Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o preprečevanju
omejevanja konkurence obsega:
-
Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence – ZPOmK-1 (Uradni list RS,
št. 36/08 z dne 11. 4. 2008),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja
konkurence – ZPOmK-1A (Uradni list RS, št. 40/09 z dne 29. 5. 2009),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja
konkurence – ZPOmK-1B (Uradni list RS, št. 26/11 z dne 8. 4. 2011),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence – ZPOmK-1C (Uradni list RS, št.
87/11 z dne 2. 11. 2011),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja
konkurence – ZPOmK-1D (Uradni list RS, št. 57/12 z dne 27. 7. 2012),
-
Odločbo o ugotovitvi protiustavnosti prvega stavka prvega odstavka 28.
člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Odločba o ugotovitvi, da
členi 54, 56, 57, 59 in 61 Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence niso v
neskladju z Ustavo (Uradni list RS, št. 39/13 z dne 6. 5. 2013),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih – ZS-K (Uradni list
RS, št. 63/13 z dne 26. 7. 2013),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja
konkurence – ZPOmK-1E (Uradni list RS, št. 33/14 z dne 9. 5. 2014),
-
Zakon o dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence –
ZPOmK-1F (Uradni list RS, št. 76/15 z dne 9. 10. 2015),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja
konkurence – ZPOmK-1G (Uradni list RS, št. 23/17 z dne 5. 5. 2017).
ZAKON
O PREPREČEVANJU OMEJEVANJA KONKURENCE (ZPOmK-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 9)
I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon ureja omejevalna ravnanja, koncentracije
podjetij, nelojalno konkurenco, oblastna omejevanja konkurence in ukrepe za
preprečitev omejevalnih ravnanj in koncentracij, ki bistveno omejujejo
učinkovito konkurenco, kadar povzročijo ali lahko povzročijo učinke na ozemlju
Republike Slovenije, ter posamezna pravila glede povrnitve škode zaradi kršitev
konkurenčnega prava.
(2) Ta zakon določa organ, pristojen za varstvo konkurence,
njegove pristojnosti in postopke pred njim.
2. člen
(prenos in izvajanje predpisov Evropske unije)
(1) Ta zakon ureja postopek in pristojnost za izvajanje
Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil
konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L št. 1 z dne 4. 1. 2003, str.
1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 1/2003/ES) in Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z
dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L št. 24 z dne
29. 1. 2004, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 139/2004/ES).
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša
Direktiva 2014/104/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra
2014 o nekaterih pravilih, ki urejajo odškodninske tožbe po nacionalnem pravu
za kršitve določb konkurenčnega prava držav članic in Evropske unije (UL L
št. 349 z dne 5. 12. 2014, str. 1).
3. člen
(pomen izrazov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
»podjetje« je subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na
njegovo pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost. Podjetje je tudi
podjetniško združenje, ki neposredno ne opravlja gospodarske dejavnosti, vendar
vpliva ali bi lahko vplivalo na ravnanje podjetij iz prvega stavka te točke na
trgu;
2.
»gospodarska dejavnost« je vsaka dejavnost, ki se opravlja proti plačilu
na trgu;
3.
»gospodujoče podjetje« je podjetje, ki ima neposredno ali posredno:
-
več kot polovico kapitalskih ali poslovnih deležev v drugem podjetju;
-
večino glasovalnih pravic v drugem podjetju;
-
pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali
nadzornega sveta drugega podjetja ali
-
pravico voditi posle drugega podjetja na podlagi podjetniške pogodbe ali
drugega pravnega posla;
4.
»odvisno podjetje« je podjetje, v katerem ima drugo podjetje pravice ali
vpliv iz prejšnje točke;
5.
»podjetja v skupini« so podjetja, ki so:
-
v sporazumu ali koncentraciji udeležena podjetja;
-
njihova odvisna podjetja;
-
njihova gospodujoča podjetja;
-
odvisna podjetja podjetij iz prejšnje alineje in
-
podjetja, v katerih ima eno ali več podjetij iz prejšnjih alinej skupaj
ali skupaj z enim ali več drugimi podjetji pravice ali vpliv iz tretje točke
tega člena;
6.
»upoštevni trg« je trg, ki ga določata upoštevni proizvodni/storitveni
trg in upoštevni geografski trg;
7.
»upoštevni proizvodni/storitveni trg« je trg, ki praviloma vključuje vse
tiste proizvode ali storitve, ki jih potrošnik ali uporabnik šteje za
zamenljive ali nadomestljive glede na njihove lastnosti, ceno ali namen
uporabe;
8.
»upoštevni geografski trg« je trg, ki praviloma vključuje območje, na
katerem si konkurenti na upoštevnem proizvodnem/storitvenem trgu medsebojno
konkurirajo pri prodaji ali nakupu proizvodov ali storitev, na katerem so
pogoji konkurence dovolj homogeni in ki ga je mogoče razlikovati od sosednjih
območij, ker so pogoji konkurence na njih občutno drugačni;
9.
»v koncentraciji udeležena podjetja« so podjetja, ki se združujejo,
podjetja, ki pridobijo kontrolo nad drugim podjetjem, prevzeta podjetja in
podjetja, ki ustanavljajo skupno podjetje;
10.
»letni promet« so čisti prihodki od prodaje, ki jih je podjetje
ustvarilo v poslovnem letu s prodajo proizvodov in opravljanjem storitev iz
rednega delovanja;
11.
»letni promet v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z drugimi
podjetji v skupini« je letni promet, ki so ga ustvarila v koncentraciji
udeležena podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini ter ne obsega čistih
prihodkov od prodaje proizvodov in opravljanja storitev med podjetji v skupini.
Kadar koncentracija nastane s pridobitvijo kontrole nad delom enega ali več
podjetij, ne glede na to, ali imajo ti deli lastnost pravne osebe ali ne, se
pri prodajalcu ali prodajalcih upošteva letni promet, ki se nanaša na dele, ki
so predmet koncentracije. Dve ali več transakcij v smislu prejšnjega stavka, ki
jih v obdobju dveh let opravijo iste osebe ali podjetja, štejejo kot ena
koncentracija, ki nastane na dan zadnje transakcije. Če imajo podjetja v
skupini skupno ali skupaj s tretjimi podjetji pravice iz tretje točke tega
člena, se letni promet skupnega podjetja enakomerno porazdeli med njimi;
12.
»letni promet na trgu Republike Slovenije« so čisti prihodki od prodaje
proizvodov in opravljanja storitev na območju Republike Slovenije;
13.
»letni promet kreditnih in finančnih institucij« so finančni prihodki iz
deležev, finančni prihodki iz danih posojil in finančni prihodki iz poslovnih
terjatev. Pojma »kreditna institucija« in »finančna institucija«, uporabljena v
tem zakonu, imata pomen, kakor v zakonu, ki ureja bančništvo;
14.
»letni promet zavarovalnic« je znesek kosmatih obračunanih zavarovalnih
premij, ki obsega vse prihodke in terjatve iz zavarovalnih pogodb, vključno z
izplačanimi premijami pozavarovanja, zmanjšan za davke ali prispevke,
povezanimi z zavarovalnimi premijami;
15.
»podatki« so vsi podatki, vključno z zaupnimi podatki, ne glede na
nosilec, na katerem so zapisani oziroma shranjeni;
16.
»zaupni podatki« so poslovne skrivnosti, poslovna korespondenca, ki se
nanaša na gospodarsko dejavnost podjetja, osebni podatki in vsi drugi podatki,
za katere so s tem zakonom ali drugimi predpisi določeni posebni režimi
njihovega varstva in posebni pogoji za dostop do njih. Za zaupne podatke ne
štejejo podatki, ki so javno dostopni;
17.
»poslovna skrivnost« so podatki, katerih razkritje bi pomenilo nastanek
občutne škode in so znani omejenemu krogu oseb;
18.
»skupinske izjeme« so skupine sporazumov, ki ustrezajo pogojem iz
tretjega odstavka 6. člena tega zakona ali tretjega odstavka 101. člena Pogodbe
o delovanju Evropske unije;
19.
»omejevalna ravnanja« so omejevalni sporazumi in zlorabe prevladujočega
položaja;
20.
»kartel« je sporazum ali usklajeno ravnanje dveh ali več podjetij,
katerega namen je usklajevanje njihovega konkurenčnega ravnanja na trgu ali
vplivanje na relevantne dejavnike konkurence s praksami, kot so določanje ali
usklajevanje nakupnih ali prodajnih cen ali drugih pogojev trgovanja, vključno
s pravicami intelektualne lastnine, razdelitev proizvodnih ali prodajnih kvot,
delitev trgov in kupcev, dogovorjeno oddajanje ponudb, omejitve pri uvozu ali
izvozu ali protikonkurenčni ukrepi zoper druga konkurenčna podjetja;
21.
»vloga za poravnavo« je poročilo, ki ga podjetje ali od njega
pooblaščena oseba prostovoljno predstavi Evropski komisiji ali organu, ki ga
država članica Evropske unije v skladu s 35. členom Uredbe 1/2013/ES
določi kot odgovornega za uporabo 101. in 102. člena Pogodbe o delovanju
Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: organ druge države članice), in v
katerem opiše sodelovanje pri kršitvi konkurenčnega prava ter prevzame
odgovornost za to kršitev konkurenčnega prava ali se odpove ugovarjanju glede
svojega sodelovanja in odgovornosti, ter je pripravljeno z namenom, da Evropska
komisija ali organ druge države članice lahko hitreje odloči o zadevi.
(2) Posamezni izrazi, uporabljeni v VI. delu tega zakona,
pomenijo:
1.
»kršitev konkurenčnega prava« je kršitev 6. ali 9. člena tega
zakona oziroma 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije
oziroma določb države članice Evropske unije, ki določajo prepoved omejevalnih
sporazumov ali prepoved zlorabe prevladujočega položaja v smislu 101. ali
102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije;
2.
»kršitelj« je podjetje, ki je kršilo konkurenčno pravo;
3.
»organ, pristojen za varstvo konkurence« so Evropska komisija oziroma
Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence oziroma organ druge
države članice;
4.
»odločba o kršitvi« je odločba organa, pristojnega za varstvo
konkurence, o ugotovitvi kršitev konkurenčnega prava, ali sodišča, ki je na
podlagi rednega pravnega sredstva pristojno za presojo odločb Javne agencije
Republike Slovenije za varstvo konkurence ali organa druge države članice;
5.
»progam prizanesljivosti« je program, povezan z uporabo 6. člena
tega zakona oziroma 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, v
katerem udeleženec v skrivnem kartelu neodvisno od drugih podjetij v kartelu
sodeluje v postopku preiskovalnega organa ali organa, pristojnega za varstvo
konkurence, tako da prostovoljno razkrije informacije o kartelu in svojo vlogo
v njem, za kar se mu z odločbo ali ustavitvijo postopka odpusti ali zniža
globa;
6.
»izjava zaradi prizanesljivosti« je ustna ali pisna vloga, ki jo
podjetje ali od njega pooblaščena oseba prostovoljno predloži organu,
pristojnemu za varstvo konkurence, in v kateri podjetje ali fizična oseba
navede podatke o kartelu, s katerimi je seznanjena, ter opiše njegovo oziroma
njeno vlogo v njem, pripravljena pa je bila posebej za organ, pristojen za
varstvo konkurence, z namenom odpustitve ali znižanja globe v okviru programa
prizanesljivosti, in ne vključuje predhodnih informacij;
7.
»predhodne informacije« so informacije ali podatki, ki obstajajo
neodvisno od postopka pred organom, pristojnim za varstvo konkurence, ne glede
na to ali spis organa, pristojnega za varstvo konkurence, te informacije ali
podatke vsebuje ali ne;
8.
»oseba, ki ji je odpuščena globa« je podjetje ali njegova odgovorna
oseba, kateri je organ, pristojen za varstvo konkurence, odpustil plačilo globe
v okviru programa prizanesljivosti;
9.
»sporazumno reševanje sporov« je vsak mehanizem, ki strankam omogoči, da
dosežejo izvensodno rešitev spora v zvezi z odškodninskim zahtevkom;
10.
»poravnava« je sporazum ali odločitev, dosežena v postopku sporazumne
rešitve spora;
11.
»neposredni kupec« je fizična ali pravna oseba, ki neposredno od
kršitelja kupi izdelke ali storitve, ki so bile predmet kršitve konkurenčnega
prava;
12.
»posredni kupec« je fizična ali pravna oseba, ki kupi izdelke ali
storitve, ki so predmet kršitve konkurenčnega prava, ali izdelke ali storitve,
ki izhajajo iz takšnega blaga ali storitev, od neposrednega kupca ali
nadaljnjega kupca;
13.
»dokazi« so vsa sredstva in predmeti, s katerimi je dopustno dokazovati
dejstva v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, kot na primer listine in
drugi nosilci podatkov, na katerih so podatki shranjeni;
14.
»tretja oseba« je fizična oseba, podjetje, državni organ ali nosilec
javnega pooblastila; razen sodišča.
4. člen
(uporaba zakona)
(1) Ta zakon se uporablja za podjetja.
(2) Ta zakon se v skladu z Uredbo 1/2003/ES uporablja tudi za
kršitve določb 101. in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št.
326 z dne 26. oktobra 2012; v nadaljnjem besedilu: Pogodba o delovanju Evropske
unije).
(3) Ta zakon ne posega v razmerja med delodajalci in delavci.
5. člen
(Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence)
(1) Za izvajanje nalog in pristojnosti po tem zakonu
Republika Slovenija ustanovi Javno agencijo Republike Slovenije za varstvo
konkurence (v nadaljnjem besedilu: agencija). Vlada Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: vlada) uresničuje ustanoviteljske pravice in obveznosti.
(2) Glede vprašanj organizacije in delovanja agencije, ki s
tem zakonom niso urejena, se uporablja zakon, ki ureja javne agencije.
(3) Agencija je pravna oseba javnega prava s pravicami,
obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata ta zakon in zakon, ki ureja javne
agencije.
(4) Agencija je pri izvajanju svojih nalog in pristojnosti
neodvisna in samostojna. Agencija in člani njenih organov pri vodenju postopkov
in odločanju o posamičnih zadevah skladno s pristojnostmi iz tega ali drugega
predpisa niso vezani na usmeritve in navodila državnih ali drugih organov.
Usmeritve za delo agencije lahko daje agenciji samo vlada ali Državni zbor
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor). Usmeritve so splošne
in ne smejo posegati v vodenje postopkov oziroma odločanje o posamičnih
zadevah.
(5) Agencija glede na razpoložljiva sredstva znotraj
finančnega načrta tekočega leta sama določi število zaposlenih.
(6) Agencija ima poslovnik in druge splošne akte, ki določajo
njeno podrobnejšo notranjo organizacijo in poslovanje.
II. DEL
OMEJEVALNA RAVNANJA
6. člen
(prepoved omejevalnih sporazumov)
(1) Prepovedani in nični so sporazumi med podjetji, sklepi
podjetniških združenj in usklajena ravnanja podjetij (v nadaljnjem besedilu:
sporazumi), katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati
konkurenco na ozemlju Republike Slovenije.
(2) Zlasti je prepovedano:
-
neposredno ali posredno določati nakupne ali prodajne cene ali druge
poslovne pogoje;
-
omejevati ali nadzirati proizvodnjo, prodajo, tehnični napredek ali
naložbe;
-
določati v razmerjih z drugimi sopogodbeniki neenake pogoje za
primerljive posle, če je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenčno slabši
položaj;
-
za sklenitev pogodbe zahtevati, da sopogodbeniki sprejmejo še dodatne
obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje niso povezane s
predmetom te pogodbe;
-
razdeliti trg ali vire nabave med udeleženci.
(3) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za sporazume, ki
prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali razdelitve dobrin ali ki pospešujejo
tehnični in gospodarski razvoj, pri tem pa zagotavljajo potrošnikom in
potrošnicam (v nadaljnjem besedilu: potrošnik) pravičen delež doseženih
koristi. Toda ti sporazumi ne smejo:
-
nalagati udeleženim podjetjem omejitev, ki niso nujne za doseganje
navedenih ciljev, in
-
dajati udeleženim podjetjem možnosti, da bi izključila konkurenco glede
znatnega dela proizvodov ali storitev, ki so predmet sporazuma.
(4) Podjetje, ki se sklicuje na prejšnji odstavek, nosi
dokazno breme, da so pogoji iz prejšnjega odstavka izpolnjeni.
7. člen
(omejitve majhnega pomena)
(1) Prvi odstavek prejšnjega člena se ne uporablja za
sporazume majhnega pomena.
(2) Za sporazume majhnega pomena se štejejo sporazumi med
podjetji, katerih skupni tržni delež na nobenem od upoštevnih trgov na ozemlju
Republike Slovenije, na katere se sporazum nanaša, skupaj z drugimi podjetji v
skupini ne presega:
-
10 odstotkov, kadar gre za podjetja, ki delujejo na isti stopnji
proizvodnje ali trgovine (»horizontalni sporazumi«),
-
15 odstotkov, kadar gre za podjetja, ki delujejo na različnih stopnjah
proizvodnje ali trgovine (»vertikalni sporazumi«),
-
10 odstotkov, kadar gre za mešane horizontalno-vertikalne sporazume ali
kadar je težko opredeliti, ali gre za horizontalni ali vertikalni sporazum.
(3) Če je konkurenca na upoštevnem trgu omejena zaradi
kumulativnih učinkov, nastalih zaradi enakih ali podobnih sporazumov drugih
podjetij, so pragovi tržnih deležev iz prejšnjega odstavka zmanjšani na 5
odstotkov.
(4) Čeprav pragovi iz drugega ali tretjega odstavka tega
člena niso doseženi, se prvi odstavek tega člena ne uporablja za:
a)
horizontalne sporazume, katerih cilj je:
-
določanje cen;
-
omejitev proizvodnje ali prodaje ali
-
razdelitev trga ali virov nabave;
b)
vertikalne sporazume, katerih cilj je:
-
določanje maloprodajnih cen ali
-
podelitev teritorialne zaščite udeleženim podjetjem ali tretjim osebam.
8. člen
(skupinske izjeme)
(1) Za skupine sporazumov, ki ustrezajo pogojem iz tretjega
odstavka 6. člena tega zakona, se smiselno uporabljajo določbe uredb Evropske
komisije ali Sveta Evropske unije, ki urejajo uporabo tretjega odstavka 101.
člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, tudi kadar ni izkazan vpliv na
trgovanje med državami članicami Evropske unije.
(2) Vlada lahko z uredbo določi tudi druge skupine
sporazumov, ki ustrezajo pogojem iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona.
(3) Agencija lahko odpravi ugodnost skupinske izjeme, če
ugotovi, da učinki posameznega sporazuma niso združljivi s tretjim odstavkom 6.
člena tega zakona ali tretjim odstavkom 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske
unije.
9. člen
(prepoved zlorabe prevladujočega položaja)
(1) Prepovedana je zloraba prevladujočega položaja enega ali
več podjetij na ozemlju Republike Slovenije ali njegovem znatnem delu.
(2) Podjetje ali več podjetij ima prevladujoč položaj, kadar
lahko v znatni meri ravna neodvisno od konkurentov, strank ali potrošnikov.
(3) Agencija pri ugotavljanju prevladujočega položaja
upošteva zlasti tržni delež, možnosti za financiranje, pravne ali dejanske
vstopne ovire, dostop do dobaviteljev ali trga in obstoječo ali potencialno
konkurenco.
(4) Zlorabo prevladujočega položaja pomenijo zlasti:
-
posredno ali neposredno določanje nepoštenih prodajnih ali nakupnih cen
ali drugih nepoštenih poslovnih pogojev;
-
omejevanje proizvodnje, trgov ali tehničnega napredka v škodo
potrošnikov;
-
uporaba neenakih pogojev za primerljive posle z drugimi sopogodbeniki,
če je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenčno slabši položaj;
-
zahteva, da se za sklepanje pogodb sprejmejo dodatne obveznosti, ki po
svoji naravi ali glede na trgovinske običaje niso povezane s predmetom teh
pogodb.
(5) Šteje se, da ima podjetje prevladujoč položaj, če je
njegov tržni delež na trgu Republike Slovenije višji od 40 odstotkov.
(6) Šteje se, da ima dvoje ali več podjetij prevladujoč
položaj, če je njihov tržni delež na trgu Republike Slovenije višji od 60
odstotkov.
III. DEL
KONCENTRACIJE PODJETIJ
10. člen
(pojem koncentracije)
(1) Za koncentracijo gre pri trajnejših spremembah kontrole
nad podjetjem, in sicer:
-
pri združitvi dveh ali več predhodno neodvisnih podjetij ali delov
podjetij ali
-
kadar ena ali več fizičnih oseb, ki že obvladuje najmanj eno podjetje,
ali kadar eno ali več podjetij z nakupom vrednostnih papirjev ali premoženja, s
pogodbo ali kako drugače pridobi neposredno ali posredno kontrolo nad celoto
ali deli enega ali več podjetij ali
-
kadar dve ali več neodvisnih podjetij ustanovi skupno podjetje, ki
opravlja vse funkcije samostojnega podjetja z daljšim trajanjem.
(2) Kontrolo nad podjetjem ali njegovim delom v smislu
prejšnjega odstavka pomenijo pravice, pogodbe ali druga sredstva, ki ločeno ali
skupaj in ob upoštevanju okoliščin ali predpisov omogočajo izvajanje
odločilnega vpliva nad tem podjetjem ali delom podjetja, in sicer zlasti:
-
lastništvo ali pravice do uporabe celotnega ali dela premoženja
podjetja;
-
pravice ali pogodbe, ki zagotavljajo odločilen vpliv na sestavo,
glasovanje ali sklepe organov podjetja.
(3) Kontrolo pridobijo osebe ali podjetja, ki:
-
so nosilci pravic ali so upravičeni do njih na podlagi pogodb ali
-
imajo dejansko možnost uveljavljanja pravic, ki izhajajo iz pogodb,
čeprav niso nosilci pravic ali upravičenci do njih na podlagi pogodb.
(4) Šteje se, da ne gre za koncentracijo, kadar banke,
zavarovalnice, hranilnice ali druge finančne družbe, katerih običajne
dejavnosti vključujejo trgovanje z vrednostnimi papirji za svoj račun ali za
račun drugih, začasno pridobijo poslovne deleže v podjetju zaradi njihove
nadaljnje prodaje, pod pogojem, da ne uveljavljajo glasovalnih pravic, ki
izhajajo iz teh poslovnih deležev, zato da bi vplivale na konkurenčno ravnanje tega
podjetja, ali da uveljavljajo navedene glasovalne pravice samo zato, da bi
pripravile prodajo teh poslovnih deležev in se taka prodaja opravi v enem letu
od pridobitve poslovnih deležev. Rok enega leta lahko agencija na zahtevo
podjetja s sklepom podaljša, kadar podjetje izkaže, da prodaje ni bilo mogoče
ustrezno izpeljati v predpisanem roku. Zoper sklep ni sodnega varstva.
11. člen
(presoja koncentracije)
(1) Prepovedane so koncentracije, ki bistveno omejujejo
učinkovito konkurenco na ozemlju Republike Slovenije ali njegovem znatnem delu,
zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja.
(2) Agencija presoja koncentracije zlasti glede na tržni
položaj v koncentraciji udeleženih podjetij, njihovo možnost za financiranje,
strukturo trga, izbiro, ki jo imajo na voljo dobavitelji in uporabniki, ter
njihov dostop do virov ponudbe oziroma do samega trga, obstoj morebitnih
pravnih ali dejanskih vstopnih ovir, gibanje ponudbe in povpraševanja na
upoštevnih trgih, koristi vmesnih in končnih uporabnikov ter glede na tehnični
in gospodarski razvoj pod pogojem, da je v korist potrošnikom in ne ovira
konkurence.
(3) Če ima ustanovitev skupnega podjetja v smislu tretje
alineje prvega odstavka prejšnjega člena za cilj ali učinek usklajevanje konkurenčnega
ravnanja podjetij, ki ostanejo medsebojno neodvisna, se to usklajevanje presoja
po merilih iz 6. člena tega zakona. Če agencija ugotovi, da niso izpolnjeni
pogoji iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, izda odločbo o neskladnosti
koncentracije s pravili konkurence in jo prepove.
IV. DEL
AGENCIJA
12. člen
(naloge in pristojnosti agencije)
(1) Agencija je pristojna za nadzor nad izvajanjem tega
zakona ter 101. in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Agencija
spremlja in analizira razmere na trgu, če so pomembne za razvijanje učinkovite
konkurence, vodi postopke in izdaja odločbe v skladu z zakonom ter daje državnemu
zboru in vladi mnenja o splošnih vprašanjih iz svoje pristojnosti.
(2) Agencija odloča kot prekrškovni organ o prekrških zaradi
kršitve določb tega zakona in določb 101. in 102. člena Pogodbe o delovanju
Evropske unije v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, če ta zakon ne določa
drugače. Postopek o prekršku vodi pooblaščena uradna oseba agencije, ki
izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške. Agencija podrobneje določi
pogoje in način za podelitev in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za
pooblaščeno uradno osebo agencije za vodenje postopka o prekršku.
(3) Ne glede na prvi in prejšnji odstavek tega člena agencija
ni pristojna za nadzor nad izvajanjem 63.a in 63.b člena tega zakona.
(4) Agencija lahko vloži pred pristojnim sodiščem tožbo za
ugotovitev ničnosti v primerih iz prvega odstavka 6. člena in tretjega odstavka
44. člena tega zakona.
12.a člen
(organa agencije)
Organa agencije sta svet agencije (v nadaljnjem besedilu:
svet) in direktor agencije (v nadaljnjem besedilu: direktor).
1. Svet
12.b člen
(sestava in imenovanje članov sveta)
(1) Svet sestavlja pet članov, od katerih je eden predsednik
sveta.
(2) Direktor je po funkciji tudi predsednik sveta.
(3) Člane sveta imenuje državni zbor na predlog vlade.
(4) Vlada pri predlaganju kandidatov za člane sveta uporablja
kriterij strokovnosti in usposobljenosti osebe na področju dela agencije.
(5) Državni zbor glasuje o predlaganem kandidatu za člana
sveta v 30 dneh po vložitvi predloga. Predlagani kandidat je imenovan, če zanj
glasuje večina navzočih poslancev. Če predlagani kandidat za člana sveta ne
dobi potrebne večine poslanskih glasov, predsednik državnega zbora o tem
obvesti vlado, ki v 14 dneh sporoči predsedniku državnega zbora svojo odločitev
o nadaljnjem postopku za izvolitev člana sveta.
12.c člen
(mandat in pogoji za člane sveta)
(1) Člani sveta se imenujejo za pet let in so lahko ponovno
imenovani.
(2) Za člana sveta agencije je lahko imenovana oseba, ki:
-
je državljan Republike Slovenije,
-
ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje
oziroma raven izobrazbe, ki skladno z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje,
-
je ustrezno strokovno usposobljena za opravljanje nalog člana sveta,
-
ima najmanj pet let delovnih izkušenj,
-
ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po
uradni dolžnosti in
-
ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po
uradni dolžnosti, na zaporno kazen več kot šest mesecev, pa izvršitev kazni ni
bila pogojno odložena.
(3) Za člana sveta je lahko imenovan tudi javni uslužbenec,
zaposlen v agenciji.
12.č člen
(pristojnosti sveta)
(1) Svet:
-
sprejema poslovnik, ki podrobneje določa poslovanje agencije in druge
splošne akte agencije, kadar tako določa zakon,
-
sprejema letno poročilo o delu agencije, letni program dela, finančni
načrt, zaključni račun in druge akte, za katere določa zakon, da jih sprejme
agencija,
-
imenuje senat za odločanje v prekrškovnem postopku za vsako posamično
zadevo,
-
odloča o izločitvi direktorja, predsednika ali člana senata iz postopka
o odločanju o posamičnih zadevah,
-
odloča o izločitvi pooblaščene uradne osebe iz postopka vodenja
posamične zadeve,
-
izvaja postopke predčasne razrešitve članov sveta in direktorja,
-
opravlja druge naloge iz pristojnosti agencije, če ni v zakonu določeno,
da je za to pristojen drug organ agencije.
(2) Direktor, predsednik ali član senata ne sme sodelovati v
postopku odločanja o njegovi izločitvi in predčasni razrešitvi.
(3) Za postopek odločanja o izločitvi se uporablja zakon, ki
ureja splošni upravni postopek.
12.d člen
(sklic seje in odločanje sveta)
(1) Svet odloča na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta na
lastno pobudo ali na zahtevo vsaj dveh članov sveta.
(2) Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov
sveta. Svet sprejema odločitve po posvetovanju z glasovanjem na seji. Odločitev
je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov sveta.
12.e člen
(nezdružljivost)
(1) Člani sveta ne morejo biti:
-
funkcionarji v izvršilni veji oblasti,
-
funkcionarji v zakonodajni veji oblasti,
-
funkcionarji v sodni veji oblasti,
-
funkcionarji v drugih državnih organih in lokalnih skupnostih,
-
člani vodstev in organov političnih strank ali
-
osebe, za katere obstaja možnost konflikta med njihovimi zasebnimi
interesi in javnimi interesi, ki jih uresničuje agencija.
(2) Član sveta mora svoj položaj uskladiti s prejšnjim
odstavkom v enem mesecu po imenovanju, v nasprotnem primeru s potekom tega roka
preneha veljati sklep državnega zbora o imenovanju.
12.f člen
(predčasna razrešitev)
(1) Član sveta se predčasno razreši:
-
če to sam zahteva,
-
če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje dela,
-
če krši obveznost varovanja zaupnih podatkov, določeno v tem ali drugem
zakonu,
-
če huje krši poslovnik agencije,
-
če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za
imenovanje,
-
če nastopi položaj nezdružljivosti iz prejšnjega člena, ali
-
če ne opravlja svojih nalog člana sveta, določenih v tem zakonu in
poslovniku agencije, ali če jih opravlja nevestno ali nestrokovno.
(2) Člane sveta predčasno razreši državni zbor na predlog
vlade.
(3) Svet je pristojen za izvedbo postopka predčasne
razrešitve člana sveta, ki je določen s poslovnikom agencije. Pri izvedbi
postopka predčasne razrešitve ne sme sodelovati član sveta, katerega razrešitev
se predlaga.
(4) Zoper odločitev o razrešitvi je dovoljen upravni spor.
12.g člen
(prejemki članov sveta, senata in prekrškovnega senata)
(1) Člani sveta, senata in prekrškovnega senata so upravičeni
do sejnin in povračil stroškov (v nadaljnjem besedilu: prejemki). Za prejemke
se uporablja uredba, ki ureja sejnine in povračila stroškov v javnih agencijah,
ki se smiselno uporablja tudi za člane senata in prekrškovnega senata.
(2) Javni uslužbenci, zaposleni v agenciji, svoje delo v
okviru sveta, senata in prekrškovnega senata opravljajo izven svojega rednega
delovnega časa.
3. Direktor
12.h člen
(imenovanje, mandat in pogoji za direktorja)
(1) Direktorja imenuje državni zbor na predlog vlade.
Minister, pristojen za varstvo konkurence, predlaga vladi kandidata, ki ga
izbere po izvedenem javnem natečaju.
(2) Direktor je imenovan za pet let in je lahko ponovno
imenovan največ enkrat po ponovno izvedenem javnem natečaju.
(3) Za direktorja je lahko imenovana samo oseba, ki:
-
je državljan Republike Slovenije,
-
ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje
pravne ali ekonomske smeri, oziroma raven izobrazbe, ki skladno z zakonom
ustreza izobrazbi druge stopnje pravne ali ekonomske smeri,
-
ima najmanj 10 let delovnih izkušenj,
-
je strokovnjak za varstvo konkurence in ima domače in/ali mednarodne
izkušnje s tega področja (zlasti delovne izkušnje, objavljanje v strokovni
literaturi in druge oblike strokovnega udejstvovanja na področju varstva
konkurence),
-
ima opravljen preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem
postopku,
-
ima znanje vsaj enega tujega jezika,
-
ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po
uradni dolžnosti in
-
ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po
uradni dolžnosti na zaporno kazen več kot šest mesecev, pa izvršitev kazni ni
bila pogojno odložena.
(4) Direktor mora pogoj iz pete alineje prejšnjega odstavka
izpolniti najkasneje v roku treh mesecev od nastopa mandata. V kolikor direktor
v roku iz prejšnjega stavka ne izpolni pogoja iz pete alineje prejšnjega
odstavka, mu preneha mandat in delovno razmerje po samem zakonu.
(5) Pogoji za imenovanje direktorja se podrobneje določijo v
aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
(6) Prijavi na javni natečaj je treba predložiti program dela
in razvoja agencije za naslednje mandatno obdobje.
(7) Državni zbor glasuje o predlaganem kandidatu za
direktorja v 30 dneh po vložitvi predloga. Predlagani kandidat je imenovan, če
zanj glasuje večina navzočih poslancev. Če predlagani kandidat za direktorja ne
dobi potrebne večine poslanskih glasov, predsednik državnega zbora o tem
obvesti vlado, ki v 14 dneh sporoči predsedniku državnega zbora svojo odločitev
o nadaljnjem postopku za izvolitev direktorja.
12.i člen
(pristojnosti in odgovornosti direktorja)
(1) Direktor zastopa in predstavlja agencijo, vodi njeno
poslovanje in organizira njeno delo.
(2) Direktor mora zagotoviti, da agencija:
-
izvaja svoje pristojnosti in naloge, ki jih ima po tem ali drugem
zakonu, ter
-
posluje skladno s tem zakonom, ustanovitvenim aktom in poslovnikom.
(3) Direktor vodi agencijo, vodi postopke, daje pooblastila
za vodenje postopkov v zadevah iz pristojnosti agencije skladno s tem zakonom
ter izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti agencije, razen če
ni za izdajo pravnih aktov pristojen senat skladno s tem zakonom.
12.j člen
(nezdružljivost)
(1) Direktor opravlja svoj položaj na podlagi pogodbe o
zaposlitvi z agencijo, ki jo z direktorjem sklene minister, pristojen za
varstvo konkurence.
(2) Direktor ne more biti:
-
funkcionar v izvršilni veji oblasti,
-
funkcionar v zakonodajni veji oblasti,
-
funkcionar v sodni veji oblasti,
-
funkcionar v drugih državnih organih in lokalnih skupnostih,
-
član vodstva ali organa politične stranke,
-
oseba, za katero obstaja možnost konflikta med njenimi zasebnimi
interesi in javnimi interesi, ki jih uresničuje agencija.
(3) Direktor mora svoj položaj uskladiti s prejšnjim
odstavkom v enem mesecu po imenovanju, v nasprotnem primeru s potekom tega roka
preneha veljati sklep državnega zbora o imenovanju.
12.k člen
(predčasna razrešitev direktorja)
(1) Direktor se predčasno razreši:
-
če to sam zahteva,
-
če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje dela,
-
če krši obveznost varovanja zaupnih podatkov, določeno v tem ali drugem
zakonu,
-
če huje krši poslovnik agencije,
-
če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za
imenovanje,
-
če nastopi položaj nezdružljivosti iz prejšnjega člena,
-
če ne opravlja svojih nalog direktorja, določenih v tem zakonu, ali če
jih opravlja nevestno ali nestrokovno, ali
-
če ne opravlja svojih nalog člana sveta, določenih v tem zakonu in
poslovniku agencije, ali če jih opravlja nevestno ali nestrokovno.
(2) Direktorja predčasno razreši državni zbor na predlog
vlade.
(3) Svet je pristojen za izvedbo postopka predčasne
razrešitve direktorja, ki je določen s poslovnikom agencije. Pri izvedbi
postopka njegove predčasne razrešitve direktor ne sme sodelovati.
(4) Zoper odločitev o razrešitvi je dovoljen upravni spor.
(5) Če je direktor predčasno razrešen, vlada do imenovanja
novega direktorja, vendar največ za šest mesecev, ne glede na določbe tega
zakona, imenuje vršilca dolžnosti direktorja.
12.l člen
(sodelovanje agencije pri oblikovanju politike konkurence in
v mednarodnih odnosih)
(1) Agencija sodeluje pri oblikovanju politike konkurence.
(2) Agencija sodeluje v dvostranskih odnosih in mednarodnih
organizacijah s področja varstva konkurence. O sodelovanju na področju varstva
konkurence znotraj Evropske unije direktor tekoče obvešča svet in ministrstvo,
pristojno za varstvo konkurence.
12.m člen
(nadzor nad delom in poslovanjem)
Nadzor nad delom in poslovanjem agencije, ki ga opravlja
ministrstvo, pristojno za varstvo konkurence, skladno z določbami zakona, ki
ureja javne agencije, ne pomeni pravice vpogleda v posamezne obravnavane
zadeve.
4. Pristojnost odločanja agencije v posamičnih zadevah v
upravnem postopku
12.n člen
(organi postopka)
(1) Organa postopka odločanja o posamičnih zadevah v upravnem
postopku sta senat in predsednik senata.
(2) Predsednik in člani senata ter javni uslužbenci,
zaposleni v agenciji, ki opravljajo posamezna dejanja v postopkih odločanja o
posamičnih zadevah, za katere je pristojna agencija po tem zakonu, ne
odgovarjajo za škodo, ki jo povzročijo strankam ali drugim osebam pri
opravljanju dejanj v teh postopkih, razen če je škoda povzročena namenoma ali
iz hude malomarnosti.
12.o člen
(pristojnosti in sestava senata)
(1) Senat sestavljajo vsi člani sveta, od katerih je eden
predsednik senata. Predsednik senata za odločanje v posamični zadevi se določi
na način, določen v poslovniku agencije.
(2) Senat odloča o posamičnih zadevah iz pristojnosti
agencije v upravnem postopku, v katerih se po tem zakonu izdajo akti, s
katerimi se postopek pred agencijo konča.
(3) Postopek do izdaje odločbe vodi javni uslužbenec,
zaposlen v agenciji, ki izpolnjuje pogoje za vodenje postopka in ga za to
pooblasti direktor. Javni uslužbenec, ki je vodil postopek, predloži senatu
pisno poročilo in predlog odločbe.
12.p člen
(seja senata)
(1) Senat sprejema odločitve po posvetovanju z glasovanjem na
seji, ki ni javna. Sejo senata skliče predsednik senata na lastno pobudo ali na
zahtevo direktorja. Zahteva mora biti obrazložena.
(2) Senat veljavno odloča, če je na seji navzoča večina
članov senata.
(3) Predsednik senata vodi posvetovanje in glasovanje ter
glasuje zadnji.
(4) Člani senata ne smejo odkloniti glasovanja o vprašanjih,
ki jih postavi predsednik senata.
(5) Odločitev je veljavno sprejeta, če zanjo glasuje večina
članov senata. Če je izid glasovanja neodločen, odloči glas predsednika senata.
12.r člen
(zapisnik o posvetovanju in glasovanju)
(1) O posvetovanju in glasovanju se sestavi poseben zapisnik.
(2) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju obsega potek
glasovanja in sprejeti akt.
(3) Posebna mnenja se priložijo zapisniku o posvetovanju in
glasovanju, če niso vpisana v zapisniku.
(4) Zapisnik podpišejo vsi člani senata in zapisnikar.
(5) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju se zapre v poseben
ovitek. Vpogled v zapisnik je dovoljen samo pristojnim sodiščem, ki odločajo v
postopku sodnega varstva zoper akte agencije. V tem primeru pristojno sodišče
zapisnik ponovno zapre v poseben ovitek in na ovitku označi, da je zapisnik
pregledalo.
5. Pristojnost odločanja agencije v prekrškovnem postopku
12.s člen
(odločanje v prekrškovnem postopku)
(1) V prekrškovnem postopku odloča o posamičnih zadevah iz
pristojnosti agencije, v katerih se izdajajo akti, s katerimi se postopek pred
agencijo konča, senat treh članov (v nadaljnjem besedilu: prekrškovni senat).
Na zahtevo direktorja svet imenuje za vsako posamično zadevo prekrškovni senat
izmed članov sveta in javnih uslužbencev, zaposlenih v agenciji, na način,
določen s poslovnikom agencije. Člani prekrškovnega senata morajo izpolnjevati
pogoje po zakonu, ki ureja prekrške. Eden izmed članov prekrškovnega senata je
predsednik prekrškovnega senata, ki se določi na način, določen s poslovnikom
agencije.
(2) Sejo prekrškovnega senata skliče predsednik prekrškovnega
senata. Prekrškovni senat sprejema odločbe po posvetovanju z glasovanjem na
seji, ki ni javna. Predsednik prekrškovnega senata vodi posvetovanje in
glasovanje ter glasuje zadnji.
(3) Postopek do izdaje odločbe vodi javni uslužbenec, zaposlen
v agenciji, ki ima pooblastilo direktorja za vodenje postopka ter izpolnjuje
pogoje po zakonu, ki ureja prekrške. Javni uslužbenec, ki je vodil postopek,
predloži senatu za odločanje pisno poročilo in predlog odločbe.
(4) Člani prekrškovnega senata ne smejo odkloniti glasovanja
o vprašanjih, ki jih postavi predsednik prekrškovnega senata.
(5) Odločitev je veljavno sprejeta, če zanjo glasuje večina
članov prekrškovnega senata.
(6) Za odločanje v prekrškovnem postopku se uporabljajo
določbe drugega odstavka 12.n člena in določbe 12.r člena tega zakona.
13. člen
(prihodki za delo agencije)
Prihodki za delo agencije so:
-
sredstva državnega proračuna, ki jih določi državni zbor na predlog
agencije,
-
nadomestila stroškov.
a13.a člen
(tarifa agencije)
(1) Agencija izda tarifo, v kateri določi višino plačil za
storitve, ki jih opravlja agencija, zlasti nadomestila stroškov, ki nastanejo
agenciji med postopki ali zaradi postopkov, in nadomestila za opravljanje
drugih nalog, ki jih po tem ali drugem zakonu izvaja agencija.
(2) Tarifa agencije oziroma njene spremembe se objavijo v
Uradnem listu Republike Slovenije. Agencija mora pred objavo pridobiti soglasje
vlade.
b13.a člen
(črtan)
13.a člen
(dolžnost varovanja zaupnih podatkov)
(1) Javni uslužbenci agencije, osebe, ki so imenovane v
organe agencije in osebe, ki sodelujejo z agencijo pri izvajanju nalog na
podlagi tega zakona in pri tem pridejo v stik z zaupnimi podatki, morajo te
podatke varovati kot zaupne, v skladu s predpisi, ki določajo varstvo teh
podatkov. Dolžnost varovanja zaupnih podatkov velja tudi po prenehanju
delovnega ali drugega razmerja, na podlagi katerega oseba sodeluje z agencijo
pri izvajanju nalog na podlagi tega zakona.
(2) Osebe, navedene v prvem odstavku tega člena, lahko,
skladno z opredelitvijo pojma obdelava osebnih podatkov v zakonu, ki ureja
varstvo osebnih podatkov, obdelujejo osebne podatke in zbirke osebnih podatkov,
ki so potrebni za izvajanje nalog po tem zakonu.
(3) Podatki, pridobljeni v skladu s tem zakonom, se smejo
obdelovati le za namene, določene s tem zakonom.
13.b člen
(razkritje podatkov)
(1) Agencija lahko upravnim organom, drugim državnim organom
in nosilcem javnih pooblastil na podlagi obrazloženega pisnega zahtevka
predstojnika ali z njegove strani pooblaščene osebe, iz katerega mora biti
jasno razviden namen zahtevka, razkrije podatke, s katerimi razpolaga, za
izvajanje njihovih z zakonom predpisanih pristojnosti.
(2) Agencija razkrije podatke tudi:
1.
Evropski komisiji in organom držav članic EU, pristojnim za varstvo konkurence,
v skladu s postopkom iz Uredbe 1/2003/ES;
2.
pooblaščenim organom tujih držav, če je tako določeno v mednarodnih
pogodbah, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
(3) Agencija razkrije pristojnim organom podatke, potrebne za
izvršbo po tem zakonu.
(4) Ne glede na določbe zakona, ki ureja dostop do informacij
javnega značaja, agencija prosilcu za dostop do informacij javnega značaja
zavrne dostop do podatkov, ki se nanašajo na tajnost vira, in do podatkov, ki
so poslovna skrivnost podjetij.
14. člen
(sodelovanje z agencijo)
Za izvajanje nalog po tem zakonu morajo državni organi,
organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in
organizacije, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev, agenciji na
njeno zahtevo brezplačno posredovati zahtevane podatke.
V. DEL
POSTOPEK ODLOČANJA AGENCIJE
1. poglavje
Splošne določbe o postopku pred agencijo
15. člen
(uporaba določb o postopku)
(1) Agencija odloča o zadevah, za katere je pristojna po tem
zakonu, po postopku, določenem s tem zakonom.
(2) Če ni v tem zakonu določeno drugače, se za postopek
odločanja agencije uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.
(3) Zoper akte agencije ni pritožbe.
16. člen
(stranke v postopku)
(1) V postopku pred agencijo imata položaj stranke v postopku
podjetje, proti kateremu se vodi postopek, in priglasitelj koncentracije.
(2) Vlagatelj ali vlagateljica pobude, prijave, sporočila ali
druge vloge nima položaja stranke.
(3) Oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva
svojih pravnih koristi, mora podati zahtevo za udeležbo v postopku v 30 dneh od
dneva objave sklepa o uvedbi postopka na spletni strani agencije.
(4) Zahteva iz prejšnjega odstavka mora vsebovati navedbe in
dokaze, ki izkazujejo pravni interes za udeležbo v postopku.
(5) O zahtevi za udeležbo v postopku odloči agencija s
sklepom. Če oseba ne izkaže pravnega interesa, agencija izda sklep, s katerim
se ji lastnost stranskega udeleženca ne prizna.
17. člen
(varovanje tajnosti vira)
(1) Agencija mora na zahtevo osebe, ki je vir prijave ali vir
drugih informacij, ki jih agencija uporablja pri izvajanju svojih pristojnosti,
varovati tajnost njene identitete, če ta izkaže za verjetno, da bi ji razkritje
povzročilo občutno škodo.
(2) Oseba, ki zahteva varstvo svoje identitete, mora agenciji
ob predložitvi dokumentov predložiti tudi različico dokumentov, ki ne vsebuje
podatkov, ki bi pomenili razkritje vira.
18. člen
(pravica strank do pregleda dokumentov zadeve)
(1) Stranke imajo pravico pregledovati dokumente zadeve ter
jih na svoje stroške prepisati in preslikati. Pregledovanje, prepisovanje in
preslikavanje dokumentov nadzoruje uradna oseba ali pa poteka v informacijskem
sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejemanje vlog, vročanje in
obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim
potrdilom za elektronski podpis. Pregled in prepis dokumentov se lahko zahteva
tudi ustno.
(2) Če se v postopku uporabljajo podatki iz informatiziranih
evidenc ter drugi podatki in zapisi v elektronski obliki, se ti podatki štejejo
za dokument v tej zadevi.
(3) V postopku omejevalnih ravnanj imajo stranke pravico do
pregleda dokumentov zadeve po izdaji sklepa o uvedbi postopka, razen če
direktor agencije presodi, da je to v nasprotju z interesi postopka. Direktor
agencije v tem primeru izda sklep, s katerim odloži pravico do pregleda
dokumentov, vendar ne dlje kot do vročitve povzetka relevantnih dejstev. Zoper
sklep ni sodnega varstva.
(4) Pravico do pregleda dokumentov zadeve ima tudi izvedenec
ali izvedenka v obsegu, ki je potreben, da poda svoj izvid in mnenje.
(5) Stranke ne morejo pregledovati in ne preslikavati:
-
internih dokumentov agencije v zadevi, vključno s korespondenco med
agencijo in Evropsko komisijo ali organi, pristojnimi za varstvo konkurence
drugih držav članic Evropske unije;
-
zaupnih podatkov,
-
podatkov, ki se nanašajo na tajnost vira,
-
zapisnika o posvetovanju in glasovanju in
-
osnutkov odločb.
(6) Dokazno breme o obstoju poslovne skrivnosti iz druge
alineje prejšnjega odstavka nosi podjetje, ki to zatrjuje. Na zahtevo agencije
mu mora podjetje predložiti različico dokumenta, ki ne vsebuje podatkov iz
druge alineje prejšnjega odstavka.
(7) Agencija lahko podjetju, proti kateremu se vodi postopek,
in priglasitelju, razkrije podatke, ki so poslovna skrivnost, če presodi, da
njihovo razkritje zaradi zagotovitve pravice do obrambe objektivno prevlada nad
interesom varovanja teh podatkov kot poslovne skrivnosti. Pri tem lahko
agencija odloži pregled podatkov, ki so poslovna skrivnost, vendar ne dlje kot
do vročitve povzetka relevantnih dejstev.
19. člen
(zagotavljanje načela kontradiktornosti)
Zaradi zagotovitve pravice do obrambe se odločba agencije ne
sme opirati na dejstva in dokaze, glede katerih podjetju, proti kateremu se
vodi postopek, in priglasitelju, ni bila dana možnost, da se o njih izjavi.
20. člen
(vročanje)
(1) Če osebi, ki je vpisana ali se vpisuje v sodni register,
ni mogoča vročitev na naslovu, navedenem v registru, se vročitev opravi z
javnim naznanilom na oglasni deski agencije in na enotnem državnem portalu
e-uprava, na njegovem naslovu pa se pusti obvestilo o načinu vročitve.
(2) Vročitev velja za opravljeno po poteku petnajst dni od
dneva, ko je bilo naznanilo objavljeno na oglasni deski in na enotnem državnem
portalu e-uprava.
(3) Na posledice iz prejšnjega odstavka mora biti naslovnik
opozorjen v obvestilu o vročitvi.
21. člen
(ustna obravnava)
V postopku agencija odloči brez ustne obravnave, razen če
uradna oseba, ki vodi postopek, presodi, da je treba zaradi razjasnitve ali
ugotovitve odločilnih dejstev opraviti ustno obravnavo.
22. člen
(odločbe in sklepi)
(1) Odločba mora biti obrazložena. V obrazložitvi morajo biti
obrazloženi tudi tisti sklepi, ki se lahko izpodbijajo v postopku sodnega
varstva zoper odločbo v skladu s tretjim odstavkom 55. člena tega zakona.
(2) Sklep, izdan po tem zakonu, mora biti obrazložen in mora
vsebovati pouk o pravnem sredstvu samo, če zoper sklep ni izključen postopek
sodnega varstva.
(3) Če so v odločbi ali sklepu, s katerim se postopek konča,
navedeni zaupni podatki o stranki, se drugim strankam vroči odločba ali sklep,
v kateri se ti podatki iz obrazložitve izbrišejo.
(4) Na zahtevo agencije mora stranka v roku, ki ga določi agencija,
predložiti različico odločbe ali sklepa, s katerim se postopek konča, na kateri
označi zaupne podatke.
(5) Izrek odločbe ali sklepa, s katerim se postopek konča, se
objavi na spletni strani agencije.
(6) Na spletni strani agencije se objavijo pravnomočne
odločbe, ki jih agencija izda v upravnem postopku in postopku o prekršku, ter
pravnomočni sklepi, s katerimi se postopek konča, brez zaupnih podatkov.
2. poglavje
Postopek pri omejevalnih ravnanjih
1. podpoglavje
Splošne določbe
23. člen
(uvedba postopka po uradni dolžnosti)
Agencija lahko izda sklep o uvedbi postopka po uradni dolžnosti,
kadar izve za okoliščine, iz katerih izhaja verjetnost kršitve določb 6. ali 9.
člena tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.
24. člen
(sklep o uvedbi postopka)
(1) Sklep o uvedbi postopka vsebuje:
-
opis dejanja, ki je razlog za uvedbo postopka,
-
navedbo določb zakona, za katere je izkazana verjetnost kršitve, in
-
obrazložitev razlogov za uvedbo postopka.
(2) Zoper sklep ni sodnega varstva.
(3) Izvleček sklepa o uvedbi postopka se objavi na spletni
strani agencije.
(4) Izvleček sklepa vsebuje:
-
navedbo strank, na katere se sklep nanaša;
-
kratko navedbo razlogov za uvedbo postopka in določb tega zakona, ki so
podlaga za uvedbo postopka, in
-
poziv osebam, da agenciji pošljejo podatke, ki bi bili lahko pomembni za
odločitev.
(5) Če se pokaže, da je treba postopek razširiti tudi na
kakšno drugo kršitev ali zoper kakšno drugo podjetje, izda agencija sklep, s
katerim razširi sklep o uvedbi postopka. Glede sklepa o razširitvi sklepa o
uvedbi postopka se smiselno uporabljajo prejšnji odstavki.
25. člen
(enotni postopek)
(1) V primeru postopka zaradi kršitve določb 101. ali 102.
člena Pogodbe o delovanju Evropske unije vodi agencija tudi postopek zaradi
kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona (enotni postopek).
(2) Če se med postopkom izkaže, da ni podlage za vodenje
postopka po 101. ali 102. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije, ker ni
izkazan vpliv na trgovanje med državami članicami Evropske unije, agencija izda
sklep, s katerim postopek v tem delu ustavi. Zoper sklep o ustavitvi postopka
ni sodnega varstva.
2. podpoglavje
Raziskave sektorja ali določenih vrst sporazumov
26. člen
(raziskave sektorja ali določenih vrst sporazumov)
(1) Kadar togost cen ali druge okoliščine kažejo na
verjetnost omejevanja ali izkrivljanja konkurence na ozemlju Republike
Slovenije, lahko agencija opravi raziskavo posameznega sektorja ali določenih
vrst sporazumov v več sektorjih (v nadaljnjem besedilu: raziskava).
(2) Za pridobivanje podatkov zaradi opravljanja raziskav se
smiselno uporabljajo 27. do 34. člen tega zakona.
(3) Agencija lahko objavi poročilo o izsledkih raziskave brez
zaupnih podatkov ter povabi zainteresirane tretje osebe, naj podajo svoje
pripombe.
(4) Agencija lahko uporabi podatke, ki jih je pridobila pri
opravljanju raziskav, v postopkih po določbah tega zakona.
3. podpoglavje
Preiskovalni postopek
27. člen
(zahteva za posredovanje podatkov)
(1) Pri nadzoru nad izvajanjem določb tega zakona ali 101.
ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije lahko agencija, tudi preden
izda sklep o uvedbi postopka, naslovi na vsako podjetje, družbenike in
družbenice, člane organov vodenja ali nadzora ter na osebe, zaposlene pri
podjetju, zahtevo za posredovanje podatkov.
(2) Agencija lahko zahteva podatke od podjetja tudi s
posebnim sklepom, ki vključuje: pravno podlago, namen zahteve, opredelitev
zahtevanih podatkov, določitev primernega roka za njihovo posredovanje in
opozorilo o zagroženi denarni kazni zaradi posredovanja nepravilnih, nepopolnih
ali zavajajočih podatkov ali zaradi neposredovanja podatkov v določenem roku.
Zoper sklep ni sodnega varstva.
(3) Podjetje mora posredovati vse dokumente, ni pa dolžno
priznati kršitve določb tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju
Evropske unije.
(4) Če podjetje, na katero je agencija naslovila zahtevo za
posredovanje podatkov s sklepom, posreduje agenciji nepravilne, nepopolne ali
zavajajoče podatke ali če jih ne posreduje v določenem roku, lahko agencija
izda sklep, s katerim mu naloži denarno kazen do 50.000 eurov. Rok za plačilo
denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.
(5) Hkrati z izdajo sklepa iz prejšnjega odstavka izda
agencija sklep, s katerim podjetju določi nov rok za posredovanje podatkov. Zoper
sklep ni sodnega varstva. Zoper podjetje, ki še naprej zavrača sodelovanje,
agencija ravna še naprej tako, kot je določeno v prejšnjem odstavku, vse dokler
seštevek denarnih kazni iz posameznih sklepov ne doseže enega odstotka letnega
prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu.
(6) Sklepi po četrtem in petem odstavku tega člena so
izvršilni naslov. Izvršbo opravi davčni organ po postopku, predpisanem za
izvršbo davčnih obveznosti.
(7) Rok za izdajo odločbe ne teče v obdobju, ko je stranka v
zamudi z odgovorom na zahtevo za posredovanje podatkov.
28. člen
(uvedba preiskave)
(1) Agencija opravlja preiskavo v podjetju, proti kateremu se
vodi postopek, na podlagi:
-
privolitve podjetja in kadar je potrebno tudi osebe, katere podatki se
pregledujejo, ali
-
obrazložene pisne odredbe pristojnega sodišča ob navzočnosti dveh
polnoletnih prič.
(2) Odredbo za preiskavo agencija vroči osebno podjetju,
zoper katero naj se izvede preiskava, na začetku opravljanja preiskave. Sklep o
uvedbi postopka se lahko vroči hkrati z odredbo za preiskavo.
(3) Sodišče izda odredbo za preiskavo na predlog agencije, če
obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je stranka kršila ali krši določbe 6.
ali 9. člena tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske
unije, in je verjetno, da se bodo s preiskavo odkrili dokazi, ki so pomembni za
postopek. V primeru preiskave elektronskih naprav in z njo povezanih naprav ter
nosilcev elektronskih podatkov, kot so telefon, telefaks, računalnik, optični
mediji, spominske kartice, drugi nosilci elektronskih podatkov, in tudi podatki
na elektronskih napravah, ki jih podjetje hrani pri ponudniku storitev
informacijske tehnologije, kakor so zlasti storitev najema strežnika in
storitve v oblaku (v nadaljnjem besedilu: elektronska naprava), mora agencija
izkazati tudi verjetnost, da elektronska naprava vsebuje elektronske podatke,
ki so pomembni za postopek.
(4) Odredbo za preiskavo izda sodnik pri Okrožnem sodišču v
Ljubljani najpozneje v 48 urah od prejema popolnega predloga agencije. Predlog
agencije mora vsebovati:
-
opredelitev prostorov, dokumentacije, elektronskih naprav, ki jih je
treba pregledati,
-
utemeljitev razlogov za preiskavo,
-
dokaze oziroma vsebine podatkov, ki se iščejo,
-
navedbo okoliščin za uporabo preiskovalnega dejanja in način njegove izvršitve,
-
rok za izvedbo preiskave.
(5) Zadeve v postopku izdaje odredbe o preiskavi po tem členu
so nujne in sodišče o njih odloča prednostno.
29. člen
(preiskava)
(1) Preiskavo opravljajo osebe, zaposlene na agenciji, pri
čemer lahko posamezna strokovna dela, kadar to ni v nasprotju z javnim interesom
ali interesom strank, opravljajo specializirane organizacije, zavodi ali
posamezniki in posameznice (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena oseba).
(2) Pooblaščene osebe lahko:
-
vstopijo in pregledajo prostore, zemljišča in prevozna sredstva (v
nadaljnjem besedilu: prostori) na sedežu podjetij in na drugem kraju, na
katerem podjetje samo ali drugo podjetje po njegovem pooblastilu opravlja
dejavnost in posle, iz katerih izhaja verjetnost kršitve določb tega zakona ali
101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije;
-
pregledujejo poslovne knjige, pogodbe, listine, poslovno korespondenco,
poslovne evidence in druge podatke, ki so v zvezi s poslovanjem podjetja, ne
glede na nosilec, na katerem so zapisani ali shranjeni (v nadaljnjem besedilu:
poslovne knjige in druga dokumentacija);
-
odvzamejo ali pridobijo kopije, forenzične kopije ali izvlečke iz
poslovnih knjig in druge dokumentacije v kakršni koli obliki z uporabo
fotokopirnih sredstev ter računalniške opreme podjetja ali agencije. Če zaradi
tehničnih razlogov ni mogoče narediti kopij z uporabo fotokopirnih sredstev in
računalniške opreme podjetja ali agencije, lahko odnesejo poslovne knjige in
drugo dokumentacijo za čas, potreben, da se naredijo kopije. O tem naredijo
uradni zaznamek;
-
zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige in drugo
dokumentacijo za čas trajanja preiskave in v obsegu, potrebnem za njeno
izvedbo;
-
zasežejo predmete ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za največ
20 delovnih dni;
-
zahtevajo od katerega koli predstavnika ali predstavnice (v nadaljnjem besedilu:
predstavnik) ali osebe zaposlene v podjetju ustno ali pisno pojasnilo dejstev
ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet ali namen preiskave, ter o tem
sestavijo zapisnik. Če pooblaščena oseba zahteva pisno pojasnilo, določi rok, v
katerem mora biti posredovano;
-
pregledajo listine, s katerimi lahko ugotovijo istovetnost oseb;
-
opravijo druga dejanja, ki so v skladu z namenom preiskave.
(3) Če se zasežejo predmeti iz pete alineje prejšnjega
odstavka, mora agencija v poročilu o preiskavi navesti, kje so bili predmeti
najdeni, jih opisati in izdati potrdilo o njihovem zasegu. Za zavarovanje
podatkov na zaseženih elektronskih napravah in za ravnanje s forenzičnimi
kopijami iz tretje alineje prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe
zakona o kazenskem postopku glede zavarovanja podatkov v elektronski obliki.
(4) Podjetje mora pooblaščenim osebam omogočiti dostop do
prostorov ter do poslovnih knjig in druge dokumentacije. Pooblaščene osebe
lahko opravljajo preiskavo tudi proti njegovi volji.
(5) Oseba, ki je uporabnik elektronske naprave, ki se
pregleduje, mora pooblaščeni osebi omogočiti dostop do naprave, predložiti
šifrirne ključe oziroma gesla in dati pojasnila o uporabi naprave. Pregled
elektronskih naprav mora biti opravljen tako, da se v najmanjši možni meri
posega v pravice oseb, ki niso zavezanci za nadzor, in varuje tajnost oziroma
zaupnost podatkov ter da se ne povzroča nesorazmerna škoda, tudi s sprotnim
izločanjem nepotrebnih podatkov. Če elektronsko napravo uporablja oseba, ki
upravičeno pričakuje zasebnost glede njene vsebine, ima pravico biti navzoča ob
pregledu vsebine elektronske naprave, o čemer jo pouči pooblaščena oseba.
(6) Preiskava se praviloma opravlja med 6. in 22. uro.
Pooblaščene osebe morajo opravljati preiskavo tako, da čim manj ovirajo
poslovanje podjetja.
(7) Kadar se v kazenskem ali drugem postopku ob izvedbi hišne
preiskave ali kako drugače pridobijo poslovne knjige ali druga dokumentacija,
ki bi bila lahko pomembna za odločitev agencije po tem zakonu, lahko agencija od
sodišča ali drugega organa zahteva izročitev kopij dokumentacije, razen če bi
bilo to v nasprotju z interesi kazenskega ali drugega postopka.
30. člen
(opravljanje preiskave)
(1) Osebe, zaposlene na agenciji, izkazujejo pooblastilo za
opravljanje preiskave s službeno izkaznico, specializirane organizacije, zavodi
ali posamezniki pa s pisnim pooblastilom direktorja agencije, ki vsebuje obseg
pooblastil.
(2) Službeno izkaznico izda minister ali ministrica (v
nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za gospodarstvo.
(3) Obliko službene izkaznice in postopek za njeno izdajo
predpiše minister, pristojen za gospodarstvo.
31. člen
(oviranje preiskave)
(1) Če podjetje ne dovoli vstopa v prostore ali ga ovira ali
ne dovoli dostopa do poslovnih knjig ali druge dokumentacije ali ga ovira ali
kako drugače ovira preiskavo ali če se to utemeljeno pričakuje, lahko
pooblaščena oseba vstopi v prostore ali dostopi do poslovnih knjig ali druge
dokumentacije proti volji podjetja ob pomoči policije. Stroške vstopa ali
dostopa in morebitno škodo krije podjetje.
(2) Če podjetje ovira pooblaščene osebe pri izvajanju
pooblastil iz drugega odstavka 29. člena tega zakona, lahko agencija izda
sklep, s katerim mu naloži denarno kazen v višini do enega odstotka njegovega
letnega prometa v predhodnem poslovnem letu. Rok za plačilo denarne kazni ne
sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.
(3) Če fizična oseba ovira pooblaščene osebe pri izvajanju
pooblastil iz drugega odstavka 29. člena tega zakona in se v skladu s petim odstavkom
tega člena ne šteje, da preiskavo ovira podjetje, lahko agencija izda sklep, s
katerim ji naloži denarno kazen v višini do 50.000 eurov. Rok za plačilo
denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.
(4) Sklep iz drugega in tretjega odstavka tega člena je
izvršilni naslov. Izvršbo opravi davčni organ po postopku, predpisanem za
izvršbo davčnih obveznosti.
(5) Šteje se, da podjetje ovira preiskavo, če jo ovirajo
člani organov vodenja ali nadzora podjetja, zaposleni v podjetju ali pogodbeni
sodelavci podjetja.
32. člen
(privilegirana komunikacija)
(1) Iz preiskave so izključena pisma, obvestila ali drugi
načini komunikacije med podjetjem, zoper katero se izvaja preiskava, in
njegovim odvetnikom v obsegu, v katerem se nanašajo na ta postopek (v
nadaljnjem besedilu: privilegirana komunikacija).
(2) Če podjetje ali njegov odvetnik zavrne dostop do podatkov
s sklicevanjem, da gre za privilegirano komunikacijo, pooblaščena oseba
preveri, ali je sklicevanje očitno neutemeljeno. Če pooblaščena oseba presodi,
da ne gre za privilegirano komunikacijo, vloži dokument (ali njegovo kopijo) v
zapečateno kuverto, na katero se podpišeta pooblaščena oseba in podjetje ali
njegov odvetnik.
(3) O utemeljenosti oziroma neutemeljenosti sklicevanja na obstoj
privilegirane komunikacije odloči Upravno sodišče Republike Slovenije v
Ljubljani v 15 dneh od dneva, ko je agencija vložila zahtevo. Agencija zahtevi
priloži zapečateno kuverto.
(4) Če Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani
odloči, da ne gre za privilegirano komunikacijo, pošlje dokumente agenciji, če
pa odloči, da gre za privilegirano komunikacijo, jih pošlje podjetju ali
njegovemu odvetniku. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva.
33. člen
(preiskava pri tretjih)
(1) Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da se poslovne
knjige in druga dokumentacija, ki je povezana s predmetom preiskave, nahaja v
prostorih podjetja, proti kateremu se ne vodi postopek, ali v stanovanjskih
prostorih članov organov vodenja podjetja ali nadzora, zaposlenih ali drugih
sodelavcev podjetja, proti kateremu se vodi postopek, pridobi agencija odredbo
za preiskavo teh prostorov od sodnika ali sodnice (v nadaljevanju: sodnik)
pristojnega sodišča v Ljubljani.
(2) Za opravljanje preiskave se smiselno uporabljajo
28. do 32. in 34. člen tega zakona.
(3) Pri preiskavi stanovanjskih prostorov morata biti navzoči
dve polnoletni osebi kot priči.
34. člen
(poročilo o preiskavi)
(1) Agencija po opravljeni preiskavi sestavi poročilo o
preiskavi.
(2) Poročilo o preiskavi vsebuje:
-
kraj in datum priprave poročila;
-
ime in naziv pooblaščene osebe, ki je pripravila poročilo;
-
kratek opis poteka preiskave;
-
seznam izjav, ki so jih podali predstavniki ali zaposleni v podjetju,
zoper katero je bila izvedena preiskava, in
-
seznam dokumentov in drugih predmetov, ki jih je agencija pridobila med
preiskavo.
(3) Poročilo o preiskavi se vroči podjetju, zoper katero je
bila izvedena preiskava.
(4) Podjetje, zoper katero je bila izvedena preiskava, lahko
poda pripombe k poročilu o preiskavi v 15 dneh od njegove vročitve.
35. člen
(sodelovanje agencije pri preiskavah drugih)
(1) Pooblaščene osebe:
-
izvajajo preiskave na podlagi zaprosila Evropske komisije ali organa,
pristojnega za varstvo konkurence druge države članice Evropske unije, v skladu
s tem zakonom, pri čemer se ne izda sklepa o uvedbi postopka;
-
dejavno pomagajo uradnim osebam in drugim osebam, ki jih je Evropska
komisija pooblastila za izvajanje preiskav v skladu z 20. členom Uredbe
1/2003/ES, pri čemer je obseg pooblastil pooblaščenih oseb določen v drugem
odstavku 20. člena Uredbe 1/2003/ES.
(2) Agencija lahko omogoči uradnim osebam organa, pristojnega
za varstvo konkurence druge države članice Evropske unije, ali Evropske
komisije in drugim osebam, ki jih je ta organ pooblastil, da sodelujejo s
pooblaščenimi osebami agencije pri izvajanju preiskav v skladu z 22. členom
Uredbe 1/2003/ES.
(3) Pri izvajanju preiskav v skladu s tem členom mora
policija zagotoviti pomoč osebam iz prvega in drugega odstavka tega člena v
skladu s prvim odstavkom 31. člena tega zakona.
36. člen
(povzetek relevantnih dejstev)
(1) Povzetek relevantnih dejstev vključuje ugotovitve o
dejstvih in dokazih, pomembnih za odločitev.
(2) Kadar namerava agencija izdati odločbo o ugotovitvi
obstoja kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 101. ali 102. člena
Pogodbe o delovanju Evropske unije, mora stranke seznaniti s povzetkom
relevantnih dejstev.
(3) Če so v povzetku relevantnih dejstev zaupni podatki o
stranki, se drugim strankam vroči povzetek relevantnih dejstev, v katerem se ti
podatki izbrišejo.
(4) Agencija določi primeren rok, v katerem se lahko stranke
izjavijo o povzetku relevantnih dejstev. Agencija ni dolžna upoštevati izjav o
povzetku relevantnih dejstev, prejetih po poteku tega roka.
(5) Rok iz prejšnjega odstavka ne sme biti daljši od
45 dni.
4. podpoglavje
Odločbe in sklepi agencije
37. člen
(prenehanje kršitve)
(1) Agencija lahko izda odločbo o ugotovitvi obstoja kršitve
določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju
Evropske unije in od podjetja zahteva, da s kršitvijo preneha.
(2) Z isto odločbo lahko podjetju naloži ukrepe, ki so
primerni, da se odpravi kršitev in njene posledice, zlasti odprodaja dejavnosti
ali dela dejavnosti podjetja, delitev podjetja ali odsvojitev deležev v
podjetjih, prenos pravic industrijske lastnine in drugih pravic, sklenitev
licenčnih in drugih pogodb, ki se lahko sklepajo pri poslovanju med podjetji,
zagotavljanje dostopa do infrastrukture.
(3) Kadar je izpolnitev ukrepov vezana na soglasje ali drugo
dejanje agencije, agencija o tem odloči s sklepom. Zoper sklep ni sodnega
varstva.
(4) Agencija mora izdati odločbo iz prvega odstavka tega
člena v dveh letih od izdaje sklepa o uvedbi postopka.
38. člen
(začasni ukrepi)
(1) Če obstaja verjetnost kršitve določb 6. ali 9. člena tega
zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, lahko
agencija v nujnih primerih, ko obstaja nevarnost težko popravljive škode za
učinkovitost konkurence na trgu, izda sklep o začasnih ukrepih.
(2) V sklepu, s katerim se sprejmejo začasni ukrepi, agencija
določi, koliko časa naj trajajo. Agencija lahko začasne ukrepe podaljša.
(3) Zoper sklep o začasnih ukrepih lahko stranka v treh dneh
od dneva njegove vročitve vloži tožbo, o kateri odloči sodišče brez odlašanja,
najpozneje pa v 15 dneh po prejemu tožbe.
39. člen
(zaveze)
(1) Po izdaji sklepa o uvedbi postopka lahko podjetje, proti
kateremu se vodi postopek, predlaga zaveze, s katerimi se odpravi stanje, iz
katerega izhaja verjetnost kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 101.
ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Podjetje, proti kateremu se
vodi postopek, lahko predlaga zaveze najpozneje do poteka roka za odgovor na
povzetek relevantnih dejstev.
(2) Če predlagane zaveze ne zadoščajo za odpravo stanja, iz
katerega izhaja verjetnost kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 101.
ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, agencija o tem pisno obvesti
podjetje, ki je zaveze predlagalo.
(3) Agencija lahko predlagane zaveze sprejme z odločbo. Pri
tem jih lahko časovno omeji.
(4) Kadar je izpolnitev zavez vezana na soglasje ali drugo
dejanje agencije, agencija o tem odloči s sklepom. Zoper sklep ni sodnega
varstva.
(5) Agencija lahko na predlog ali po uradni dolžnosti
razveljavi odločbo iz tretjega odstavka tega člena in nadaljuje postopek,
kadar:
-
se bistveno spremenijo dejanske okoliščine, na katerih je temeljila
odločba;
-
podjetja ne izpolnjujejo zavez ali
-
odločba temelji na nepopolnih, nepravilnih ali zavajajočih podatkih, ki
so jih posredovale stranke.
(6) Agencija mora odločbo iz tretjega odstavka tega člena
izdati v dveh letih od izdaje sklepa o uvedbi postopka.
40. člen
(ustavitev postopka)
(1) Če agencija v postopku ne ugotovi kršitve določb 6. ali
9. člena tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske
unije ali če posebne okoliščine kažejo, da postopek ne bi bil smotrn, ga s
sklepom ustavi.
(2) Ko Evropska komisija začne postopek zaradi kršitve določb
101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ali če je že izdala
odločbo v isti zadevi, ki je predmet postopka pred agencijo, agencija s sklepom
ustavi postopek. Zoper sklep o ustavitvi postopka ni sodnega varstva.
(3) Če je organ, pristojen za varstvo konkurence druge države
članice Evropske unije, začel postopek zaradi kršitve določb 101. ali 102.
člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ali je že izdal odločbo v isti zadevi,
ki je predmet postopka pred agencijo, lahko agencija s sklepom ustavi postopek.
Zoper sklep o ustavitvi postopka ni sodnega varstva.
41. člen
(poročilo)
Agencija lahko z zahtevo za posredovanje podatkov zahteva od
podjetja, naslovnika odločbe agencije, poročilo o izpolnjevanju zavez,
obveznosti in ukrepov, ki so mu bili naloženi z odločbo.
3. poglavje
Postopek pri koncentracijah
42. člen
(obveznost priglasitve)
(1) Koncentracijo je treba agenciji priglasiti, če:
-
je skupni letni promet v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z
drugimi podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu na trgu Republike
Slovenije presegel 35 milijonov eurov in
-
je letni pomet prevzetega podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini v
predhodnem poslovnem letu na trgu Republike Slovenije presegel 1 milijon eurov
ali je letni promet v primeru iz tretje alineje prvega odstavka desetega člena
tega zakona vsaj dveh v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z drugimi
podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu na trgu Republike Slovenije
presegel 1 milijon eurov.
(2) Ne glede na dosežen prag iz prejšnjega odstavka
koncentracije ni treba priglasiti, če jo v skladu z Uredbo 139/2004/ES presoja
Evropska komisija.
(3) Čeprav koncentracija ne dosega pragov iz prvega odstavka
tega člena, lahko agencija najpozneje v 15 dneh od dneva, ko v koncentraciji
udeležena podjetja obvestijo agencijo o njeni izvedbi, slednja pozove, da jo
priglasijo, če imajo skupaj z drugimi podjetji v skupini več kot 60-odstotni
tržni delež na trgu Republike Slovenije.
43. člen
(priglasitev koncentracije)
(1) Koncentracijo je treba agenciji priglasiti pred začetkom
njenega izvrševanja, vendar najpozneje v 30 dneh od sklenitve pogodbe, objave
javne ponudbe ali pridobitve kontrole. Rok začne teči s prvim od teh dogodkov.
(2) Kadar se na podlagi zaprosila v skladu s 4. členom Uredbe
139/2004/ES Evropska komisija odloči, da koncentracije ne bo presojala, jo je
treba agenciji priglasiti najpozneje v 30 dneh od dneva seznanitve podjetja, ki
mora priglasiti koncentracijo v skladu s petim odstavkom tega člena, z
odločitvijo Evropske komisije.
(3) Kadar Evropska komisija v skladu z 9. členom Uredbe
139/2004/ES z odločbo seznani podjetja, da bo koncentracijo presojala agencija,
jo je treba agenciji priglasiti najpozneje v 30 dneh od dneva vročitve te
odločbe podjetju, ki mora priglasiti koncentracijo v skladu s petim odstavkom
tega člena.
(4) V primerih iz tretjega odstavka prejšnjega člena je treba
koncentracijo agenciji priglasiti najpozneje v 30 dneh od dneva vročitve poziva
podjetju, ki mora priglasiti koncentracijo v skladu s petim odstavkom tega
člena.
(5) Koncentracijo, ki nastane z združitvijo ali pridobitvijo
skupne kontrole, morajo skupno priglasiti podjetja, ki se združujejo, ali
podjetja, ki skupaj pridobijo kontrolo. V vseh drugih primerih mora
koncentracijo priglasiti oseba ali podjetje, ki pridobi kontrolo nad celoto ali
deli enega ali več podjetij.
(6) Podjetja priglasijo koncentracijo na posebnem obrazcu,
katerega vsebino predpiše vlada z uredbo.
44. člen
(zadržanje izvrševanja koncentracije)
(1) Podjetja ne smejo uresničevati pravic in obveznosti, ki
izhajajo iz koncentracije, za katero obstaja obveznost priglasitve, do izdaje
odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence.
(2) Kadar agencija v skladu s tretjim odstavkom 42. člena
tega zakona pozove podjetja, da morajo koncentracijo priglasiti agenciji,
morajo podjetja od dneva vročitve poziva prenehati z izvrševanjem
koncentracije.
(3) Dejanja, storjena v nasprotju s prejšnjima odstavkoma, so
nična.
(4) Izjemoma lahko agencija na predlog podjetja izda sklep, s
katerim dovoli izvrševanje koncentracije v določenem obsegu ali pod določenimi
pogoji pred izdajo odločbe, če podjetje v predlogu izkaže, da je takšno
izvrševanje nujno potrebno za ohranjanje vrednosti naložbe ali za opravljanje
storitev splošnega interesa. Agencija pri tem upošteva zlasti učinke zadržanja
izvrševanja koncentracije na eno ali več v koncentraciji udeleženih podjetij
ali na tretje osebe in nevarnost, ki jo koncentracija pomeni za učinkovitost
konkurence.
(5) Agencija izda sklep, s katerim dovoli ali zavrne
izvrševanje koncentracije, v 15 delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega
odstavka.
(6) Prepoved izvrševanja koncentracije iz prvega odstavka
tega člena ne vpliva:
-
na izvedbo javne ponudbe po zakonu, ki ureja prevzeme, pod pogojem, da
pridobitelj ne uresničuje glasovalnih pravic oziroma jih uresničuje v skladu s
sklepom iz četrtega odstavka tega člena;
-
na veljavnost transakcij z vrednostnimi papirji, vključno s tistimi, ki
so zamenljivi za druge vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranem
trgu, razen če kupec in prodajalec vesta ali bi morala vedeti, da je bila
transakcija izvedena v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
45. člen
(začetek postopka)
(1) Postopek presoje koncentracije se začne na podlagi
priglasitve.
(2) Agencija začne postopek presoje koncentracije po uradni
dolžnosti z izdajo sklepa o uvedbi postopka, kadar je izkazana verjetnost, da
je prišlo do koncentracije, ki je podrejena določbam tega zakona, in je
podjetja niso priglasila.
(3) Agencija po uradni dolžnosti začne postopek za odpravo
učinkov koncentracije.
(4) Za sklep iz drugega in tretjega odstavka tega člena se
smiselno uporablja 24. člen tega zakona.
(5) Agencija lahko v okviru postopka presoje koncentracije iz
prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti z odločbo prepove podjetjem,
pristojnim organom in nosilcem javnih pooblastil uresničevati glasovalne,
upravljalske, premoženjske in druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz
koncentracije do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili
konkurence. Agencija lahko v okviru postopka presoje koncentracije iz drugega
odstavka tega člena po uradni dolžnosti z odločbo ugotovi, da je koncentracija
podrejena določbam tega zakona, in prepove podjetjem, pristojnim organom in
nosilcem javnih pooblastil uresničevati glasovalne, upravljalske, premoženjske
in druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz koncentracije do izdaje odločbe
o skladnosti koncentracije s pravili konkurence.
46. člen
(preizkus priglasitve)
(1) Agencija prejeto priglasitev nemudoma pregleda. Če
priglasitev ne vsebuje vseh zahtevanih sestavin posebnega obrazca iz šestega
odstavka 43. člena tega zakona, agencija pozove priglasitelja, naj
pomanjkljivosti odpravi, in mu določi rok, v katerem jih mora odpraviti. Če
priglasitelj pomanjkljivosti ne odpravi v roku, se šteje, da koncentracija ni
bila priglašena.
(2) Če agencija ugotovi, da priglašena koncentracija ni
podrejena določbam tega zakona, izda o tem odločbo.
(3) Če agencija ugotovi, da je koncentracija podrejena
določbam tega zakona, vendar ni izkazan resen sum o njeni skladnosti s pravili
konkurence, z odločbo odloči, da ji ne bo nasprotovala, in izjavi, da je
skladna s pravili konkurence.
(4) Če agencija ugotovi, da je koncentracija podrejena
določbam tega zakona in je izkazan resen sum o njeni skladnosti s pravili
konkurence, s sklepom začne postopek.
(5) Za sklep iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja 24.
člen tega zakona.
(6) Agencija mora izdati odločbo iz drugega in tretjega
odstavka tega člena ali sklep iz četrtega odstavka tega člena v 25 delovnih
dneh od prejema popolne priglasitve.
(7) Za odločbo iz tretjega odstavka tega člena se šteje, da
vključuje omejitve, ki so neposredno povezane in potrebne za izvedbo ali
izvrševanje koncentracije.
47. člen
(zahteva za posredovanje podatkov)
(1) Za zahtevo za posredovanje podatkov se smiselno uporablja
27. člen tega zakona.
(2) Rok za izdajo sklepa o uvedbi postopka in odločb iz 46.
in 50. člena tega zakona ne teče v obdobju, ko je stranka v zamudi z odgovorom
na zahtevo za posredovanje podatkov.
48. člen
(preiskave)
(1) Za opravljanje preiskav se smiselno uporabljajo
28. do 34. člen tega zakona.
(2) Pooblaščene osebe dejavno pomagajo uradnim osebam in
drugim osebam, ki jih je Evropska komisija pooblastila za izvajanje preiskav v
skladu s 13. členom Uredbe 139/2004/ES, pri čemer je obseg pooblastil
pooblaščenih oseb določen v drugem odstavku 13. člena Uredbe 139/2004/ES.
(3) Preiskave se lahko opravijo pri v koncentraciji
udeleženih podjetjih ali podjetjih, pri katerih obstaja verjetnost, da so v
koncentraciji udeležena podjetja.
49. člen
(povzetek relevantnih dejstev)
(1) Kadar namerava agencija izdati odločbo o neskladnosti
koncentracije s pravili konkurence, mora priglasitelja seznaniti s povzetkom
relevantnih dejstev.
(2) Za povzetek relevantnih dejstev se smiselno uporablja 36.
člen tega zakona.
50. člen
(odločbe)
(1) Agencija mora v 60 delovnih dneh od dneva izdaje sklepa o
uvedbi postopka:
-
izdati odločbo o skladnosti koncentracije s pravili konkurence, če
ugotovi, da koncentracija ni v nasprotju s tem zakonom;
-
izdati odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence in jo
prepovedati, če ugotovi, da je koncentracija v nasprotju s tem zakonom.
(2) Za odločbo iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje,
da vključuje omejitve, ki so neposredno povezane in potrebne za izvedbo ali
izvrševanje koncentracije.
51. člen
(korektivni ukrepi)
(1) Priglasitelj lahko predlaga korektivne ukrepe, s katerimi
se odpravi resen sum o skladnosti koncentracije s pravili konkurence.
(2) Agencija sprejme tiste korektivne ukrepe, za katere
presodi, da lahko glede na naravo, obseg in verjetnost uspešne in pravočasne
izvedbe odpravijo resen sum o skladnosti koncentracije s pravili konkurence.
(3) Če agencija sprejme korektivne ukrepe, v izreku odločbe
iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona in prve alineje prvega odstavka
prejšnjega člena določi:
-
korektivne ukrepe;
-
obveznosti, s katerimi zagotovi njihovo izpolnjevanje in nadzor nad
njimi, in
-
rok za njihovo izpolnitev.
(4) Kadar je izpolnitev korektivnih ukrepov vezana na
soglasje ali drugo dejanje agencije, agencija o tem odloči s sklepom. Zoper
sklep ni sodnega varstva.
(5) Rok za izdajo odločbe ali sklepa o uvedbi postopka se
podaljša za 15 delovnih dni, če priglasitelj agenciji predlaga korektivne
ukrepe.
(6) Agencija lahko z zahtevo za posredovanje podatkov od
priglasitelja zahteva poročilo o izpolnjevanju korektivnih ukrepov, ki so bili
naloženi z odločbo.
52. člen
(posebni primeri razveljavitve odločbe)
(1) Agencija lahko razveljavi odločbo o skladnosti koncentracije
s pravili konkurence ali odločbo iz drugega odstavka 46. člena tega zakona in z
isto odločbo odloči o skladnosti koncentracije s pravili konkurence:
-
če temelji na nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih podatkih, ki jih
je posredovalo eno od v koncentraciji udeleženih podjetij, ali
-
če podjetje ravna v nasprotju z obveznostmi iz druge alineje tretjega
odstavka prejšnjega člena.
(2) Odločba po prvi alineji prejšnjega odstavka se lahko izda
v treh letih od dneva, ko je bila odločba o skladnosti koncentracije s pravili
konkurence ali odločbo iz drugega odstavka 46. člena tega zakona izdana in
vročena, odločba po drugi alineji prejšnjega odstavka pa v dveh letih po
preteku roka iz tretje alineje tretjega odstavka prejšnjega člena.
53. člen
(ukrepi za odpravo učinkov koncentracije)
(1) Če je prišlo do izvedbe ali izvrševanja koncentracije, ki
jo agencija prepove, ali če podjetje ni izpolnilo korektivnih ukrepov,
določenih v odločbi o skladnosti koncentracije s pravili konkurence, lahko
agencija v koncentraciji udeleženim podjetjem naloži ukrepe, s katerimi se
ponovno vzpostavi stanje, ki je obstajalo pred izvedbo koncentracije, zlasti
delitev podjetja ali odsvojitev vseh pridobljenih deležev.
(2) Kadar stanja, ki je obstajalo pred izvedbo koncentracije,
ni mogoče vzpostaviti, lahko agencija naloži kateri koli drug primeren ukrep za
vzpostavitev stanja, ki je čim bolj podobno stanju pred izvedbo koncentracije.
(3) Kadar je izpolnitev ukrepov iz prvega in drugega odstavka
tega člena vezana na soglasje ali drugo dejanje agencije, agencija o tem odloči
s sklepom. Zoper sklep ni sodnega varstva.
(4) Agencija naloži ukrepe iz prvega in drugega odstavka tega
člena z odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence ali s posebno
odločbo.
4. poglavje
Sodno varstvo
54. člen
(sodno varstvo)
(1) Sodno varstvo zoper odločbe agencije se zagotavlja v
postopku, določenem s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: postopek sodnega
varstva).
(2) Za postopek sodnega varstva zoper odločbe agencije se
smiselno uporablja zakon, ki ureja upravni spor, če ni s tem zakonom določeno
drugače.
55. člen
(pravica do sodnega varstva zoper odločbe in sklepe)
(1) Zoper odločbe agencije je dopustno začeti postopek
sodnega varstva.
(2) Zoper sklepe, ki jih izda agencija v skladu s tem zakonom,
je dopusten postopek sodnega varstva, če ni izrecno izključen.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v postopku sodnega
varstva zoper odločbo izpodbija sklep, zoper katerega je izključen postopek
sodnega varstva v skladu s tem zakonom, in sicer:
-
sklep, s katerim agencija zahteva podatke od podjetja (27. člen
tega zakona).
(4) Postopek sodnega varstva je dovoljen zoper sklep, zoper
katerega je po določbah, ki urejajo splošni upravni postopek, dovoljena
pritožba.
(5) Zadeve v postopku sodnega varstva po tem zakonu so nujne
in o njih sodišče odloča prednostno.
56. člen
(prenehal veljati)
57. člen
(nova dejstva in dokazi)
Tožnik v postopku sodnega varstva ne more navajati novih
dejstev in predlagati novih dokazov.
58. člen
(meje preizkusa)
Sodišče preizkusi odločbo agencije v mejah tožbenega zahtevka
in mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi
na bistvene kršitve določb postopka v skladu s tretjim odstavkom 27. člena
Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06).
59. člen
(seja)
Sodišče odloča praviloma brez obravnave.
60. člen
(pregled dokumentov zadeve)
Za pregled dokumentov zadeve pred sodiščem se smiselno
uporablja 18. člen tega zakona.
61. člen
(črtan)
61.a člen
(objava sodnih odločb na spletu)
Z namenom obveščanja javnosti se na spletni strani agencije
objavijo odločbe, ki jih izda sodišče v postopku sodnega varstva zoper odločbe
agencije, brez zaupnih podatkov.
VI. DEL
POSAMEZNA PRAVILA GLEDE POVRNITVE ŠKODE ZARADI KRŠITEV KONKURENČNEGA PRAVA
62. člen
(povrnitev škode zaradi kršitev konkurenčnega prava)
(1) Oseba, ki je utrpela škodo, povzročeno s kršitvijo
konkurenčnega prava (v nadaljnjem besedilu: oškodovanec), ima pravico do
povrnitve škode (v nadaljnjem besedilu: odškodnina) po splošnih pravilih
zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(2) Kršitelj, ki je povzročil škodo, dolguje oškodovancu
zamudne obresti od nastanka škode do plačila ne glede na to, kdaj je
oškodovanec vložil zahtevek za povrnitev škode, povzročene s kršitvijo
konkurenčnega prava (v nadaljnjem besedilu: odškodninski zahtevek).
62.a člen
(razkritje dokazov oziroma podatkov)
(1) Oškodovanec lahko zahteva razkritje dokazov oziroma
podatkov od kršitelja ali tretje osebe, za katero trdi, da razpolaga z dokazi
oziroma podatki, potrebnimi zaradi odškodninskega zahtevka, ki je vložen pri
sodišču. Kršitelj pa lahko zahteva razkritje dokazov oziroma podatkov od
oškodovanca ali tretje osebe, za katero trdi, da razpolaga z dokazi oziroma
podatki, potrebnimi za ugovarjanje zoper odškodninski zahtevek.
(2) Razkritje dokazov oziroma podatkov se lahko zahteva, če:
a)
je glede na razpoložljiva dejstva in dokaze v zadostni meri izkazano, da
obstoji odškodninska terjatev zaradi kršitev konkurenčnega prava oziroma da ta
ne obstaja ali da ne obstaja v zatrjevani višini,
b)
so dokazi oziroma podatki relevantni zaradi dodatnega navajanja dejstev
oziroma dokazovanja obstoja ali neobstoja odškodninske terjatve oziroma njene
višine, in
c)
so dokazi oziroma podatki, katerih razkritje se zahteva, karseda določno
in podrobno opisani na podlagi dejstev in dokazov, ki so osebi, ki zahteva
razkritje dokazov oziroma podatkov, znani pod razumnimi pogoji.
(3) Razkritje dokazov oziroma podatkov se izvede tako, da se
zagotovi sorazmernost med upravičenimi interesi vseh oseb, pri čemer se
upošteva zlasti:
a)
ali je utemeljitev obstoja ali neobstoja obveznosti povrnitve škode že
dovolj podprta z razpoložljivimi dejstvi in dokazi,
b)
ali gre za vsesplošno iskanje podatkov, ki verjetno niso pomembni za
odločitev o obstoju oziroma neobstoju odškodninske terjatve,
c)
obseg in stroške razkritja dokazov oziroma podatkov, zlasti za tretje
osebe,
č) ali dokazi, katerih razkritje se
predlaga, vsebujejo zaupne podatke, zlasti v zvezi s tretjimi osebami, in
kateri so možni ukrepi za zavarovanje zaupnih podatkov.
(4) Pri razkritju dokazov oziroma podatkov iz spisa organa,
pristojnega za varstvo konkurence, se pri zagotavljanju sorazmernosti poleg
okoliščin iz prejšnjega odstavka upošteva tudi:
a)
ali so v zahtevi zadosti opredeljeni narava, predmet ali vsebina dokazov
oziroma podatkov ali pa gre za splošno zahtevo za razkritje dokazov oziroma
podatkov v zvezi s posamezno zadevo,
b)
ali je dokaz oziroma podatek relevanten za utemeljitev odškodninske
terjatve,
c)
ali zaradi učinkovitega izvajanja konkurenčnega prava pretehta javni
interes varovanja dokazov oziroma podatkov iz spisa organa, pristojnega za
varstvo konkurence, v zvezi z razkritjem dokazov oziroma podatkov iz osmega
odstavka tega člena,
č) ali zaradi učinkovitega
izvajanja konkurenčnega prava pretehta javni interes varovanja dokazov oziroma
podatkov iz spisa organa, pristojnega za varstvo konkurence, ker lahko stranka
sama doseže razkritje dokazov oziroma podatkov pri osebi iz prvega odstavka
tega člena, ki ni organ, pristojen za varstvo konkurence, in
d)
ali zaradi učinkovitega izvajanja konkurenčnega prava pretehta javni
interes varovanja dokazov oziroma podatkov iz spisa organa, pristojnega za
varstvo konkurence, glede na mnenje organa, pristojnega za varstvo konkurence,
o sorazmernosti zahtevka za razkritje dokazov oziroma podatkov v skladu s
tretjim odstavkom 62.č člena tega zakona.
(5) Pri zagotavljanju sorazmernosti se ne upošteva navedba
podjetja, da bi mu z razkritjem nastala premoženjska škoda zaradi odškodninske
odgovornosti zaradi kršitev konkurenčnega prava.
(6) V primeru obstoja zaupnih podatkov se lahko določi, komu
se smejo razkriti dokazi, ki vsebujejo zaupne podatke, in na kakšen način se
zagotovi varstvo zaupnih podatkov, zlasti z naslednjimi ukrepi:
a)
da se v določenem roku zagotovi nezaupno različico dokazov, v kateri so
zaupni deli besedila izbrisani, oziroma se zagotovi kratek in jedrnat opis
vsakega izbrisanega podatka,
b)
da se dovoli vpogled v dokaz, ki vsebuje zaupne podatke, samo v
prostorih osebe, od katere se zahteva razkritje dokazov,
c)
da se dovoli pregled, prepis ali preslikavo zaupnih podatkov zgolj
izvedencu, revizorju, odvetniku predlagatelja, predlagateljevemu zunanjemu
strokovnemu pomočniku ali izvedeni priči, pri čemer se določi, da so osebe, ki
jim je dovoljen pregled, prepis ali preslikava teh podatkov, dolžne varovati te
podatke in jih ne smejo razkriti strankam postopka oziroma tretjim osebam,
smejo pa jih uporabiti za svoje analize ter se nanje lahko sklicujejo v svojih
vlogah na tak način, da zaupni podatki niso razkriti njihovim strankam ali
tretjim osebam. Ob takšnem sklepu je odvetnik prost zaveze razkritja zaupnih
podatkov svoji stranki, stranka pa takega razkritja ne sme zahtevati.
(7) Oseba, od katere se zahteva razkritje dokazov oziroma
podatkov, lahko odreče to razkritje, če se dokaz oziroma podatki nanašajo na
privilegirano komunikacijo iz 32. člena tega zakona.
(8) Dokazov oziroma podatkov iz spisa organa, pristojnega za
varstvo konkurence, ki se nanašajo na:
a)
podatke, pripravljene posebej za postopek organa, pristojnega za varstvo
konkurence,
b)
podatke, ki jih je med postopkom sestavil organ, pristojen za varstvo
konkurence, in jih poslal strankam, ali
c)
vloge za poravnavo, ki so bile umaknjene,
ni dovoljeno razkriti, razen če se je
postopek pred organom, pristojnem za varstvo konkurence, končal.
(9) Dokazov oziroma podatkov iz spisa organa, pristojnega za
varstvo konkurence, ki se nanašajo na:
a)
dokaze iz prve, tretje, četrte in pete alineje petega odstavka
18. člena tega zakona,
b)
izjavo zaradi prizanesljivosti, ali
c)
vlogo za poravnavo,
ni dovoljeno razkriti.
62.b člen
(odločanje o odškodninskem zahtevku)
Za odločanje o odškodninskem zahtevku zaradi kršitev konkurenčnega
prava se uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek, če ni s tem zakonom
drugače določeno.
62.c člen
(združitev pravdnih postopkov)
Kadar teče pred različnimi sodišči v Republiki Sloveniji na
prvi stopnji več pravdnih postopkov zaradi uveljavljanja zahtevkov, ki izvirajo
iz iste kršitve konkurenčnega prava in v katerih je ista oseba nasprotnik
raznih tožnikov ali raznih tožencev, lahko na predlog pristojnega sodišča ali
stranke vrhovno sodišče s sklepom združi zadeve za skupno obravnavanje, če se s
tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko
izda sodišče skupno sodbo.
62.č člen
(razkritje dokazov oziroma podatkov v pravdnem postopku)
(1) Če oškodovanec ali kršitelj (v nadaljnjem besedilu:
stranka) v pravdnem postopku, v katerem se uveljavlja odškodninski zahtevek
zaradi kršitev konkurenčnega prava, predlaga, da sodišče nasprotni stranki ali
tretji osebi naloži predložitev listin oziroma razkritje podatkov, ki so
poslovna skrivnost, po zakonu, ki ureja pravdni postopek, sodišče ugodi
predlogu pod pogoji iz 62.a in tega člena zakona.
(2) Če stranka ne more iz razumnih razlogov pridobiti dokazov
oziroma podatkov od nasprotne stranke ali tretje osebe, sodišče na zahtevo ali
predlog stranke naloži razkritje dokazov oziroma podatkov organu, pristojnemu
za varstvo konkurence.
(3) Preden sodišče odloči o razkritju dokazov oziroma
podatkov iz spisa organa, pristojnega za varstvo konkurence, sodišče obvesti
organ, pristojen za varstvo konkurence, ki razpolaga s temi dokazi, ta pa lahko
poda mnenje o sorazmernosti zahtevka ali predloga.
(4) Če se zahtevek ali predlog za razkritje dokazov oziroma
podatkov nanaša na zaupne podatke, sodišče lahko določi, komu se smejo razkriti
dokazi oziroma podatki, ki vsebujejo zaupne podatke, in poseben način varstva
zaupnih podatkov, zlasti z ukrepi iz šestega odstavka 62.a člena tega zakona.
Sodišče opozori stranko in osebo iz c) točke šestega odstavka 62.a člena tega
zakona, ki so ji zaupni podatki razkriti, na denarno kazen iz prvega odstavka
62.f člena tega zakona in da sta izdaja ter neupravičena pridobitev poslovne
skrivnosti kaznivi dejanji.
(5) Če stranka zaradi privilegirane komunikacije iz sedmega
odstavka 62.a člena tega zakona ugovarja razkritju dokazov oziroma podatkov, o
utemeljenosti oziroma neutemeljenosti takšnega sklicevanja odloči sodišče.
(6) Če stranka ugovarja razkritju dokazov oziroma podatkov,
ker se nanašajo na izjavo zaradi prizanesljivosti ali vlogo za poravnavo,
sodišče na podlagi obrazloženega predloga stranke ali tretje osebe preveri, ali
vsebina izjave zaradi prizanesljivosti ali vloge za poravnavo ustreza njuni
opredelitvi v 6. točki drugega odstavka 3. člena tega zakona in
21. točki prvega odstavka 3. člena tega zakona. Sodišče lahko za
mnenje zaprosi organ, pristojen za varstvo konkurence, pri katerem se takšen
dokaz nahaja. Sodišče o predlogu obvesti osebo, ki je podala izjavo zaradi
prizanesljivosti ali vlogo za poravnavo, ta pa ima pravico, da se do njega
opredeli.
(7) Če se zahtevek ali predlog za razkritje dokazov oziroma
podatkov deloma nanaša na razkritje dokazov oziroma podatkov iz osmega ali
devetega odstavka 62.a člena tega zakona, deloma pa na predhodne informacije,
sodišče ugodi predlogu ali zahtevku v tem delu.
(8) Stroške postopka za razkritje dokazov oziroma podatkov
krije najprej stranka, ki je zahtevala razkritje. Povrniti mora tudi stroške
nasprotni stranki. Povrnitev stroškov postopka za razkritje dokazov oziroma
podatkov lahko pozneje zahteva kot del pravdnih stroškov v odškodninskem
postopku glede na uspeh v pravdi.
62.d člen
(omejitve uporabe dokazov oziroma podatkov, pridobljenih z
dostopom do spisa organa, pristojnega za varstvo konkurence)
(1) Izjave zaradi prizanesljivosti ali vloge za poravnave,
pridobljene z dostopom do spisa organa, pristojnega za varstvo konkurence, ni
dopustno predložiti kot dokaz v tožbi za povrnitev škode zaradi kršitev
konkurenčnega prava oziroma navajati dejstev, ki iz njih izhajajo.
(2) Dokazov oziroma podatkov iz osmega odstavka
62.a člena tega zakona, pridobljenih z dostopom do spisa organa,
pristojnega za varstvo konkurence, ni dopustno predložiti kot dokaz v tožbi za
povrnitev škode zaradi kršitev konkurenčnega prava oziroma navajati dejstev, ki
iz njih izhajajo, razen če se je postopek pred organom, pristojnim za varstvo
konkurence, končal.
(3) Dokaze oziroma podatke, pridobljene z dostopom do spisa
organa, pristojnega za varstvo konkurence, in za katere ne velja prvi ali
prejšnji odstavek tega člena, lahko v tožbi za povrnitev škode zaradi kršitev
konkurenčnega prava navaja oziroma predloži samo stranka, ki jih je pridobila,
ali njen pravni naslednik, vključno z osebo, na katero je bil prenesen
odškodninski zahtevek.
62.e člen
(posledice neizpolnitve odločbe o razkritju dokazov oziroma
podatkov)
(1) Če stranka, ki ji je naloženo razkritje dokazov oziroma
podatkov, ne izvrši ali zavrne izpolnitev odločbe o razkritju dokazov oziroma
podatkov, ter če stranka uniči ali skrije relevantne dokaze oziroma podatke,
sodišče v odškodninskem postopku odloči o stroških postopka po prostem
preudarku.
(2) Če tretja oseba ne izvrši ali zavrne izvršitev
pravnomočnega sklepa za razkritje dokazov oziroma podatkov, izvrši sodišče
sklep za razkritje dokazov oziroma podatkov po uradni dolžnosti po pravilih
izvršilnega postopka.
62.f člen
(denarna kazen)
(1) Če sodišče, ki odloča o odškodninskem zahtevku, odredi
ukrepe za varstvo zaupnih podatkov iz šestega odstavka 62.a člena tega zakona,
in oseba, ki so ji razkriti zaupni podatki, v času trajanja odškodninskega
postopka ne izvrši ukrepa za zavarovanje zaupnih podatkov ali ravna v nasprotju
z njim, lahko sodišče izreče denarno kazen fizični osebi v znesku do 5.000
eurov, pravni osebi, samostojnemu podjetniku posamezniku, odvetniku oziroma
odvetniškemu kandidatu pa v znesku od 5.000 do 100.000 eurov.
(2) Če stranka ali tretja oseba uniči ali skrije relevantne
dokaze oziroma podatke v času od vložitve zahteve ali predloga za razkritje
dokazov oziroma podatkov do odločbe sodišča o razkritju, ji lahko sodišče, ki
odloča o odškodninskem zahtevku, izreče denarno kazen v znesku do 5.000 eurov.
(3) Če stranka ali njen zakoniti zastopnik ravna v nasprotju
z 62.d člena tega zakona, lahko sodišče izreče denarno kazen fizični osebi v
znesku do 500 eurov, pravni osebi, samostojnemu podjetniku posamezniku ali
odvetniku oziroma odvetniškemu kandidatu pa v znesku do 5.000 eurov.
(4) Sodišče izreče denarno kazen s sklepom. V sklepu določi
rok, v katerem mora dolžnik denarno kazen plačati. Rok za plačilo denarne kazni
ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev.
(5) Zoper sklep o izreku denarne kazni po tem členu je
dovoljena pritožba.
(6) Če je bila denarna kazen izrečena odvetniku ali
odvetniškemu kandidatu, sodišče o tem obvesti odvetniško zbornico.
(7) Denarna kazen, izrečena v skladu z določbami tega člena,
ni ovira za izrek kazni ali sankcije zaradi kaznivega dejanja ali prekrška.
62.g člen
(učinek odločbe organa, pristojnega za varstvo konkurence)
(1) Sodišče je vezano na pravnomočno odločbo agencije o
kršitvi ali pravnomočno odločbo o kršitvi, izdano v postopku sodnega varstva
zoper odločbo agencije.
(2) Če je obstoj kršitve konkurenčnega prava ugotovljen s
pravnomočno odločbo organa druge države članice ali pravnomočno odločbo sodišča
druge države članice Evropske unije, ki je na podlagi rednega pravnega sredstva
pristojno za presojo odločb organa druge države članice, se domneva, da so
kršitelji, določeni v odločbi o kršitvi, ravnali protipravno, pri čemer je
dopusten nasproten dokaz.
(3) Obveznosti iz prvega in prejšnjega odstavka tega člena ne
posegata v pravice in obveznosti na podlagi 267. člena Pogodbe o delovanju
Evropske unije.
62.h člen
(posebna pravila glede solidarne odgovornosti za mala in
srednja podjetja)
(1) Kršitelj, ki ima manj kot 250 zaposlenih ter letni
promet, ki ne presega 50 milijonov eurov, ali letno bilančno vsoto, ki ne
presega 43 milijonov eurov, je odgovoren le svojim neposrednim in posrednim
kupcem, če dokaže, da:
a)
je njegov tržni delež na upoštevnem trgu v času kršitve konkurenčnega
prava ves čas pod 5 %, in
b)
bi uporaba splošnih pravil o solidarni odgovornosti nepopravljivo
ogrozila njegovo gospodarsko sposobnost preživetja, njegova sredstva pa bi
izgubila celotno vrednost.
(2) Kršitelj iz prejšnjega odstavka je solidarno odgovoren
tudi drugim oškodovancem, če ti od drugih podjetij, ki so odgovorna za isto
kršitev konkurenčnega prava, ne morejo pridobiti popolne odškodnine.
(3) Določba prvega odstavka tega člena se ne uporablja, če
je:
a)
imel kršitelj vlogo vodje pri kršitvi konkurenčnega prava ali je
prisilil druga podjetja k sodelovanju pri kršitvi, ali
b)
bila zoper kršitelja predhodno izdana pravnomočna upravna ali sodna
odločba o kršitvi konkurenčnega prava, ki ni povezana z zatrjevano kršitvijo
konkurenčnega prava v odškodninskem zahtevku.
62.i člen
(posebna pravila glede solidarne odgovornosti za kršitelja,
ki mu je odpuščena globa)
(1) Kršitelj, ki mu je odpuščena globa, je solidarno
odgovoren le:
a)
svojim neposrednim ali posrednim kupcem ali dobaviteljem, in
b)
drugim oškodovancem, če ti od drugih podjetij, ki so odgovorna za isto
kršitev konkurenčnega prava, ne morejo pridobiti popolne odškodnine.
(2) Zastaranje odškodninske terjatve zaradi kršitev
konkurenčnega prava, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, ne teče med
kršiteljem, ki mu je odpuščena globa, in oškodovancem, ki ni njegov neposreden
ali posreden kupec ali dobavitelj, v času od dneva, ko je oškodovanec vložil
odškodninski zahtevek zoper druge kršitelje, in se nadaljuje naslednji dan,
odkar oškodovanec ni mogel pridobiti popolne odškodnine od drugih solidarnih dolžnikov.
Čas, ki je pretekel pred zadržanjem, se všteje v zastaralni rok.
(3) Ne glede na pravico solidarnega dolžnika, da zahteva od
drugega solidarnega dolžnika, da mu povrne tisto, kar je plačal zanj, znesek
plačila solidarnega dolžnika, ki mu je odpuščena globa, ne sme preseči višine
škode, ki jo je ta povzročil svojim neposrednim ali posrednim kupcem ali
dobaviteljem.
(4) Solidarni dolžnik, ki mu je odpuščena globa, povrne
drugim solidarnim dolžnikom, ki so plačali škodo, povzročeno s kršitvijo konkurenčnega
prava in je nastala oškodovancem, ki niso neposredni ali posredni kupci ali
dobavitelji kršiteljev, regresni zahtevek, ki se odmeri glede na njegov delež
odgovornosti za to škodo.
62.j člen
(zastaranje)
(1) Terjatev za povrnitev povzročene škode zaradi kršitev
konkurenčnega prava zastara v roku petih let, odkar je kršitev konkurenčnega
prava prenehala in odkar je tožnik izvedel ali se od njega razumno pričakuje,
da je lahko izvedel za:
a)
ravnanje kršitelja in dejstvo, da to ravnanje predstavlja kršitev
konkurenčnega prava,
b)
škodo, ki je nastala zaradi kršitev konkurenčnega prava, in
c)
kršitelja.
(2) V vsakem primeru zastara terjatev iz prejšnjega odstavka
v roku desetih let, odkar je škoda nastala. Rok ne začne teči, dokler kršitev konkurenčnega
prava ne preneha.
(3) Zastaranje odškodninske terjatve ne teče v času od dneva,
ko organ, pristojen za varstvo konkurence, izvede dejanje za namene preiskave
ali postopka zaradi kršitve konkurenčnega prava, do dneva, ko preteče eno leto
po pravnomočnosti odločbe o kršitvi ali drugačnem zaključku postopka. Čas ki je
pretekel pred zadržanjem, se všteje v zastaralni rok.
(4) Zadržanje zastaranja iz prejšnjega odstavka vpliva na tek
zastaralnega roka iz prvega in drugega odstavka tega člena.
62.k člen
(posebna pravila za določanje odškodnine)
(1) Pri odmeri odškodnine po prostem preudarku po zakonu, ki
ureja pravdni postopek, lahko sodišče upošteva tudi del dobička kršitelja, ki
je bil pridobljen s kršitvijo konkurenčnega prava.
(2) Domneva se, da karteli povzročajo škodo, razen če
kršitelj dokaže nasprotno.
(3) Sodišče lahko zaprosi agencijo, da v 30 dneh od prejema
zaprosila sporoči sodišču mnenje glede določitve višine škode. Če agencija
oceni, da je njena pomoč primerna, sodišču sporoči mnenje, sicer se šteje, da
je agencija ocenila, da njena pomoč ni primerna.
(4) Sodišče lahko zaprosi tudi organ druge države članice za
mnenje glede določitve višine škode.
(5) Agencija na zaprosilo sodišča druge države članice
Evropske unije sporoči mnenje glede določitve višine škode, če oceni, da je
njena pomoč primerna.
62.l člen
(razlika v ceni v dobavni verigi)
(1) Razlika med dejansko plačano ceno in ceno, ki bi veljala,
če ne bi bilo kršitve konkurenčnega prava (v nadaljnjem besedilu: razlika v
ceni), predstavlja navadno škodo, pri čemer višina odškodnine za navadno škodo
na kateri koli stopnji dobavne verige ne sme presegati višine razlike v ceni,
ki je bila prenesena na to stopnjo dobavne verige. Pri izračunu višine navadne
škode se ne upošteva zmanjšanje škode, ki jo doseže oškodovanec z ukrepi
zmanjšanja stroškov.
(2) Ne glede na celoten ali delni prenos razlike v ceni na
naslednjo stopnjo dobavne verige ima oškodovanec pravico do odškodnine za
izgubljeni dobiček, ko celotni ali delni prenos razlike v ceni na naslednjo
stopnjo dobavne verige povzroči oškodovancu manjšo prodajo oziroma manjše
nakupe.
(3) Toženec lahko ugovarja, da je tožnik v celoti ali delno
prenesel razliko v ceni na naslednjo stopnjo dobavne verige. Dokazno breme nosi
toženec.
(4) Za dokazovanje utemeljenosti ugovora iz prejšnjega
odstavka lahko toženec predlaga oziroma zahteva, da sodišče naloži tožniku ali
tretji osebi razkritje dokazov oziroma podatkov.
(5) Določbe tega in 62.m člena tega zakona se smiselno
uporabljajo tudi, kadar je kršitev konkurenčnega prava povezana z neposredno
ali posredno dobavo kršitelju.
62.m člen
(odškodninske tožbe posrednih kupcev)
(1) Če sta temelj ali višina odškodninskega zahtevka odvisna
od tega, v kakšni višini je bila razlika v ceni prenesena naprej na tožnika, ki
je posredni kupec, je tožnik dolžan dokazati obstoj in obseg prenosa razlike v
ceni nanj. Tožnik lahko z obrazloženim predlogom predlaga ali zahteva, da
sodišče naloži tožencu ali tretji osebi razkritje dokazov oziroma podatkov.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se domneva, da je
razlika v ceni prenesena na tožnika, ki je posredni kupec, če ta dokaže, da:
a)
je toženec kršil konkurenčno pravo,
b)
je bila razlika v ceni, ki je bila prenesena na neposrednega kupca
toženca, posledica kršitve konkurenčnega prava, in
c)
je kupil blago ali storitev, ki je predmet kršitve konkurenčnega prava,
oziroma je kupil blago ali storitev, ki izhaja iz blaga ali storitve, ki je
predmet kršitve, ali pa vsebuje takšno blago ali storitve.
(3) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če toženec dokaže, da
razlika v ceni ni bila v celoti ali delno prenesena na tožnika.
(4) Sodišče pri oceni, ali je toženec uspel dokazati, da je
tožnik v celoti ali delno prenesel razliko v ceni, ter ali je tožnik uspel
dokazati, da je bila razlika v ceni prenesena nanj, upošteva tudi:
a)
odškodninske tožbe v zvezi z isto kršitvijo konkurenčnega prava, ki so
jih vložili tožniki z drugih stopenj dobavne verige,
b)
pravnomočne sodbe, izdane na podlagi tožb iz prejšnje točke,
c)
relevantne javno dostopne informacije, ki izhajajo iz primerov
javnopravnega izvajanja konkurenčnega prava in se nanašajo na odškodninski
zahtevek.
(5) Če se ugotovi, da je bila razlika v ceni v celoti ali
delno prenesena na naslednjo stopnjo dobavne verige, višine prenesene razlike v
ceni pa se ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti le z nesorazmernimi
težavami, sodišče po prostem preudarku oceni, kateri del razlike v ceni se je
prenesel naprej.
62.n člen
(prekinitev postopka zaradi sporazumnega reševanja sporov)
Sodišče na predlog strank, ki soglašajo, da se opravi poskus
sporazumne rešitve spora glede odškodninskega zahtevka, kadarkoli prekine
pravdni postopek za čas trajanja sporazumnega reševanja spora, vendar največ za
dve leti.
62.o člen
(učinek sklenjene poravnave na druge odškodninske tožbe)
(1) Oškodovanec, ki je sklenil poravnavo z enim ali več
solidarnimi dolžniki, ima pravico od solidarnih dolžnikov, ki niso sklenili
poravnave, terjati le višino odškodnine, ki je zmanjšana za delež vsakega
solidarnega dolžnika, s katerim je oškodovanec sklenil poravnavo.
(2) Preostali znesek odškodnine oškodovanca, ki je sklenil
poravnavo, se lahko izterja le od solidarnih dolžnikov, ki niso sklenili
poravnave. Solidarni dolžniki, ki niso sklenili poravnave, ne morejo od
solidarnega dolžnika, ki je sklenil poravnavo, terjati, da prispeva k plačilu
preostalega zneska odškodnine.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko oškodovanec izterja
preostali znesek odškodnine od solidarnega dolžnika, ki je sklenil poravnavo,
če solidarni dolžniki, ki niso sklenili poravnave, ne morejo plačati
preostalega zneska odškodnine, razen če se solidarni dolžnik in oškodovanec v
poravnavi dogovorita drugače.
(4) Oškodovanci, ki niso sklenili poravnave, lahko zahtevajo
povrnitev škode od vseh solidarnih dolžnikov, upoštevajoč posebna pravila glede
solidarne odgovornosti.
(5) Sodišče pri določitvi višine regresnega zahtevka, ki ga
lahko solidarni dolžnik zahteva od drugega solidarnega dolžnika, v skladu z
njegovim deležem odgovornosti za škodo, povzročeno s kršitvijo konkurenčnega
prava, upošteva tudi odškodnino, ki jo je ta solidarni dolžnik plačal na
podlagi predhodno sklenjene poravnave z drugimi oškodovanci.
aVI.a DEL
SODELOVANJE MED SODIŠČI IN ORGANI ZA
VARSTVO KONKURENCE
63. člen
(sodelovanje med sodišči, Evropsko komisijo in agencijo)
(1) O vsakem postopku pred sodišči, ki je povezan z uporabo
6. ali 9. člena tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o
delovanju Evropske unije, sodišče obvesti agencijo.
(2) Sodišče pošlje agenciji kopijo odločbe o uporabi
6. ali 9. člena tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o
delovanju Evropske unije hkrati z vročitvijo strankam.
(3) Sodišče lahko zaprosi agencijo za posredovanje pisnega
mnenja glede uporabe 6. ali 9. člena tega zakona. Agencija lahko z
dovoljenjem sodišča poda svoje mnenje tudi ustno na obravnavi.
(4) Kadar poda Evropska komisija v skladu s tretjim odstavkom
15. člena Uredbe 1/2003/ES pisno mnenje zaradi zagotavljanja skladne
uporabe 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, sodišče
pošlje kopijo pisnega mnenja agenciji in strankam postopka.
(5) Kadar poda agencija v skladu s tretjim odstavkom
15. člena Uredbe 1/2003/ES pisno mnenje do vprašanj uporabe 101. ali
102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ali v skladu s tretjim
odstavkom tega člena pisno mnenje glede uporabe 6. ali 9. člena tega
zakona, sodišče pošlje kopijo pisnega mnenja strankam postopka. Če agencija
poda pisno mnenje do vprašanj uporabe 101. ali 102. člena Pogodbe o
delovanju Evropske unije, agencija pošlje kopijo pisnega mnenja tudi Evropski
komisiji.
(6) Če sodišče zaprosi Evropsko komisijo za mnenje v skladu s
prvim odstavkom 15. člena Uredbe 1/2003/ES, o tem obvesti stranke ter po
prejemu mnenja Evropske komisije pošlje kopijo mnenja agenciji in strankam
postopka.
(7) Agencija ali Evropska komisija lahko pisno mnenje iz
četrtega, petega in prejšnjega odstavka tega člena ter iz tretjega odstavka
62.č člena tega zakona poda kadar koli do izdaje odločbe.
VI.a DEL
NELOJALNA KONKURENCA
63.a člen
(pojem nelojalne konkurence)
(1) Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence.
(2) Nelojalna konkurenca je dejanje podjetja pri nastopanju
na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se
povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim podjetjem.
(3) Kot dejanje nelojalne konkurence po prejšnjem odstavku se
štejejo zlasti:
-
dajanje podatkov o drugem podjetju, če ti škodijo ali utegnejo škoditi
ugledu in poslovanju drugega podjetja;
-
prodaja blaga z označbami ali podatki, ki ustvarjajo ali utegnejo
ustvariti zmedo glede izvora, načina proizvodnje, količine, kakovosti ali
drugih lastnosti blaga;
-
dejanja, usmerjena v prekinitev poslovnega razmerja med drugimi podjetji
ali k preprečevanju ali oteževanju takih razmerij;
-
neupravičeno neizpolnjevanje ali razdiranje pogodb s kakšnim podjetjem,
da bi se sklenila enaka ali podobna pogodba z drugim podjetjem;
-
neupravičena uporaba imena, firme, znamke ali kakšne druge oznake
drugega podjetja, ne glede na to ali je slednje dalo soglasje, če se s tem
ustvari ali utegne ustvariti zmeda na trgu;
-
dajanje ali obljubljanje daril, premoženjske ali drugačne koristi
drugemu podjetju, njegovemu delavcu ali osebi, ki dela za drugo podjetje, da bi
se darovalcu omogočila ugodnost v škodo kakšnega podjetja;
-
nepooblaščena uporaba storitev trgovskega potnika, trgovskega predstavnika
ali zastopnika drugega podjetja;
-
protipravno pridobivanje poslovne tajnosti drugega podjetja ali
neupravičeno izkoriščanje zaupne poslovne tajnosti drugega podjetja.
63.b člen
(pravice prizadetega udeleženca)
(1) Če je z dejanji, ki so po prejšnjem členu tega zakona
nedopustna, komu storjena škoda, sme ta zahtevati odškodnino po pravilih
obligacijskega prava.
(2) Prizadeti udeleženec v prometu blaga ali storitev na trgu
lahko s tožbo v pravdnem postopku zahteva prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence,
uničenje predmetov, s katerimi je bilo storjeno dejanje nelojalne konkurence,
in vzpostavitev prejšnjega stanja, če je to mogoče.
(3) Če je bilo dejanje nelojalne konkurence storjeno s
sredstvi javnega obveščanja ali na podoben način (npr. z letaki, napisi na
javnih krajih) ali je prizadelo veliko udeležencev, lahko prizadeti udeleženec
zahteva tudi objavo sodbe v sredstvih javnega obveščanja.
VII. DEL
OMEJEVANJE TRGA Z OBLASTNIMI AKTI IN DEJANJI
64. člen
(prepoved)
(1) Vlada, državni organi, organi lokalnih skupnosti in
nosilci javnih pooblastil ne smejo omejevati prostega nastopanja podjetij na
trgu.
(2) Za omejevanje prostega nastopanja podjetij na trgu po tem
zakonu se štejejo splošni in posamični akti in dejanja, s katerimi se v
nasprotju z ustavo in zakonom omejujejo svobodna menjava blaga in storitev,
svoboden vstop na trg, svobodno nastopanje na trgu ali s katerimi se kako
drugače preprečuje konkurenca.
65. člen
(omejevanje prostega nastopanja s predpisi)
(1) Pri omejevanju prostega nastopanja podjetij s predpisi se
varstvo interesov podjetij zagotavlja v postopku za presojo skladnosti
predpisov z ustavo in zakoni, če takega varstva ni mogoče zagotoviti v upravnem
sporu.
(2) Za omejevanje prostega nastopanja podjetij na trgu po tem
zakonu se ne štejejo predpisi, s katerimi se v skladu z ustavo zagotavljajo
človekove pravice ter gospodarska in socialna razmerja, zlasti pa predpisi, s
katerimi se določajo:
-
pogoji za promet z blagom in storitvami, ki določajo lastnosti blaga ali
način opravljanja storitev zaradi sanitarnih, veterinarskih, fitopatoloških,
okoljevarstvenih, delovnovarstvenih, tehničnih in podobnih razlogov;
-
ukrepi za nadzorovanje cen v skladu s posebnim zakonom;
-
način poslovanja podjetij zaradi varstva potrošnikov v skladu s posebnim
zakonom;
-
obvezni standardi;
-
obveznost z zakonom določenih podjetij, da opravljajo svojo dejavnost za
uporabnike.
66. člen
(omejevanje prostega nastopanja s posamičnimi akti in
dejanji)
(1) Za omejevanje prostega nastopanja s posamičnimi akti in
dejanji v smislu drugega odstavka 64. člena tega zakona se štejejo zlasti akti
in dejanja, s katerimi se:
-
podjetju onemogoča opravljanje dejavnosti na kakšnem območju ali glede
kakšne vrste dejavnosti, čeprav izpolnjuje z zakonom določene pogoje;
-
neupravičeno zavlačuje postopek za izdajo dovoljenja za opravljanje
dejavnosti ali kakšnega drugega dovoljenja, pomembnega za nastopanje podjetja
na trgu;
-
posredno ali neposredno ustvarja diskriminacija med podjetji glede na
njihov sedež;
-
prepoveduje promet z blagom in storitvami zunaj območja lokalne
skupnosti;
-
določenemu podjetju neutemeljeno zagotavlja privilegiran položaj pri
poslovanju na trgu.
(2) Če zoper akte in dejanja iz prejšnjega odstavka niso
mogoča pravna sredstva v upravnem postopku, lahko prizadeto podjetje začne
upravni spor.
67. člen
(izjemoma dovoljene omejitve)
Ne glede na 65. in 66. člen tega zakona sme vlada predpisati
omejitve na trgu v naslednjih primerih:
-
če nastanejo ali utegnejo nastati zaradi naravne nesreče, epidemij,
izrednih razmer in podobnih razlogov občutne motnje na trgu in pri preskrbi
prebivalstva ali motnje na drugih področjih, če ogrožajo varno in zdravo
življenje prebivalcev in prebivalk (v nadaljnjem besedilu: prebivalec);
-
če nastanejo ali utegnejo nastati občutne motnje na trgu zaradi
pomanjkanja dobrin, nujno potrebnih za proizvodnjo ali predelavo ali za
življenje prebivalcev;
-
če je treba zadovoljiti potrebe po izdelkih, surovinah in
reprodukcijskem materialu, ki so posebno ali strateško pomembni za obrambo
Republike Slovenije.
68. člen
(pogoj za uporabo izjemoma dovoljenih omejitev)
Izjemoma dovoljene omejitve iz prejšnjega člena sme vlada
predpisati le, če razlogov za omejitve ni mogoče odpraviti z ukrepi v
podjetjih, z uvozom ali ukrepi tekoče gospodarske politike.
69. člen
(ukrepi izjemoma dovoljenih omejitev)
(1) Kot omejitve v smislu 67. člena tega zakona sme vlada
predpisati:
-
prepoved prometa z določenim blagom, omejitev prometa s posameznim
blagom glede količine ali kakovosti, določitev posebnih pogojev za promet s
posameznim blagom ali vrstami blaga;
-
obveznost določenih podjetij, da morajo dati v promet določene količine
ali vrste blaga in da ga morajo dati na razpolago ali dobaviti določenim
uporabnikom ali uporabnikom po določenem vrstnem redu;
-
obveznost določenih podjetij, da si morajo ustvariti rezerve in v njih
hraniti določene količine in vrste blaga.
(2) Smiselno enake prepovedi ali obveznosti se lahko
predpišejo za storitve.
(3) Vlada mora omejitev razveljaviti takoj, ko prenehajo
razlogi, zaradi katerih je bila omejitev predpisana, ali ko je mogoče stanje
popraviti z drugačnimi ukrepi.
(4) Če vlada ukrepov ne razveljavi v šestih mesecih, potem ko
jih je sprejela, mora o ukrepih obvestiti državni zbor in mu poročati o
njihovih učinkih.
70. člen
(omilitev škode zaradi izjemnih omejitev)
(1) Če je bila podjetju z ukrepi iz prejšnjega člena
povzročena občutna škoda, mora pristojni državni organ sprejeti ukrepe za njeno
omilitev, tako da posledice predpisanih državnih ukrepov za podjetje niso
občutno nesorazmerne v primerjavi s posledicami, ki so jih v okoliščinah iz 67.
člena tega zakona utrpeli potrošniki, druga podjetja, država ali lokalna
skupnost.
(2) Če je z ukrepi iz prejšnjega člena nastala podjetju
občutno nesorazmerna škoda in niso bili sprejeti ukrepi v skladu s prejšnjim
odstavkom, lahko podjetje zahteva povrnitev te škode od Republike Slovenije.
71. člen
(mnenja agencije)
(1) Da bi se na ozemlju Republike Slovenije zagotovila
učinkovitejša konkurenca, agencija v zadevah, v katerih določbe zakona ali
drugega predpisa povzročajo omejevanje konkurence ali pravilnega delovanja trga
in tega ne upravičuje splošni interes, ter v primerih iz 66. člena tega zakona
pošlje pristojnim organom mnenje o potrebnih ukrepih, s katerimi bi se
odpravilo ali preprečilo omejevanje konkurence.
(2) Agencija objavi, o katerih zadevah je dala mnenje, če je
to primerno zaradi narave in pomena omejevanja.
72. člen
(posvetovanje)
(1) Agencija da mnenje o predlogu zakona ali uredbe, kadar
meni, da je to potrebno, ali kadar to zahteva pristojni državni organ.
(2) Predsednik ali predsednica vlade ali pristojni minister
lahko zahteva od agencije mnenje o predlogu zakona ali uredbe, katerih
neposredni učinek so:
-
določanje količinskih omejitev pri izvajanju dejavnosti ali dostopu do
trga;
-
določanje izključnih pravic na določenih gospodarskih področjih;
-
določanje splošnih pogojev poslovanja.
VIII. DEL
KAZENSKE DOLOČBE
73. člen
(globe pri omejevalnih ravnanjih)
(1) Z globo do deset odstotkov letnega prometa podjetja v
predhodnem poslovnem letu se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik in samostojna podjetnica posameznica (v nadaljnjem
besedilu: samostojni podjetnik posameznik) ter posameznik, ki samostojno
opravlja poklicno dejavnost:
-
če ravna v nasprotju s 6. členom tega zakona ali 101. členom Pogodbe o
delovanju Evropske unije,
-
če v nasprotju z 9. členom tega zakona ali 102. členom Pogodbe o
delovanju Evropske unije zlorabi prevladujoč položaj;
-
če ravna v nasprotju z izvršljivo odločbo, ki jo je agencija izdala na
podlagi 37., 38. ali 39. člena tega zakona.
(2) Z globo od 5.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek
iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika.
(3) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov
posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine protipravno
pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma
njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba pravne osebe ali
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika kaznuje z globo od 15.000
do 30.000 eurov.
74. člen
(globe pri koncentracijah)
(1) Z globo do deset odstotkov letnega prometa v
koncentraciji udeleženega podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini v
predhodnem poslovnem letu se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni
podjetnik posameznik:
-
če agenciji ne priglasi koncentracije, ki je podrejena določbam tega
zakona, ali je ne priglasi v roku iz 43. člena tega zakona;
-
če v nasprotju s 44. členom tega zakona izvršuje pravice ali obveznosti,
ki izhajajo iz koncentracije;
-
če ne izpolni korektivnih ukrepov ali obveznosti, določenih v odločbi o
skladnosti koncentracije s pravili konkurence;
-
če ravna v nasprotju z odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili
konkurence;
-
če ravna v nasprotju z izvršljivo odločbo, ki jo je agencija izdala na
podlagi 53. člena tega zakona.
(2) Z globo od 5.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek
iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika.
(3) Z globo od 3.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek iz
prvega odstavka tega člena fizična oseba, ki že obvladuje najmanj eno podjetje.
(4) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov
posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine protipravno
pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma
njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba pravne osebe ali
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika kaznuje z globo od 15.000
do 30.000 eurov, fizična oseba, ki nadzoruje najmanj eno podjetje, pa z globo
od 10.000 do 15.000 eurov.
75. člen
(zastaranje)
Postopek o prekršku iz 73. in 74. člena tega zakona ni
dopusten, če preteče pet let od dneva, ko je bil prekršek storjen, vendar pa
postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko
časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku.
76. člen
(odpustitev in znižanje globe)
(1) Storilcu, ki je udeležen v kartelu, se globa lahko
odpusti, če izpolni vse naslednje pogoje:
-
v celoti in popolnoma razkrije svojo udeležbo v domnevnem kartelu;
-
kot prvi predloži dokaze, ki po mnenju agencije omogočijo preiskavo v
zvezi z domnevnim kartelom ali ugotovitev kršitve 6. člena tega zakona ali 101.
člena Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z domnevnim kartelom;
-
sodeluje z agencijo med celotnim postopkom;
-
preneha s svojo udeležbo v domnevnem kartelu takoj po začetku
sodelovanja z agencijo v zvezi z odpustitvijo globe, razen če bi bilo po mnenju
agencije to v nasprotju z interesi preiskave, in
-
če storilec ni prisilil drugih k udeležbi v domnevnem kartelu niti jih
ni prisilil k temu, da so v njem udeleženi še naprej.
(2) Storilcu, ki ne izpolni vseh pogojev iz prejšnjega
odstavka in se mu globa ne odpusti, se globa lahko zniža, če izpolni vse
naslednje pogoje:
-
agenciji predloži dokaze o svoji udeležbi v domnevnem kartelu, ki
predstavljajo znatno dodano vrednost glede na dokaze, ki jih agencija že ima;
-
sodeluje z agencijo med celotnim postopkom in
-
preneha s svojo udeležbo v domnevnem kartelu takoj po začetku
sodelovanja z agencijo v zvezi z odpustitvijo ali znižanjem globe, razen če bi
bilo po mnenju agencije to v nasprotju z interesi preiskave.
(3) Storilcu, ki izpolni vse pogoje iz prejšnjega odstavka in
kot prvi predloži dokaze iz prve alineje drugega odstavka tega člena, se globa
lahko zniža za 30 do 50 odstotkov. Storilcu, ki izpolni vse pogoje iz drugega
odstavka tega člena, in kot drugi predloži dokaze iz prve alineje drugega
odstavka tega člena, se globa lahko zniža za 20 do 30 odstotkov. Drugim
storilcem, ki izpolnijo vse pogoje iz drugega odstavka tega člena, in
predložijo dokaze iz prve alineje drugega odstavka tega člena, se globa lahko
zniža za največ 20 odstotkov.
(4) Globa, ki je predpisana v razponu, se ne more znižati pod
mejo, ki je predpisana s tem zakonom.
(5) Postopek odpustitve in znižanja globe iz prejšnjih
odstavkov predpiše vlada z uredbo.
77. člen
(izrek globe)
Agencija lahko v hitrem postopku izreče globo za prekršek v
kateri koli višini v razponu, kot je določena v tem zakonu.
78. člen
(izračun letnega prometa podjetniškega združenja)
Kadar se kršitev podjetniškega združenja nanaša na dejavnost
njegovih članov, se v letni promet podjetniškega združenja v predhodnem
poslovnem letu všteva letni promet vsakega posameznega člana, ki deluje na
trgu, na katerega se kršitev nanaša.
Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence –
ZPOmK-1 (Uradni list RS, št. 36/08) vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»IX. DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
79. člen
(razveljavitev predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
-
Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 56/99,
37/04 in 40/07);
-
Uredba o skupinskih izjemah (Uradni list RS, št. 69/02, 109/02 in 6/03 –
popravek);
-
Uredba o vsebini in zahtevanih elementih obrazca za priglasitev
koncentracije podjetij (Uradni list RS, št. 4/00) in
-
Navodilo o načinu in pogojih določanja upoštevnega trga (Uradni list RS,
št. 83/00).
(2) Predpis iz tretje alineje prejšnjega odstavka se
uporablja do izdaje novega predpisa.
80. člen
(sprememba drugega
predpisa)
Z dnem uveljavitve tega zakona se v petem odstavku 58. člena
Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo in
69/06 – ZOIPub) črta besedilo »ter mnenje organa, pristojnega za varstvo
konkurence«.
81. člen
(dokončanje postopkov,
začetih pred uveljavitvijo zakona)
(1) Postopki presoje koncentracij, ki so se začeli pred
uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v postopkih
presoje koncentracij, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, glede
zadržanja izvrševanja koncentracije uporabljajo določbe 44. in 74. člena tega
zakona. Podjetja, ki so v postopku presoje koncentracije, morajo z dnem
uveljavitve tega zakona prenehati z izvrševanjem koncentracije do izdaje
odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence. Postopki sodnega
varstva zoper sklep, izdan na podlagi 40. člena Zakona o preprečevanju
omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 56/99, 37/04 in 40/07), se ustavijo.
(3) Osebe, na katerih zahtevo je urad začel postopek pred
uveljavitvijo tega zakona, ohranijo položaj stranke.
(4) Postopki sodnega varstva zoper odločbe urada, izdane pred
uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih. Postopki
sodnega varstva zoper sklepe, ki do uveljavitve tega zakona niso končani, se
nadaljujejo po določbah tega zakona.
82. člen
(roki za izdajo
podzakonskih predpisov)
(1) Vlada izda uredbo iz šestega odstavka 43. člena tega
zakona v enem letu od dneva uveljavitve tega zakona.
(2) Minister, pristojen za gospodarstvo, izda pravilnik, ki
določa obliko službene izkaznice ter postopek za njeno izdajo iz tretjega
odstavka 30. člena tega zakona, v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega
zakona.
83. člen
(izkazovanje pri
opravljanju preiskave)
Do izdaje službenih izkaznic iz drugega odstavka
30. člena tega zakona se osebe, zaposlene na uradu, pri opravljanju
preiskave izkazujejo s pisnim pooblastilom direktorja urada.
84. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
preprečevanju omejevanja konkurence – ZPOmK-1A (Uradni list RS, št. 40/09) spreminja 81. člen zakona tako, da
se glasi:
»81. člen
(dokončanje postopkov,
začetih pred uveljavitvijo zakona)
(1) Postopki presoje koncentracij, ki so se začeli pred
uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v postopkih
presoje koncentracij, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, glede
zadržanja izvrševanja koncentracije uporabljajo določbe 44., petega odstavka
45. in 74. člena tega zakona. Podjetja, ki so v postopku presoje koncentracije,
morajo z dnem uveljavitve tega zakona prenehati z izvrševanjem koncentracije do
izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence. Postopki
sodnega varstva zoper sklep, izdan na podlagi 40. člena Zakona o preprečevanju
omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 56/99, 37/04 in 40/07), se ustavijo.
(3) Osebe, na katerih zahtevo je urad začel postopek pred
uveljavitvijo tega zakona, ohranijo položaj stranke.
(4) Postopki sodnega varstva zoper odločbe urada, izdane pred
uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih. Postopki
sodnega varstva zoper sklepe, ki do uveljavitve tega zakona niso končani, se
nadaljujejo po določbah tega zakona.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19. člen
Vlada Republike Slovenije izda uredbo iz petega odstavka 76.
člena zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
20. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
preprečevanju omejevanja konkurence – ZPOmK-1B (Uradni list RS, št. 26/11) spreminja 81. člen zakona tako, da
se glasi:
»81. člen
(dokončanje postopkov,
začetih pred uveljavitvijo zakona)
(1) Postopki presoje koncentracij, ki so se začeli pred
uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v postopkih
presoje koncentracij, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, glede
zadržanja izvrševanja koncentracije uporabljajo določbe 44., petega odstavka
45. in 74. člena tega zakona. Podjetja, ki so v postopku presoje koncentracije,
morajo z dnem uveljavitve tega zakona prenehati z izvrševanjem koncentracije do
izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence. Postopki
sodnega varstva zoper sklep, izdan na podlagi 40. člena Zakona o preprečevanju
omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 56/99, 37/04 in 40/07), se ustavijo.
(3) Osebe, na katerih zahtevo je agencija začela postopek
pred uveljavitvijo tega zakona, ohranijo položaj stranke.
(4) Postopki sodnega varstva zoper odločbe agencije, izdane
pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih. Postopki
sodnega varstva zoper sklepe, ki do uveljavitve tega zakona niso končani, se
nadaljujejo po določbah tega zakona.«;
spreminja 83. člen zakona tako, da se glasi:
»83. člen
(izkazovanje pri opravljanju
preiskave)
Do izdaje službenih izkaznic iz drugega odstavka
30. člena tega zakona se osebe, zaposlene na agenciji, pri opravljanju
preiskave izkazujejo s pisnim pooblastilom direktorja agencije.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
9. člen
(ustanovitev agencije)
(1) Vlada v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejme
akt o ustanovitvi agencije.
(2) Člani sveta agencije in člani komisije za varstvo
konkurence morajo biti imenovani najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi
tega zakona. Prve tri člane komisije za varstvo konkurence izmed zaposlenih v
agenciji, ki delajo na področju varstva konkurence, imenuje državni zbor na
predlog vlade izmed zaposlenih v Uradu Republike Slovenije za varstvo
konkurence (v nadaljnjem besedilu: urad).
(3) Vlada mora vložiti predlog za vpis agencije v sodni
register v enem mesecu po imenovanju članov sveta agencije in članov komisije
za varstvo konkurence.
(4) Prvo konstitutivno sejo sveta agencije skliče najstarejši
član najpozneje v enem mesecu po vpisu agencije v sodni register. Svet agencije
na svoji konstitutivni seji:
-
sprejme vse akte, ki so potrebni za delovanje agencije, zlasti pa
poslovnik, ki ureja notranjo organizacijo in poslovanje, ter akt o organizaciji
in sistemizaciji delovnih mest v agenciji, in
-
predlaga javni natečaj za direktorja agencije, ki se objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
10. člen
(vršilec dolžnosti
direktorja agencije)
Do imenovanja direktorja agencije vlada imenuje vršilca
dolžnosti direktorja agencije, ki mora izpolnjevati pogoje za imenovanje
direktorja agencije. Pogodbo o zaposlitvi vršilec dolžnosti direktorja agencije
sklene z vlado.
11. člen
(sredstva za začetek dela
agencije)
(1) Vlada zagotovi agenciji potrebne prostore, opremo in sredstva
za začetek dela s prenosom osnovnih sredstev in druge potrebne opreme ter
denarnih sredstev za začetek izvajanja nalog in pristojnosti iz urada v
upravljanje agenciji oziroma na drug ustrezen način.
(2) Sredstva, potrebna za delo agencije, se zagotovijo iz
proračuna Republike Slovenije.
12. člen
(prenos nalog in
pristojnosti)
(1) Do začetka dela agencije opravlja naloge in pristojnosti
organa, pristojnega za varstvo konkurence, urad po dosedanjih predpisih.
(2) Z dnem začetka dela agencije se na agencijo prenesejo
zakonsko določene naloge in pristojnosti urada, ki z dnem začetka dela agencije
preneha kot organ v sestavi ministrstva.
13. člen
(začetek delovanja
agencije)
Agencija začne delovati 1. januarja 2012.
14. člen
(prevzem zaposlenih)
Agencija za opravljanje svojih nalog prevzame vse javne
uslužbence, ki so na dan prenehanja urada zaposleni v uradu.
15. člen
(prevzem zadev, arhivov,
evidenc in pogodb ter način odločanja do imenovanja komisije za varstvo
konkurence)
(1) Agencija prevzame vse nedokončane zadeve, arhive in
evidence, ki jih vodi urad.
(2) Do imenovanja vseh članov komisije za varstvo konkurence
vodi agencija upravne postopke in postopke o prekrških v skladu s 13. členom
Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/08 in
40/09), tako, da odloča v senatu za odločanje, ki ga sestavljajo direktor
agencije kot predsednik senata in dve osebi, zaposleni v agenciji, ki ju določi
direktor agencije.
(3) Agencija prevzame vse pravice in obveznosti iz pogodb, ki
jih je urad sklenil s tretjimi osebami.
16. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence –
ZPOmK-1C (Uradni list RS, št. 87/11) spreminja 10. člen Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence –
ZPOmK-1B (Uradni list RS, št. 26/11) tako, da se glasi:
»10. člen
(vršilec dolžnosti
direktorja agencije)
Do imenovanja direktorja agencije vlada za vršilca dolžnosti
direktorja agencije imenuje dosedanjega direktorja urada.«;
spreminja 13. člen Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence – ZPOmK-1B (Uradni
list RS, št. 26/11) tako, da se glasi:
»13. člen
(začetek delovanja
agencije)
(1) Agencija začne delovati 1. januarja 2012.
(2) Če agencija ne prične z delom v roku iz prejšnjega
odstavka, začne z delovanjem naslednji dan po vpisu v sodni register.«;
spreminja 15. člen Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence – ZPOmK-1B (Uradni
list RS, št. 26/11) tako, da se glasi:
»15. člen
(prevzem zadev, arhivov,
evidenc in pogodb ter način odločanja do imenovanja komisije za varstvo
konkurence)
(1) Agencija prevzame vse nedokončane zadeve, arhive in
evidence, ki jih vodi urad.
(2) Agencija prevzame vse pravice in obveznosti iz pogodb, ki
jih je urad sklenil s tretjimi osebami.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
preprečevanju omejevanja konkurence – ZPOmK-1D (Uradni list RS, št. 57/12) spreminja 9. člen Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence –
ZPOmK-1B (Uradni list RS, št. 26/11) tako, da se glasi:
»9. člen
(ustanovitev agencije)
(1) Vlada v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejme
akt o ustanovitvi agencije.«;
črta 10. člen Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence – ZPOmK-1B (Uradni
list RS, št. 26/11):
»10. člen
(črtan)«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22. člen
(vršilec dolžnosti
direktorja)
Do imenovanja direktorja agencije dolžnosti direktorja
agencije opravlja dosedanji direktor urada. Za sklenitev pogodbe o zaposlitvi z
vršilcem dolžnosti direktorja agencije vlada pooblasti ministra, pristojnega za
varstvo konkurence.
23. člen
(1) Vlada mora najkasneje v roku treh mesecev po uveljavitvi
tega zakona uskladiti Sklep o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za
varstvo konkurence (Uradni list RS, št. 61/11 in 105/11) z določbami tega
zakona.
(2) Članom sveta agencije in članom komisije za varstvo
konkurence, ki so bili imenovani na podlagi Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 26/11),
preneha mandat z dnem uveljavitve tega zakona.
(3) Člani sveta morajo biti imenovani najpozneje v šestih
mesecih po uveljavitvi tega zakona. V prvi svet so lahko imenovani člani tudi
izmed javnih uslužbencev, zaposlenih v Uradu Republike Slovenije za varstvo
konkurence.
(4) Vlada mora vložiti predlog za vpis agencije v sodni
register v enem mesecu po imenovanju sveta.
(5) Prvo konstitutivno sejo sveta skliče najstarejši član
najpozneje en mesec po vpisu agencije v sodni register. Svet na svoji
konstitutivni seji sprejme vse akte, ki so potrebni za delovanje agencije.
24. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Odločba o ugotovitvi protiustavnosti prvega
stavka prvega odstavka 28. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence.
Odločba o ugotovitvi, da členi 54, 56, 57, 59 in 61 Zakona o preprečevanju
omejevanja konkurence niso v neskladju z Ustavo (Uradni list RS, št. 39/13), določa:
»1. Prvi stavek prvega odstavka 28. člena Zakona o
preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/08, 40/09, 26/11, 87/11
in 57/12) je v neskladju z Ustavo.
2. Državni zbor Republike Slovenije mora protiustavnost iz
prejšnje točke odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu
Republike Slovenije.
3. Do odprave ugotovljene protiustavnosti se uporablja prvi
stavek prvega odstavka 28. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence.
4. Členi 54, 56, 57, 59 in 61 Zakona o preprečevanju
omejevanja konkurence niso v neskladju z Ustavo.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
sodiščih – ZS-K (Uradni list RS, št. 63/13) vsebuje naslednjo končno določbo:
»50. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
preprečevanju omejevanja konkurence – ZPOmK-1E (Uradni list RS, št. 33/14) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
13. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja
konkurence – ZPOmK-1F (Uradni list RS, št. 76/15) vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
4. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o
varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93, 56/99 – ZPOmK in 110/02 –
ZVPot-A).
(2) Postopki, ki so se začeli na podlagi 28. člena Zakona o
varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93, 56/99 – ZPOmK in 110/02 –
ZVPot-A) pred uveljavitvijo tega zakona, se ustavijo.
(3) Postopki, ki so se začeli na podlagi 26. in 27. člena
Zakona o varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93, 56/99 – ZPOmK in 110/02
– ZVPot-A), se dokončajo po dosedanjih predpisih.
5. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
preprečevanju omejevanja konkurence – ZPOmK-1G (Uradni list RS, št. 23/17) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
12. člen
Agencija predloži letno poročilo in zaključni račun za leto
2016 v skladu z dosedanjimi predpisi.
13. člen
(1) Določbe 62.a, 62.c, 62.č, 62.d, 62.e, 62.f členov ter
četrti odstavek 62.l člena zakona se uporabljajo v odškodninskem postopku
zaradi kršitev konkurenčnega prava, ki se je začel po 26. decembru 2014 in
na prvi stopnji še ni bila izdana odločba, s katero se je postopek pred
sodiščem prve stopnje končal.
(2) Določbe 62.a, 62.c, 62.č, 62.d, 62.e, 62.f členov ter
četrti odstavek 62.l člena zakona se uporabljajo v odškodninskem postopku
zaradi kršitev konkurenčnega prava, če je bila tožba vložena po
26. decembru 2014 in je bila odločba, s katero se je postopek pred
sodiščem prve stopnje končal, razveljavljena.
(3) Določbe 62.a, 62.c, 62.č, 62.d, 62.e, 62.f členov ter
četrti odstavek 62.l člena zakona se ne uporabljajo v odškodninskem postopku
zaradi kršitev konkurenčnega prava, če je bila tožba vložena pred
26. decembrom 2014 in je bila odločba, s katero se je postopek pred
sodiščem prve stopnje končal, razveljavljena po 26. decembru 2014.
(4) Če je bila pred 26. decembrom 2014 v odškodninskem
postopku zaradi kršitev konkurenčnega prava na prvi stopnji izdana odločba, s
katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, se določbe 62.a, 62.c,
62.č, 62.d, 62.e, 62.f členov ter četrti odstavek 62.l člena zakona ne
uporabljajo in se nadaljuje po dosedanjih predpisih.
14. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.