Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o
sodiščih obsega:
-
Zakon o
sodiščih (Uradni list
RS, št. 19/94 z dne 13. 4. 1994),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih (Uradni list
RS, št. 45/95 z dne 4. 8. 1995),
-
Zakon o pravdnem postopku – ZPP (Uradni list RS, št. 26/99 z dne 15. 4. 1999),
-
Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o sodiščih – ZS-B (Uradni list RS, št.
38/99 z dne 21. 5. 1999),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih – ZS-C (Uradni list RS, št.
28/00 z dne 30. 3. 2000),
-
Pomorski zakonik –
PZ (Uradni list RS, št. 26/01 z dne 12. 4. 2001),
-
Zakon o javnih uslužbencih – ZJU (Uradni list RS, št. 56/02 z dne 28. 6. 2002),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih – ZZZDR-C
(Uradni list RS, št. 16/04 z dne 20. 2. 2004),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih – ZS-D (Uradni list RS, št.
73/04 z dne 5. 7. 2004),
-
Zakon o sodiščih
– uradno prečiščeno besedilo – ZS-UPB1 (Uradni list RS, št. 23/05 z dne 10. 3. 2005),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih – ZS-E (Uradni list RS, št.
72/05 z dne 29. 7. 2005),
-
Zakon o sodiščih
– uradno prečiščeno besedilo – ZS-UPB2 (Uradni list RS, št. 100/05 z dne 10. 11. 2005),
-
Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – ZVPSBNO (Uradni list RS, št.
49/06 z dne 12. 5. 2006),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih – ZS-F (Uradni list RS, št.
127/06 z dne 7. 12. 2006),
-
Zakon o sodiščih
– uradno prečiščeno besedilo – ZS-UPB3 (Uradni list RS, št. 27/07 z dne 26. 3. 2007),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih – ZS-G (Uradni list RS, št.
67/07 z dne 27. 7. 2007),
-
Zakon o sodiščih
– uradno prečiščeno besedilo – ZS-UPB4 (Uradni list RS, št. 94/07 z dne 16. 10. 2007),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih – ZS-H (Uradni list RS, št.
45/08 z dne 9. 5. 2008).
ZAKON
o sodiščih (ZS)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 17)
PRVI DEL
1. poglavje: Temeljne določbe
1. člen
Sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo
sodniki na sodiščih, ustanovljenih s tem ali z drugim zakonom.
Določbe prvega dela tega zakona veljajo za
vsa sodišča v Republiki Sloveniji, razen za ustavno sodišče.
2. člen
Pravnomočno odločbo sodne oblasti mora
spoštovati vsaka fizična in pravna oseba v Republiki Sloveniji.
Odločbe sodne oblasti vežejo sodišča in vse
druge državne organe Republike Slovenije.
Imuniteto pred sodno oblastjo določajo
ustava in pravila mednarodnega prava.
Izvršitve odločbe sodišča ne more ovirati
odločba drugega državnega organa.
3. člen
Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije
vezan na ustavo in zakon. V skladu z ustavo je vezan tudi na splošna načela mednarodnega
prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe.
Če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na
temelju veljavnih predpisov, upošteva sodnik predpise, ki urejajo podobne
primere. Če je rešitev zadeve kljub temu pravno dvomljiva, odloči v skladu s
splošnimi načeli pravnega reda v državi. Pri tem ravna v skladu s pravnim
izročilom in z utrjenimi spoznanji pravne vede.
Sodnik ravna vselej tako, kot bi imel pred
seboj nedoločeno število primerov iste vrste.
Sodniki morajo o pravicah in dolžnostih ter
o obtožbah odločati brez nepotrebnega odlašanja, neodvisno in nepristransko.
4. člen
Sredstva za delo sodišč se zagotavljajo v
proračunu Republike Slovenije.
Plače sodnikov določa zakon.
5. člen
Sodišča poslujejo v slovenskem jeziku.
Na območjih, kjer živita avtohtoni
italijanska in madžarska narodna skupnost, sodišča poslujejo tudi v
italijanskem oziroma madžarskem jeziku, če stranka, ki živi na tem območju,
uporablja italijanski oziroma madžarski jezik.
Kadar sodišče višje stopnje odloča o
pravnih sredstvih v zadevah, v katerih je sodišče nižje stopnje vodilo postopek
tudi v italijanskem oziroma
madžarskem jeziku, izda odločbo tudi v prevodu v italijanski oziroma madžarski
jezik.
Če sodišče višje stopnje pri odločanju po
prejšnjem odstavku opravi obravnavo ali sejo senata, na kateri so navzoče
stranke, uporablja določbe drugega odstavka tega člena.
Stroške, povezane z uporabo jezika
pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti pred sodišči, krije Republika
Slovenija.
6. člen
Poslovanje sodišč urejata zakon in sodni
red.
7. člen
Poslovanje sodišča vodi predsednik sodišča.
Za predsednika sodišča je lahko imenovan samo sodnik.
8. člen
Državljani, ki so udeleženi pri izvajanju
sodne oblasti, so v okvirih, ki jih določa zakon, v svojih pravicah in dolžnostih
izenačeni s sodniki.
Udeležba pri izvajanju sodne oblasti je
častna.
9. člen
Pooblastila in dolžnosti sodnega osebja, ki
sodeluje pri izvajanju sodne oblasti, določa zakon.
Posebne dolžnosti ostalega sodnega osebja
določa sodni red.
Kolikor ni drugače določeno, se predpisi,
ki urejajo položaj in pravice delavcev v državnih organih, smiselno uporabljajo
tudi za sodno osebje.
10. člen
Za zadeve pravosodne uprave je pristojno
ministrstvo, pristojno za pravosodje.
11. člen
Sodišče višje stopnje lahko pri odločanju
na podlagi vloženega pravnega sredstva usmerja pravno mnenje sodišča nižje
stopnje v okvirih, ki jih določa procesni zakon.
Sodnik je pri uporabi prava neodvisen tudi
v razmerju do sodišča višje stopnje, ki je v konkretni zadevi že izrazilo svoje
pravno mnenje.
12. člen
Sodišče višje stopnje lahko zahteva od
sodišča nižje stopnje na svojem območju podatke v zvezi z uporabo zakona,
podatke o problemih, ki se pojavljajo pri sojenju, in
druge podatke, potrebne za proučitev posameznih vprašanj, ki se pojavljajo pri
njihovem delu.
Sodišče višje stopnje sme zaradi izvajanja
nalog iz prejšnjega odstavka pregledati delo sodišča nižje stopnje na svojem
območju.
V okviru izvajanja nalog iz prvega in
drugega odstavka tega člena sme predsednik sodišča višje stopnje, v posebnih
primerih pa tudi predsednik sodišča pred katerim se zadeva obravnava, zahtevati
podatke v zvezi z uporabo zakona in pregledovati spise v zadevah, v katerih je
že bilo pravnomočno odločeno, v drugih pa le izjemoma, če je to potrebno zaradi
izvajanja pooblastil po tem zakonu.
13. člen
V zadevah iz sodne pristojnosti si dajejo
sodišča medsebojno pravno pomoč. Drugim državnim organom oziroma nosilcem
javnih pooblastil dajejo sodišča pomoč z dajanjem podatkov, spisov in listin na
vpogled, kadar zakon tako določa.
Sodišče je po uradni dolžnosti dolžno pridobiti
za sodni postopek potrebne sodbe sodišč in odločbe upravnih organov, katere
navajajo oziroma katerih pridobitev predlagajo stranke sodnih postopkov in se
nanašajo nanje oziroma na njihovo zadevo. Državni organi in nosilci javnih
pooblastil so dolžni dajati sodiščem pri izvajanju njihovih funkcij zahtevano
pomoč, ki je brezplačna, razen, če zakon določa drugače.
Upravljavci uradnih evidenc, registrov in
javnih knjig ter drugih varovanih podatkov, ki jih sodišče potrebuje za
ugotovitev ali presojo dejstev v zvezi z vodenjem postopkov ali za odločanje v
postopkih iz pristojnosti sodišč, morajo sodiščem brezplačno in v najkrajšem
možnem roku posredovati zahtevane podatke. Če se ti podatki vodijo v
informatizirani obliki in je zagotovljena tehnična izvedljivost neposrednega
elektronskega dostopa do teh podatkov, imajo sodišča pravico do neposrednega in
brezplačnega elektronskega dostopa do njih, ki ga vključno z omogočanjem
njihovega ustreznega prenosa podatkov zagotovi upravljavec evidenc, registrov
ali javnih knjig.
Sodnik, ali po pooblastilu sodnika ali
predsednika sodišča drugo sodno osebje, v zahtevi za posredovanje podatkov ali
ob neposrednem dostopu do podatkov iz prejšnjega odstavka navede, katere
podatke zahteva, osebno ime in rojstni dan ali enotno matično številko (EMŠO)
ali naslov prebivališča stranke ali drugih oseb, katerih podatke sodišče
zahteva ter enoznačno številko zadeve sodišča, po potrebi pa tudi primeren rok,
v katerem naj bi bili zahtevani podatki posredovani sodišču.
Informacijski sistem sodišča se lahko za namene
ugotovitve ali presoje dejstev v zvezi z vodenjem postopkov ali za odločanje v
postopkih iz pristojnosti sodišč, poveže z uradnimi evidencami in javnimi
knjigami, ki so sodišču potrebna za ugotovitev ali presojo dejstev v zvezi z
vodenjem postopkov ali za odločanje v postopkih iz pristojnosti sodišč.
Povezovanje se izvede z enotno matično številko (EMŠO) ali davčno številko
stranke ali naslovom prebivališča stranke ali drugimi podatki, ki v povezavi z
osebnim imenom stranke zagotavljajo enoznačno identifikacijo osebe, katere
podatek se zahteva. Pri povezovanju se smiselno uporablja prejšnji odstavek.
1.a poglavje: Vrstni red reševanja zadev
13.a člen
Sodnik obravnava prednostne zadeve, ki so
kot take določene z zakonom.
Sodnik pri določitvi vrstnega reda
obravnavanja drugih zadev lahko upošteva, poleg časa pripada zadeve na sodišče,
tudi vrsto, naravo in pomen zadeve.
2. poglavje: Zakoniti sodnik
14. člen
Sodnik izvaja sodno oblast na enem ali več
pravnih področjih, na katero oziroma katera je pred začetkom koledarskega leta
razporejen z letnim razporedom dela.
15. člen
Na posameznem pravnem področju, na katero
sta razporejena dva ali več sodnikov, se zadeve dodeljujejo posameznim sodnikom
po dnevnem zaporedju vložitve začetnega procesnega akta, upoštevaje abecedni
red začetnic priimkov sodnikov.
Če je na isti dan vloženih več začetnih
procesnih aktov na istem pravnem področju ali pri vnaprej določenih vrstah
zadev v okviru istega pravnega področja, se zadeve najprej razvrstijo po
abecednem redu začetnic priimkov oziroma imen strank oziroma udeležencev, zoper
katere je vložen procesni akt.
Zadeve, v katerih višja sodišča in Vrhovno
sodišče Republike Slovenije odločajo o rednem ali izrednem pravnem sredstvu, se
sodnikom dodeljujejo po dnevnem zaporedju prispelih spisov, upoštevaje abecedni
red začetnic priimkov sodnikov.
Zadeve se po pravilih iz prejšnjih odstavkov
sodnikom dodeljujejo takoj po zaporedju vložitve začetnega procesnega akta
oziroma prispelih spisov, lahko pa tudi kasneje, na način, vnaprej določen s
sodnim redom.
16. člen
Na način, določen v prejšnjem členu, se
dodeljujejo tudi zadeve, v katerih je sodnik po prevzemu zadeve izločen ali
katerih ne more pravočasno obravnavati zaradi daljše odsotnosti.
17. člen
Sodni red določa podrobnejša pravila za
dodeljevanje zadev.
S sodnim redom se podrobneje predpišejo
zlasti pravila o dodeljevanju zadev v primerih, ko je več začetnih procesnih
aktov vloženih zoper isto stranko, v primerih, ko je na isti dan ali v krajšem
časovnem obdobju vloženih večje število začetnih procesnih aktov z bistveno
enakim dejanskim in pravnim stanjem, v primerih, ko je zaradi obremenjenosti
treba sodniku začasno ustaviti dodelitev novih zadev, in v drugih podobnih
primerih ter pravila o načinu in vrstnem redu vabljenja sodnikov porotnikov
zaradi udeležbe pri sojenju.
17.a člen
Na oglasni deski sodišča (v nadaljnjem
besedilu: sodna deska) se zaradi zagotavljanja javnosti
sojenja, izpolnjevanja obveznosti iz drugih zakonov ter obveščanja javnosti in
medijev objavi:
-
razporeditev sodnikov po določbi 14. člena tega zakona;
-
pravila dodeljevanja zadev po določbah tega poglavja in sodnega reda;
-
razpored obravnav ter sej, o katerih se obveščajo stranke in pri katerih
javnost po zakonu ali odločitvi sodišča ni izključena;
-
druga sodna pisanja in razporedi narokov, za katere tako določa zakon;
-
druge podatke, za katere tako določa zakon ali sodni red.
Razpored obravnav ter sej, o katerih se
obveščajo stranke in pri katerih javnost po zakonu ali odločitvi sodišča ni
izključena, obsega:
-
opravilno številko in vrsto zadeve;
-
datum in uro začetka obravnave ali seje, o katerih se obveščajo stranke;
-
podatek o kraju in prostoru, kjer se bo opravila obravnava ali seja, o
kateri se obveščajo stranke;
-
osebno ime sodnika ali predsednika senata, ki obravnava zadevo;
-
osebno ime stranke v postopku.
Podrobnejša pravila za objavo podatkov na
sodni deski se določijo v sodnem redu.
Sodna deska je deska primerne velikosti,
pritrjena na steno sodišča, ki je dostopna javnosti. Podatki na njej se lahko
objavijo tudi v elektronski obliki na način, ki zagotavlja dostop javnosti.
Če se podatki, objavljeni na sodni deski in
v elektronski obliki razlikujejo, se šteje, da so pravilni podatki, objavljeni
na sodni deski.
Kjer drug zakon ali podzakonski predpis
uporablja izraza »oglasna deska« oziroma »deska«, če se nanašata na sodno
desko, pomenita sodno desko.
17.b člen
Sodišča zagotavljajo javnost obravnavanja
sodnih zadev po določbah tega zakona in drugih predpisov, ki urejajo postopke
pred sodišči.
3. poglavje: Sodni svet
18. člen
Člani sodnega sveta se izvolijo za dobo šestih
let in po poteku te dobe ne morejo biti takoj ponovno izvoljeni.
Vsaka tri leta se izvolijo dva ali trije člani
sodnega sveta, ki jih izvoli državni zbor ter trije člani sodnega sveta, ki jih
izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo.
Članu sodnega sveta, ki postane član sodnega
sveta zaradi predčasnega prenehanja mandata prejšnjega člana, poteče mandat z
iztekom dobe za katero je bil izvoljen član sodnega sveta, ki mu je mandat
predčasno prenehal.
19. člen
Predsednika sodnega sveta izvolijo člani z
dvotretjinsko večino glasov s tajnim glasovanjem.
20. člen
Volitve članov sodnega sveta razpiše predsednik
državnega zbora najmanj tri mesece pred iztekom mandata članov sodnega sveta.
Če je treba zaradi predčasnega prenehanja
mandata (2. do 4. točka prvega odstavka 27. člena) razpisati nadomestne
volitve, jih predsednik državnega zbora razpiše najkasneje v enem mesecu po
prenehanju mandata člana sodnega sveta.
Od razpisa volitev do dneva glasovanja mora
poteči najmanj petdeset dni.
Kandidatna lista za člane sodnega sveta, ki
jih predlaga predsednik republike, mora biti državnemu zboru predložena najkasneje
dvajset dni pred dnevom glasovanja.
21. člen
Na kandidatni listi za izvolitev članov
sodnega sveta, ki jih državni zbor voli na predlog predsednika republike, mora
biti predlagano število kandidatov večje od števila članov, ki se jih voli,
vendar največ dvakrat tolikšno, kot je število članov, ki se jih voli.
Volitve so tajne.
22. člen
Volitve članov sodnega sveta iz vrst
sodnikov so neposredne in tajne.
Pravico voliti imajo vsi sodniki, ki na dan
volitev opravljajo sodniško funkcijo in so vpisani v sodniški volilni imenik, ki
vsebuje ime in priimek sodnika ter sodišče, na katerem dela.
Po enega člana sodnega sveta volijo
sodniki, ki opravljajo sodniško funkcijo na Vrhovnem sodišču Republike
Slovenije, na sodiščih položaja višjega sodišča, na sodiščih položaja okrožnega
sodišča in na okrajnih sodiščih. Dva člana sodnega sveta volijo vsi sodniki iz
prejšnjega odstavka.
Za člana sodnega sveta je lahko izvoljen
vsak sodnik.
Pri kandidiranju članov sodnega sveta je
treba upoštevati enakomerno zastopanost članov z območij vseh višjih sodišč v
Republiki Sloveniji.
23. člen
Sodniški volilni imenik (v nadaljnjem
besedilu: imenik) iz drugega odstavka prejšnjega člena vodi ministrstvo,
pristojno za pravosodje. Podatki za imenik se povzamejo iz centralne kadrovske
evidence oziroma iz aktov o imenovanju.
Najpozneje deset dni po razpisu volitev
ministrstvo, pristojno za pravosodje, pošlje imenik sodiščem.
Sodnik ima pravico vpogleda v imenik in
pravico pisno zahtevati popravek, če sam ali kdo drug ni vpisan v imenik
oziroma je vpisan kdo, ki po določbah tega zakona nima pravice voliti, ali če
so napačno vpisani osebni podatki. Popravek lahko zahteva najmanj tri dni pred
volitvami.
Če je zahteva za popravo imenika
utemeljena, ministrstvo imenik popravi, če meni da ni utemeljena, pa mora v
dveh dneh od prejema zahteve za popravo imenika izdati zavrnilno odločbo.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je
dovoljeno sprožiti upravni spor pred pristojnim sodiščem v 24 urah po vročitvi
odločbe. Sodišče mora odločiti v nadaljnjih oseminštiridesetih urah.
24. člen
Na vsaki kandidatni listi za člana sodnega
sveta iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona mora biti večje število
kandidatov, kot je število članov, ki se jih voli, vendar največ štirikrat
tolikšno, kot je število članov, ki se jih voli.
Kandidate za člane sodnega sveta predlagajo
sodniki pisno ali na sodniških zborih. Na kandidatno listo se uvrstijo
kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije sodniki. Če je število kandidatov
večje, kot določa prejšnji odstavek, se uvrstijo na kandidatno listo tisti
kandidati, ki jih je predlagalo največ sodnikov.
Kandidatne liste potrdi in objavi volilna
komisija najmanj petnajst dni pred dnevom glasovanja.
25. člen
Volitve se opravijo na vseh sodiščih,
katerih sodniki volijo člana sodnega sveta, na isti dan.
Za glasovanje na voliščih se smiselno
uporabljajo določbe IX. poglavja zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list
RS, št. 44/92), kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
Glasuje se osebno z glasovnico, na kateri
se obkroži ime sodnika, katerega se voli.
Izvoljen je sodnik, ki je prejel največ
glasov. Če sta dva kandidata ali več kandidatov prejela enako največje število
glasov, se volitve glede njih ponovijo.
Če članu sodnega sveta iz vrst sodnikov
predčasno preneha mandat po 2. ali 3. točki prvega odstavka 27. člena tega
zakona, postane član sodnega sveta iz vrst sodnikov za preostanek mandatne dobe
tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil
izvoljen član sodnega sveta, ki mu je prenehal mandat. Če kandidat v osmih dneh
od poziva za sprejem mandata ne sporoči, da mandat sprejema, se ta pravica
prenese na naslednjega kandidata.
Če na listi oziroma seznamu iz prejšnjega člena
ni naslednjega kandidata, se opravijo nadomestne volitve. Nadomestne volitve se
opravijo po določbah tega zakona, ki veljajo za splošne volitve, če ni v tem
poglavju drugače določeno.
26. člen
Volitve članov sodnega sveta iz vrst
sodnikov vodi volilna komisija, ki jo imenuje sodni svet.
Volilna komisija ima predsednika in štiri
člane ter njihove namestnike. Za predsednika in namestnika predsednika volilne
komisije se imenuje sodnik vrhovnega sodišča.
Volitve se opravljajo na voliščih. Volišča
so na sedežih okrožnih sodišč in na sedežu Vrhovnega sodišča Republike
Slovenije. Na sedežih okrožnih sodišč volijo vsi sodniki, razen sodnikov
vrhovnega sodišča.
Delo na voliščih opravljajo tričlanski
volilni odbori, ki jih imenuje volilna komisija. Predsednik volilnega odbora je
sodnik višjega sodišča. Predsednik volilnega odbora pri Vrhovnem sodišču
Republike Slovenije je sodnik tega sodišča.
Volilna komisija določi obrazce za izvedbo
volitev po določbah tega člena ter enotne standarde za volilni material in
druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil.
27. člen
Članu sodnega sveta preneha mandat:
1.
s potekom dobe, za katero je izvoljen;
2.
z odstopom;
3.
članu, ki je sodnik, s prenehanjem ali razrešitvijo sodniške funkcije;
4.
članu, ki ni sodnik, če postane trajno nesposoben za opravljanje svoje
funkcije ali če izgubi status, v zvezi s katerim je bil izvoljen.
Član sodnega sveta, ki mu je prenehal
mandat po 1. točki prejšnjega odstavka, opravlja pravice in dolžnosti člana
sodnega sveta do izvolitve novega člana.
Članu sodnega sveta preneha mandat po 2.
točki prvega odstavka tega člena z dnem, ko sodni svet prejme njegovo pisno
izjavo o odstopu, po 4. točki pa, ko ga državni zbor razreši.
V primerih iz prejšnjega odstavka sodni
svet nemudoma obvesti predsednika državnega zbora, če je odstopil oziroma je
bil razrešen član sodnega sveta, ki ga voli državni zbor, pa tudi predsednika
republike.
28. člen
Sodni svet ima naslednje pristojnosti:
-
predlaga državnemu zboru kandidate za izvolitev v sodniško funkcijo;
-
predlaga državnemu zboru razrešitev sodnika;
-
odloča o nezdružljivosti sodniške funkcije;
-
daje mnenje k predlogu proračuna za sodišča in mnenje državnemu zboru o
zakonih, ki urejajo položaj, pravice in dolžnosti sodnikov ter osebja sodišč;
-
sprejme merila za najmanjši pričakovani obseg in merila za kakovost dela
sodnikov za oceno sodniške službe, pri čemer upošteva zlasti vrsto in težo
zadev, način rešitve ter sodelovanje strokovnih sodelavcev, sodniških
pomočnikov in drugega sodnega osebja, na območjih, kjer živita avtohtoni
italijanska in madžarska narodna skupnost, pa tudi vodenje dvojezičnih postopkov;
-
obravnava in odloča o utemeljenosti pritožbe sodnika, ki meni, da je
bila kršena njegova zakonska pravica, kršen njegov neodvisni položaj ali
neodvisnost sodstva,
-
opravlja druge zadeve, če zakon tako določa.
Sodni svet odloča o predlogih za izvolitev
sodnikov, o imenovanjih in napredovanjih sodnikov, o uvrstitvah v plačni
razred, o predlogih za razrešitev sodnikov, o merilih za najmanjši pričakovani
obseg in o merilih za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe z
dvotretjinsko večino vseh članov, če zakon ne določa drugače.
Na podlagi akta o sistemizaciji sodniških
mest sodni svet spremlja, ugotavlja in analizira učinkovitost dela sodnikov in
sodišč, o čemer vodi letno evidenco ter najmanj enkrat letno obvešča Vrhovno
sodišče Republike Slovenije in ministrstvo, pristojno za pravosodje.
Evidenca učinkovitosti dela sodišč zajema
naslednje podatke: naziv sodišča, pripad zadev, rešene zadeve, nerešene zadeve
in skupno število zadev v delu v določenem obdobju.
Minister, pristojen za pravosodje, daje
predhodno mnenje k predlaganim merilom iz prvega odstavka tega člena.
Evidenca učinkovitosti dela sodnikov zajema
naslednje podatke: ime in priimek sodnika ter podatke za identifikacijo iz
kadrovske evidence, datum nastopa funkcije, datum prenehanja funkcije, število
zadev v delu, število rešenih zadev, število zadev, v katerih je bila vložena
pritožba, število potrjenih, spremenjenih ali razveljavljenih odločb, podatke o
odsotnosti in druge podatke, ki pripomorejo k določitvi učinkovitosti.
Evidenci iz četrtega in šestega odstavka
tega člena zajemata tudi podatke o številu rešenih in nerešenih zadev, ki so
opredeljene kot sodni zaostanek.
Sodni svet je sodiščem na njihovo zahtevo
dolžan posredovati podatke iz četrtega odstavka tega člena v zvezi z odločanjem
o pravicah in dolžnostih iz sodniške službe, ministrstvu, pristojnemu za
pravosodje, pa za izvrševanje zadev pravosodne uprave.
Podatki, ki se nanašajo na posameznika, se
hranijo petnajst let po dnevu prenehanja funkcije.
S poslovnikom, ki ga sodni svet sprejme z
dvotretjinsko večino glasov, se uredi način odločanja v zadevah, ki niso zajete
v drugem odstavku tega člena, ter druga vprašanja v zvezi z delom sodnega
sveta.
29. člen
Članom sodnega sveta pripada za udeležbo na
sejah sodnega sveta sejnina.
Strokovna in administrativna dela za sodni
svet opravlja strokovna služba sodnega sveta.
Obseg finančnih sredstev za delo sodnega
sveta in njegove strokovne službe se v okviru državnega proračuna Republike
Slovenije zagotavlja pri neposrednem proračunskem uporabniku sodnem svetu.
4. poglavje: Personalni sveti
30. člen
Personalni sveti se oblikujejo pri
okrožnih, višjih in vrhovnem sodišču.
Personalni svet vrhovnega sodišča je
pristojen za ocene sodniške službe za sodnike vrhovnega in višjih sodišč, za
reševanje pritožb zoper ocene sodniške službe in za druga opravila, če tako
določa zakon.
Personalni svet višjega sodišča je
pristojen za ocene sodniške službe za sodnike okrajnih in okrožnih sodišč in za
druga opravila, ki se nanašajo na kadrovske in druge zadeve sodnikov višjega,
okrožnega ali okrajnega sodišča, če tako določa zakon.
Personalni svet okrožnega sodišča je
pristojen za posamezna opravila, če tako določa zakon.
31. člen
Personalni svet sestavljajo po položaju
predsednik sodišča in določeno število članov, ki jih izvolijo sodniki izmed
sebe.
Predsednika sodišča v njegovi odsotnosti
nadomešča podpredsednik.
32. člen
Predsednika personalnega sveta in njegovega
namestnika izvolijo izmed sebe člani personalnega sveta z večino glasov s
tajnim glasovanjem..
Personalni svet sprejema odločitve z večino
glasov vseh članov.
33. člen
V personalne svete okrožnih sodišč izvolijo
sodniki okrajnih in okrožnih sodišč, ki imajo skupaj več kot petdeset sodnikov,
izmed sebe šest sodnikov, od tega tri okrajne, ki jih kandidirajo in volijo
sodniki na okrajnih sodiščih, in tri okrožne, ki jih kandidirajo in volijo
sodniki na okrožnem sodišču.
V personalne svete, okrožnih sodišč
izvolijo sodniki okrajnih in okrožnih sodišč, ki imajo manj kot petdeset
sodnikov, izmed sebe štiri sodnike, od tega dva okrajna in dva okrožna sodnika.
Pri specializiranih sodiščih, ki imajo
položaj okrožnih sodišč, so personalni sveti sestavljeni samo iz sodnikov
specializiranega sodišča tega položaja in so sestavljeni iz predsednika sodišča
in dveh članov, ki jih izvolijo sodniki izmed sebe.
V personalne svete višjih in vrhovnega
sodišča izvolijo sodniki teh sodišč izmed sebe štiri sodnike.
Sodniki, ki so na delu na Vrhovnem sodišču
Republike Slovenije, imajo pravico voliti člane personalnega sveta vrhovnega
sodišča, ne morejo pa biti izvoljeni v personalni svet tega sodišča.
Članom personalnih svetov višjih in vrhovnega
sodišča za udeležbo na sejah personalnega sveta pripada sejnina v višini, ki jo
določi sodni svet ob soglasju ministra, pristojnega za pravosodje.
34. člen
Volitve članov personalnega sveta razpiše
sodni svet najmanj tri mesece pred iztekom mandata članov personalnega sveta,
ki so voljeni.
35. člen
Člani personalnih svetov se volijo za dobo
štirih let na način in po postopku, ki ga ta zakon določa za volitve članov
sodnega sveta izmed sodnikov. Podrobnejša navodila o načinu volitev sprejme
sodni svet.
Članu personalnega sveta preneha mandat:
1.
s potekom dobe, za katero je izvoljen;
2.
z odstopom;
3.
s prenehanjem ali razrešitvijo sodniške funkcije;
4.
s prenehanjem opravljanja sodniške funkcije na sodišču, kjer jo je
opravljal ob izvolitvi za člana personalnega sveta,
5.
z izvolitvijo za člana sodnega sveta,
6.
z dnem mirovanja sodniške funkcije po zakonu, ki ureja sodniško službo.
Član personalnega sveta, ki mu je prenehal
mandat po 1. točki prejšnjega odstavka, opravlja pravice in dolžnosti člana
personalnega sveta do izvolitve novega člana.
Članu personalnega sveta preneha mandat po
2. točki drugega odstavka tega člena z dnem, ko personalni svet prejme njegovo
pisno izjavo o odstopu. O tem se nemudoma obvesti sodni svet.
Če članu personalnega sveta preneha mandat
po 2., 3., 4., 5. in 6. točki drugega odstavka tega člena, postane član za
preostanek mandatne dobe tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil
izvoljen, če ne bi bil izvoljen član, ki mu je prenehal mandat. Če kandidat v
roku 8 dni na poziv predsednika sodnega sveta ne sporoči, da sprejema mandat,
se ta pravica prenese na naslednjega kandidata. Če na listi ni naslednjega
kandidata, se opravijo nadomestne volitve.
5. poglavje: Sodna oblast, sodniki, sodišče
36. člen
Sodno oblast izvaja sodnik v skladu z
zakonsko določeno pristojnostjo sodišča.
Sodnik opravlja sodniško funkcijo na
sodišču, za katerega je kandidiral, in na sodniškem mestu, za katerega je bil
izvoljen oziroma imenovan, če zakon ne določa drugače.
Pri opravljanju sodniške funkcije v zbornem
sojenju imajo vsi v takšnem sojenju udeleženi sodniki enake pravice in enake
dolžnosti. Zakon določa pravice procesnega vodstva sodnika, ki predseduje
zbornemu sodišču (predsednik senata).
Pri opravljanju sodniške funkcije uporablja
oseba ženskega spola naziv "sodnica", oseba moškega spola naziv
"sodnik", skupaj s tem nazivom pa tudi ustrezen dodatek, ki kaže na
njeno – njegovo sodniško mesto ali položaj.
37. člen
Sodišče je državni organ, pristojen za
izvajanje sodne oblasti in za izvrševanje sodnih odločb.
Sodišče izvršuje sodne odločbe neposredno v
zadevah in v primerih, ki jih določa zakon.
Sodišče izvršuje odločbe drugih državnih
organov ali nosilcev javnih pooblastil, če zakon tako določa.
38. člen
Število sodniških mest na posameznem
sodišču določi. sodni svet na predlog ministra, pristojnega za pravosodje. po
predhodnem mnenju predsednika sodišča.
Pri določanju števila sodniških mest sodni
svet upošteva:
-
merila, ki jih predpiše minister, pristojen za pravosodje, pri čemer
upošteva povprečno število zadev, ki jih rešujejo sodniki posamezne vrste in
položaja sodišč v zadnjih treh letih pred letom, v katerem določi merila, ter
utemeljeno pričakovane spremembe pripada zadev in
-
povprečen pripad zadev pri posameznem sodišču v zadnjih treh letih pred
letom, v katerem se odloča o številu mest.
Minister, pristojen za pravosodje, je
dolžan usklajevati merila iz prejšnjega odstavka z gibanjem storilnosti
sodnikov ter spremembami zahtevnosti in načina reševanja zadev. Rok in način
usklajevanja se določi s podzakonskim aktom.
Sodni svet je dolžan preverjati ustreznost
števila sodniških mest po merilih iz drugega odstavka tega člena in o svojih
ugotovitvah obveščati ministrstvo, pristojno za pravosodje, ki lahko na tej
podlagi predlaga spremembo števila sodniških mest.
Pri višjem sodišču sodni svet na predlog
ministra, pristojnega za pravosodje, po predhodnem mnenju predsednika višjega
sodišča, določi posebna sodniška mesta za okrajne in okrožne sodnike, ki bodo
na okrajnih in okrožnih sodiščih znotraj območja istega višjega sodišča
nadomeščali odsotne sodnike, reševali izreden pripad zadev oziroma obravnavali
zadeve v drugih utemeljenih primerih, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do
sojenja v razumnem roku (okrajni in okrožni sodniki na višjem sodišču).
39. člen
Pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo,
pogoje za napredovanje sodnika, razloge prenehanja sodniške funkcije, razloge
za razrešitev sodnika, pravice in dolžnosti, ki
izvirajo iz sodniške službe, ter postopke za njihovo uveljavljanje določa
zakon.
6. poglavje: Sodniki na delu na vrhovnem oziroma
višjem sodišču
40. člen
Sodniki, ki so v skladu z zakonom dodeljeni
na delo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, sodelujejo pri izvajanju sodne
oblasti s poročanjem na sejah senatov vrhovnega sodišča ter z izdelavo sodnih
odločb, pripravljajo na zahtevo predsednikov senatov vrhovnega sodišča
zahtevnejša strokovna mnenja o posameznih pravnih vprašanjih, opravljajo po
odredbi predsednika vrhovnega sodišča druga strokovno zahtevnejša dela, lahko
pa tudi delo generalnega sekretarja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Sodniki iz prejšnjega odstavka ne morejo
sodelovati pri odločanju o zadevah iz pristojnosti vrhovnega sodišča.
Določbi prvega in drugega odstavka tega
člena se smiselno uporabljata tudi za sodnike, dodeljene na delo na višje
sodišče in za okrajne in okrožne sodnike iz petega odstavka 38. člena tega
zakona.
Okrožni sodniki iz petega odstavka 38.
člena tega zakona lahko sodelujejo pri delu višjega sodišča tudi kot sodnik –
član senata, kadar višje sodišče odloča o pritožbah zoper odločbe okrajnih
sodišč, če sta preostala člana senata višja sodnika.
7. poglavje: Sodniki porotniki, porotniki
41. člen
Državljani sodelujejo pri izvajanju sodne
oblasti kot sodniki porotniki pri okrožnih sodiščih.
42. člen
Za sodnika porotnika je lahko imenovan
državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil trideset let starosti, ki ni bil
pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, in
ki je zdravstveno ter osebnostno primeren za udeležbo pri izvajanju sodne
oblasti ter aktivno obvlada slovenski jezik.
43. člen
Mandat sodnikov porotnikov traja pet let in
so lahko ponovno imenovani.
44. člen
Predsednik višjega sodišča imenuje in
razrešuje sodnike porotnike pri okrožnih sodiščih s sodnega območja višjega
sodišča.
Pred ponovnim imenovanjem kandidatov za
sodnike porotnike predsednik višjega sodišča pridobi mnenje predsednika
pristojnega okrožnega sodišča o njihovem dotedanjem opravljanju dolžnosti
sodnika porotnika.
45. člen
Kandidate za sodnike porotnike okrožnih
sodišč lahko predlagajo predstavniški organi občin z območja sodišča, pri
katerem bodo sodniki porotniki, lahko pa tudi interesne organizacije, ki so kot
društva ali združenja registrirana in delujejo na tem območju, razen političnih
strank, ki neposredno ne morejo predlagati kandidatov.
Izmed predlaganih kandidatov imenuje
predsednik višjega sodišča sodnike porotnike posameznega sodišča v sorazmerju s
številom prebivalcev občine, ki je predlagala kandidate oziroma v sorazmerju s
številom članov, ki jih imajo interesne organizacije.
Na območjih, kjer živita avtohtoni
italijanska in madžarska narodna skupnost, imenuje predsednik višjega sodišča
potrebno število sodnikov porotnikov, ki aktivno obvladajo italijanski oziroma
madžarski jezik.
46. člen
Sodniki porotniki morajo biti imenovani
pred potekom časa, za katerega so bili imenovani
sodniki porotniki tekočega mandata.
Predsednik okrožnega sodišča mora
najkasneje pet mesecev pred potekom mandata pozvati predstavniške organe občin
in druge pristojne predlagatelje, da predlagajo kandidate za imenovanje, in
določiti rok, do katerega je dovoljeno vložiti predloge. Poziv se objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
Predlagatelji iz prejšnjega odstavka morajo
predlogom priložiti dokazila, da kandidat izpolnjuje pogoje za imenovanje, ki
jih določa zakon.
Predsednik okrožnega sodišča posreduje
pravočasne in popolne predloge predsedniku višjega sodišča. Če je za sodnika
porotnika predlagana oseba, ki je že doslej opravljala to dolžnost, priloži
tudi mnenje iz drugega odstavka 44. člena tega zakona.
Če od izteka roka iz drugega odstavka tega
člena ni vloženih najmanj takšno število predlogov, kot je število mest
sodnikov porotnikov, predsednik višjega sodišča presodi, ali bo potreben
dodaten poziv predlagateljem za vložitev predlogov, ali pa bo imenoval sodnike
porotnike oziroma porotnike izmed oseb, ki so že doslej opravljale to dolžnost
in soglašajo s ponovnim imenovanjem.
V primeru iz prejšnjega odstavka predsednik
višjega sodišča ni dolžan upoštevati določbe drugega odstavka prejšnjega člena.
47. člen
Če imenovanje sodnikov porotnikov ni
opravljeno do izteka mandata, ostanejo prejšnji sodniki porotniki na dolžnosti
do imenovanja sodnikov porotnikov novega mandata.
48. člen
Pred nastopom dolžnosti sodnik porotnik
pred predsednikom višjega sodišča, ki ga je imenoval, izreče naslednjo prisego:
"Prisegam, da bom pri sojenju spoštoval-a pravni red in da bom odločal-a
po svoji vesti.".
49. člen
Število sodnikov porotnikov pri posameznih
sodiščih določi sodni svet na predlog ministra, pristojnega za pravosodje.
50. člen
Sodnikom porotnikom pripada za sodelovanje
pri sojenju nagrada in povračilo stroškov po predpisih, ki jih sprejme
minister, pristojen za pravosodje.
51. člen
Sodnik porotnik se razreši, če nevestno in
neredno opravlja dolžnost sodnika porotnika.
Sodnik porotnik odgovarja za škodo, ki jo
neposredno povzroči z nevestnim ali nerednim opravljanjem dolžnosti.
Sodniku porotniku preneha mandat:
1.
če se odpove mandatu sodnika porotnika,
2.
če izgubi državljanstvo Republike Slovenije,
3.
če izgubi zdravstveno zmožnost za opravljanje dolžnosti sodnika
porotnika,
4.
če je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni
dolžnosti.
Šteje se, da so razlogi iz 2. in 4. točke prejšnjega odstavka nastopili z dnem pravnomočnosti odločbe pristojnega organa.
Odpoved mandatu učinkuje trideseti dan po
prispetju k predsedniku višjega sodišča, ki je sodnika porotnika imenoval.
Predsednik višjega sodišča o odpovedi takoj obvesti predsednika okrožnega
sodišča.
V primeru iz prvega odstavka tega člena
izda predsednik višjega sodišča na obrazložen predlog predsednika okrožnega
sodišča odločbo o razrešitvi, v primerih iz tretjega odstavka tega člena pa
ugotovitveno odločbo o prenehanju mandata sodnika porotnika.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka se
sodnik porotnik lahko pritoži v roku osmih dni na ministrstvo, pristojno za
pravosodje.
52. člen
Kadar zakon določa, da sodelujejo
državljani pri izvajanju sodne oblasti kot porotniki, se glede njih uporabljajo
določbe 42. ter 48. in 50. člena tega zakona.
8. poglavje: Uradniška delovna mesta in strokovno
tehnična delovna mesta
53. člen
Za opravljanje pravnega dela ima sodišče
potrebno število sodniških pomočnikov, samostojnih sodniških pomočnikov in
višjih sodniških pomočnikov. Sodniški pomočnik opravlja delo na uradniškem
delovnem mestu pravosodni sodelavec, samostojni sodniški pomočnik na uradniškem
delovnem mestu svetovalec v pravosodju, in višji sodniški pomočnik na
uradniškem delovnem mestu višji svetovalec v pravosodju.
Za pogoje za zasedbo delovnega mesta v
prejšnjem odstavku navedenih uradniških delovnih mest, za napredovanje v višji
naziv in za ocenjevanje, se uporablja zakon, ki ureja položaj javnih
uslužbencev. Za napredovanje v višji plačni razred se uporablja zakon, ki ureja
sistem plač v javnem sektorju.
53.a člen
Sodniški pomočniki sprejemajo na zapisnik
vloge ter izjave strank in po naročilu sodnika opravljajo manj zahtevna dela v
zvezi s pripravo za glavno obravnavo oziroma za druga dejanja v postopku,
pripravljajo obračun stroškov, izdelujejo osnutke odločb in opravljajo drugo
delo v sodnem postopku po odredbi sodnika.
Samostojni sodniški pomočniki in višji
sodniški pomočniki vodijo postopke in odločajo v zadevah sodnega registra,
vodijo izvršilne postopke in izdajajo sklepe o dovolitvi izvršbe za izterjavo
denarnih terjatev, sklepe o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojnih listin
ter sklepe in odredbe o predujmih, varščinah in stroških postopka ter o sodnih
taksah, odločajo na prvi stopnji o vpisih, o katerih po zakonu, ki ureja
zemljiško knjigo, ne odloča sodnik posameznik zemljiškoknjižnega sodišča in
odločajo v zapuščinskih zadevah zakonitega dedovanja, v katerih je predmet
dedovanja le premično premoženje.
Samostojni sodniški pomočniki in višji
sodniški pomočniki vodijo sodne pisarne in javne knjige kot organizacijske
enote ter opravljajo druge zadeve v skladu z zakonom in sodnim redom.
Zoper odločitev, ki jo izda samostojni
sodniški pomočnik oziroma višji sodniški pomočnik, je vselej dovoljeno pravno
sredstvo.
O pravnem sredstvu iz prejšnjega odstavka
odloči sodnik istega sodišča.
53.b člen
Pripravništvo za sodniškega pomočnika traja
devet mesecev, pripravništvo za samostojnega sodniškega pomočnika pa eno leto.
Izvaja se na sodiščih s položajem okrajnih in okrožnih sodišč.
Pripravnik iz prejšnjega odstavka sklene
delovno razmerje na sodišču, ki ima prosto delovno mesto za sodniškega
pomočnika oziroma samostojnega sodniškega pomočnika, v skladu z določbami
zakona, ki ureja položaj javnih uslužbencev.
Del pripravništva, ki ga je kandidat za
pripravnika iz prvega odstavka tega člena opravil kot sodniški pomočnik ali
samostojni sodniški pomočnik v skladu z zakonom, ki ureja pravniški državni
izpit, v delu, ki ustreza predpisanemu programu pripravništva za sodniškega
pomočnika oziroma samostojnega sodniškega pomočnika, lahko minister, pristojen
za pravosodje, na prošnjo kandidata, prizna kot opravljenega.
Skupno število pripravniških delovnih mest
za sodniške pomočnike in samostojne sodniške pomočnike letno določi minister,
pristojen za pravosodje, glede na izkazane kadrovske potrebe po sodniških
pomočnikih in samostojnih sodniških pomočnikih, o čemer predhodno pridobi
mnenje predsednikov okrajnih in okrožnih sodišč.
Državni izpit za sodniškega pomočnika se
opravlja po zaključenem pripravništvu.
Sodniški pomočnik oziroma samostojni
sodniški pomočnik je dolžan po uspešno opravljenem državnem izpitu za
sodniškega pomočnika ostati v delovnem razmerju na sodišču še najmanj za čas
trajanja pripravništva, razen, če to ni možno iz razlogov na strani sodišča.
Če sodniški pomočnik oziroma samostojni
sodniški pomočnik po opravljenem državnem izpitu za sodniškega pomočnika ne
ostane v delovnem razmerju na sodišču, pa niso podani razlogi iz prejšnjega
odstavka, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka plač ter
ostalih osebnih prejemkov v času pripravništva.
Vsebino, potek in program pripravništva za
sodniškega pomočnika ter samostojnega sodniškega pomočnika ter vsebino in način
opravljanja državnega izpita za sodniškega pomočnika oziroma samostojnega
sodniškega pomočnika predpiše minister, pristojen za pravosodje, s podzakonskim
aktom.
54. člen
Sodišča imajo strokovne sodelavce, ki
opravljajo svoje delo na uradniških delovnih mestih kot višji pravosodni
svetovalci ali pravosodni svetniki.
Strokovni sodelavci v posameznih zadevah
izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo
zahtevnejše priprave za glavno obravnavo, poročajo na sejah senatov, izdelujejo
osnutke sodnih odločb, pod vodstvom sodnika vodijo glavne obravnave, ter
opravljajo drugo delo po odredbi sodnika.
Za pogoje za zasedbo delovnega mesta zgoraj
navedenih uradniških delovnih mest, za napredovanje v višji naziv in za
ocenjevanje se uporablja zakon, ki ureja položaj javnih uslužbencev. Za
napredovanje v višji plačni razred se uporablja zakon, ki ureja sistem plač v
javnem sektorju.
Za strokovne sodelavce se smiselno uporabljajo
določbe četrtega ter petega odstavka 53.a člena tega zakona.
55. člen
Pripravniki, ki se po pridobljenem
strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik na sodišču usposabljajo za
opravljanje pravniškega državnega izpita (v nadaljnjem besedilu: sodniški
pripravnik), lahko spremljajo naroke, glavne obravnave ter seje senatov,
izdelujejo osnutke sodnih odločb in drugih sodnih pisanj, sprejemajo na
zapisnik vloge strank ter pišejo zapisnike.
56. člen
(prenehal
veljati)
57. člen
(prenehal
veljati)
58. člen
Pravica do stavke sodnega osebja je
omejena.
V času stavke je sodno osebje dolžno opravljati
delo v razpisanih narokih, glavnih obravnavah oziroma javnih sejah ter
poskrbeti za izdajo in odpravo vseh odločb v zakonitem roku. V postopkih, za
katere je z zakonom določeno, da so hitri, oziroma v zadevah, ki so po zakonu
oziroma naravi stvari nujne, je osebje dolžno poslovati tudi v času stavke.
59. člen
Število in vrste delovnih mest sodnega
osebja za posamezna sodišča določi, glede na sprejet skupni kadrovski načrt za
vsa sodišča, Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
Merila za določitev števila delovnih mest
iz prejšnjega odstavka določi in usklajuje minister, pristojen za pravosodje, s
podzakonskim aktom, glede na povprečno obremenitev in pričakovano storilnost za
posamezno vrsto delovnih mest.
9. poglavje: Sodna uprava
60. člen
V zadeve sodne uprave sodi odločanje in
druga opravila, s katerimi se na podlagi zakona, sodnega reda in drugih
predpisov zagotavljajo pogoji za redno izvajanje sodne oblasti.
V okviru sodne uprave in izvajanja nadzora
nad njenim izvajanjem ni dovoljeno posegati v neodvisen položaj sodnika pri
odločanju o zadevah, ki so mu dodeljene v reševanje.
Kadar je treba v zadevi sodne uprave
odločiti o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, se v postopku
odločanja smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če
ni s tem zakonom ali z zakonom, ki ureja sodniško službo, drugače določeno.
Če pride na sodišču do povečanega števila
nerešenih zadev kot posledice nižje storilnosti od povprečne storilnosti sodišč
iste vrste in iste stopnje, ali je po statističnih podatkih na sodišču izkazan
zaostanek v višini pripada zadnjih dvanajst mesecev, mora predsednik sodišča v
skladu s pooblastili v zakonu in sodnem redu sprejeti program reševanja teh
zadev. Storilnost sodišč spremlja sodni svet, na podlagi podatkov sodne
statistike.
Če kljub povečani storilnosti in ob
preseganju meril za pričakovani obseg dela sodnikov ni mogoče zagotoviti
sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se lahko sodišču dodelijo dodatna finančna
sredstva za reševanje teh zadev v skladu s sprejetim programom reševanja. O
dodelitvi sredstev odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
Če z opisanimi ukrepi ni možno zmanjšati
števila nerešenih zadev na razumno mero, se sodišču lahko poveča sistemizacijo
in odobrijo dodatne zaposlitve.
S sodnim redom se podrobneje predpišejo
ustrezne evidence v sodni statistiki, s pomočjo katerih se ugotavlja storilnost
in določijo drugi ukrepi za odpravljanje zaostankov ali nerešenih zadev.
61. člen
Zadeve sodne uprave so v pristojnosti
predsednika sodišča, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Predsednika sodišča nadomešča
podpredsednik, ki lahko po pooblastilu predsednika opravlja zadeve iz
pristojnosti predsednika tudi v drugih primerih.
Sodišče, ki ima najmanj petdeset sodnikov, ima
lahko dva podpredsednika sodišča, sodišče z več kot sto sodniki pa največ tri
podpredsednike. Če ima sodišče več kot enega podpredsednika, predsednik sodišča
pooblasti enega izmed njih za nadomeščanje, če pooblastila ni, predsednika
nadomešča podpredsednik, ki dalj časa opravlja sodniško funkcijo.
Za imenovanje in razrešitev podpredsednika
sodišča se uporabljajo določbe tega zakona o predsedniku sodišča.
Če ostane sodišče brez predsednika, se
lahko za čas do šest mesecev za opravljanje dolžnosti predsednika imenuje
sodnik enakega ali višjega položaja. Izjemoma se lahko imenovanje ponovi za
nadaljnjih šest mesecev. Začasnega predsednika sodišča imenuje predsednik
neposredno višjega sodišča, začasnega predsednika vrhovnega sodišča pa občna
seja vrhovnega sodišča.
Za izvrševanje zadev sodne uprave ima lahko
sodišče sekretarja sodišča, ki mora izpolnjevati pogoje za zasedbo delovnega
mesta svetnik v pravosodju. Zahtevana strokovna izobrazba je univerzitetna ali
visoka strokovna s specializacijo oziroma magisterijem pravne ali ekonomske
smeri.
Vrhovno sodišče ima generalnega sekretarja,
ki je funkcionar. Njegovo uvrstitev v plačni razred ureja
zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
62. člen
Predsednika Vrhovnega sodišča Republike
Slovenije imenuje državni zbor na predlog ministra, pristojnega za pravosodje,
po poprejšnjem mnenju sodnega sveta in občne seje Vrhovnega sodišča Republike
Slovenije, za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Predsednike ostalih sodišč imenuje
minister, pristojen za pravosodje, na predlog sodnega sveta, za dobo šestih let
z možnostjo ponovnega imenovanja.
Za predsednika sodišča je lahko imenovan
sodnik sodišča enakega ali višjega položaja.
Prosto mesto predsednika sodišča razpiše
sodni svet najmanj štiri mesece pred iztekom mandata oziroma največ 30 dni po
prenehanju funkcije. Razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Razpisni rok ne sme biti krajši od 15 dni. Kandidati
morajo prijavi priložiti življenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti in
organizacijskih izkušenj po izvolitvi v sodniško funkcijo ter program dela
sodišča.
Prijave, ki so bile vložene po izteku
razpisnega roka in prijave kandidatov, ki do poteka razpisnega roka ne
izpolnjujejo formalnih pogojev za imenovanje, sodni svet zavrže.
Če se na razpisano mesto prijavi več
kandidatov, sodni svet izbere in poda ministru obrazložen predlog kandidatov,
pri tem pa lahko navede, kateremu kandidatu daje prednost in to obrazloži.
Predlog se vroči vsem prijavljenim kandidatom.
Zoper odločbo ministra, pristojnega za
pravosodje, iz drugega odstavka tega člena in zoper sklep sodnega sveta iz
šestega odstavka tega člena, je dovoljeno sprožiti upravni spor v roku 8 dni od
dneva vročitve odločbe oziroma sklepa. Pristojno sodišče mora odločiti v
upravnem sporu v roku 30 dni od prejema tožbe oziroma pritožbe zoper prvostopno
odločbo.
Če je za predsednika sodišča imenovan
sodnik, ki do imenovanja ni opravljal sodniške funkcije na tem sodišču, šteje
imenovanje za predsednika sodišča hkrati za imenovanje na sodniško mesto tega
sodišča. Po prenehanju oziroma razrešitvi s funkcije predsednika sodišča, se
lahko tak sodnik vrne na sodniško mesto na sodišču, na katerem je opravljal
sodniško funkcijo pred imenovanjem za predsednika sodišča. O premestitvi na
zahtevo sodnika, odloči sodni svet.
63. člen
Predsedniku sodišča preneha funkcija:
1.
če mu preneha ali je razrešen sodniške funkcije;
2.
če je imenovan za sodnika ali predsednika drugega sodišča;
3.
če se odpove funkciji predsednika sodišča;
4.
po poteku mandata, če ni ponovno imenovan.
Funkcija predsednika sodišča iz razloga po
2. točki prejšnjega odstavka preneha z dnem učinkovanja imenovanja za sodnika
ali predsednika drugega sodišča, iz razloga po 3. točki prejšnjega odstavka pa
trideseti dan po prispetju odpovedi na ministrstvo, pristojno za pravosodje.
64. člen
Predsednik sodišča se razreši funkcije
predsednika:
1.
če zadev sodne uprave ne opravlja v skladu s predpisi ali če jih ne
opravlja pravočasno;
2.
če s kršitvijo predpisov ali kako drugače okrni načelo neodvisnosti
sodnikov pri sojenju;
3.
če krši ali dopusti kršitev predpisov v zvezi z dodeljevanjem zadev (2.
poglavje tega zakona).
Poročilo o kršitvah iz prejšnjega odstavka
pripravi predsednik sodišča višje stopnje sam ali na zahtevo sodnega sveta
oziroma ministra, pristojnega za pravosodje.
Predsedniku sodišča mora biti v postopku
razrešitve dana možnost, da se pisno izjavi o vseh okoliščinah, ki zadevajo
razrešitveni razlog, predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pa, da
neposredno pred Državnim zborom obrazloži svoje stališče.
O razrešitvi predsednika sodišča odloči
minister, pristojen za pravosodje, ki mora pred odločitvijo zahtevati mnenje
sodnega sveta. Sodni svet posreduje obrazloženo mnenje
ministru, pristojnemu za pravosodje, najpozneje v roku 30 dni po prejemu
zahteve ministra.
Če sodni svet nasprotuje odločitvi o
razrešitvi, mora minister, pristojen za pravosodje, zahtevati, da o razrešitvi
odloči disciplinsko sodišče, ki je na drugi stopnji pristojno za disciplinski
postopek zoper sodnika. Disciplinsko sodišče odloči o
zahtevi za razrešitev najpozneje v roku 60 dni.
Ne glede na določbe četrtega in petega odstavka
tega člena, odloči o razrešitvi predsednika Vrhovnega sodišča Republike
Slovenije Državni zbor, na obrazložen predlog ministra, pristojnega za
pravosodje, po poprejšnjem obrazloženem mnenju sodnega sveta in občne seje
Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Sodni svet in Vrhovno sodišče Republike
Slovenije ministru, pristojnemu za pravosodje, posredujeta obrazloženo mnenje
najpozneje v roku 30 dni po prejemu zahteve ministra.
65. člen
Razrešitev predsednika sodišča ne vpliva na
položaj, pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki jih ima razrešeni kot sodnik.
66. člen
(črtan)
67. člen
Opravljanje zadev sodne uprave na
prvostopnih sodiščih nadzoruje predsednik sodišča višje stopnje, na sodiščih
vseh stopenj pa predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in minister,
pristojen za pravosodje, ki izvaja službeni nadzor nad delom sodišč preko
predsednikov sodišč višje stopnje oziroma predsednika Vrhovnega sodišča
Republike Slovenije.
Pri izvajanju nadzora sodne uprave lahko
predsedniki sodišč višje stopnje zahtevajo pisna pojasnila in poročila o
izvajanju posameznih nalog ter pregledujejo sodne spise.
Minister, pristojen za pravosodje, lahko
izvaja nadzor nad delom sodišč preko predsednikov sodišč višje stopnje tako, da
zahteva:
-
predložitev podatkov o poslovanju sodišča ter o delu predsednika sodišča
v zadevah sodne uprave;
-
predložitev pisnih pojasnil in poročil o organizaciji in nadzoru dela na
sodišču in izvajanju posameznih nalog sodne uprave.
Določbe prejšnjih odstavkov se ne nanašajo
na nadzor nad opravljanjem zadev sodne uprave na Vrhovnem sodišču Republike
Slovenije.
68. člen
Sodni red določa pooblastila v zadevah
sodne uprave, ki se nanašajo na vodenje notranjih organizacijskih enot sodišča
z razčlenjeno organizacijo.
69. člen
Kadar sodni red določa, da vodi notranjo
organizacijsko enoto sodnik, postavi in odstavi vodjo enote predsednik sodišča.
70. člen
Okrožna in višja sodišča imajo službo za
informatiko, vrhovno sodišče pa center za informatiko kot posebno
organizacijsko enoto. Služba za informatiko okrožnega sodišča opravlja naloge
tudi za potrebe okrajnih sodišč z območja okrožnega sodišča. Okrajna sodišča na
sedežu sodnega okrožja imajo lahko samostojno službo za informatiko, več
manjših okrajnih sodišč pa ima lahko skupno službo za informatiko.
Službo oziroma center za informatiko vodi
predsednik sodišča ali po njem določen sodnik. Pri delu službe sodelujejo
sodniki, ki jih določi predsednik sodišča, ter potrebno število strokovnih
delavcev.
Sodniki so v času dela v službi lahko v
celoti ali deloma oproščeni opravljanja drugega sodniškega dela.
Center za informatiko skrbi za izvajanje
enotne tehnološke podpore poslovanja sodišč ter za pravni informacijski sistem
sodišč.
Center za informatiko vodi sodnik, ki je
določen, da vodi notranjo organizacijsko enoto za področje evidentiranja sodne
prakse.
Strategijo razvoja računalniške podpore v
poslovanju sodišč določa Svet uporabnikov za računalniško podprto
informatizacijo sodišč na podlagi predhodnega mnenja Centra Vlade Republike
Slovenije za informatiko in direktorja Centra za informatiko pri Vrhovnem
sodišču Republike Slovenije.
Sestavo Sveta uporabnikov za računalniško
podprto informatizacijo sodišč ter način in pogoje za njegovo delovanje določa
sodni red.
71. člen
Letni razpored sodnikov na določena pravna
področja določi predsednik sodišča.
Zoper razporeditev na delo na določeno
pravno področje lahko razporejeni sodnik v treh dneh po objavi letnega
razporeda na oglasni deski sodišča napove pritožbo predsedniku sodišča, ki mora
v nadaljnjih treh dneh svojo odločitev obrazložiti. Sodnik lahko v osmih dneh
od prejema obrazložitve vloži pritožbo, ki ne zadrži izvršitve. O pritožbi
odloči v 15 dneh personalni svet neposredno višjega sodišča, o pritožbi zoper
razporeditev, ki jo določi predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, pa
personalni svet vrhovnega sodišča.
Letni razpored mora biti določen in
objavljen najkasneje do 15. decembra za naslednje koledarsko leto.
Spremembe letnega razporeda med letom so
dovoljene, če se pri sodišču izprazni ali zasede eno ali več sodniških mest, če
jih narekujejo spremembe v pripadu zadev in v drugih primerih, ki jih predvidi
sodni red.
Spremembe iz prejšnjega odstavka ne morejo
pričeti veljati prej kot v petih dneh po njihovi objavi. Spremembe se opravijo
po enakem postopku kot sprejem.
72. člen
(prenehal
veljati)
73. člen
V primeru nadzorstvene pritožbe in
rokovnega predloga v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pravice do sojenja brez
nepotrebnega odlašanja, lahko predsednik sodišča višje stopnje odredi sam ali
na predlog ministrstva, pristojnega za pravosodje, pregled poslovanja sodišča v
zadevi, v kateri se stranka pritožuje, in o ugotovitvah, če je pregled
opravljen na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, pisno poroča
ministru, če je pregled opravljen na pobudo predsednika sodišča višje stopnje,
pa izvod poročila posreduje predsedniku sodišča, kjer je opravil pregled. Minister
in predsednik sodišča, kjer je bil opravljen pregled, lahko podatke oziroma
ocene iz poročila uporabita za izvedbo ali predlaganje uvedbe ukrepov ali
postopkov po določbah zakona, ki ureja sodniško službo, zlasti glede ocene
sodniške službe, postopka ugotavljanja disciplinske odgovornosti sodnika, za
izvedbo ali predlaganje uvedbe ukrepov ali postopkov na podlagi drugih
zakonskih pristojnosti ali obveznosti ministrstva, pristojnega za pravosodje,
zlasti za oceno službe državnega tožilca ali postopka ugotavljanja disciplinske
odgovornosti državnega tožilca.
Pregled poslovanja iz prejšnjega odstavka
lahko predsednik sodišča višje stopnje odredi tudi na obrazložen predlog
disciplinskega tožilca ali disciplinskega sodišča, ki ju določa zakon, ki ureja
sodniško službo.
9.a poglavje: Varnost na sodiščih
73.a člen
Pogoje za organiziranje in delovanje
varnostne službe za zagotovitev varnosti sodnikov, drugih sodnih oseb, strank
in udeležencev v postopkih ter za zagotovitev nemotenega poslovanja sodišča,
vzdrževanje reda na sodišču, varovanje sodnih zgradb, funkcionalnih zemljišč,
parkirišč in drugih objektov in opreme ter za varovanje premoženja, določa
Sodni red v skladu z zakonom, ki ureja zasebno varovanje.
73.b člen
Minister, pristojen za pravosodje, s podzakonskim
aktom predpiše varnostne standarde poslovanja sodišč.
73.c člen
Predsednik sodišča lahko za redno izvajanje
sodne oblasti in na podlagi ocene ogroženosti ter potrebe po dodatnih
varnostnih ukrepih za zagotovitev varnosti sodnikov, sodnega osebja, strank v
postopkih in drugih oseb na sodišču ter varnosti premoženja in podatkov, uvede
ukrepe varovanja s snemanjem in shranjevanjem elektronskih komunikacij,
videonadzora ter vzpostavitev dodatnih pristopnih kontrol na sodišče, ki bodo
zagotavljali dodatno varnost.
Pri uvedbi ukrepa varovanja s snemanjem in
shranjevanjem elektronskih komunikacij se smiselno uporabljajo določbe zakona,
ki ureja elektronske komunikacije. Ukrep se sme nanašati le na zunanje
elektronske komunikacije (telefonski klici, elektronska pošta, faksimilna
sporočila, glasovna pošta, storitev SMS), ki se posredujejo na službena
sredstva elektronskih komunikacij sodišča. V primerih zunanjih elektronskih
komunikacij mora biti oseba, ki hoče komunicirati s sodiščem v primeru
telefonskih klicev predhodno zvočno obveščena, da bo pogovor sneman, v primeru
drugih komunikacij pa mora biti o tem predhodno obveščena na drug primeren
način (objave na spletni strani sodišča, opozorila v sistemu elektronske pošte
in podobno).
Pri uvedbi ukrepa varovanja z videonadzorom se
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, o
izvajanju videonadzora.
Pri uvedbi ukrepa varovanja z vzpostavitvijo
dodatnih pristopnih kontrol na sodišče se smiselno uporabljajo določbe zakona,
ki ureja varstvo osebnih podatkov, o evidenci vstopov in izstopov.
Predsednik sodišča pisno obvesti funkcionarje
in sodno osebje, zaposleno na sodišču, o uvedbi ukrepov varovanja iz drugega,
tretjega in četrtega odstavka tega člena.
10. poglavje: Pravosodna uprava
74. člen
V zadeve pravosodne uprave sodi
zagotavljanje splošnih pogojev za uspešno izvajanje sodne oblasti, zlasti
priprava zakonov in drugih predpisov s področja organizacije in poslovanja
sodišč, skrb za izobraževanje in strokovno usposabljanje kadrov, izdajanje
strokovne literature, zagotavljanje kadrovskih, materialnih, tehničnih in
prostorskih pogojev, izvajanje mednarodne pravne pomoči, izvrševanje kazenskih
sankcij, statistična in druga raziskovanja o poslovanju sodišč ter druge
upravne naloge, ki jih določa zakon.
74.a člen
Minister, pristojen za pravosodje, ustanovi
Center za izobraževanje v pravosodju (v nadaljnjem besedilu: CIP), ki skrbi za
strokovno izpopolnjevanje ter usposabljanje za delo v pravosodnih organih.
Naloge CIP-a so:
-
izvaja izobraževanje sodniških pripravnikov;
-
organizira in skrbi za izvedbo pravniških državnih izpitov;
-
organizira in skrbi za izvedbo drugih preizkusov znanja za potrebe v
pravosodju;
-
organizira in skrbi za izvedbo različnih oblik stalnega izobraževanja
sodnikov, strokovnih sodelavcev ter sodnega osebja;
-
izdaja strokovne publikacije.
Za strokovno pomoč pri izvedbi nalog CIP-a
se oblikuje strokovni svet, katerega člani so:
-
dva predstavnika ministrstva, pristojnega za pravosodje;
-
en predstavnik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije;
-
en predstavnik Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije;
-
en predstavnik Državnega pravobranilstva Republike Slovenije;
-
en predstavnik Sodnega sveta Republike Slovenije;
-
en predstavnik Slovenskega sodniškega društva;
-
en predstavnik Društva državnih tožilcev Slovenije;
-
en predstavnik posamezne pravne fakultete v Republiki Sloveniji.
Delo strokovnega sveta vodi minister,
pristojen za pravosodje, ali po njegovem pooblastilu državni sekretar.
Z aktom o ustanovitvi strokovnega sveta se
določi sestava, naloge, način dela, sredstva in drugi pogoji za delo
strokovnega sveta.
CIP vodi sodnik, ki je dodeljen na CIP v
skladu z določbami zakona, ki ureja sodniško službo.
74.b člen
V Republiki Sloveniji se za dan pravosodja
določi 4. november.
Minister, pristojen za pravosodje, lahko
javnim uslužbencem sodišč, državnih tožilstev, državnega pravobranilstva in
ministrstva, pristojnega za pravosodje, predsednik Vrhovnega sodišča pa
sodnikom in drugim funkcionarjem sodišč, praviloma na dan pravosodja podeljuje
priznanja za posebne delovne uspehe ali prizadevanja ter za uspešno končane
zahtevne projekte iz njihove pristojnosti oziroma opravljanje nalog ali
pooblastil.
Za potrebe izvajanja nalog iz prejšnjega
odstavka ministrstvo, pristojno za pravosodje, oziroma Vrhovno sodišče obdeluje
naslednje osebne podatke: osebno ime, strokovni naslov, znanstveni naslov,
datum in kraj rojstva, naslov prebivališča, funkcijo, naziv ali delovno mesto,
razlog podelitve in vrsta priznanja. Zaradi zagotavljanja obveščanja javnosti,
izrekanja javnih priznanj funkcionarjem ali javnim uslužbencem oziroma
sodnikom, preglednega delovanja in spoštovanja ugleda sodne oblasti, državnega
tožilstva, državnega pravobranilstva in ministrstva, pristojnega za pravosodje,
so osebno ime, strokovni naslov, znanstveni naslov, funkcija, naziv ali delovno
mesto, razlog podelitve in vrsta priznanja javni.
Vrste priznanj, pogoji in postopek
podeljevanja priznanj ter oblika podelitve priznanja se uredijo v pravilniku,
ki ga izda minister, pristojen za pravosodje.
75. člen
Letni obseg finančnih sredstev za plače
sodnikov in drugega osebja sodišč, za stroške poslovanja sodišč, za njihovo
opremo in za zagotavljanje prostorskih pogojev se določi v proračunu.
Obseg finančnih sredstev za plače sodnikov
in sodnega osebja ter za stroške poslovanja sodišč se v okviru državnega
proračuna Republike Slovenije na podlagi finančnih načrtov posameznih sodišč
zagotavlja pri proračunskem uporabniku Vrhovnem sodišču Republike Slovenije za
vsa sodišča. Priprava finančnih načrtov, njihovo izvrševanje in spremljanje se
izvaja po posameznih sodiščih. Sredstva za delo okrajnih sodišč na območju
posameznega okrožnega sodišča se načrtujejo v okviru finančnega načrta tega sodišča,
pri čemer se sredstva za delo okrajnih sodišč izkazujejo ločeno. Predlog
finančnega načrta okrožnih sodišč za delo okrajnih sodišč pripravi predsednik
okrožnega sodišča na predlog predsednika okrajnega sodišča najkasneje en mesec
po sprejemu proračuna. Okrožna sodišča usklajujejo pripravo finančnih načrtov
in porabo sredstev po posameznih okrajnih sodiščih glede na potrebe okrajnih
sodišč in skupno zagotovljena sredstva v proračunu. Večja okrajna sodišča so
lahko samostojni proračunski uporabniki, če tako določajo javno finančni
predpisi. Vrhovno sodišče usklajuje pripravo finančnih načrtov in porabo
sredstev po posameznih sodiščih glede na njihove finančne načrte in skupno
zagotovljena sredstva v proračunu. Odredbodajalci za sredstva posameznih sodišč
so predsednik vrhovnega sodišča, predsedniki višjih in okrožnih sodišč.
V okviru državnega proračuna Republike
Slovenije se obseg finančnih sredstev za opremo sodišč in za zagotavljanje
prostorskih pogojev sodišč oblikuje in zagotavlja pri ministrstvu, pristojnem
za pravosodje, za informatizacijo sodišč pa pri Vrhovnem sodišču Republike
Slovenije.
75.a člen
Predsednik okrožnega sodišča kot
odredbodajalec po prejšnjem členu, lahko svoje pristojnosti za prevzemanje
obveznosti, verifikacijo obveznosti, izdajo odredb za plačilo v breme
proračunskih sredstev organa in ugotavljanje pravice izterjave ter izdajanje
nalogov za izterjavo v korist proračunskih sredstev, ki se nanašajo na
posamezno okrajno sodišče, prenese na predsednika okrajnega sodišča.
Oseba iz prejšnjega odstavka, pooblaščena
za izdajo odredb za plačilo, je odredbodajalec.
V primeru prenosa pristojnosti iz prvega
odstavka tega člena, pooblaščena oseba odgovarja za zakonitost, namenskost,
učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi.
75.b člen
Če Vlada Republike Slovenije ali
ministrstvo, pristojno za pravosodje, zaradi povečanja učinkovitosti sodstva in
odprave sodnih zaostankov sprejme ustrezen program oziroma projekt državnega
pomena, za izvedbo katerega se v proračunu Republike Slovenije zagotovijo
ustrezna sredstva, sodnikom, ki sodelujejo pri takem programu oziroma projektu,
pripada plačilo za povečan obseg dela v obsegu in pod pogoji skladno z zakonom,
ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
76. člen
V zadevah pravosodne uprave občuje
ministrstvo, pristojno za pravosodje, s sodišči preko predsednikov sodišč.
Neposredno s sodnikom lahko občuje samo v zadevah mednarodne pravne pomoči, v
drugih zadevah pa le, kadar je tako določeno v zakonu ali sodnem redu.
77. člen
Za opravljanje zahtevnejših strokovnih
nalog se lahko ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, dodeli eden ali več
sodnikov.
Dodeljeni sodnik odgovarja za opravljanje
nalog iz prejšnjega odstavka ministru, pristojnemu za pravosodje.
78. člen
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, vodi
centralno kadrovsko evidenco za sodnike, strokovne sodelavce, sodne referente,
upravno tehnično in drugo osebje sodišč.
Centralna kadrovska evidenca zajema osebne
podatke o imenu, datumu rojstva, stalnem prebivališču, šolanju, izobraževanju,
znanju tujih jezikov ter druge podatke, ki jih določa zakon.
Podatke iz prejšnjega odstavka posredujejo
ministrstvu sodišča na način, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje.
79. člen
Oseba, katere podatki so vpisani v
centralni kadrovski evidenci, ima vselej pravico zahtevati vpogled v podatke,
ki se nanašajo nanjo, in zahtevati popravek, če so podatki napačni.
Sodni svet lahko od ministrstva,
pristojnega za pravosodje, zahteva vse podatke iz centralne kadrovske evidence,
ki se nanašajo na sodnike.
Podatki iz centralne kadrovske evidence se
lahko uporabijo le za izvajanje tega zakona in zakona, ki ureja položaj
sodnikov oziroma drugega sodnega osebja.
11. poglavje: Sodni red
80. člen
S sodnim redom se določijo podrobnejša pravila
o dodeljevanju zadev posameznim sodnikom.
S sodnim redom ali z drugim podzakonskim
predpisom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje, se določajo: notranja
organizacija sodišč, način poslovanja sodišč v posameznih vrstah zadev, način
poslovanja v primerih, ko stranka, priča ali oškodovanec uporablja pred
sodiščem svoj jezik in pisavo, organizacija in poslovanje dežurne preiskovalne
službe, poslovanje v zadevah sodne uprave in pisarniško tehnično poslovanje
sodišč ter pravila o urejanju drugih vprašanj, kadar tako določa zakon.
81. člen
Sodni red predpiše minister, pristojen za
pravosodje, po predhodno pridobljenem mnenju predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
82. člen
Z namenom učinkovitega vodenja in
preglednosti sodnih zadev, zaradi njihove evidence ter za statistično poročanje
vodijo sodišča vpisnike, imenike in pomožne knjige, ki vsebujejo osebne in
druge podatke iz spisov.
Podatke iz prejšnjega odstavka lahko
uporabljajo in posredujejo sodišča v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili.
Dostop do arhiviranih podatkov ima sodišče, ostali pa v skladu z določbami
zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Podatki so trajni.
Podrobnejšo obliko in vsebino posameznih
sodnih vpisnikov, imenikov, pomožnih knjig in tipiziranih obrazcev za
poslovanje sodišč, za učinkovito vodenje postopkov ter za statistično
poročanje, predpiše v skladu z zakonom minister, pristojen za pravosodje.
83. člen
Sodišča opravljajo naroke in odločajo v
času od 15. julija do 15. avgusta (sodne počitnice) samo v nujnih
zadevah.
Kot nujne zadeve v smislu prejšnjega
odstavka se štejejo:
1.
preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu
odvzeta ali omejena prostost, ter v kazenskih zadevah tujcev, ki ne prebivajo v
Republiki Sloveniji,
2.
izdaja začasne odredbe,
3.
nepravdne in izvršilne zadeve v zvezi z vzgojo in varstvom otrok ter
preživninskimi obveznostmi, ki izhajajo iz zakona,
4.
nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih
organizacijah,
5.
menični in čekovni protesti ter menične tožbe,
6.
spori za objavo popravka objavljene informacije,
7.
popis zapustnikovega premoženja,
8.
zadeve prisilne poravnave in stečaja,
9.
druge zadeve, za katere tako določa zakon.
Razen v zadevah iz prejšnjega odstavka, v
času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna
pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi
naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice.
12. poglavje: Sodni izvedenci, sodni cenilci, sodni
tolmači
84. člen
Sodni izvedenci so osebe, imenovane za
neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo
izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj, za katera tako določa zakon ali
glede katerih sodišče oceni, da mu je pri njihovi presoji potrebna pomoč
strokovnjaka.
Sodni cenilci so osebe, imenovane za
neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo
izvid o gospodarskih lastnostih stvari ali pravice ter mnenje o njeni vrednosti
oziroma o denarni vrednosti na njej povzročene škode.
Sodni tolmači so osebe, imenovane za
neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da na zahtevo sodišča tolmačijo na
narokih oziroma prevajajo listine.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov, so
dolžni sodni izvedenci in sodni cenilci po preteku petih let od dneva
imenovanja in ob preteku vsakih nadaljnjih pet let, predložiti ministru,
pristojnemu za pravosodje, dokazila o izpolnjevanju pogojev iz petega odstavka
87. člena tega zakona.
85. člen
Osebe, imenovane za sodnega izvedenca,
sodnega cenilca ali sodnega tolmača, se smejo sklicevati na to svojo lastnost
samo, kadar dajejo izvide in mnenja, cenitve, tolmačenja in prevode na zahtevo
sodišča ali na zahtevo stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic ter za
obrambo svojih pravic ali svojega ugleda.
86. člen
Sodne izvedence, sodne cenilce in sodne
tolmače imenuje minister, pristojen za pravosodje, za določeno področje
izvedenskega ali cenilskega dela oziroma za prevajanje govorjene in pisne
besede iz ali v določen jezik ter tolmačenje govorice in znakov gluhonemih.
87. člen
Za sodnega izvedenca je lahko imenovan,
kdor:
1.
je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali
države članice Evropskega gospodarskega prostora in aktivno obvlada slovenski
jezik,
2.
je poslovno sposoben,
3.
je osebnostno primeren,
4.
ni bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja
po uradni dolžnosti, zaradi katerega bi bil moralno neprimeren za opravljanje
izvedenskega dela, ker bi to lahko škodovalo nepristranskemu ali strokovnemu
opravljanju njegovega dela ali ugledu sodišča,
5.
ima univerzitetno izobrazbo in ima ustrezno strokovno znanje ter
praktične sposobnosti in izkušnje za določeno vrsto izvedenskega dela,
6.
ima šest let delovnih izkušenj s področja, na katerem želi opravljati
izvedensko delo,
7.
ne opravlja dejavnosti, ki ni združljiva s sodnim izvedeništvom.
Oseba, ki želi biti imenovana za izvedenca,
mora ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, poleg dokazil o izpolnjevanju
pogojev iz prejšnjega odstavka posredovati še naslednje podatke: osebno ime,
datum in kraj rojstva, poštni naslov, na katerem je dosegljiva, naslov stalnega
ali začasnega prebivališča, kontaktno telefonsko številko, lahko pa tudi
kontaktno številko telefaksa ali naslova elektronske pošte, podatke o
zaposlitvi ali drugem statusu, navedbo strokovnega področja, za katero želi
biti imenovana, in enotno matično številko občana (EMŠO). Oseba te podatke in
dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka posreduje za potrebe
postopka imenovanja, naknadnega preverjanja izpolnjevanja pogojev in postopka
razrešitve.
Ni osebnostno primeren za delo izvedenca,
kdor se je ali se obnaša tako, da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja
utemeljeno sklepati, da izvedenskega dela ne bo opravljal pošteno in vestno.
Izjemoma je lahko imenovana za sodnega
izvedenca oseba, ki ima visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo s
področij, kjer primanjkuje sodnih izvedencev in ni kandidatov z ustrezno
univerzitetno izobrazbo, prav tako je lahko izjemoma imenovana za sodnega
izvedenca oseba, ki ne izpolnjuje pogoja iz šeste točke prvega odstavka tega
člena, če gre za strokovnjaka s področja, za katerega bo
imenovan, če na tem področju primanjkuje sodnih izvedencev.
Zaradi ugotavljanja pogoja strokovnega
znanja in praktičnih sposobnosti za opravljanje izvedenskega dela minister,
pristojen za pravosodje, zahteva od kandidata predložitev mnenja ustreznega
državnega organa, zavoda oziroma strokovnega združenja ali druge institucije,
lahko pa odredi tudi poseben preizkus strokovnosti pred komisijo, sestavljeno
iz strokovnjakov s področja, na katerem bo oseba opravljala izvedensko delo.
Člani komisije morajo imeti najmanj takšno strokovno izobrazbo kot kandidat za
sodnega izvedenca.
Sodni izvedenci in sodni cenilci so se
dolžni strokovno izpopolnjevati in sproti seznanjati zlasti z novimi dognanji
in metodami v stroki ter aktivno sodelovati na posvetovanjih in strokovnih
izobraževanjih, ki jih organizira pristojni državni organ, pooblaščena
organizacija ali strokovno združenje. Minister, pristojen za pravosodje, lahko
določi, da morajo sodni izvedenci iz posameznih strokovnih področjih v
določenem roku opraviti posebne preizkuse znanja glede novih dognanj in metod
dela v stroki. Če se izvedenec ne prijavi k preizkusu, ali preizkusa ne opravi,
se razreši.
Vsebino in način opravljanja preizkusa
strokovnosti in posebnega preizkusa znanja predpiše minister, pristojen za
pravosodje.
88. člen
Sodni izvedenci so imenovani z dnem, ko
pred ministrom, pristojnim za pravosodje, izrečejo naslednjo prisego:
"Prisegam pri svoji časti, da bom izvedensko delo opravljal-a po svoji
vesti, nepristransko, v skladu s pravili znanosti in strokovnega znanja in da
bom podajal-a svoje izvide in mnenja natančno in popolno.".
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, za
odločanje in vodenje postopkov po tem zakonu in za zagotavljanje pravne
varnosti v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi upravlja imenik
sodnih izvedencev, ki obsega naslednje podatke: osebno ime, znanstveni ali
strokovni naslov, strokovno področje, za katero je sodni izvedenec imenovan,
datum imenovanja, poklic, datum in kraj rojstva, enotno matično številko občana
(EMŠO), poštni naslov, na katerem je dosegljiv, kontaktno številko telefona,
kontaktno številko telefaksa, kontaktni naslov elektronske pošte in podatke o
zaposlitvi ali drugem statusu.
Imenik sodnih izvedencev je za pravno varnost,
delovanje sodišč in drugih državnih organov v sodnih in drugih postopkih ter
informiranje strank javen v delu, ki obsega naslednje podatke: osebno ime
sodnega izvedenca, znanstveni ali strokovni naslov, poštni naslov, na katerem
je dosegljiv, kontaktno številko telefona, številko telefaksa, naslov
elektronske pošte in strokovno področje, za katero je imenovan za izvedenca.
Javni del imenika se lahko objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za
pravosodje.
Za potrebe posodabljanja imenika sodnih
izvedencev ter vodenja ali odločanja v postopkih po tem zakonu ali drugih
zakonih lahko ministrstvo, pristojno za pravosodje, pridobiva in obdeluje
podatek o stalnem in začasnem prebivališču sodnega izvedenca od upravljavca
centralnega registra prebivalstva vsakih šest mesecev ali, če obstaja sum, da
sodni izvedenec ministrstvu ni posredoval točnega podatka. Za namene iz
prejšnjega stavka lahko ministrstvo, pristojno za pravosodje, podatek o vpisu
sodnega izvedenca v kazensko evidenco ali izpisu sodnega izvedenca iz nje glede
kaznivih dejanj iz 4. točke prvega odstavka 87. člena tega zakona pridobi
od upravljavca kazenske evidence in ga obdeluje za ta namen. Za namene iz
prvega stavka tega odstavka lahko ministrstvo, pristojno za pravosodje, pridobiva
in obdeluje podatek o datumu smrti sodnega izvedenca od upravljavca matičnega
registra.
Za namene iz prejšnjega odstavka je sodni
izvedenec dolžan pisno ali po elektronski poti sporočiti ministrstvu,
pristojnemu za pravosodje, vsako spremembo podatkov o poštnem naslovu, na
katerem je dosegljiv, naslovu stalnega ali začasnega prebivališča, kontaktni
telefonski številki oziroma kontaktni številki telefaksa ali naslovu
elektronske pošte. Sodni izvedenec je tudi za to dolžan posredovati pisno
izjavo, da so vsi podatki iz prvega in drugega odstavka 87. člena tega
zakona točni, oziroma podatke, ki so spremenjeni, in sicer do konca prvega
meseca v koledarskem letu.
Če sodni izvedenec ne posreduje pisne
izjave v roku iz drugega stavka prejšnjega odstavka, ga ministrstvo, pristojno
za pravosodje, izbriše iz tistega imenika, ki je objavljen na spletni strani
ministrstva, pristojnega za pravosodje, in se ponovno vpiše v ta imenik po
posredovanju zahtevane izjave.
89. člen
Minister, pristojen za pravosodje, razreši
sodnega izvedenca:
1.
če sam zahteva razrešitev;
2.
če ne izpolnjuje več pogojev iz četrtega odstavka 84. člena tega zakona
ali pogojev iz prvega odstavka 87. člena tega zakona;
3.
če svojih dolžnosti ne opravlja redno in vestno;
4.
če ravna v nasprotju z določilom 85. člena tega zakona;
5.
če se ukvarja s pridobitno dejavnostjo, ki bi lahko vplivala na
objektivno in od zunanjih vplivov neodvisno opravljanje te funkcije.
Nezdružljivost opravljanja pridobitne
dejavnosti s sodnim izvedeništvom ugotavlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.
90. člen
Sodni izvedenec ima pravico do nagrade za
svoje izvedensko delo in pravico do povrnitve stroškov, ki jih je imel v zvezi
z izvedenskim delom.
91. člen
Minister, pristojen za pravosodje,
podrobneje predpiše način imenovanja in razrešitve sodnih izvedencev ter tarifo
za plačevanje storitev po prejšnjem členu.
92. člen
Določbe 87. do 91. člena tega zakona
se smiselno uporabljajo za sodne cenilce, določbe drugega odstavka
87. člena, drugega in tretjega odstavka 88. člena ter 89. do 91. člena tega zakona, razen 5. točke prvega
odstavka 89. člena, pa za sodne tolmače.
93. člen
Za sodnega tolmača je lahko imenovan, kdor
je poleg izpolnjevanja pogojev iz 1. do 5. točke prvega odstavka 87. člena tega
zakona uspešno opravil preizkus znanja za sodnega tolmača.
Izjemoma je lahko imenovana za sodnega
tolmača oseba, z izobrazbo nižjo od zahtevane, če obvlada tuj jezik, za
katerega primanjkuje sodnih tolmačev, ker gre za tuj jezik, ki se v postopkih
pred državnimi organi Republike Slovenije redko uporablja.
Vsebino in način opravljanja preizkusa
znanja iz prvega odstavka tega člena ter način poslovanja sodnega tolmača,
kadar posluje po določbi tretjega odstavka 84. člena tega zakona, predpiše
minister, pristojen za pravosodje.
94. člen
Sodni tolmač izreče pred ministrom,
pristojnim za pravosodje, naslednjo prisego: "Prisegam, da bom svoje delo
kot sodni tolmač opravljal-a vestno, natančno in po svojem najboljšem
znanju.".
95. člen
Če je zoper sodnega izvedenca, sodnega
cenilca oziroma sodnega tolmača uveden kazenski postopek zaradi kaznivega
dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je mogoče izreči kazen
zapora več kot dve leti, minister, pristojen za pravosodje, sodnemu izvedencu,
sodnemu cenilcu oziroma sodnemu tolmaču začasno prepove opravljati delo iz 84.
člena tega zakona.
Začasna prepoved traja do pravnomočnosti
odločbe,. s katero se konča kazenski postopek.
Zoper odločbo o začasni prepovedi
opravljanja dela je dovoljeno sprožiti upravni spor v osmih dneh od njene
vročitve.
95.a člen
Upravljavci uradnih evidenc, registrov, javnih
knjig, zbirk osebnih podatkov ter drugih varovanih podatkov, ki jih sodni
izvedenec ali sodni cenilec potrebuje za izdelavo izvedeniškega mnenja ali
cenitve v konkretnem sodnem postopku, morajo sodnim izvedencem ali sodnim
cenilcem na podlagi priložene odredbe ali sklepa sodišča za izdelavo
izvedeniškega mnenja ali cenitve brezplačno in v najkrajšem možnem roku
posredovati zahtevane podatke. Prav tako morajo potrebne podatke sodnemu
izvedencu ali sodnemu cenilcu brezplačno in v najkrajšem možnem roku
posredovati osebe zasebnega sektorja, pod pogojem, da je ta obveznost izrecno
navedena v odredbi ali sklepu sodišča za izdelavo izvedeniškega mnenja ali
cenitve.
96. člen
Sredstva za plačilo stroškov in povračilo
stroškov sodnih izvedencev, sodnih cenilcev oziroma sodnih tolmačev zagotavlja
država v predračunu sodišča, če tako določa zakon.
Zakon določa, v katerih primerih in katera
stranka ali drug udeleženec v postopku je dolžan povrniti sredstva, izplačana
na podlagi prejšnjega odstavka.
DRUGI DEL
1. poglavje: Vrste in pristojnosti sodišč
97. člen
Sodno oblast izvajajo v Republiki Sloveniji
sodniki na sodiščih iz prvega odstavka 98. člena tega zakona (sodišča s splošno
pristojnostjo).
Na sodiščih, ustanovljenih za zadeve z
določenih pravnih področij, se izvaja sodna oblast v okviru pristojnosti, ki je
z zakonom izrecno določena (specializirana sodišča).
98. člen
V Republiki Sloveniji so:
1.
okrajna sodišča.
2.
okrožna sodišča.
3.
višja sodišča,
4.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vrhovno
sodišče).
Specializirana sodišča, ustanovljena s
posebnim zakonom, imajo, če zakon ne določa drugače:
1.
položaj okrožnega sodišča tista sodišča prve stopnje, katerih pritožbena
stopnja je specializirano višje sodišče;
2.
položaj višjega sodišča tista sodišča druge stopnje, ki odločajo o
pritožbah zoper odločbe specializiranih sodišč prve stopnje;
3.
položaj višjega sodišča tista sodišča prve stopnje, katerih pritožbena
stopnja je Vrhovno sodišče.
99. člen
Okrajna sodišča so pristojna:
I. v kazenskih zadevah:
1. za sojenje na prvi
stopnji o kaznivih dejanjih, za katera je zagrožena denarna kazen ali kazen
zapora do treh let, razen v zadevah kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime,
storjenih s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega
obveščanja;
2. za opravljanje
preiskovalnih dejanj glede kaznivih dejanj iz prejšnje točke;
3. za opravljanje drugih
zadev, ki jih določa zakon;
II. v civilnih zadevah za sojenje oziroma odločanje na
prvi stopnji:
1. v pravdnih zadevah v
skladu z zakonom o pravdnem postopku;
2. v zapuščinskih in
drugih nepravdnih zadevah, če zakon ne določa drugače, ter za vodenje zemljiške
knjige; (se
delno ne uporablja)
3. v zadevah izvršbe in
zavarovanja, če zakon ne določa drugače;
III. za sojenje oziroma odločanje v drugih zadevah, kadar
tako določa zakon;
IV. za opravljanje zadev pravne pomoči, za katere ni po
zakonu pristojno drugo sodišče in za opravljanje mednarodne pravne pomoči v
zadevah o prekrških.
99.a člen
Za odločanje o predlogih za izvršbo na
podlagi verodostojne listine in o ugovorih zoper sklep o izvršbi na podlagi
verodostojne listine je na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrajno
sodišče v Ljubljani.
100. člen
Pri okrajnem sodišču vodi postopek in sodi
oziroma odloča sodnik posameznik.
101. člen
Okrožna sodišča so pristojna:
I. v kazenskih zadevah:
1. za sojenje na prvi
stopnji o kaznivih dejanjih, za katera niso pristojna okrajna sodišča;
2. za opravljanje preiskave
oziroma preiskovalnih dejanj glede kaznivih dejanj iz prejšnje točke;
3. za opravljanje
predhodnega postopka in sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih
mladoletnikov;
4. za odločanje na prvi
stopnji o izvršitvi kazenske sodbe tujega sodišča;
5. za izvrševanje
kazenskih sodb iz 1., 3. in 4. točke ter za izvrševanje kazenskih sodb okrajnih
sodišč;
6. za odločanje o
dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine;
7. za odločanje v
zunajobravnavnem senatu (tudi v kazenskih zadevah iz pristojnosti okrajnih
sodišč);
8. za opravljanje drugih
zadev, ki jih določa zakon;
9. za opravljanje
nadzorstva glede zakonitega in pravilnega ravnanja z obsojenci ter nadzorstva
nad priporniki;
II. v civilnih zadevah za sojenje oziroma odločanje na
prvi stopnji:
1. v pravdnih zadevah v
skladu z zakonom o pravdnem postopku;
2. o priznanju tujih
sodnih odločb;
3. v zadevah prisilne
poravnave in stečaja ter likvidacije, kadar je v pristojnosti sodišča, ter v
sporih v zvezi z njimi;
4. v sporih o pravicah
intelektualne lastnine;
5. o predlogih za izdajo
začasnih odredb vloženih pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po
pravilih v gospodarskih sporih, oziroma zadevah, v katerih je dogovorjena
arbitražna pristojnost ter o predlogih za izdajo začasnih odredb v zadevah v
zvezi z intelektualno lastnino;
6. v nepravdnih postopkih
o zadevah, za katere tako določa zakon.
III. za vodenje sodnega registra;
IV. za sojenje oziroma odločanje v drugih zadevah, če
tako določa zakon;
V. za opravljanje zadev pravne pomoči v zadevah iz točke
I. do IV. in za opravljanje mednarodne pravne pomoči, če zakon za posamezne
vrste zadev ne določa drugače.
102. člen
V zadevah iz prejšnjega člena vodi postopek
in sodi oziroma odloča sodnik posameznik, razen če zakon določa, da sodi senat.
Kadar zakon določa, da v zadevah iz
prejšnjega člena odloča senat, le-tega sestavljajo sodnik kot predsednik senata
in dva sodnika porotnika kot člana senata, če zakon ne določa drugače.
Kadar zakon določa, da v zadevah iz
prejšnjega člena odloča petčlanski senat, le-tega sestavljajo en sodnik kot
predsednik senata ter en sodnik in trije sodniki porotniki kot člani senata, če
zakon ne določa drugače.
103. člen
Okrožno sodišče, katerega sodno območje
obsega tudi teritorialno morje Republike Slovenije, je poleg zadev iz 101.
člena tega zakona pristojno za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v vseh
sporih, ki se nanašajo na ladje in plovbo po morju ter sporih, v katerih se
uporablja pomorsko pravo, v sporih glede izkoriščanja morja in morskega dna ter
za odločanje o vpisih v register ladij. (delno
prenehal veljati)
Za odločanje v sporih o pravicah
intelektualne lastnine je na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrožno
sodišče v Ljubljani, razen za spore med delodajalci in delavci v zvezi z izumi,
oblikami teles, slikami, risbami in tehničnimi izboljšavami.
104. člen
Višja sodišča so pristojna:
1.
za sojenje oziroma odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe
okrajnih in okrožnih sodišč s svojega območja;
2.
za odločanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi oziroma okrožnimi
sodišči s svojega območja in za odločanje o prenosu pristojnosti na drugo
okrajno oziroma okrožno sodišče s svojega območja;
3.
za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon.
105. člen
Višje sodišče sodi oziroma odloča v zadevah
iz 1. in 2. točke prejšnjega člena v senatu, ki ga sestavlja en sodnik kot
predsednik senata, sodnik – poročevalec in sodnik – član senata, če zakon ne določa, da sodi oziroma odloča sodnik posameznik.
V zadevah iz 3. točke prejšnjega člena
odloča sodnik posameznik. Če zakon določa, da zadeve opravlja senat; je ta
sestavljen po določbi prejšnjega odstavka.
105.a člen
Predsednik skupno neposredno višjega
sodišča lahko na predlog predsednika sodišča, ki ima sodne zaostanke, odloči,
da se pristojnost za sojenje v določenem številu zadev prenese na drugo manj
obremenjeno stvarno pristojno sodišče na svojem območju.
Predsednik sodišča, ki odloči o prenosu
pristojnosti, določi število in vrsto zadev, ki bodo prenesene, ter pravila za
izbiro zadev.
Po določbah prvega in drugega odstavka tega
člena ni mogoče prenesti pristojnosti za sojenje v zadevah, za katere zakon
določa izključno krajevno pristojnost.
106. člen
Vrhovno sodišče je pristojno:
1.
za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v upravnih in računsko
upravnih sporih, razen v zadevah, za katere zakon določa pristojnost drugega
sodišča prve stopnje;
2.
za sojenje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe sodišča prve
stopnje v zadevah iz prejšnje točke ter o pritožbah zoper odločbe sodišč prve
stopnje, za katere tako določa zakon;
3.
za sojenje na tretji stopnji o rednih pravnih sredstvih zoper odločbe
sodišč druge stopnje;
4.
za odločanje o izrednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč, razen v
primerih, ko je za odločanje o izrednem pravnem sredstvu pristojno drugo
sodišče;
5.
za odločanje v sporih o pristojnosti med nižjimi sodišči, razen v
primerih, ko zakon določa, da je za odločanje o takšnem sporu pristojno drugo
sodišče;
6.
za odločanje o prenosu pristojnosti v primerih, ki jih določa zakon;
7.
za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon.
O predlogih za dopustitev kontrole pisem in
drugih pošiljk ter nadzorovanje in snemanje telekomunikacij in nadzorovanje
telekomunikacij z izpisom telekomunikacijskega prometa v Republiki Sloveniji
odloča predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije oziroma v njegovi
odsotnosti podpredsednik.
107. člen
Vrhovno sodišče odloča v senatu treh
sodnikov, v senatu petih sodnikov pa, kadar zakon tako določa.
O pravnem sredstvu zoper odločbo iz
prejšnjega odstavka, izdano v senatu petih sodnikov, odloča Vrhovno sodišče v
senatu sedmih sodnikov, sicer pa v senatu petih sodnikov.
Za sestavo senata Vrhovnega sodišča se
smiselno uporablja določba prvega odstavka 105. člena tega zakona.
108. člen
Vrhovno sodišče vodi evidenco sodne prakse
sodišč Republike Slovenije in spremlja sodno prakso meddržavnih sodišč.
109. člen
Vrhovno sodišče skrbi za enotno sodno
prakso.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije vsako
leto javno objavi poročilo o delu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v
preteklem letu, v katerem oceni izvajanje sodne oblasti.
110. člen
Občna seja Vrhovnega sodišča:
1.
sprejema načelna pravna mnenja o vprašanjih, ki so pomembna za enotno
uporabo zakonov;
2.
sprejema pravna mnenja o vprašanjih sodne prakse;
3.
odloča o pobudah za izdajo ali spremembo zakona;
4.
določa način spremljanja sodne prakse na sodiščih;
5.
opravlja druge zadeve iz pristojnosti Vrhovnega sodišča, če zakon tako
določa.
Pravna mnenja iz prejšnjega odstavka so
obvezna za senate Vrhovnega sodišča in se lahko spremenijo samo na novi občni
seji.
111. člen
Občno sejo sestavljajo vsi sodniki
Vrhovnega sodišča. Občna seja veljavno sklepa, če sta navzoči najmanj dve
tretjini sodnikov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina vseh sodnikov Vrhovnega
sodišča in večina sodnikov oddelka, v katerega delovno področje sodi
obravnavano vprašanje.
Občno sejo skliče predsednik Vrhovnega
sodišča. Vodenje in način dela občne seje uredi poslovnik, ki je veljavno
sprejet, če zanj glasujeta najmanj dve tretjini sodnikov Vrhovnega sodišča.
Poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Obravnavanje in sprejem načelnega pravnega
mnenja oziroma pravnega mnenja lahko predlaga oddelek Vrhovnega sodišča, v
katerega pravno področje sodi vprašanje. na katero naj se nanaša načelno pravno
mnenje oziroma pravno mnenje.
Predlog iz prejšnjega odstavka sprejme
oddelek z večino glasov sodnikov tega oddelka.
2. poglavje: Izvrševanje odločb ustavnega sodišča in
odločb mednarodnih sodišč
112. člen
Če je pravnomočna sodba ali druga sodna
odločba spremenjena z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, izdano na
podlagi ustavne pritožbe, jo sodišče izvrši v skladu z odločbo ustavnega
sodišča.
113. člen
Odločbo Evropskega sodišča za človekove
pravice izvrši pristojno sodišče Republike Slovenije neposredno samo, če tako
določa ratificirana mednarodna pogodba ali če tako določa zakon, ki ureja sodni
postopek.
113.a člen
Kadar je odločba sodišča odvisna od rešitve
predhodnega vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava
Evropskih skupnosti, lahko sodišče izda sklep, s katerim predhodno vprašanje
odstopi v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti, v skladu z mednarodno pogodbo,
s katero Republika Slovenija prenaša izvrševanje dela suverenih pravic na
institucije Evropske unije.
Kadar je odločba Vrhovnega sodišča ali
odločba drugega sodišča, zoper katero stranke v postopku ne morejo vložiti
rednega ali izrednega pravnega sredstva, odvisna od predhodne rešitve vprašanja
glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti,
je Vrhovno sodišče oziroma drugo sodišče dolžno izdati sklep, v skladu z
mednarodno pogodbo iz prejšnjega odstavka, s katerim predhodno vprašanje
odstopi v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti.
Postopek v zadevi, kjer je bil vložen
predlog iz prvega ali drugega odstavka tega člena, sodišče s sklepom iz prvega
ali drugega odstavka tega člena prekine do prejema predhodne odločbe, s
smiselno uporabo določb zakona, ki ureja prekinitev postopka v zadevi, o kateri
sodišče odloča. Zoper sklep o prekinitvi ni dovoljeno vložiti rednega ali
izrednega pravnega sredstva.
Če je sodišče predhodno vprašanje odstopilo
v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti, sme s smiselno uporabo določb zakona,
ki ureja postopek v zadevi, o kateri sodišče odloča, do prejema odločbe o tem
vprašanju opravljati samo tista procesna dejanja in sprejemati samo tiste
odločitve, ki ne dopuščajo nobenega odlašanja, če niso vezane na vprašanja,
zaradi katerih je sodišče zaprosilo za predhodno odločanje, ali če ne urejajo
dokončno pravnega razmerja.
Če sodišče ne sme več uporabljati določbe,
ki je bila razlog za njegov odstop predhodnega vprašanja in če predhodna
odločba Sodišča Evropskih skupnosti še ni bila sprejeta, mora odstopljeno
predhodno vprašanje brez odlašanja umakniti, razen, če obstajajo zakonski
razlogi za nadaljevanje postopka.
Predhodna odločba Sodišča Evropskih
skupnosti je za sodišče obvezujoča.
Sodišča posredujejo izvod predhodnega
vprašanja in odločbe Sodišča Evropskih skupnosti o predhodnem vprašanju brez
odlašanja v vednost Vrhovnemu sodišču.
TRETJI DEL
1. poglavje: Organizacija okrajnih in okrožnih sodišč
114. člen
V Republiki Sloveniji so:
1.
Okrajno sodišče v Ajdovščini s sedežem v Ajdovščini,
2.
Okrajno sodišče v Brežicah s sedežem v Brežicah,
3.
Okrajno sodišče v Celju s sedežem v Celju,
4.
Okrajno sodišče v Cerknici s sedežem v Cerknici,
5.
Okrajno sodišče v Črnomlju s sedežem v Črnomlju,
6.
Okrajno sodišče v Domžalah s sedežem v Domžalah,
7.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni s sedežem v Gornji Radgoni,
8.
Okrajno sodišče v Grosupljem s sedežem v Grosupljem,
9.
Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici s sedežem v Ilirski Bistrici,
10. Okrajno
sodišče v Idriji s sedežem v Idriji,
11. Okrajno
sodišče na Jesenicah s sedežem na Jesenicah,
12. Okrajno
sodišče v Kamniku s sedežem v Kamniku,
13. Okrajno
sodišče v Kočevju s sedežem v Kočevju,
14. Okrajno
sodišče v Kopru s sedežem v Kopru,
15. Okrajno
sodišče v Kranju s sedežem v Kranju,
16. Okrajno
sodišče v Krškem s sedežem v Krškem,
17.
Okrajno sodišče v Lenartu s sedežem v Lenartu,
18.
Okrajno sodišče v Lendavi s sedežem v Lendavi,
19.
Okrajno sodišče v Litiji s sedežem v Litiji,
20.
Okrajno sodišče v Ljubljani s sedežem v Ljubljani,
21.
Okrajno sodišče v Ljutomeru s sedežem v Ljutomeru,
22.
Okrajno sodišče v Mariboru s sedežem v Mariboru,
23.
Okrajno sodišče v Murski Soboti s sedežem v Murski
Soboti,
24.
Okrajno sodišče v Novi Gorici s sedežem v Novi
Gorici,
25.
Okrajno sodišče v Novem mestu s sedežem v Novem
mestu,
26.
Okrajno sodišče v Ormožu s sedežem v Ormožu,
27.
Okrajno sodišče v Piranu s sedežem v Piranu,
28.
Okrajno sodišče v Postojni s sedežem v Postojni,
29.
Okrajno sodišče na Ptuju s sedežem na Ptuju,
30.
Okrajno sodišče v Radovljici s sedežem v
Radovljici,
31.
Okrajno sodišče v Sevnici s sedežem v Sevnici,
32.
Okrajno sodišče v Sežani s sedežem v Sežani,
33.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici s sedežem v
Slovenski Bistrici,
34.
Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu s sedežem v
Slovenj Gradcu,
35.
Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah s sedežem v
Slovenskih Konjicah,
36.
Okrajno sodišče v Šentjurju s sedežem v Šentjurju,
37.
Okrajno sodišče v Škofji Loki s sedežem v Škofji
Loki,
38.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah s sedežem v
Šmarju pri Jelšah,
39. Okrajno
sodišče v Tolminu s sedežem v Tolminu,
40. Okrajno
sodišče v Trbovljah s sedežem v Trbovljah,
41. Okrajno
sodišče v Trebnjem s sedežem v Trebnjem,
42. Okrajno
sodišče v Velenju s sedežem v Velenju,
43. Okrajno
sodišče na Vrhniki s sedežem na Vrhniki,
44. Okrajno
sodišče v Žalcu s sedežem v Žalcu.
Območje krajevne pristojnosti okrajnih
sodišč je določeno s katastrskimi občinami.
Vlada Republike Slovenije z uredbo določi
katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, in pri
tem upošteva enakomerno geografsko in prebivalstveno razdelitev teh območij ter
dostopnost prebivalstva do sedeža sodišč.
Za območje Okrajnega sodišča v Kopru se po
tem zakonu šteje tudi območje katastrske občine, ki obsega teritorialno morje
Republike Slovenije in vsa plovila, registrirana v Republiki Sloveniji, ki so v
mednarodnih vodah.
115. člen
V Republiki Sloveniji so:
1.
Okrožno sodišče v Celju s sedežem v Celju,
2.
Okrožno sodišče v Kopru s sedežem v Kopru,
3.
Okrožno sodišče v Kranju s sedežem v Kranju,
4.
Okrožno sodišče v Krškem s sedežem v Krškem,
5.
Okrožno sodišče v Ljubljani s sedežem v Ljubljani,
6.
Okrožno sodišče v Mariboru s sedežem v Mariboru,
7.
Okrožno sodišče v Murski Soboti s sedežem v Murski Soboti,
8.
Okrožno sodišče v Novi Gorici s sedežem v Novi Gorici,
9.
Okrožno sodišče v Novem mestu s sedežem v Novem mestu,
10. Okrožno
sodišče na Ptuju s sedežem na Ptuju,
11. Okrožno
sodišče v Slovenj Gradcu s sedežem v Slovenj Gradcu.
Območje Okrožnega sodišča v Celju obsega
območja Okrajnega sodišča v Celju, Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Šmarju pri
Jelšah, Velenju in Žalcu, območje Okrožnega sodišča v Kopru obsega območja
Okrajnega sodišča v Kopru, Ilirski Bistrici, Piranu, Postojni in Sežani,
območje Okrožnega sodišča v Novi Gorici obsega območja Okrajnega sodišča v Novi
Gorici, Ajdovščini, Idriji, Novi Gorici in Tolminu, območje Okrožnega sodišča v
Kranju obsega območja Okrajnega sodišča v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici in
Škofji Loki, območje Okrožnega sodišča v Krškem obsega območja Okrajnega
sodišča v Krškem, Brežicah in Sevnici, območje Okrožnega sodišča v Ljubljani
obsega območja Okrajnega sodišča v Ljubljani, na Vrhniki, v Cerknici, Domžalah,
Grosupljem, Kamniku, Kočevju, Litiji in Trbovljah, območje Okrožnega sodišča v Novem
mestu obsega območja Okrajnega sodišča v Novem mestu, Črnomlju in Trebnjem,
območje Okrožnega sodišča na Ptuju obsega območji Okrajnega sodišča na Ptuju in
v Ormožu, območje Okrožnega sodišča v Mariboru obsega območja Okrajnega sodišča
v Mariboru, Lenartu in Slovenski Bistrici, območje Okrožnega sodišča v Murski
Soboti obsega območja Okrajnega sodišča v Murski Soboti, Gornji Radgoni,
Lendavi in Ljutomeru, območje Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu pa obsega
območje Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu.
Za območje Okrožnega sodišča v Kopru se
šteje tudi območje katastrske občine, ki obsega teritorialno morje in plovila
po določbi četrtega odstavka prejšnjega člena.
Minister, pristojen za pravosodje, lahko po
predhodnem mnenju predsednika okrožnega sodišča, katerega zunanji oddelek ali
oddelki se ustanavljajo, ustanovi zunanji oddelek ali oddelke tega okrožnega
sodišča, če za to obstajajo utemeljeni razlogi.
Notranjo organizacijo in pristojnost
zunanjega oddelka ali oddelkov določi predsednik sodišča, katerega oddelki se
ustanavljajo. Na zunanji oddelek lahko predsednik sodišča z letnim razporedom
razporedi sodnike iz sedeža sodišča, če je to potrebno, da se omogoči redno
izvajanje sodne oblasti ali če je to potrebno, da se odpravijo zaostanki pri
delu tega oddelka.
Utemeljeni razlogi iz četrtega odstavka
tega člena so zlasti preobremenjenost posameznega okrožnega sodišča in potrebe
prebivalstva po ustanovitvi zunanjega oddelka ali oddelkov.
116. člen
V Republiki Sloveniji so:
1.
Višje sodišče v Celju s sedežem v Celju,
2.
Višje sodišče v Kopru s sedežem v Kopru,
3.
Višje sodišče v Ljubljani s sedežem v Ljubljani,
4.
Višje sodišče v Mariboru s sedežem v Mariboru.
Območje Višjega sodišča v Celju obsega
območje Okrožnega sodišča v Celju, območje Višjega sodišča v Kopru obsega
območji Okrožnega sodišča v Kopru in Novi Gorici, območje Višjega sodišča v
Ljubljani obsega območja Okrožnega sodišča v Kranju, Krškem, Ljubljani in Novem
mestu, območje Višjega sodišča v Mariboru pa obsega območja Okrožnega sodišča v
Mariboru, Murski Soboti, na Ptuju in v Slovenj Gradcu.
117. člen
Vrhovno sodišče ima sedež v Ljubljani.
_________________
Zakon
o sodiščih (Uradni list
RS, št. 19/94) vsebuje naslednje prehodne
in končne določbe:
»2. poglavje: Prehodne in končne določbe
1. oddelek: Posebne določbe za prve
volitve članov sodnega sveta izmed sodnikov in prve volitve članov personalnih
svetov
118. člen
Prve volitve članov sodnega sveta morajo
biti razpisane petnajst dni po uveljavitvi tega zakona.
Volitve se izvedejo po določbah 3. poglavja
prvega dela tega zakona, kolikor ni s temi posebnimi določbami drugače
določeno.
119. člen
Pravico voliti in biti voljeni v sodni svet
imajo sodniki, ki na dan volitev opravljajo sodniško funkcijo na sodiščih v
Republiki Sloveniji in so vpisani v začasni sodniški volilni imenik, ki ga
sestavi ministrstvo, pristojno za pravosodje.
Glede pravice vpogleda in pravice zahtevati
popravo imenika iz prejšnjega odstavka se uporablja določba 23. člena tega
zakona.
Enega člana sodnega sveta volijo sodniki
Vrhovnega sodišča, enega člana sodniki višjih sodišč in Sodišča združenega dela
Republike Slovenije, dva člana sodniki temeljnih sodišč in sodišč združenega
dela prve stopnje. Dva člana sodnega sveta volijo vsi sodniki iz prvega
odstavka tega člena.
120. člen
Prve volitve članov personalnih svetov
morajo biti razpisane v tridesetih dneh po uveljavitvi tega zakona.
Volitve se izvedejo po določbi 35. člena
tega zakona, kolikor ni s temi posebnimi določbami drugače določeno.
V personalne svete temeljnih sodišč, ki
imajo več kot -petdeset sodnikov, izvolijo sodniki, ki na dan volitev
opravljajo sodniško funkcijo na temeljnih sodiščih, izmed sebe šest sodnikov,
sodniki drugih temeljnih sodišč pa štiri sodnike.
Prve volitve članov personalnih svetov
sodišč združenega dela prve stopnje se razpišejo z dnem, ko pričnejo z delom
delovna in socialna sodišča.
Do konstituiranja personalnih svetov po
prejšnjem odstavku opravljajo funkcijo personalnih svetov sodniki teh sodišč na
zboru sodnikov.
121. člen
Sodni svet, izvoljen po določbah tega
zakona, se konstituira na prvi seji sodnega sveta, ki jo skliče predsednik
dotedanjega sodnega sveta v petnajstih- dneh po izvolitvi vseh članov sodnega
sveta po določbah tega zakona.
Do izvolitve predsednika sodnega sveta vodi
delo sodnega sveta najstarejši izvoljeni član sodnega sveta.
Če sodni svet iz prvega odstavka tega člena
ni konstituiran do 29. marca 1994, se do njegovega konstituiranja podaljša
mandat članom sodnega sveta, imenovanim po določbah zakona o rednih sodiščih.
2. oddelek: Prehodne in končna
določba
122. člen
Okrožna in okrajna sodišča, ustanovljena s
tem zakonom, začnejo z delom l. januarja 1995.
Višja sodišča nadaljujejo z delom
1. januarja 1995 s pristojnostmi, ki jih imajo po tem zakonu.
Vrhovno sodišče nadaljuje z delom
1. januarja 1995 s pristojnostmi, ki jih ima po ustavi in zakonu.
Do uveljavitve spremembe sistema kaznivih
ravnanj so okrožna sodišča pristojna za sojenje na prvi stopnji o gospodarskih
prestopkih.
Do zagotovitve materialnih pogojev za delo
v Cerknici deluje Okrajno sodišče v Cerknici s sedežem na Rakeku.
123. člen
S 1. januarjem 1995 prevzamejo okrožna
sodišča vse zadeve temeljnih in višjih sodišč, za katere, so stvarno pristojna
po tem ali drugem zakonu.
S 1. januarjem 1995 prevzamejo okrajna
sodišča vse zadeve temeljnih sodišč, za katere so stvarno pristojna po tem
zakonu.
Arhive nekdanjih okrožnih sodišč prevzamejo
okrožna sodišča iz tega zakona, arhive nekdanjih občinskih sodišč pa okrajna
sodišča.
Podrobnejša navodila o načinu prevzema
zadev in arhivov izda minister, pristojen za pravosodje.
124. člen
Sodniki temeljnih sodišč nadaljujejo z
delom do izvolitve v trajno sodniško funkcijo oziroma do izteka mandata na
okrajnih oziroma okrožnih sodiščih.
Sodnike iz prejšnjega odstavka razporedi na
delo na okrožna oziroma okrajna sodišča sodni svet. Pri razporejanju upošteva
praviloma naslednje:
1.
sodnike, ki so v zadnjem letu pred uveljavitvijo tega zakona delali na
zadevah, ki po tem zakonu sodijo v pristojnost okrajnih sodišč, razporedi na
okrajna sodišča,
2.
sodnike, ki so v zadnjem letu pred uveljavitvijo tega zakona delali na
zadevah, ki po tem zakonu sodijo v pristojnost okrožnih sodišč, razporedi na
okrožna sodišča,
3.
sodnike, ki so v zadnjem letu pred uveljavitvijo tega zakona delali na
zadevah, ki po tem zakonu sodijo deloma v pristojnost okrajnih, deloma v
pristojnost okrožnih sodišč, razporedi na okrajna ali na okrožna sodišča v
sorazmerju s številom določenih sodniških mest v teh sodiščih ter v sorazmerju
z njihovo starostjo in dolžino dosedanjega opravljanja sodniške funkcije.
Razporeditev iz prejšnjega odstavka se
opravi v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona, vendar najkasneje do
1. decembra 1994.
125. člen
Po 31. decembru. 1994 nadaljujejo
personalni sveti temeljnih sodišč z delom kot personalni sveti okrožnih sodišč.
126. člen
Do imenovanja sodnikov porotnikov po
določbah tega zakona opravljajo dolžnost sodnikov porotnikov pri okrožnih
sodiščih sodniki porotniki, ki so ob uveljavitvi tega zakona opravljali
dolžnost sodnikov porotnikov pri temeljnih sodiščih.
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
dolžnost sodnikom porotnikom pri višjih in Vrhovnem sodišču.
127. člen
Strokovne in administrativno-tehnične
delavce temeljnih sodišč prevzamejo v delovno razmerje okrožna oziroma okrajna
sodišča v sorazmerju z obsegom nanje prenešenih pristojnosti.
Prevzem delavcev iz prejšnjega odstavka se
opravi po navodilih, ki jih izda minister, pristojen za pravosodje.
128. člen
Poslovni prostori, ki so ob dnevu
uveljavitve tega zakona v uporabi temeljnih sodišč, postanejo last Republike
Slovenije.
Poslovne prostore iz prejšnjega odstavka
prevzamejo v uporabo okrožna oziroma okrajna sodišča, ustanovljena s tem
zakonom, v skladu z navodili, ki jih izda minister, pristojen za pravosodje.
129. člen
Navodila iz četrtega odstavka 123., drugega
odstavka 127. in drugega odstavka 128. člena tega zakona izda minister,
pristojen za pravosodje, ko dobi mnenje predsednikov rednih sodišč in sodnega
sveta.
130. člen
Sodni red predpiše minister, pristojen za
pravosodje, najkasneje šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.
Do izdaje sodnega reda se za poslovanje
sodišč uporabljajo določbe poslovnika za redna sodišča (Uradni list SRS, št.
26/78, 20/88 in 2/89), kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
131. člen
Dokler ni oblikovana strokovna služba
sodnega sveta po določbah tega zakona, opravlja strokovno in administrativno
delo za sodni svet ministrstvo, pristojno za pravosodje.
Dokler ministrstvo, pristojno za pravosodje,
opravlja dela iz prejšnjega odstavka, se sredstva za delo sodnega sveta
zagotavljajo v proračunu v okviru predračuna sredstev ministrstva, pristojnega
za pravosodje.
132. člen
Predsedniki sodišč po določbah tega zakona
morajo biti imenovani najkasneje do 31. decembra 1994. Za predsednika
sodišča je lahko imenovan samo sodnik, ki je po določbah zakona izvoljen v
trajno sodniško funkcijo.
Do imenovanja predsednikov sodišč po
prejšnjem odstavku opravljajo funkcijo predsednikov predsedniki rednih sodišč,
izvoljeni po dosedanjih predpisih.
Če predsedniki okrajnih in okrožnih sodišč
niso imenovani do roka iz prvega odstavka tega člena, opravljajo funkcijo
predsednikov okrožnih sodišč predsedniki temeljnih sodišč, funkcijo
predstojnikov okrajnih sodišč pa vodje enot, ki so to funkcijo opravljali ob
uveljavitvi tega zakona.
133. člen
Stalni sodni izvedenci in stalni sodni
cenilci, imenovani po dosedanjih predpisih, nadaljujejo z delom po določbah
tega zakona kot sodni izvedenci in sodni cenilci, imenovani za območje
Republike Slovenije.
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, v
roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona vzpostavi imenik sodnih izvedencev
in sodnih cenilcev.
Stalni sodni tolmači, imenovani po
dosedanjih predpisih, nadaljujejo z delom kot sodni tolmači po določbah tega
zakona.
134. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati zakon o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77, 4/82, 37/82. 7/86,
41/87, 24/88 in Uradni list RS, št. 8/90), razen določb o organizaciji in
pristojnosti temeljnih in višjih sodišč, ki prenehajo veljati 1. januarja 1995, in določb o razrešitvi sodnika, ki prenehajo veljati z dnem izteka mandatov sodnikov, ki
sodniško funkcijo opravljajo ob uveljavitvi tega zakona.
Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha
uporabljati določba 66. člena zakona o službi družbenega knjigovodstva (Uradni
list SFRJ, št. 70/83. 16/86. 72/86, 74/87, 37/88, 61/88, 57/89, 79/90, 84/90 in
20/91 v zvezi s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine
o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Uradni list RS, št.
1/91-I) v delu, ki določa sestavo sodišča.
1. januarja 1995 se prenehajo
uporabljati določbe zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ; št. 4/77,
36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 57/89, 20/90 in 27/90 v zvezi s 4. členom ustavnega
zakona iz prejšnjega odstavka) in zakona o kazenskem postopku (Uradni list
SFRJ, št. 4/77, 14/85, 74/87, 57/89 in 3/90 v zvezi s 4. členom ustavnega
zakona iz prejšnjega odstavka) v delu, v katerem urejajo sestavo sodišča v
nasprotju z določbami tega zakona.
135. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________________
Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 45/95) vsebuje naslednjo končno
določbo:
»5. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________________
Zakon
o pravdnem postopku – ZPP (Uradni
list RS, št. 26/99) vsebuje naslednjo končno
določbo:
»503. člen
Ta zakon začne veljati devetdeseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________________
Zakon
o spremembi in dopolnitvi zakona o sodiščih – ZS-B (Uradni list RS, št. 38/99) vsebuje naslednjo končno
določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________________
Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih – ZS-C (Uradni list RS, št. 28/00) vsebuje naslednje
prehodne in končno določbo:
»49. člen
Dosedanji predstojniki okrajnih sodišč in
njihovi namestniki opravljajo svojo funkcijo kot predsedniki sodišč in njihovi
namestniki do izteka svojega mandata.
50. člen
Sodni izvedenci in sodni cenilci imenovani
do konca leta 1995, morajo dokazila iz 39. člena tega zakona prvič predložiti v
šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Sodni izvedenci in sodni cenilci imenovani
po dosedanjih prepisih, ki ne izpolnjujejo pogojev glede zahtevane izobrazbe po
tem zakonu, lahko nadaljujejo svoje delo ob izpolnjevanju obveznosti iz 39.
člena tega zakona.
51. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________________
Pomorski
zakonik – PZ (Uradni
list RS, št. 26/01) vsebuje naslednjo končno
določbo:
»999. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________________
Zakon
o javnih uslužbencih – ZJU (Uradni
list RS, št. 56/02) vsebuje naslednjo končno
določbo:
»204. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne eno leto po
objavi.«.
_________________
Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR-C (Uradni list RS, št. 16/04) vsebuje naslednjo končno
določbo:
»43. člen
Ta zakon začne veljati 1. maja 2004.«.
_________________
Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih – ZS-D (Uradni list RS, št. 73/04) vsebuje naslednje
prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Rok za ustanovitev CIP
36. člen
CIP in strokovni svet se ustanovita v roku
enega leta po uveljavitvi tega zakona.
Preoblikovanje Centra za izobraževanje v pravosodju
37. člen
Z dnem začetka dela CIP-a po tem zakonu,
preneha z delom Center za izobraževanje v pravosodju. Prevzem sredstev, pravic
in obveznosti se uredi z aktom o ustanovitvi.
Izdaja predpisov
38. člen
Minister, pristojen za pravosodje, izda
podzakonske akte iz drugega odstavka 38. člena, osmega odstavka 53.b člena in
drugega odstavka 59. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Sodni svet sprejme merila skladno z 28.
členom zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Do sprejema meril se
uporabljajo merila, ki so veljala na dan uveljavitve tega zakona.
Začetek veljavnosti
39. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________________
Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih – ZS-E (Uradni list RS, št. 72/05) spreminja 36. člen
Zakona o
spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih – ZS-D (Uradni list RS, št. 73/04) tako, da se glasi:
»36. člen
CIP in strokovni svet se ustanovita
najkasneje do 31. decembra 2006.«;
ter
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»6. člen
V postopkih imenovanja predsednikov sodišč,
ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona in je sodni svet do uveljavitve
tega zakona ministru, pristojnemu za pravosodje, že poslal predlog po sedmem
odstavku 62. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno
prečiščeno besedilo), ministrstvo, pristojno za pravosodje, predlog vrne
sodnemu svetu, da izpelje postopek v skladu s sedmim odstavkom 62. člena
zakona.
7. člen
Določba 2. člena tega zakona se začne
uporabljati 1. januarja 2006.
8. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________________
Zakon
o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – ZVPSBNO (Uradni list RS, št. 49/06) vsebuje naslednjo končno
določbo:
»Začetek veljavnosti in uporabe tega zakona
28. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja
2007.«.
_________________
Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih – ZS-F (Uradni list RS, št. 127/06) vsebuje naslednjo
prehodno in končno določbo:
»19. člen
Določba 12. člena tega zakona se začne
uporabljati z dnem, ko so po zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje,
izpolnjeni pogoji za vlaganje predlogov za izvršbo na podlagi verodostojne
listine na predpisanih obrazcih.
20. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________________
Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih – ZS-G (Uradni list RS, št. 67/07) vsebuje naslednje
prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
7. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se posebna
sodniška mesta, določena za medokrajne in medokrožne sodnike, štejejo za
sodniška mesta po prvem odstavku 38. člena zakona.
8. člen
Ne glede na določbe Zakona o izvršbi in
zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo) o krajevni
pristojnosti je do uveljavitve sprememb zakona, ki ureja izvršbo in
zavarovanje, in se nanašajo na krajevno pristojnost v izvršbi na podlagi
verodostojne listine, v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine za
odločanje o predlogih za izvršbo in za odločanje o vseh drugih vprašanjih v
izvršbi do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi na prvi stopnji krajevno
izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
Ne glede na določbe Zakona o izvršbi in
zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo) o krajevni
pristojnosti je do uveljavitve sprememb zakona, ki ureja izvršbo in
zavarovanje, in se nanašajo na krajevno pristojnost v izvršbi na podlagi
verodostojne listine, v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine po
ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi za vodenje in odločanje v izvršilnem
postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno
pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe.
9. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________________
Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih – ZS-H (Uradni list RS, št. 45/08) vsebuje naslednje
prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
22. člen
Po izteku mandata članom sodnega sveta, ki
jim mandat poteče po uveljavitvi tega zakona, se med novo izvoljenimi člani
opravi žreb tako, da se trije člani sodnega sveta iz vrst sodnikov in trije
člani, ki jih izvoli državni zbor izvolijo za dobo treh let. Po izteku mandata
tem članom, se novi člani izvolijo za šest let.
Žreb ob prisotnosti vseh izvoljenih članov
sodnega sveta opravi za člane sodnega sveta iz vrst sodnikov predsednik
vrhovnega sodišča, za člane sodnega sveta, ki jih izvoli državni zbor, pa
predsednik državnega zbora.
23. člen
Določbe 25. člena zakona o predčasnem
prenehanju mandata članu sodnega sveta iz vrst sodnikov po 2. ali 3. točki
prvega odstavka 27. člena zakona se uporabljajo po izteku mandata članom sodnega
sveta, ki jim mandat poteče po uveljavitvi tega zakona.
24. člen
Do uveljavitve uredbe iz 114. člena zakona
se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo
območja, ki so veljala do dneva uveljavitve tega zakona.
Z dnem uveljavitve tega zakona Okrajno
sodišče v Šentjurju pri Celju nadaljuje z delom kot Okrajno sodišče v
Šentjurju.
Z dnem začetka veljavnosti uredbe iz prvega
odstavka tega člena se postopki, začeti pred začetkom veljavnosti uredbe,
nadaljujejo na sodišču, ki je pristojno pred začetkom veljavnosti uredbe.
25. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon,
prenehajo veljati:
-
Pravilnik o določitvi števila sekretarjev, strokovnih sodelavcev in
ostalih delavcev sodnega osebja na višjih sodiščih (Uradni list RS, št. 60/03
in 83/03 – popravek),
-
Pravilnik o določitvi števila sekretarjev, strokovnih sodelavcev in
ostalih delavcev sodnega osebja na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (Uradni
list RS, št. 60/03),
-
Pravilnik o določitvi števila sekretarjev, strokovnih sodelavcev in
ostalih delavcev sodnega osebja na delovnih in na socialnem sodišču (Uradni
list RS, št. 94/02),
-
Pravilnik o določitvi števila sekretarjev, višjih strokovnih sodelavcev
in ostalih delavcev sodnega osebja na višjem delovnem in socialnem sodišču (Uradni
list RS, št. 94/02),
-
Pravilnik o določitvi števila sekretarjev, strokovnih sodelavcev in
ostalih delavcev sodnega osebja na okrožnih sodiščih (Uradni list RS, št. 91/02
in 103/02), in
-
Pravilnik o določitvi števila sekretarjev, strokovnih sodelavcev in
ostalih delavcev sodnega osebja na okrajnih sodiščih (Uradni list RS, št.
83/02, 112/02, 27/03 in 56/03).
26. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.