Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o revidiranju obsega:
-
Zakon o revidiranju – ZRev-2 (Uradni list RS, št. 65/08 z dne 30. 6.
2008),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih – ZS-K (Uradni list
RS, št. 63/13 z dne 26. 7. 2013),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju – ZRev-2A (Uradni
list RS, št. 84/18 z dne 28. 12. 2018),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju – ZRev-2B (Uradni
list RS, št. 115/21 z dne 16. 7. 2021).
ZAKON
O REVIDIRANJU (ZRev-2)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
1. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja revidiranje, strokovna področja, povezana z
revidiranjem, nadzor nad revidiranjem in ocenjevanjem vrednosti ter delovanje
Slovenskega inštituta za revizijo in Agencije za javni nadzor nad revidiranjem.
2. člen
(prenos in izvajanje predpisov EU)
(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša
Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o
obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi
direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi direktive Sveta
84/253/EGS (UL L št. 157 z dne 9. 6. 2006, str. 87), zadnjič
spremenjena z Direktivo 2014/56/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za
letne in konsolidirane računovodske izkaze (UL L št. 158 z dne 27. 5.
2014, str. 196), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/43/ES).
(2) S tem zakonom se ureja izvajanje Uredbe 537/2014/EU
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v
zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa
Komisije 2005/909/ES (UL L št. 158 z dne 27. 5. 2014, str. 77; v
nadaljnjem besedilu: Uredba 537/2014/EU).
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
»Agencija za javni nadzor nad revidiranjem« (v nadaljnjem besedilu:
Agencija) je javna agencija s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi,
določenimi v tem zakonu in zakonu, ki ureja javne agencije.
2.
»Domača oseba« je pravna oseba, ki ima sedež na območju Republike
Slovenije, in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na območju Republike
Slovenije.
3.
»Drugi posli dajanja zagotovil« so revidiranje razen revidiranja
računovodskih izkazov ali konsolidiranih izkazov, posli preiskovanja in drugi
posli dajanja zagotovil, in sicer v skladu s pravili Mednarodne zveze
računovodskih strokovnjakov s področij revidiranja dajanja zagotovil in etike
(v nadaljnjem besedilu: Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov).
4.
»Država članica gostiteljica« je država članica, v kateri želi zakoniti
revizor, ki ima dovoljenje v matični državi članici, pridobiti dovoljenje
njenega pristojnega organa, ali država članica, v kateri želi biti revizijsko
podjetje, ki ima dovoljenje v matični državi članici, registrirano ali je
registrirano v skladu s pogoji njenega pristojnega organa.
5.
»Ključni revizijski partner ali partnerka« (v nadaljnjem besedilu:
ključni revizijski partner) je partner ali več partnerjev, zadolženih za posle,
ki je:
-
pooblaščeni revizor ali več pooblaščenih revizorjev, ki ga ali jih
revizijska družba imenuje za posamezni revizijski posel kot glavnega
odgovornega ali glavne odgovorne za izvajanje obvezne revizije v imenu
revizijske družbe in ki podpiše ali podpišejo revizorjevo poročilo; ali
-
v primeru revizije skupine pooblaščeni revizor ali več pooblaščenih
revizorjev, ki jih revizijska družba imenuje kot glavnega odgovornega ali
glavne odgovorne za izvajanje obvezne revizije na ravni skupine in ki podpiše
ali podpišejo revizorjevo poročilo skupine; ali
-
pooblaščeni revizor ali več pooblaščenih revizorjev, ki podpiše ali podpišejo
revizorjevo poročilo.
6.
»Kvalificirani delež« je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega
deleža, delnic ali drugih pravic v pravni osebi, na podlagi katerih ima
imetnik:
-
najmanj 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 10-odstotni
delež v kapitalu ali
-
delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je
manjši od 10 odstotkov, vendar imetniku že ta delež omogoča izvajanje
pomembnega vpliva na upravljanje te pravne osebe.
7.
»Matična država članica« je država članica, v kateri je zakoniti revizor
ali revizijsko podjetje pridobil ali pridobilo dovoljenje pristojnega organa.
8.
»Mednarodni računovodski standardi« so Mednarodni računovodski
standardi, Mednarodni standardi računovodskega poročanja in pripadajoče
razlage, poznejše spremembe teh standardov in pripadajoče razlage, ki jih je
izdal ali sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde in kot jih je
sprejela in objavila Evropska unija.
9.
»Mednarodni revizijski standardi« so Mednarodni standardi revidiranja,
mednarodni standardi obvladovanja kakovosti ter drugi povezani standardi, ki
jih izda Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov prek Odbora za Mednarodne
standarde revidiranja in dajanja zagotovil, ki so pomembni za obvezno revizijo.
10.
»Mreža« je večja organizacijska struktura, ki je:
-
namenjena sodelovanju in v katero spada pooblaščeni revizor ali
revizijsko podjetje in
-
usmerjena k skupni delitvi dobička ali stroškov ali ima skupno
lastništvo, nadzor ali upravo, skupne usmeritve in postopke obvladovanja
kakovosti, skupno poslovno strategijo, skupno uporabo znamke ali pomembnega
dela strokovnih virov.
11.
»Nadzorni organ« je organ ali telo, ki je določen za nadzor nad
kakovostjo dela pooblaščenih ocenjevalcev.
12.
»Naložba v posamezno osebo« je:
-
neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic,
na podlagi katerih pridobi imetnik glasovalne pravice ali deleže v kapitalu te
osebe ali
-
neposredno imetništvo vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je ta
oseba ali
-
terjatev do te osebe na podlagi posojila, depozita ali drugih pravnih
poslov, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki posojilu oziroma depozitu.
13.
»Neaktivni revizor« je vsaka fizična oseba, ki med sodelovanjem pri
upravljanju sistema javnega nadzora in v treh letih neposredno pred tem
sodelovanjem ni izvajala obveznih revizij, ni imela volilnih pravic v
revizijski družbi, ni bila članica organov vodenja ali nadzora revizijske
družbe in ni bila zaposlena v revizijski družbi ali kako drugače povezana s
katero koli revizijsko družbo.
14.
»Obvezna revizija« je revizija posamičnih ali konsolidiranih
računovodskih izkazov, če jo zahteva zakonodaja in revizija, izvedena na
zahtevo podjetij, ki niso zavezana k obvezni reviziji.
15.
»Ocenjevalec kakovosti posla« je pooblaščeni revizor, ki ne sodeluje pri
izvajanju ocenjevanega posla, ali skupina, v kateri je vsaj en pooblaščeni
revizor in nihče ne sodeluje pri izvajanju ocenjevanega posla.
16.
»Ocenjevanje kakovosti posla« je postopek, v katerem ocenjevalec
kakovosti posla pred izdajo revizorjevega poročila oceni, ali so bili priprava
mnenja in sklepi, ki jih je ključni revizijski partner oziroma so jih ključni
revizijski partnerji podali v osnutkih teh poročil, ustrezni.
17.
»Ocenjevanje vrednosti« je aktivnost, ki jo izvaja pooblaščeni
ocenjevalec v skladu s pravili ocenjevanja vrednosti, da bi določil oceno
vrednosti podjetja, nepremičnine ali strojev in opreme za računovodsko
poročanje ter druge namene ocenjevanja vrednosti.
18.
»Oseba države članice« je pravna oseba, ki ima sedež na območju države
članice, in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na območju države članice.
19.
»Osebni podatek« je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne
glede na obliko, v kateri je izražen.
20.
»Ožji družinski član« pomeni osebo, ki je v razmerju do druge osebe:
-
njen zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, ki ima po
zakonu enake pravne posledice kot zakonska zveza;
-
otrok te osebe ali osebe iz prejšnje alineje;
-
varovanec po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja;
-
eden od staršev te osebe ali osebe iz prve alineje te točke.
21.
»Partner« je vsak posameznik s pooblastilom, da zaveže revizijsko družbo
k izvedbi posla izvajanja storitev revidiranja.
22.
»Podružnica revizijskega podjetja« je vsako podjetje ne glede na njegovo
pravno obliko, ki je z revizijskim podjetjem povezano s skupnim lastništvom,
nadzorom ali upravljanjem.
23.
»Poklicna nezaupljivost« pomeni odnos, ki vključuje kritično
razmišljanje, ki je pozorno na okoliščine, ki lahko kažejo na morebitno napačno
navedbo zaradi napake ali prevare, ter kritično oceno revizijskih dokazov.
24.
»Pooblaščeni ocenjevalec ali ocenjevalka vrednosti« (v nadaljnjem
besedilu: pooblaščeni ocenjevalec) je fizična oseba s strokovnim nazivom
pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, nepremičnin oziroma strojev in
opreme, ki ima v skladu s tem zakonom veljavno dovoljenje za opravljanje nalog
pooblaščenega ocenjevalca.
25.
»Pooblaščeni revizor ali revizorka« (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni revizor)
je zakoniti revizor, ki ima v skladu s tem zakonom veljavno dovoljenje za
opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.
26.
»Posli opravljanja dogovorjenih postopkov« so storitve revizijske
narave, opravljene na podlagi dogovora med revizijsko družbo in drugo stranko,
kot so opredeljeni v pravilih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov.
27.
»Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev ali drugih pravic, ki
zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu«, je oseba, za račun
katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne
deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju. Šteje se,
da je posamezna oseba posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih
pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, ali drugih vrednostnih
papirjev, katerih neposredni imetnik je s to osebo povezana oseba.
28.
»Pravila Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov« so Mednarodni
standardi revidiranja in drugi mednarodni standardi, okvirna določila, kodeks
etike in mednarodna obvestila za revizijsko prakso, ki jih izdaja Mednarodna
zveza računovodskih strokovnjakov in so povezani z revidiranjem.
29.
»Pravila revidiranja« so pravila Mednarodne zveze računovodskih
strokovnjakov in druga pravila, ki jih določa Agencija.
30.
»Preiskava Agencije« je postopek odkrivanja neustreznega opravljanja
revidiranja ali ocenjevanja vrednosti.
31.
»Prijavitelj« je oseba, ki Agenciji poroča domnevne ali dejanske kršitve
določb tega zakona.
32.
»Pristojni organ« je organ, določen s predpisi, ki je pooblaščen za
pravno ureditev ali nadzor zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij ali
posebnih vidikov ureditve ali nadzora.
33.
»Revidiranje« pomeni revizijo posamičnih ali konsolidiranih
računovodskih izkazov, druge posle dajanja zagotovil in posle opravljanja dogovorjenih
postopkov, ki se izvajajo na podlagi pravil Mednarodne zveze računovodskih
strokovnjakov s področij revidiranja, dajanja zagotovil in etike.
34.
»Revizija posamičnih računovodskih izkazov ali konsolidiranih
računovodskih izkazov« je preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter
podatkov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju, in na podlagi tega
dajanje neodvisnega strokovnega mnenja o tem, ali računovodski izkazi v vseh
pomembnih pogledih podajajo resničen in pošten prikaz finančnega stanja in
poslovnega izida pravne osebe v skladu s primernim okvirom računovodskega
poročanja.
35.
»Revizijska družba« je revizijsko podjetje, organizirano kot gospodarska
družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima za opravljanje storitev revidiranja
dovoljenje Agencije.
36.
»Revizijski subjekt tretje države« je subjekt, ki ne glede na svojo
pravno obliko izvaja revizije posamičnih ali konsolidiranih računovodskih
izkazov družbe iz tretje države, razen subjekta, ki je registriran kot
revizijsko podjetje v eni od držav članic, za kar ima dovoljenje pristojnega
organa v državi članici gostiteljici.
37.
»Revizijsko podjetje« je pravna oseba ali katerikoli drugi subjekt, ne
glede na svojo pravno obliko, ki ima dovoljenje pristojnega organa države
članice za opravljanje obveznih revizij.
38.
»Revizor skupine« je pooblaščeni revizor ali revizijska družba, ki
izvaja obvezno revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov.
39.
»Revizor tretje države« je fizična oseba, ki izvaja revizije posamičnih
ali konsolidiranih računovodskih izkazov družbe iz tretje države, razen oseb,
ki so registrirane kot zakoniti revizorji v eni od držav članic, za kar imajo
dovoljenje pristojnega organa v državi članici gostiteljici.
40.
»Revizorjevo poročilo« je poročilo, ki ga izda revizijska družba.
41.
»Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih« je poročilo, pripravljeno
v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih
računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi
Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv
Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L št. 182 z dne 29. 6. 2013, str.
19), ki ga je izdala revizijska družba.
42.
»Slovenski inštitut za revizijo« (v nadaljnjem besedilu: Inštitut) je
nosilec javnih pooblastil, kot jih določajo ta in drugi zakoni.
43.
»Strokovnjak« je fizična oseba, ki ima posebno strokovno znanje o
finančnih trgih, računovodskem poročanju, revidiranju in drugih področjih,
pomembnih za preglede, vključno z zakonitimi revizorji, ki izvajajo revizije.
44.
»Subjekt javnega interesa« je družba, s katere vrednostnimi papirji se
trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, kreditna institucija, kot jo
opredeljuje zakon, ki ureja bančništvo, zavarovalnica, kot jo opredeljuje
zakon, ki ureja zavarovalništvo, in pokojninska družba, kot jo opredeljuje
zakon, ki ureja pokojninske družbe. Subjekt javnega interesa je tudi družba,
zavezana k obvezni reviziji po kriterijih zakona, ki ureja gospodarske družbe,
v kateri imajo država ali občine, skupaj ali samostojno, neposredno ali
posredno, večinski lastniški delež. Subjekt javnega interesa je lahko tudi
druga pravna oseba, zavezana k obvezni reviziji, če je tako določeno z drugim
zakonom.
45.
»Tretja država« je država, ki ni članica Evropske unije.
46.
»Tretja oseba« je pravna oseba, ki ima sedež na območju tretje države,
in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na območju tretje države.
47.
»Udeležba« je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža,
delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih ima
imetnik najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni
delež v kapitalu.
48.
»Veščak revizorja« (v nadaljnjem besedilu: veščak) je posameznik ali
organizacija, ki ima poglobljeno znanje na področju, različnem od računovodstva
ali revidiranja.
49.
»Zakoniti revizor ali revizorka« (v nadaljnjem besedilu: zakoniti
revizor) je fizična oseba, ki ima veljavno dovoljenje pristojnega organa države
članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) za opravljanje
obveznih revizij.
4. člen
(način revidiranja)
(1) Revidiranje poteka na način, določen s tem zakonom,
Mednarodnimi revizijskimi standardi in drugimi pravili revidiranja, ki jih
sprejema Agencija ter drugimi zakoni, ki urejajo revidiranje pravnih oseb ali
druge oblike revizije, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.
(2) Hierarhijo pravil revidiranja, ki niso predpisi, določi
Agencija.
(3) Revidiranje se opravlja v primerih, določenih z zakonom,
ali na podlagi naročila.
5. člen
(opravljanje storitev revidiranja)
(1) Storitve revidiranja lahko opravlja samo revizijska
družba.
(2) Storitve revidiranja lahko v imenu revizijske družbe
opravljajo samo osebe, ki imajo dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega
revizorja in so s to revizijsko družbo v delovnem razmerju za poln delovni čas.
Te osebe smejo izvajanje posameznih postopkov revidiranja poveriti tudi drugim
osebam, ki so v delovnem razmerju v isti revizijski družbi ali pa v katerikoli
članici mreže pod pogojem, da je njihovo delo skrbno načrtovano in nadzirano s
strani osebe ali oseb, ki nerazdelno odgovarjajo za celotno revizorjevo poročilo
o računovodskih izkazih.
(3) Revizijske družbe smejo izvajanje posameznih postopkov
revidiranja poveriti veščakom in osebam, ki niso v delovnem razmerju z
revizijsko družbo, skladno s pravili revidiranja in pod pogojem, da je njihovo
delovanje skrbno načrtovano in nadzirano s strani osebe ali oseb, ki nerazdelno
odgovarjajo za celotno revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih. Zanje veljajo
enaka pravila glede neodvisnosti in varovanja podatkov, kot veljajo za
zaposlene v revizijski družbi.
(4) Storitve revidiranja lahko opravlja tudi revizijsko
podjetje, ki ima dovoljenje pristojnega organa države članice v drugi državi
članici in je registrirano pri Agenciji, če ključni revizijski partner, ki
izvaja revizijo v imenu revizijskega podjetja, izpolnjuje pogoje iz
48. člena tega zakona.
(5) Določbe drugega odstavka tega člena o polnem delovnem
času ne vplivajo, ne zmanjšujejo ali ne omejujejo pravic delavcev do
opravljanja dela s krajšim delovnim časom, ki so določene v področnih zakonih,
in sodelovanja veščakov pri revidiranju.
6. člen
(nadzor nad kakovostjo revidiranja)
Nadzor nad kakovostjo revidiranja opravlja Agencija za javni
nadzor nad revidiranjem v skladu s svojimi pristojnostmi po tem zakonu.
7. člen
(črtan)
2. INŠTITUT
2.1. Položaj in naloge Inštituta
8. člen
(Inštitut)
(1) Inštitut je pravna oseba zasebnega prava, katerega ustanovitelj
je Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Ustanovitelji
Inštituta so lahko tudi pooblaščeni revizorji, če statut Inštituta tako določa.
(2) Za inštitut se uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavode,
če ni v tem zakonu drugače določeno.
9. člen
(pristojnosti Inštituta)
(1) Inštitut opravlja naslednje naloge in pristojnosti na
drugih strokovnih področjih, povezanih z revidiranjem:
1.
sprejema oziroma zagotavlja slovenske prevode in objavlja:
-
računovodske standarde,
-
poslovnofinančne standarde in pravila,
-
pravila notranjega revidiranja,
-
pravila revidiranja informacijskih sistemov,
-
pravila ocenjevanja vrednosti;
2.
določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za opravljanje nalog pooblaščenega
ocenjevalca vrednosti;
3.
organizira strokovno izobraževanje, izvaja preizkuse strokovnih znanj in
izdaja potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega
ocenjevalca vrednosti;
4.
opravlja nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti;
5.
odloča o izdaji dovoljenj za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca
vrednosti;
6.
določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za pridobitev strokovnega
naziva preizkušeni notranji revizor, preizkušeni računovodja, preizkušeni
poslovni finančnik, preizkušeni revizor informacijskih sistemov in preizkušeni
davčnik;
7.
organizira strokovno izobraževanje, izvaja preizkuse strokovnih znanj in
izdaja potrdila o strokovnih znanjih za pridobitev strokovnih nazivov iz
prejšnje točke;
8.
vodi register pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti in oseb, ki so
pridobile strokovne nazive iz 6. točke tega odstavka.
(2) Inštitut opravlja tudi druge naloge, določene s
posameznim zakonom.
10. člen
(statut Inštituta, tarifa in letno poročilo)
(1) Podrobnejšo organizacijo, poslovanje in naloge Inštituta ureja
statut Inštituta. Statut Inštituta prične veljati, ko da nanj soglasje Državni
zbor Republike Slovenije.
(2) Državni zbor Republike Slovenije obravnava letno poročilo
Inštituta.
(3) Nadomestilo za opravljanje storitev Inštituta določa tarifa,
h kateri da soglasje Vlada Republike Slovenije.
11. člen
(objava standardov in splošnih aktov)
Inštitut mora v Uradnem listu Republike Slovenije objaviti:
1.
standarde in pravila, ki jih sprejema,
2.
statut in tarifo,
3.
druge podzakonske predpise.
2.2. Organi Inštituta
12. člen
(organi Inštituta)
Organi Inštituta so:
1.
svet Inštituta,
2.
direktor/direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor) Inštituta,
3.
strokovni svet.
13. člen
(svet Inštituta)
(1) Inštitut upravlja svet Inštituta.
(2) Svet Inštituta:
-
sprejema statut in druge splošne akte Inštituta,
-
sprejema programe dela in razvoja Inštituta ter spremlja njihovo
izvajanje,
-
določa načrt poslovanja in sprejema letno poročilo Inštituta,
-
predlaga tarifo in cene za storitve, ki jih opravlja Inštitut,
-
opravlja druge naloge in pristojnosti, določene s statutom.
(3) Svet Inštituta ima devet članov, od katerih imenujejo:
-
enega člana/članico (v nadaljnjem besedilu: član) ustanovitelj,
-
pet članov osebe, ki so vpisane v register pri Inštitutu,
-
enega člana minister, pristojen za finance,
-
enega člana minister, pristojen za gospodarstvo,
-
enega člana delavci Inštituta.
(4) Člani sveta se imenujejo za dobo štirih let in so po preteku
mandata lahko ponovno imenovani.
14. člen
(direktor)
(1) Direktor Inštituta vodi poslovanje Inštituta in ga
zastopa.
(2) Za direktorja Inštituta je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje
naslednje pogoje:
-
da ima najmanj izobrazbo ekonomske ali pravne smeri, pridobljene po
študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo ekonomske ali pravne
smeri, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge
stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij,
uvrščena na 8. raven,
-
da ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje Inštituta,
-
da ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine,
-
da ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje
oziroma gospodarstvo in kazen še ni izbrisana iz kazenske evidence.
(3) Direktorja Inštituta imenuje svet Inštituta.
(4) Direktor Inštituta se imenuje za dobo štirih let in je po
preteku mandata lahko ponovno imenovan.
15. člen
(črtan)
16. člen
(strokovni svet)
(1) Strokovni svet:
-
odloča o izdaji dovoljenj za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca;
-
daje strokovno mnenje o opravljenem nadzoru nad kakovostjo dela
pooblaščenih ocenjevalcev;
-
sprejema pravila ocenjevanja vrednosti;
-
določa pogoje za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje
nalog; pooblaščenega ocenjevalca;
-
pripravi strateški in letni načrt nadzora nad pooblaščenimi ocenjevalci.
(2) Poleg nalog iz prvega odstavka tega člena strokovni svet
1.
sprejema:
-
računovodske standarde,
-
poslovnofinančne standarde in pravila,
-
pravila notranjega revidiranja,
-
pravila revidiranja informacijskih sistemov;
2.
opravlja druge naloge in pristojnosti iz prvega odstavka 9. člena
tega zakona.
(3) Strokovni svet ima devet članov, od katerih jih osem imenujejo
osebe, ki so pridobile kateregakoli od strokovnih nazivov, ki jih podeljuje
Inštitut, enega člana pa iz vrst univerzitetnih delavcev po predhodnem soglasju
visokošolskih ustanov imenuje ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.
(4) Člani strokovnega sveta se imenujejo za dobo štirih let in
so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.
2.3. Izvajalci nadzora
(črtano)
17. člen
(črtan)
3. AGENCIJA ZA JAVNI NADZOR NAD REVIDIRANJEM
18. člen
(položaj Agencije za javni nadzor nad revidiranjem)
(1) Agencija je nadzorni in regulatorni organ na področju
revidiranja in nadzorni organ na področju ocenjevanja vrednosti.
(2) Agencija je pristojni organ za nadzor nad izvajanjem
Uredbe 537/2014/EU.
(3) Pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti je Agencija
samostojna in neodvisna.
(4) Ustanovitelj Agencije je Republika Slovenija.
(5) Sedež Agencije je v Ljubljani.
(6) Pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti Agencija
sodeluje z Odborom evropskih organov za nadzor revizorjev ter pristojnimi
organi iz 20. člena Uredbe 537/2014/EU oziroma s sorodnimi organi v
nadzornem delovanju na ravni Evropske unije in s pristojnimi organi tretjih
držav po načelu enakovrednosti in vzajemnosti ter mednarodnimi organizacijami
na področjih pristojnosti Agencije.
(7) Agencija s svojim delovanjem spodbuja sodelovanje med
nadzorniki na evropski ravni ter izmenjavo vseh pomembnih informacij med
nadzorniki iz matične države članice in države članice gostiteljice.
19. člen
(organi Agencije)
(1) Organa Agencije sta strokovni svet in direktor oziroma direktorica
(v nadaljnjem besedilu: direktor Agencije).
(2) Člane strokovnega sveta in direktorja Agencije imenuje in
razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za
finance.
(3) Člani strokovnega sveta in direktor agencije se imenujejo
za šest let in so lahko ponovno imenovani.
20. člen
(pogoji za imenovanje direktorja in člana strokovnega sveta)
Za direktorja Agencije in člana strokovnega sveta je lahko
imenovana oseba z ugledom neodvisnega strokovnjaka, ki ima ustrezna znanja
povezana z revidiranjem in:
-
da ima najmanj izobrazbo ekonomske ali pravne smeri, pridobljene po
študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo ekonomske ali pravne
smeri, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge
stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij,
uvrščena na 8. raven,
-
je najmanj osem let opravljala delo na teoretičnih ali praktičnih
področjih računovodstva, revizije, financ ali prava,
-
ni zaposlena pri Inštitutu in ni član katerega koli organa Inštituta,
-
vsaj tri leta pred imenovanjem ni izvajala obveznih revizij, ni imela
volilnih pravic v revizijskem podjetju, ni bila članica upravnega ali
poslovodnega telesa revizijskega podjetja in ni bila zaposlena v revizijskem
podjetju ali kako drugače povezana z njim,
-
ni pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma
gospodarstvo in kazen še ni izbrisana iz kazenskih evidenc.
21. člen
(nezdružljivost opravljanja nalog in funkcij)
(1) Opravljanje nalog oziroma položaj člana strokovnega sveta
ali direktorja Agencije ni združljiva:
1.
z opravljanjem nalog člana v organih vodenja in nadzora ter revizijske
komisije banke, zavarovalnice, borzno-posredniške družbe, družbe za upravljanje
ter vseh subjektov, zavezanih k obvezni reviziji,
2.
s funkcijo v organih političnih strank, državnih organih, organih
lokalnih skupnosti,
3.
z opravljanjem drugega dela ali dejavnosti, ki bi lahko vplivalo na
neodvisnost Agencije ali bi lahko bilo v nasprotju z interesi Agencije.
(2) Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka je lahko
direktor Agencije član sveta v drugih organih za nadzor po zakonih, ki urejajo
varstvo konkurence, bančništvo, zavarovalništvo, trg finančnih instrumentov ter
investicijske sklade in družbe za upravljanje.
(3) Direktor in člani strokovnega sveta svoj položaj
uskladijo z določbami prvega odstavka tega člena pred začetkom opravljanja
funkcije, vendar najkasneje v treh mesecih od imenovanja, v nasprotnem primeru
jim mandat preneha.
(4) V primeru naknadnega nastopa nezdružljivosti med
trajanjem funkcije mora oseba iz prvega odstavka tega člena o tem obvestiti
ministra, pristojnega za finance, in strokovni svet Agencije. Obvestilo se
šteje kot odstopna izjava iz 1. točke 22. člena tega zakona.
22. člen
(predčasna razrešitev člana in direktorja)
Vlada lahko direktorja in člane strokovnega sveta predčasno razreši
v naslednjih primerih:
1.
če predloži izjavo, da odstopa;
2.
če je obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo
ali drugo kaznivo dejanje z odvzemom prostosti;
3.
če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje svoje funkcije;
4.
če pri izpolnjevanju svojih odgovornosti ne ravna v skladu zakonom.
23. člen
(pristojnosti direktorja)
(1) Direktor vodi, zastopa in predstavlja Agencijo pri uresničevanju
njenih pristojnosti in odgovornosti.
(2) Direktor zastopa Agencijo tudi pri sodelovanju z drugimi nadzornimi
organi držav članic in pri sodelovanju na ravni Evropske unije v nadzornem
delovanju ter pri sodelovanju z nadzornimi organi tretjih držav po načelu
vzajemnosti.
24. člen
(javni natečaj za imenovanje direktorja)
(1) Minister, pristojen za finance, predlaga Vladi Republike Slovenije
kandidata za direktorja Agencije, ki ga izbere na podlagi javnega natečaja.
(2) Javni natečaj iz prvega odstavka mora biti objavljen najmanj
šest mesecev pred potekom mandata trenutnega direktorja Agencije.
25. člen
(strokovni svet Agencije)
(1) Strokovni svet sestavlja devet članov oziroma članic.
(2) Direktor Agencije je po funkciji tudi predsednik
strokovnega sveta.
(3) Druge člane oziroma članice predlagajo v imenovanje ministru,
pristojnemu za finance:
-
Agencija za trg vrednostnih papirjev,
-
Banka Slovenije,
-
Agencija za zavarovalni nadzor,
-
Inštitut,
-
Ljubljanska borza,
-
Ministrstvo za gospodarstvo,
-
Ministrstvo za finance,
-
Univerza v Ljubljani ali v Mariboru.
(4) Strokovni svet opravlja naslednje naloge:
-
odloča o soglasjih, ukrepih nadzora in drugih posamičnih zadevah, o
katerih v skladu z zakonom odloča Agencija, če v tem ali v drugem zakonu ni
določeno drugače;
-
sprejema predpise, kadar zakon določa, da tak akt sprejme Agencija;
-
sprejema poslovnik Agencije;
-
sprejema strateški in letni načrt dela Agencije;
-
sprejema letno poročilo Agencije;
-
daje načelna mnenja k posameznim zadevam, o katerih odloča direktor;
-
obravnava splošna vprašanja kakovosti revidiranja;
-
proučuje pobude drugih nadzornih organov in zainteresiranih oseb za
izboljšanje in razvoj kakovosti računovodskega poročanja in revidiranja;
-
obravnava druga strokovna vprašanja s področja pristojnosti dela
Agencije.
26. člen
(mednarodno sodelovanje)
Agencija je odgovorna za sodelovanje s sorodnimi organi držav
članic oziroma z organi v nadzornem delovanju na ravni Evropske unije in s
tretjimi državami po načelu vzajemnosti.
27. člen
(splošni akti Agencije)
Splošni akti Agencije so akti za izvrševanje njenih javnih
pooblastil in se jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
28. člen
(varovanje zaupnosti Agencije)
(1) Za varovanje zaupnosti za člane organov in zaposlene v
Agenciji se smiselno uporabljajo določbe 38. člena tega zakona.
(2) Ne glede na določila 38. člena tega zakona za člane dolžnost
varovanja zaupnih podatkov ne velja, kadar gre za izmenjavo podatkov med
pristojnimi organi držav članic v preiskavah, povezanih z izvedbo revizij
računovodskih izkazov.
29. člen
(javnost poročil Agencije)
(1) Agencija sprejema letni načrt dela in letno poročilo o
svojem delu ter ju javno objavlja na spletnih straneh.
(2) Državni zbor Republike Slovenije vsako leto obravnava
letno poročilo o delu Agencije.
(3) Agencija enkrat letno sestavi in objavi poročilo o pregledu
kakovosti revidiranja in ocenjevanja vrednosti, ki vsebuje glavne ugotovitve
pregleda.
(4) Agencija enkrat letno sestavi poročilo o vseh upravnih
ukrepih in vseh izrečenih sankcijah pooblaščenim revizorjem in revizijskim
družbam v zbirni obliki. Informacije o upravnih ukrepih in izrečenih sankcijah
posreduje Odboru evropskih organov za nadzor revizorjev.
(5) Agencija Odboru evropskih organov za nadzor revizorjev
nemudoma sporoči vse začasne prepovedi.
30. člen
(sredstva za izvajanje nalog Agencije)
Sredstva za izvajanje nalog Agencije se zagotovijo v državnem
proračunu in s prihodki po tarifi.
31. člen
(tarifa Agencije)
(1) Tarifo sprejme strokovni svet Agencije na predlog direktorja,
v kateri določi višino:
-
taks za odločanje o posamičnih zadevah;
-
letnih nadomestil, ki jih za opravljanje nadzora iz 73. člena tega
zakona ali za opravljanje nadzora po drugem zakonu plačujejo osebe, nad katerimi
Agencija opravlja nadzor;
-
nadomestil stroškov ukrepov nadzora iz 76. člena tega zakona;
-
taks za izdajo potrdil, za izdajo izpisov iz evidenc, za izdelavo
fotokopij listin ali za izdelavo dvojnikov odločb, soglasij, odredb in sklepov;
-
nadomestil za opravljanje drugih nalog, ki jih po tem ali drugem zakonu
opravlja Agencija.
(2) Agencija določi letna nadomestila iz druge alineje
prejšnjega odstavka v taki višini, da vsota letnih nadomestil, ki jih plačujejo
subjekti nadzora za posamezno vrsto nadzora, ne preseže stroškov Agencije,
povezanih s to vrsto nadzora.
(3) Tarifa in njene spremembe se objavijo v Uradnem listu Republike
Slovenije po potrditvi ustanovitelja.
(4) Višina nadomestila za izrek ukrepa nadzora, ki ga plača
subjekt nadzora, je sorazmerna z vrsto in obsegom opravljenega nadzora nad tem
subjektom nadzora.
32. člen
(pristojnosti Agencije pri opravljanju javnega nadzora nad
revidiranjem)
(1) Agencija:
-
zagotavlja slovenske prevode Mednarodnih revizijskih standardov;
-
sprejema druga pravila revidiranja, zajeta v hierarhijo pravil
revidiranja;
-
sprejema hierarhijo pravil revidiranja, ki niso predpisi;
-
določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za opravljanje nalog
pooblaščenega revizorja ter preizkus strokovnih znanj;
-
organizira izobraževanja za pridobitev naziva pooblaščeni revizor;
-
izvaja preizkuse strokovnih znanj za pridobitev strokovnih znanj za
opravljanje nalog pooblaščenega revizorja;
-
izdaja dovoljenja za opravljanje dejavnosti revidiranja in nalog
pooblaščenega revizorja v skladu s tem zakonom ter opravi registracijo
zakonitih revizorjev, revizijskih podjetij, revizorjev tretjih držav in revizijskih
subjektov tretjih držav;
-
organizira stalno dodatno strokovno izobraževanje pooblaščenih
revizorjev; in
-
zagotavlja kakovost dela pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb.
(2) Agencija opravlja nadzor nad kakovostjo dela revizijskih
družb in pooblaščenih revizorjev ter izreka ukrepe nadzora.
(3) Agencija vodi registre:
-
revizijskih družb, revizijskih podjetij in revizijskih subjektov tretjih
držav ter
-
pooblaščenih revizorjev.
33. člen
(uresničevanje javnega nadzora nad ocenjevanjem vrednosti)
(1) Agencija opravlja javni nadzor nad delom pooblaščenih ocenjevalcev,
kadar ti izvajajo naloge ocenjevanja vrednosti pri subjektih, zavezanih obvezni
reviziji.
(2) Agencija opravlja javni nadzor iz prejšnjega odstavka s
smiselno uporabo določb tega zakona, ki urejajo nadzor nad revidiranjem.
34. člen
(pristojnosti Agencije pri sodelovanju z nadzornimi organi
držav članic na področju revizije)
(1) Agencija sodeluje z nadzornimi organi držav članic pri
zbliževanju razlik v izobraževanju, ki ga organizira ali priznava v postopku
izdaje dovoljenj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja ob upoštevanju
razvoja stroke in drugih strokovnih področij, povezanih z revidiranjem.
(2) Agencija sodeluje z nadzornimi organi držav članic, kadar
je to potrebno zaradi izvajanja svojih pristojnosti in nalog v skladu s tem
zakonom in Uredbo 537/2014/EU.
(3) Agencija sodeluje s pristojnim organom v drugi državi
članici in ustreznim evropskim nadzornim organom zlasti pri izmenjavi
informacij in sodelovanju pri preiskavah v zvezi z izvajanjem obveznih revizij.
(4) Agencija na zahtevo pristojnih organov držav članic in
brez nepotrebnega odlašanja zagotovi podatke za namen medsebojnega sodelovanja
pri izvajanju nadzora nad zakonitimi revizorji in revizijskimi podjetji.
Revizijske družbe in pooblaščeni revizorji so na zahtevo Agencije dolžni
zahtevane podatke predložiti v roku, ki ga glede na okoliščine določi Agencija.
(5) Obveznost varovanja poslovne skrivnosti ne preprečuje
izmenjave zaupnih podatkov v zvezi z drugim in tretjim odstavkom tega člena.
(6) Če Agencija ne more zagotoviti zahtevanih podatkov brez
nepotrebnega odlašanja, o ovirah obvesti pristojni organ, ki je zahteval
podatke.
(7) Agencija lahko zahtevo za posredovanje podatkov zavrne v
naslednjih primerih:
-
če posredovanje podatkov lahko negativno vpliva na suverenost, varnost
ali javni red Republike Slovenije;
-
če so v Republiki Sloveniji sproženi sodni postopki v zvezi z enakimi
dejanji in proti istim pooblaščenim revizorjem ter revizijskim družbam ali
-
če so pristojni organi Republike Slovenije zaradi istih dejanj že
pravnomočno odločili proti istim zakonitim revizorjem ali revizijskim
podjetjem.
(8) Če Agencija pridobi podatke od drugih pristojnih organov,
lahko te podatke uporabi le za opravljanje svojega dela na podlagi zakona in v okviru
upravnih ali sodnih postopkov, ki so s tem povezani.
(9) Direktor in člani strokovnega sveta so dolžni kot zaupne
varovati vse podatke, pridobljene na podlagi medsebojnega sodelovanja
pristojnih organov, tudi po prenehanju funkcije oziroma zaposlitve.
(10) Če Agencija ugotovi, da se na ozemlju drugih držav
članic izvajajo ali so se izvajale dejavnosti v nasprotju s predpisi, s
katerimi je bila v nacionalni red prenesena Direktiva 2006/43/ES, o tem obvesti
pristojni organ druge države članice. Agencija lahko zahteva, da pristojni
organ druge države članice izvede preiskavo v svoji državi. Agencija lahko
zahteva, da njeno osebje v času preiskave spremlja osebje pristojnega organa
druge države članice.
(11) Če Agencija dobi obvestilo o kršenju predpisov, s
katerimi je bila v nacionalni pravni red prenesena Direktiva 2006/43/ES od
pristojnih organov držav članic, ukrepa v skladu s pristojnostmi po tem zakonu
in o postopkih in ukrepih obvešča pristojni organ, ki je prijavil kršitev. Če
pristojni organ države članice zahteva preiskavo v Republiki Sloveniji, lahko
Agencija zavrne zahtevo za izvedbo preiskave ali zahtevo o spremljanju osebja
pristojnega organa druge države članice v preiskavi, če:
-
bi taka preiskava škodljivo vplivala na suverenost, varnost ali javni
red v Republiki Sloveniji;
-
so že sproženi postopki v zvezi z enakimi dejanji in proti istim osebam
pred pristojnimi organi Republike Slovenije ali
-
so pristojni organi Republike Slovenije zaradi istih dejanj v zvezi z
istim zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem že pravnomočno odločili.
(12) V primeru iz druge in tretje alineje sedmega odstavka in
enajstega odstavka tega člena Agencija o sproženih postopkih in pravnomočnih
odločbah obvesti pristojne organe držav članic.
35. člen
(pristojnosti Agencije pri sodelovanju z nadzornimi organi
tretjih držav)
(1) Agencija lahko pristojnim organom tretje države na
njihovo zahtevo po načelu vzajemnosti, posreduje revizijsko dokumentacijo, ki
jo je pridobila od pooblaščenih revizorjev ali revizijskih družb, in poročila o
nadzorih oziroma preiskavah Agencije, če:
1.
je zahtevana dokumentacija povezana z revizijo družb, ki so izdale
vrednostne papirje v tretji državi, ali pa so sestavni deli skupine, ki
sestavlja obvezne konsolidirane računovodske izkaze v tretji državi;
2.
pristojni organi zadevne tretje države izpolnjujejo zahteve o
ustreznosti, ki jih določi Evropska komisija;
3.
ima Agencija sklenjen dogovor s pristojnim organom tretje države po
načelu vzajemnosti;
4.
je prenos osebnih podatkov v tretjo državo v skladu s predpisi, ki
urejajo varstvo osebnih podatkov.
(2) Dogovor iz 3. točke prejšnjega odstavka mora vsebovati:
1.
obveznost obrazložitve namena zahteve po revizijski dokumentaciji;
2.
dolžnost varovanja zaupnih podatkov za osebe, ki so ali so bile
zaposlene pri pristojnih organih tretje države;
3.
zaščito poslovnih interesov revidiranega subjekta, vključno z varovanjem
industrijske in intelektualne lastnine v skladu z zakonom, ki ureja
industrijsko lastnino;
4.
zahtevo, da lahko pristojni organi tretje države uporabljajo revizijsko
dokumentacijo le za izvajanje javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti in
preiskav, ki so primerljive pristojnostim Agencije po tem zakonu;
5.
določbo, da se zahteve pristojnih organov tretje države po dokumentaciji
zavrnejo v primerih, če:
-
bi posredovanje teh delovnih papirjev ali dokumentov lahko škodovalo
suverenosti, varnosti ali javnemu redu Evropske unije ali Republike Slovenije,
-
so se v Republiki Sloveniji za ista dejanja in proti istim osebam že
začeli sodni postopki ali
-
je Agencija za ista dejanja in proti osebam iz prejšnje alineje že
izrekla pravnomočno odločbo.
(3) Agencija o sklenjenih dogovorih s pristojnimi organi tretjih
držav obvesti Evropsko komisijo ter ministrstvo, pristojno za finance, in
ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
(4) Agencija lahko od pristojnih organov tretje države
zahteva dodatno dokumentacijo v zvezi z revizijskim delom, ki so ga za namen
revizije skupine iz 43. člena tega zakona opravila kateri koli revizijski
subjekt tretje države ali revizor tretje države.
36. člen
(dolžnost zagotavljanja podatkov Agenciji)
(1) Sodišče in pristojni organi za nadzor po zakonih, ki
urejajo bančništvo, zavarovalništvo, trg finančnih instrumentov in varstvo
konkurence, Agencijo obvestijo o vseh sprejetih ukrepih ali izrečenih sankcijah
zoper revizijske družbe in pooblaščene revizorje.
(2) Sodišče Agencijo obvesti tudi o vsaki pravnomočni
kazenski obsodbi iz pete alineje prvega odstavka 48. člena tega zakona za
osebo, ki ima dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, in
Inštitut o vsaki pravnomočni kazenski obsodbi iz pete alineje prvega odstavka
90. člena tega zakona za osebo, ki ima dovoljenje za opravljanje nalog
pooblaščenega ocenjevalca vrednosti.
(3) Državni organi in nosilci javnih pooblastil Agenciji na
njeno zahtevo predložijo vse podatke, ki so potrebni za opravljanje njenih
nalog, in ji omogočijo vpogled v ustrezno dokumentacijo.
(4) Državni organi in nosilci javnih pooblastil Agenciji v
zvezi z razrešitvijo revizijske družbe med mandatom posredujejo obrazložitev
razlogov za razrešitev.
(5) Za izvrševanje nalog Agencije ima ta dostop do:
-
podatkov Centralnega registra prebivalstva, vključno s podatkom o enotni
matični številki občana;
-
podatkov Poslovnega registra Slovenije in
-
brezplačnega pridobivanja in uporabe statističnih podatkov računovodskih
izkazov družb in društev zavezanih k reviziji ali preiskavi, s katerimi
razpolaga Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve,
zaradi analitsko-informativnih namenov Agencije, ki jih ne sme posredovati drugim
in jih ne javno uporabljati.
(6) Agencija lahko za izvajanje svojih nalog po tem zakonu za
podatke, ki so potrebni za njeno odločanje, zahteva njihovo posredovanje tudi
od oseb in organizacij, ki z njimi razpolagajo. Ti so Agenciji dolžni nemudoma
posredovati zahtevane podatke in dokumente, potrebne za izvedbo postopka
nadzora, vključno s podatki, ki so v skladu z zakonom, ki ureja poslovne
skrivnosti, določeni kot poslovna skrivnost, in podatki, ki so v skladu z
zakonom, ki ureja tajne podatke, določeni kot tajni.
(7) Subjekti, navedeni v prejšnjem odstavku, morajo podatke
iz prejšnjega odstavka posredovati ne glede na pravila o dopustnosti
posredovanja teh podatkov, a upoštevajoč pravila, ki določajo varnostne ukrepe
ob posredovanju podatkov. Agencija mora zagotoviti primerno stopnjo varstva
posredovanih ji podatkov.
(8) Subjekt iz šestega odstavka tega člena, na katerega je
Agencija naslovila zahtevo za posredovanje podatkov, mora Agenciji v roku, ki
ga določi Agencija, posredovati pravilne in popolne podatke, ki jih je
zahtevala Agencija. Agencija lahko uporabi podatke le za namen, za katerega jih
je pridobila. Če subjekt ne posreduje podatkov v zahtevanem roku, Agencija
določi novi rok za posredovanje podatkov.
(9) Če subjekt iz šestega odstavka tega člena, na katerega je
Agencija naslovila zahtevo za posredovanje podatkov, posreduje Agenciji
nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali zahtevanih podatkov ne
posreduje v novem roku, ki ga je Agencija določila na podlagi tretjega stavka prejšnjega
odstavka, mu lahko strokovni svet s sklepom naloži denarno kazen do 50.000
eurov. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši
od enega meseca.
(10) Hkrati z izdajo sklepa iz prejšnjega odstavka lahko
Agencija izda zahtevo, s katero subjekt iz prvega odstavka tega člena določi
novi rok za posredovanje podatkov.
(11) Sklep o izreku denarne kazni iz devetega odstavka tega
člena mora biti obrazložen. Zoper navedeni sklep ni pritožbe, je pa dovoljen
upravni spor.
4. REVIDIRANJE
4.1. Potek revidiranja
37. člen
(dolžnosti pravne osebe, v kateri se opravlja revidiranje)
(1) Poslovodstvo pravne osebe, pri kateri poteka revidiranje,
posreduje revizijski družbi vso zahtevano dokumentacijo in ji omogoči vpogled v
poslovne knjige, spise in računalniške zapise. Revizijski družbi pravna oseba v
okviru običajnega poslovnega časa omogoči dostop do poslovnih prostorov.
(2) Za izvajanje revizije pravna oseba revizijski družbi
zagotovi ustrezne prostore in opremo za delo. Če so bili opravljeni vnosi
podatkov z uporabo računalniške obdelave, pravna oseba na lastne stroške v
primernem roku revizijski družbi zagotovi pripomočke, ki so potrebni za branje
dokumentacije in, če je treba, zagotovi berljive trajne izpise v potrebnem
številu kopij.
(3) Pravna oseba lahko razreši revizijsko družbo, ki opravlja
revizijo njenih računovodskih izkazov, le na podlagi utemeljenih razlogov.
Različna mnenja o računovodskih obravnavah ali revizijskih postopkih niso
utemeljeni razlogi za razrešitev. Pravna oseba pisno obvesti Agencijo o
razrešitvi ali o odstopu revizijske družbe v obdobju, za katero je veljalo
imenovanje, in ustrezno pojasni razloge za razrešitev ali odstop v 15 dneh od
razrešitve ali odstopa.
(4) Prepovedane so vse pogodbene klavzule, ki omejujejo
izbiro glede imenovanja določenega revizorja ali revizijske družbe, ki bo
izvedla obvezno revizijo te pravne osebe, na nekatere kategorije ali sezname
revizijskih družb. Vse takšne obstoječe klavzule so nične.
(5) Če revizijska družba popravi revizorjevo poročilo o
obvezni reviziji, poslovodstvo revidirane pravne osebe zagotovi javno objavo
popravljenega revizorjevega poročila.
(6) Pri obveznih revizijah subjektov javnega interesa lahko
razrešitev revizijske družbe pri pristojnem sodišču, na podlagi utemeljenih
razlogov, zahtevajo:
-
delničarji, ki zastopajo pet odstotkov ali več glasovalnih pravic ali
delniškega kapitala;
-
drugi organi revidiranih subjektov, če tako določa zakon ali
-
pristojni organi iz prvega ali drugega odstavka 20. člena Uredbe
537/2014/EU, če tako določa zakon.
38. člen
(dolžnost varovanja zaupnih podatkov)
(1) Revizijska družba kot zaupne varuje vse podatke, dejstva
in okoliščine, za katere je izvedela pri opravljanju revidiranja.
(2) Poslovodstvo revizijske družbe, družbeniki, delničarji ali
člani organov nadzora revizijske družbe, pooblaščeni revizorji in drugi
zaposleni revizijske družbe oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim
delom v revizijski družbi oziroma opravljanjem storitev za revizijsko družbo na
kakršenkoli način dostopni zaupni podatki iz prejšnjega odstavka, vključno z
osebami v mreži, teh podatkov ne smejo sporočati tretjim osebam, niti jih sami
izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe.
(3) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov zavezuje osebe iz prejšnjega
odstavka tudi, ko ne sodelujejo več pri posamezni revizijski nalogi ali ko več
niso povezane z revizijsko družbo.
(4) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja v naslednjih
primerih:
-
če je revizijska družba na podlagi zakona o določenih okoliščinah dolžna
poročati nadzornemu organu;
-
če oseba izrecno pisno soglaša, da se sporočijo posamezni zaupni
podatki, ki se nanašajo nanjo oziroma osebo, katere zakoniti zastopnik je;
-
če so podatki potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih in
predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče;
-
če iz podatkov, dejstev in okoliščin, ki jih je revizijska družba
izvedela pri opravljanju revidiranja, izhajajo razlogi za sum, da je bilo
storjeno kaznivo dejanje v zvezi s katerim obstoji dolžnost podati ovadbo;
-
če so ti podatki potrebni za opravljanje nalog nadzora nad revizijsko
družbo in predložitev teh podatkov oziroma revizijske dokumentacije pisno
zahteva nadzorni organ po tem zakonu ali po zakonih, ki urejajo bančništvo,
zavarovalništvo, trg finančnih instrumentov ali varstvo konkurence;
-
če revizijska družba izvaja obvezno revizijo naročnika, ki je del
skupine, katere nadrejeno podjetje je v tretji državi, in takšno dokumentacijo
potrebuje revizor skupine v tretji državi za uspešnost revizije konsolidiranih
računovodskih izkazov nadrejenega podjetja, ob predpostavki, da so izpolnjeni pogoji
iz 35. člena tega zakona;
-
če so ti podatki potrebni za opravljanje nalog notranjega nadzora nad
kakovostjo delovanja revizijske družbe v mreži;
-
v primeru zamenjave revizijske družbe, ko je prejšnja revizijska družba
novi revizijski družbi dolžna zagotoviti dostop do vseh podatkov v zvezi z
revidirano pravno osebo;
-
v primeru zahteve revizijske komisije po zakonu, ki ureja gospodarske
družbe (v nadaljnjem besedilu: revizijska komisija), v zvezi z ugotovitvami in
zaključki nadzornega organa o opravljenem nadzoru nad kakovostjo dela
revizijske družbe in
-
v drugih primerih, kjer zakon določa dolžnost glede posredovanja zaupnih
podatkov.
39. člen
(opravljanje revidiranja)
(1) Revizijska družba revidiranje opravi v skladu s pravili
revidiranja.
(2) Revizijska družba pri revidiranju računovodskih izkazov
zagotovi, da:
-
so ključni revizijski partner ali ključni revizijski partnerji, ki
podpišejo revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih, in pooblaščeni
revizorji, ki sodelujejo pri revidiranju, udeleženi pri revidiranju skupno z
najmanj 15 odstotki delovnega časa, porabljenega za vsak revizijski posel;
-
je skupno število delovnih ur osebja z manj kot dvema letoma delovnih
izkušenj pri revidiranju v revizijski skupini največ 25 odstotkov delovnega
časa.
(3) Revizijska družba pripravi in vodi revizijsko
dokumentacijo, kot je opredeljena v Pravilih Mednarodne zveze računovodskih
strokovnjakov, v slovenskem jeziku. Agencija presoja utemeljene primere, v
katerih se lahko del revizijske dokumentacije vodi v tujem jeziku. Agencija
lahko določi podrobnejši način priprave in vodenja revizijske dokumentacije.
(4) Revizijska družba hrani revizijsko dokumentacijo iz prejšnjega
odstavka deset let po opravljenem revidiranju.
(5) V primeru začetega nadzora nad kakovostjo dela revizijske
družbe in pooblaščenih revizorjev, v primeru začetega postopka za izrek ukrepa
nadzora ter v primeru začete preiskave revizijska družba hrani dokumentacijo iz
prejšnjega odstavka do pravnomočnosti odločitve v postopku nadzora.
(6) V primeru, da revizijska družba preneha delovati, preide
obveznost hrambe revizijske dokumentacije na delničarje oziroma družbenike
revizijske družbe.
(7) Obvezna revizija računovodskih izkazov ne vključuje
zagotovila o prihodnji sposobnosti preživetja pravne osebe ali učinkovitosti
oziroma uspešnosti organa vodenja ali nadzora pri vodenju poslovanja.
40. člen
(revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih)
(1) Revizorjevo poročilo o posamičnih ali konsolidiranih
računovodskih izkazih sestavi in podpiše ključni revizijski partner ali ključni
revizijski partnerji.
(2) V primeru, da revizorjevo poročilo o posamičnih oziroma
konsolidiranih računovodskih izkazih podpiše več oseb, vsi nerazdelno
odgovarjajo za celotno revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih.
(3) Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih za domače
pravne osebe oziroma podružnice osebe države članice ali tretje osebe na
območju Republike Slovenije je sestavljeno v slovenskem jeziku.
(4) Kadar so letni računovodski izkazi obvladujoče družbe
priloženi konsolidiranim računovodskim izkazom, se lahko poročili revizijske
družbe združita.
(5) Revizijska družba, ki je opravila obvezno revizijo
subjekta javnega interesa, predloži pristojnim organom za nadzor trga
vrednostih papirjev, bank, kreditnih institucij ali zavarovalnic na njihovo
zahtevo dodatno poročilo, ki ga je predložila revizijski komisiji. Pristojni
organi za nadzor trga vrednostnih papirjev, bank ali zavarovalnic lahko od
revizijske družbe zahtevajo dodatna pojasnila v zvezi z obvezno revizijo.
41. člen
(črtan)
42. člen
(črtan)
43. člen
(obvezne revizije konsolidiranih računovodskih izkazov)
(1) Pri obvezni reviziji konsolidiranih računovodskih izkazov
nosi ključni revizijski partner skupine celotno odgovornost za revizorjevo
poročilo o konsolidiranih računovodskih izkazih ter za dodatno poročilo k
revizijskemu poročilu iz 11. člena Uredbe 537/2014/EU.
(2) Ključni revizijski partner skupine izvaja pregled in
hrani dokumentacijo svojega pregleda revizijskega dela, ki ga je opravil
revizor iz tretjih držav, zakoniti revizor, revizijski subjekt tretje države
ali revizijsko podjetje za namen revizije skupine. Dokumentacija, ki jo hrani
ključni revizijski partner, je takšna, da lahko Agencija pregleda delo ključnega
revizijskega partnerja.
(3) Kadar revizor ali revizijski subjekt iz tretje države,
revidira sestavni del skupine podjetij, je ključni revizijski partner
odgovoren, da Agenciji zagotovi vso dokumentacijo o revizijskem delu, ki ga je
opravil revizor ali revizijski subjekt iz tretje države, vključno z delovnimi
papirji, povezanimi z revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov. Da bi to
lahko zagotovil, ohrani ključni revizijski partner kopijo takšne dokumentacije
ali se dogovori z revizorjem ali revizijskim subjektom o primernem in
neomejenem dostopu do dokumentacije na zahtevo ali ukrepa kako drugače.
(4) Če je prenos delovnih papirjev iz tretje države revizorju
skupine preprečen zaradi pravnih ali drugih ovir, vključuje dokumentacija, ki
jo hrani revizor skupine, dokazila, da je izvedel ustrezne postopke za
pridobitev dostopa do revizijske dokumentacije, ter pri ovirah, ki niso pravne
in izvirajo iz državne zakonodaje, dokazila o takšnih ovirah.
4.2. Pogoji revidiranja
44. člen
(neodvisnost in nepristranskost revidiranja)
(1) Revizijska družba opravlja revidiranje v pravni osebi
neodvisno, nepristransko ter v skladu s pravili revidiranja.
(2) Fizične osebe, ki bi lahko neposredno ali posredno vplivale
na rezultat revizije, morajo biti neodvisne od revidiranega subjekta in ne
smejo posegati v sprejemanje odločitev revidiranega subjekta.
(3) Fizične osebe iz prejšnjega odstavka so zaposleni pri
revizijski družbi ter z njimi povezane osebe, osebe, ki so del mreže, v katero
je vključena revizijska družba, ali katere koli druge fizične osebe, katerih
storitve so na voljo revizijski družbi ali kateri koli osebi, ki je z
revizijsko družbo povezana posredno ali neposredno.
(4) Družbeniki ali delničarji revizijske družbe ter člani
upravnih, poslovodnih in nadzornih organov te družbe ali pridružene družbe in
njihove mreže ne smejo posegati v izvajanje revizije na kakršenkoli način, ki
bi ogrozil neodvisnost in nepristranskost pooblaščenega revizorja.
(5) Neodvisnost se zagotovi v obdobju, ki ga zajemajo
računovodski izkazi, ki se revidirajo, in v obdobju, v katerem se izvaja
obvezna revizija.
(6) Osebe ali družbe iz prvega, tretjega in četrtega odstavka
45. člena tega zakona ne smejo zahtevati ali sprejeti denarnih in
nedenarnih daril ali uslug od revidiranega subjekta ali katerega koli subjekta,
povezanega z revidiranim subjektom, razen če bi nepristranska, razumna in
obveščena tretja stran zadevno vrednost ocenila kot zanemarljivo.
(7) Če je revidirani subjekt v obdobju, na katerega se
nanašajo računovodski izkazi, prevzet s strani drugega subjekta, če se z drugim
subjektom združi ali če ga drugi subjekt prevzame, revizijska družba opredeli
in oceni vse trenutne ali nedavne interese ali odnose, vključno z vsemi nerevizijskimi
storitvami, ki so se opravile za ta subjekt in bi lahko ob upoštevanju
razpoložljivih zaščitnih ukrepov ogrozile revizorjevo neodvisnost in zmožnost
nadaljevanja obvezne revizije po datumu začetka učinkovanja združitve ali
prevzema. Pooblaščeni revizor ali revizijska družba čim prej, najpozneje pa v
treh mesecih, sprejme vse potrebne ukrepe za prekinitev kakršnih koli trenutnih
interesov ali odnosov, ki bi lahko ogrozili njegovo neodvisnost, in če je to
mogoče, sprejme zaščitne ukrepe, da bi čim bolj zmanjšal vse nevarnosti za
svojo neodvisnost, ki bi se lahko pojavile zaradi predhodnih in trenutnih
interesov ter odnosov.
(8) Ključni revizijski partner ali revizijska družba ne
izvede obvezne revizije, če obstaja kakršna koli nevarnost samopregledovanja,
domačnosti ali ustrahovanja, ki nastane zaradi finančnih ali poslovnih odnosov
ali delovnih ali drugačnih razmerij med subjekti, navedenimi v drugem odstavku
44.a člena tega zakona.
44.a člen
(obvladovanje nasprotij interesov)
(1) Revizijska družba se izogiba kakšnemu koli nasprotju
interesov.
(2) Nasprotje interesov lahko nastane:
-
med revizijsko družbo in njeno mrežo;
-
med revizijsko družbo in zaposlenimi v revizijski družbi ter z
zaposlenimi v povezanih osebah revizijske družbe;
-
med revizijsko družbo in drugimi osebami, ki na pogodbeni podlagi
opravljajo katere koli storitve za revizijsko družbo;
-
med revizijsko družbo in njenimi strankami.
(3) Revizijska družba vzpostavi in uresničuje učinkovit
sistem za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov, ki obsega vse
razumne ukrepe, s katerimi zagotovi, da med revidiranjem na njegovo neodvisnost
ne vpliva nobeno obstoječe ali morebitno nasprotje interesov.
45. člen
(prepoved revidiranja v posamezni pravni osebi)
(1) Revizijska družba ali kateri koli član mreže, ki ji
revizijska družba pripada, ne sme opravljati revidiranja v posamezni pravni
osebi, če:
1.
ima naložbe v tej pravni osebi,
2.
ima ta pravna oseba naložbe v revizijski družbi,
3.
so osebe, ki so povezane s pravno osebo:
-
ožji družinski člani članov poslovodstva, nadzornega sveta oziroma
pooblaščenih revizorjev v revizijski družbi,
-
skupaj posredno ali neposredno imetniki kvalificiranega deleža v
revizijski družbi,
4.
revizijska družba oziroma katerakoli organizacijska enota v mreži, ki ji
pripada, oziroma z revizijsko družbo povezana oseba opravlja ali je v obdobju
med začetkom revidiranega obdobja in izdajo revizijskega poročila in v
poslovnem letu, ki je neposredno pred tem obdobjem, opravljala pri pravni osebi
storitve, ki bi lahko ogrozile neodvisnost in nepristranskost revidiranja,
5.
je povezana s pravno osebo na drug način in bi zaradi te povezave lahko
obstajal dvom v neodvisnost in nepristranskost revidiranja,
6.
bi lahko nepristranska, razumna in obveščena tretja stran ob upoštevanju
uporabljenih zaščitnih ukrepov sklepala, da je ogrožena neodvisnost zakonitega
revizorja ali revizijskega podjetja, ali
7.
obstoji kakršno koli drugo nasprotje interesov po drugem odstavku
prejšnjega člena.
(2) Agencija določi seznam prepovedanih storitev iz
4. točke prejšnjega odstavka.
(3) Pooblaščeni revizor ne sme opravljati nalog revidiranja v
pravni osebi, če:
-
je kot ključni revizijski partner opravljal revizijo računovodskih
izkazov pri tej pravni osebi neprekinjeno sedem let po datumu prvega imenovanja
in po opravljeni zadnji reviziji še nista pretekli dve leti,
-
ima naložbe v tej pravni osebi,
-
je povezan s to pravno osebo na drug način in bi zaradi te povezave
lahko obstajal dvom v neodvisnost in nepristranskost revidiranja,
-
zanjo opravlja ali je opravljal v obdobju med začetkom revidiranega
obdobja in izdajo revizijskega poročila in v poslovnem letu, ki je neposredno
pred tem obdobjem storitve, ki bi lahko ogrozile neodvisnost in nepristranskost
revidiranja, ali
-
gre za osebo, povezano na način iz 5. točke prvega odstavka tega člena.
(4) Zaposleni v revizijski družbi in katera koli druga
fizična oseba, katere storitve so na voljo pooblaščenemu revizorju ali
revizijski družbi ali so pod njenim nadzorom, če je neposredno vključena v
dejavnosti obvezne revizije, ter osebe, ki so tesno povezane z njimi, ne smejo
biti družbeniki ali delničarji, imeti finančnega interesa ali neposredne
pravice do udeležbe ali sodelovati pri kakršni koli transakciji v zvezi s
katerim koli finančnim instrumentom, ki ga izdaja, zanj jamči ali ga drugače
podpira kateri koli revidirani subjekt s področja njihovih dejavnosti obvezne
revizije.
(5) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja v primeru, ko
gre za deleže v posredni lasti prek razpršenih kolektivnih naložbenih shem,
vključno z upravljalnimi skladi, kot so pokojninski skladi ali življenjska
zavarovanja.
45.a člen
(notranje obvladovanje kakovosti)
(1) Revizijska družba zagotovi skladnost z usmeritvami in
postopki na vseh svojih ravneh in delovnih strukturah tako, da vzpostavi
mehanizem notranjega obvladovanja kakovosti, ki obsega:
-
oblikovanje ustreznih usmeritev in postopkov, s katerimi zagotovi, da
njeni družbeniki, delničarji ter člani organov vodenja in nadzora ali
pridružena podjetja ne posegajo v izvajanje revidiranja na kakršen koli način, ki
bi ogrožal njegovo neodvisnost in nepristranskost;
-
vzpostavitev zanesljivih računovodskih postopkov ter mehanizmov
notranjega obvladovanja kakovosti, učinkovitih postopkov ocenjevanja tveganj
ter učinkovitih nadzornih in zaščitnih ukrepov za sisteme obdelovanja
informacij;
-
oblikovanje ustreznih usmeritev in postopkov za zagotavljanje ustreznih
znanj in izkušenj, ki so potrebne za izvajanje nalog, dodeljenih zaposlenim in
katerim koli drugim fizičnim osebam, ki bodisi opravljajo storitve za
revizijsko družbo bodisi so pod njenim nadzorom oziroma so neposredno vključene
v revidiranje;
-
oblikovanje ustreznih usmeritev in postopkov, s katerimi se zagotovi, da
izvajanje revizijskih nalog s strani katere koli osebe, vključene v
revidiranje, ne zmanjša kakovosti notranjega obvladovanja kakovosti in
zmožnosti Agencije za opravljanje nadzora;
-
vzpostavitev ustrezne in učinkovite organizacijske in administrativne
ureditve za preprečevanje, ugotavljanje, odpravljanje ali obvladovanje in
razkritje nevarnosti za njeno neodvisnost in nepristranskost;
-
oblikovanje ustreznih usmeritev in postopkov za izvajanje revidiranja,
usposabljanja, nadzora in pregleda dejavnosti zaposlenih ter organiziranje
strukture revizijskega spisa;
-
vzpostavitev notranjega obvladovanja kakovosti, ki zajema vsaj usmeritve
in postopke iz prejšnje alineje in zagotavlja kakovostno revidiranje;
-
uporabo ustreznih sistemov, virov in postopkov za zagotavljanje
stalnosti in pravilnosti pri izvajanju njenih dejavnosti revidiranja;
-
vzpostavitev primerne in učinkovite organizacijske ureditve za ukrepanje
v primeru dogodkov, ki imajo ali bi lahko imeli resne posledice za integriteto
njenih dejavnosti revidiranja in njihovo evidentiranje;
-
ustrezno politiko prejemkov, vključno z udeležbo v dobičku, ki z
zadostnimi spodbudami za učinkovitost zagotavljajo kakovostno revizijo, pri
čemer višina prihodkov od opravljanja nerevizijskih storitev ni del ocene
učinkovitosti oseb, vključenih v revizijo, ali oseb, ki bi lahko vplivale na
njen potek;
-
spremljanje, evidentiranje in ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti
mehanizmov notranjega obvladovanja kakovosti ter sprejemanje in evidentiranje
ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Revizijska družba izvaja
zlasti letno ocenjevanje sistema notranjega obvladovanja kakovosti iz sedme
alineje tega odstavka. Revizijska družba vodi evidenco o ugotovitvah navedenega
ocenjevanja in vseh predlaganih ukrepih za spremembo sistema notranjega
obvladovanja kakovosti.
(2) Usmeritve in postopki iz prejšnjega odstavka se
dokumentirajo in posredujejo vsem zaposlenim v revizijski družbi.
(3) Izvajanje nalog iz četrte alineje prvega odstavka tega
člena nima vpliva na končno odgovornost revizijske družbe do revidiranega
subjekta.
(4) Revizijska družba pri izpolnjevanju zahtev iz prvega odstavka
tega člena upošteva obseg in kompleksnost svojih dejavnosti in lahko Agenciji
dokaže ustreznost vzpostavljenih usmeritev in postopkov.
(5) Oseba, ki je odgovorna za obvladovanje kakovosti v
revizijski družbi, mora biti pooblaščeni revizor.
45.b člen
(organizacija dela)
(1) Revizijska družba imenuje vsaj enega ključnega
revizijskega partnerja, ki dejavno sodeluje pri revidiranju. Glavna merila, na
podlagi katerih revizijska družba izbere ključne revizijske partnerje, so
zagotavljanje kakovostne revizije, neodvisnost in usposobljenost. Ključni
revizijski partnerji aktivno sodelujejo pri izvajanju obvezne revizije.
(2) Revizijska družba iz prejšnjega odstavka ključnemu
revizijskemu partnerju za ustrezno opravljanje njegovih nalog zagotovi zadostne
vire in ustrezno usposobljeno osebje, ki ima potrebne sposobnosti in zmožnosti
za ustrezno opravljanje nalog tega partnerja.
(3) Ključni revizijski partner med revidiranjem poslu nameni
dovolj časa in dodeli dovolj virov za ustrezno opravljanje svojih nalog.
(4) Revizijska družba evidentira večje kršitve določb tega
zakona in Uredbe 537/2014/EU in posledice vseh kršitev, vključno z ukrepi za
njihovo obvladovanje in za spremembe svojega sistema notranjega obvladovanja
kakovosti. O pregledu sprejetih ukrepov enkrat letno poroča znotraj revizijske
družbe.
(5) Revizijska družba evidentira vsako zaprosilo za nasvet
zunanjih strokovnjakov in prejeti nasvet.
(6) Revizijska družba vodi evidenco posameznih strank, ki
vključuje naslednje podatke:
-
firma, naslov in kraj poslovanja;
-
osebna imena ključnih revizijskih partnerjev in
-
zaračunana plačila za revidiranje in druge storitve v posameznem poslovnem
letu.
(7) Revizijska družba za vsako revizijo pripravi revizijski
spis.
(8) Revizijska družba za vsako revizijo oceni in dokumentira:
-
izpolnjevanje zahtev po neodvisnosti in nepristranskosti iz 44. do 45.a
člena tega zakona;
-
obstoj nevarnosti za njeno neodvisnost in nepristranskost ter
uporabljena varovala za omilitev teh nevarnosti;
-
izpolnjevanje zahtev po usposobljenosti zaposlenih, čas in sredstva za
ustrezno izvajanje obvezne revizije;
-
da ima ključni revizijski partner veljavno dovoljenje za opravljanje nalog
pooblaščenega revizorja in
-
vse druge podatke in informacije, ki so pomembni za utemeljitev
revizorjevega poročila o računovodskih izkazih.
(9) Revizijski spis se zaključi v roku 60 dni po datumu
podpisa revizorjevega poročila o računovodskih izkazih.
(10) Revizijska družba evidentira vse pisne pritožbe, prejete
v zvezi z izvedenimi revizijami.
(11) Revizijska družba uvede ustrezne postopke, ki zaposlenim
omogočajo notranje poročanje po posebnem kanalu o morebitnih ali dejanskih
kršitvah tega zakona ali Uredbe 537/2014/EU.
46. člen
(zaposlitev pooblaščenega revizorja ali zaposlenih v
revizijskih družbah s strani revidiranih subjektov)
(1) Pooblaščenim revizorjem, ki izvajajo ali so odgovorni za
revizijo računovodskih izkazov, eno leto ali v primeru subjekta javnega
interesa dve leti po tem, ko so prenehali sodelovati pri revizijskem poslu, ni
dovoljena:
-
zaposlitev v revidiranem subjektu;
-
članstvo v revizijski komisiji revidiranega subjekta ali organa, ki
opravlja enake naloge kot revizijska komisija, kadar ta ne obstaja;
-
opravljanje nalog člana organa vodenja ali nadzora ali nalog izvršnega
direktorja, ki ni član upravnega odbora revidiranega subjekta;
-
zasedba drugega ključnega vodstvenega položaja v revidiranem subjektu.
(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka, razen prepovedi
zaposlitve, velja tudi za zaposlene in partnerje ter vse druge fizične osebe,
katerih storitve so na razpolago ali pod nadzorom pooblaščenih revizorjev,
revizijske družbe ali revizijskega podjetja in tiste, ki so neposredno
sodelovali pri posameznem poslu obvezne revizije vsaj eno leto po tem, ko so
prenehali neposredno sodelovati pri dejavnostih obvezne revizije.
47. člen
(pogodba o revidiranju)
(1) Medsebojne pravice in obveznosti opravljanja revidiranja
uredijo stranke s pogodbo o revidiranju.
(2) Pogodba o revidiranju se sklenjene v pisni obliki.
(3) Priloga k pogodbi je okvirni načrt revizije, na podlagi katerega
je bila določena cena in ki je pripravljena za vsako revizijsko obdobje in vsak
revizijski posel posebej. Okvirni načrt vključuje tudi:
-
predvideno sestavo revizijske delovne skupine z navedbo strokovne
usposobljenosti članov,
-
podatke o skupno načrtovanem času, potrebnem za revidiranje po
posameznih članih delovne skupine glede na njihovo strokovno usposobljenost in
-
okvirno ceno storitev revidiranja, razčlenjeno na ceno storitev
posameznih članov delovne skupine glede na njihovo strokovno usposobljenost.
(4) Cena celotne storitve revidiranja ne sme biti pogojena z
opravljanjem dodatnih storitev za revidirano pravno osebo ali odvisna od
kakršnihkoli drugih pogojev.
(5) Pogodba o reviziji posamičnih in konsolidiranih
računovodskih izkazov, če jo zahtevajo predpisi, se sklene za obdobje najmanj
treh let.
(6) Mandat iz prejšnjega odstavka se lahko obnovi.
(7) V primeru, da je v revizijski družbi zaposlen en sam
pooblaščeni revizor, revizijska družba sklene pogodbo o sodelovanju, v kateri
se z drugo revizijsko družbo dogovori, da bo v primeru, ko revizijska družba
zaradi nezmožnosti pooblaščenega revizorja za delo ne bo mogla izpolniti svojih
obveznosti iz pogodb o revidiranju, to storila druga revizijska družba.
(8) Z možnostjo dokončanja posla po sklenjeni pogodbi iz
prejšnjega odstavka revizijska družba seznani naročnika revizije v pogodbi o
revidiranju.
5. POOBLAŠČENI REVIZOR
48. člen
(dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja)
(1) Agencija izda dovoljenje za opravljanje nalog
pooblaščenega revizorja, če oseba izpolnjuje naslednje pogoje:
-
ima raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje v
skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni
izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje,
-
da ima najmanj petletne delovne izkušnje, od tega najmanj triletne
delovne izkušnje pri opravljanju revidiranja v zadnjem šestletnem obdobju pred
oddajo vloge za izdajo dovoljenja, pri revizijski družbi oziroma zakonitem
revizorju ali revizijskim podjetju z dovoljenjem katerekoli države članice,
-
je opravila praktično usposabljanje in preizkus strokovnih znanj za
opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, določenih s pravilnikom o pridobitvi
potrdil o strokovnih znanjih in vsebini ter preizkusu strokovnih znanj za
opravljanje nalog pooblaščenega revizorja ter pravilnikom o obvezni vsebini
praktičnega usposabljanja,
-
ji v preteklosti ni bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje nalog
pooblaščenega revizorja ali da je od pravnomočnega odvzema dovoljenja preteklo
vsaj pet let,
-
ni bila obsojena na nepogojno kazen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja
po uradni dolžnosti, in
-
ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine.
(2) Dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja
velja tri leta od izdaje. Veljavnost dovoljenja se na zahtevo imetnika podaljša
vsakič za tri leta, če opravi izobraževanje po programu stalnega dodatnega
strokovnega izobraževanja v skladu s pravili, ki jih določi Agencija.
(3) Če imetnik dovoljenja ne opravi izobraževanja po programu
stalnega dodatnega strokovnega izobraževanja iz prejšnjega odstavka oziroma ne
vloži zahteve za podaljšanje dovoljenja, dovoljenje preneha veljati. Ob zahtevi
za ponovno izdajo dovoljenja mora oseba izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka
tega člena in imeti opravljeno izobraževanje po programu stalnega dodatnega
strokovnega izobraževanja iz prejšnjega odstavka.
(4) Osebi, ki ji je bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje
nalog pooblaščenega revizorja, se omogoči ponovna pridobitev dovoljenja za
opravljanje nalog pooblaščenega revizorja po preteku petih let od odvzema.
(5) Ponovna pridobitev dovoljenja iz prejšnjega odstavka je
možna samo enkrat. Pred ponovno pridobitvijo dovoljenja, oseba, ki ji je bilo
odvzeto dovoljenje za pooblaščenega revizorja, ponovno opravi praktično
usposabljanje in preizkus strokovnih znanj iz tretje alineje prvega odstavka
tega člena.
(6) Praktično usposabljanje iz tretje alineje prvega odstavka
tega člena izvajajo ključni revizijski partnerji.
(7) Praktično usposabljanje mora biti vsebinsko ustrezno in
mora večinoma zajemati revidiranje posamičnih in konsolidiranih računovodskih
izrazov.
(8) Praktično usposabljanje je treba izvajati in
dokumentirati v skladu s pravili, ki jih določi Agencija.
49. člen
(strokovna znanja)
(1) Preizkus strokovnih znanj iz tretje alineje prvega
odstavka 48. člena tega zakona obsega najmanj preizkus s področij:
-
splošne računovodske teorije in načel;
-
pravnih zahtev in standardov v zvezi s pripravo letnih in konsolidiranih
računovodskih izkazov;
-
slovenskih računovodskih standardov:
-
mednarodnih računovodskih standardov;
-
finančne analize;
-
stroškovnega in poslovodnega računovodstva;
-
obvladovanja tveganja in notranjega kontroliranja;
-
revidiranja;
-
pravnih zahtev in strokovnih standardov v zvezi z obvezno revizijo in
zakonitimi revizorji;
-
mednarodnih revizijskih standardov iz 4. člena tega zakona;
-
poklicne etike in neodvisnosti;
-
prava družb in upravljanja podjetij;
-
stečajnega prava in postopkov zaradi insolventnosti;
-
davčnega prava;
-
civilnega in gospodarskega prava;
-
delovnega in socialnega prava;
-
informacijske tehnologije in računalniških sistemov;
-
poslovnih financ;
-
matematike in statistike.
(2) Način pridobitve potrdil o strokovnih znanj in preizkusa
strokovnih znanj iz prejšnjega odstavka ter vsebine znanj, ki se preverjajo s
preizkusom, podrobneje določi Agencija s pravilnikom iz tretje alineje prvega
odstavka prejšnjega člena.
50. člen
(izdaja dovoljenja zakonitim revizorjem in revizijskim
podjetjem)
(1) Agencija zakonitemu revizorju z dovoljenjem druge države
članice izda dovoljenje za čezmejno opravljanje nalog pooblaščenega revizorja
ali začasno opravljanje nalog pooblaščenega revizorja v Republiki Sloveniji, če
ta opravi preizkus strokovnih znanj.
(2) Preizkus strokovnih znanj poteka v slovenskem jeziku in vključuje
preverjanje znanja s področij slovenskega prava iz prvega odstavka prejšnjega
člena ter slovenskih računovodskih standardov. Način in vsebino preizkusa
strokovnih znanj podrobneje določi Agencija.
(3) Revizijsko podjetje lahko opravlja obvezne revizije, če
ključni revizijski partner, ki izvaja obvezno revizijo v imenu revizijskega
podjetja, izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Revizijsko podjetje, ki želi izvajati obvezne revizije v
Republiki Sloveniji, ki ni njegova matična država članica, se mora registrirati
pri Agenciji.
(5) Agencija registrira revizijsko podjetje, če je
registrirano pri pristojnem organu njegove matične države članice. Revizijsko
podjetje mora Agenciji predložiti potrdilo, ki dokazuje njegovo registracijo v
matični državi članici, ki ne sme biti starejše od treh mesecev. Agencija
obvesti pristojni organ v matični državi članici o registraciji revizijskega
podjetja države članice.
(6) Agencija obvesti pristojni organ matične države članice,
v katerih je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje tudi registrirano, v
primeru odvzema dovoljenja in razlogih zanj.
51. člen
(izdaja dovoljenj revizorjem in revizijskim subjektom iz
tretjih držav)
(1) Agencija pod pogojem vzajemnosti izda dovoljenje za
opravljanje nalog pooblaščenega revizorja v Republiki Sloveniji revizorju iz
tretje države, če ta Agenciji dokaže, da izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim
iz prvega odstavka 48. člena tega zakona, in da je opravil preizkus strokovnih
znanj iz prejšnjega člena.
(2) Agencija pod pogojem vzajemnosti registrira revizijski
subjekt iz tretjih držav, če:
-
večina članov upravnega ali poslovodnega telesa revizijskega subjekta
tretje države izpolnjuje pogoje, ki so enakovredni tistim iz 65. člena
tega zakona;
-
revizor tretje države, ki izvaja revizijo v imenu revizijskega subjekta
tretje države, izpolnjuje pogoje, ki so enakovredni tistim iz prejšnjega
odstavka;
-
se revizije letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov izvajajo v skladu
s pravili revidiranja, in
-
na svojem spletni strani objavi letno poročilo o preglednosti, ki
vključuje podatke iz 13. člena Uredbe 537/2014/EU, ali izpolnjujejo
enakovredne zahteve po razkritju.
52. člen
(poročanje o naložbah)
(1) Pooblaščeni revizor revizijski družbi poroča o naložbah,
na podlagi katerih je posredno oziroma neposredno pridobil delež v posamezni
pravni osebi, in o vsaki nadaljnji naložbi v to pravno osebo.
(2) Pooblaščeni revizor revizijsko družbo nemudoma,
najkasneje pa v desetih delovnih dneh od dneva sklenitve pogodbe o revidiranju,
obvesti o naložbah v pravni osebi, s katero je revizijska družba sklenila
pogodbo o revidiranju oziroma o okoliščinah iz tretje alineje tretjega odstavka
45. člena tega zakona.
53. člen
(črtan)
54. člen
(črtan)
55. člen
(črtan)
56. člen
(črtan)
6. REVIZIJSKA DRUŽBA
6.1. Statusne določbe
57. člen
(uporaba določb)
Za revizijsko družbo se uporabljajo določbe zakona, ki ureja
gospodarske družbe, če ta zakon ne določa drugače.
58. člen
(dejavnost revizijske družbe)
(1) Revizijska družba lahko opravlja samo storitve
revidiranja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko revizijska družba
opravlja tudi druge storitve, če s tem ne krši pravil revidiranja.
(3) Revizijska družba ima kot glavno dejavnost registrirano
dejavnost revidiranja.
(4) Za opravljanje storitev revidiranja mora revizijska
družba pridobiti dovoljenje Agencije.
(5) V sodni register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje
besedo »revizija« ali izpeljanke iz te besede, če oseba nima dovoljenja
Agencije za opravljanje storitev revidiranja.
59. člen
(pravnoorganizacijska oblika)
(1) Revizijska družba je lahko organizirana samo kot
gospodarska družba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
(2) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na poslovodstvo
revizijske družbe, se smiselno uporabljajo za poslovodje revizijske družbe, ki
je organizirana v obliki družbe z omejeno odgovornostjo oziroma delniške
družbe.
(3) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na delničarje revizijske
družbe, se smiselno uporabljajo za družbenike revizijske družbe, ki je
organizirana v obliki družbe z omejeno odgovornostjo oziroma osebne družbe.
(4) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na statut revizijske družbe,
se smiselno uporabljajo za družbeno pogodbo revizijske družbe, ki je
organizirana v obliki družbe z omejeno odgovornostjo oziroma osebne družbe.
(5) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na poslovodstvo
revizijske družbe, se uporabljajo tudi za izvršnega direktorja, ki ni član
upravnega odbora.
60. člen
(delnice revizijske družbe)
Če je revizijska družba organizirana kot delniška družba, mora
izdati imenske delnice.
61. člen
(delničarji revizijske družbe)
(1) Pooblaščeni revizorji, revizijske družbe, revizijska
podjetja in revizijski subjekti tretjih držav so imetniki delnic revizijske
družbe z vsaj 75 odstotki glasovalnih pravic.
(2) Če Agencija osebi iz prejšnjega odstavka odvzame
dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja oziroma dovoljenje za
opravljanje storitev revidiranja, oseba ne sme izvrševati upravljavskih pravic
iz delnic, katerih imetnik je, do vzpostavitve stanja iz prejšnjega odstavka.
(3) Če oseba iz prvega odstavka tega člena odtuji delnice
tretji osebi, ki ni oseba iz prvega odstavka tega člena, tako da zaradi tega
osebe iz prvega odstavka tega člena nimajo več 75 odstotkov glasovalnih pravic,
imetnik iz delnic, s pridobitvijo katerih je kršena določba prvega odstavka
tega člena, ne sme izvrševati upravljavskih pravic iz delnic do vzpostavitve
stanja iz prvega odstavka tega člena.
(4) V primeru iz drugega ali tretjega odstavka tega člena
izda Agencija odločbo, s katero odloči, da imetnik delnic ne sme izvrševati
upravljavskih pravic iz delnic do vzpostavitve stanja iz prvega odstavka tega
člena.
(5) Pred izdajo odločbe iz prejšnjega odstavka da Agencija
imetniku delnic rok, ki ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši od 15 dni,
da se izjasni o razlogih.
(6) Revizijski subjekt tretje države je po prvem odstavku
tega člena lahko imetnik delnic samo, če so po pravu države sedeža revizijskega
subjekta tretje države revizijske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki
imajo za opravljanje storitev revidiranja dovoljenje Agencije, lahko imetniki
delnic revizijskega subjekta v državi sedeža revizijskega subjekta tretje
države.
62. člen
(obveznosti delničarja)
(1) Delničar revizijske družbe revizijski družbi v petih delovnih
dneh od dneva pridobitve deleža pisno poroča:
1.
o naložbah, na podlagi katerih je posredno ali neposredno pridobil delež
v posamezni pravni osebi in o vsaki nadaljnji naložbi v to pravno osebo,
2.
če je delničar pravna oseba:
-
o spremembah imetnikov kvalificiranih deležev v tej pravni osebi,
-
o imenovanju in razrešitvi poslovodstva in članov nadzornega sveta.
(2) Imetnik kvalificiranega deleža v revizijski družbi
revizijsko družbo nemudoma, najkasneje pa v desetih dneh od dneva pridobitve
kvalificiranega deleža, obvesti o povezanosti s pravno osebo, s katero je
revizijska družba sklenila pogodbo o revidiranju, zaradi katere bi revizijska
družba kršila prepoved iz 45. člena tega zakona.
(3) Če delničar krši obveznosti iz prvega odstavka tega člena
oziroma prejšnjega odstavka, revizijska družba nemudoma, najkasneje pa v
desetih dneh po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, obvestiti Agencijo.
63. člen
(prepoved izvrševanja pravic iz delnic)
(1) Agencija izda odločbo, s katero delničarju prepove izvrševanje
pravic iz delnic:
-
če delničar ponavljajoče krši obveznost iz prvega oziroma drugega
odstavka 62. člena tega zakona oziroma kako drugače ponavljajoče ovira
opravljanje nadzora nad revizijsko družbo,
-
če je delničar revizijski subjekt tretje države oziroma druga oseba
tretje države in nastopijo oziroma obstajajo okoliščine iz drugega odstavka 72.
člena tega zakona,
-
če delničar krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov iz drugega odstavka
38. člena tega zakona.
64. člen
(statut revizijske družbe)
(1) Poleg določb, ki jih mora vsebovati statut vsake delniške
družbe, mora statut revizijske družbe urejati tudi vsebino poročil oziroma
obvestil iz prvega in drugega odstavka 62. člena tega zakona ter način in roke
za poročanje oziroma obveščanje.
(2) Statut revizijske družbe mora tudi določati, da ima revizijska
družba pravico izključiti:
-
delničarja, ki mu Agencija izda odločbo iz četrtega odstavka 61. člena
oziroma prvega odstavka 63. člena tega zakona, in ki v roku, ki ne sme biti
krajši od enega meseca, šteto od pravnomočnosti te odločbe, delnic ne odsvoji,
-
pravnega naslednika delničarja, ki s pridobitvijo delnic krši prvi
odstavek 61. člena tega zakona.
65. člen
(poslovodstvo revizijske družbe)
(1) Poslovodstvo revizijske družbe ima lahko enega ali več
članov.
(2) Za člana poslovodstva revizijske družbe ne sme biti
imenovana oseba, ki je bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen za naklepno
kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
(3) Večina članov poslovodstva in predsedniki uprav
revizijskih družb morajo biti pooblaščeni revizorji. Če ima poslovodstvo samo
dva člana, mora biti pooblaščeni revizor najmanj eden od obeh.
(4) Kot član poslovodstva iz prejšnjega odstavka je lahko
imenovan samo pooblaščeni revizor, ki je zaposlen v revizijski družbi.
(5) Za prokurista revizijske družbe je lahko imenovan samo
pooblaščeni revizor.
(6) Osebe, ki so člani poslovodstva, in osebe, ki zastopajo
revizijsko družbo, ne smejo biti v pogodbenem razmerju s pravno osebo, ki je
naročnik revizijske družbe ali s pravno osebo, ki za naročnika revizijske
družbe izvaja storitve iz 4. točke prvega odstavka 45. člena tega
zakona.
(7) Osebe, ki so člani poslovodstva, in osebe, ki zastopajo
revizijsko družbo in njihovi ožji družinski člani ne smejo imeti naložb v
pravni osebi, naročniku revizijske družbe ali pravni osebi, ki za naročnika
revizijske družbe izvaja storitve iz 4. točke prvega odstavka 45. člena
tega zakona.
66. člen
(črtan)
67. člen
(zavarovanje odgovornosti)
(1) Revizijska družba mora zavarovati svojo odgovornost za
škodo, ki jo povzroči pravni osebi, pri kateri je opravila revidiranje, oziroma
tretji osebi, s kršitvijo pogodbe o revidiranju oziroma pravil revidiranja.
(2) Zavarovalna vsota zavarovanja odgovornosti iz prvega
odstavka tega člena za posamezen zavarovalni primer mora biti za posamezno
poslovno leto najmanj enaka tistemu od naslednjih rezultatov, ki je višji:
-
od najvišje cene za storitve revidiranja na podlagi posamezne pogodbe o
revidiranju, pomnoženi s 15,
-
od seštevka cen za storitve revidiranja na podlagi vseh pogodb o
revidiranju, pomnoženemu z 2,5.
(3) Posamezen zavarovalni primer iz drugega odstavka tega
člena je škoda, nastala v zvezi s posameznim revizijskim poročilom.
6.2. Dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja
68. člen
(dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja)
(1) Revizijska družba mora imeti dovoljenje Agencije za opravljanje
storitev revidiranja.
(2) Na podlagi izdanega dovoljenja Agencija vpiše revizijsko
družbo v register revizijskih družb.
69. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja)
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja priloži revizijska družba:
1.
statut revizijske družbe,
2.
seznam delničarjev z navedbo osebnega imena ter naslova oziroma firme in
sedeža, skupnega nominalnega zneska delnic in odstotkov udeležbe v osnovnem
kapitalu in pri upravljanju revizijske družbe,
3.
za delničarje – pravne osebe, če je delničar delniška družba tudi
izpisek delničarjev iz knjige delničarjev oziroma, če so bile izdane
prinosniške delnice, overjen prepis notarskega zapisa prisotnih na zadnji
skupščini; za delničarje, ki so tuje pravne osebe, je treba listine predložiti
v overjenem prevodu,
4.
za delničarje – revizijska podjetja držav članic oziroma revizijske
subjekte tretjih držav: mnenje pristojnega nadzornega organa države članice oziroma
tretje države, ki obsega:
-
vsebino predpisov države članice oziroma tretje države, ki urejajo
pogoje za opravljanje storitev revidiranja in nadzor nad opravljanjem teh
storitev,
-
izjavo pristojnega nadzornega organa, da je revizijsko podjetje v državi
članici upravičeno oziroma revizijski subjekt tretje države upravičen
opravljati storitve revidiranja in morebitne omejitve revizijskega podjetja
oziroma revizijskega subjekta tretje države pri opravljanju teh storitev, in
-
izjavo pristojnega nadzornega organa, da bo Agencijo obveščal o vseh
ukrepih nadzora, izrečenih revizijskemu podjetju države članice oziroma revizijskemu
subjektu tretje države,
5.
seznam oseb, ki so povezane z delničarji z opisom načina povezav,
6.
dokazila o sklenjeni pogodbi o zaposlitvi uprave revizijske družbe,
7.
izpisek iz delniške knjige,
8.
dokazila o zavarovanju odgovornosti in plačilu zavarovalne premije,
9.
pravilnik o varovanju revizijske dokumentacije,
10.
pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti,
11.
če gre za revizijsko družbo, v kateri bo zaposlen en sam pooblaščeni
revizor, pogodbo o sodelovanju z drugo revizijsko družbo iz 47. člena tega
zakona,
12.
dokazila o zaposlitvi za vse pooblaščene revizorje,
13.
izjavo o naložbah, na podlagi katerih je družba posredno ali neposredno
pridobila kvalificirani delež v drugi pravni osebi,
14.
usmeritve in postopke revizijske družbe, povezane z ureditvijo
obvladovanja kakovosti in izvajanjem poslov v skladu s pravili revidiranja, in
15.
drugo dokumentacijo, ki jo določi Agencija in na podlagi katere je
mogoče ugotoviti, ali je revizijska družba kadrovsko, tehnično in
organizacijsko sposobna opravljati storitve revidiranja.
(2) Izpisek iz sodnega registra in druge podatke o dejstvih,
o katerih vodi uradno evidenco kakšen drug državni organ oziroma organ
samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, ki so potrebni
za odločanje o dovoljenju za opravljanje storitev revidiranja, pridobi Agencija
po uradni dolžnosti v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek.
70. člen
(črtan)
71. člen
(črtan)
72. člen
(odločanje o dovoljenju za opravljanje storitev revidiranja)
(1) Agencija izda dovoljenje za opravljanje storitev
revidiranja, če revizijska družba izpolnjuje pogoje, določene v 60. do 65. in
67. členu tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena Agencija zavrne
zahtevo za izdajo dovoljenja, če je imetnik kvalificiranega ali večjega deleža
revizijske družbe oseba, ki je bila posredno ali neposredno obvladujoča oseba
revizijske družbe, ki ji je bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje revizijskih
storitev.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena Agencija
zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če je imetnik kvalificiranega ali večjega
deleža revizijske družbe revizijski subjekt tretje države oziroma druga oseba
tretje države oziroma če so te osebe skupaj imetnik kvalificiranega ali
večjega deleža revizijske družbe, in je ob upoštevanju predpisov države oziroma
držav teh oseb oziroma ob upoštevanju prakse države oziroma držav teh oseb pri
uporabi in izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno
oteženo izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.
72.a člen
(prenehanje veljavnosti dovoljenja za opravljanje storitev
revidiranja)
(1) Dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja preneha
veljati s:
-
prenehanjem gospodarske družbe;
-
pravnomočnostjo odločbe Agencije o odvzemu dovoljenja za opravljanje
storitev revidiranja ali
-
prenehanjem izpolnjevanja pogoja iz prvega odstavka 61. člena ali
katerega koli pogoja iz tretjega do petega odstavka 65. člena tega zakona.
(2) O razlogih iz tretje alineje prejšnjega odstavka mora
revizijska družba Agencijo obvestiti v petih delovnih dneh od nastanka tega
dejstva. V obvestilu o neizpolnjevanju pogojev mora revizijska družba tudi
pojasniti, ali namerava ponovno izpolniti pogoje.
(3) Agencija lahko revizijski družbi določi rok, v katerem
mora izpolniti pogoj iz prvega odstavka 61. člena tega zakona ali pogoje
iz tretjega do petega odstavka 65. člena tega zakona.
(4) Če revizijska družba v 45 dneh po obvestilu oziroma v
roku iz prejšnjega odstavka ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka
61. člena tega zakona ali katerega koli pogoja iz tretjega do petega
odstavka 65. člena tega zakona, Agencija izda odločbo o prenehanju
veljavnosti dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja.
(5) Agencija najkasneje v treh delovnih dneh po izdaji
odločbe iz prejšnjega odstavka v registru revizijskih družb označi, da bo
družbi prenehalo dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja, in obvesti
javnost v skladu s 84.č členom tega zakona. Agencija najkasneje v treh delovnih
dneh po pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka oziroma v
20 delovnih dneh od prenehanja družbe družbo izbriše iz javnega dela
registra revizijskih družb.
(6) Družba, ki ji preneha veljati dovoljenje za opravljanje
storitev revidiranja na podlagi druge in tretje alineje prvega odstavka tega
člena, mora v roku 15 delovnih dni od pravnomočnosti odločbe iz četrtega
odstavka tega člena iz svoje firme izbrisati besedo revizija ali izpeljanke iz
te besede.
6.3. Javni nadzor nad revidiranjem
6.3.1. Splošne določbe
73. člen
(pristojnost Agencije za opravljanje javnega nadzora nad
revidiranjem)
(1) Agencija opravlja nadzor nad zakonitostjo in kakovostjo
dela pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb. Agencija opravlja nadzor
dela pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb z namenom preverjanja, ali
pooblaščeni revizorji in revizijske družbe ravnajo v skladu s tem zakonom,
Uredbo 537/2014/EU, pravili revidiranja ter drugimi zakoni.
(2) Agencija opravlja nadzor nad nastopanjem tretjih oseb na
trgu revizijskih storitev.
(3) Kadar ni podana izključna pristojnost drugega organa,
Agencija opravlja nadzor nad izvajanjem določil tega zakona, Uredbe 537/2014/EU
in drugih zakonov, ki se neposredno nanašajo na opravljanje revizijske
dejavnosti ali posamezne revizijske storitve, tudi pri drugih deležnikih
obvezne revizije, če njihova ravnanja vplivajo na zakonitost in kakovost
opravljanja obveznih revizij. Drugi deležniki so zlasti člani organov vodenja
in nadzora naročnika ter člani revizijske komisije.
(4) Agencija opravlja nadzor po uradni dolžnosti.
74. člen
(opravljanje nadzora nad zakonitostjo in kakovostjo dela
pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb)
(1) Nadzor nad delom revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev
se zagotavlja zlasti:
-
s preiskavami, spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in
obvestil revizijskih družb in drugih oseb, ki so po določbah tega zakona
oziroma drugih zakonih dolžne poročati Agenciji oziroma jo obveščati o posameznih
dejstvih in okoliščinah;
-
s spremljanjem in zbiranjem obvestil in poročil drugih pristojnih
organov in nosilcev javnih pooblastil, če se ta nanašajo na delo pooblaščenih
revizorjev;
-
s preverjanjem, ali pooblaščeni revizor izpolnjuje pogoje za izdajo
dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja;
-
s preverjanjem neodvisnosti pooblaščenega revizorja od naročnika revizije;
-
s preverjanjem spoštovanja etičnih zahtev;
-
s pregledom sistema obvladovanja kakovosti znotraj revizijske družbe ter
z oceno kakovosti in količino porabljenih dejavnikov;
-
s preverjanjem skladnosti postopkov revidiranja s pravili revidiranja;
-
s pregledom zaračunanih revizijskih storitev;
-
z neposrednim nadzorom nad pooblaščenimi revizorji; ali
-
z izrekanjem ukrepov nadzora po tem zakonu.
(2) Nadzor nad revizijskimi družbami in pooblaščenimi
revizorji poteka v prostorih Agencije s sistematičnim pregledom prejete
dokumentacije, v prostorih revizijske družbe ali v poslovnih prostorih
naročnika revizije in prostorih, kjer se hrani poslovna dokumentacija
naročnika, ki je pomembna za ugotavljanje zakonitosti in kakovosti nadzorovane
revizije. Kraj nadzora ali posameznih dejanj nadzora se izbere tako, da se ob
najmanjšem poseganju v poslovni proces revizijske družbe in drugih lahko doseže
namen nadzora.
(3) Nadzor dela revizijskih družb se opravlja tako, da:
-
je vsaka revizijska družba, ki izvaja obvezne revizije in revizije
subjektov javnega interesa, nadzirana najmanj vsaka tri leta;
-
so ostale revizijske družbe nadzirane najmanj vsakih šest let.
To obdobje ne velja v primeru preiskav.
(4) Nadzor dela revizijske družbe vključuje vsaj:
-
pregled sistema obvladovanja in zagotavljanja kakovosti znotraj
revizijske družbe;
-
preverjanje neodvisnosti revizijske družbe, mreže oziroma pooblaščenega
revizorja od naročnika revizijskih storitev;
-
preverjanje skladnosti postopkov revidiranja s pravili revidiranja;
-
oceno kakovosti in količine porabljenih dejavnikov, zlasti primernost
sestave revizijske skupine ter strukture in porabe delovnih ur porabljenih za
vsak revizijski posel;
-
pregled zaračunanih revizijskih storitev; in
-
neposreden nadzor nad pooblaščenimi revizorji s pregledom revizijske
dokumentacije, ki se nanaša na opravljeno revizijo najmanj enega naročnika, v
obdobju od zadnjega opravljenega nadzora.
(5) Pregled sistema obvladovanja in zagotavljanja kakovosti
znotraj revizijske družbe vključuje vsaj ugotavljanje, ali ima revizijska
družba vzpostavljene ustrezne usmeritve in postopke za:
-
prevzemanje odgovornosti, povezane s kakovostjo opravljenega dela;
-
spoštovanje etičnih zahtev;
-
sprejem in ohranjanje razmerij z naročniki ter za posebne revizijske
posle;
-
oblikovanje revizijskih skupin;
-
izvajanje poslov v skladu s pravili revidiranja in
-
zagotavljanje, da so usmeritve in postopki, povezani z ureditvijo
obvladovanja kakovosti, ustrezni, primerni, da delujejo uspešno in da so v
praksi upoštevani.
(6) Obseg in kompleksnost nadzora nad kakovostjo dela
revizijske družbe in pooblaščenih revizorjev poteka na osnovi analize tveganj
in mora biti v sorazmerju z obsegom in kompleksnostjo dejavnosti pooblaščenega
revizorja in revizijske družbe.
74.a člen
(poročilo o nadzoru nad zakonitostjo in kakovostjo dela
pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb)
(1) Izvajalec nadzora nad zakonitostjo in kakovostjo dela
pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb sestavi poročilo o nadzoru.
Poročilo o nadzoru vsebuje ugotovitve in priporočila za zagotavljanje kakovosti
dela revizijske družbe in pooblaščenih revizorjev.
(2) Osnutek poročila o nadzoru se pisno posreduje revizijski
družbi in pooblaščenim revizorjem, katerih delo se nadzira. Revizijska družba
in pooblaščeni revizorji lahko Agenciji v 15 dneh od prejema osnutka poročila o
nadzoru sporočijo svoje pripombe. Pooblaščeni revizorji lahko podajo svoje
pripombe samostojno ali v okviru pripomb revizijske družbe.
(3) Agencija lahko rok iz prejšnjega odstavka v utemeljenih
primerih podaljša, vendar ne več kot na 30 dni.
74.b člen
(poročilo o upoštevanju priporočil iz poročila o nadzoru nad
zakonitostjo in kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb)
Subjekt nadzora, na katerega se nanaša priporočilo iz
poročila o nadzoru, posreduje Agenciji v roku, ki ga določi Agencija, poročilo
o upoštevanju priporočil iz poročila o nadzoru. Agencija pri določitvi roka za
posredovanje poročila o upoštevanju priporočil upošteva obseg sprememb, ki jih
mora naslovnik izvesti zaradi uresničitve priporočil. Rok za izpolnitev
priporočil, ki se nanašajo na sistem notranjega obvladovanja in zagotavljanja
kakovosti, ne sme biti daljši od 12 mesecev.
74.c člen
(zaščita prijaviteljev)
(1) Agencija pri izvajanju nadzora ter zapisu poročila o
nadzoru in obrazložitvi ukrepov nadzora v okviru zakonskih možnosti upošteva
načelo zaščite identitete prijaviteljev.
(2) Za prijavitelja se šteje oseba, ki Agenciji zagotovi
nepoznane informacije, ki jih prijavitelj sicer ni dolžan posredovati Agenciji,
in te informacije omogočijo odkritje ali preprečitev kršitve pravil revidiranja
ali njihovo dokazovanje in sankcioniranje.
(3) Agencija vzpostavi sistem obveščanja o kršitvah, ki
pomenijo možno ali dejansko kršitev tega zakona.
(4) Agencija v zvezi s sistemom obveščanja iz prejšnjega
odstavka zagotovi:
-
enostaven in lahko dostopen način posredovanja prijav kršitev;
-
interne postopke za sprejem in obravnavo prijav, vključno s poročanjem o
ugotovitvah v zvezi s prejetimi prijavami ter izvedenih aktivnostih;
-
ustrezno varstvo osebnih podatkov oseb, ki so podale prijavo, in oseb,
ki so domnevno odgovorne za kršitev, v skladu z določbami zakona, ki ureja
varstvo osebnih podatkov;
-
da se vsi podatki o osebah, ki so podale prijavo, obravnavajo kot zaupni.
(5) Vsebine prijave in identitete prijavitelja ni dovoljeno
razkriti brez privolitve prijavitelja, razen kadar je razkritje identitete
prijavitelja v skladu z zakonom nujno za izvedbo sodnega postopka.
(6) Prijava ali anonimna prijava kršitve Agenciji ne pomenita
izdaje poslovne skrivnosti.
(7) Prijava delodajalca ali oseb, ki so z njim v pogodbenem
razmerju, v skladu s tem členom, se šteje kot neutemeljen razlog za odpoved
pogodbe o zaposlitvi. Prijava delodajalca ali oseb, ki so z njim v pogodbenem razmerju,
v skladu s tem členom, ne predstavlja kršitve pogodbe o zaposlitvi ali kršitve
zakonsko določenih obveznosti delavcev.
(8) Prijavitelj ne odgovarja za škodo, ki je posledica
prijave, če je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost kršitev, ki jih je
prijavil.
(9) Kadar je identiteta prijavitelja razkrita, zagotovi
delodajalec, pri katerem je prijavitelj zaposlen in na katerega se prijava
nanaša, ustrezne pogoje, da se preprečijo povračilni ukrepi, diskriminacija ali
druge oblike neprimerne obravnave prijavitelja, oziroma da se odpravijo njihove
posledice.
6.3.2. Nadomestilo za opravljanje nadzora nad
zagotavljanjem kakovosti
75. člen
(nadomestilo za opravljanje nadzorne funkcije)
(1) Za opravljanje nadzora iz prvega odstavka 74. člena
tega zakona plačujejo revizijske družbe Agenciji nadomestilo za nadzor.
(2) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka se določi v taki
višini, da vsota nadomestil, ki so jih dolžne plačati vse revizijske družbe za
posamezno leto, pokriva dejanske stroške opravljanja nadzorne funkcije.
(3) Agencija izda sklep o določitvi letnega nadomestila do
30. septembra v tekočem letu na podlagi načrtovanih stroškov nadzora za to
leto. Če skupni znesek letnih nadomestil preseže dejanske stroške nadzora v
posameznem letu, se preveč plačani znesek ugotovi v finančnem načrtu Agencije
ter se zanj zmanjša predvideni znesek letnega nadomestila v naslednjem letu.
76.
člen
(stroški ukrepov nadzora)
(1) Kadar je subjektu nadzora izrečen ukrep nadzora po tem
zakonu, plača subjekt nadzora Agenciji nadomestilo stroškov postopka, ki ga
določa tarifa.
(2) O povrnitvi stroškov iz prejšnjega odstavka odloči
Agencija s samostojnim sklepom oziroma v sami odločbi o izreku ukrepa nadzora.
(3) Proti odločbi o povrnitvi stroškov iz prejšnjega odstavka
je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva tudi, če proti odredbi oziroma
odločbi o izreku ukrepa nadzora postopek sodnega varstva ni dopusten.
6.3.3. Poročanje
77. člen
(redno poročanje in poročanje na zahtevo Agencije)
(1) Revizijska družba Agenciji enkrat letno sporoči podatke
o:
-
imetnikih delnic revizijske družbe ter o pridobitvi oziroma spremembi
kvalificiranih deležev;
-
naložbah, na podlagi katerih je revizijska družba posredno ali
neposredno pridobila kvalificirani delež v drugi pravni osebi, in o vsaki nadaljnji
naložbi v to pravno osebo;
-
spremembah statuta oziroma družbene pogodbe in vseh drugih aktov
revizijske družbe;
-
spremembah pogodbe o sodelovanju z drugo revizijsko družbo oziroma o
podpisu nove pogodbe o sodelovanju z drugo revizijsko družbo;
-
načinu izračuna zavarovalne vsote za zavarovanje revizorjeve
odgovornosti po 67. členu tega zakona in načinu zavarovanja revizorjeve
odgovornosti;
-
zaposlitvi pooblaščenih revizorjev in uprave revizijske družbe;
-
vseh pogodbah o revidiranju računovodskih izkazov, ki jih je revizijska
družba sklenila in izpolnila z naročniki za revidiranje računovodskih izkazov
preteklega obračunskega obdobja, in vseh pogodbah, ki jih je revizijska družba
v preteklem obračunskem obdobju sklenila in izpolnila za opravljanje drugih poslov
dajanja zagotovil in poslov opravljanja dogovorjenih postopkov;
-
vseh sklenjenih pogodbah o nerevizijskih storitvah, ki jih je sklenila
revizijska družba ali kateri koli član mreže z družbo, ki je v Republiki
Sloveniji zavezana k obvezni reviziji;
-
številu načrtovanih in porabljenih ur za vsakega člana revizijske
skupine za vsako posamezno revizijo računovodskih izkazov; in
-
številu revizijskih poročil, ki jih je podpisal posamezen ključni
revizijski partner.
(2) Revizijska družba Agenciji enkrat mesečno poroča o
podpisanih pogodbah o revidiranju računovodskih izkazov.
(3) Revizijska družba na zahtevo Agencije posreduje poročila
in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora oziroma
izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Agencije.
(4) Agencija določi podrobnejšo vsebino poročil iz prvega in
drugega odstavka tega člena in način poročanja.
78. člen
(obveščanje Agencije o spremembah)
(1) Pooblaščeni revizor v roku 15 dni Agenciji sporoči
spremembe vseh podatkov, ki se vpisujejo v register.
(2) Revizijska družba Agenciji v roku 15 dni poroča o
spremembi vseh dejstev in okoliščin, na podlagi katerih je pridobila dovoljenje
za opravljanje storitev revidiranja.
(3) Revizijska družba Agencijo v roku 15 dni pisno obvesti o
svoji razrešitvi ali odstopu in ustrezno pojasni razloge.
(4) Agencija določi podrobnejšo vsebino obvestil iz tega
člena in način obveščanja.
79. člen
(obvestilo o objavi poročila o preglednosti)
(1) Revizijske družbe, ki v skladu s 13. členom Uredbe
537/2014/EU javno objavijo poročilo o preglednosti in njegove posodobitve, le-to
objavijo v slovenskem jeziku.
(2) Revizijske družbe hkrati z objavo iz prejšnjega odstavka
Agenciji posredujejo elektronsko kopijo objavljenega poročila o preglednosti
ali njegove posodobitve.
6.3.4. Ukrepi nadzora
80. člen
(ukrepi nadzora)
(1) Agencija lahko osebi, nad katero v skladu s tem poglavjem
opravlja nadzor:
-
izda odredbo o odpravi kršitve in naložitvi popravljalnih ukrepov;
-
izda odredbo o dodatnem ukrepu;
-
izda opomin;
-
začasno prepove opravljanje obveznih revizij ali podpisovanje
revizijskih poročil;
-
odvzame dovoljenje, ki ga je oseba pridobila na podlagi tega zakona;
-
z odredbo začasno prepove izvajanje funkcij in lastniške udeležbe v
revizijskih družbah ter funkcij v subjektih javnega interesa;
-
z odredbo prepove opravljanja revizijske dejavnosti;
-
z odredbo prepove oglaševanje ali zavajajoče oglaševanje v zvezi z
opravljanjem revizijske dejavnosti; ali
-
z odredbo prepove osebi, da se predstavlja za pooblaščenega revizorja
ali revizijsko družbo.
(2) Agencija na spletni strani javno objavi obvestilo o
ugotovitvi, da revizijsko poročilo ne izpolnjuje vseh predpisanih zahtev o
revizijskem poročanju po tem zakonu in Uredbi 537/2014/EU.
(3) Agencija o zaznanih kršitvah drugih kršiteljev obvesti
druge organe, če se kršitev nanaša na pristojnost teh organov.
(4) Agencija pri izbiri vrste posameznih ukrepov ali
kombinacij ukrepov upošteva težo kršitve, vse druge okoliščine kršitve, načelo
sorazmernosti ukrepov in kršitve, načelo stopnjevanja ukrepov ter načelo zagotavljanja
in ohranitve zaupanja v kakovost in zakonitost opravljanja storitev
revidiranja. Upoštevne okoliščine so zlasti:
-
resnost in trajanje kršitve;
-
stopnja odgovornosti kršitelja in odgovorne osebe;
-
finančna trdnost in obseg poslovanja kršitelja;
-
višina s kršitvijo pridobljenih prihodkov ali preprečenih odhodkov;
-
raven sodelovanja kršitelja in odgovorne osebe z nadzornikom ter morebitna
samoprijava kršitve; ali
-
prejšnje kršitve odgovorne pravne ali fizične osebe.
81. člen
(odredba o odpravi kršitve in naložitvi popravljalnih
ukrepov)
(1) Če Agencija pri opravljanju nadzora ugotovi kršitve tega
zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ali Uredbe 537/2014/EU,
kršitelju z odredbo naloži, da odpravi kršitev ter določi popravljalne ukrepe v
zvezi z ugotovljenimi kršitvami.
(2) Če je kršitelj revizijska družba, se odredi odprava
kršitev in izvedba popravljalnih ukrepov, zlasti kadar:
-
revizijska družba krši prepoved iz prvega odstavka 45. člena tega
zakona ali 5. člena Uredbe 537/2014/EU glede opravljanja revidiranja pri
pravnih osebah, s katerimi je za posamezno poslovno leto sklenila pogodbo o
revidiranju;
-
revizijska družba opravlja dejavnosti, ki jih po tem zakonu in drugih
predpisih ne sme opravljati;
-
pooblaščeni revizor ali druga oseba, zaposlena ali drugače povezana z
revizijskim podjetjem, ali podjetje v mreži ali druga povezana oseba opravlja
dejavnosti, ki jih po tem zakonu in drugih predpisih ne sme opravljati;
-
revizijska družba krši določbe o organizaciji in lastništvu revizijske
družbe iz 59. in 61. člena tega zakona;
-
revizijska družba krši določbe glede sklepanja pogodb o revidiranju;
-
revizijska družba krši obveznosti poročanja in obveščanja;
-
revizijska družba krši 13. člen Uredbe 537/2014/EU glede poročila o
preglednosti;
-
revizijska družba krši 14. člen Uredbe 537/2014/EU glede obveščanja
pristojnih organov;
-
revizijska družba krši 18. člen Uredbe 537/2014/EU glede predaje
dokumentacije in informacij drugi revizijski družbi;
-
revizijska družba krši prvi odstavek 8. člena Uredbe 537/2014/EU;
-
revizijska družba krši drugi odstavek 8. člena Uredbe 537/2014/EU
ali ocenjevanja kakovosti posla ne opravi pooblaščeni revizor oziroma v skupini
ne sodeluje vsaj en pooblaščeni revizor;
-
revizijska družba krši četrti, peti, šesti in sedmi odstavek
8. člena Uredbe 537/2014/EU;
-
revizijska družba krši 45.a in 45.b člen tega zakona glede notranjega
obvladovanja kakovosti ter organizacije dela; ali
-
revizijska družba krši druga pravila o revidiranju.
(3) Če je kršitelj revizijska družba, se ji naložijo
naslednji popravljalni ukrepi:
-
izboljšanje postopkov notranjega nadzora nad revidiranjem;
-
izboljšanje postopkov notranjega nadzora nad pretokom in hrambo zaupnih
podatkov;
-
sprememba notranje organizacije revizijske družbe ali organizacije in
dejavnosti podjetij v mreži;
-
zagotovitev primernega števila in ustrezno kvalificiranih kadrov glede
na obseg poslovanja;
-
zagotovitev ustreznega zavarovanja in zavarovalnega kritja glede na
zakonske zahteve;
-
notranje usposabljanje zaposlenih o pravilnem ravnanju na področju
zaznane kršitve ali tveganja za nastanek kršitve; ali
-
drugi popravljalni ukrepi, ki so potrebni, sorazmerni in primerni za
zagotovitev uresničitve spoštovanja tega zakona, predpisov in pravil o
revidiranju.
(4) Če je zaradi narave kršitve to primerno, se drugi in tretji
odstavek tega člena smiselno uporabljata tudi za pooblaščene revizorje,
udeležene v kršitvi revizijske družbe, tako da Agencija odredi odpravo kršitev
ali popravljalni ukrep tudi pooblaščenemu revizorju. Odreditev popravljalnega
ukrepa pooblaščenemu revizorju se lahko odredi tudi v primeru, ko se za kršitev
revizijski družbi izrečejo drugi ukrepi nadzora.
(5) Če je nad pooblaščenim revizorjem, ki pri revizijski
družbi opravlja naloge revidiranja, zaradi kršitev začet postopek za odvzem
dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja po peti do deseti
alineji prvega odstavka 84. člena tega zakona, lahko Agencija revizijski
družbi z odredbo določi popravljalne ukrepe v primerih, ko je domnevna kršitev
pooblaščenega revizorja povezana z revizijsko družbo ali njenim poslovanjem,
ali kadar se popravljalni ukrep nanaša na opravljanje dela pooblaščenega revizorja
za revizijsko družbo.
(6) Če Agencija ugotovi, da revizijsko poročilo ne izpolnjuje
vseh predpisanih zahtev o revizijskem poročanju po tem zakonu, Uredbi
537/2014/EU, zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ter drugih predpisih,
pooblaščenemu revizorju oziroma revizijski družbi odredi odpravo ugotovljene
kršitve.
(7) V odredbi o odpravi kršitev in naložitvi popravljalnih
ukrepov Agencija določi rok za odpravo kršitev in rok za izvedbo posameznega
popravljalnega ukrepa. Rok za odpravo kršitve in rok za izvedbo popravljenega
ukrepa ustreza predvideni težavnosti odprave kršitve in izvedbe ukrepov ter
pomenu kršitve za kakovost in zakonitost opravljanja revizijskih storitev ter
varnost in zaupanje uporabnikov.
81.a člen
(odredba o dodatnem ukrepu)
(1) Agencija z odredbo o dodatnem ukrepu revizijski družbi
naloži dodaten ukrep razrešitve člana poslovodstva uprave ali imenovanja novega
člana, če:
-
poslovodni organ revizijske družbe ni sestavljen v skladu s tem zakonom;
-
posamezni član poslovodstva ne izpolnjuje pogojev za člana poslovodstva
po tem zakonu ali zakonu, ki ureja gospodarske družbe;
-
revizijska družba ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev ali
izvedbi popravljalnih ukrepov;
-
je revizijska družba v zadnjih dveh letih več kot štirikrat kršila
dolžnost pravočasnega in pravilnega poročanja oziroma obveščanja;
-
je revizijska družba ali član poslovodstva ovirala oziroma oviral opravljanje
nadzora nad poslovanjem.
(2) Agencija lahko v odredbi revizijski družbi naloži tudi,
da na novo imenovani člani uprave v roku, ki ne sme biti daljši od dveh
mesecev, odpravijo kršitve ali izvedejo določene popravljalne ukrepe iz
prejšnjega člena.
(3) Agencija ne sme določiti, kdo naj bo član poslovodstva.
81.b člen
(opomin)
Agencija izreče pooblaščenemu revizorju opomin, če
pooblaščeni revizor krši pravila revidiranja in ni pogojev za začasno prepoved
opravljanja obveznih revizij oziroma podpisovanja revizorjevih poročil in za
odvzem dovoljenja.
81.c člen
(začasna prepoved opravljanja obveznih revizij ali
podpisovanja revizijskih poročil v zvezi z obvezno revizijo)
(1) Agencija revizijski družbi z odločbo začasno prepove opravljanje
obveznih revizij, če:
-
revizijska družba ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev in naložitvi
popravljalnih ukrepov;
-
revizijska družba več kot dvakrat ne ravna v skladu s prvim in drugim
odstavkom 39. člena Uredbe 537/2014/EU ocenjevanja kakovosti posla ne
opravi pooblaščeni revizor ali v revizijski delovni skupini ne sodeluje vsaj en
pooblaščeni revizor;
-
je kršitev takšne narave, da do njene odprave revizijska družba ni
sposobna zakonito, kakovostno ali nepristransko opravljati nalog obveznih
revizij ali;
-
revizijska družba ne zagotovi, da je revizorjevo poročilo iz
40. člena tega zakona podpisano izključno s strani ključnega revizijskega
partnerja ali ključnih revizijskih partnerjev.
(2) Agencija pooblaščenemu revizorju ali ključnemu
revizijskemu partnerju z odločbo začasno prepove opravljanje obveznih revizij
ali podpisovanje revizijskih poročil v zvezi z obvezno revizijo, če:
-
ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev in izvedbi popravljalnih
ukrepov;
-
mu je bil že dvakrat izrečen opomin kot ukrep nadzora ali je bil nad
pooblaščenim revizorjem zaradi kršitev začet postopek za odvzem dovoljenja za
opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.
(3) Začasna prepoved iz prvega in drugega odstavka tega člena
velja od dokončnosti odločbe in traja, dokler za to obstajajo razlogi, vendar
največ tri leta. Agencija lahko z odločbo skrajša ali odpravi začasno prepoved
iz tega člena, če subjekt, ki mu je bila začasna prepoved izrečena, odpravi vse
razloge, zaradi katerih mu je bil izrečen ta ukrep nadzora.
(4) O prenehanju veljave začasne prepovedi odloči Agencija v
odločbi o začasni prepovedi iz drugega odstavka tega člena ali s samostojno
odločbo.
(5) Začasna prepoved obvezne revizije vključuje tudi prepoved
opravljanja drugih revizij subjektov javnega interesa, ki so predpisane v
zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
81.č člen
(začasna prepoved opravljanja nekaterih nalog fizičnih oseb
v revizijski družbi ter v subjektih javnega interesa)
(1) Agencija z odredbo kršitelju – fizični osebi, ki v
revizijski družbi opravlja naloge ključnega revizijskega partnerja, člana
organa vodenja ali nadzora revizijske družbe, glede na naravo ugotovljene
kršitve tega zakona, začasno prepove opravljanje teh nalog v revizijski družbi.
(2) Agencija z odredbo kršitelju – fizični osebi, ki pri
subjektu javnega interesa opravlja naloge člana organa vodenja ali nadzora ali
člana revizijske komisije, glede na naravo kršitve, začasno prepove opravljanje
teh nalog, če:
-
je imenovanje revizijskih družb v neskladju s 16. členom Uredbe
537/2014/EU;
-
o razrešitvi ali odstopu revizijskih družb odgovorna oseba naročnika
revizije ne obvesti Agencije ter ne poda ustrezne obrazložitve razlogov za
razrešitev ali odstop (19. člen Uredbe 537/2014/EU);
-
revizijska komisija ne pregleduje in ne spremlja neodvisnosti revizijske
družbe, ki izvaja obvezno revizijo, ali katerega koli člana mreže, ki ji
revizijska družba pripada, zlasti glede zagotavljanja nerevizijskih storitev;
-
revizijska komisija ne spremlja uspešnosti obvezne revizije ter ne
upošteva ugotovitev in zaključkov Agencije o opravljenem nadzoru nad kakovostjo
dela;
-
revizijska komisija ne sodeluje pri določitvi pomembnejših področij
revidiranja;
-
revizijska komisija ne sodeluje s ključnim revizijskim partnerjem pri
opravljanju obvezne revizije;
-
odgovorna oseba naročnika obvezne revizije ne omogoči komunikacije
revizijske komisije s ključnim revizijskim partnerjem;
-
revizijska komisija ne spremlja postopka računovodskega poročanja ter če
ne pripravlja priporočil in predlogov za zagotovitev njene celovitosti;
-
revizijska komisija ne spremlja učinkovitosti in uspešnosti notranjih
kontrol v družbi, notranje revizije, če obstaja, in sistemov za obvladovanje
tveganj ali
-
revizijska komisija ne nadzoruje neoporečnosti finančnih informacij, ki
jih daje družba, ali ne opravi ocene sestave letnega poročila.
(3) Agencija glede na okoliščine kršitve začasno prepove
opravljanje ene, vseh ali poljubne kombinacije nalog iz prvega odstavka tega
člena.
(4) Začasna prepoved opravljanja nalog se izreče za obdobje
največ treh let. Trajanje prepovedi je lahko določeno različno dolgo za
prepoved opravljanja nalog v revizijskih družbah in za opravljanje nalog v
subjektih javnega interesa.
(5) Agencija z odločbo skrajša ali odpravi začasno prepoved
iz tega člena, če subjekt, ki mu je bila začasna prepoved izrečena, odpravi vse
razloge, zaradi katerih mu je bil izrečen ta ukrep nadzora.
82. člen
(črtan)
83. člen
(črtan)
84. člen
(odvzem dovoljenja)
(1) Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje nalog
pooblaščenega revizorja, če:
-
je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
-
ob pridobitvi dovoljenja niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka
48. člena tega zakona;
-
ne izpolnjuje več katerega koli od pogojev za pridobitev dovoljenja za
opravljanje nalog pooblaščenega revizorja;
-
je bila oseba pravnomočno obsojena na nepogojno kazen za naklepno
kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;
-
ponavljajoče krši prepovedi iz 45. člena tega zakona ali
5. člena Uredbe 537/2014/EU;
-
krši pravila revidiranja in je zaradi te kršitve poročilo o revidiranju,
ki ga je podpisal, pomanjkljivo oziroma zavajajoče;
-
krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov;
-
ponavljajoče krši druge določbe tega zakona oziroma drugih zakonov in
predpisov, ki urejajo revidiranje, tako da mu je bil zaradi kršitev že dvakrat
izrečen opomin ali mu je bila že izrečena začasna prepoved opravljanja obveznih
revizij in podpisovanja revizijskih poročil;
-
ne upošteva prepovedi opravljanja obveznih revizij oziroma podpisovanja
revizijskih poročil ali
-
ne upošteva začasne prepovedi opravljanja nalog iz prvega odstavka 81.č
člena tega zakona.
(2) Agencija odvzame revizijski družbi dovoljenje za opravljanje
storitev revidiranja, če:
-
je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
-
je revizijski družbi odredila dodatni ukrep iz prvega odstavka 81.a
člena tega zakona in pristojni organ revizijske družbe v roku, določenem za
izvršitev dodatnega ukrepa, ni razrešil člana oziroma članov uprave in imenoval
novih oziroma če tudi na novo imenovani člani uprave v roku dveh mesecev od
imenovanja niso odpravili kršitev oziroma opravili dodatnih ukrepov, ki so bili
razlog za dodatni ukrep iz prvega odstavka 81.a člena tega zakona;
-
krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov;
-
družba ne upošteva začasne prepovedi opravljanja obveznih revizij ali
-
če je bila revizijski družbi že dvakrat izrečena začasna prepoved
opravljanja obveznih revizij.
(3) Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje nalog
pooblaščenega revizorja ali dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja tudi
kot stopnjevalni ukrep nadzora, če prejšnji milejši ukrepi nadzora niso dosegli
odprave kršitev ter prenehanja novih kršitev.
(4) O odvzemu in razlogih za odvzem dovoljenja Agencija
obvesti pristojne organe držav članic gostiteljic, kjer je pooblaščeni revizor
prav tako registriran.
84.a člen
(obvestilo javnosti o ugotovitvi, da revizorjevo poročilo o
računovodskih izkazih ne izpolnjuje vseh predpisanih zahtev)
(1) Če Agencija na podlagi izdanih revizorjevih poročil
ugotovi, da revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih ne izpolnjuje vseh
predpisanih zahtev o revizijskem poročanju po tem zakonu, Uredbi 537/2014/EU,
zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ter drugih predpisih, svojo ugotovitev
objavi na spletni strani. V obvestilu je navedeno zlasti osebno ime ključnega
revizijskega partnerja ali ključnih revizijskih partnerjev, ki so podpisali
revizorjevo poročilo, firma revizijske družbe in firma naročnika revizije.
(2) O ugotovitvi Agencija obvesti revizijsko družbo,
naročnika revizije in revizijsko komisijo naročnika.
(3) Obvestilo Agencije je javno objavljeno do odprave
neizpolnjevanja vseh predpisanih zahtev, vendar ne dlje kot pet let.
84.b člen
(odredba o prenehanju opravljanja revizijske dejavnosti in
odredba o prenehanju oglaševanja ali zavajajočega oglaševanja)
(1) Če oseba opravlja revizijsko dejavnost, kljub temu da je
v skladu s tem zakonom ni upravičena opravljati, ji Agencija izda odredbo, s
katero ji naloži, da s tem preneha (v nadaljnjem besedilu: odredba o prenehanju
opravljanja revizijske dejavnosti).
(2) Če oseba oglašuje opravljanje revizijskih storitev,
zavajajoče oglašuje opravljanje revizijskih storitev ali oglašuje opravljanje
drugih storitev z nepoštenim ali zavajajočim sklicevanjem na revizijske
storitve, status revizijske družbe ali pooblaščenega revizorja, kljub temu da v
skladu s tem zakonom ni upravičena opravljati oglaševanih revizijskih storitev,
nima statusa revizijske družbe ali pooblaščenega revizorja, ji Agencija izda
odredbo, s katero ji naloži, da s tem preneha (v nadaljnjem besedilu: odredba o
prenehanju oglaševanja ali zavajajočega oglaševanja).
(3) Agencija lahko še pred izdajo odredbe o prenehanju
opravljanja revizijske dejavnosti ali odredbe o prenehanju oglaševanja ali
zavajajočega oglaševanja opravi pregled poslovnih prostorov, pregled poslovnih
knjig in druge dokumentacije osebe in zbere druge dokaze o tem, ali oseba krši
določbe tega zakona o opravljanju in oglaševanju revizijske dejavnosti.
(4) V odredbi o prenehanju opravljanja revizijske dejavnosti
in odredbi o prenehanju oglaševanja ali zavajajočega oglaševanja Agencija osebi
naloži, da v roku, ki ne sme biti krajši od osem in ne daljši od 30 dni,
predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je opravila v zvezi z
odrejenim prenehanjem. Oseba poročilu priloži dokaze, iz katerih izhaja, da je
opravila ukrepe v zvezi s spoštovanjem odredbe in v zvezi s prenehanjem
kršitev.
(5) Agencija ob smiselni uporabi 81. člena tega zakona v
primeru ugotovitve odprave ali prenehanja kršitve seznani strokovni svet
Agencije, da so kršitve odpravljene, ali ravna po 84.c ali 84.č členu tega
zakona.
84.c člen
(razlogi za likvidacijo ali izbris)
(1) Če pravna oseba ne ravna po odredbi o prenehanju
opravljanja revizijske dejavnosti ali če tudi po izteku roka za izvršitev
odredbe iz prejšnjega člena opravlja revizijsko dejavnost oziroma posamezne
storitve, Agencija sodišču predlaga likvidacijo te pravne osebe.
(2) Če pravna oseba ne ravna po odredbi o prenehanju
oglaševanja ali zavajajočega oglaševanja ali če tudi po izteku roka za
izvršitev odredbe iz prejšnjega člena nadaljuje, ponovi ali ne ustavi
obstoječega oglaševanja oziroma zavajajočega oglaševanja, Agencija sodišču
predlaga likvidacijo te pravne osebe.
(3) Pristojno sodišče na predlog Agencije začne postopek
likvidacije.
(4) Sodišče izda sklep o začetku postopka likvidacije brez
ponovnega preizkusa pogojev za začetek tega postopka v roku treh delovnih dni
od vložitve predloga iz prejšnjega odstavka.
(5) Zoper sklep o začetku postopka likvidacije iz prejšnjega
odstavka ni pritožbe.
84.č člen
(javna objava kršitelja fizične osebe)
(1) Če fizična oseba ne ravna po odredbi o prenehanju
opravljanja revizijske dejavnosti ali odredbi o prenehanju oglaševanja ali
zavajajočega oglaševanja ali če tudi po izteku roka za izvršitev odredbe iz
84.b člena tega zakona opravlja revizijsko dejavnost ali nadaljuje, ponovi ali
ne ustavi obstoječega oglaševanja oziroma zavajajočega oglaševanja, Agencija
javno objavi:
-
osebno ime ter poslovni naslov kršitelja ali stalni ali začasni naslov,
če poslovni naslov ne obstaja;
-
kratek opis narave kršitve;
-
navedbo, da kršitelj ni upošteval izdane odredbe;
-
glede na vsebino odredbe obvestilo javnosti, da kršitelj ne izpolnjuje
zakonskih pogojev za opravljanje revizijskih storitev, da ni pooblaščeni
revizor oziroma da izvaja katero od oblik nedovoljenega oglaševanja.
(2) Javna objava iz prejšnjega odstavka je objavljena do
seznanitve strokovnega sveta o odpravi kršitev iz petega odstavka 84.b člena
tega zakona.
85. člen
(črtan)
86. člen
(črtan)
7. POOBLAŠČENI OCENJEVALEC
87. člen
(pooblaščeni ocenjevalec)
(1) Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja je fizična oseba,
ki je pridobila dovoljenje Inštituta za opravljanje nalog pooblaščenega
ocenjevalca vrednosti podjetja.
(2) Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme je
fizična oseba, ki je pridobila dovoljenje Inštituta za opravljanje nalog
pooblaščenega ocenjevalca vrednosti strojev in opreme.
(3) Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin je fizična
oseba, ki je pridobila dovoljenje Inštituta za opravljanje nalog pooblaščenega
ocenjevalca vrednosti nepremičnin.
88. člen
(način ocenjevanja vrednosti)
(1) Ocenjevanje vrednosti po tem zakonu mora potekati na
način, določen s pravili ocenjevanja vrednosti, ki vključujejo Mednarodne
standarde ocenjevanja vrednosti Odbora za mednarodne standarde ocenjevanja
vrednosti, druga pravila ocenjevanja vrednosti, ki jih izdaja oziroma določa
Inštitut, ter druge zakone, ki urejajo ocenjevanje vrednosti posameznih oblik
premoženja, in predpise, izdane na njihovi podlagi (v nadaljnjem besedilu
pravila ocenjevanja vrednosti).
(2) Ocenjevanje vrednosti se opravlja na podlagi naročila pravne
ali fizične osebe.
89. člen
(dostop do podatkov)
Pooblaščeni ocenjevalci vrednosti iz 87. člena imajo pravico do
vpogleda v vse organizirane evidence nepremičnin in v zemljiško knjigo na enak
način kot subjekti, ki izkažejo pravni interes.
90. člen
(dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca)
(1) Inštitut izda dovoljenje za opravljanje nalog
pooblaščenega ocenjevalca, če oseba izpolnjuje naslednje pogoje:
-
da je zaključila najmanj študijski program druge stopnje po zakonu, ki
ureja visoko šolstvo oziroma ima najmanj tej stopnji enakovredno izobrazbo,
-
da ima najmanj petletne delovne izkušnje na področju, ki zahteva znanje,
potrebno za opravljanje nalog ocenjevanja vrednosti premoženja iz prvega,
drugega oziroma tretjega odstavka 87. člena tega zakona,
-
da je opravila preizkus strokovnih znanj za opravljanje nalog
pooblaščenega ocenjevalca iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka 87.
člena tega zakona,
-
da ji v preteklosti ni bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje nalog
pooblaščenega ocenjevalca,
-
da ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje
oziroma gospodarstvo in kazen še ni bila izbrisana iz uradne evidence,
-
da ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine.
(2) Za dovoljenje iz prvega odstavka tega člena se uporablja
določba drugega in tretjega odstavka 48. člena tega zakona.
91. člen
(dolžnost varovanja zaupnih podatkov)
(1) Pooblaščeni ocenjevalec mora kot zaupne varovati vse
podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedel pri opravljanju
ocenjevanja vrednosti premoženja.
(2) Določbe tretjega odstavka ter tretje do šeste alineje četrtega
odstavka 38. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za pooblaščenega
ocenjevalca.
92. člen
(preverjanje kvalitete ocenjevalcev vrednosti)
Nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci opravljata Agencija in
Inštitut z namenom preverjanja, če pooblaščeni ocenjevalci pri opravljanju ocenjevanja
vrednosti ravnajo v skladu s pravili ocenjevanja vrednosti.
93. člen
(način opravljanja nadzora)
Nadzorni organ opravlja nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci:
-
s sprotnim preverjanjem, ali ocenjevalci vrednosti izpolnjujejo pogoje
za vpis v ustrezne registre;
-
s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil pooblaščenih
ocenjevalcev, ki so po določbah tega zakona dolžni poročati Inštitutu oziroma
ga obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah;
-
z opravljanjem pregledov dela pooblaščenih ocenjevalcev;
-
z izrekanjem ukrepov nadzora po tem zakonu.
94. člen
(letno nadomestilo za opravljanje nadzorne funkcije)
(1) Za opravljanje nadzorne funkcije ocenjevanja vrednosti plačujejo
pooblaščeni ocenjevalci Inštitutu nadomestilo za nadzor, ki ga določa tarifa.
(2) Tarifa mora določiti nadomestilo iz prvega odstavka tega
člena v taki višini, da vsota nadomestil, ki so jih dolžni plačati vsi
pooblaščeni ocenjevalci za posamezno leto, pokriva dejanske stroške opravljanja
nadzorne funkcije. Morebitni presežki ali primanjkljaji nadomestil se
poračunajo v naslednjem poslovnem letu, po potrebi tudi s spremembo tarife.
(3) Če pooblaščeni ocenjevalec ne plača nadomestila v rokih,
ki jih določa tarifa iz prvega odstavka tega člena, mu Inštitut z odločbo
naloži plačilo.
(4) Pravnomočna odločba iz tretjega odstavka tega člena je
izvršilni naslov.
95. člen
(stroški nadzora)
Za stroške nadzora se smiselno uporabljajo določbe 76. člena
tega zakona.
96. člen
(redno poročanje in poročanje na zahtevo Inštituta ali
Agencije)
(1) Pooblaščeni ocenjevalec mora poročati Inštitutu o naslednjih
dejstvih in okoliščinah:
-
spremembah podatkov, ki se vpisujejo v register;
-
pogodbah o ocenjevanju vrednosti, ki jih je sklenil za posamezno
poslovno leto.
(2) Pooblaščeni ocenjevalec mora na zahtevo Inštituta ali Agencije
posredovati poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje
nadzora oziroma izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Inštituta.
(3) Inštitut v soglasju z Agencijo določi podrobnejšo vsebino
poročil iz prvega in drugega odstavka tega člena ter način in roke poročanja o
dejstvih in okoliščinah iz prvega in drugega odstavka tega člena.
97. člen
(ukrepi nadzora nad pooblaščenim ocenjevalcem)
Agencija lahko pooblaščenim ocenjevalcem po tem zakonu izreče
naslednje ukrepe:
1.
odreditev odprave kršitev;
2.
opomin;
3.
odvzem dovoljenja.
98. člen
(odredba o odpravi kršitev)
Agencija izda odredbo o odpravi kršitev, če pri opravljanju nadzora
nad pooblaščenim ocenjevalcem ugotovi, da pooblaščeni ocenjevalec krši določbo
96. člena.
99. člen
(razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega
ocenjevalca)
(1) Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega
ocenjevalca:
-
če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
-
če je oseba pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje
oziroma gospodarstvo in kazen še ni bila izbrisana iz uradne evidence.
(2) Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega
ocenjevalca, če pooblaščeni ocenjevalec pri izvajanju ocenjevanja vrednosti
premoženja:
-
krši pravila ocenjevanja vrednosti in je zaradi te kršitve mnenje o
ocenjeni vrednosti oziroma obrazložitev tega mnenja napačna oziroma zavajajoča,
-
krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov,
-
ponavljajoče krši določbe tega zakona oziroma drugih zakonov in
predpisov, ki urejajo ocenjevanje vrednosti premoženja oziroma pravila
ocenjevanja vrednosti, tako da mu je bil zaradi tovrstnih kršitev že dvakrat
izrečen opomin.
100. člen
(pogojni odvzem dovoljenja)
(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko Agencija izreče, da
se odvzem ne bo izvršil, če pooblaščeni ocenjevalec v času, ki ga določi
Agencija, ki pa ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od dveh let,
ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje oziroma
izreči opomin.
(2) Agencija prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje
odvzame, če pooblaščeni ocenjevalec v preizkusni dobi stori novo kršitev,
zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje oziroma izreči opomin.
101. člen
(opomin)
Agencija izreče pooblaščenemu ocenjevalcu opomin, če pooblaščeni
ocenjevalec krši določbe tega zakona oziroma drugih zakonov in predpisov, ki
urejajo ocenjevanje vrednosti premoženja oziroma standarde ocenjevanja
vrednosti, in ni pogojev za odvzem dovoljenja oziroma pogojni odvzem
dovoljenja.
8. POSTOPEK IZVAJANJA NADZORA
8.1. Skupne določbe
8.1.1. Uporaba določb o postopku
102. člen
(uporaba določb o postopku in varovanje zaupnih podatkov)
(1) Nadzorni organ odloča o posamičnih zadevah, za katere je
pristojen po tem zakonu in po Uredbi 537/2014/EU, po postopku, določenem v tem
poglavju, če ta zakon ali Uredba 537/2014/EU ne določa drugače.
(2) Če ta zakon ne določa drugače, se za odločanje nadzornega
organa v postopkih za izrek ukrepa nadzora uporablja zakon, ki ureja splošni upravni
postopek.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek v postopku odločanja nadzornega
organa ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti vložiti izrednih
pravnih sredstev.
(4) Nadzorni organ kot zaupne varuje vse podatke, dejstva in
okoliščine, za katere je izvedel pri opravljanju nadzora po tem zakonu oziroma
odločanju o drugih posamičnih zadevah.
(5) Določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka
38. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za zaposlene pri
pristojnem organu nadzora, strokovnjake, člane organov oziroma druge osebe, ki
so jim pri njihovem delu dostopni zaupni podatki.
8.1.2. Postopek do izdaje odločbe in odločanje
103. člen
(izjave strank)
(1) Stranke dajejo svoje izjave pisno.
(2) V primeru iz drugega odstavka 105. člena tega zakona lahko
stranke dajo svoje izjave tudi ustno na obravnavi.
104. člen
(možnost izjave)
(1) Agencija pred izdajo odločbe, ki jo izda po uradni
dolžnosti in proti kateri ni ugovora, stranko obvesti, da se lahko izjasni o
dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločitev.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
-
določno navedbo dejstev in okoliščin, o katerih naj se stranka izjavi,
in dokazov, iz katerih ta dejstva izhajajo;
-
rok za izjavo, ki ne sme biti krajši od osmih dni;
-
pouk stranki, da mora izjavi priložiti listinske dokaze, če se nanje
sklicuje, in da po preteku roka za izjavo ne bo imela pravice navajati novih
dejstev in predlagati novih dokazov.
(3) V izjavi lahko subjekt nadzora navaja dejstva, iz katerih
izhaja, da dejstva in okoliščine, navedene v pozivu iz prvega odstavka tega
člena, ne obstajajo, in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih
dejstev. Če se stranka v izjavi sklicuje na listinske dokaze, jih mora
priložiti izjavi.
105. člen
(odločanje)
(1) Nadzorni organ odloča brez naroka.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko nadzorni organ
razpiše ustno obravnavo, če presodi, da je to potrebno za razjasnitev ali
ugotovitev odločilnih dejstev.
8.1.3. Odločbe
106. člen
(vrste odločb nadzornega organa)
(1) Nadzorni organ izdaja odločbe v obliki odločb, sklepov in
odredb.
(2) Proti odločbam nadzornega organa ni pritožbe.
107. člen
(odločba)
(1) Z odločbo nadzorni organ odloča o izdaji oziroma odvzemu
dovoljenja in o drugih zadevah, za katere zakon ne določa, da o njih odloča s
sklepom oziroma odredbo.
(2) Odločba mora biti obrazložena, če zakon ne določa drugače.
V obrazložitvi morajo biti obrazloženi tudi tisti sklepi, proti katerim ni
posebnega postopka sodnega varstva.
108. člen
(sklep)
(1) S sklepom odloča nadzorni organ o vprašanjih, ki se tičejo
postopka ali se pojavijo v zvezi s postopkom.
(2) Sklep mora biti obrazložen in vsebovati pouk o pravnem sredstvu
samo, če je proti sklepu dovoljen poseben postopek sodnega varstva.
8.2. Postopek sodnega varstva
8.2.1. Skupne določbe
109. člen
(postopek sodnega varstva)
(1) Sodno varstvo proti odločbam nadzornega organa se zagotavlja
v postopku, določenem s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: postopek sodnega
varstva).
(2) Za postopek sodnega varstva iz prvega odstavka tega člena
se uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravni spor, če ni s tem zakonom
drugače določeno.
110. člen
(pravica do sodnega varstva)
(1) Proti odločbam nadzornega organa je dovoljeno začeti
postopek sodnega varstva.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek ni samostojnega sodnega
varstva proti odločbi, s katero Agencija odloči o ugovoru proti odredbi, razen
kadar je odločila o ugovoru zoper odredbo o dodatnem ukrepu iz 81.a člena tega
zakona. Sodno varstvo zoper odločitve o ugovorih proti odredbam, razen glede
odredb iz 81.a člena tega zakona, je zagotovljeno skupaj s sodnim varstvom
zoper odločbe nadzornega organa, ki so izdane zaradi nespoštovanja odredb.
111. člen
(prenehal
veljati)
112. člen
(tožba in odgovor na tožbo)
(1) Tožbo je potrebno vložiti v roku trideset dni od vročitve
odločbe, s katero je bil postopek končan.
(2) Rok za odgovor na tožbo je trideset dni.
113. člen
(nova dejstva in dokazi)
Tožnik v postopku sodnega varstva ne more navajati novih
dejstev in predlagati novih dokazov.
114. člen
(meje preizkusa)
Sodišče preizkusi odločbo nadzornega organa v mejah tožbenega
zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem pa pazi po uradni
dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz zakona, ki ureja upravni spor.
115. člen
(seja)
Sodišče odloča praviloma brez obravnave.
116. člen
(pravna sredstva)
Proti sodbi oziroma sklepu, izdanem v postopku sodnega varstva,
ni pritožbe.
8.3. Postopek nadzora
8.3.1. Splošne določbe
117. člen
(uporaba določb)
(1) Določbe tega razdelka o postopku nadzora veljajo v vseh postopkih
nadzora, ki ga opravlja nadzorni organ na podlagi določb tega zakona, kolikor
zakon za posamezen postopek nadzora ne določa drugače.
(2) Določbe podrazdelka o odvzemu dovoljenja se smiselno uporabljajo
tudi za postopek izreka opomina in začasno prepoved opravljanja obveznih
revizij ali podpisovanje revizijskih poročil.
(3) Če ni v tem razdelku posebnih določb, veljajo v postopku nadzora
skupne določbe poglavja o postopku odločanja nadzornega organa.
118. člen
(stranka postopka nadzora)
(1) Stranka postopka nadzora je oseba, nad katero nadzorni organ
v skladu s tem zakonom ali Uredbo 537/2014/EU opravlja nadzor (v nadaljnjem
besedilu: subjekt nadzora).
(2) Stranke postopka nadzora nad revizijsko družbo so tudi člani
uprave revizijske družbe.
119. člen
(črtan)
120. člen
(črtan)
121. člen
(črtan)
8.3.2. Opravljanje nadzora
122. člen
(opravljanje nadzora)
Nadzorni organ opravlja nadzor:
-
s sprotnim preverjanjem, ali posamezni subjekti izpolnjujejo pogoje za
izdajo dovoljenja za opravljanje storitev in nalog po tem zakonu;
-
s sprotnim preverjanjem, ali posamezni subjekti izpolnjujejo pogoje za
vpis v ustrezne registre;
-
s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil subjektov
nadzora in drugih oseb, ki so po določbah tega zakona oziroma drugih zakonov
dolžne poročati nadzornemu organu oziroma ga obveščati o posameznih dejstvih in
okoliščinah;
-
z opravljanjem pregledov kakovosti revidiranja ali ocenjevanja vrednosti,
-
z izrekanjem ukrepov nadzora po tem zakonu.
123. člen
(izvedba nadzora)
(1) Pregled kakovosti revidiranja opravi ustrezen
strokovnjak, ki ga za opravljanje pregleda pooblasti direktor Agencije.
Direktor Agencije pooblasti ustrezno usposobljeno osebo za vodenje postopka. Ta
oseba je lahko hkrati tudi strokovnjak za opravljanje pregleda kakovosti.
(2) Pregled kakovosti ocenjevanja vrednosti opravi ustrezen
strokovnjak, ki ga za opravljanje pregleda pooblasti direktor Agencije oziroma
Inštituta. Direktor Agencije oziroma Inštituta pooblasti ustrezno usposobljeno
osebo za vodenje postopka. Ta oseba je lahko hkrati tudi strokovnjak za
opravljanje pregleda kakovosti. Direktor Inštituta mora pred izdajo pooblastila
za opravljanje pregleda o načrtovanem nadzoru obvestiti direktorja Agencije.
(3) Strokovnjak, ki izvaja nadzor nad revizijskimi družbami
in opravljanjem nalog pooblaščenega revizorja, mora izpolnjevati naslednje
pogoje:
-
je pooblaščeni revizor,
-
ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine, in
-
ni bil pravnomočno obsojena na nepogojno kazen za naklepno kaznivo
dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
(4) Strokovnjak, ki izvaja nadzor nad opravljanjem nalog
pooblaščenega ocenjevalca, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-
ima strokovni naziv pooblaščeni ocenjevalec vrednosti,
-
ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine, in
-
ni bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen za naklepno kaznivo
dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
(5) Oseba, ki vodi postopke nadzora, mora izpolnjevati
naslednje pogoje:
-
zaključila je najmanj študijski program druge stopnje po zakonu, ki
ureja visoko šolstvo oziroma ima najmanj tej stopnji enakovredno izobrazbo na pravnem
ali ekonomskem področju,
-
izpolnjuje pogoje za vodenje postopka po zakonu, ki ureja splošni
upravni postopek,
-
ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine, in
-
ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen za naklepno kaznivo
dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
(6) Osebe iz tretjega do petega odstavka tega člena so pri
izvajanju nadzora in vodenju postopkov nepristranske in neodvisne od subjekta nadzora
in med njimi ne sme biti navzkrižja interesov. Za presojo izpolnjevanja pogojev
iz prejšnjega stavka se smiselno uporablja tretji odstavek 45. člena tega
zakona.
(7) Za izvajanje posameznih nalog pregledovanja kakovosti
revidiranja lahko direktor Agencije pooblasti pooblaščenega revizorja ali drugo
strokovno usposobljeno osebo. Izbira oseb, ki izvajajo preglede zagotavljanja
kakovosti, je zagotovljena v skladu z objektivnim postopkom, ki zagotavlja, da
med temi osebami in subjekti nadzora ni navzkrižja interesov.
(8) Oseba ne sme opravljati nalog nadzora nad revizijsko
družbo tri leta, odkar ni več partner zadevne revizijske družbe ali ni več
zaposlena pri zadevni revizijski družbi ali kako drugače povezana s to
revizijsko družbo.
124. člen
(pregled poslovanja)
(1) Subjekt nadzora mora izvajalcu nadzora na njegovo zahtevo
omogočiti, da opravi pregled poslovanja na sedežu subjekta nadzora in v drugih
prostorih, v katerih subjekt nadzora oziroma druga oseba po njegovem
pooblastilu opravlja dejavnosti in naloge v zvezi s katerimi nadzorni organ
opravlja nadzor.
(2) Subjekt nadzora mora nadzornemu organu omogočiti pregled
vseh evidenc, spisov in druge dokumentacije v skladu z namenom nadzora.
(3) Subjekt nadzora mora na zahtevo nadzornemu organu izročiti
računalniške izpiske oziroma kopije evidenc, spisov oziroma druge
dokumentacije.
(4) Pregled poslovanja opravlja organ nadzora ob delavnikih
med 8. in 18. uro. Kadar je zaradi obsega oziroma narave pregleda to potrebno
lahko opravi pregled poslovanja tudi po 18. uri oziroma med nedelovnimi dnevi.
(5) Nadzorni organ mora pregled poslovanja opravljati tako,
da s tem le v tolikšni meri ovira normalno poslovanje subjekta nadzora, kot je
nujno za opravljanje nadzora v skladu z namenom posameznega nadzora.
125. člen
(poročila in informacije)
(1) Pri opravljanju nadzora lahko nadzorni organ od subjekta nadzora
zahteva poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje
nadzora.
(2) Nadzorni organ lahko pozove subjekt nadzora, da o zadevah
iz prvega odstavka tega člena v roku, ki ne sme biti krajši od treh dni,
izdelajo pisno poročilo, ali jih povabi, da o teh zadevah podajo ustno izjavo.
126. člen
(zahteva za pregled)
(1) Zahteva za pregled mora biti subjektu nadzora vročena najmanj
osem dni pred začetkom pregleda.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko
pooblaščena oseba zahtevo za pregled vroči šele ob začetku opravljanja
pregleda, če drugače ne bi bilo mogoče doseči namena posameznega nadzora.
(3) Zahteva za pregled mora obsegati določno navedbo dokumentacije
ter evidenc, ki so predmet pregleda.
(4) V primeru iz drugega odstavka 125. člena tega zakona mora
zahteva za pregled obsegati določno navedbo dokumentacije ter evidenc, ki jih
je v obliki računalniških izpiskov oziroma kopij potrebno izročiti, in rok za
predložitev.
(5) Zahteva za pregled mora obsegati tudi pravni pouk o pravnih
posledicah, ki lahko nastopijo, če subjekt nadzora ne bo ravnal v skladu z
zahtevo za pregled oziroma nadzornemu organu ne bo omogočil opravljanja
pregleda na način, določen v 125. členu tega zakona.
(6) Nadzorni organ lahko med opravljanjem pregleda dopolni
zahtevo za pregled. Za dopolnitev zahteve se smiselno uporabljata tretji in
četrti odstavek tega člena.
127. člen
(pogoji za opravljanje pregleda)
(1) Subjekt nadzora mora izvajalcem nadzora zagotoviti ustrezne
prostore, v katerih lahko nemoteno in brez prisotnosti drugih oseb opravijo
pregled.
(2) Subjekt nadzora mora zagotoviti, da so v času v katerem
izvajalci nadzora opravljajo pregled, v prostorih iz prvega odstavka tega
člena, prisotne pooblaščene osebe subjekta nadzora, ki lahko na zahtevo
izvajalcev nadzora podajo pojasnila v zvezi z dokumentacijo ter evidencami, ki
so predmet pregleda.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko Agencija
zahteva predložitev dokumentacije na sedež Agencije.
128. člen
(pogoji za pregled računalniško vodene dokumentacije in
evidenc)
(1) Subjekt nadzora, ki računalniško obdeluje podatke oziroma
računalniško vodi revizijsko dokumentacijo, poslovne knjige in druge evidence,
mora na zahtevo izvajalca nadzora zagotoviti ustrezne pripomočke za pregled
dokumentacije in evidenc ter preizkušanje ustreznosti računalniško obravnavanih
podatkov.
(2) Nadzornemu organu mora subjekt nadzora izročiti dokumentacijo,
iz katere je razviden popolni opis dela računalniškega sistema. Iz
dokumentacije morajo biti razvidni podsistemi in datoteke računalniškega
sistema. Dokumentacija mora zagotavljati vpogled v:
-
računalniško rešitev;
-
postopke v okviru računalniške rešitve;
-
kontrole, ki zagotavljajo pravilno in zanesljivo obdelavo podatkov;
-
kontrole, ki preprečujejo nepooblaščeno dodajanje, spreminjanje ali
brisanje hranjenih računalniških zapisov.
(3) Vsaka sprememba računalniške rešitve (računalniških
programov) iz prvega odstavka tega člena mora biti dokumentirana v časovnem
zaporedju nastanka spremembe, skupaj z datumom spremembe. Iz dokumentacije mora
biti razvidna tudi vsaka sprememba oblike datotek.
129. člen
(zapisnik o nadzoru)
Inštitut o opravljenem nadzoru pregleda kakovosti ocenjevanja
vrednosti sestavi zapisnik, ki ga skupaj z dokumentacijo, pridobljeno v okviru
nadzora, in pripombami na zapisnik posreduje Agenciji.
8.3.3. Odprava kršitev
130. člen
(odredba)
Kadar Agencija pri opravljanju nadzora ugotovi kršitve tega
zakona oziroma pravil revidiranja ali ocenjevanja vrednosti, z odredbo subjektu
nadzora naloži, da odpravi kršitve oziroma nepravilnosti, oziroma da opravi ali
opusti določena dejanja (v nadaljnjem besedilu: odprava kršitev).
131. člen
(vsebina odredbe)
(1) Izrek odredbe mora obsegati:
-
določen opis kršitev, katerih odprava je z odredbo naložena;
-
rok, v katerem mora subjekt nadzora odpraviti kršitve in predložiti
poročilo o odpravi kršitev;
-
način odprave kršitve, kadar Agencija subjektu nadzora naloži, da
kršitve odpravi na določen način;
-
listine oziroma dokaze o odpravi kršitev, kadar Agencija subjektu
nadzora naloži, da o odpravi kršitev predloži določene listine oziroma druge
dokaze.
(2) Odredba mora biti obrazložena.
132. člen
(ugovor proti odredbi)
(1) Proti odredbi ima subjekt nadzora pravico vložiti ugovor v
roku osem dni od vročitve.
(2) Če je upravičena oseba pravočasno vložila ugovor, se rok
za odpravo kršitev, določen z odredbo, podaljša za čas od vložitve ugovora do
vročitve odločbe o ugovoru.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko Agencija z
odredbo odloči, da ugovor ne zadrži izvršitve, kadar zaradi narave kršitve z
izvršitvijo odredbe ni mogoče odlašati.
133. člen
(razlogi za ugovor)
Ugovor proti odredbi je dopusten iz naslednjih razlogov:
-
napačne uporabe materialnega prava;
-
napačne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;
-
bistvenih kršitev postopka.
134. člen
(vsebina ugovora)
(1) Ugovor mora obsegati:
-
navedbo odredbe, proti kateri se vlaga;
-
izjavo, da se odredba izpodbija v celoti ali v določenem delu;
-
razloge za ugovor;
-
druge podatke, ki jih mora obsegati vsaka vloga.
(2) V ugovoru lahko subjekt nadzora navaja dejstva, iz katerih
izhaja, da kršitve, katerih odprava mu je bila z odredbo naložena, niso podane,
in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanjih dejstev. Če se
subjekt nadzora v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze priložiti
ugovoru.
(3) Če subjekt nadzora ugovoru ne priloži listinskih dokazov,
se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek o nepopolnih
vlogah, temveč Agencija pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi
priloženi.
(4) Po izteku roka za ugovor subjekt nadzora nima pravice navajati
novih dejstev in predlagati novih dokazov.
135. člen
(meje preizkusa odredbe)
Agencija preizkusi odredbo v tistem delu, v katerem se izpodbija
z ugovorom, in v mejah razlogov, navedenih in obrazloženih v ugovoru.
136. člen
(odločanje o ugovoru)
(1) O ugovoru odloča Agencija z odločbo.
(2) Pri odločanju o ugovoru lahko Agencija ugovor zavrže ali
zavrne ali pa spremeni odredbo ali jo razveljavi.
(3) Agencija ugovor zavrže, če ugovor ni dovoljen, če je prepozen
ali če ga je vložila neupravičena oseba.
(4) Če Agencija ugotovi, da je podan razlog iz 133. člena
tega zakona, glede na naravo kršitve odpravi odredbo oziroma jo spremeni.
Agencija pri odločanju o ugovoru odredbe ne sme spremeniti v škodo subjekta
nadzora.
137. člen
(poročilo o odpravi kršitev in izvedbi popravljalnih ukrepov)
(1) Subjekt nadzora v roku, določenem z odredbo, odpravi
kršitve, Agenciji dostavi poročilo, v katerem opiše ukrepe, s katerimi je
odpravil ugotovljene kršitve, in opiše, kako je izvedel popravljalne ukrepe (v
nadaljnjem besedilu: poročilo o odpravi kršitev in o popravljalnih ukrepih).
Poročilu o odpravi kršitev in o popravljalnih ukrepih priloži listine in druge
dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve odpravljene in
popravljalni ukrepi izvedeni.
(2) Če je poročilo o odpravi kršitev in o popravljalnih
ukrepih nepopolno oziroma iz poročila in priloženih dokazov ne izhaja, da je
bila pravilno in pravočasno izpolnjena odredba ali njen posamezni del, lahko
Agencija glede na okoliščine zadeve izreče strožji ukrep nadzora ali z odredbo
o dopolnitvi poročila ponovno naloži odpravo kršitve in izvedbo popravljalnih
ukrepov ali zgolj odpravo formalnih pomanjkljivosti poročila ter rok za
izvršitev navedenega.
(3) Če iz poročila o odpravi kršitev ali poročila o izvedbi
popravljalnih ukrepov ter iz njegovih priloženih dokazov izhaja, da so bile
kršitve odpravljene in popravljalni ukrepi izvedeni, Agencija z mnenjem seznani
strokovni svet, da so bile kršitve odpravljene.
(4) Strokovni svet lahko zahteva ponovno ugotavljanje odprave
kršitev.
(5) Agencija lahko pred seznanitvijo strokovnega sveta opravi
ponoven pregled poslovanja v obsegu, potrebnem za ugotovitev, ali so kršitve
odpravljene.
137.a člen
(postopek izreka opomina in postopek izreka prepovedi
izvrševanja pravic iz delnic)
Določbe podpoglavja 8.3 tega zakona o odvzemu dovoljenja se
smiselno uporabljajo tudi za postopek izreka opomina in postopek izreka
prepovedi izvrševanja pravic iz delnic.
8.3.4. Odvzem dovoljenja
138. člen
(začetek postopka za odvzem dovoljenja)
(1) Agencija začne postopek za odvzem dovoljenja, ki ga je
izdala, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja utemeljen sum, da je podan
kateri od razlogov za odvzem dovoljenja, določen z zakonom.
(2) O začetku postopka za odvzem dovoljenja odloči Agencija s
sklepom (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka za odvzem dovoljenja).
(3) Sklep o začetku postopka za odvzem dovoljenja mora
vsebovati:
-
določen opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki naj bi bile razlog za
začetek postopka,
-
navedbo listin in drugih dokazov, na podlagi katerih je Agencija
zaključila, da obstaja utemeljen sum iz prvega odstavka tega člena, in
-
obrazložitev odločitve o začetku postopka.
(4) S sklepom o začetku postopka za odvzem dovoljenja
Agencija določi tudi rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30
dni, šteto od dneva vročitve odločbe subjektu nadzora, v katerem se subjekt
nadzora lahko izjavi o razlogih za začetek postopka (v nadaljnjem besedilu:
izjava o razlogih za odvzem dovoljenja).
139. člen
(izjava o razlogih za odvzem dovoljenja)
(1) V izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja lahko subjekt nadzora
navaja dejstva, iz katerih izhaja, da odvzem dovoljenja ni utemeljen, in
predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se subjekt
nadzora v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze priložiti izjavi.
(2) Če subjekt nadzora izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja
ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja
splošni upravni postopek, o nepopolnih vlogah, temveč Agencija pri odločanju
upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.
(3) Po izteku roka za izjavo o razlogih za odvzem dovoljenja subjekt
nadzora nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
140. člen
(odločanje o odvzemu dovoljenja)
(1) Agencija mora odločiti o odvzemu dovoljenja v roku 90 dni
od prejema izjave o razlogih za odvzem dovoljenja oziroma od izteka roka za
takšno izjavo.
(2) Agencija sme odločati o odvzemu dovoljenja samo zaradi
tistih dejanj, ravnanj ali okoliščin, zaradi katerih je izdala odločbo o
začetku postopka za odvzem dovoljenja, in samo na podlagi tistih listin in
drugih dokazov, ki so bili navedeni v odločbi o začetku postopka in ki jih je
izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja priložil subjekt nadzora.
141. člen
(ustavitev postopka)
Agencija ustavi postopek za odvzem dovoljenja:
-
če na podlagi dokazov iz drugega odstavka 140. člena tega zakona
zaključi, da dejanje, ravnanje oziroma okoliščine, zaradi katerih je izdala
odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja, nimajo znakov razloga za
odvzem dovoljenja, ali
-
če na podlagi dokazov iz drugega odstavka 140. člena tega zakona
zaključi, da ni dokazano, da je subjekt nadzora storil dejanje, oziroma da niso
podane okoliščine, zaradi katerih je izdala odločbo o začetku postopka za
odvzem dovoljenja.
142. člen
(črtan)
143. člen
(črtan)
8.4. Postopek odločanja o izdaji dovoljenj oziroma soglasij
144. člen
(uporaba določb)
(1) Določbe tega razdelka se uporabljajo v postopku odločanja
o izdaji dovoljenj oziroma soglasij, če ta zakon za posamezen postopek izdaje
dovoljenja ali soglasja ne določa drugače.
(2) Če ni v tem razdelku posebnih določb, veljajo v postopku odločanja
o izdaji dovoljenj oziroma soglasij skupne določbe poglavja o postopku
odločanja nadzornega organa.
145. člen
(taksa za odločanje)
Za odločanje o zahtevah za izdajo dovoljenj oziroma soglasij morajo
vložniki plačati takso, določeno s tarifo.
146. člen
(stranka v postopku)
(1) Stranka v postopku je vložnik zahteve za izdajo
dovoljenja oziroma soglasja (v nadaljnjem besedilu: vložnik zahteve).
(2) Stranka v postopku je tudi oseba, katere pravni interes utegne
biti z odločbo nadzornega organa prizadet, če svojo udeležbo v postopku
priglasi s pisno vlogo.
(3) Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
147. člen
(začetek postopka)
(1) Postopek se začne z vložitvijo zahteve za izdajo
dovoljenja oziroma soglasja (v nadaljnjem besedilu: zahteva).
(2) Po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa
začne nadzorni organ postopek samo, kadar tako določa zakon.
148. člen
(vsebina zahteve)
(1) Zahteva mora obsegati:
-
firmo, sedež in matično številko vložnika zahteve,
-
določen zahtevek za izdajo dovoljenja oziroma soglasja,
-
druge podatke, določene z zakonom.
(2) Zahtevi je potrebno priložiti listine, določene z
zakonom, in druge listine, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za izdajo
dovoljenja, ter dokaz o plačilu takse za odločitev o zahtevi.
149. člen
(odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja)
(1) V postopku predhodnega preizkusa zahteve za izdajo
dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja in dovoljenja za opravljanje
nalog pooblaščenega revizorja Agencija, v postopku predhodnega preizkusa
zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca
vrednosti pa Inštitut, preizkusita, ali so izpolnjene procesne predpostavke za
odločanje o zahtevi ali:
1.
je zahtevo vložila upravičena oseba,
2.
zahteva obsega podatke, predpisane po tem zakonu,
3.
so zahtevi priložene predpisane listine, predpisane po tem zakonu,
4.
je zahtevi priložen dokaz o plačilu takse oziroma nadomestila,
5.
so izpolnjene druge procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za
odločanje o vsaki vlogi.
(2) Če organ iz prvega odstavka ob preizkusu zahteve ugotovi,
da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in
pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti, s sklepom zavrže zahtevo.
(3) Če organ iz prvega odstavka ugotovi, da procesne
predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in je pomanjkljivosti
mogoče odpraviti, vložnika pozove, da pomanjkljivosti odpravi. V sklepu določi
rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši od
15 dni.
(4) Če vložnik pomanjkljivosti v določenem roku ne odpravi,
organ iz prvega odstavka s sklepom zavrže zahtevo.
(5) Če se zahteva nanaša na izdajo dovoljenja za opravljanje
revizijskih storitev, mora Agencija odločiti o izdaji dovoljenja v dveh mesecih
od prejema popolne zahteve, v vseh ostalih primerih pa pristojni organ odloči v
30 dneh od prejema popolne zahteve.
(6) Organ iz prvega odstavka izda dovoljenje, če so
izpolnjeni vsi pogoji, ki jih predpisuje a zakon, sicer zahtevo zavrne.
8.5. Izvršitev odločb
150. člen
(odločbe, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti)
Pravnomočne odločbe nadzornega organa, ki se glasijo na
izpolnitev denarne obveznosti, izvrši sodišče na predlog nadzornega organa.
151. člen
(odredba o odpravi kršitev)
Odredbe o odpravi kršitev ni mogoče prisilno izvršiti.
152. člen
(odločba o odvzemu dovoljenja oziroma izreku opomina)
(1) Z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja za
opravljanje revizijskih storitev oziroma nalog pooblaščenega revizorja oziroma
pooblaščenega ocenjevalca subjekt nadzora ne sme več opravljati storitev
oziroma nalog, za katere mu je bilo dovoljenje odvzeto.
(2) Pravnomočnost odločbe o odvzemu dovoljenja oziroma izreku
opomina ter druge izrečene sankcije, razen odredb, se objavijo v javnem delu
registra za pet let, v poslovnem delu registra pa se vpišejo vsi izrečeni
ukrepi nadzora za obdobje 25 let.
(3) Po pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja oziroma
izreku opomina ter drugih izrečenih sankcijah, razen odredb, nadzorni organ
javno objavi izrek odločbe brez osebnih podatkov, na svojih spletnih straneh.
9. REGISTRI
153. člen
(vrste registrov)
(1) Zaradi zagotovitve javnosti in preglednosti ter zaščite
interesov uporabnikov Agencija upravlja naslednje registre:
-
register revizijskih družb;
-
register revizijskih podjetij;
-
register revizijskih subjektov tretjih držav;
-
register pooblaščenih revizorjev.
(2) Zaradi zagotovitve javnosti in preglednosti ter zaščite
interesov uporabnikov Inštitut upravlja:
-
register pooblaščenih ocenjevalcev,
-
register oseb, ki so pridobile strokovne nazive, ki jih podeljuje
Inštitut.
(3) V register revizijskih družb se vpisujejo podatki o
revizijskih družbah, ki so pridobile dovoljenje Agencije za opravljanje
storitev revidiranja.
(4) V register revizijskih podjetij se vpisujejo podatki o
subjektih, ki imajo dovoljenje pristojnega organa države članice za opravljanje
obveznih revizij.
(5) V register pooblaščenih revizorjev se vpisujejo podatki o
pooblaščenih revizorjih, ki so pridobili dovoljenje Agencije za opravljanje
nalog pooblaščenega revizorja.
(6) V register pooblaščenih ocenjevalcev se vpisujejo podatki
o pooblaščenih ocenjevalcih, ki so pridobili dovoljenje Inštituta za
opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca.
(7) Registri vsebujejo tudi ime in naslov pristojnih
nadzornih organov.
(8) Način vodenja registrov iz prvega odstavka tega člena in
način javnega dostopa do podatkov iz teh registrov določi Agencija.
(9) Način vodenja registrov iz drugega odstavka tega člena in
način javnega dostopa do podatkov iz registra določi Inštitut.
154. člen
(javnost registrov)
(1) Registri iz prvega odstavka prejšnjega člena so v
elektronski obliki objavljeni na spletnih straneh Agencije.
(2) Register iz drugega odstavka prejšnjega člena je v
elektronski obliki objavljen na spletnih straneh Inštituta.
(3) Register se deli na dva dela:
-
javni del registra, ki je javno dostopen fizičnim osebam in poslovnim
subjektom;
-
poslovni del, ki je dostopen samo pristojnim nadzornim organom.
(4) Vsi podatki registra so javno dostopni, razen podatkov,
za katere ta zakon določa, da se vodijo v poslovnem delu registra.
(5) Agencija in Inštitut zagotovita, da je trajanje objave v
zvezi z objavo pravnomočne sankcije v javnem delu registra pet let.
155. člen
(jezik)
(1) Registri se vodijo v slovenskem jeziku.
(2) Podatki se lahko dodatno vpišejo v javni register v kateremkoli
drugem uradnem jeziku Skupnosti. Registrirani subjekt, ki zahteva vpis v drugem
jeziku, je pred vpisom v drugem jeziku dolžan na svoje stroške zagotoviti
overitev prevoda podatkov.
156. člen
(register pooblaščenih revizorjev)
(1) Register pooblaščenih revizorjev vsebuje naslednje
podatke:
-
osebno ime, domači naslov in registracijsko številko;
-
enotno matično številko občana;
-
firmo, sedež, spletni naslov in registracijsko številko revizijske
družbe oziroma organizacije, v kateri je pooblaščeni revizor zaposlen ali s
katero je povezan kot partner ali kako drugače;
-
vse ostale registracije pooblaščenega revizorja pri pristojnih organih
drugih držav članic in kot revizorja v tretjih državah, vključno z imenom
organa ali imeni organov za registriranje ter registracijsko številko, če
obstaja;
-
datum izdaje dovoljenja za opravljanje nalog revidiranja in
-
pravnomočne akte o ukrepih nadzora, razen odredb.
(2) V poslovnem delu registra se vodijo naslednji podatki:
-
domači naslov;
-
enotna matična številka občana;
-
pravnomočne sankcije, starejše od pet in mlajše od 25 let;
-
pravnomočni akti o ukrepih nadzora, mlajši od 25 let.
(3) Revizorji tretjih držav, registrirani v skladu s
161. členom tega zakona, so v registru jasno prikazani kot taki in ne kot
pooblaščeni revizorji.
157. člen
(register revizijskih družb in revizijskih podjetij)
(1) Register revizijskih družb vsebuje naslednje podatke:
-
firmo, sedež, matično številko in registracijsko številko,
-
pravno obliko,
-
podatke za kontakt z revizijsko družbo, glavno kontaktno osebo in
spletni naslov,
-
naslov vsakega urada v državi članici,
-
osebno ime in registracijsko številko vseh pooblaščenih revizorjev, ki
so zaposleni v revizijski družbi ali pa so z revizijsko družbo povezani kot
partnerji ali kako drugače,
-
osebna imena in poslovne naslove vseh družbenikov ali delničarjev,
-
osebna imena in poslovne naslove vseh članov organa vodenja ali nadzora,
-
navedbo članstva v mreži ter seznam imen in naslovov vseh včlanjenih ali
pridruženih podjetij ali navedbo mesta, kjer so taki podatki javno dostopni,
-
vse ostale registracije revizijske družbe pri pristojnih organih drugih
držav članic ter kot revizijskega subjekta v tretjih državah, vključno z imenom
organa za registriranje in registracijsko številko,
-
pravnomočne sankcije, razen odredb,
-
da je revizijsko podjetje registrirano v skladu s 160.a členom tega
zakona, če so za to izpolnjeni pogoji.
(2) Revizijski subjekti tretjih držav, registrirani v skladu
s 161. členom tega zakona, so v registru jasno prikazani kot taki in ne
kot revizijska podjetja.
158. člen
(register pooblaščenih ocenjevalcev in oseb, ki so pridobile
strokovne nazive Inštituta)
(1) Register pooblaščenih ocenjevalcev in oseb, ki so dobile
strokovne nazive Inštituta, vsebuje naslednje podatke:
-
osebno ime in registracijsko številko;
-
firmo, sedež, spletni naslov in registracijsko številko revizijske
družbe oziroma organizacije, v kateri je oseba zaposlena ali s katero je kako
drugače povezana;
-
datum izdaje dovoljenja za opravljanje nalog ali podelitve strokovnega
naziva in
-
pravnomočne akte o ukrepih nadzora, razen odredb.
(2) V poslovnem delu registra se vodijo naslednji podatki:
-
domači naslov;
-
enotna matična številka občana;
-
pravnomočne sankcije, starejše od pet in mlajše od 25 let;
-
pravnomočni akti o ukrepih nadzora, mlajši od 25 let.
159. člen
(posodabljanje vsebine registra)
Vsi subjekti, vpisani v register iz prvega in drugega
odstavka 153. člena tega zakona, morajo v roku 15 dni obvestiti Agencijo
oziroma Inštitut o spremembi vseh podatkov, ki se vpisujejo v javni register.
Agencija in Inštitut posodobita register takoj po prejemu obvestila.
160. člen
(odgovornost za registrirane podatke)
Za podatke, vpisane v registre, iz 155. do 159. člena,
odgovarja subjekt, ki predloži zahtevo za svoj vpis v ustrezen register.
160.a člen
(vpis revizijskih podjetij držav članic v register)
(1) Agencija v register iz 157. člena tega zakona vpiše
vsa revizijska podjetja, če ugotovi, da je zadevno revizijsko podjetje registrirano
pri pristojnem organu v matični državi članici.
(2) Potrdilo, ki dokazuje registracijo revizijskega podjetja
države članice, ne sme biti starejše od treh mesecev.
(3) O vpisu revizijskega podjetja iz matične države članice v
register iz 157. člena tega zakona Agencija nemudoma obvesti pristojni
organ države članice.
161. člen
(vpis revizorjev in revizijskih subjektov tretjih držav v
register)
(1) Agencija v register iz 157. člena tega zakona vpiše
vse revizorje in revizijske subjekte tretjih držav, ki pripravijo revizorjevo
poročilo o posamičnih ali konsolidiranih računovodskih izkazih družbe, ki je
registrirana zunaj Evropske unije in katere prenosljivi vrednostni papirji so
sprejeti v trgovanje na slovenskem organiziranem trgu, razen kadar je družba
izdajatelj izključno nedospelih dolžniških vrednostnih papirjev, za katere
velja eno od naslednjega:
-
v trgovanje na slovenskem organiziranem trgu so bili sprejeti do
vključno 31. decembra 2010 in njihova nominalna vrednost na enoto je na
dan izdaje najmanj 50.000 eurov ali v primeru dolžniških vrednostnih papirjev,
nominiranih v drugi valuti, enakovredna najmanj 50.000 eurov,
-
v trgovanje na slovenskem organiziranem trgu so bili sprejeti od
vključno 1. januarja 2011 in njihova nominalna vrednost na enoto je na dan
izdaje najmanj 100.000 eurov ali v primeru dolžniških vrednostnih papirjev,
nominiranih v drugi valuti, enakovredna najmanj 100.000 eurov.
(2) Za vodenje registra revizorjev in revizijskih subjektov
tretjih držav se smiselno uporabljajo določbe 159. in 160. člena tega
zakona.
(3) Agencija lahko v register iz 157. člena tega zakona
vpiše revizijske subjekte iz tretjih držav le, če:
-
izpolnjujejo pogoje, enakovredne tistim iz 48. in 49. člena oziroma
iz 61. do 65. člena in 69. člena tega zakona;
-
večina članov organa vodenja ali nadzora revizijskega subjekta tretje
države izpolnjuje pogoje, enakovredne tistim iz 48. in 49. člena tega
zakona;
-
revizor tretje države, ki izvaja revizijo v imenu revizijskega subjekta
tretje države, izpolnjuje pogoje, enakovredne tistim iz 48. in 49. člena
tega zakona;
-
se revizije posamičnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov iz
prvega odstavka tega člena izvajajo v skladu z mednarodnimi revizijskimi
standardi in zahtevami, enakovrednimi zahtevam tega zakona;
-
na svoji spletni strani objavijo letno poročilo o preglednosti, ki
vključuje podatke iz 79. člena tega zakona, ali izpolnijo enakovredne
zahteve po razkritjih.
10. KAZENSKE DOLOČBE
162. člen
(težje kršitve revizijske družbe)
(1) Z globo od 10.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje
revizijska družba, če:
-
krši tretji odstavek 4. člena Uredbe 537/2014/EU (kršitev neobveščanja
revizijske komisije);
-
krši 5. člen Uredbe 537/2014/EU (prepoved opravljanja nerevizijskih
storitev);
-
krši prvi ali drugi odstavek 8. člena Uredbe 537/2014/EU
(ocenjevanje kakovosti posla) ali ocenjevanja kakovosti posla ne opravi
pooblaščeni revizor ali v skupini ne sodeluje vsaj en pooblaščeni revizor;
-
krši 10. člen Uredbe 537/2014/EU (ne pripravi revizijskega
poročila);
-
krši 11. člen Uredbe 537/2014/EU (ne pripravi dodatnega poročila
revizijski komisiji);
-
krši 12. člen Uredbe 537/2014/EU (ne pripravi poročila nadzornikom
subjektov javnega interesa);
-
pri sklepanju pogodb o revidiranju krši omejitve iz prvega odstavka
17. člena Uredbe 537/2014/EU (trajanje revizijskega posla);
-
pri revizijski družbi opravljajo naloge revidiranja osebe, ki ne
izpolnjujejo pogojev, določenih s tem zakonom (drugi odstavek 5. člena);
-
v nasprotju z določbami tega zakona storitve revidiranja opravlja
revizijska družba, ki ima sicer dovoljenje pristojnega organa države članice
(tretji odstavek 5. člena);
-
krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov (prvi odstavek 38. člena);
-
pri opravljanju revidiranja ne upošteva pravil revidiranja (kršitev
prvega odstavka 39. člena);
-
ne zagotovi ustrezne sestave revizijske skupine (kršitev drugega
odstavka 39. člena);
-
v primeru začetega nadzora nad kakovostjo dela revizijske družbe in
pooblaščenih revizorjev ter v primeru začetega postopka za izrek ukrepa nadzora
ne hrani revizijske dokumentacije do pravnomočnosti odločitve (peti odstavek
39. člena);
-
sestavi poročilo o revidiranju, katerega vsebina je v nasprotju s
40. členom tega zakona;
-
revizijsko poročilo ne podpiše izključno ključni revizijski partner ali
ključni revizijski partnerji (prvi odstavek 40. člena);
-
krši neodvisnost in nepristranskost revidiranja (44. člen);
-
ne obvladuje nasprotij interesov (tretji odstavek 44.a člena);
-
krši prepoved revidiranja v pravni osebi (prvi odstavek 45. člena);
-
ne zagotovi rotacije ključnega revizijskega partnerja (tretji odstavek
45. člena);
-
ne vzpostavi notranjega obvladovanja kakovosti v skladu s 45.a členom
tega zakona;
-
ne ravna v skladu s 45.b členom tega zakona glede organizacije dela;
-
opravlja dejavnosti, ki jih ne sme opravljati (58. člen);
-
v roku ne izvrši dodatnega ukrepa iz 81.a. člena tega zakona.
(2) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba, ki ni pooblaščeni revizor iz prvega odstavka 164. člena
tega zakona, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
163. člen
(lažje kršitve revizijske družbe)
(1) Z globo od 2.500 do 25.000 eurov se za prekršek kaznuje
revizijska družba, če:
-
krši drugi odstavek 4. člena Uredbe 537/2014/EU (kršitev skupne omejitve
nerevizijskih storitev);
-
krši 6. člen Uredbe 537/2014/EU (ne sporoča nepravilnosti);
-
krši 7. člen Uredbe 537/2014/EU (ne obvešča o sumu ali utemeljenih
razlogih za sum);
-
krši katero od obveznosti iz četrtega do sedmega odstavka 8. člena
Uredbe 537/2014/EU (ocenjevanje kakovosti posla);
-
pristojnim organom za nadzor trga vrednostih papirjev, bank, kreditnih
institucij in zavarovalnic pravočasno ne predloži poročila ali ne da dodatnih
pojasnil (sedmi odstavek 40. člena in 11. člen Uredbe 537/2014/EU);
-
krši 13. člen Uredbe 537/2014/EU (ne objavi letnega poročila o
preglednosti);
-
krši 14. člen Uredbe 537/2014/EU (ne obvešča pristojnih organov);
-
krši 15. člen Uredbe 537/2014/EU (ne hrani dokumentov vsaj pet let
po njihovi pripravi);
-
krši sedmi odstavek 17. člena Uredbe 537/2014/EU (kršitev pravil o
rotaciji ključnega revizijskega partnerja in osebja);
-
krši 18. člen Uredbe 537/2014/EU (ne pripravi dokumenta o
primopredaji);
-
ne pripravi in ne vodi revizijske dokumentacije (tretji odstavek
39. člena);
-
ne hrani revizijske dokumentacije do izteka predpisanega obdobja (četrti
in šesti odstavek 39. člena);
-
pogodba o revidiranju ni sklenjena v pisni obliki in nima predpisanih
sestavin (drugi in tretji odstavek 47. člena);
-
ne obvesti Agencije o okoliščinah iz tretjega odstavka 62. člena
tega zakona;
-
pravočasno ne poravnava nadomestila za opravljanje nadzorne funkcije
(75. člen);
-
ne poroča Agenciji v skladu s 77., 78. in 159. členom tega zakona;
-
izvajalcu nadzora ne omogoči ali ovira pregled poslovanja ali drugače
krši prvi, drugi ali tretji odstavek 124. člena tega zakona;
-
na poziv nadzornega organa ne poda zahtevanih poročil in informacij v
roku (drugi odstavek 125. člena);
-
ne zagotovi pogojev za opravljanje pregleda ali ne zagotovi dostave
dokumentacije na sedež Agencije (127. člen);
-
ne zagotovi pogojev za pregled računalniško vodene dokumentacije in
evidenc oziroma neustrezno evidentira spremembe računalniških rešitev
(128. člen).
(2) Z globo od 2.500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba, ki ni pooblaščeni revizor iz prvega odstavka 164. člena
tega zakona, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
164. člen
(kršitve pooblaščenega revizorja)
(1) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje
pooblaščeni revizor, ki je sestavil in podpisal poročilo o revidiranju, če:
-
samostojno opravlja storitve revidiranja (prvi odstavek 5. člena);
-
storitve revidiranja opravlja v imenu družbe, ki ni revizijska družba,
ali v imenu revizijske družbe, v kateri ni zaposlen skladno s tem zakonom
(drugi odstavek 5. člena);
-
krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov (38. člen);
-
opusti ali v nezadostnem obsegu opravi revizijske postopke na pomembnem
področju revidiranja (39. člen);
-
sestavi poročilo o revidiranju, katerega vsebina je v nasprotju z
40. členom tega zakona;
-
ne spoštuje pravil o rotaciji ključnega revizijskega partnerja (tretji
odstavek 45. člena);
-
krši prepoved revidiranja (45. člen);
-
krši prepoved zaposlitve ali članstva pri naročniku revizije
(46. člen);
-
ne poroča revizijski družbi in Agenciji v skladu z 52. in
159. členom tega zakona;
-
pripravi pomanjkljivo ali zavajajoče mnenje o računovodskih izkazih, ki
so bili predmet revidiranja (šesta alineja prvega odstavka 84. člena).
(2) Z globo od 2.500 do 25.000 eurov se za prekršek iz
dvanajste alineje prejšnjega odstavka kaznuje tudi revizijska družba, v imenu
katere je pooblaščeni revizor pripravil mnenje o računovodskih izkazih, z globo
od 2.500 do 10.000 eurov pa odgovorna oseba revizijske družbe, ki ni
pooblaščeni revizor iz prejšnjega odstavka.
165. člen
(kršitve pooblaščenega ocenjevalca)
(1) Z globo od 2.100 do 6.300 eurov se za prekršek kaznuje
pooblaščeni ocenjevalec:
-
če opusti oziroma v nezadostnem obsegu opravi ocenjevalske postopke na
pomembnem področju ocenjevanja vrednosti (99. člen),
-
če krši druga pravila ocenjevanja vrednosti in je zaradi te kršitve
mnenje o ocenjeni vrednosti oziroma obrazložitev tega mnenja napačna oziroma
zavajajoča (99. člen),
-
če krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov (91. člen).
(2) Z globo od 1.100 do 3.200 eurov se za prekršek kaznuje
pooblaščeni ocenjevalec, če ne poroča Inštitutu v skladu s 96. in 159. členom
tega zakona.
166. člen
(kršitve naročnika)
(1) Z globo od 1.500 do 25.000 eurov se za prekršek kaznuje
naročnik storitve revidiranja, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
-
pri opravljanju revidiranja poslovodstvo revizijski družbi posreduje
neresnično izjavo, da je revizijski družbi zagotovilo vse ustrezne informacije
in dostop do njih, kot je dogovorjeno po pogojih revizijskega posla, posla
dajanja zagotovil in posla opravljanja dogovorjenih postopkov, ali neresnično
izjavo, da so bili vsi posli knjiženi in so izkazani v računovodskih izkazih
(36. člen);
-
poslovodstvo naročnika revidiranja ne zagotovi pogojev za opravljanje
revidiranja iz prvega in drugega odstavka 37. člena tega zakona;
-
brez utemeljenega razloga razreši revizijsko družbo ali ne obvesti
Agencije o razrešitvi (tretji odstavek 37. člena);
-
s pogodbo, statutom, sklepom organa opravljanja ali drugače krši
prepoved omejevanja izbire revizijske družbe (četrti odstavek 37. člena);
-
poslovodstvo revidirane pravne osebe ne zagotovi javne objave
popravljenega revizorjevega poročila (peti odstavek 37. člena);
-
v nasprotju s tem zakonom zaposli ali imenuje pooblaščene revizorje ali
ostale zaposlene v revizijski družbi (46. člen);
-
pogodba o revidiranju ni sklenjena v pisni obliki in nima predpisanih
sestavin (drugi odstavek 47. člena).
(2) Z globo od 1.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba naročnika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Za prekrška iz prve in pete alineje prvega odstavka tega
člena se z globo od 1.500 do 25.000 eurov kaznuje pravna oseba, zavezana k
obvezni reviziji, ki sama ni naročnica storitev revidiranja, ki se opravljajo
pri njej na podlagi naročila tretje osebe, kadar sama pogodbeno ali dejansko
soglaša, da se te storitve opravljajo pri njej.
166.a člen
(druge kršitve)
(1) Z globo od 5.000 do 50.000 eurov se za prekršek kaznuje
oseba, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, če:
-
opravlja storitve revidiranja, ne da bi za opravljanje teh storitev
pridobil dovoljenje Agencije (5. člen);
-
zavajajoče ali naslanjajoče oglašuje svoje storitve kot revizijske
storitve (5. člen);
-
poskuša ugotavljati identiteto prijavitelja iz 74.c člena tega zakona.
(2) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 1.500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje
posameznik, ki samostojno opravlja storitve revidiranja (5. člen).
166.b člen
(zastaranje)
Postopek o prekršku iz 162., 163., 164., 165., 166. in 166.a
člena tega zakona ni dopusten, če preteče pet let od dneva, ko je bil prekršek
storjen, vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko
poteče dvakrat toliko časa, kot ga zahteva ta zakon za zastaranje postopka o
prekršku.
167. člen
(prekrškovni organ in postopek o prekrških)
(1) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških in izreka globe
po tem zakonu, je Agencija.
(2) Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena
uradna oseba Agencije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na
njegovi podlagi sprejetih predpisih.
(3) Agencija lahko v hitrem postopku izreče globo za prekršek
v kateri koli višini v razponu, kot je določena v tem zakonu, ob smiselni
uporabi četrtega odstavka 80. člena tega zakona.
Zakon o revidiranju – ZRev-2 (Uradni list RS,
št. 65/08)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
168. člen
(Inštitut)
(1) Slovenski inštitut za revizijo, ustanovljen na podlagi Zakona
o revidiranju (Uradni list RS, št. 32/93 in 65/93), nadaljuje z delom kot
Inštitut po tem zakonu.
(2) Inštitut uskladi svoj statut, podzakonske predpise in druge
splošne akte s tem zakonom v roku šestih mesecev od njegove uveljavitve.
(3) Člani organov Inštituta nadaljujejo z opravljanjem funkcij
do izteka mandata.
169. člen
(uskladitev revizijskih
družb)
(1) Revizijske družbe, ki so na dan uveljavitve tega zakona
vpisane v register družb pri Inštitutu v skladu s 132. členom Zakona o
revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01 – v nadaljnjem besedilu: Zakon o
revidiranju), nadaljujejo s poslovanjem kot revizijske družbe po tem zakonu.
(2) Revizijske družbe iz prvega odstavka tega člena morajo
svojo organizacijo in poslovanje uskladiti s tem zakonom v roku šestih mesecev
od njegove uveljavitve.
(3) Revizijske družbe morajo Inštitutu v roku šestih mesecev
od uveljavitve tega zakona predložiti poročilo o uskladitvah iz drugega
odstavka tega člena. Revizijske družbe morajo priložiti poročilu listine iz 69.
člena, samostojni revizorji pa listine iz 71. člena tega zakona.
(4) Če iz poročila iz tretjega odstavka tega člena in
poročilu priloženih dokazov izhaja, da se revizijska družba ni uskladila z
določbami tega zakona, ji Inštitut odvzame dovoljenje za opravljanje storitev
revidiranja.
170. člen
(pooblaščeni revizorji)
Dovoljenje za opravljanje nalog, ki ga imajo pooblaščeni revizorji
na podlagi Zakona o revidiranju na dan uveljavitve tega zakona, velja do
prenehanja veljavnosti omenjenega dovoljenja.
171. člen
(pooblaščeni ocenjevalci)
Dovoljenje za opravljanje nalog, ki ga imajo pooblaščeni ocenjevalci
na podlagi Zakona o revidiranju na dan uveljavitve tega zakona, velja do
prenehanja veljavnosti omenjenega dovoljenja.
172. člen
(revizorji)
(1) Osebe, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona potrdilo o
strokovnih znanjih za opravljanje nalog revizorja po Zakonu o revidiranju
oziroma so pridobili potrdilo o pridobitvi strokovnega naziva revizor po Zakonu
o revidiranju (Uradni list RS, št. 32/93 in 65/93), pridobijo na dan
uveljavitve zakona strokovni naziv revizor.
(2) Inštitut vodi register revizorjev v okviru registra oseb,
ki so pridobile strokovne nazive, ki jih podeljuje Inštitut.
(3) Osebe, ki so vpisane v izobraževanje za pridobitev strokovnih
znanj za opravljanje nalog revizorja na podlagi Zakona o revidiranju, lahko
zaključijo izobraževanje in pridobijo strokovni naziv revizor v štirih letih od
uveljavitve tega zakona po določbah Pravilnika o pridobitvi strokovnih znanj za
opravljanje nalog revizorja in pooblaščenega revizorja, sprejetega na podlagi
Zakona o revidiranju.
173. člen
(Agencija za javni nadzor)
(1) Ministrstvo za finance objavi razpis za imenovanje direktorja
v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona.
(2) Ministrstvo za finance v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona
pozove inštitucije iz 25. člena tega zakona, da predlagajo v imenovanje člane
strokovnega sveta.
(3) V 60 dneh po imenovanju mora Agencija sprejeti poslovnik.
174. člen
(razveljavitev predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o
revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01).
(2) Zadružna zveza iz drugega odstavka 4. člena Zakona o
revidiranju lahko opravlja storitve revidiranja zadrug po tem zakonu največ 12
mesecev po njegovi uveljavitvi.
175. člen
(začetek uporabe posameznih
določb)
(1) Določbe devetega poglavja tega zakona se začnejo
uporabljati 29. junija 2009.
(2) Določbe 47. člena tega zakona se začno uporabljati za
revidiranje računovodskih izkazov za obdobje, ki se začne 1. januarja 2008.
(3) Sedemletno obdobje iz prve alineje drugega odstavka 45.
člena tega zakona začne teči od prvega imenovanja revizijske družbe po
uveljavitvi tega zakona.
176. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
sodiščih – ZS-K (Uradni list RS, št. 63/13)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»50. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju
– ZRev-2A (Uradni list RS, št. 84/18)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
103. člen
(izdaja predpisov)
(1) Agencija uskladi oziroma izda predpise iz 4., 31., 45.,
48., 49., 50., 77., 78. in 153. člena zakona v šestih mesecih od
uveljavitve tega zakona.
(2) Do uveljavitve tarife Agencije iz 31. člena zakona
se smiselno uporabljajo določbe Zakona o revidiranju (Uradni list RS,
št. 65/08 in 63/13 – ZS-K; v nadaljnjem besedilu: do sedaj veljavni
zakon).
104. člen
(pričetek uporabe pravil o
opredelitvi subjektov javnega interesa za določene družbe)
(1) Osebe, ki niso bile subjekt javnega interesa po prej
veljavnih predpisih, in imajo poslovno leto enako koledarskemu, postanejo
subjekt javnega interesa s 1. januarjem leta, ki sledi uveljavitvi tega
zakona.
(2) Osebe, ki niso bile subjekt javnega interesa po prej
veljavnih predpisih, in imajo poslovno leto različno koledarskemu, postanejo
subjekt javnega interesa s prvim dnem novega poslovnega leta, ki sledi uveljavitvi
tega zakona.
105. člen
(izdaja dovoljenj)
Postopki za izdajo dovoljenj, ki so začeti pred uveljavitvijo
tega zakona in do uveljavitve tega zakona še niso dokončani, se zaključijo po
določbah do sedaj veljavnega zakona.
106. člen
(nedokončani postopki
nadzora)
(1) Postopki nadzora, ki so začeti pred uveljavitvijo tega
zakona in do uveljavitve tega zakona še niso dokončani, se zaključijo po
določbah do sedaj veljavnega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
(2) Za ponavljajoče kršitve iz osme alineje prvega odstavka
spremenjenega 84. člena in tretje alineje drugega odstavka 99. člena
zakona se štejejo tudi pravnomočno izrečeni opomini in pogojni odvzemi,
izrečeni po določbah do sedaj veljavnega zakona.
(3) Petletni rok za ponovno pridobitev dovoljenja iz četrtega
odstavka spremenjenega 48. člena zakona, za ponovno pridobitev dovoljenja
oseb, ki jim je bilo pravnomočno odvzeto dovoljenje za opravljanje nalog
pooblaščenega revizorja skladno z določbami do sedaj veljavnega zakona, se
šteje od pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja.
107. člen
(pravice obveznosti nosilca
javnega pooblastila po določbah do sedaj veljavnega zakona)
(1) Slovenski inštitut za revizijo zaključi začete postopke
nadzora, ki jih izvaja v skladu z določbami do sedaj veljavnega zakona, v
šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Do navedenega roka tudi preda
celotno dokumentacijo Agenciji in ji povrne nadomestila, ki niso vezana na
postopke, ki jih je končal po določbah do sedaj veljavnega zakona.
(2) Slovenski inštitut za revizijo v šestih mesecih po
uveljavitvi tega zakona preda Agenciji v elektronski obliki, skupaj s podporno
arhivsko dokumentacijo:
-
register pooblaščenih revizorjev in
-
register revizijskih družb.
(3) Slovenski inštitut za revizijo uskladi svoje poslovanje s
spremenjenimi določbami zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
108. člen
(prenehanje veljavnosti in
uskladitev predpisov in splošnih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o
izvajanju Uredbe (EU) o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov
javnega interesa (Uradni list RS, št. 47/16).
(2) Šest mesecev po uveljavitvi tega zakona preneha veljati
Tarifa o taksah in nadomestilih (Uradni list RS, št. 45/02, 118/05 – odl.
US in 71/06) Slovenskega inštituta za revizijo v delu, ki ureja revidiranje.
(3) Vlada Republike Slovenije uskladi Sklep o ustanovitvi
Agencije za javni nadzor nad revidiranjem (Uradni list RS, št. 6/16) s tem
zakonom v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
109. člen
(uskladitev firme)
(1) Agencija v 60 dneh od uveljavitve tega zakona pozove
osebe, ki nimajo dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja, imajo pa v
firmi besedo revizija ali izpeljanke iz te besede, da svojo firmo uskladijo z
novim 72.a členom zakona. Uskladitev firme mora biti opravljena ob prvem vpisu
v sodni register in najkasneje v šestih mesecih od vročitve poziva Agencije.
(2) Če gospodarska družba tudi po pravnomočno zaključenem
prekrškovnem postopku ne uskladi svoje firme s šestim odstavkom novega 72.a
člena zakona, je to razlog za likvidacijo gospodarske družbe ob smiselni
uporabi novega 84.c člena zakona.
110. člen
(pooblaščeni revizorji)
Dovoljenje za opravljanje nalog, ki ga imajo pooblaščeni
revizorji na podlagi do sedaj veljavnega zakona na dan uveljavitve tega zakona,
velja do prenehanja veljavnosti omenjenega dovoljenja.
111. člen
(zaključek vpisanih
izobraževanj pri Slovenskem inštitutu za revizijo)
Osebe, ki so vpisale izobraževanje pri Slovenskem inštitutu
za revizijo za pridobitev strokovnega naziva pooblaščeni revizor do začetka
veljavnosti tega zakona, lahko zaključijo program pod vpisnimi pogoji
najkasneje do 31. decembra 2022.
112. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju
– ZRev-2B (Uradni list RS, št. 115/21)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
13. člen
(pričetek uporabe pravil o
vpisu revizorjev in revizijskih subjektov tretjih držav)
Določba druge alineje prvega odstavka 161. člena zakona
se uporablja za revizorje in revizijske subjekte, pri katerih bo razlog za vpis
v register revizijskih družb nastal po uveljavitvi tega zakona.
14. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.