali v telesnih tekočinah.

(2) Obsojencem je potrebno omogočiti zaupno testiranje na okuženost s HIV in virusi hepatitisa obenem s svetovanjem pred testiranjem in po njem.

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

64. člen

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje obsojencev med prestajanjem kazni zapora se izvaja po splošnih predpisih, če s tem zakonom ni drugače določeno.

65. člen

(1) Obsojence, ki so obsojeni na kazen nad 30 dni zapora in med prestajanjem te kazni delajo s polnim delovnim časom ter pri tem dosegajo vsaj povprečni delovni uspeh, je zavod dolžan pokojninsko zavarovati po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

(2) Obsojenci, ki se jim čas, prebit v priporu, šteje v kazen zapora in so v času pripora delali skladno s prejšnjim odstavkom, so za čas pripora pokojninsko zavarovani, če so bili plačani prispevki.

(3) Šteje se, da je obsojenec med prestajanjem kazni zapora ali med trajanjem pripora delal:

-        ko je opravljal delo pri proizvodni dejavnosti v zavodu,

-        ko je opravljal delo pri delodajalcu zunaj zavoda,

-        ko je bil redno zaposlen pri delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda.

66. člen

(1) Obsojenci so na prestajanju kazni zapora zavarovani za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica poklicne bolezni ali nesreče pri delu, pri poklicnem izobraževanju ali pri opravljanju dovoljenih dejavnosti.

(2) Dovoljene dejavnosti v zavodu so tiste, ki se izvajajo po osebnem načrtu obsojencev (športne, kulturne, prosvetne in podobne dejavnosti).

(3) Obsojenci so med prestajanjem kazni zavarovani tudi za primer invalidnosti, ki je posledica nesreče izven dela, nastale zaradi višje sile.

(4) Kaj se šteje za nesrečo pri delu ali poklicno bolezen, se ugotavlja po splošnih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

67. člen

(1) Pravice iz invalidskega zavarovanja po tem zakonu so:

-        pravica do invalidske pokojnine in pravica do poklicne rehabilitacije in zaposlitve z ustreznimi denarnimi nadomestili – za primer zmanjšane ali izgubljene delovne zmožnosti (invalidnost);

-        pravica do denarnega nadomestila – za primer telesne okvare;

-        pravica do družinske pokojnine – za primer smrti zavarovanega obsojenca.

(2) Če obsojenec meni, da ga zavod neopravičeno ni prijavil v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, lahko vloži pritožbo na ministrstvo, pristojno za pravosodje.

68. člen

Poklicna rehabilitacija se izvaja v okviru možnosti v zavodih, z dovoljenjem generalnega direktorja uprave pa tudi v specializiranih zavodih za rehabilitacijo.

69. člen

Zavod zavaruje pri zavarovalni organizaciji obsojence med prestajanjem kazni zapora za primer smrti ali trajne izgube splošne delovne zmožnosti.

Dopisovanje, sprejemanje obiskov in pošiljk

70. člen

(1) Obsojenec sprejema pisanja od državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in organizacij ter se obrača nanje z vlogami za varstvo svojih pravic in pravnih koristi preko zavoda v zaprtih kuvertah.

(2) Obsojeni tuji državljani se smejo obračati tudi na konzularne organe svoje države ali države, ki varuje njihove koristi. Osebe brez državljanstva in begunci se smejo obračati na uradno organizacijo, ki po pravilih mednarodnega prava varuje njihove koristi.

71. člen

(1) Obsojencu je treba omogočiti neomejeno dopisovanje z ožjimi družinskimi člani. Z drugimi osebami si lahko obsojenec dopisuje, če je to v skladu z njegovim osebnim načrtom. O tem odloči direktor na njegovo prošnjo.

(2) Obsojenec prejema in pošilja pisemske pošiljke preko zavoda v zaprtih kuvertah.

(3) Obsojencu je treba zagotoviti tajnost pisem in drugih občil.

72. člen

(1) Nadzor pisemskih pošiljk je dopusten le, kadar gre za sum vnašanja ali iznašanja predmetov, ki jih obsojenec ne sme posedovati. Pregled se opravi tako, da pravosodni policist odpre pisemsko pošiljko v navzočnosti obsojenca, pri čemer pravosodni policist ne sme brati vsebine pisma.

(2) Nadzor pošiljk iz prejšnjega odstavka odredi direktor zavoda ali druga oseba, ki jo on pooblasti.

(3) Minister, pristojen za pravosodje, s pravilnikom podrobneje uredi nadzor pisemskih pošiljk iz prvega odstavka tega člena in določi, katerih predmetov obsojenec ne sme imeti pri sebi.

73. člen

(1) Obsojencu je treba omogočiti, da ga najmanj dvakrat tedensko lahko obiščejo ožji družinski člani, rejnik in skrbnik. Z dovoljenjem direktorja zavoda ga smejo obiskati tudi druge osebe. Obiska ni mogoče omejiti na manj kot eno uro. Mladoletne osebe, ki niso ožji sorodniki, smejo biti na obisku samo v prisotnosti polnoletnega obiskovalca. Odločitev o obiskih drugih oseb se zapiše v osebni načrt obsojenca.

(2) Obsojencu je treba omogočiti, da ga na njegovo zahtevo obišče pooblaščenec, ki ga zastopa v njegovih zadevah, strokovni delavec pristojnega centra, oziroma svetovalec, če mu je bil določen.

(3) Če je obsojenec tuj državljan, oseba brez državljanstva ali begunec, ima konzularni predstavnik njegove države ali države, ki varuje njegove koristi, oziroma predstavnik uradne organizacije, ki varuje koristi beguncev, pravico, da ga obiskuje. Ta pravica se sme odreči konzularnemu predstavniku samo, če se taka pravica odreka slovenskim konzularnim predstavnikom v državi, ki ji pripada obsojenec.

74. člen

(1) Obiski obsojenca se opravljajo v primerno opremljenih notranjih ali zunanjih prostorih in so nenadzorovani in nadzorovani, pri čemer se lahko nadzorovani obiski opravijo tudi za stekleno pregrado. O načinu obiska odloča direktor zavoda. Odločitev o obliki obiska se zapiše v osebni načrt obsojenca.

(2) Obisk se lahko prekine le, če se obsojenec ali njegov obiskovalec neprimerno vedeta, motita druge ali če je ogrožena varnost oseb ali zavoda.

(3) Ob zaostrenih varnostnih razmerah ali dogodkih lahko direktor zavoda začasno odredi, da se vsi obiski zavoda ali dela zavoda opravljajo za steklom ali da se začasno ne izvajajo.

(4) Zoper prekinitev iz drugega odstavka je dovoljena pritožba, ki ne zadrži izvršitve.

75. člen

(1) Obsojencu je treba omogočiti telefonske pogovore z ožjimi družinskimi člani, pooblaščencem, konzularnim predstavnikom oziroma predstavnikom uradne organizacije, ki varuje koristi beguncev, predstavnikom pristojnega centra in predstavnikom zavoda za zaposlovanje.

(2) Obsojencu se lahko omogoči tudi telefonske pogovore z drugimi osebami. Odločitev o tem se zapiše v njegov osebni načrt.

(3) Direktor lahko obsojencu prepove telefonske pogovore, če to narekujejo varnostni razlogi. Odločitev o prepovedi telefonskih pogovorov obsojencu se zapiše v njegov osebni načrt.

(4) Stroške telefonskih pogovorov nosi obsojenec.

(5) Obsojenci lahko uporabljajo tudi druge elektronske komunikacije (elektronska pošta, svetovni splet, mobilna telefonija, faksimilna sporočila, glasovna pošta, storitev SMS) pod pogojem, da izvajanje teh komunikacij ne ogroža varnosti v zavodu in izven njega. Podrobnejše pogoje in tehnične možnosti za uporabo teh sredstev predpiše minister, pristojen za pravosodje.

(6) Direktor zavoda lahko v okviru izvajanja kazenskih sankcij ter vzdrževanja reda in discipline v zavodu odloči, da na podlagi potrebe po varnostnih ukrepih za zagotovitev varnosti zapornikov, zaporskega osebja in drugih oseb v zavodu ter varnosti premoženja in podatkov, uvede ukrepe varovanja s snemanjem in shranjevanjem telefonskih klicev in drugih elektronskih komunikacij. Pri uvedbi ukrepa varovanja ter snemanja in shranjevanja elektronskih komunikacij se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja elektronske komunikacije, ki urejajo področje zaščite tajnosti, zaupnosti in varnosti elektronskih komunikacij ter hrambo podatkov o prometu elektronskih komunikacij.

(7) Ukrep iz prejšnjega odstavka se sme nanašati na zunanje telefonske in druge elektronske komunikacije. V primerih zunanjih elektronskih komunikacij mora biti oseba, ki hoče komunicirati z zavodom v primeru telefonskih klicev predhodno zvočno obveščena, da bo pogovor sneman, v primeru drugih komunikacij pa mora biti o tem predhodno obveščena na drug primeren način (objave na spletni strani uprave, opozorila v sistemu elektronske pošte in podobno).

76. člen

(1) Obsojenec v zaprtem režimu lahko štirikrat letno sprejme pošiljke s hrano, enkrat mesečno pošiljke s perilom in z osebnimi predmeti ter neomejeno pošiljke s časopisi, z revijami oziroma s knjigami.

(2) Obsojenci v polodprtem režimu lahko štirikrat letno sprejmejo pošiljke s hrano, enkrat tedensko pošiljke s perilom in z osebnimi predmeti ter neomejeno pošiljke s časopisi, z revijami oziroma s knjigami.

(3) Obsojenci v odprtem režimu lahko brez omejitev sprejemajo pošiljke s hrano, perilom, z osebnimi predmeti in s časopisi oziroma knjigami.

(4) Ob zaostrenih varnostnih razmerah ali dogodkih lahko direktor zavoda začasno, vendar ne za več kot 14 dni, omeji prejemanje pošiljk s hrano, perilom in z osebnimi predmeti in s časopisi oziroma knjigami.

(5) Obsojenec v zavodu praviloma ne sme imeti pri sebi denarja v gotovinski obliki. Podrobneje izvajanje tega odstavka predpiše minister, pristojen za pravosodje, s pravilnikom.

(6) Nadzor sprejetih pošiljk opravljajo pravosodni policisti.

(7) Zavod vodi evidenco paketov, ki jih prejme obsojenec.

Ugodnosti obsojencev

77. člen

(1) Za aktivno prizadevanje in doseganje uspehov pri izpolnjevanju osebnega načrta ter spoštovanje hišnega reda lahko direktor zavoda obsojencu podeli naslednje ugodnosti:

-        podaljšan ali nenadzorovan obisk;

-        nenadzorovan obisk zunaj zavoda;

-        izhod iz zavoda s spremstvom pooblaščene uradne osebe;

-        prost izhod iz zavoda, razen v okolje, kjer je storil kaznivo dejanje;

-        prost izhod iz zavoda;

-        delna ali popolna izraba letnega dopusta zunaj zavoda;

-        do sedem dni neplačanega letnega dopusta letno;

-        dodatne ugodnosti znotraj zavoda.

(2) Prost izhod iz zavoda se sme obsojencu dodeliti do petkrat mesečno in sme trajati do 53 ur. Med prostim izhodom obsojenec ne sme zapustiti ozemlja Republike Slovenije. Izjemoma, kadar to zahtevajo osebne okoliščine obsojenca, lahko odhod iz države dovoli minister, pristojen za pravosodje.

(3) Pri odločanju o dodelitvi posamezne vrste ugodnosti je treba poleg kriterijev iz prvega odstavka tega člena upoštevati osebnost obsojenca, nevarnost pobega, vrsto in način storitve kaznivega dejanja, način nastopa kazni, mogoče odprte kazenske postopke, pa tudi druge okoliščine, ki kažejo na možnost zlorabe dodeljenih ugodnosti. Upoštevati je treba tudi odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev.

(4) Če je obsojenec od dodelitve ugodnosti do njihove izrabe storil disciplinski prekršek ali se ni držal sprejetih dogovorov iz osebnega načrta, se mu lahko ugodnost odvzame ali nadomesti z drugo vrsto ugodnosti.

(5) Stroške izhoda iz zavoda s spremstvom pooblaščene uradne osebe plača obsojenec; če obsojenec brez svoje krivde nima sredstev, te stroške plača zavod.

(6) Ugodnosti iz tega člena podeljuje direktor zavoda po predhodnem mnenju strokovnih delavcev.

(7) Obsojencu, ki prestaja kazen zapora po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, se zunajzavodske ugodnosti iz tega člena lahko na predlog direktorja zavoda dodelijo samo po predhodni odločitvi Mednarodnega kazenskega sodišča.

78. člen

(1) Obsojencu, ki je nastopil kazen pred pravnomočnostjo sodbe, ni mogoče dodeliti zunajzavodskih ugodnosti, dokler sodba ni pravnomočna.

(2) Obsojenec, ki mu je izrečena kazen izgona tujca iz države, praviloma ne more pridobiti zunajzavodskih ugodnosti.

78.a člen

(1) Obsojenci imajo pravico do duhovne oskrbe v skladu z zakonom, ki ureja versko svobodo. Vsebina in obseg duhovne oskrbe se lahko omejita le zaradi varnosti in ohranitve reda v zavodu.

(2) Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje predpiše uresničevanje in izvajanje duhovne oskrbe obsojencev.

Premeščanje obsojencev in prekinitev prestajanja kazni

79. člen

(1) Obsojenec se lahko premesti iz enega v drug zavod ali oddelek zavoda v Republiki Sloveniji, če je to potrebno za izvajanje osebnega načrta ali delovnega programa zavoda oziroma, če to narekujejo razlogi varnosti ali interesi ohranitve reda in discipline v zavodu ali če to zaradi zagotavljanja varnosti obsojenca predlaga enota, pristojna za zaščito ogroženih oseb, po zakonu, ki ureja zaščito prič.

(2) Če je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, se lahko obsojenec začasno premesti iz enega v drug zavod ali oddelek zavoda, če je to potrebno zaradi racionalnejše izvedbe postopka.

(3) O premestitvi iz prejšnjih odstavkov za obsojenca, ki prestaja kazen zapora po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, se to nemudoma obvesti.

80. člen

(1) Obsojenca, ki prestaja kazen zapora v zavodu ali njegovem oddelku s strožjim režimom, se med prestajanjem kazni zapora lahko premesti v zavod ali njegov oddelek s svobodnejšim režimom, če se oceni, da ne bo zlorabil takega režima.

(2) Obsojenca, ki zlorabi svobodnejši režim zavoda ali njegovega oddelka ali za katerega narekujejo premestitev drugi utemeljeni razlogi, se premesti v zavod ali njegov oddelek s strožjim režimom.

(3) Premestitev v zavod ali oddelek s svobodnejšim režimom se za obsojenca, ki prestaja kazen zapora po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, izvede le po pridobitvi ustreznega mnenja Mednarodnega kazenskega sodišča.

81. člen

(1) Postopek za premestitev se začne na predlog direktorja zavoda ali enote, pristojne za zaščito ogroženih oseb po zakonu, ki ureja zaščito prič, ali na prošnjo obsojenca oziroma njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika.

(2) O premestitvi obsojenca v okviru istega zavoda odloča direktor zavoda potem, ko dobi mnenje vodje oddelka, o premestitvi iz enega zavoda v drugega pa generalni direktor uprave, ko dobi mnenje zavoda, v katerem obsojenec prestaja kazen zapora, in mnenje zavoda, v katerega naj bi bil obsojenec premeščen.

(3) Odločitev o premestitvi obsojenca v okviru istega zavoda na podlagi 80. člena tega zakona se zapiše v obsojenčev osebni načrt.

(4) Če to narekujejo razlogi varnosti ali interesi ohranitve reda in discipline v zavodu, lahko o premestitvi odloči direktor zavoda, in sicer v soglasju z direktorjem zavoda, kamor se obsojenec premešča, o čemer obvesti generalnega direktorja. Če med direktorjema ni doseženo soglasje, o premestitvi odloči generalni direktor. V nujnih primerih mora biti odločitev sprejeta v 48 urah. Zoper odločitev direktorja zavoda je dopustna pritožba na generalnega direktorja, zoper odločitev generalnega direktorja pa na ministrstvo, pristojno za pravosodje, in sicer v treh dneh. Pritožba ne zadrži izvršitve.

(5) Če je obsojenec premeščen na lastno prošnjo ali prošnjo njegovih ožjih družinskih članov, plača stroške premestitve sam, sicer pa zavod, iz katerega je premeščen.

(6) Zoper odločbo o premestitvi je dovoljena pritožba. Pritožba zoper odločbo iz 79. člena tega zakona ne zadrži njene izvršitve.

(7) Prošnja za premestitev iz istih razlogov se lahko ponovi po preteku šestih mesecev od dneva, ko je bilo odločeno o prejšnji prošnji.

(8) Ob odločanju o premestitvi obsojenca, ki prestaja kazen zapora po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, se zaprosilo za mnenje Mednarodnemu kazenskemu sodišču posreduje prek ministrstva, pristojnega za pravosodje.

82. člen

(1) Generalni direktor zavoda lahko po uradni dolžnosti ali na prošnjo obsojenca, njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika dovoli prekinitev prestajanja kazni. Pri prekinitvi prestajanja kazni se smiselno upoštevajo enaki razlogi kot za odložitev izvršitve kazni (prvi odstavek 24. člena tega zakona). Prekinitev sme trajati največ tri mesece; če je bila prekinitev dovoljena zaradi zdravljenja obsojenca, lahko traja prekinitev, dokler je potrebno zdravljenje, kar ugotavlja posebna zdravstvena komisija iz 24. člena tega zakona. Prekinitev po uradni dolžnosti sme izjemoma trajati tudi več kot tri mesece. Čas prekinitve se ne všteje v prestajanje kazni.

(2) Če se med trajanjem prekinitve kazni ugotovi, da so prenehali razlogi, iz katerih je bila prekinitev dovoljena, pokliče generalni direktor zavoda obsojenca takoj na prestajanje kazni ne glede na rok, do katerega mu je bila prekinitev dovoljena.

(3) Zoper odločbo iz tega člena je dovoljena pritožba. Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži njene izvršitve.

(4) Prošnja za prekinitev prestajanja kazni iz istih razlogov se lahko ponovi po preteku šestih mesecev od dneva, ko je bilo odločeno o prejšnji prošnji.

(5) Obsojencu, ki prestaja kazen po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, ni mogoče prekiniti prestajanja kazni, če ni tako odločilo Mednarodno kazensko sodišče.

Uveljavljanje in varstvo pravic obsojencev

83. člen

(1) Obsojenec, ki meni, da je bil podvržen mučenju ali drugim krutim oblikam nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, lahko s predlogom zahteva sodno varstvo.

(2) Predlog iz prejšnjega odstavka je zavod dolžan poslati tudi pristojnemu državnemu tožilcu.

84. člen

Če je bila obsojencu zaradi ravnanja iz prvega odstavka prejšnjega člena povzročena škoda, lahko zahteva odškodnino v skladu z zakonom neposredno tudi od tistega, ki mu je povzročil škodo.

85. člen

(1) Če gre za druge kršitve pravic ali za druge nepravilnosti, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo, ima obsojenec pravico pritožiti se generalnemu direktorju uprave.

(2) Če obsojenec ne dobi odgovora na svojo pritožbo v 30 dneh od njene vložitve ali če ni zadovoljen z odločitvijo generalnega direktorja, ima pravico vložiti vlogo na ministrstvo, pristojno za pravosodje.

(3) Obsojenec ima pravico pritožiti se zaradi kršitve svojih pravic in zaradi nepravilnosti iz prvega odstavka tudi drugim organom, ki opravljajo nadzorstvo v zavodu.

Red in disciplina

a) Disciplinske kazni

86. člen

(1) Obsojenec se mora na prestajanju kazni zapora ravnati po hišnem redu, pravilih o delovni disciplini in odredbah uradnih oseb.

(2) Za ohranitev reda in discipline so dovoljene samo tiste omejitve, ki so potrebne za varnost in skupno življenje v zavodu.

87. člen

(1) Obsojenec se lahko disciplinsko kaznuje za disciplinske prestopke. Disciplinski prestopki so hujši in lažji.

(2) Hujši disciplinski prestopki so:

-        neizpolnitev ukaza uradne osebe, ki bi povzročila hujše motnje v delovanju zavoda;

-        fizični napad na soobsojenca, delavca zavoda ali tretjo osebo;

-        izdelovanje ali vnašanje predmetov, primernih za napad, pobeg ali za storitev kaznivega dejanja in poskusa pobega;

-        pobeg s prestajanja kazni zapora;

-        zloraba dodeljenih ugodnosti;

-        posedovanje, vnašanje, skrivanje in razpečevanje alkoholnih pijač in narkotikov ter drugih nedovoljenih predmetov;

-        naklepna kršitev predpisov o varstvu pri delu, varstvu pred požarom, eksplozijo ali drugimi naravnimi nesrečami;

-        povzročitev materialne škode, če je povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti;

-        ukvarjanje s prekupčevanjem;

-        posojanje denarja in medsebojno zadolževanje za oderuške obresti;

-        ponavljanje lažjih disciplinskih kršitev;

-        prisiljevanje, izvajanje psihičnih in fizičnih oblik pritiska nad drugimi in napeljevanje k temu.

(3) Lažje disciplinske prestopke določi s pravilnikom minister, pristojen za pravosodje.

88. člen

(1) Disciplinske kazni, ki se smejo izreči obsojencu za hujše disciplinske prestopke, so:

1.      razporeditev na drugo delo do treh mesecev, če je kršitev storjena v zvezi z delom;

2.      omejitev podeljevanja ugodnosti iz 77. člena tega zakona do treh mesecev, če je obsojenec zlorabil dodeljene ugodnosti;

3.      omejitev sprejemanja pošiljk do šestih mesecev, če se v pošiljki najdejo alkoholne pijače, prepovedana droga ali predmeti, ki so primerni za pobeg ali napad, ali mobilni telefon;

4.      oddaja v samico do enaindvajset dni s pravico do dela;

5.      oddaja v samico do štirinajst dni brez pravice do dela.

(2) Za lažje disciplinske prestopke se obsojencu lahko izreče javni opomin.

89. člen

(1) Če stori obsojenec v zavodu dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja, zavod pristojnemu državnemu tožilstvu poda kazensko ovadbo.

(2) Če obstaja utemeljen sum, da je obsojenec med prestajanjem kazni zapora v zavodu storil kaznivo dejanje, lahko direktor zavoda odloči, da se tak obsojenec iz razlogov varnosti začasno, najdlje do vročitve sodne odločbe, loči od drugih obsojencev. Če pristojno sodišče zahteva ločitev obsojenca zaradi interesov preiskave, je direktor zavoda to dolžan storiti.

(3) Zoper odločbo iz prejšnjih odstavkov je dovoljena pritožba. Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži njene izvršitve.

90. člen

(1) Disciplinske kazni izreka direktor zavoda ali oseba, ki jo za to pooblasti direktor zavoda, v dislociranih oddelkih pa vodja dislociranega oddelka ali oseba, ki jo za to pooblasti vodja dislociranega oddelka.

(2) Disciplinska kazen oziroma javni opomin se ne sme izreči, če je od storitve disciplinskega prestopka preteklo več kot šest mesecev, izvršiti pa ne, če je od izreka disciplinske kazni preteklo več kot šest mesecev.

(3) Pri izrekanju disciplinskih kazni za hujše disciplinske prestopke sme direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka odložiti izvršitev izrečene disciplinske kazni za čas do šestih mesecev. Direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka odloži izvršitev disciplinske kazni, če oceni, da je mogoče pričakovati, da bo pri obsojencu tudi brez izvršitve disciplinske kazni dosežen namen kaznovanja.

(4) Če obsojenec v času, za katerega je bila odložena izvršitev disciplinske kazni, znova stori hujši disciplinski prestopek, se mu izreče za oba prestopka ena sama disciplinska kazen.

(5) Policijska postaja, ki v skladu z zakonom pridrži obsojenca v času koriščenja zunajzavodskih ugodnosti, ga po končanem postopku privede v najbližji zavod.

91. člen

(1) Disciplinska kazen oddaje v samico se ne sme izreči, če bi bilo z njeno izvršitvijo ogroženo obsojenčevo zdravje.

(2) Obsojenec, ki mu je izrečena disciplinska kazen oddaje v samico, ima pravico do dveurnega sprehoda na prostem dnevno.

92. člen

(1) Disciplinski postopek se začne na obrazložen predlog za uvedbo disciplinskega postopka, ki ga poda vodja tiste notranje organizacijske enote zavoda, v kateri je bil prestopek storjen. Prijava se poda vodji notranje organizacijske enote zavoda oziroma vodji dislociranega oddelka. Predlog mora biti podan najpozneje v petih delovnih dneh od storitve oziroma odkritja disciplinskega prestopka in mora biti vročen obsojencu. Preden se obsojencu izreče disciplinska kazen ali javni opomin, mu je treba omogočiti, da se izjasni o predlogu, ugotoviti je treba dejanski stan prestopka ter druge okoliščine glede prestopka in osebnosti obsojenca, ki so potrebne za pravilno izbiro oziroma odmero kazni.

(2) O izrečeni disciplinski kazni se izda pisna odločba, ki se jo vroči obsojencu.

93. člen

(1) Zoper odločbo o izrečeni disciplinski kazni je dovoljena pritožba. Pritožba zadrži izvršitev disciplinske kazni, razen javnega opomina in omejitve podeljevanja ugodnosti.

(2) Zoper odločbo o izrečeni disciplinski kazni se sme obsojenec pritožiti v treh dneh. O pritožbi odloči v treh dneh minister, pristojen za pravosodje, ki odločbo potrdi, spremeni ali odpravi.

94. člen

Direktor zavoda lahko ustavi izvrševanje disciplinske kazni oddaje v samico pred iztekom izrečene disciplinske kazni, če oceni, da je disciplinska kazen dosegla svoj namen.

95. člen

(1) Predmeti ali denar, ki so nastali, bili uporabljeni, namenjeni ali pridobljeni v zvezi z disciplinskimi prestopki iz drugega odstavka 87. člena tega zakona, se lahko obsojencu vzamejo. O odvzemu odloči direktor zavoda. Z odločbo o odvzemu direktor tudi odloči, ali naj se odvzeti predmeti vrnejo lastniku, uničijo ali pa shranijo in vrnejo obsojencu po odpustu iz zavoda.

(2) Odvzeti denar se uporabi za pomoč obsojencu po odpustu s prestajanja kazni.

(3) Zoper tako odločbo je dovoljena pritožba.

96. člen

Če obsojenec povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti zavodu škodo, jo mora poravnati. Obstoj škode, okoliščine, v katerih je škoda nastala, koliko znaša in kdo jo je povzročil, ugotavlja komisija, ki določi tudi rok za njeno povrnitev. Komisijo imenuje direktor zavoda. Če obsojenec ne povrne škode, sproži zavod postopek za plačilo odškodnine pred pristojnim sodiščem.

97. člen

Obsojencu, ki sta mu izrečena kazen zapora in kazen prepovedi vožnje motornega vozila oziroma varnostni ali varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, med prestajanjem kazni zapora ni dovoljeno voziti tiste vrste oziroma kategorije motornega vozila, za katero mu je sodišče izreklo prepoved vožnje ali odvzem vozniškega dovoljenja.

b) Drugi ukrepi

98. člen

(1) Zoper obsojenca, ki ogroža življenje ali zdravje drugih, se sme odrediti, da prestaja kazen ločeno od drugih obsojencev. Le izjemoma sme tak obsojenec pod nadzorstvom delati skupaj z drugimi obsojenci.

(2) Zoper obsojenca, ki v tolikšni meri ovira delo in življenje v zavodu, da so redni disciplinski ukrepi zoper njega neuspešni, se sme odrediti osamitev v prostih urah.

(3) Ukrepe iz prejšnjih odstavkov odreja generalni direktor uprave na predlog direktorja, ko dobi mnenje zdravnika.

(4) Izvrševanje ukrepov osamitve iz prvega in drugega odstavka tega člena spremlja uprava, pri čemer mora vsakih šest mesecev oceniti, če so še podani razlogi za osamitev.

(5) Izvrševanje teh ukrepov preneha, če so odpadli razlogi, iz katerih so bili odrejeni, ali prekine, če se z zdravniškim izvidom ugotovi, da telesno in duševno stanje obsojenca ne dovoljuje nadaljnje osamitve.

(6) Zoper odločbo je dovoljena pritožba, ki ne zadrži njene izvršitve.

Pomoč obsojencu za socialno vključevanje po odpustu

99. člen

(1) Zavodi obsojencu med prestajanjem kazni nudijo pomoč, vodenje in urejanje pri načrtovanju socialnega vključevanja po odpustu.

(2) Načrtovanje in realizacija socialnega vključevanja po prestani kazni potekata po osebnem načrtu obsojenca prek vključevanja v individualne, skupinske in skupnostne programe in aktivnosti. Programi in aktivnosti za dvig kakovosti življenja, večjo socialno vključenost in povečanje zaposlitvene možnosti po odpustu se izvajajo v zavodu, zunaj zavoda in v njegovem življenjskem okolju.

(3) Obsojenec, ki se v skladu z osebnim načrtom šest mesecev pred odpustom vključi v programe aktivnega iskanja zaposlitve pri zavodu za zaposlovanje, lahko v skladu z zaposlitvenim načrtom sklene neposredno delovno razmerje z delodajalcem. Obsojenec je ob prejemu pogodbe o zaposlitvi dolžan zavodu predložiti kopijo sklenjene pogodbe.

(4) Delo obsojenca po prejšnjem odstavku in delo obsojenca po prvem odstavku 12. člena tega zakona se ne šteje za delo obsojenca zunaj zavoda po 53. členu tega zakona.

(5) Izvrševanje dela v splošno korist po 13. členu tega zakona s pravilnikom podrobneje uredi minister, pristojen za pravosodje.

(6) Načrtovanje socialnega vključevanja zaprtih oseb vodijo strokovni delavci zavoda, ki delujejo v strokovnem timu in so pri svojem delu dolžni uporabljati sodobne metode dela in spoznanja posameznih strok.

100. člen

(1) Pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti in programov socialnega vključevanja poleg obsojenca in delavcev zavoda sodelujejo pristojni centri, zavodi za zaposlovanje, organi in organizacije, ki zagotavljajo nastanitvene možnosti, ter javni zavodi s področja zdravstva in izobraževanja, razen če obsojenec to odkloni.

(2) Poleg organov in služb iz prejšnjega odstavka lahko pomoč obsojencu organizirajo tudi društva, dobrodelne organizacije, organizacije za samopomoč in druge organizacije civilne družbe.

(3) Vsi udeleženci v procesu socialnega vključevanja obsojenca morajo delovati usklajeno.

(4) Pri izdelavi in izvajanju osebnega načrta za obsojenca, ki je zaščitena oseba po zakonu, ki ureja zaščito prič, zavod sodeluje z enoto, pristojno za zaščito ogroženih oseb, ter v soglasju z njo tudi z drugimi organi iz prvega in drugega odstavka tega člena.

101. člen

(1) Zavod predlaga pristojnemu centru, da obsojencu določi svetovalca, če je to potrebno za izvedbo osebnega načrta in če so za to podani objektivni pogoji.

(2) Svetovalci opravljajo svoje delo pod vodstvom pristojnega centra ob sodelovanju delavcev uprave.

102. člen

(1) Zavodi morajo skrbeti za izobraževanje in poklicno usposabljanje obsojencev.

(2) Izobraževanje obsojencev v zavodu se izvaja v skladu s predpisi s področja vzgoje in izobraževanja. Izobraževanje se lahko organizira v zavodu ali tudi zunaj njega v sodelovanju z vzgojno-izobraževalnimi organizacijami in izobraževalnimi zavodi.

(3) Pri izbiri izobraževalnega programa in obsojenčevega poklica je treba upoštevati njegove zmožnosti in nagnjenja, možnosti zavoda in druge okoliščine.

(4) Izobraževalni program lahko obsojenci izpolnijo v krajšem času, kot to določa predmetnik in predpisi o trajanju šolanja, vendar je treba zagotoviti tako raven znanja, kot jo zahteva izobraževalni program rednega šolanja.

(5) Posameznim obsojencem se lahko na njihove stroške v skladu z njihovim osebnim načrtom omogoči izobraževanje tudi na drugih vzgojno-izobraževalnih organizacijah.

103. člen

(1) Zavod, pristojen za zaposlovanje, poda med prestajanjem kazni na podlagi ocene delovne sposobnosti posebnih kategorij obsojencev mnenje o poklicnem usposabljanju telesno, duševno ali socialno prizadetih oseb.

(2) Poklicno usposabljanje za obsojence iz prejšnjega odstavka se lahko tudi med prestajanjem kazni zapora izvaja izven zavoda.

104. člen

(1) Obsojencu, ki je dokončal šolo ali pridobil poklic v zavodu, se izda spričevalo, iz katerega ne sme biti razvidno, da ga je pridobil v zavodu.

(2) Opravljanje določenega dela v zavodu se šteje v delovne izkušnje na določenem področju dela.

3. Odpust obsojencev

Pogojni odpust

105. člen

(1) O pogojnem odpustu obsojencev odloča komisija za pogojni odpust (v nadaljnjem besedilu: komisija).

(2) Pogojni odpust lahko komisija odredi brez nadzorstva ali z varstvenim nadzorstvom. Naloge varstvenega nadzorstva nad pogojno odpuščenim opravlja svetovalec iz 143. člena tega zakona.

(3) Predsednika, njegovega namestnika in člane komisije ter njihove namestnike imenuje minister, pristojen za pravosodje, izmed vrhovnih ali višjih sodnikov, vrhovnih ali višjih državnih tožilcev in delavcev ministrstva, pristojnega za pravosodje.

(4) Komisija odloča v sestavi treh članov.

(5) Komisijo skliče predsednik oziroma njegov namestnik, ki mora paziti, da so v komisiji zastopani predstavniki vseh organov iz tretjega odstavka tega člena.

(6) Strokovno delo za komisijo opravlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.

(7) Pogojni odpust obsojenca, ki prestaja kazen po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, je mogoč le na podlagi odločitve Mednarodnega kazenskega sodišča skladno s 110. členom statuta Mednarodnega kazenskega sodišča.

106. člen

(1) Komisija odloča o pogojnem odpustu na prošnjo obsojenca ali njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika ali na predlog direktorja zavoda. Zavod po uradni dolžnosti pri obsojencih, ki so prvič na prestajanju zaporne kazni in ki niso obsojeni na zaporno kazen, daljšo od petih let, prouči izpolnjevanje pogojev za pogojni odpust ob polovici prestane kazni. Za preostale obsojence zavod prouči izpolnjevanje pogojev za pogojni odpust po dveh tretjinah prestane kazni.

(2) Za potrebe odločanja o pogojnem odpustu lahko zavod brez soglasja obsojenca:

-        od sodišč pridobi podatek, ali zoper obsojenca teče drug kazenski postopek ali postopek o prekršku;

-        pridobi podatek iz tretjega odstavka 250.a člena tega zakona in podatke iz evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških.

(3) V prošnji za pogojni odpust mora biti navedeno, v katerem kraju namerava obsojenec prebivati v času, ko je na pogojnem odpustu.

(4) Prošnja za pogojni odpust se vloži pri zavodu ali neposredno pri komisiji.

(5) Pogojno odpuščeni obsojenec se mora po prihodu v kraj iz drugega odstavka tega člena v osmih dneh prijaviti pristojni upravni enoti, ki ji mora v enakem roku sporočiti tudi vsako spremembo kraja prebivanja in skladno z načrtom varstvenega nadzorstva pristojnemu centru.

(6) Komisija za pogojni odpust lahko predlaga sodišču prve stopnje, ki je izreklo kazen zapora, da pogojno odpuščenemu obsojencu postavi svetovalca, ki opravlja varstveno nadzorstvo. Sodišče s sklepom določi svetovalca pred nastopom pogojnega odpusta. V sklepu lahko obsojencu določi naloge v skladu s Kazenskim zakonikom.

(7) Izvajanje pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom se izvaja v enaki obliki kot pri pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom.

107. člen

(1) Komisija odloča na seji z večino glasov. Komisija izda o odločitvi pisno odločbo.

(2) Odločba iz prejšnjega odstavka, s katero je bila zavrnjena vloga ali predlog za pogojni odpust, mora biti obrazložena.

(3) Zoper odločbo komisije ni dovoljena pritožba.

108. člen

(1) Direktor zavoda ima pravico potem, ko dobi mnenje strokovnih delavcev, predčasno odpustiti obsojenca, ki se ustrezno obnaša, si prizadeva pri delu in se aktivno udeležuje drugih koristnih dejavnosti ter je prestal dve tretjini kazni, vendar največ tri mesece pred iztekom kazni.

(2) Predčasni odpust obsojenca, ki prestaja kazen po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, je mogoč le na podlagi odločitve Mednarodnega kazenskega sodišča skladno s 110. členom statuta Mednarodnega kazenskega sodišča. Predlog za predčasni odpust poda Mednarodnemu kazenskemu sodišču direktor zavoda.

(3) Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba.

Odpust obsojencev in pomoč po prestani kazni

109. člen

(1) Obsojenec se odpusti iz zavoda tisti dan, ko mu izteče kazen.

(2) Če je zadnji dan prestajanja kazni nedelja, državni praznik ali dela prost dan, se obsojenec odpusti zadnji delovni dan pred tem dnem.

(3) Obsojenec, ki je odpuščen iz zavoda, ima pravico do brezplačne vozovnice do svojega prejšnjega prebivališča ali do kraja v državi, ki si ga izbere za novo stalno prebivališče; če je obsojenec tujec, ki nima prebivališča v državi, pa do mejnega prehoda. Stroške za vozovnico plača zavod, iz katerega je obsojenec odpuščen.

(4) Obsojencu, ki ob odpustu s prestajanja kazni brez svoje krivde nima sredstev, nudi zavod nujno potrebno obleko in obutev ter enkratno denarno pomoč, ki jo za denarni dodatek določajo predpisi na področju socialnega varstva.

110. člen

(1) Če je obsojenec ob odpustu s prestajanja kazni tako bolan, da zaradi tega ne more na pot, ga zavod odda v oskrbo najbližjemu ustreznemu zdravstvenemu zavodu.

(2) Stroški zdravljenja iz prvega odstavka se plačujejo po splošnih predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

(3) Če gre v primeru iz prvega odstavka tega člena za tujca, plača stroške zdravljenja Republika Slovenija na podlagi splošnih predpisov o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

111. člen

Pristojni centri in drugi subjekti iz prvega odstavka 100. člena tega zakona morajo v sodelovanju z zavodom najmanj tri mesece pred odpustom s prestajanja kazni pripraviti program potrebnih ukrepov za pomoč obsojencu in mu vsak na svojem področju nuditi pomoč pri njegovi vključitvi v družbo po prestani kazni.

2. oddelek
Mladoletniški zapor

112. člen

Določbe o izvrševanju kazni zapora se smiselno uporabljajo tudi za izvrševanje kazni mladoletniškega zapora, če ni z zakonom drugače določeno.

113. člen

(1) Kazen mladoletniškega zapora prestajajo starejši mladoletniki v posebnem zavodu za prestajanje kazni mladoletniškega zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod za mladoletnike), v katerem lahko ostanejo do dopolnjenega triindvajsetega leta. Če dotlej ne prestanejo kazni, se premestijo v zavod, v katerem prestajajo kazen polnoletni obsojenci. Izjemoma lahko ostane v zavodu za mladoletnike tudi obsojenec, ki je že star triindvajset let, vendar samo, če je to potrebno, da dokonča šolo ali strokovno usposobitev. O premestitvi odloči generalni direktor uprave.

(2) Zoper to odločbo je dovoljena pritožba.

114. člen

(1) Delo za obsojenega mladoletnika se izbere tako, da je primerno njegovim zmožnostim, da ustreza njegovim sposobnostim in interesom za posamezno vrsto dela in da je v skladu z možnostmi zavoda za mladoletnike.

(2) Delovni čas obsojenega mladoletnika se določi tako, da mu je omogočeno šolanje in strokovno usposabljanje in da ima dovolj časa za telesno vzgojo in razvedrilo.

115. člen

(1) Zavod za mladoletnike namenja posebno pozornost pedagoški, psihosocialni in specialno-terapevtski obravnavi mladoletnika, organizira pouk za dokončanje osnovne šole in pridobitev poklica ter skrbi za športno udejstvovanje in druge aktivnosti mladoletnikov.

(2) Pri izbiri pouka za mladoletnika upošteva zavod za mladoletnike njegove osebnostne lastnosti ter sposobnosti in interese za določen poklic ter možnosti za organiziranje izobraževanja.

(3) Mladoletniku, ki obiskuje pouk v osnovni ali srednji šoli in opravlja druge šolske obveznosti, se čas, predviden za delo, temu ustrezno skrajša.

(4) Obsojeni mladoletniki uživajo pri delu posebno varstvo v skladu s splošnimi predpisi o delovnih razmerjih.

116. člen

Direktor zavoda lahko dovoli mladoletniku, ki je discipliniran in prizadeven pri delu ali učenju, da obiskuje starše in druge ožje sorodnike ter druge osebe, če je to določeno z osebnim načrtom.

117. člen

Obsojenemu mladoletniku je treba omogočiti, da je najmanj tri ure dnevno na prostem, praviloma v prostem času.

118. člen

(1) Zoper obsojenega mladoletnika ni dovoljena osamitev.

(2) Obsojenemu mladoletniku se sme za hujše disciplinske prestopke samo izjemoma izreči disciplinska kazen oddaje v samico s pravico do dela ali brez nje, vendar največ do sedem dni.

(3) Direktor zavoda mora o vsaki izrečeni disciplinski kazni oddaje v samico takoj obvestiti generalnega direktorja uprave.

3. oddelek
Denarna kazen

119. člen

Če obsojenec ne plača denarne kazni v določenem času, se kazen izterja prisilno.

120. člen

(1) Glede pristojnosti in postopka za izterjavo denarnih kazni se uporablja zakon, ki ureja izvršbo denarnih terjatev, oziroma zakon, ki ureja prisilno izterjavo davkov, če je tako določeno z zakonom.

(2) Stroške prisilne izterjave plača obsojenec.

(3) Pri prisilni izterjavi denarne kazni se najprej poplača denarna kazen, potem pa stroški prisilne izterjave.

121. člen

Pri sočasni prisilni izterjavi denarne kazni in stroškov kazenskega postopka se najprej poplača denarna kazen, nato stroški kazenskega postopka in nazadnje stroški prisilne izterjave.

122. člen

Plačane oziroma izterjane denarne kazni so prihodek Republike Slovenije.

123. člen

Če se zaradi prisilne izterjave denarne kazni obsojenčevo premoženje toliko zmanjša, da iz njega ni mogoče poravnati odškodninskega zahtevka oškodovanca, se poravna ta zahtevek do višine izterjane denarne kazni iz sredstev plačane denarne kazni. Glede roka, v katerem ima oškodovanec pravico zahtevati poravnavo odškodninskega zahtevka, se uporabljata določbi drugega in tretjega odstavka 97. člena kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popravek in 23/99).

4. oddelek
Prepoved vožnje motornega vozila

124. člen

(1) Kazen prepovedi vožnje motornega vozila se izvrši trideseti dan po pravnomočnosti sodbe oziroma trideseti dan po vročitvi pravnomočne sodbe, s katero je kazen izrečena, obsojencu.

(2) Kazen prepovedi vožnje motornega vozila se za potrebe izvrševanja te kazni vpiše v evidenco izdanih vozniških dovoljenj. Podatke vpisujejo sodišča, pri katerih ti nastanejo. Vpišejo se:

-        podatki o sodbi (številka in datum sodbe, organ, ki je sodbo izdal, datum pravnomočnosti sodbe, podatki o kategorijah vozniškega dovoljenja za katere je izrečena kazen prepovedi vožnje motornega vozila),

-        podatki o času trajanja izrečene kazni, računajoč od dneva vpisa v evidenco vozniških dovoljenj,

-        podatki o preteku časa iz prejšnje alinee.

(3) Dostop do podatkov iz evidence iz prejšnjega odstavka in pravico do njihove uporabe imajo le tisti, ki so po zakonu upravičeni do pridobivanja podatkov iz kazenske evidence.

(4) Vpis iz drugega odstavka tega člena se opravi z elektronsko obdelavo podatkov.

(5) Sodišče seznani obsojenca z dnem vpisa iz drugega odstavka tega člena.

(6) Minister, pristojen za vodenje evidence izdanih vozniških dovoljenj, lahko podrobneje predpiše način izvršitve kazni prepovedi vožnje motornega vozila.

(7) Do vzpostavitve ustreznih elektronskih povezav opravi vpis v evidenco iz drugega odstavka upravna enota v kraju sedeža sodišča, ki je izreklo kazen prepovedi vožnje motornega vozila. Sodišče mora overjen prepis sodbe s potrdilom o izvršljivosti poslati pristojni upravni enoti v osmih dneh po pravnomočnosti sodbe oziroma po njeni vročitvi obsojencu.

125. člen

(1) Za izvršitev kazni prepovedi vožnje motornega vozila osebi, ki ima tuje vozniško dovoljenje, se smiselno uporabljajo določbe 124. člena tega zakona.

(2) Za osebo, ki ima tuje vozniško dovoljenje in v Republiki Sloveniji nima stalnega oziroma začasnega prebivališča, se v evidenco izdanih vozniških dovoljenj, poleg podatkov iz drugega odstavka 124. člena tega zakona, vpiše ime in priimek osebe, datum in kraj rojstva ter stalno oziroma začasno prebivališče osebe.

126. člen

Če je sodišče izreklo kazen prepovedi vožnje motornega vozila ob pogojni obsodbi, mora pristojna policijska postaja obvestiti sodišče, ki je izreklo to kazen, če pogojno obsojeni ne spoštuje prepovedi vožnje motornega vozila.

5. oddelek
Izgon tujca iz države

127. člen

(1) Tujec, ki mu je izrečena kazen izgona tujca iz države, se v skladu z zakonom po pravnomočnosti sodbe oziroma po odpustu iz zavoda prisilno odstrani iz države.

(2) Tujca policija v skladu z določbo prejšnjega odstavka privede do državne meje in ga napoti čez mejo.

(3) Tujcu, ki ga ni mogoče takoj odstraniti, odredi policija v skladu z zakonom kraj, kjer mora prebivati, dokler ne zapusti Republike Slovenije.

II. POGLAVJE
SANKCIJE, IZREČENE V POSTOPKU O PREKRŠKU

1. oddelek
Uklonilni zapor

128. člen

(1) Določbe o izvrševanju kazni zapora se smiselno uporabljajo tudi za osebe, ki prestajajo uklonilni zapor, določen v postopku o prekršku (v nadaljnjem besedilu: oseba, ki prestaja uklonilni zapor), če ni z zakonom drugače določeno.

(2) Oseba, ki prestaja uklonilni zapor, lahko tudi še med njegovim prestajanjem sodišču predlaga nadomestitev plačila globe z opravo nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti. O predlogu odloči sodišče v 48 urah po prejemu predloga.

129. člen

(črtan)

130. člen

Za izvršitev oprave določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti, s katero se nadomesti plačilo globe, izrečene v postopku za prekršek, poskrbi pristojni center.

131. člen

(1) Zavod zbira, obdeluje, shranjuje in vodi zbirko podatkov o osebah, ki prestajajo uklonilni zapor.

(2) Zbirka podatkov iz prejšnjega odstavka obsega:

-        podatke o identiteti osebe, ki prestaja uklonilni zapor,

-        podatke o odločbi, ki jo je treba izvršiti,

-        podatke o osebi, ki prestaja uklonilni zapor, ki se zbirajo med prestajanjem uklonilnega zapora.

(3) Za zbirke podatkov iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo zbirke podatkov o obsojencih na prestajanju kazni zapora.

132. člen

(1) Prestajanje uklonilnega zapora, izrečenega v postopku o prekršku, se sme prekiniti samo zaradi zdravstvenih razlogov.

(2) Če je osebi, ki prestaja uklonilni zapor, prekinitev prestajanja uklonilnega zapora dovoljena zaradi zdravljenja, lahko prekinitev traja, dokler je potrebno zdravljenje zunaj zavoda.

(3) O prekinitvi prestajanja uklonilnega zapora odloči direktor zavoda s sklepom na podlagi mnenja zavodskega zdravnika. Zoper sklep je dovoljena pritožba.

(4) Čas prekinitve se ne všteje v prestajanje uklonilnega zapora.

133. člen

(črtan)

134. člen

Oseba, ki prestaja uklonilni zapor, sme uporabljati svojo posteljnino, obleko, obutev in perilo ter na svoje stroške dobivati hrano v zavod.

135. člen

Osebo, ki prestaja uklonilni zapor, se odpusti s prestajanja zapora v skladu z razlogi, ki jih določa zakon, ki ureja prekrške.

136. člen

(črtan)

2. oddelek
Globa

137. člen

Za izvršitev globe, izrečene v postopku o prekršku posamezniku ali odgovorni osebi pravne osebe, in za izvršitev globe, izrečene po drugih predpisih, se smiselno uporabljajo določbe 120. do 123. člena zakona.

3. oddelek
Kazenske točke in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja

138. člen

Kazen kazenske točke v cestnem prometu se izvrši z vpisom v evidenco, predpisano z zakonom, ki ureja prekrške.

139. člen

Za izvršitev stranske sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila se smiselno uporabljajo določbe 124. člena tega zakona.

III. POGLAVJE
KAZNI, IZREČENE PRAVNIM OSEBAM

1. oddelek
Denarna kazen

140. člen

Za izvršitev denarne kazni, izrečene za kaznivo dejanje ali prekršek pravni osebi, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o izvršitvi denarne kazni, izrečene fizični osebi v kazenskem postopku.

2. oddelek
Odvzem premoženja

141. člen

(1) Sodišče, ki je izreklo kazen odvzema premoženja, začne po uradni dolžnosti postopek za njeno izvršitev. Glede pristojnosti in postopka se uporablja zakon, ki ureja izvršilni postopek.

(2) Lastninsko pravico na odvzetem premoženju pridobi Republika Slovenija.

(3) Če pravna oseba, ki ji je sodišče izreklo kazen odvzema premoženja, preneha, se postopek za izvršitev kazni izvede proti pravni osebi, ki je prevzela premoženje, in sicer do višine vrednosti prevzetega premoženja.

(4) Sredstva za izplačilo odškodnine oškodovancu, ki je naknadno ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

3. oddelek
Prenehanje pravne osebe

142. člen

(1) Za izvršitev kazni prenehanja pravne osebe se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja prenehanje pravne osebe.

(2) Postopek za prenehanje pravne osebe začne sodišče po uradni dolžnosti.

II. IZVRŠEVANJE DRUGIH KAZENSKIH SANKCIJ

1. oddelek
Opozorilna sankcija

Pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom

143. člen

(1) Sodišče, ki je izreklo obsojencu pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, pošlje sodbo z razpoložljivimi podatki o obsojenčevi osebnosti takoj po pravnomočnosti pristojnemu centru.

(2) Pristojni center v 30 dneh po prejemu sodbe predlaga sodišču svetovalca, ki bo izvrševal varstveno nadzorstvo.

(3) Pristojni center predlaga svetovalca izmed strokovnih delavcev centra ali drugih oseb, ki so primerne za opravljanje dolžnosti svetovalca in s predlogom soglašajo.

(4) Minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialne zadeve, podrobneje uredi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati svetovalci, in druga vprašanja v zvezi z delom svetovalcev.

144. člen

(1) Svetovalec z obsojencem izdela načrt varstvenega nadzorstva, ki mora vsebovati vsebinsko in časovno izpolnjevanje navodil, ki jih je odredilo sodišče. V načrtu se opredelijo vsebina, izvajalci in roki za realizacijo načrta.

(2) Med izvajanjem varstvenega nadzorstva in načrta iz prejšnjega odstavka morata svetovalec in obsojenec vzdrževati redne osebne stike.

(3) Pri medsebojnih stikih svetovalec ugotavlja, ali se dogovor v praksi uresničuje, ter hkrati opozarja obsojenca na morebitna odstopanja od dogovorjene vsebine varstvenega nadzorstva.

145. člen

(1) Svetovalec med izvrševanjem varstvenega nadzorstva pomaga obsojencu reševati osebne, družinske in druge težave, zlasti pa tiste, ki nastajajo v zvezi z izpolnjevanjem navodil, ki jih je odredilo sodišče.

(2) Če ima obsojenec težave v zvezi z zaposlitvijo, nastanitvijo, zdravljenjem ali izobraževanjem, se svetovalec razen s pristojnim centrom poveže še z ustreznimi organi, podjetji in drugimi organizacijami, ki obsojencu lahko nudijo potrebno pomoč.

146. člen

(1) Svetovalec med izvrševanjem varstvenega nadzorstva nadzira izvajanje izrečenih navodil tako, da pri ustreznih organih ali drugih osebah, kjer se posebna navodila neposredno izvajajo, ugotavlja, če se izrečeno navodilo izvaja.

(2) Svetovalec nemudoma obvesti sodišče, ki je izreklo pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, če ugotovi, da obsojenec med preizkusno dobo ne izpolnjuje navodil ali se neopravičeno izogiba stikom s svetovalcem.

(3) Svetovalec najmanj vsakih šest mesecev poroča sodišču iz prejšnjega odstavka o poteku izvrševanja varstvenega nadzorstva. V poročilu lahko glede na uspešnost izvajanja posebnega navodila predlaga spremembo ali odpravo navodil oziroma ustavitev nadzorstva.

2. oddelek
Varnostni in varstveni ukrepi

1. Varnostni ukrepi, izrečeni v kazenskem postopku

147. člen

Za izvrševanje varnostnih ukrepov, ki so povezani z odvzemom prostosti, veljajo smiselno določbe tega zakona o izvrševanju kazni zapora.

148. člen

Ministrstvo, pristojno za zdravstvo, določi zdravstvene zavode, v katerih se lahko izvršujejo varnostni ukrepi obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti in obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov.

149. člen

Sredstva za izvrševanje varnostnih ukrepov iz prejšnjega člena se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

150. člen

Minister, pristojen za zdravstvo, izda v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, podrobnejše predpise o izvrševanju varnostnih ukrepov iz 148. člena tega zakona.

Obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu

151. člen

(1) Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu se izvršuje v zdravstvenem zavodu, v katerem so zagotovljeni pogoji za psihiatrično zdravljenje in varstvo.

(2) Sodišče, ki je izreklo varnostni ukrep, odloči o tem, v kateri zdravstveni zavod naj se odda tisti, zoper katerega je bil izrečen ta varnostni ukrep, potem ko dobi mnenje posvetovalne komisije.

(3) Posvetovalno komisijo iz prejšnjega odstavka ustanovi in njene člane imenuje minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo.

152. člen

(1) Oseba, ki ji je izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki je v priporu ali je nastopila kazen zapora pred pravnomočnostjo sodbe, se na njeno zahtevo lahko napoti v ustrezen zdravstveni zavod, še preden je sodba ali sklep pravnomočen.

(2) O tem odloči sodišče, ki je izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.

153. člen

Pri osebah, proti katerim se izvršuje varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, so dovoljene samo tiste omejitve gibanja in stika z zunanjim okoljem, ki so nujne za njihovo varstvo in zdravljenje in za varnost okolice.

154. člen

(1) Zdravstveni zavod, v katerem se izvršuje varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, mora, takoj ko meni, da zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu nista več potrebna, to sporočiti sodišču, ki je ta ukrep izreklo.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora zdravstveni zavod enkrat letno poročati sodišču, ki je izreklo ukrep, o njegovem izvrševanju in uspehih zdravljenja.

Obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti

155. člen

(1) Sodišče, ki je izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, napoti tistega, ki mu je izreklo ta ukrep, v zdravstveni zavod, v katerem naj se zdravi. O napotitvi obvesti tudi zdravstveni zavod.

(2) Zdravstveni zavod je dolžan obvestiti sodišče, če se obsojenec ni začel zdraviti, če je zdravljenje samovoljno opustil ali če je kljub zdravljenju tako nevaren za svojo okolico, da je potrebno njegovo zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu.

Obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov

156. člen

(1) Varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov, izrečen skupaj s kaznijo zapora, se izvršuje v zavodu, v katerem obsojenec prestaja kazen.

(2) Ob pogojih, ki jih določa predpis iz 150. člena tega zakona, se sme varnostni ukrep iz prejšnjega odstavka izvrševati v zdravstvenem zavodu ali kakšni drugi specializirani ustanovi.

157. člen

(1) Če je varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov izrečen ob pogojni obsodbi, se izvršuje v zdravstvenem zavodu, ki se ukvarja z zdravljenjem alkoholikov in narkomanov, ali v kakšni drugi za ta namen specializirani ustanovi.

(2) Zdravstveni zavod določi sodišče, ki je izreklo ta ukrep ob pogojni obsodbi. O izreku tega varnostnega ukrepa obvesti sodišče zdravstveni zavod, ki ga je določilo za izvrševanje tega ukrepa.

(3) Če se pogojno obsojeni brez opravičenega razloga ne začne zdraviti ali zdravljenje samovoljno opusti, mora zdravstveni zavod o tem obvestiti sodišče, ki je izreklo ta ukrep.

(4) Zdravstveni zavod po končanem zdravljenju obvesti sodišče o uspehu zdravljenja.

Prepoved opravljanja poklica

158. člen

(1) Prepoved opravljanja poklica, samostojne dejavnosti ali dolžnosti izvršuje upravna enota, na območju katere ima tisti, ki mu je izrečen ta ukrep, stalno oziroma začasno prebivališče.

(2) Če se tisti, ki mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, samostojne dejavnosti ali dolžnosti, preseli na območje druge upravne enote, je treba o izreku varnostnega ukrepa obvestiti pristojni organ, ki nadaljuje izvrševanje tega varnostnega ukrepa.

159. člen

(1) Če je opravljanje poklica, samostojne dejavnosti ali dolžnosti vezano na dovoljenje pristojnega organa, se izvršuje ta ukrep tako, da ta organ obsojencu vzame dovoljenje in prepove izdati drugo, dokler traja ta varnostni ukrep.

(2) Če opravljanje poklica, samostojne dejavnosti ali dolžnosti ni vezano na posebno dovoljenje, izvršuje upravni organ za notranje zadeve ta ukrep tako, da ukrene vse potrebno, da se tistemu, ki mu je izrečen ta ukrep, onemogoči opravljanje poklica, samostojne dejavnosti ali dolžnosti, ki mu je prepovedana.

(3) Če je sodišče izreklo ta varnostni ukrep ob pogojni obsodbi, mora pristojna policijska postaja obvestiti sodišče, kadar pogojno obsojeni prekrši prepoved opravljanja poklica, samostojne dejavnosti ali dolžnosti.

Odvzem vozniškega dovoljenja

160. člen

(1) Za izvršitev varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe 124. člena tega zakona.

(2) Če tisti, ki mu je izrečen ta varnostni ukrep, nima vozniškega dovoljenja, se ta ukrep izvrši tako, da se v evidenco izdanih vozniških dovoljenj vpiše prepoved izdaje vozniškega dovoljenja za čas trajanja tega ukrepa.

(3) Za osebo iz prejšnjega odstavka se v evidenco vozniških dovoljenj poleg podatkov iz drugega odstavka 124. člena tega zakona vpiše ime in priimek osebe, EMŠO in kraj rojstva ter stalno oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.

161. člen

Če je sodišče izreklo varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ob pogojni obsodbi, mora pristojna policijska postaja obvestiti sodišče, ki je izreklo ta ukrep, če pogojno obsojeni zlorablja ta ukrep.

Odvzem predmetov

162. člen

(1) Varnostni ukrep odvzema predmetov izvrši sodišče, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji.

(2) Odvzeti predmeti se prodajo v skladu z zakonom, ki ureja izvršilni postopek, izročijo kriminalističnemu muzeju ali kakšnemu drugemu zavodu ali uničijo.

(3) Denar, ki se dobi s prodajo odvzetih predmetov, je prihodek Republike Slovenije.

2. Varstveni ukrepi, izrečeni v postopku o prekrških

163. člen

Določbe o izvrševanju varnostnih ukrepov se smiselno uporabljajo tudi za izvrševanje varstvenih ukrepov, izrečenih v postopku o prekršku, če ni s tem zakonom drugače določeno.

164. člen

Za izvršitev varstvenega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila, izrečenega v postopku o prekršku, se smiselno uporabljajo določbe 124. in 125. člena tega zakona.

165. člen

Za izvršitev varstvenega ukrepa odstranitve tujca iz države, ki je bil izrečen v postopku o prekršku, se smiselno uporabljajo določbe 127. člena tega zakona.

166. člen

(1) Za izvrševanje varstvenega ukrepa začasnega odvzema motornega vozila v cestnem prometu in kolesa s pomožnim motorjem se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o izvrševanju varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja.

(2) Odvzeta motorna vozila v cestnem prometu in kolesa s pomožnim motorjem v času trajanja varstvenega ukrepa hrani in čuva pristojna policijska postaja ali pristojna organizacija oziroma podjetnik posameznik, ki opravlja dejavnost skladiščenja.

3. Varnostni ukrepi, izrečeni pravni osebi

Objava sodbe

167. člen

(1) Če je pravni osebi izrečen varnostni ukrep objave sodbe, pošlje sodišče, ki je odločilo na prvi stopnji, prepis sodbe v celoti ali izvlečku v objavo tisku, radiu ali televiziji ali več navedenim sredstvom javnega obveščanja hkrati.

(2) Stroški za izvršitev tega varnostnega ukrepa bremenijo obsojeno pravno osebo.

Prepoved določene gospodarske dejavnosti

168. člen

Varnostni ukrep prepovedi določene gospodarske dejavnosti pravne osebe izvrši pristojno sodišče, ki vodi sodni register.

3. oddelek
Vzgojni ukrepi

169. člen

(1) Za izvršitev vzgojnih ukrepov skrbi center, pristojen po kraju bivanja; če mladoletni storilec kaznivega dejanja (v nadaljnjem besedilu: mladoletnik) nima stalnega prebivališča, pa tisti center, kjer je sedež sodišča, ki je izreklo ukrep.

(2) Sodišče pošlje pravnomočno odločbo o vzgojnem ukrepu v izvršitev pristojnem centru v osmih dneh po izvršljivosti odločbe.

(3) Če je mladoletnik zaščitena oseba po zakonu, ki ureja zaščito prič, pristojni center pri izvajanju vzgojnega ukrepa upošteva odločitve komisije, pristojne za zaščito ogroženih oseb, in sodeluje z enoto, pristojno za zaščito ogroženih oseb.

(4) Minister, pristojen za pravosodje, izda v soglasju z ministrom, pristojnim za socialne zadeve, podrobnejše predpise o izvrševanju vzgojnih ukrepov, razen vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom.

170. člen

(1) Pristojni center mora začeti izvrševati vzgojni ukrep najpozneje v 30 dneh od prejema odločbe, s katero je izrečen.

(2) Če je izrečen zavodski ukrep oddaje v vzgojni zavod, določi pristojni center vzgojni zavod za usposabljanje otrok in mladoletnikov, v katerem se bo izvrševal vzgojni ukrep, in začetek izvrševanja ukrepa; o tem mora obvestiti najmanj osem dni pred začetkom izvrševanja ukrepa mladoletnika in vzgojni zavod, ki mu pošlje tudi odločbo, s katero je izrečen vzgojni ukrep, in podatke, ki so pomembni za izvrševanje tega ukrepa.

(3) Vzgojni zavod je dolžan sprejeti mladoletnika, ki ga napoti pristojni center.

171. člen

(1) Če se izvrševanje vzgojnega ukrepa ne more začeti ali nadaljevati, ker je mladoletnik pobegnil ali se skriva, mora pristojni center oziroma vzgojni zavod o tem obvestiti sodišče in pristojno policijsko postajo, da ga izsledi in privede v vzgojni zavod, iz katerega je mladoletnik pobegnil.

(2) Minister, pristojen za notranje zadeve, izda v soglasju z ministrom, pristojnim za socialne zadeve, navodilo za izvajanje določbe prejšnjega odstavka.

172. člen

(1) Organ, ki je izrekel vzgojni ukrep, lahko na prošnjo mladoletnika, njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika, na predlog centra ali po uradni dolžnosti odloži izvršitev zavodskega ukrepa:

1.      če je mladoletnik huje bolan;

2.      če v njegovi ožji družini kdo umre ali je huje bolan;

3.      če mladoletnik končuje šolo ali je pred izpitom, na katerega se je pripravljal;

4.      če ima mladoletnica otroka, ki še ni star eno leto, ali če je noseča ali če ima otroka, ki še ni star dve leti in posebni zdravstveni, socialni in drugi razlogi zahtevajo, da sama skrbi zanj;

5.      če je potrebno, da poskrbi za varstvo in vzgojo otrok, o čemer da mnenje center, na območju katerega prebivajo mladoletnikovi otroci.

(2) Prošnji za odložitev je potrebno priložiti tudi dokaze o vzrokih za odložitev.

(3) Začetek izvrševanja ukrepa se lahko odloži v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena, dokler traja bolezen; v primerih iz 2. in 5. točke največ za tri mesece; v primeru iz 3. točke največ za šest mesecev; v primeru iz 4. točke pa, dokler otrok ne dopolni enega leta oziroma dveh let starosti.

(4) Zoper sklep o zavrnitvi prošnje za odložitev je dovoljena pritožba v treh dneh po vročitvi sklepa na predsednika višjega sodišča, ki je dolžan v treh dneh izdati odločbo.

(5) Pritožba odloži izvršitev odločbe.

173. člen

Sredstva za izvrševanje vzgojnih ukrepov zagotavlja Republika Slovenija.

174. člen

(1) Zavod, v katerem se izvršuje zavodski ukrep, odpusti mladoletnika takoj, ko dobi pravnomočno odločbo o pogojnem odpustu, spremembi, ustavitvi ali nadomestitvi zavodskega vzgojnega ukrepa oziroma ko preteče z zakonom določena najdaljša doba za izvrševanje tega ukrepa.

(2) Mladoletniku, ki je neposredno pred koncem šolanja oziroma pred izpitom in bi mu odpustitev onemogočila ali ga ovirala dokončati šolo oziroma opraviti izpit, lahko zavod, v katerem se izvršuje vzgojni ukrep, na njegovo prošnjo ali prošnjo njegovega zakonitega zastopnika in s privolitvijo pristojnega centra omogoči, da obiskuje šolo do konca šolskega leta oziroma da dela izpit.

(3) Glede odpusta in pomoči mladoletniku po odpustu iz zavoda, v katerem se izvršuje vzgojni ukrep, se smiselno uporabljajo določbe členov od 109. do 111. tega zakona. Pristojni center je še posebej dolžan vsakemu mladoletniku po odpustu iz zavoda, v katerem se izvršuje vzgojni ukrep, pomagati pri njegovem vključevanju v življenje in mu v ta namen po potrebi, na predlog tega zavoda pa obvezno, postaviti svetovalca.

175. člen

Za izvrševanje vzgojnih ukrepov, izrečenih mladoletniku v postopku o prekršku, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o izvrševanju vzgojnih ukrepov, izrečenih v kazenskem postopku.

Navodila in prepovedi

176. člen

(1) Izvrševanje navodil in prepovedi, ki jih sodišče izreče mladoletniku, pripravi, vodi in nadzira pristojni center.

(2) Navodila in prepovedi, ki jih ne izvajajo pristojni centri, se izvršujejo v organih in organizacijah, v katerih delovno področje sodi izvajanje take dejavnosti; le-ti morajo o uspehu izvrševanja navodil in prepovedi obveščati sodišče in pristojni center.

(3) Pristojni center obvesti sodišče, ki je mladoletniku izreklo kot vzgojni ukrep navodilo iz prvega odstavka tega člena, ko oceni, da je namen izvrševanja tega vzgojnega ukrepa dosežen.

177. člen

Za izvršitev prepovedi vožnje motornega vozila mladoletniku se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o izvrševanju kazni prepovedi vožnje motornega vozila.

Nadzorstvo organa socialnega varstva

178. člen

(1) Ko prejme center odločbo sodišča, s katero je mladoletniku izrečen vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, določi mladoletniku svetovalca in o tem obvesti sodišče.

(2) Minister, pristojen za socialne zadeve, podrobneje uredi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati svetovalci, in druga vprašanja v zvezi z delom svetovalcev.

179. člen

(1) Svetovalec mora nameniti posebno skrb vzgoji, varstvu in nadzorstvu mladoletnika. Pri tem se lahko obrača za strokovno pomoč na sodišče, pristojni center ter na druge strokovne organizacije.

(2) Svetovalec mora zlasti skrbeti, da bo mladoletnik izvrševal posebna navodila, če mu jih je naložilo sodišče.

180. člen

Mladoletnikovi starši, posvojitelj, rejnik ali skrbnik morajo omogočiti svetovalcu izvrševanje njegovih nalog.

181. člen

(1) Svetovalec mora imeti z mladoletnikom ustrezne stike. Starši, posvojitelj, rejnik ali skrbnik so dolžni obvestiti svetovalca o razmerah, okoliščinah in pogojih, ki negativno vplivajo na izvajanje tega ukrepa.

(2) Državni organi, organi lokalnih skupnosti, javni zavodi in druge organizacije so dolžne sodelovati s svetovalcem, če je to potrebno za izvrševanje njegovih nalog.

182. člen

(1) Pristojni center mora o uspehih izvrševanja tega vzgojnega ukrepa poročati sodišču v rokih, ki jih določi sodišče, najmanj pa vsakih šest mesecev.

(2) Pristojni center lahko sodišču za mladoletnike predlaga prenehanje tega vzgojnega ukrepa, če oceni, da je namen tega vzgojnega ukrepa dosežen.

Oddaja v vzgojni zavod

183. člen

(1) Vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod se izvršuje v skladu s predpisi, ki urejajo usmerjanje mladostnikov s posebnimi potrebami.

(2) Minister, pristojen za šolstvo, določi vzgojne zavode, v katerih se izvaja vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod za posamezne kategorije mladoletnikov.

Oddaja v prevzgojni dom

184. člen

(1) Vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom se izvršuje v prevzgojnem domu za mladoletnike (v nadaljnjem besedilu: prevzgojni dom).

(2) Prevzgojni dom je notranja organizacijska enota uprave.

(3) Nadzorstvo nad izobraževanjem mladoletnikov v prevzgojnem domu opravlja ministrstvo, pristojno za šolstvo.

185. člen

Za prevzgojni dom se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo organizacijo in delo zavodov.

186. člen

Ob sprejemu v prevzgojni dom se prouči mladoletnikova osebnost, ugotovi njegovo zdravstveno stanje, zmožnost usposabljanja, sposobnosti in interesi ter druge lastnosti, pomembne za vzgojo, prevzgojo in izobraževanje mladoletnika.

187. člen

(1) Mladoletnikom, ki so zmožni za delo in želijo delati, se omogoči delo, ki ustreza potrebam njihovega izobraževanja ter pridobivanju in izpopolnjevanju delovnih navad.

(2) Za delo in nagrajevanje mladoletnikov in za gospodarsko dejavnost prevzgojnega doma se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o delu obsojencev in o gospodarski dejavnosti zavoda, če ni z zakonom drugače določeno.

(3) Mladoletniki, ki se poklicno izobražujejo, dobivajo nagrado glede na učni uspeh in uspeh pri praktičnem delu; osnova za nagrado je 50 odstotkov vrednosti, določene z zakonom, ki ureja poklicno in strokovno izobraževanje.

188. člen

Mladoletniki, ki se primerno vedejo in imajo uspehe pri delu oziroma pri izobraževanju, lahko dobijo pohvale in nagrade ali druge ugodnosti, ki se določijo v hišnem redu prevzgojnega doma.

189. člen

(1) Mladoletniki v prevzgojnem domu, ki delajo, uživajo pravice in varstvo v skladu s splošnimi predpisi.

(2) Mladoletnike se lahko zaposli največ dve uri na dan pri delih, ki so potrebna za vzdrževanje reda in snage v prevzgojnem domu.

(3) Za mladoletnike v prevzgojnem domu se lahko organizira skupno letovanje zunaj doma. Letni počitek in skupno letovanje se štejeta v čas prestajanja vzgojnega ukrepa.

(4) Letni počitek in skupno letovanje se organizirata praviloma med šolskimi počitnicami.

190. člen

(1) Prevzgojni dom mora mladoletniku omogočiti, da pridobiva znanje, zlasti pa da dokonča osnovnošolsko obveznost in si pridobi poklic. Za to prevzgojni dom organizira osnovnošolsko in poklicno izobraževanje v skladu s predpisi o osnovni šoli in drugimi predpisi s področja vzgoje in izobraževanja.

(2) Iz spričevala ne sme biti razvidno, da se je mladoletnik izobraževal v prevzgojnem domu.

191. člen

(1) Za disciplinske prestopke se smejo izreči mladoletniku v prevzgojnem domu naslednje disciplinske kazni:

1.      opomin;

2.      prepoved izhoda do treh mesecev;

3.      namestitev v posebnem prostoru v prostem času do sedem dni;

4.      namestitev v posebnem prostoru brez pravice do dela do sedem dni.

(2) Disciplinska kazen prepovedi izhoda in namestitve v posebnem prostoru se sme mladoletniku izreči samo za hujše disciplinske prestopke, določene v drugem odstavku 87. členu tega zakona.

192. člen

Disciplinske kazni izreka direktor prevzgojnega doma oziroma oseba, ki jo pooblasti. Za disciplinski postopek se smiselno uporablja določba 92. člena tega zakona.

193. člen

(1) Mladoletnika, ki je nevaren, ker ogroža sebe ali druge, se lahko izloči iz skupine in namesti v poseben prostor. Ta ukrep traja, dokler obstaja razlog za namestitev, vendar največ 12 ur.

(2) Namestitev mladoletnika v poseben prostor odredi z odločbo direktor prevzgojnega doma oziroma tisti, ki v njegovi odsotnosti odgovarja za delovanje prevzgojnega doma. O ukrepu je treba takoj obvestiti domskega zdravnika in generalnega direktorja uprave.

194. člen

Poseben prostor za izvršitev disciplinske kazni iz 191. člena tega zakona mora biti opremljen kot bivalni prostor, poseben prostor za izvršitev ukrepa iz prejšnjega člena tega zakona pa mora biti opremljen tako, da se preprečijo samopoškodbe in uničevanje opreme.

195. člen

(1) V prevzgojnem domu se organizira vzgojno delo po programu vzgojnega dela v skladu z ustreznimi določbami zakona, ki ureja izobraževanje in usposabljanje otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.

(2) Če se mladoletnik ni sposoben prilagajati delu in življenju po programu vzgojne skupine, v katero je bil napoten, se lahko premesti v posebno vzgojno skupino z intenzivnejšim postopkom.

(3) O premestitvi mladoletnika odloča direktor na predlog vodje strokovne skupine.

196. člen

Posameznemu mladoletniku lahko prevzgojni dom omogoči izobraževanje in delo zunaj doma.

197. člen

Določbe 29. člena, 31. do 41. člena, 57. do 63. člena, 66. do 69. člena, 83. do 85. člena in 114. do 117. člena tega zakona veljajo tudi za mladoletnike.

198. člen

(1) Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje uredi izvrševanje vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom.

(2) Življenje in delo mladoletnikov v prevzgojnem domu določa hišni red, ki ga predpiše direktor v soglasju z generalnim direktorjem uprave.

Oddaja v zavod za usposabljanje

199. člen

(1) Vzgojni ukrep oddaje v zavod za usposabljanje se izvršuje v zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.

(2) Sodišče v odločbi določi, v kateri zavod naj se odda mladoletnik, ki mu je izreklo ta ukrep. Pred tem mora sodišče dobiti mnenje posvetovalne komisije iz 151. člena tega zakona.

200. člen

Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, določi, v katerih zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju se lahko izvršuje vzgojni ukrep iz prejšnjega člena.

DRUGI DEL

I. ORGANI ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ

1. oddelek
Uprava

201. člen

(1) V Republiki Sloveniji izvršuje kazenske sankcije Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za pravosodje.

(2) Kazni zapora in mladoletniškega zapora, uklonilni zapor, določen v postopku o prekršku, ter kazni zapora, izrečene po drugih predpisih, se izvršujejo v zavodih, ki so dislocirane notranje organizacijske enote uprave. Zavodi imajo lahko dislocirane oddelke.

202. člen

(1) Uprava v okviru delovnega področja, določenega z zakonom:

-        skrbi za uveljavljanje pravic in obveznosti zaprtih oseb,

-        skrbi za razvoj specifičnih, psiholoških, socialnih, pedagoških, socioloških ter drugih oblik in metod dela z zaprtimi osebami,

-        skrbi za razvoj socialnega dela in postpenalne obravnave zaprtih oseb,

-        skrbi za zdravstveno varstvo zaprtih oseb,

-        skrbi za usklajeno izvajanje drugih kazenskih sankcij,

-        skrbi za uniformo in drugo osebno opremo, oborožitev, tehnično in drugo opremo pravosodnih policistov,

-        skrbi za razvoj sistemov zavarovanja zaprtih oseb,

-        predlaga izboljšanje sistema izvrševanja kazenskih sankcij,

-        odloča na prvi stopnji v upravnem postopku, kadar je tako določeno z zakonom,

-        zbira in obdeluje statistične in druge podatke o izvrševanju kazenskih sankcij,

-        skrbi za varovanje sodnih zgradb,

-        opravlja druge naloge, določene z zakonom.

(2) Pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka sodeluje uprava z znanstvenimi organizacijami, strokovnimi društvi in drugimi zainteresiranimi organizacijami.

203. člen

(1) Uprava v izrednem ali vojnem stanju opravlja naloge s svojega delovnega področja tako, da z obrambnim načrtom določi svojo organiziranost, oblike in metode dela nastalim razmeram.

(2) Pooblaščene uradne osebe uprave so v izrednem ali vojnem stanju razporejene na delovno dolžnost v upravi.

(3) Materialno tehnična sredstva, zemljišča in objekti uprave so v izrednem ali vojnem stanju v uporabi uprave.

204. člen

(1) Zavode ustanavlja in odpravlja Vlada Republike Slovenije z uredbo.

(2) Notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v zavodih in njihovih oddelkih določi generalni direktor uprave s pravilnikom.

205. člen

(1) Delo uprave vodi generalni direktor.

(2) Generalnega direktorja uprave nadomešča namestnik.

(3) Delo zavoda vodi direktor zavoda. Direktor zavoda je višji upravni delavec in je za svoje delo in za delo zavoda odgovoren generalnemu direktorju uprave.

206. člen

(1) Zavodi s strožjim režimom prestajanja kazni zapora so zaprti zavodi, zavodi s svobodnejšim režimom pa so polodprti in odprti ter se med seboj ločijo po stopnji zavarovanja in omejevanja svobode gibanja obsojencev. Podrobnejše kriterije določi minister, pristojen za pravosodje, s pravilnikom.

(2) Po stopnji zavarovanja in omejevanja svobode gibanja se lahko razlikujejo tudi oddelki znotraj zavoda.

(3) Za obsojence, ki so nevarni, ker ogrožajo druge, je mogoče organizirati posebej varovan oddelek v okviru zavoda. V ta oddelek razvršča nevarne obsojence direktor zavoda s soglasjem generalnega direktorja uprave.

(4) V okviru posameznega zavoda je mogoče izvajati strožji in svobodnejši režim prestajanja kazni zapora.

207. člen

(1) V zavodih morajo biti med seboj ločeni moški od žensk in mladoletni od polnoletnih. Skladno s prostorskimi zmožnostmi zavoda je treba v čim večji meri zagotoviti tudi ločitev oseb v uklonilnem zaporu od obsojencev, nekadilcev od kadilcev, upoštevati pa je treba tudi zdravstveno stanje zaprtih oseb.

(2) Obsojenci se pošiljajo v zavode po navodilu o pošiljanju in razporejanju obsojencev, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje.

(3) Pri napotitvi obsojencev, ki jim je bila izrečena kazen zapora do treh let (107. člen kazenskega zakonika), je treba upoštevati tudi, ali so osebnostno urejeni oziroma je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bodo zlorabili svobodnejšega režima prestajanja kazni.

(4) Določba prejšnjega odstavka velja tudi za napotitev obsojencev, ki jim je bila izrečena kazen do petih let zapora.

(5) Sodišče, ki je izreklo kazen na prvi stopnji, oceni, ali obsojenec iz tretjega in četrtega odstavka tega člena izpolnjuje pogoje za prestajanje kazni zapora v odprtem oziroma polodprtem zavodu ali oddelku.

(6) Sodišče, ki je osebi v postopku o prekršku določilo uklonilni zapor, pošlje to osebo na izvrševanje uklonilnega zapora primarno v odprt ali polodprt oddelek zavoda, skladno s prostorskimi možnostmi zavodov. V primeru zlorabe odprtega oziroma polodprtega režima se osebo lahko premesti na zaprt oddelek zavoda.

208. člen

(1) Zavod ima hišni red, v katerem je v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi natančneje določeno življenje in delo obsojencev v zavodu.

(2) Hišni red predpiše direktor zavoda v soglasju z generalnim direktorjem uprave.

209. člen

(1) Uradni jezik v zavodih je slovenščina.

(2) V zavodih na območjih občin, v katerih živita avtohtoni italijanska in madžarska narodnostna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina oziroma madžarščina. Na teh območjih zavodi poslujejo, vodijo postopke, izdajajo upravne akte v slovenščini in v jeziku narodnostne skupnosti, če obsojenci uporabljajo italijanski oziroma madžarski jezik.

(3) Kadar je zavod na prvi stopnji vodil postopek tudi v italijanščini oziroma v madžarščini, mora biti tudi drugostopna odločba izdana v istem jeziku.

(4) Obsojenca, ki ne obvlada uradnega jezika, mora zavod seznaniti z gradivom in svojim delom v njegovem jeziku in mu omogočiti, da spremlja postopek po tolmaču.

210. člen

(1) Ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi morajo biti dostopni obsojencem med prestajanjem kazni zapora.

(2) Obsojencem morajo biti na voljo tudi vsi mednarodni pravni akti, ki jih je ratificirala Republika Slovenija in se nanašajo na izvrševanje kazenskih sankcij in varstvo človekovih pravic.

211. člen

Zavodi so dolžni zagotoviti brezplačno pravno pomoč obsojencem za varstvo njihovih pravic, določenih v tem zakonu in v predpisih, izdanih na njegovi podlagi.

Nadzorstvo nad zavodi

212. člen

(1) Nadzorstvo glede zakonitega ravnanja z obsojenci opravljajo ministrstvo, pristojno za pravosodje, in predsednik okrožnega sodišča, na območju katerega je zavod oziroma njegov oddelek. Pooblaščena uradna oseba ministrstva, pristojnega za pravosodje, oziroma predsednik okrožnega sodišča se seznani pri obsojencih o ravnanju z njimi ter izvajanju njihovih pravic, na njihovo željo tudi brez navzočnosti delavcev zavoda.

(2) Če ministrstvo, pristojno za pravosodje, oziroma predsednik okrožnega sodišča iz prejšnjega odstavka pri nadzorstvu ugotovijo, da so bile kršene pravice obsojencev, ukrenejo vse potrebno za zagotovitev pravic obsojencev.

(3) Nadzorstvo iz prvega odstavka tega člena je treba omogočiti tudi varuhu človekovih pravic v skladu z zakonom o varuhu človekovih pravic in po mednarodnih aktih pooblaščenim pristojnim organom za varstvo človekovih pravic in za preprečevanje mučenja, nečloveškega, poniževalnega postopka in kaznovanja.

(4) Nadzorstvo nad izobraževanjem obsojencev v zavodih opravlja ministrstvo, pristojno za šolstvo.

(5) Strokovni nadzor in upravni nadzor nad zdravstveno dejavnostjo zavoda se izvajata v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost.

2. oddelek
Delavci zavodov

213. člen

Za delavce uprave se uporabljajo splošni in posebni predpisi, ki urejajo delovna razmerja, zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev, če s tem zakonom ni drugače določeno.

214. člen

(1) Delavci uprave so delavci s posebnimi dolžnostmi in posebnimi pooblastili (v nadaljnjem besedilu: pooblaščene uradne osebe) in drugi delavci.

(2) Pooblaščene uradne osebe so delavci pravosodne varnostne policije (v nadaljnjem besedilu: pravosodni policisti), ki opravljajo naloge varovanja in nadzora, strokovni delavci, generalni direktor in njegov namestnik, delavci uprave, ki opravljajo nadzor, direktorji zavodov in njihovi namestniki, vodje oddelkov obsojencev, vodje dislociranih oddelkov zavodov in njihovi namestniki ter direktor prevzgojnega doma in njegov namestnik.

(3) V pravilniku o sistemizaciji delovnih mestu se določi tista delovna mesta, na katerih delajo pooblaščene uradne osebe.

215. člen

(1) Delavci uprave so dolžni varovati državno, uradno ali drugo skrivnost, s katero se seznanijo pri opravljanju nalog. Dolžnost varovanja državne, uradne ali druge skrivnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja v upravi.

(2) Minister, pristojen za pravosodje, lahko med delovnim razmerjem, kakor tudi po prenehanju delovnega razmerja delavca uprave v utemeljenem primeru razreši dolžnosti varovanja državne, uradne ali druge skrivnosti.

216. člen

(1) Minister, pristojen za pravosodje, podeljuje na predlog posebne komisije zavodom, prevzgojnemu domu za mladoletnike, njihovim delavcem in zunanjim sodelavcem priznanja za izjemne uspehe širšega družbenega pomena, ki prispevajo k boljšemu izvrševanju kazenskih sankcij ter k razvoju in krepitvi humanizacije postopanja z zaprtimi osebami.

(2) Minister, pristojen za pravosodje, predpiše natančneje pogoje za podeljevanje priznanj iz prejšnjega odstavka, sestavo komisije in postopek za podeljevanje priznanj.

217. člen

Delavci uprave morajo med stavko opravljati vsa dela in naloge, ki zagotavljajo varnost in nemoteno delovanje uprave, pravosodni policisti pa morajo tudi spremljati in varovati priprte osebe po odredbi sodišča.

218. člen

Delavec uprave, ki uveljavi pravico do pokojnine, ima pravico do povračila stroškov za selitev iz kraja, v katerem je služboval, v kraj, v katerem se želi nastaniti, če je bil v kraj službovanja premeščen ali razporejen zaradi nemotenega opravljanja nalog uprave.

Pooblaščene uradne osebe

219. člen

Pooblaščene uradne osebe so dolžne opravljati vse uradne naloge, tudi kadar je izvršitev nalog povezana z nevarnostjo za njihovo življenje.

220. člen

Pooblaščene uradne osebe imajo posebno izkaznico, ki jo izda minister, pristojen za pravosodje, ki s pravilnikom predpiše tudi obrazec izkaznice.

221. člen

Pooblaščeni uradni osebi pripada za vsako začeto leto delovne dobe nad pet let v zavodu dodatek na stalnost v višini 0,5% osnovne plače.

222. člen

(1) Pooblaščena uradna oseba, ki je uveljavila pravico do starostne ali invalidske pokojnine, ima pravico do odpravnine po splošnih predpisih.

(2) Ob smrti pooblaščene uradne osebe se njeni družini izplača odpravnina v skladu s prejšnjim odstavkom.

223. člen

(črtan)

224. člen

Uprava zavaruje pri zavarovalnici pooblaščene uradne osebe za primer smrti ali trajne izgube splošne delovne zmožnosti.

225. člen

(1) Pooblaščena uradna oseba, ki pri opravljanju službene naloge ali v zvezi z opravljanjem take naloge izgubi življenje, se na stroške uprave pokoplje v kraju na območju Republike Slovenije, ki ga določijo njeni ožji sorodniki.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka imajo ožji sorodniki umrlega delavca pravico do enkratne denarne pomoči. Ta pomoč ne sme znašati manj kot znaša vsota plače in drugih osebnih prejemkov, ki jih je pooblaščena uradna oseba prejela v zadnjih šestih mesecih.

(3) O višini enkratne pomoči iz prejšnjega odstavka odloči generalni direktor uprave.

(4) Denarna pomoč iz drugega odstavka tega člena se izplača poleg odpravnine.

226. člen

Pooblaščenim uradnim osebam pripada poleg pravic iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja ta vprašanja za delavce v državnih organih, dodatno še en dan letnega dopusta zaradi zahtevnosti dela.

227. člen

(1) Pooblaščene uradne osebe morajo opravljati delo v manj ugodnem delovnem času, kadar je to potrebno za izvajanje nalog zavoda.

(2) Delo v manj ugodnem delovnem času je:

-        delo v neenakomernem delovnem času;

-        delo v deljenem delovnem času;

-        delo preko polnega delovnega časa;

-        pripravljenost za delo na domu, v določenem kraju ali na delovnem mestu.

(3) Delo v neenakomernem delovnem času vključuje opravljanje delovne obveznosti v izmenah, ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih ter nočno delo s prerazporeditvijo delovnega časa v okviru določene redne mesečne ali letne delovne obveznosti. Prerazporeditev določi direktor zavoda ali vodja dislociranega oddelka zavoda.

(4) Pripravljenost za delo se ne šteje v število ur delovne obveznosti. Če pooblaščena uradna oseba dela med pripravljenostjo za delo, se čas dejanskega dela šteje kot delo v podaljšanem delovnem času.

(5) Če opravljeno delo pooblaščene uradne osebe presega predpisano mesečno ali tedensko delovno obveznost, se razlika šteje kot delo preko polnega delovnega časa.

227.a člen

(1) Delovna mesta, na katerih poteka delo v manj ugodnem delovnem času, se določijo v aktu o sistemizaciji delovnih mest.

(2) Druge oblike dela v posebnih razmerah se odredijo, če to zahtevajo varnostne razmere ali če se samo tako lahko opravijo določene naloge, ki jih ni mogoče odlagati ali morajo biti opravljene v določenem času.

(3) V izjemnih razmerah lahko direktor zavoda v soglasju z generalnim direktorjem uprave odredi odložitev ali prekinitev letnega dopusta pooblaščenih uradnih oseb.

(4) Delovna obveznost v posameznih izmenah lahko traja največ 12 ur. Če je organizirana 12-urna nočna izmena, je potrebno zagotoviti 24-urni počitek.

228. člen

(prenehal veljati)

229. člen

(1) Pooblaščena uradna oseba ne sme opravljati dela, ki bi jo oviralo pri opravljanju nalog uprave, ali dela, ki bi škodovalo ugledu uprave, oziroma dela, ki ni združljivo z naravo dejavnosti uprave.

(2) Dela, ki jih pooblaščena uradna oseba ne sme opravljati, določi generalni direktor uprave.

(3) Za vrednotenje posebnih prepovedi in omejitev iz tega člena določi Vlada Republike Slovenije odstotek povečanja osnovne plače pooblaščenih uradnih oseb.

230. člen

Določbe tega poglavja, ki se nanašajo na pooblaščene uradne osebe, veljajo tudi za druge delavce, za katere je tako določeno v pravilniku o sistemizaciji.

Pravosodna varnostna policija

231. člen

(1) Delovno razmerje pravosodnega policista lahko sklene, kdor izpolnjuje poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, še naslednje posebne pogoje:

-        da je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,

-        da aktivno govori slovenski jezik,

-        da ima končan najmanj štiriletni program srednjega izobraževanja,

-        da ima ustrezne psihofizične sposobnosti za delo v zavodu in ne uživa prepovedanih drog,

-        da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,

-        da je bil varnostno preverjen in da zanj ne obstaja varnostni zadržek.

(2) Psihofizične sposobnosti se določijo v pravilniku o sistemizaciji delovnih mest.

(3) Pred sklenitvijo delovnega razmerja mora pravosodni policist opraviti preizkus psihofizičnih sposobnosti za delo.

(4) Uprava lahko zbere o osebi, s katero želi skleniti delovno razmerje za opravljanje nalog pravosodnega policista, z njeno pisno privolitvijo podatke, na podlagi katerih se ugotavlja varnostne zadržke za opravljanje nalog v upravi.

(5) Varnostno preverjanje iz prejšnjega odstavka obsega preveritev podatkov, določenih s predpisi, ki določajo pogoje za pridobitev orožne listine. Varnostno preverjanje na podlagi zahtevka uprave opravi ministrstvo, pristojno za pravosodje, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve.

(6) Uprava preveri tudi ostale podatke, ki jih kandidat za sklenitev delovnega razmerja posreduje v postopku sklenitve delovnega razmerja.

(7) Oseba, za katero se z varnostnim preverjanjem ugotovi obstoj varnostnega zadržka, ne more skleniti delovnega razmerja za opravljanje del pravosodnega policista. Za osebo, ki ne privoli v varnostno preverjanje, se šteje, da ne izpolnjuje varnostnih pogojev za opravljanje teh del.

(8) Če se varnostni zadržek ugotovi po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, se razveljavi pogodba o zaposlitvi v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev.

232. člen

(1) Pravosodni policist mora v osemnajstih mesecih po sprejemu v delovno razmerje uspešno opraviti predpisano usposabljanje in zahtevan strokovni izpit. Program usposabljanja in program strokovnega izpita predpiše minister, pristojen za pravosodje.

(2) Če pravosodni policist ne opravi izpita iz prejšnjega odstavka, mu po preteku odpovednega roka preneha delovno razmerje.

(3) Po opravljenem izpitu iz prvega odstavka tega člena mora pravosodni policist pred generalnim direktorjem uprave dati prisego, ki se glasi:

“Slovesno prisegam, da bom pri izvajanju nalog varovanja in nadzora vestno, odgovorno, humano in zakonito izpolnjeval svoje naloge ter spoštoval človekove pravice in temeljne svoboščine.“

(4) Pravosodni policist, ki je pridobil status pooblaščene uradne osebe v drugem državnem organu, mora opraviti usposabljanje samo iz vsebin, ki jih program za pooblaščene uradne osebe drugega državnega organa ne zajema. Zahtevane vsebine določi minister, pristojen za pravosodje.

233. člen

(1) Pravosodni policist mora vsakih pet let pred posebno komisijo opraviti preizkus poznavanja predpisov in strokovne usposobljenosti za delo.

(2) Pravosodni policist, ki preizkusa ne opravi, ima pravico do ponovitve preizkusa v času do treh mesecev. Če preizkusa ponovno ne opravi, se ga razporedi na drugo delovno mesto v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje za razporeditev javnih uslužbencev.

(3) Način opravljanja preizkusa ter sestavo komisije iz prvega odstavka tega člena določi generalni direktor uprave.

234. člen

(1) Pravosodni policisti so oboroženi in enotno uniformirani ter nosijo položajne oznake.

(2) Pravosodni policisti lahko opravljajo delo tudi v civilni obleki pod pogoji, ki se jih določi s pravilnikom.

(3) Vozila, ki se uporabljajo za opravljanje nalog varovanja in nadzora, so posebej označena in opremljena.

(4) Minister, pristojen za pravosodje, s pravilnikom predpiše nošenje, hrambo in vzdrževanje orožja, vrsto, videz in način nošenja uniforme, položajne oznake ter označitev vozil.

235. člen

(1) Pravosodni policisti skrbijo za varnost, red in disciplino v varovanih objektih, spremljajo varovane osebe zunaj zavoda, nadzirajo in organizirajo delo v delavnicah, skrbijo za poklicno in delovno usposabljanje obsojencev ter sodelujejo v izvajanju programov obravnave in nadzirajo obsojence na zunanjih deloviščih.

(2) Pravosodni policisti lahko opravijo preizkus alkoholiziranosti ali prisotnosti prepovedane droge pri obsojencu, če so znaki, da je v zavodu ali ob prihodu v zavod pod vplivom alkohola ali prepovedane droge.

(3) Pravosodni policisti morajo zasledovati pobegle varovane osebe, dokler obstaja možnost prijetja. O pobegu obsojenca se takoj obvesti policija. Pravosodni policisti lahko brez odločbe sodišča vstopijo v tuje stanovanje in druge prostore, če zasledujejo pobeglo varovano osebo.

(4) Pravosodni policisti skrbijo tudi varovanje varovanih objektov in oseb.

(5) Varovani objekti so: zavodi za prestajanje kazni zapora, zgradbe, kjer so sodišča, državna tožilstva, državna pravobranilstva in ministrstvo, pristojno za pravosodje.

(6) Varovane osebe so zaprte osebe: obsojenci, priporniki, mladoletniki v prevzgojnem domu in osebe, zoper katere je odrejena izvršitev uklonilnega zapora.

(7) Pravosodni policisti, ki varujejo ali so v službi v varovanih objektih, lahko ugotavljajo identiteto oseb, ki prihajajo ali odhajajo iz varovanih objektov ali so na območju, na katerem je prepovedano ali omejeno gibanje.

(8) Pravosodni policisti zagotavljajo pomoč pravosodnim organom, če ti pri izvrševanju svojih nalog naletijo na upiranje ali ogrožanje ali če to utemeljeno pričakujejo.

236. člen

(1) Pravosodni policist sme obsojenca odstraniti iz skupnih bivalnih in drugih prostorov in ga odvesti v poseben prostor, če je podan sum:

-        da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali če resno grozi, da bo storil tako kaznivo dejanje,

-        da se pripravlja na beg ali upor,

-        da kakorkoli ogroža sebe ali druge,

-        da huje ovira druge pri delu, počitku ali razvedrilu.

(2) O odstranitvi je pravosodni policist, vodja izmene, dolžan takoj obvestiti direktorja zavoda oziroma vodjo oddelka zavoda. V posebnem prostoru sme ostati obsojenec do odločitve direktorja ali vodje oddelka zavoda, vendar največ 12 ur.

(3) Če se sumi, da obsojenec v telesu skriva ali prenaša prepovedane substance ali predmete, se ga namesti v samsko sobo s posebno opremo, kjer prebiva ločeno od drugih obsojencev.

(4) Namestitev iz prejšnjega odstavka odredi direktor zavoda in lahko traja najdlje 30 dni.

(5) Podrobnejšo ureditev pogojev za odreditev in izvajanje ukrepa iz tretjega odstavka tega člena določi z navodilom minister, pristojen za pravosodje.

237. člen

Določbe 235., 236. in 239. člena tega zakona veljajo smiselno tudi za osebe, kaznovane v postopku za prekršek ter za mladoletnike.

238. člen

(1) Za zagotovitev varnosti, reda in discipline smejo pravosodni policisti izdajati ukaze, opraviti osebni pregled obsojenca, pregled bivalnih prostorov, pregled osebne prtljage obsojencev in oseb, ki prihajajo v varovani objekt, identifikacijo in varnostni pregled oseb, ki prihajajo v varovani objekt ali se zadržujejo v varovanem območju varovanih objektov ali ovirajo delo pravosodnih policistov pri njihovem delu zunaj varovanih objektov. Pravosodni policisti lahko od obsojencev in drugih oseb zbirajo tudi operativne informacije, ki se nanašajo na obsojence.

(2) Pravosodni policisti smejo opraviti osebni pregled obiskovalca zaprte osebe, če sumijo, da ima obiskovalec pri sebi predmete ki niso dovoljeni.

(3) Pravosodni policisti imajo pravico preprečiti vstop in izstop vozilu ali osebi s prtljago, če oseba ne dovoli njihovega pregleda.

(4) Za varovanje območij zavodov za prestajanje kazni zapora ter preprečevanje pobegov obsojencev se lahko namestijo in uporabljajo videonadzorni sistemi.

(5) Obvestilo o izvajanju ukrepa uporabe videonadzornega sistema mora biti jasno in vidno objavljeno.

(6) Če želi posameznik pogledati posnetke, ki se nanašajo nanj, se njegov zahtevek rešuje na način, določen z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(7) Način uporabe videonadzornega sistema, odrejanja snemanja, ravnanje s posnetki ter nadzor podrobneje predpiše minister, pristojen za pravosodje.

239. člen

(1) Pravosodni policisti imajo pravico uporabiti prisilna sredstva zoper obsojence, če drugače ne morejo preprečiti bega, napada, samopoškodbe ali večje materialne škode.

(2) Pravosodni policisti imajo med opravljanjem svojega dela pravico uporabiti prisilna sredstva tudi zoper druge osebe, če te ovirajo njihovo delo, ogrožajo varnost varovanega objekta in oseb v njem ali varovane osebe zunaj varovanih objektov. Pravosodni policisti imajo med opravljanjem svojega dela pravico uporabiti prisilna sredstva zoper osebo, ki je zalotena pri kaznivem dejanju ali kršenju javnega reda in miru in jo zadržijo do prihoda policije.

(3) Telesna sila se sme uporabiti tudi, če drugače ni mogoče zagotoviti izvršitve ukaza, ki je izdan v mejah pooblastil.

(4) Za prisilna sredstva iz prvega odstavka tega člena se štejejo:

-        sredstva za vklepanje in vezanje;

-        telesna sila;

-        plinski razpršilec;

-        palica;

-        opozorilni strel;

-        strelno orožje z življenjsko manj nevarnim strelivom;

-        službeni psi.

(5) Pravosodni policist sme uporabiti le tisto prisilno sredstvo, s katerim lahko glede na varnostne okoliščine z najmanjšimi škodljivimi posledicami za osebo, proti kateri ga uporabi, opravi uradno nalogo.

(6) O vsaki uporabi prisilnega sredstva zoper obsojenca je treba takoj obvestiti upravo.

240. člen

(1) Pri opravljanju uradnih nalog sme pravosodni policist uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače:

-        zavarovati življenja ljudi;

-        odvrniti od sebe neposrednega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje;

-        odvrniti napada na objekt, ki ga varuje, če je pri tem ogroženo življenje ljudi v njem;

-        odvrniti napada na osebo, ki jo varuje.

(2) Za preprečitev bega iz zaprtega oziroma posebej varovanega zavoda ali oddelka sme pravosodni policist zoper pobeglega obsojenca uporabiti strelno orožje z gumijastimi naboji.

(3) V primerih iz prejšnjih odstavkov sme pravosodni policist uporabiti strelno orožje šele, če ne more z drugimi sredstvi, ki jih določajo predpisi o opravljanju službe, zagotoviti izvršitve uradne naloge. Pred vsako uporabo strelnega orožja mora pravosodni policist, kadar okoliščine to dopuščajo, tistega, zoper katerega naj bi se uporabilo strelno orožje, opozoriti s klicem in opozorilnim strelom.

(4) Pravosodni policist, ki opravlja uradno nalogo pod neposrednim vodstvom predpostavljenega, sme uporabiti strelno orožje samo po njegovem ukazu. Uporabo strelnega orožja se sme ukazati le v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena.

241. člen

(1) Uprava zagotavlja pravno pomoč delavcu uprave, zoper katerega je uveden kazenski postopek ali odškodninski postopek zaradi opravljanja uradnih nalog, ki jih je po oceni uprave opravljal skladno s predpisi.

(2) Oceno poda komisija, ki jo imenuje generalni direktor uprave.

(3) Če je bil pravosodni policist obsojen zaradi kaznivega dejanja iz druge alinee prvega odstavka 231. člena tega zakona, mora sodišče pravnomočno sodbo poslati generalnemu direktorju uprave.

(4) Pravosodnemu policistu preneha delovno razmerje z dnem, ko uprava na podlagi pravnomočne sodbe izda ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja.

242. člen

Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje uredi izvrševanje nalog pravosodnih policistov.

Vzgojna služba

243. člen

Naloge vzgojne službe opravljajo strokovni delavci: vzgojitelji, psihologi, pedagogi, socialni delavci, učitelji, učitelji praktičnega pouka, delovni terapevti in zdravstveno osebje.

244. člen

(1) Strokovni delavci skrbijo za takšno organizacijo življenja in dela v zavodu, ki pospešuje ustrezno vključitev obsojenca v normalno življenje na prostosti po prestani kazni.

(2) Strokovni delavci pripravljajo osebni načrt obsojenca in vodijo njegovo realizacijo, organizirajo in vodijo skupinske in individualne programe za obsojence ter sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju vse ostalih ukrepov, s katerimi se poskuša doseči boljšo vključitev obsojencev v družbeno skupnost.

(3) Za strokovne delavce se organizira usposabljanje in izobraževanje za specifično področje in metode dela.

245. člen

(črtan)

II. GOSPODARSKA DEJAVNOST

246. člen

(1) Za zagotavljanje možnosti dela obsojencev v času prestajanja kazni zapora se v upravi organizirajo ustrezne gospodarske dejavnosti.

(2) Gospodarske dejavnosti uprave so sestavni del izvrševanja kazni zapora v Republiki Sloveniji.

(3) Gospodarske dejavnosti uprave se opravljajo v javnem interesu.

247. člen

(1) Gospodarske dejavnosti uprave se organizirajo kot terapevtske in učne delavnice v tistih zavodih, kjer je to potrebno za izvajanje izobraževalnih in korektivnih dejavnosti obsojencev.

(2) Za delovanje terapevtskih in učnih delavnic se smiselno uporabljajo predpisi s področja izobraževanja.

(3) Obsojencem, ki so vključeni v delovno terapijo iz 15. člena tega zakona, pripada plačilo za delo pri delovni terapiji, in sicer po kriterijih in merilih, ki jih predpiše minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo.

(4) Obsojenci iz prejšnjega odstavka imajo tudi pravico do letnega dopusta v višini in pod pogoji, ki jih določa ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi o letnem dopustu obsojencev. Obsojencem je zagotovljena tudi pravica do 30-minutnega odmora med delovno terapijo, če traja poln delovni čas. Pravico do sorazmernega odmora med delovno terapijo imajo tudi obsojenci, če delovna terapija traja najmanj štiri ure dnevno.

248. člen

(1) Ustanovitelj posameznih pravno-organizacijskih oblik gospodarskih dejavnosti uprave je Vlada Republike Slovenije, ki v ustanovnem aktu uredi vprašanja, ki izhajajo iz namena ustanovitve posamezne organizacijske oblike, ter druga vprašanja skladno z določbami zakona, ki ureja gospodarske javne službe.

(2) Gospodarske dejavnosti uprave se organizirajo kot režijski obrati smiselno po predpisih, ki urejajo organizacijo režijskih obratov. Taka organizacijska oblika je smiselna, ko bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti podjetje po določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe, ali podeliti koncesijo. Režijski obrati se organizirajo kot notranje organizacijske enote zavodov.

(3) Gospodarske dejavnosti uprave se lahko organizirajo tudi v eni od pravno-organizacijskih oblik, ki jih določa zakon, ko se zaradi zagotavljanja večjih možnosti dela obsojencev ukvarjajo tudi s proizvodnjo izdelkov in storitev za potrebe uprave in potrebe drugih organov ali so ti izdelki lahko namenjeni trgu.

249. člen

Kadar obstajajo pogoji, da se gospodarske dejavnosti uprave v enaki kakovosti lahko učinkoviteje zagotavljajo na drug način, se te pravne osebe lahko preoblikujejo skladno z zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo.

250. člen

V posameznem zavodu se lahko glede na velikost zavoda, posebne značilnosti zavodskih programov, velikost in posebnosti gospodarskih dejavnosti ter iz drugih razlogov organizirajo gospodarske dejavnosti v več organizacijskih oblikah.

III. DAJANJE PODATKOV IZ KAZENSKE EVIDENCE

250.a člen

(1) Kazenska evidenca obsega: osebne podatke o storilcih kaznivih dejanj iz sodb ali drugih odločb sodišč, podatke o izrečenih kaznih, varnostnih ukrepih, pogojnih obsodbah, sodnih opominih in o obsodbah, s katerimi je bila storilcem kaznivih dejanj, o katerih se vodi kazenska evidenca, oproščena kazen, ter o njihovih pravnih posledicah; poznejše spremembe podatkov o obsodbah, ki so bile vpisane v kazensko evidenco, pa tudi podatke o izvršeni kazni in razveljavitvi vpisa neupravičene obsodbe.

(2) O vzgojnih ukrepih se vodi posebna evidenca, ki obsega osebne podatke o mladoletniku, podatke o izrečenih vzgojnih ukrepih in podatke o izvršenih vzgojnih ukrepih oziroma druge podatke, ki se nanašajo na izvrševanje vzgojnih ukrepov.

(3) Podatki iz kazenske evidence se dajejo le za neizbrisane obsodbe sodišču, državnemu tožilstvu, policiji za potrebe kazenskih postopkov, ki tečejo zoper prej obsojeno osebo, organom, pristojnim za izvrševanje kazenskih sankcij, in pristojnim organom, ki sodelujejo v postopku za podelitev amnestije, pomilostitve ali za izbris obsodbe. Navedenim organom se omogoči varen elektronski dostop do kazenske evidence tako, da lahko zahtevo posredujejo tudi v elektronski obliki, in v primeru, če oseba ni zabeležena v evidenci, takoj prejmejo sporočilo, da oseba ni vpisana v kazenski evidenci. Če je oseba zabeležena, ministrstvo, pristojno za pravosodje, organu posreduje v elektronski obliki podatek iz kazenske evidence o neizbrisani sodbi.

(4) Podatki iz kazenske evidence o neizbrisani obsodbi se posredujejo državnim organom, na obrazloženo zahtevo pa se smejo posredovati tudi pravnim osebam in zasebnim delodajalcem, če še trajajo pravne posledice obsodbe ali varnostni ukrepi ali pa če imajo upravičen, na zakonu utemeljen interes. Državnim organom in izvajalcem javnih pooblastil se omogoči varen elektronski dostop do kazenske evidence tako, da lahko zahtevo posredujejo tudi v elektronski obliki, in v primeru, če oseba ni zabeležena v evidenci, takoj prejmejo sporočilo, da oseba ni vpisana v kazenski evidenci. Če je oseba zabeležena, ministrstvo, pristojno za pravosodje, organu posreduje v elektronski obliki podatek iz kazenske evidence o neizbrisani sodbi.

(5) Na upravičeno, z zakonom določeno zahtevo ustanov, društev ali skupin, ki so jim otroci ali mladoletniki zaupani v učenje, vzgojo, varstvo ali v oskrbo, se dajo podatki iz kazenske evidence tudi za izbrisane obsodbe za kazniva dejanja po 173. členu, po drugem odstavku 174. člena, po drugem odstavku 175. člena, storjenega proti mladoletni osebi, in po 176. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/08 in 66/08 – popravek).

(6) Obsodbe za kazniva dejanja iz prejšnjega odstavka se vpišejo v posebno evidenco, s področnimi zakoni pa se predpišejo pogoji in omejitve za dajanje podatkov o takih obsodbah. V primerih, ki niso zajeti v prejšnjem odstavku, se obsodba kljub ohranitvi v posebni evidenci šteje za izbrisano.

(7) Posamezniku se sme na njegovo zahtevo dati podatke o tem, da je bil oziroma da ni bil obsojen, samo če jih potrebuje za uveljavitev svojih pravic.

(8) Določbe o zakonski rehabilitaciji in izbrisu sodbe in o sodni rehabilitaciji se smiselno uporabljajo tudi, kadar gre za sodbo, ki jo je slovenskemu državljanu izreklo tuje sodišče.

(9) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za sodbe, ki so jih državljanom Republike Slovenije izrekla tuja sodišča, določbe o posredovanju podatkov pa se uporabljajo tudi za državne organe, pravne osebe in zasebne delodajalce držav, članic Evropske unije, če ni z zakonom določeno drugače.

(10) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za dajanje podatkov iz evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških ter skupne evidence kazenskih točk v cestnem prometu, iz evidence kazenskih točk in sklepov sodišč v postopkih za prekrške, če ni z zakonom določeno drugače.

TRETJI DEL

I. KAZENSKE DOLOČBE

251. člen

(1) Z globo od 1.400 eurov do 21.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba:

1.      če opravlja določeno gospodarsko dejavnost, ki ji je prepovedana z varnostnim ali varstvenim ukrepom prepovedi določene gospodarske dejavnosti (168. člen tega zakona);

2.      če omogoči drugemu opravljanje poklica, dejavnosti in dolžnosti, čeprav ve, da mu je bil s pravnomočno odločbo izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja določenega poklica, določene samostojne dejavnosti ali kakšne dolžnosti (159. člen tega zakona).

(2) Z globo od 150 eurov do 1.400 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz 1. točke prejšnjega odstavka.

252. člen

(1) Z globo od 150 eurov do 500 eurov se kaznuje za prekršek tisti, ki se izmika odvzemu vozniškega dovoljenja (160. člen zakona).

(2) Z globo od 150 eurov do 500 eurov se kaznuje za prekršek tisti, ki med prestajanjem kazni zapora vozi tiste vrste oziroma kategorije motornega vozila, za katero mu je sodišče izreklo prepoved vožnje ali odvzem vozniškega dovoljenja (97. člen tega zakona).

253. člen

Z globo od 250 eurov do 700 eurov se kaznuje za prekršek tisti, ki mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, samostojne dejavnosti ali dolžnosti (158. člen tega zakona) ali varnostni ukrep prepovedi samostojnega opravljanja dejavnosti ali poklica, če to prepoved prekrši (163. člen tega zakona).

254. člen

Z globo 50 eurov se kaznuje pogojno odpuščeni obsojenec, če se v osmih dneh po prihodu v kraj, kjer namerava stalno prebivati, ne javi pristojni upravni enoti ali ne sporoči spremembe kraja prebivanja, dokler je na pogojnem odpustu (106. člen tega zakona).

255. člen

(1) Z globo od 500 eurov do 4.500 eurov se kaznuje za prekršek vzgojni zavod, ki ne sprejme mladoletnika, ki mu je izrečen vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod (170. člen tega zakona).

(2) Z globo od 50 eurov do 500 eurov se kaznuje odgovorna oseba vzgojnega zavoda, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

256. člen

Nadzor nad izvrševanjem 97. člena tega zakona izvaja policija, nad izvrševanjem četrtega odstavka 106. člena in 160. člena inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, nad izvrševanjem 158., 159., 163. in 168. člena tega zakona inšpektorat, pristojen za delo, nadzor nad izvrševanjem 170. člena tega zakona pa inšpektorat, pristojen za šolstvo.

Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS-1 (Uradni list RS, št. 22/00) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»II. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

257. člen

Za gospodarske enote se do sprejema ustanovnega akta, vendar najdalj eno leto po uveljavitvi tega zakona, uporabljajo predpisi, ki veljajo za gospodarske družbe.

258. člen

(1) Do sprejema predpisov, ki bodo urejali štetje zavarovalne dobe s povečanjem, se za pooblaščene uradne osebe uporablja določba 112. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78 in Uradni list RS, št. 12/92, 58/93, 71/94, 29/95, 10/98, 56/98 – odločba US in 26/99) v zvezi z 99. členom zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80, 38/88, 27/89 in Uradni list RS, št. 8/90, 19/91, 4/92 in 58/93, 87/97 in 31/98 – odločba US) in zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98).

(2) V enem letu od uveljavitve tega zakona se opravi revizija delovnih mest v upravi, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem.

259. člen

Do sprejema predpisa, ki bo urejal položaj javnih uslužbencev, se za pooblaščene uradne osebe uporablja določba 112. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78 in Uradni list RS, št. 12/92, 58/93, 71/94, 29/95, 10/98, 56/98 – odločba US in 26/99) v zvezi s 136. členom zakona o notranjih zadevah.

260. člen

(1) Do sprejema predpisa, ki bo urejal pogoje za upokojevanje pooblaščenih uradnih oseb, ima pooblaščena uradna oseba, ki ima najmanj 30 (moški) oziroma 25 (ženska) let pokojninske dobe, od tega najmanj 15 let s statusom pooblaščene uradne osebe, in dopolni najmanj 45 (moški) oziroma 40 (ženska) let starosti, v roku šest mesecev po vložitvi zahteve pravico do upokojitve.

(2) Pokojnina se pooblaščeni uradni osebi iz prejšnjega odstavka odmeri v višini 65% pokojninske osnove. Za vsako leto pokojninske dobe nad 30 let (moški) oziroma 25 let (ženska) se pokojnina poveča za 2% pokojninske osnove, vendar največ do 85% pokojninske osnove.

(3) Pooblaščena uradna oseba, ki na dan uveljavitve tega zakona izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena, ima v obdobju šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona pravico do upokojitve.

261. člen

Vlada Republike Slovenije izda predpise o nazivih, pogojih za pridobitev nazivov in posebnih označb paznikov najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

262. člen

Predpise na podlagi tega zakona morajo pristojni ministri izdati najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

263. člen

Do izdaje ustreznih predpisov, najdalj pa eno leto po uveljavitvi tega zakona, ostanejo v veljavi:

1.      pravilnik o izvrševanju kazni zapora (Uradni list SRS, št. 3/79),

2.      pravilnik o izvrševanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom (Uradni list SRS, št. 3/79),

3.      pravilnik o izvrševanju del in nalog pooblaščenih uradnih oseb kazenskih poboljševalnih zavodov (Uradni list SRS, št. 3/79, 2/83 in 23/87 in Uradni list RS, št. 10/91),

4.      pravilnik o načinu in odmerjanju plačila za delo obsojencev in o nagradah za delo mladoletnikov v prevzgojnem domu (Uradni list SRS, št. 3/79),

5.      navodilo o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni v zavode za prestajanje kazni zapora (Uradni list RS, št. 41/97),

6.      navodilo o vodenju evidenc in zbiranju statističnih podatkov o osebah na prestajanju kazni zapora in mladoletnikih v prevzgojnem domu (Uradni list SRS, št. 3/79),

7.      navodilo o ravnanju z mladoletnikom, ki se izmika izvršitvi vzgojnega ukrepa (Uradni list SRS, št. 12/79).

264. člen

Zavodi in prevzgojni dom za mladoletnike morajo hišne rede uskladiti z določbami tega zakona ter na podlagi zakona izdanih predpisov v šestih mesecih po izdaji pravilnika o izvrševanju kazni zapora oziroma pravilnika o izvrševanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom.

265. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati pravilnik o posebnih skladih gospodarskih enot kazenskih poboljševalnih zavodov in njihovi uporabi (Uradni list SRS, št. 3/79 in 17/84).

266. člen

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78 in Uradni list RS, št. 12/92, 58/93, 71/94, 29/95, 10/98, 56/98 – odločba US in 26/99), razen določbe 21. člena, ki ostane v veljavi do izdaje ustreznega predpisa, in 145. člena ter členov od 145.a do 145.č.

267. člen

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih – ZJU-B (Uradni list RS, št. 113/05) vsebuje naslednjo končno določbo:

»90. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS-1B (Uradni list RS, št. 70/06) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

20. člen

Do vzpostavitve ustreznih elektronskih povezav opravi vpis po 124. členu zakona upravna enota v kraju sedeža sodišča, ki je izreklo kazen prepovedi vožnje motornega vozila. Sodišče mora overjen prepis sodbe s potrdilom o izvršljivosti najpozneje v osmih dneh po pravnomočnosti poslati pristojni upravni enoti.

21. člen

Z uveljavitvijo tega zakona se prenehajo uporabljati četrti, peti in šesti odstavek 234. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 25/06 – uradno prečiščeno besedilo).

22. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS-1C (Uradni list RS, št. 76/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

104. člen

Do vzpostavitve ustreznih varnih elektronskih povezav, najkasneje pa v petih letih od uveljavitve tega zakona, se podatki iz 26. člena tega zakona posredujejo pisno.

105. člen

Varovanje varovanih objektov iz 85. člena tega zakona se začne izvajati postopoma po zagotovljenem dodatnem številu ustrezno usposobljenih pravosodnih policistov, najkasneje pa v petih letih od uveljavitve tega zakona.

106. člen

Šteje se, da uradniki, ki imajo do dneva, ko se bo v celoti začel izvajati program usposabljanja, opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka, izpolnjujejo pogoj glede opravljenega strokovnega izpita po 232. členu zakona.

107. člen

Podzakonski predpisi, določeni s tem zakonom, oziroma izdani na podlagi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo), morajo biti izdani oziroma usklajeni s tem zakonom najkasneje v 12 mesecih po njegovi uveljavitvi.

Do izdaje oziroma uskladitve podzakonskih predpisov z določbami tega zakona se uporabljajo dosedanji podzakonski predpisi, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.

108. člen

Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati Uredba o nazivih, pogojih za pridobitev nazivov in posebnih označbah nazivov paznikov (Uradni list RS, št. 53/2000).

109. člen

Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati tretji odstavek 10. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora (Uradni list RS, št. 102/2000, 127/06 in 112/07).

110. člen

Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati sedmi odstavek 22. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08 in 21/08 – popravek).

111. člen

Ta zakon začne veljati 1. novembra 2008.«.