Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa
predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne
jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o bančništvu obsega:
- Zakon o bančništvu – ZBan-1 (Uradni list RS, št. 131/06 z
dne 14. 12. 2006),
- Zakon
o spremembi in dopolnitvi Zakona o bančništvu – ZBan-1A (Uradni list RS, št. 1/08
z dne 4. 1. 2008),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu – ZBan-1B (Uradni list RS, št. 109/08
z dne 19. 11. 2008),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu – ZBan-1C (Uradni list RS, št. 19/09
z dne 13. 3. 2009).
ZAKON
o bančništvu
(ZBan-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
1. POGLAVJE:
SPLOŠNE DOLOČBE
1.1. Vsebina zakona
1. člen
(predmet zakona)
Ta zakon ureja:
1.
pogoje za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje kreditnih
institucij s sedežem v Republiki Sloveniji in
2.
pogoje, pod katerimi lahko osebe s sedežem zunaj Republike Slovenije
opravljajo bančne storitve, vzajemno priznane finančne storitve in storitve
izdaje elektronskega denarja na območju Republike Slovenije.
2. člen
(prenos direktiv EU)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo
naslednje direktive Evropskega parlamenta in Sveta:
1.
Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih
institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 1), spremenjena z
Direktivo 2007/44/ES z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta
92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede
postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in
zvišanju deležev v finančnem sektorju (UL L št. 274 z dne 21. septembra
2007, str. 1) in Direktivo 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah
direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi
Direktive 97/5/ES (UL L št. 319 z dne 15. novembra 2077, str. 1),
2.
Direktiva 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in
kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 201),
3.
Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih
računovodskih izkazih in konsolidiranih letnih računovodskih izkazih bank in
drugih finančnih institucij (UL L št. 372 z dne 31. decembra 1986,
str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2003/51/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 18. junija 2003 o spremembah direktiv 78/660/EGS, 83/349/EGS,
86/635/EGS in 91/674/EGS o letnih in konsolidiranih računovodskih izkazih
posameznih vrst družb, bank in drugih finančnih institucij ter zavarovalnic (UL
L št. 178 z dne 17. julija 2003, str. 16),
4.
Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja
1994 o sistemih zajamčenih vlog (UL L št. 135 z dne 31. maja 1994, str.
5),
5.
Direktiva 2000/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
18. septembra 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter
nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega
denarja (UL L št. 275 z dne 27. oktobra 2000, str. 39),
6.
Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila
2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L št. 125 z dne
5. 5. 2001, str. 15),
7.
Direktiva Sveta 89/117/EGS z dne 13. februarja 1989 o obveznosti
podružnic, ustanovljenih v državi članici, ki pripadajo kreditnim in finančnim
institucijam, s sedežem zunaj te države članice, glede objave letnih
računovodskih izkazov (UL L št. 44 z dne 16. februarja 1989, str. 40).
1.2. Opredelitve pojmov in kratic
1.2.1. Splošne določbe
3. člen
(namen opredelitve pojmov)
(1) V pododdelkih 1.2.2., 1.2.3. in 1.2.4. tega zakona je
opredeljen pomen pojmov za namen njihove uporabe v tem zakonu, če ni v zvezi s
posameznim pojmom določeno, da je namen njegove opredelitve ožji.
(2) V oddelku 4.1. tega zakona je opredeljen pomen pojmov za
namen njihove uporabe pri določitvi pravil o upravljanju s tveganji v določbah
4. poglavja tega zakona in v določbah drugih poglavij tega zakona, ki se
sklicujejo na pravila o upravljanju s tveganji, če ni v zvezi s posameznim
pojmom določeno, da je namen njegove opredelitve ožji.
4. člen
(kratice drugih zakonov in predpisov EU)
(1) V tem zakonu so uporabljene naslednje kratice drugih
zakonov:
1.
ZFK je Zakon o finančnih konglomeratih (Uradni list RS, št. 43/06),
2.
ZGD-1 je Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06),
3.
ZIN je Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/02),
4.
ZPlaP je Zakon o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 105/04 – uradno
prečiščeno besedilo in 39/06),
5.
ZPPDFT je Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma
(Uradni list RS, št. 60/07),
6.
ZTFI je Zakon o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07
(100/07 – popr.), 69/08),
7.
ZISDU-1 je Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje
(Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo, 68/05, 28/06, 114/06,
92/07, 109/07 in 65/08),
8.
ZUP je Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 –
uradno prečiščeno besedilo in 105/06 – ZUS-1),
9.
ZUS-1 je Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06).
(2) V tem zakonu so za predpise EU uporabljeni naslednji
skrajšani naslovi:
1.
Direktiva 85/611/EGS je Direktiva Sveta 85/611/EGS o usklajevanju
zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v
prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 375 z dne 31. 12. 1985,
str. 3), nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 9. marca 2005 o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS,
85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter direktiv 94/19/ES, 98/78/ES,
2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove
organizacijske strukture odborov za finančne storitve (UL L 79, 24. 3.
2005, str. 3),
2.
Direktiva 2004/39/ES je Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah
direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega
parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L št. 145
z dne 30. 4. 2004, str. 1).
5. člen
(pojmi, ki so uporabljeni v pomenu, opredeljenem v drugem
zakonu)
(1) Pojem elektronski denar ima pomen, opredeljen v 12. točki
3. člena ZPlaP.
(2) Ti pojmi imajo enak pomen, kakor je opredeljen v
naslednjih določbah ZTFI:
1.
investicijske storitve in posli v prvem odstavku 8. člena,
2.
kolektivni naložbeni podjem v prvem odstavku 26. člena.
(3) Ti pojmi imajo enak pomen, kakor je opredeljen v
naslednjih določbah ZFK:
1.
zavarovalnica v 2. točki 2. člena,
2.
pozavarovalnica v 3. točki 2. člena,
3.
družba za upravljanje v 6. točki 2. člena.
1.2.2. Pojmi v zvezi s finančnimi storitvami
6. člen
(finančne storitve)
Finančne storitve so:
1.
bančne storitve,
2.
vzajemno priznane finančne storitve,
3.
dodatne finančne storitve in
4.
druge finančne storitve.
7. člen
(bančne storitve)
Bančne storitve so sprejemanje depozitov od javnosti ter
dajanje kreditov za svoj račun.
8. člen
(sprejemanje depozitov od javnosti)
(1) Sprejemanje depozitov od javnosti je sprejemanje depozitov
od nepoučenih oseb.
(2) Depozit za namen opredelitve sprejemanja depozitov je
vsako vplačilo denarnih sredstev ene osebe (v nadaljnjem besedilu: vplačnik) v
korist druge osebe (v nadaljnjem besedilu: prejemnik vplačila), ki je
opravljeno na podlagi pogodbe o denarnem depozitu ali na podlagi drugega
pravnega posla, pri katerem vplačnik pridobi pravico od prejemnika vplačila
zahtevati vrnitev vplačanih denarnih sredstev v določenih rokih.
(3) Nepoučena oseba po prvem odstavku tega člena je fizična
ali pravna oseba, ki nima ustreznih strokovnih znanj in izkušenj, potrebnih za
presojo tveganj, povezanih z vplačevanjem depozitov.
(4) Šteje se, da je nepoučena oseba po prvem odstavku tega
člena vsaka fizična ali pravna oseba, če prejemnik vplačila ne dokaže drugače.
(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena se šteje, da
države in centralne banke ter finančne družbe in njihove podrejene družbe niso
nepoučene osebe, in nasproten dokaz ni dovoljen.
(6) Za sprejemanje depozitov od javnosti se ne šteje sprejemanje
denarnih vplačil za izdajo elektronskega denarja, če je za vplačana denarna
sredstva takoj ob vplačilu izdan elektronski denar.
9. člen
(pomožne storitve)
(1) Pomožne bančne storitve so upravljanje z nepremičninami,
upravljanje ali vodenje sistema za obdelavo podatkov ali opravljanje podobnih
poslov, ki se izvajajo kot podpora opravljanju storitev ene ali več kreditnih
institucij.
(2) Pomožne investicijske storitve so upravljanje z
nepremičninami, upravljanje ali vodenje sistema za obdelavo podatkov ali
opravljanje podobnih poslov, ki se izvajajo kot podpora opravljanju storitev
ene ali več investicijskih podjetij.
(3) Pojem pomožne storitve je uporabljen kot skupni pojem za
pomožne bančne in investicijske storitve.
10. člen
(vzajemno priznane finančne storitve)
Vzajemno priznane finančne storitve so:
1.
sprejemanje depozitov,
2.
dajanje kreditov, ki vključuje tudi:
-
potrošniške kredite,
-
hipotekarne kredite,
-
odkup terjatev z regresom ali brez njega (factoring),
-
financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na
podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev,
zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting),
3.
finančni zakup (leasing): dajanje sredstev v zakup, katerega trajanje je
približno enako pričakovani življenjski dobi sredstva, ki je predmet zakupa, in
pri katerem zakupnik pridobi večino koristi od uporabe sredstev ter prevzame
celotno tveganje posla,
4.
storitve plačilnega prometa po ZPlaP, razen storitev upravljanja
plačilnih sistemov,
5.
izdajanje in upravljanje plačilnih instrumentov (na primer kreditnih
kartic in potovalnih čekov), vključno z izdajanjem elektronskega denarja,
6.
izdajanje garancij in drugih jamstev,
7.
trgovanje za svoj račun ali za račun strank:
-
z instrumenti denarnega trga,
-
s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli,
-
s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami,
-
z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti,
-
s prenosljivimi vrednostnimi papirji,
8.
sodelovanje pri izdaji vrednostnih papirjev in storitve, povezane s tem,
9.
svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture, poslovne strategije in
sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvami in nakupom
podjetij,
10. denarno
posredništvo na medbančnih trgih,
11. upravljanje
z naložbami in svetovanje v zvezi s tem,
12. hramba
vrednostnih papirjev in druge storitve, povezane s hrambo,
13. kreditne
bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni
sposobnosti pravnih oseb,
14. oddajanje
sefov ter
15. investicijske
storitve in posli ter pomožne investicijske storitve iz prvega odstavka 10.
člena ZTFI.
11. člen
(dodatne finančne storitve)
(1) Dodatne finančne storitve so:
1.
posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja
zavarovalništvo,
2.
storitve upravljanja plačilnih sistemov po ZPlaP,
3.
upravljanje pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninsko in
invalidsko zavarovanje,
4.
skrbniške storitve, za katere drug zakon določa, da jih opravlja banka,
in storitve, povezane s temi skrbniškimi storitvami,
5.
kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih kreditih,
6.
druge storitve ali posli, ki imajo glede načina opravljanja in tveganj,
ki jim je banka pri opravljanju izpostavljena, podobne značilnosti kot vzajemno
priznane finančne storitve ali storitve iz 1. do 5. točke tega odstavka.
(2) Banka Slovenije lahko predpiše podrobnejše značilnosti
storitev iz 6. točke prvega odstavka tega člena.
12. člen
(druge finančne storitve)
Druge finančne storitve so:
1.
opravljanje zavarovalnih ali pozavarovalnih poslov po zakonu, ki ureja
zavarovalništvo,
2.
storitve pokojninskih družb po zakonu, ki ureja pokojninsko in
invalidsko zavarovanje,
3.
zavarovalno zastopništvo ali posredništvo po zakonu, ki ureja
zavarovalništvo, in
4.
upravljanje investicijskih skladov po zakonu, ki ureja investicijske
sklade.
1.2.3. Pojmi v zvezi z osebami, ki opravljajo finančne
storitve, in drugimi osebami
13. člen
(banka, hranilnica, družba za izdajo elektronskega denarja
in kreditna institucija)
(1) Banka je pravna oseba, ki opravlja bančne storitve na
podlagi dovoljenja pristojnega nadzornega organa za opravljanje teh storitev.
(2) Družba za izdajo elektronskega denarja je pravna oseba,
ki opravlja storitve izdaje elektronskega denarja na podlagi dovoljenja
pristojnega nadzornega organa za opravljanje teh storitev.
(3) Pojem »kreditna institucija« je uporabljen kot skupni
pojem za banko, hranilnico in družbo za izdajo elektronskega denarja.
(4) Pojem banka, ki ne vsebuje dodatka »države članice« ali
»tretje države«, je v tem zakonu uporabljen za banko s sedežem v Republiki
Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih
storitev. Ne glede na prvi stavek tega odstavka, je v določbah pododdelka
7.9.3. pojem »podrejena banka« uporabljen za vsako banko iz prvega odstavka
tega člena, ki ima položaj podrejene banke, ne glede na državo njenega sedeža.
(5) Hranilnica je pravna oseba s sedežem v Republiki
Sloveniji, ki opravlja bančne storitve na podlagi dovoljenja Banke Slovenije in
za katero veljajo enaka pravila kot za banke, če ni v 11. poglavju tega zakona
določeno drugače.
14. člen
(investicijsko podjetje in institucija)
(1) Investicijsko podjetje je oseba, ki je upravičena
opravljati investicijske storitve in posle na podlagi dovoljenja pristojnega
nadzornega organa za opravljanje teh storitev, razen naslednjih oseb:
1.
kreditne institucije,
2.
lokalnega podjetja in
3.
podjetij:
-
ki so upravičena opravljati samo storitve investicijskega svetovanja in
storitve sprejemanja in posredovanja naročil strank, ne da bi bila hkrati
upravičena sprejeti v hrambo denarno dobroimetje ali finančne instrumente strank,
in
-
ki se ne smejo zadolževati pri svojih strankah.
(2) Lokalno podjetje po 2. točki prvega odstavka tega člena
je podjetje, ki opravlja samo naslednje posle:
1.
trguje na trgih izvedenih finančnih instrumentov in na denarnih trgih:
-
za svoj račun izključno z namenom varovanja svojih pozicij na teh trgih
izvedenih finančnih instrumentov oziroma
-
za račun drugih članov teh trgov in
2.
za obveznosti tega podjetja iz teh poslov jamčijo poravnalni člani teh
trgov tako, da prevzemajo odgovornost za izpolnitev pogodb, ki jih je sklenilo
lokalno podjetje.
(3) Pojem »institucija« je uporabljen kot skupni pojem za
kreditno institucijo in investicijsko podjetje.
15. člen
(finančna institucija in finančna družba)
(1) Finančna institucija je pravna oseba:
1.
ki ni kreditna institucija in
2.
katere izključna ali pretežna dejavnost je:
-
pridobivanje kapitalskih deležev ali
-
opravljanje vzajemno priznanih finančnih storitev iz 2. do 12. in 15. točke 10. člena tega zakona.
(2) Posebna finančna institucija države članice je finančna
institucija države članice iz prvega odstavka 101. člena tega zakona.
(3) Druga finančna družba je zavarovalnica, pozavarovalnica,
družba za upravljanje, pokojninska družba, kolektivni naložbeni podjem,
investicijska družba ali druga pravna oseba:
1.
ki ni kreditna institucija in
2.
ki opravlja dodatne ali druge finančne storitve.
(4) Pokojninska družba je pravna oseba, ki opravlja dejavnost
prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(5) Pojem finančna družba je uporabljen kot skupni pojem za
kreditne in finančne institucije ter druge finančne družbe.
(6) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu:
minister), pristojna za finance, predpiše merila za ugotavljanje pretežnega
opravljanja dejavnosti iz prvega odstavka tega člena.
16. člen
(holding)
(1) Finančni holding je finančna institucija:
1.
ki ni mešani finančni holding in
2.
kateri so izključno ali pretežno podrejene te družbe:
-
kreditne institucije ali
-
finančne institucije, med katerimi je vsaj ena kreditna institucija.
(2) Mešani poslovni holding je nadrejena družba:
1.
ki ni finančni holding, kreditna institucija ali mešani finančni holding
in
2.
kateri je podrejena vsaj ena kreditna institucija.
(3) Mešani finančni holding je mešani finančni holding po
7. členu ZFK.
(4) Pojem zavarovalni holding ima pomen, opredeljen v zakonu,
ki ureja zavarovalništvo.
17. člen
(družba za pomožne storitve)
(1) Družba za pomožne bančne storitve je družba, ki opravlja
pomožne bančne storitve.
(2) Družba za pomožne investicijske storitve je družba, ki
opravlja pomožne investicijske storitve.
(3) Pojem družba za pomožne storitve je uporabljen kot skupni
pojem za družbo za pomožne bančne storitve in družbo za pomožne investicijske
storitve.
18. člen
(osebe po državni pripadnosti)
(1) Država članica je država članica Evropske unije ali
država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL
L št. 1 z dne 3. januarja 1994, str. 3).
(2) Tretja država je država, ki ni država članica.
(3) Oseba posamezne države je fizična oseba, ki ima v tej
državi bivališče, in pravna oseba, ki ima na območju te države sedež.
19. člen
(nadzorni organ, nadzorovana finančna družba in dovoljenje
za opravljanje bančnih storitev)
(1) Nadzorovana finančna družba je finančna družba, nad
katero opravlja nadzor nadzorni organ države te družbe.
(2) Nadzorni organ po prvem odstavku tega člena je organ
posamezne države, ki je na podlagi zakonov ali drugih predpisov te države
pristojen za nadzor nad finančnimi družbami.
(3) Pojem nadzorni organ je v določbah tega zakona uporabljen
za nadzorni organ, pristojen za nadzor nad kreditnimi institucijami, razen če
je v posamezni določbi tega zakona določeno, da se ta določba nanaša na
nadzorni organ, pristojen za nadzor nad drugimi finančnimi družbami.
(4) Dovoljenje za opravljanje bančnih storitev je pravni akt,
ki ga v kakršni koli obliki izda nadzorni organ države članice ali tretje
države sedeža banke in na podlagi katerega ta banka pridobi pravico opravljati
bančne storitve.
20. člen
(država sedeža in država gostiteljica)
(1) Država sedeža finančne družbe je država, v kateri je
finančna družba pridobila ustrezno dovoljenje za opravljanje finančnih
storitev.
(2) Država gostiteljica finančne družbe je država:
1.
ki ni država sedeža te družbe in
2.
v kateri je ta družba ustanovila podružnico ali v kateri neposredno
opravlja finančne storitve.
21. člen
(centralne banke)
Pojem centralna banka vključuje tudi Evropsko centralno
banko, če v posameznem primeru ni drugače določeno.
22. člen
(organi Evropske unije)
(1) Komisija je Komisija Evropskih skupnosti.
(2) Evropski bančni odbor je svetovalna skupina Komisije o
bančnih storitvah v EU, ustanovljena s Sklepom Komisije z dne 5. novembra
2003 o ustanovitvi Evropskega odbora za bančništvo (UL L št. 3 z dne
7. januarja 2004, str. 36).
1.2.4. Kvalificirani delež, obvladovanje in razmerja
povezanosti
23. člen
(kvalificirani delež)
Kvalificirani delež je posredno ali neposredno imetništvo
poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi
katerih imetnik pridobi:
1.
bodisi najmanj 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj
10-odstotni delež v kapitalu te pravne osebe,
2.
bodisi delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki
je manjši od 10 odstotkov, vendar mu že ta omogoča izvajanje pomembnega vpliva
na upravljanje te pravne osebe.
24. člen
(udeležba)
Udeležba je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega
deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih
imetnik pridobi:
1.
bodisi najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj
20-odstotni delež v kapitalu te pravne osebe,
2.
bodisi delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki
je manjši od 20 odstotkov, vendar je bil pridobljen z namenom imetniku
omogočiti, da na podlagi vzpostavitve trajne povezave s to pravno osebo vpliva
na njeno upravljanje.
25. člen
(nadrejena oseba in podrejena družba)
(1) Nadrejena družba (v nadaljnjem besedilu: nadrejena
družba) je družba, ki v razmerju do druge družbe (v nadaljnjem besedilu:
podrejena družba) izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
1.
ima večino glasovalnih pravic v podrejeni družbi,
2.
ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov oziroma članic
uprave (v nadaljnjem besedilu: član uprave) ali članov oziroma članic
nadzornega sveta (v nadaljnjem besedilu: član nadzornega sveta) ali drugega
organa vodenja ali nadzora podrejene družbe in je hkrati družbenik oziroma
delničar te družbe,
3.
ima pravico izvajati prevladujoč vpliv nad podrejeno družbo na podlagi
podjetniške pogodbe korporacijskega prava ali drugega pravnega temelja ali
4.
je družbenik oziroma delničar v podrejeni družbi in na podlagi pogodbe
ali drugega pravnega posla, sklenjenega z drugimi družbeniki oziroma
delničarji, nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi.
(2) Pri uporabi tega zakona se družba, ki je neposredno nadrejena
drugi družbi, obravnava hkrati kot nadrejena družba vseh družb, ki imajo
položaj podrejene družbe te druge družbe.
(3) Pri uporabi 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena se glasovalnim pravicam ali pravicam imenovanja in odpoklica, katerih imetnik
je nadrejena družba, prištejejo glasovalne pravice ali pravice imenovanja in
odpoklica, katerih imetnik je druga družba, ki je podrejena nadrejeni družbi,
in navedene pravice oseb, ki delujejo za račun nadrejene družbe ali druge
družbe, ki je podrejena nadrejeni družbi.
(4) Pri uporabi 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena se od glasovalnih pravic ali pravic imenovanja in odpoklica, ki izhajajo iz
delnic, katerih imetnik je nadrejena družba ali druga družba, ki je podrejena
tej nadrejeni družbi, odštejejo navedene pravice, ki izhajajo iz tistih delnic,
katerih zakoniti imetnik je ta družba in glede katerih je izpolnjen eden od
naslednjih pogojev:
1.
družba je delnice pridobila in jih ima za račun druge osebe, ki ni niti
nadrejena družba niti tej nadrejeni družbi podrejena družba, ali
2.
družba je delnice pridobila:
-
kot zavarovanje za svojo terjatev in navedene pravice uresničuje v
skladu s prejetimi navodili osebe, ki je te delnice zagotovila kot zavarovanje
svoje obveznosti do družbe, ali
-
v zvezi z odobritvijo posojila pri opravljanju svoje običajne poslovne
dejavnosti in glasovalne pravice uresničuje v interesu osebe, ki je te delnice
zagotovila kot zavarovanje svoje obveznosti do družbe.
(5) Pri uporabi 1. in 4. točke prvega odstavka tega člena se
za namen izračuna večine glasovalnih pravic v podrejeni družbi od skupnega
števila delnic ali glasovalnih pravic v tej družbi odštejejo glasovalne pravice
iz delnic, katerih imetnik je:
1.
ta družba sama,
2.
podrejena družba te družbe ali
3.
druga oseba, ki je imetnik teh delnic za račun družb iz 1. ali 2. točke
tega odstavka.
(6) Druga nadrejena oseba je vsaka fizična ali pravna oseba,
ki ni nadrejena družba in ki glede glasovalnih pravic ali pravic imenovanja in
odpoklica v podrejeni družbi izpolnjuje pogoje iz prvega do petega odstavka
tega člena.
(7) Pojem nadrejena oseba je uporabljen kot skupni pojem za
nadrejeno družbo in drugo nadrejeno osebo.
(8) Pri uporabi 131. člena in določb pododdelka 4.5.5.
tega zakona se za nadrejeno družbo iz prvega odstavka tega člena šteje tudi
družba, ki po mnenju Banke Slovenije dejansko izvaja prevladujoč vpliv nad
drugo družbo.
26. člen
(nadrejena banka in finančni holding)
(1) Nadrejena banka posamezne države članice je banka:
1.
katere podrejena družba je druga kreditna ali finančna institucija ali
ki je udeležena v drugi kreditni ali finančni instituciji in
2.
ki sama ni podrejena družba druge kreditne institucije te države članice
ali finančnega holdinga, ustanovljenega v tej državi članici.
(2) Nadrejeni finančni holding posamezne države članice je
finančni holding, ki ni podrejena družba kreditne institucije te države članice
ali drugega finančnega holdinga, ustanovljenega v tej državi članici.
(3) EU nadrejena banka je nadrejena banka posamezne države
članice, ki ni podrejena družba kreditne institucije katere koli druge države
članice ali finančnega holdinga, ustanovljenega v kateri koli drugi državi
članici.
(4) EU nadrejeni finančni holding je nadrejeni finančni
holding posamezne države članice, ki ni podrejena družba kreditne institucije
katere koli druge države članice ali finančnega holdinga, ustanovljenega v
kateri koli drugi državi članici.
27. člen
(obvladovanje)
Obvladovanje je razmerje med nadrejeno in podrejeno družbo
ali temu razmerju podobno razmerje med drugo nadrejeno osebo in podrejeno
družbo.
28. člen
(tesna povezanost)
Tesna povezanost je položaj, pri katerem sta dve ali več
fizičnih ali pravnih oseb povezane na enega od naslednjih načinov:
1.
tako, da je ena od njiju posredno ali neposredno imetnik poslovnega
deleža, delnic ali drugih pravic, na podlagi katerega je udeležena pri
upravljanju druge osebe ali v kapitalu druge osebe z najmanj 20-odstotnim
deležem,
2.
z obvladovanjem,
3.
tako, da jih vse obvladuje ista tretja oseba.
29. člen
(družbe, povezane s skupnim vodenjem)
Družbe, povezane s skupnim vodenjem, so družbe, ki med seboj
niso v položaju tesne povezanosti, vendar med njimi obstaja ena od naslednjih
povezav:
1.
upravljajo se na enotni podlagi v skladu s sklenjeno pogodbo ali
statutarnimi določbami ali
2.
večina članov oziroma članic njihovih organov vodenja ali nadzora so
iste osebe.
30. člen
(skupina povezanih oseb in ožji družinski član)
(1) Skupina povezanih oseb je:
1.
skupina dveh ali več fizičnih ali pravnih oseb ki, če se ne dokaže
drugače, za banko pomenijo eno tveganje, ker ena od njih neposredno ali
posredno obvladuje druge,
2.
skupina dveh ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki med seboj niso v
položaju obvladovanja, vendar za banko pomenijo eno tveganje, ker so med seboj
povezane tako, da finančne težave ene od njih lahko vplivajo na plačilno
sposobnost drugih.
(2) Ožji družinski član posamezne osebe je:
1.
njen zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, ki ima po
zakonu enake premoženjske posledice kot zakonska zveza, ali oseba, s katero
živi v istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo
istospolne partnerske skupnosti,
2.
otrok ali posvojenec te osebe ali osebe iz 1. točke tega odstavka, ki
nima polne poslovne sposobnosti,
3.
druga oseba, ki nima polne poslovne sposobnosti in ji je dodeljena v
skrbništvo.
31. člen
(bančna skupina)
Bančna skupina je skupina po 14. točki 2. člena ZFK,
znotraj katere ima vsaj ena družba položaj:
1.
kreditne institucije, ki je nadrejena ali udeležena v vsaj eni drugi
kreditni ali finančni instituciji,
2.
kreditne institucije, ki je z drugo kreditno ali finančno institucijo
povezana s skupnim vodenjem, ali
3.
nadrejenega finančnega holdinga, ki mu je podrejena vsaj ena kreditna
institucija.
32. člen
(posredno imetništvo)
(1) Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev ali drugih
pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu, je oseba, za
račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice,
poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali
v kapitalu.
(2) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je podrejena družba
pridobila delnice, poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo
pri upravljanju ali v kapitalu, za račun svoje nadrejene družbe ali druge
nadrejene osebe.
1.3. Temeljna pravila o opravljanju storitev in sprejemanju
depozitov od javnosti
33. člen
(opravljanje bančnih storitev)
Na območju Republike Slovenije lahko bančne storitve
opravlja:
1.
banka, ki za opravljanje teh storitev pridobi dovoljenje Banke
Slovenije,
2.
banka ali posebna finančna institucija države članice, ki v skladu s tem
zakonom ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu
s tem zakonom upravičena neposredno opravljati bančne storitve na območju
Republike Slovenije,
3.
podružnica banke tretje države, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za
ustanovitev.
34. člen
(območje opravljanja storitev)
(1) Šteje se, da banka neposredno opravlja bančne storitve na
območju določene države:
1.
če na območju te države sklepa pravne posle, katerih predmet so bančne
storitve, ali
2.
če na območju te države osebam iz tretjega odstavka 8. člena tega
zakona, ki imajo bivališče oziroma sedež na območju te države, ponuja storitve
na enega od naslednjih načinov:
-
prek reklamnih sporočil, poslanih tem osebam po pošti ali na drug način,
-
prek svojih zastopnikov oziroma posrednikov.
(2) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za
vzajemno priznane finančne storitve in storitve izdaje elektronskega denarja.
35. člen
(prepoved sprejemanja depozitov od javnosti)
Nihče drug, razen oseb iz 33. člena tega zakona, ne sme
sprejemati depozitov od javnosti.
36. člen
(opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja)
Na območju Republike Slovenije lahko storitve izdaje
elektronskega denarja opravlja:
1.
banka ali družba za izdajo elektronskega denarja, ki za opravljanje teh
storitev pridobi dovoljenje Banke Slovenije,
2.
banka ali družba za izdajo elektronskega denarja države članice, ki v
skladu s tem zakonom ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma
je v skladu s tem zakonom upravičena neposredno opravljati storitve izdaje
elektronskega denarja na območju Republike Slovenije,
3.
podružnica banke ali družbe za izdajo elektronskega denarja tretje
države, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev.
37. člen
(prepoved opravljanja storitev izdaje elektronskega denarja)
Nihče drug, razen oseb iz 36. člena tega zakona, ne sme
opravljati storitev izdaje elektronskega denarja.
2. POGLAVJE:
STATUSNI USTROJ BANKE
2.1. Splošne določbe
38. člen
(organiziranost kot delniška družba)
Banka mora biti organizirana v pravnoorganizacijski obliki
delniške družbe ali evropske delniške družbe.
39. člen
(uporaba določb Zakona o gospodarskih družbah)
Za banko se uporabljajo določbe ZGD-1, ki veljajo za delniške
družbe, če ni s tem zakonom drugače določeno.
2.2. Dejavnost banke
40. člen
(opravljanje bančnih storitev)
(1) Banka opravlja bančne storitve.
(2) V sodni register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje
besede banka, kreditna institucija ali hranilnica ali izpeljanke iz teh besed,
če pravna oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje bančnih storitev.
41. člen
(druge dejavnosti, ki jih sme opravljati banka)
(1) Banka sme poleg bančnih storitev opravljati:
1.
vzajemno priznane in dodatne finančne storitve ter
2.
pomožne storitve.
(2) Če ta ali drug zakon določa pogoje za opravljanje
vzajemno priznanih ali dodatnih finančnih storitev, lahko banka opravlja te
storitve samo, če izpolnjuje te pogoje.
(3) Banka ne sme opravljati drugih dejavnosti, razen bančnih
storitev in storitev iz prvega odstavka tega člena.
2.3. Osnovni kapital in delnice banke
42. člen
(osnovni kapital banke)
Najnižji znesek osnovnega kapitala banke je 5.000.000 eurov.
43. člen
(delnice banke)
(1) Delnice banke se lahko glasijo le na ime.
(2) Delnice banke se lahko vplačajo samo v denarju.
(3) Delnice banke morajo biti v celoti vplačane pred vpisom
ustanovitve oziroma povečanja osnovnega kapitala v sodni register.
(4) Delnice banke morajo biti izdane v nematerializirani
obliki.
(5) Banka ne sme posredno ali neposredno kreditirati in
dajati jamstev za nakup lastnih delnic ali delnic družb, v katerih kapitalu je
banka udeležena z najmanj 20-odstotnim deležem.
(6) Za kreditiranje iz petega odstavka tega člena se štejejo
tudi drugi pravni posli, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki kreditu.
(7) Prepoved iz petega odstavka tega člena velja tudi za
druge finančne instrumente, katerih izdajatelj je banka oziroma družbe, v
katerih je banka udeležena z najmanj 20‑odstotnim deležem, in ki se glede na
svoje lastnosti lahko upoštevajo pri izračunu kapitala banke.
(8) Drugi odstavek tega člena ne velja:
1.
ob ustanovitvi banke ali povečanju osnovnega kapitala banke zaradi
izvedbe združitve ali delitve,
2.
ob povečanju osnovnega kapitala banke s stvarnim vložkom, katerega
predmet so delnice druge banke, če banka za tako povečanje pridobi dovoljenje
Banke Slovenije, in
3.
ob povečanju osnovnega kapitala banke po 262.a členu tega zakona.
(9) Za dovoljenje iz 2. točke osmega odstavka tega člena se
smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za združitev oziroma
delitev.
2.4. Delničarji banke
44. člen
(črtan)
45. člen
(dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1) Oseba, ki namerava pridobiti delnice banke, na
podlagi katerih bi dosegla ali presegla kvalificirani delež (v nadaljnjem
besedilu: bodoči kvalificirani imetnik), mora pred pridobitvijo takega deleža
pridobiti dovoljenje Banke Slovenije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za
pridobitev kvalificiranega deleža).
(2) Banka Slovenije v izreku odločbe, s katero izda
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, določi višino deleža
glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu banke, za pridobitev katerega se
izdaja dovoljenje, kot enega od teh razponov:
1.
delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, ki je enak ali
večji od kvalificiranega deleža in manjši od 20 odstotkov,
2.
delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, ki je enak ali
večji od 20 odstotkov in manjši od 1/3,
3.
delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, ki je enak ali
večji od 1/3 in manjši od 50 odstotkov,
4.
delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, ki je enak ali
večji od 50 odstotkov,
5.
delež, na podlagi katerega bodoči kvalificirani imetnik postane
nadrejena oseba banke.
(3) Kvalificirani imetnik mora pred vsako nadaljnjo
pridobitvijo delnic, na podlagi katere bi presegel razpon, za katerega velja že
izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(4) Osebe, ki so se sporazumele, da bodo delovale
usklajeno pri pridobivanju delnic banke ali izvrševanju upravljavskih
upravičenj iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: skupni kvalificirani imetniki)
in nameravajo pridobiti delež, na podlagi katerega bi skupno dosegle ali
presegle kvalificirani delež, morajo pred pridobitvijo takega deleža pridobiti
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(5) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da so se
sporazumeli in da pri pridobitvi delnic banke ali izvrševanju upravljalskih
upravičenj iz teh delnic usklajeno delujejo:
1.
člani poslovodstva ali nadzornega sveta s pravnimi osebami, v katerih
opravljajo to funkcijo,
2.
osebe, ki so med seboj povezane kot ožji družinski člani,
3.
družba za upravljanje in investicijski skladi, ki jih upravlja ta družba
za upravljanje,
4.
osebe,
-
ki so skupščini banke predlagale sprejetje sklepa o imenovanju ali
odpoklicu članov organa vodenja ali nadzora ali drugega sklepa, ki se po ZGD-1
sprejema z večino najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega
kapitala, in
-
ki so z uresničevanjem glasovalnih pravic ali na drug način dosegle sprejetje
tega sklepa.
(6) Skupni kvalificirani imetniki, ki imajo veljavno
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, morajo pred vsako nadaljnjo
pridobitvijo delnic banke, na podlagi katere njihov skupni delež preseže
razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega
deleža, pridobiti novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(7) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena, 46.
do 56. člena in 58. člena tega zakona o dovoljenju za pridobitev
kvalificiranega deleža ter o pravicah in obveznostih posameznega
kvalificiranega imetnika se smiselno uporabljajo tudi za skupne kvalificirane
imetnike. Pri smiselni uporabi določb iz prvega stavka tega odstavka se namesto
pojma »kvalificirani imetnik« uporabi pojem »skupni kvalificirani imetniki.
45.a člen
(ugotavljanje kvalificiranega deleža)
(1) Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na
podlagi glasovalnih pravic se upoštevajo vse delnice banke z glasovalno
pravico, vključno z lastnimi delnicami in delnicami, pri katerih je
uresničevanje glasovalne pravice omejeno po zakonu ali po statutu banke v
skladu z zakonom.
(2) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža posamezne
osebe (v nadaljnjem besedilu: morebitni kvalificirani imetnik) na podlagi
glasovalnih pravic se upoštevajo glasovalne pravice, vsebovane v delnicah:
1.
katerih imetnik je morebitni kvalificirani imetnik za svoj račun,
2.
katerih imetnik je tretja oseba, s katero je morebitni kvalificirani
imetnik sklenil pogodbo, ki pogodbeni stranki zavezuje, da z usklajenim
uresničevanjem glasovalnih pravic, katerih imetnici sta, izvajata trajno skupno
politiko upravljanja banke,
3.
katerih imetnik je tretja oseba, s katero je morebitni kvalificirani
imetnik sklenil pogodbo, na podlagi katere je na to osebo odplačno začasno prenesel
uresničevanje glasovalnih pravic,
4.
ki so začasno prenesene na morebitnega kvalificiranega imetnika kot
zavarovanje, če nadzoruje glasovalne pravice, vsebovane v teh delnicah, in
izrazi namero, da jih bo uresničeval,
5.
glede katerih ima morebitni kvalificirani imetnik pravico užitka,
6.
katerih imetnik je podrejena družba morebitnega kvalificiranega imetnika
ali iz katerih lahko podrejena družba morebitnega kvalificiranega imetnika
uresničuje glasovalne pravice v pomenu iz 2. do 5. točke tega odstavka,
7.
katerih imetnik je morebitni kvalificirani imetnik za račun tretje osebe
in iz katerih lahko uresničuje glasovalno pravico po lastni presoji, če ne
prejme ustreznih navodil te tretje osebe,
8.
katerih imetnik je tretja oseba v svojem imenu in za račun morebitnega
kvalificiranega imetnika,
9.
iz katerih lahko morebitni kvalificirani imetnik uresničuje glasovalne
pravice kot pooblaščenec in ki jih ta lahko uresničuje po lastni presoji, če ne
prejme ustreznih navodil od njihovega imetnika.
(3) Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na
podlagi udeležbe v kapitalu se upoštevajo vse delnice, na katere je razdeljen
osnovni kapital banke, vključno z lastnimi delnicami.
(4) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža posameznega
kvalificiranega imetnika na podlagi udeležbe v kapitalu se smiselno uporabljajo
1., 2., 3., 5., 6. in 8. točka drugega odstavka tega člena.
45.b člen
(izjeme pri ugotavljanju kvalificiranega deleža)
(1) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža se ne
upoštevajo:
1.
delnice, ki jih je morebitni kvalificirani imetnik pridobil izključno za
poravnavo znotraj običajno kratkega poravnalnega obdobja, in
2.
delnice, ki jih je morebitni kvalificirani imetnik pridobil za račun
tretje osebe v zvezi z opravljanjem skrbniških storitev, če lahko iz teh delnic
uresničuje glasovalne pravice samo na podlagi navodil, ki mu jih da oseba, za
račun katere jih ima, v pisni obliki ali z uporabo elektronskega načina.
(2) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža družbe, ki
je nadrejena družbi za upravljanje, se ne upoštevajo deleži iz naložb
kolektivnih naložbenih podjemov, ki jih pod pogoji, določenimi v ZISDU-1
oziroma Direktivi 85/611/EGS, upravlja družba za upravljanje, v delnice banke,
če družba za upravljanje uresničuje glasovalne pravice iz teh deležev neodvisno
od nadrejene družbe.
(3) Drugi odstavek tega člena se ne uporablja, če:
1.
je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnik delnic banke z
glasovalno pravico, ki jih upravlja družba za upravljanje, in
2.
družba za upravljanje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh
delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih
nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.
(4) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža družbe, ki
je nadrejena investicijskemu podjetju, ki je v skladu z ZTFI oziroma Direktivo
2004/39/ES upravičeno opravljati investicijske storitve in posle, se ne
upoštevajo deleži iz naložb v delnice banke, ki jih upravlja to investicijsko
podjetje pri opravljanju storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti v
pomenu, opredeljenem v četrtem odstavku 8. člena ZTFI, če so izpolnjeni
naslednji pogoji:
1.
investicijsko podjetje ima ustrezno dovoljenje pristojnega nadzornega
organa za opravljanje investicijske storitve gospodarjenja s finančnim
instrumenti iz 4. točke prvega odstavka 8. člena ZTFI in
2.
investicijsko podjetje:
-
bodisi lahko uresničuje glasovalne pravice iz naložb v delnice banke z
glasovalno pravico samo na podlagi navodil, ki mu jih da stranka, za račun
katere gospodari z njimi, v pisni obliki ali z uporabo elektronskega sredstva,
-
bodisi je z uporabo ustreznih ukrepov zagotovilo ustrezne pogoje,
enakovredne pogojem, določenim v ZISDU-1 oziroma Direktivi 85/611/EGS, da se
storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti opravljajo neodvisno od drugih
storitev in poslov, ki jih opravlja investicijsko podjetje, in
3.
investicijsko podjetje uresničuje glasovalne pravice neodvisno od
nadrejene družbe.
(5) Četrti odstavek tega člena se ne uporablja, če:
1.
je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnik delnic banke z
glasovalno pravico, ki jih upravlja investicijsko podjetje, in
2.
investicijsko podjetje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh
delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih
nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.
(6) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža banke, banke
države članice ali investicijskega podjetja se ne upoštevajo delnice, ki jih je
ta banka, banka države članice ali investicijsko podjetje pridobilo pri
opravljanju storitve izvedbe prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov
z obveznostjo odkupa iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZTFI, če so
izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
banka, banka države članice ali investicijsko podjetje je v skladu z
ZTFI oziroma Direktivo 2004/39/ES upravičeno opravljati investicijske storitve
iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZTFI,
2.
banka, banka države članice ali investicijsko podjetje ne uresničuje
glasovalnih pravic, vsebovanih v delnicah, in ne izvršuje drugih upravljavskih
upravičenj iz delnic tako, da bi s tem vplivalo na vodenje poslov banke, in
3.
banka, banka države članice ali investicijsko podjetje delnice odtuji v
enem letu po pridobitvi.
46. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega
deleža)
(1) Zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev
kvalificiranega deleža mora obsegati:
1.
višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu banke, ki ga
namerava pridobiti bodoči kvalificirani imetnik,
2.
druge podatke iz prvega odstavka 373. člena tega zakona, ki jih
mora obsegati vsaka zahteva.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev
kvalificiranega deleža je treba priložiti dokumentacijo in informacije o tem,
da bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom iz 48. člena tega zakona, ki
jih predpiše Banka Slovenije.
47. člen
(posvetovanje s pristojnimi nadzornimi organi)
(1) Banka Slovenije se mora pred odločitvijo o izdaji
dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetovati s pristojnim
nadzornim organom posamezne države članice, če je bodoči kvalificirani imetnik:
1.
kreditna institucija te države članice,
2.
zavarovalnica, pozavarovalnica, investicijsko podjetje ali družba za
upravljanje te države članice ali
3.
oseba, ki je nadrejena osebam iz 1. ali 2. točke tega odstavka.
(2) Banka Slovenije se mora pred odločitvijo o izdaji
dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetovati s pristojnim
nadzornim organom Republike Slovenije, če je bodoči kvalificirani imetnik:
1.
zavarovalnica, pozavarovalnica, borznoposredniška družba ali družba za
upravljanje Republike Slovenije ali
2.
oseba, ki je nadrejena osebam iz 1. točke tega odstavka.
(3) Banka Slovenije se s pristojnimi nadzornimi organi
držav članic in Republike Slovenije posvetuje in izmenjuje informacije glede
primernosti delničarjev, dobrega imena in izkušenj članov uprav družb znotraj
iste skupine in druge informacije, ki so nujne ali pomembne za presojo, ali
bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom iz 48. člena tega zakona.
(4) Če bi bodoči kvalificirani imetnik s pridobitvijo
deleža, na katerega se nanaša njegova zahteva za izdajo dovoljenja, pridobil
položaj nadrejene osebe banke, se Banka Slovenije s pristojnim nadzornim
organom države članice ali Republike Slovenije posvetuje tudi o izpolnjevanju
zahtev iz petega odstavka 289. člena tega zakona.
(5) Če se mora Banka Slovenije po prvem ali drugem
odstavku tega člena pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev
kvalificiranega deleža posvetovati s pristojnimi nadzornimi organi, mora
obrazložitev odločbe, s katero odloči o izdaji dovoljenja za pridobitev
kvalificiranega deleža ali zavrne zahtevo za izdajo tega dovoljenja, poleg
vsebin, ki jih mora obsegati vsaka obrazložitev odločbe, obsegati tudi stališča
Banke Slovenije o stališčih in pomislekih drugih nadzornih organov.
(6) Če je bodoči kvalificirani imetnik nadzorovana
finančna družba tretje države, mora zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev
kvalificiranega deleža priložiti tudi soglasje oziroma mnenje pristojnega
nadzornega organa ali obvestilo, da v skladu s predpisi, ki veljajo za bodočega
kvalificiranega imetnika v državi njegovega sedeža, tako soglasje oziroma
mnenje ni potrebno.
48. člen
(presoja primernosti bodočega kvalificiranega imetnika)
(1) Da bi se zagotovilo varno in skrbno upravljanje
banke, v kateri namerava bodoči kvalificirani imetnik pridobiti kvalificirani
delež, mora Banka Slovenije pri odločanju o izdaji dovoljenja za pridobitev
kvalificiranega deleža, ob upoštevanju vpliva, ki bi ga verjetno imel bodoči
kvalificirani imetnik na upravljanje banke, če pridobi kvalificirani delež, ki
je predmet zahteve, presojati primernost bodočega kvalificiranega imetnika na
podlagi naslednjih meril:
1.
ugleda bodočega kvalificiranega imetnika,
2.
ugleda in izkušenj oseb, ki bodo imele možnost upravljati banko ali
drugače vplivati na poslovanje banke, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi
kvalificirani delež, ki je predmet zahteve,
3.
finančne trdnosti bodočega kvalificiranega imetnika, zlasti v zvezi z
vrstami poslov, ki jih opravlja ali načrtuje banka,
4.
verjetnih posledic, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi
kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, za sposobnosti banke ravnati v
skladu s pravili o upravljanju s tveganji ter izpolnjevati zahteve in omejitve,
določene v 4. poglavju tega zakona, in zahteve iz petega odstavka 289. člena
tega zakona.
(2) Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega
imetnika na podlagi merila iz 4. točke prvega odstavka tega člena mora Banka
Slovenije presoditi tudi organizacijski ustroj, procese in sisteme znotraj
skupine, katere del bo postala banka, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi
kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, in verjetne posledice za možnost
izvajanja učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi
nadzornimi organi in razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med
pristojnimi nadzornimi organi.
(3) Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega
imetnika mora Banka Slovenije presoditi tudi, ali obstajajo razlogi za sum:
1.
da je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki je
predmet zahteve, storjeno dejanje pranja denarja iz prvega odstavka 2. člena
ZPPDFT ali financiranja terorizma iz drugega odstavka 2. člena ZPPDFT, ali
izveden poskus tega dejanja, ali
2.
da bo ta pridobitev povečala tveganje pranja denarja ali financiranja
terorizma iz prvega odstavka 6. člena ZPPDFT.
(4) Primernosti bodočega kvalificiranega imetnika Banka
Slovenije ne sme presojati z vidika gospodarskih potreb trga.
(5) Če Banka Slovenije hkrati obravnava dve ali več
zahtev za pridobitev kvalificiranega deleža v isti banki, mora vse bodoče
kvalificirane imetnike obravnavati nediskriminatorno.
49. člen
(zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev
kvalificiranega deleža)
(1) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja
za pridobitev kvalificiranega deleža samo:
1.
če bodoči kvalificirani imetnik ne ustreza merilom iz 1. do 3. točke prvega
odstavka 48. člena tega zakona,
2.
če na podlagi meril iz 48. člena tega zakona presodi, da je verjetno, če
bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet
zahteve:
-
bodisi, da bo ogrožena sposobnost banke ravnati v skladu s pravili o
upravljanju s tveganji ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v 4.
poglavju tega zakona, in zahteve iz petega odstavka 289. člena tega zakona,
-
bodisi, da bo ovirano ali oteženo izvajanje učinkovitega nadzora,
učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi oziroma
razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi
organi,
3.
če obstajajo razlogi za sum:
-
da je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki je
predmet zahteve, storjeno dejanje pranja denarja iz prvega odstavka 2. člena
ZPPDFT ali financiranja terorizma iz drugega odstavka 2. člena ZPPDFT, ali
izveden poskus tega dejanja, ali
-
da bo ta pridobitev povečala tveganje pranja denarja ali financiranja
terorizma iz prvega odstavka 6. člena ZPPDFT,
4.
če bodoči kvalificirani imetnik v roku, določenem z zahtevo iz šestega
ali sedmega odstavka 377.a člena tega zakona, ne predloži vse dokumentacije in
informacij, potrebnih za presojo njegove primernosti po merilih iz 48. člena
tega zakona.
(2) Banka Slovenije zavrne zahtevo za pridobitev
kvalificiranega deleža bodočemu kvalificiranemu imetniku tretje države tudi, če
je ob upoštevanju predpisov države te osebe oziroma ob upoštevanju prakse
države te osebe pri uporabi in izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo
ovirano oziroma oteženo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave
informacij med pristojnimi nadzornimi organi in razmejitve pristojnosti in
odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi.
50. člen
(rok za pridobitev deleža, na katerega se nanaša dovoljenje)
(1) Banka Slovenije lahko z odločbo o dovoljenju za
pridobitev kvalificiranega deleža ali kasneje bodočemu kvalificiranemu imetniku
naloži, da mora v roku, ki ga določi, pridobiti delnice banke, na podlagi
katerih doseže razpon, za katerega je izdano dovoljenje za pridobitev
kvalificiranega deleža. Rok iz prvega stavka tega odstavka ne sme biti krajši
od šestih mesecev od vročitve odločbe, s katero je Banka Slovenije določila ta
rok.
(2) Banka Slovenije lahko na zahtevo bodočega
kvalificiranega imetnika podaljša rok iz prvega odstavka tega člena.
(3) Bodoči kvalificirani imetnik mora zahtevo za
podaljšanje roka za pridobitev deleža vložiti pred iztekom roka iz prvega
odstavka tega člena.
51. člen
(prenehanje veljavnosti dovoljenja za pridobitev
kvalificiranega deleža)
(1) Če je Banka Slovenije po prvem odstavku 50. člena
tega zakona določila rok za pridobitev delnic banke in bodoči kvalificirani
imetnik v tem roku ne pridobi delnic banke, na podlagi katerih bi dosegel
kvalificirani delež, dovoljenje preneha veljati v celoti.
(2) Če je Banka Slovenije po prvem odstavku 50. člena
tega zakona določila rok za pridobitev delnic banke in kvalificirani imetnik v
tem roku doseže kvalificirani delež, ne doseže pa razpona, za katerega je
izdano dovoljenje, dovoljenje preneha veljati v delu, ki presega razpon, ki ga
je imetnik dosegel.
(3) Če kvalificirani imetnik po pridobitvi deleža v
razponu, za katerega je bilo izdano dovoljenje, odsvoji delnice banke tako, da
njegov delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke ne dosega več
razpona, za katerega je bilo izdano dovoljenje, dovoljenje preneha veljati v
delu, ki presega razpon, ki ga imetnik dosega po odsvojitvi.
(4) Tretji odstavek tega člena se smiselno uporablja
tudi, če se delež kvalificiranega imetnika zmanjša zaradi povečanja osnovnega
kapitala ali drugih korporacijskih dejanj banke.
(5) O prenehanju ali delnem prenehanju veljavnosti
dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža izda Banka Slovenije
ugotovitveno odločbo.
52. člen
(glasovalne pravice iz delnic banke, pridobljenih v
nasprotju z zakonom)
(1) Imetnik iz delnic banke, ki jih je pridobil ali ki jih
ima v nasprotju s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni imetnik),
nima glasovalnih pravic.
(2) Število delnic, iz katerih neupravičeni imetnik lahko
uresničuje glasovalne pravice, se izračuna:
1.
če imetnik na podlagi delnic dosega ali presega 10‑odstotni delež
glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, ne da bi imel dovoljenje za
pridobitev kvalificiranega deleža, ali če je bilo imetniku dovoljenje za
pridobitev kvalificiranega deleža odvzeto: tako, da se od števila delnic, ki
predstavlja 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke,
odšteje ena delnica,
2.
če imetnik na podlagi delnic presega razpon, za katerega velja
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža: tako, da je število enako
številu delnic, ki predstavlja zgornjo mejo razpona, za katerega ima imetnik
veljavno dovoljenje.
(3) Glasovalne pravice, ki jih neupravičeni imetnik ni
upravičen uresničevati, se prištejejo glasovalnim pravicam drugih delničarjev v
sorazmerju z njihovo udeležbo v vseh glasovalnih pravicah iz delnic banke.
(4) Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve vloži
zahtevo za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža in če Banka
Slovenije to dovoljenje izda, z dnem dokončnosti odločbe o dovoljenju za
pridobitev kvalificiranega deleža imetnik pridobi glasovalne pravice iz delnic
do števila delnic, ki predstavljajo zgornjo mejo razpona, za katerega je izdano
to dovoljenje.
(5) Banka neupravičenemu imetniku ne sme omogočiti
uresničevanja glasovalnih pravic iz prvega odstavka tega člena.
(6) Določbe prvega do petega odstavka tega člena ter 53. in 54. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi, če se delež kvalificiranega imetnika
poveča zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj
banke. Pri smiselni uporabi določb iz prvega stavka tega odstavka enomesečni
rok za vložitev zahteve za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža teče
od dneva, ko kvalificirani imetnik zve ali bi lahko zvedel, da se je njegov
delež povečal zaradi korporacijskega dejanja banke.
53. člen
(odredba o odsvojitvi delnic)
(1) Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve
delnic banke ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev
kvalificiranega deleža, mu Banka Slovenije z odredbo naloži, da delnice, ki jih
ima v nasprotju s tem zakonom, odsvoji (v nadaljnjem besedilu: odredba o
odsvojitvi delnic). V odredbi o odsvojitvi delnic mora Banka Slovenije določiti
rok za odsvojitev delnic, ki ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih
mesecev.
(2) Neupravičeni imetnik mora do izteka roka, določenega v
odredbi o odsvojitvi delnic, Banki Slovenije predložiti:
1.
poročilo o odsvojitvi delnic, ki mora obsegati podatke o pridobitelju
oziroma pridobiteljih delnic, in
2.
dokaze o odsvojitvi.
(3) Banka Slovenije lahko od pridobitelja delnic iz drugega
odstavka tega člena zahteva, da se izjasni, ali je delnice pridobil v svojem
imenu in za svoj račun. Banka Slovenije lahko v postopku presoje, ali je
imetnik ravnal v skladu z odredbo o odsvojitvi delnic, izvede ustrezne dokaze o
okoliščini, za čigav račun je pridobitelj pridobil delnice. V postopku iz
prvega stavka tega odstavka tega člena se smiselno uporablja 375. člen
tega zakona.
(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno
uporabljajo tudi:
1.
če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic vloži zahtevo
za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža in je ta zahteva
zavrnjena, zavržena ali umaknjena,
2.
če je imetniku odvzeto dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(5) Za odredbo o odsvojitvi delnic se smiselno uporabljajo
določbe tega zakona o odredbi o odpravi kršitev.
54. člen
(odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic)
(1) Če neupravičeni imetnik delnic ne odsvoji v roku,
določenem z odredbo o odsvojitvi delnic, ali če Banka Slovenije v postopku po
tretjem odstavku 53. člena tega zakona ugotovi, da ima pridobitelj
delnice, ki so bile predmet odredbe o odsvojitvi delnic, v svojem imenu in za
račun neupravičenega imetnika (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni
pridobitelj), izda odločbo, s katero neupravičenemu imetniku in morebitnim
neupravičenim pridobiteljem prepove uresničevanje vseh pravic iz delnic banke,
ki jih ima v nasprotju s tem zakonom, in prepove banki, da bi navedenim osebam
na kakršen koli način omogočila uresničevanje pravic iz teh delnic (v
nadaljnjem besedilu: odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic).
(2) Po izdaji odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz
delnic lahko neupravičeni imetnik in morebitni neupravičeni pridobitelji
uresničujejo samo še pravice iz števila delnic, ki se izračuna s smiselno
uporabo drugega odstavka 52. člena tega zakona.
(3) Izrek odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic
mora obsegati:
1.
podatke o neupravičenem imetniku, in če je imetnik delnice odsvojil
neupravičenemu pridobitelju, tudi podatke o neupravičenem pridobitelju ali
pridobiteljih,
2.
število delnic, iz katerih lahko neupravičeni imetnik in morebitni
neupravičeni pridobitelji skupno uresničujejo pravice iz delnic.
(4) Odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic banke
se vroči tudi banki. Banka od vročitve odločbe neupravičenemu imetniku in
neupravičenim pridobiteljem iz delnic, na katere se odločba nanaša, ne sme
omogočiti uresničevanja nobenih pravic iz teh delnic.
(5) Če je banka v obdobju od vročitve odločbe o prepovedi
uresničevanja pravic iz delnic do dneva, ko je delnice, na katere se je
nanašala ta odločba, pridobil nov imetnik v skladu s tem zakonom, izplačala
dividendo, mora banka dividendo, ki pripade navedenim delnicam, izplačati
novemu imetniku v osmih dneh potem, ko jo novi imetnik obvesti o pridobitvi
delnic.
55. člen
(odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1) Banka Slovenije lahko odvzame dovoljenje za pridobitev
kvalificiranega deleža:
1.
če imetnik kvalificiranega deleža, ki ima položaj nadrejene banke,
nadrejenega finančnega holdinga ali nadrejenega mešanega holdinga, krši svoje
obveznosti, določene v pododdelku 7.9.3. tega zakona, in teh kršitev kljub
odredbi Banke Slovenije oziroma nadzornega organa druge države članice,
pristojnega za nadzor na konsolidirani podlagi, ne odpravi ali
2.
če nastopijo druge okoliščine iz prvega ali drugega odstavka
49. člena tega zakona.
(2) Z dokončnostjo odločbe o odvzemu dovoljenja za pridobitev
kvalificiranega deleža nastopijo pravne posledice iz 52. člena tega
zakona.
56. člen
(obvestila kvalificiranega imetnika Banki Slovenije)
(1) Če namerava kvalificirani imetnik, ki je pridobil
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, odtujiti delnice tako, da bi
se zaradi tega njegov delež zmanjšal pod spodnjo mejo razpona, za katerega
velja dovoljenje, mora o tem predhodno obvestiti Banko Slovenije.
(2) Kvalificirani imetnik mora Banko Slovenije nemudoma
obvestiti o vsaki združitvi ali delitvi, pri kateri je udeležen, in o vsaki
drugi statusni spremembi.
(3) Nadrejeni finančni holding in mešani poslovni holding, ki
ima v skladu z dovoljenjem za pridobitev kvalificiranega deleža položaj banki
nadrejene družbe, mora Banko Slovenije obvestiti tudi o vsaki spremembi članov
oziroma članic njegovega poslovodstva.
57. člen
(delničarski sporazum)
(1) Delničarji banke, ki so skupno imetniki delnic, na
podlagi katerih ne dosegajo kvalificiranega deleža v banki, in ki sklenejo
sporazum o usklajenem izvrševanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic (v
nadaljnjem besedilu: delničarski sporazum), morajo v osmih dneh po sklenitvi o
tem sporazumu obvestiti Banko Slovenije.
(2) Delničarji banke, ki so skupno imetniki delnic, na
podlagi katerih dosegajo ali presegajo kvalificirani delež v banki, in ki
nameravajo skleniti delničarski sporazum (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani
delničarski sporazum), morajo pred sklenitvijo tega sporazuma pridobiti
dovoljenje Banke Slovenije za pridobitev kvalificiranega deleža.
(3) Udeleženci kvalificiranega delničarskega sporazuma,
ki imajo veljavno dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, morajo pred
vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic banke, na podlagi katere skupni delež
udeležencev kvalificiranega delniškega sporazuma preseže razpon, za katerega
velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(4) Tretji odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi:
1.
če h kvalificiranemu delniškemu sporazumu namerava pristopiti nov
udeleženec ali
2.
če bi po sklenitvi delniškega sporazuma iz prvega odstavka tega člena
zaradi pridobitve dodatnih delnic ali zaradi pristopa novega udeleženca skupni
delež udeležencev sporazuma dosegel ali presegel kvalificirani delež v banki.
(5) Določbe 45. do 56. člena tega zakona o dovoljenju za
pridobitev kvalificiranega deleža ter o pravicah in obveznostih posameznega
kvalificiranega imetnika se smiselno uporabljajo tudi za udeležence
kvalificiranega delniškega sporazuma. Pri smiselni uporabi določb iz prvega
stavka tega odstavka se namesto pojma »kvalificirani imetnik« uporabi pojem
»udeleženci kvalificiranega delniškega sporazuma«.
58. člen
(drugi primeri pridobitve položaja nadrejene osebe banke)
(1) Oseba, ki namerava skleniti podjetniško pogodbo
korporacijskega prava ali drug pravni posel, na podlagi katerega bo pridobila
položaj nadrejene osebe banke, mora pred sklenitvijo tega pravnega posla
pridobiti dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža iz 2. točke drugega
odstavka 45. člena tega zakona, in sicer ne glede na to, ali je hkrati
delničar banke oziroma kakšen delež delnic banke ima.
(2) Za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža ter za
pravice in obveznosti kvalificiranega imetnika iz prvega odstavka tega člena se
smiselno uporabljajo določbe 45. do 56. člena tega zakona. Pri smiselni
uporabi določb iz prvega stavka tega odstavka se:
1.
namesto pojma »pravice iz delnic banke« uporabi pojem »pravice iz prvega
odstavka 25. člena tega zakona« in
2.
namesto pojma »odsvojitev delnic banke« uporabi pojem »odsvojitev ali
odpoved pravicam iz prvega odstavka 25. člena tega zakona«.
59. člen
(predpis o kvalificiranih imetnikih)
Banka Slovenije predpiše:
1.
podrobnejša merila za presojo primernosti bodočega kvalificiranega
imetnika iz 48. člena tega zakona,
2.
podrobnejšo vsebino dokumentacije in informacij, ki jih je treba
priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža,
3.
podrobnejšo vsebino in način pošiljanja obvestil iz 56. člena tega
zakona.
2.5. Organi vodenja ali nadzora banke
2.5.1. Skupne določbe
60. člen
(sistem upravljanja banke)
(1) Banka lahko izbere dvotirni sistem upravljanja banke z
upravo in nadzornim svetom ali enotirni sistem upravljanja banke z upravnim
odborom.
(2) Za upravni odbor banke z enotirnim sistemom upravljanja
se smiselno uporabljajo 61. in 71. do 75. člen in druge določbe tega
zakona o nadzornem svetu banke, za izvršne direktorje pa tudi 62. do
70. člen in druge določbe tega zakona o upravi banke.
(3) Za izvršne direktorje oziroma izvršne direktorice (v
nadaljnjem besedilu: izvršni direktor) in druge člane oziroma članice upravnega
odbora (v nadaljnjem besedilu: član upravnega odbora) banke z enotirnim sistemom
upravljanja veljajo naslednja posebna pravila:
1.
upravni odbor banke mora imenovati najmanj dva izvršna direktorja,
2.
za izvršnega direktorja je lahko imenovana največ polovica članov
upravnega odbora banke,
3.
člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji, ne smejo voditi
poslov banke.
(4) Za banko se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja
sodelovanje delavcev pri upravljanju, glede predstavnikov delavcev v upravi in
nadzornem svetu banke.
61. člen
(predpis o članih uprave in nadzornega sveta)
Banka Slovenije predpiše:
1.
podrobnejša pravila o ravnanjih članov uprave in članov nadzornega sveta
banke pri opravljanju te funkcije v skladu s standardi ustrezne profesionalne
skrbnosti,
2.
podrobnejšo vsebino dokumentacije, s katero kandidat za člana uprave
banke dokazuje izpolnjevanje pogojev iz 63. člena tega zakona.
2.5.2. Uprava banke
62. člen
(uprava banke)
(1) Uprava banke mora imeti najmanj dva člana, ki banko
skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Nihče od članov uprave
banke oziroma prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje banke
za celoten obseg poslov iz dejavnosti banke.
(2) Člani uprave banke morajo opravljati posle vodenja banke
za polni delovni čas.
(3) Najmanj en član uprave banke mora imeti zadostno znanje
slovenskega jezika, primerno za opravljanje dolžnosti člana uprave banke.
(4) Uprava mora voditi posle banke v Republiki Sloveniji.
63. člen
(pogoji za člana uprave banke)
(1) Za člana uprave banke je lahko imenovana samo oseba:
1.
ki je ustrezno strokovno usposobljena ter ima lastnosti in izkušnje,
potrebne za vodenje poslov banke, in
2.
ki ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, storjenega z
naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od teh kaznivih
dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude
telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu,
prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti, pranja
denarja, izdaje uradne tajnosti, povzročitve splošne nevarnosti ali izdaje
državne tajnosti, in kazen še ni bila izbrisana.
(2) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je pogoj iz
1. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ima oseba najmanj
petletne izkušnje pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti in
dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov.
(3) Podatke iz 2. točke prvega odstavka tega člena pridobi
Banka Slovenije od kandidata za člana uprave banke, lahko pa jih pridobi iz
kazenske evidence.
64. člen
(sklep nadzornega sveta o imenovanju za člana uprave banke)
(1) Nadzorni svet mora odločiti o imenovanju določene osebe
za člana uprave banke, preden ta oseba vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za
opravljanje te funkcije.
(2) Sklep nadzornega sveta o imenovanju določene osebe za
člana uprave banke učinkuje:
1.
pod odložnim pogojem, ki nastopi, če ta oseba pridobi dovoljenje za
opravljanje te funkcije, in
2.
pod razveznim pogojem, ki nastopi:
-
če ta oseba v 15 dneh po prejemu sklepa o imenovanju za člana uprave
banke ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije ali če
tako zahtevo umakne ali
-
če Banka Slovenije zavrže ali zavrne zahtevo te osebe za izdajo
dovoljenja za opravljanje te funkcije.
65. člen
(dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke)
(1) Funkcijo člana uprave posamezne banke lahko opravlja le
oseba, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana
uprave te banke (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za opravljanje funkcije
člana uprave banke).
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije
člana uprave banke mora kandidat za člana uprave priložiti:
1.
dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 63. člena tega zakona in
2.
sklep nadzornega sveta banke o imenovanju za člana uprave banke.
(3) Banka Slovenije lahko odloči, da mora kandidat za člana
uprave v postopku odločanja o dovoljenju opraviti predstavitev vodenja poslov
banke.
(4) Banka Slovenije izda dovoljenje za opravljanje funkcije
člana uprave banke, če kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave banke.
(5) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za
opravljanje funkcije člana uprave banke:
1.
če kandidat ne izpolnjuje pogojev iz 63. člena tega zakona ali
2.
če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi bilo zaradi
dejavnosti in poslov, ki jih kandidat za člana uprave opravlja, oziroma zaradi
dejanj, ki jih je storil, lahko ogroženo poslovanje banke v skladu s pravili o
upravljanju s tveganji.
(6) Banka Slovenije lahko podatke, potrebne za presojo, ali
obstajajo okoliščine iz petega odstavka tega člena, pridobi od pristojnih
državnih organov.
(7) Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke
preneha veljati, če osebi preneha funkcija člana uprave banke, na katero se
dovoljenje nanaša.
(8) Nadzorni svet banke mora Banko Slovenije obvestiti o tem,
da je osebi prenehala funkcija člana uprave banke, v petih delovnih dneh po
prenehanju funkcije.
(9) Če dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke
preneha veljati, izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da je
dovoljenje prenehalo veljati.
66. člen
(dolžnosti in odgovornosti članov uprave)
(1) Člani uprave banke morajo zagotoviti, da banka posluje v
skladu:
1.
s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi,
2.
z drugimi zakoni, ki urejajo opravljanje finančnih storitev, ki jih
opravlja banka, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi,
3.
z drugimi pravili poslovnofinančne in bančne stroke.
(2) Člani uprave banke solidarno odgovarjajo banki za škodo,
ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti iz prvega odstavka tega
člena, razen če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ravnali s
profesionalno skrbnostjo stroke upravljanja banke.
67. člen
(obveščanje nadzornega sveta)
(1) Uprava banke mora nemudoma pisno obvestiti nadzorni svet
banke:
1.
če je ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost banke,
2.
če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje
bančnih storitev oziroma prepoved opravljanja posameznih bančnih poslov ali
storitev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona,
3.
če se finančni položaj banke spremeni tako, da banka ne dosega
minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona,
4.
o nastanku vsake velike izpostavljenosti in
5.
o ugotovitvah Banke Slovenije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih
organov v postopkih nadzora nad banko.
(2) Član uprave banke mora nadzorni svet nemudoma pisno
obvestiti:
1.
o tem, da je bil imenovan ali da mu je prenehala funkcija v organih
vodenja ali nadzora drugih pravnih oseb, in
2.
o pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, sam ali
njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe,
na podlagi katerih skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi
doseže ali preseže kvalificirani delež, oziroma se njihov delež zmanjša pod
mejo kvalificiranega deleža.
68. člen
(odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave)
(1) Banka Slovenije odvzame dovoljenje za opravljanje
funkcije člana uprave banke:
1.
če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
2.
če uprava, katere član je, krši obveznosti iz 173. člena tega
zakona,
3.
če član uprave huje krši druge obveznosti člana uprave, določene s
predpisi ali pravili iz prvega odstavka 66. člena tega zakona,
4.
če je član uprave pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja iz 2.
točke prvega odstavka 63. člena tega zakona,
5.
če nastopijo okoliščine iz petega odstavka 65. člena tega zakona.
(2) Kršitev obveznosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena
ima značilnost hujše kršitve:
1.
če je zaradi te kršitve ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost
banke ali
2.
če član uprave stori kršitev enakih značilnosti že drugič v obdobju treh
let.
69. člen
(pogojni odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana
uprave)
(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije
člana uprave lahko Banka Slovenije hkrati izreče, da se odvzem ne bo izvršil,
če član uprave v preizkusnem obdobju, ki ga določi Banka Slovenije in ki ne sme
biti krajše od šestih mesecev in ne daljše od dveh let od dneva izdaje odločbe,
ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali
izreči opomin.
(2) Banka Slovenije prekliče pogojni odvzem dovoljenja in
dovoljenje odvzame, če član uprave v preizkusnem obdobju stori novo kršitev,
zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.
70. člen
(opomin)
Banka Slovenije izreče članu uprave banke opomin, če član
uprave krši obveznosti člana uprave, določene s predpisi ali pravili iz prvega
odstavka 66. člena tega zakona, in ni pogojev za odvzem dovoljenja za
opravljanje funkcije člana uprave.
2.5.3. Nadzorni svet banke
71. člen
(člani nadzornega sveta banke)
(1) Funkcije člana nadzornega sveta banke ne more
opravljati oseba, ki je v razmerju tesne povezanosti s pravno osebo, v kateri
ima banka več kot 5-odstotni delež glasovalnih pravic ali v kapitalu in ki nima
položaja podrejene družbe znotraj skupine iz 14. točke 2. člena ZFK.
(2) Ne glede na četrto alinejo prvega odstavka 273.
člena ZGD-1 lahko oseba, ki opravlja funkcijo člana nadzornega sveta ali
drugega organa nadzora samo v bankah in drugih družbah, ki so vključene v
skupino iz 14. točke 2. člena ZFK, to funkcijo opravlja:
1.
če jo opravlja v okviru redne zaposlitve v članici te skupine in za
opravljanje te funkcije razen rednih prejemkov na podlagi zaposlitve ne prejema
posebnega plačila: v neomejenem številu nadzornih svetov bank in drugih družb,
vključenih v to skupino,
2.
v drugih primerih: v skupno sedmih nadzornih svetih bank in drugih
družb, vključenih v to skupino.
72. člen
(pogoji za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta
banke)
(1) Za člana nadzornega sveta banke je lahko imenovana le
oseba:
1.
ki je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje,
potrebne za nadzor nad vodenjem poslov banke, in
2.
ki ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje iz 2. točke prvega
odstavka 63. člena tega zakona in kazen še ni bila izbrisana.
(2) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je pogoj iz
1. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ima oseba najmanj
petletne izkušnje vodenja ali nadzora nad vodenjem poslov družbe primerljive
velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov.
(3) Banka Slovenije lahko zahteva od uprave banke, da skliče
skupščino banke in predlaga razrešitev člana nadzornega sveta banke:
1.
če član nadzornega sveta krši dolžnosti člana nadzornega sveta,
2.
če obstaja ali nastopi ovira za imenovanje člana nadzornega sveta iz
71. člena tega zakona ali
3.
če član nadzornega sveta ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega
člena.
73. člen
(pristojnosti nadzornega sveta banke)
Poleg pristojnosti, ki jih ima nadzorni svet po ZGD-1, ima
nadzorni svet banke tudi naslednje pristojnosti:
1.
daje soglasje upravi k določitvi poslovne politike banke,
2.
daje soglasje upravi k določitvi finančnega načrta banke,
3.
daje soglasje upravi k določitvi organizacije sistema notranjih kontrol,
4.
daje soglasje upravi k določitvi okvirnega letnega programa dela službe
notranje revizije,
5.
odloča o drugih zadevah, določenih s tem zakonom.
74. člen
(dolžnosti članov nadzornega sveta banke)
(1) Člani nadzornega sveta banke morajo:
1.
nadzirati primernost postopkov in učinkovitost delovanja službe notranje
revizije,
2.
obravnavati ugotovitve Banke Slovenije, davčne inšpekcije in drugih
nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko,
3.
preveriti letna in druga finančna poročila in o tem izdelati pisno
poročilo skupščini delničarjev banke,
4.
obrazložiti skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu službe
notranje revizije in mnenje k letnemu poročilu uprave.
(2) Člani nadzornega sveta banke solidarno odgovarjajo banki
za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti, razen če
dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ravnali s profesionalno
skrbnostjo stroke nadzora nad upravljanjem banke.
(3) Član nadzornega sveta banke mora Banko Slovenije nemudoma
obvestiti:
1.
o tem, da je bil imenovan ali da mu je prenehala funkcija v organih
vodenja ali nadzora drugih pravnih oseb, in
2.
o pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, sam ali
njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne
osebe, na podlagi katerih skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani v tej
pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež
zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.
75. člen
(revizijska komisija)
Nadzorni svet banke mora imenovati revizijsko komisijo.
2.6. Redna likvidacija banke
76. člen
(sklep skupščine o likvidaciji banke)
(1) Skupščina banke lahko sprejme sklep o prenehanju banke in
začetku likvidacijskega postopka (v nadaljnjem besedilu: sklep o likvidaciji).
(2) Skupščina banke, ki ima podružnico v drugi državi
članici, lahko sprejme sklep iz prvega odstavka šele po pridobitvi mnenja Banke
Slovenije.
(3) Banka Slovenije v mnenju iz drugega odstavka tega člena
oceni ustreznost jamstev za zavarovanje terjatev upnikov banke. Banka Slovenije
mora mnenje dati v roku 30 dni po prejemu zahteve za mnenje. Če Banka Slovenije
mnenja ne da v roku 30 dni, lahko skupščina banke takoj po izteku tega roka
sprejme sklep o likvidaciji.
(4) Za likvidacijo banke na podlagi sklepa o likvidaciji se
uporabljajo določbe ZGD-1 o likvidaciji delniške družbe na podlagi sklepa
skupščine, če ni v oddelku 2.6. tega zakona drugače določeno.
(5) Za likvidacijo banke, ki ima podružnico v drugi državi
članici, se smiselno uporabljajo tudi drugi odstavek 267. člena in 273. do
276. člen tega zakona, če ni v šestem ali sedmem odstavku tega člena
določeno drugače.
(6) Sklep o likvidaciji v obliki povzetka v Uradnem listu EU
in dveh dnevnih časopisih, ki izhajata na celotnem območju države članice, v
kateri ima banka podružnico, mora objaviti likvidacijski upravitelj.
(7) Po sprejemu sklepa o likvidaciji sme banka opravljati
samo posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije.
77. člen
(likvidacijski upravitelj banke)
(1) Za likvidacijskega upravitelja banke je lahko imenovana
le oseba, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana
uprave v tej banki.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, je lahko za
likvidacijskega upravitelja banke imenovana oseba, ki nima dovoljenja Banke
Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave v tej banki, če pred imenovanjem
pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije likvidacijskega
upravitelja banke.
(3) Za dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega
upravitelja banke iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo
določbe tega zakona o dovoljenju za opravljanje funkcije člana uprave banke.
Dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja banke velja samo
za likvidacijo tiste banke, v zvezi s katero je bilo pridobljeno.
78. člen
(omejitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev)
(1) Uprava banke mora obvestiti Banko Slovenije o likvidaciji
naslednji delovni dan po sprejemu sklepa.
(2) Banka Slovenije na podlagi obvestila iz prvega odstavka
tega člena izda odločbo, s katero:
1.
omeji veljavnost dovoljenja za opravljanje bančnih storitev oziroma
storitev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona na posle, ki so potrebni
za izvedbo likvidacije banke,
2.
določi, v kakšnem obsegu se za banko v likvidaciji uporabljajo pravila
tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
(3) Po vročitvi odločbe iz drugega odstavka tega člena lahko banka
opravlja samo še tiste posle, ki so določeni s to odločbo, in druge posle, ki
so potrebni za izvedbo likvidacije.
(4) Če Banka Slovenije izda odločbo iz drugega odstavka tega
člena banki, ki ima podružnico v državi članici, mora še pred izdajo odločbe
obvestiti nadzorni organ te države članice. V obvestilu mora navesti tudi
pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.
(5) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi
drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz četrtega odstavka tega člena ni
mogoče odlašati, Banka Slovenije obvesti pristojni nadzorni organ države
članice takoj po izdaji odločbe.
79. člen
(ponovna pridobitev dovoljenja za opravljanje bančnih
storitev)
(1) Če skupščina banke odloči, da banka deluje dalje, lahko
banka ponovno začne opravljati bančne storitve samo, če ponovno pridobi
dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev.
(2) Predlogu za vpis sklepa iz prvega odstavka tega člena v
sodni register je treba priložiti novo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje
bančnih storitev.
80. člen
(prenehanje opravljanja bančnih storitev zaradi spremembe
dejavnosti banke)
(1) Določbe oddelka 2.6. tega zakona se smiselno uporabljajo
tudi, če skupščina banke sprejme sklep, s katerim se dejavnost banke spremeni
tako, da banka ne opravlja več bančnih storitev.
(2) Pri smiselni uporabi se namesto:
1.
»sklep o likvidaciji« uporabi »sklep o spremembi dejavnosti«,
2.
»posli, ki so potrebni za izvedbo likvidacije« uporabi »posli, ki so
potrebni za izpolnitev obveznosti iz že sklenjenih poslov v zvezi z
opravljanjem bančnih storitev«.
3. POGLAVJE:
OPRAVLJANJE BANČNIH IN FINANČNIH STORITEV
3.1. Splošne določbe
81. člen
(upravičenost banke opravljati bančne in finančne storitve)
(1) Banka sme opravljati bančne storitve na območju Republike
Slovenije, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev (v
nadaljnjem besedilu: dovoljenje za opravljanje bančnih storitev).
(2) Banka sme opravljati vzajemno priznane oziroma dodatne
finančne storitve ali pomožne storitve na območju Republike Slovenije:
1.
v primeru storitev iz prvega odstavka 88. člena tega zakona: če
pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev,
2.
v primeru drugih storitev: če o tem predhodno obvesti Banko Slovenije.
(3) Banka sme bančne in druge vzajemno priznane finančne
storitve, ki jih je upravičena opravljati na območju Republike Slovenije po
prvem oziroma drugem odstavku tega člena, opravljati tudi:
1.
na območju druge države članice: bodisi prek podružnice bodisi
neposredno, če so izpolnjeni pogoji, določeni v pododdelku 3.2.2. tega zakona,
2.
na območju tretje države: samo prek podružnice, če pridobi dovoljenje
Banke Slovenije za ustanovitev te podružnice (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje
za ustanovitev podružnice banke v tretji državi).
82. člen
(predpisi o opravljanju storitev)
Banka Slovenije predpiše:
1.
podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki jo je treba priložiti zahtevam za
izdajo dovoljenj, o katerih je pristojna odločati po določbah 3. poglavja tega
zakona, in
2.
podrobnejšo vsebino informacij iz drugega odstavka 91. člena tega
zakona.
3.2. Opravljanje bančnih in finančnih storitev bank
3.2.1. Opravljanje bančnih in finančnih storitev bank na
območju Republike Slovenije
83. člen
(dovoljenje za opravljanje bančnih storitev)
Banka mora pridobiti dovoljenje za opravljanje bančnih
storitev pred vpisom svoje ustanovitve v sodni register.
84. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih
storitev)
Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
je treba priložiti:
1.
statut banke v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa,
2.
poslovni načrt banke za prva tri leta poslovanja, ki mora obsegati tudi:
-
opis poslov, ki jih namerava banka opravljati,
-
opis sistema upravljanja iz 124. člena tega zakona,
3.
seznam delničarjev, ki mora za vsakega delničarja obsegati njegove
osebne podatke in podatek o številu in deležu delnic, ki jih je prevzel ob
ustanovitvi banke,
4.
druge dokaze, ki dokazujejo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo
dovoljenja za opravljanje bančnih storitev.
85. člen
(združitev postopka odločanja o dovoljenjih)
Banka Slovenije mora hkrati odločiti o naslednjih zahtevah za
izdajo dovoljenj:
1.
o zahtevi banke za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev,
2.
o zahtevah bodočih kvalificiranih imetnikov delnic banke iz 1. točke
tega člena za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža,
3.
o zahtevah kandidatov za člane uprave te banke iz 1. točke tega
člena za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke,
4.
o zahtevi banke za opravljanje finančnih storitev iz prvega odstavka
88. člena tega zakona, če je banka vložila tako zahtevo hkrati z zahtevo
iz 1. točke tega člena.
86. člen
(odločanje o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev)
(1) Banka Slovenije izda banki dovoljenje za opravljanje
bančnih storitev:
1.
če je statusni ustroj banke v skladu z določbami 2. poglavja tega
zakona,
2.
če so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenj za pridobitev kvalificiranih
deležev vsem kvalificiranim imetnikom,
3.
če so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenj za opravljanje funkcije
člana uprave banke vsem članom uprave te banke in
4.
če je načrtovani sistem upravljanja iz 124. člena tega zakona
ustrezen in primeren za upravljanje s tveganji, ki jim bo banka pri opravljanju
načrtovanih poslov izpostavljena.
(2) Če načrtovani sistem upravljanja iz 124. člena tega
zakona ni ustrezen oziroma primeren za upravljanje z vsemi tveganji, ki bi jim
lahko bila banka izpostavljena pri opravljanju vseh poslov, obseženih z
bančnimi storitvami, lahko Banka Slovenije omeji dovoljenje za opravljanje
bančnih storitev na določene vrste oziroma obseg poslov ali veže dovoljenje na
druge pogoje.
87. člen
(prenehanje dovoljenja za opravljanje bančnih storitev)
(1) Dovoljenje za opravljanje bančnih storitev preneha:
1.
če banka ne začne poslovati v enem letu od izdaje dovoljenja,
2.
če banka preneha z opravljanjem bančnih storitev za več kot šest mesecev
ali
3.
z izdajo odločbe Banke Slovenije o ugotovitvi pogojev za začetek
stečajnega postopka oziroma o začetku prisilne likvidacije nad banko.
(2) Če nastopi razlog iz prvega odstavka tega člena, izda
Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.
(3) Banka ne sme več sklepati novih poslov v zvezi z
opravljanjem bančnih ali drugih storitev:
1.
v primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena: od izteka roka,
z iztekom katerega dovoljenje preneha veljati,
2.
v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena: od dneva, ko je banki
vročena odločba Banke Slovenije o ugotovitvi pogojev za začetek stečaja oziroma
o začetku prisilne likvidacije.
88. člen
(dovoljenje za opravljanje finančnih storitev)
(1) Banka mora za vsako od teh storitev pridobiti dovoljenje
Banke Slovenije:
1.
za storitve iz 1. do 12. in 15. točke 10. člena tega zakona in
2.
za storitve iz 1. do 4. in 6. točke prvega odstavka 11. člena tega
zakona.
(2) Za dovoljenje za opravljanje storitev iz prvega odstavka
tega člena se smiselno uporabljajo 83. člen, 2. točka 84. člena, 4.
točka prvega odstavka in drugi odstavek 86. člena in 87. člen tega
zakona, za odvzem tega dovoljenja pa 250. do 252. člen tega zakona.
(3) V izreku odločbe, s katero Banka Slovenije odloči o
dovoljenju za opravljanje finančnih storitev, morajo biti navedene storitve, za
opravljanje katerih se dovoljenje izdaja.
(4) Če drug zakon za opravljanje posamezne storitve iz prvega
odstavka tega člena določa dodatne pogoje:
1.
mora banka zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje teh storitev
priložiti tudi dokaze o izpolnjevanju teh pogojev in
2.
Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje teh
storitev, če banka teh pogojev ne izpolnjuje.
89. člen
(obvestitev Banke Slovenije o začetku opravljanja drugih
storitev)
(1) Banka mora, preden začne opravljati posamezno od teh
storitev, o tem obvestiti Banko Slovenije:
1.
storitve iz 13. ali 14. točke 10. člena tega zakona,
2.
storitve iz 5. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona in
3.
pomožne storitve.
(2) Obvestilu iz prvega odstavka tega člena mora banka
priložiti poslovni načrt glede storitev, ki so predmet obvestila, z vsebino iz
2. točke 84. člena tega zakona.
90. člen
(dovoljenje za združitev oziroma delitev)
(1) Če je banka udeležena pri združitvi ali delitvi družb,
mora pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za to združitev oziroma delitev.
(2) Za odločanje o dovoljenju za združitev oziroma delitev se
smiselno uporabljajo določbe 83. do 86. člena tega zakona.
(3) Če zaradi izvedbe združitve oziroma delitve nastane nova
družba, ki bo opravljala bančne storitve, mora ta nova družba pred vpisom
združitve oziroma delitve v sodni register pridobiti dovoljenje Banke Slovenije
za opravljanje bančnih storitev.
(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno
uporabljajo tudi za druga statusna preoblikovanja, pri katerih je udeležena
banka.
3.2.2. Opravljanje bančnih in drugih vzajemno priznanih
finančnih storitev bank na območju države članice
91. člen
(obvestilo o nameri ustanovitve podružnice banke v državi
članici)
(1) Banka, ki namerava ustanoviti podružnico v državi
članici, mora o tem obvestiti Banko Slovenije, in navesti državo članico, v
kateri namerava ustanoviti podružnico.
(2) Obvestilu o nameri ustanovitve podružnice mora banka
priložiti naslednje informacije:
1.
poslovni načrt, ki med drugim obsega vrste in obseg poslov, ki jih
namerava opravljati prek podružnice, in organizacijski ustroj podružnice,
2.
naslov v državi članici gostiteljici, na katerem bo mogoče pridobiti
dokumentacijo o podružnici,
3.
podatke o osebah, pooblaščenih za vodenje poslov podružnice.
(3) Šteje se, da obvestilo iz prvega odstavka tega člena
obsega zahtevo, da Banka Slovenije obvestilo s prilogami posreduje nadzornemu
organu države članice, v kateri namerava banka ustanoviti podružnico (v
nadaljnjem besedilu: zahteva za posredovanje obvestila nadzornemu organu države
članice).
92. člen
(posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice)
(1) Banka Slovenije zavrne zahtevo za posredovanje obvestila
nadzornemu organu države članice, če ob upoštevanju obsega in vrste poslov, ki
jih namerava banka opravljati prek podružnice, obstaja utemeljen dvom o
ustreznosti organizacije in upravljanja podružnice oziroma finančnega položaja
banke.
(2) Če Banka Slovenije ne zavrne zahteve po prvem odstavku
tega člena, mora v treh mesecih po prejemu obvestila banke s prilogami iz
91. člena tega zakona to obvestilo s prilogami posredovati nadzornemu
organu države članice in o tem obvestiti banko.
(3) Hkrati z obvestilom iz drugega odstavka tega člena mora
Banka Slovenije nadzornemu organu države članice posredovati tudi podatke o
višini kapitala banke in kapitalski ustreznosti.
(4) Če Banka Slovenije v roku iz drugega odstavka tega člena
ne obvesti banke o posredovanju obvestila nadzornemu organu države članice
oziroma ji ne vroči odločbe o zavrnitvi zahteve za posredovanje tega obvestila,
se šteje, da je zahtevo za posredovanje obvestila zavrnila.
93. člen
(začetek poslovanja podružnice v državi članici)
Banka lahko začne opravljati posle prek podružnice:
1.
z dnem, ko prejme obvestilo nadzornega organa države članice o pogojih,
v skladu s katerimi mora zaradi zaščite javnih koristi opravljati posle v
državi članici, oziroma
2.
z iztekom dveh mesecev od dneva, ko je nadzorni organ države članice
prejel obvestilo Banke Slovenije v skladu z 92. členom tega zakona, če do
izteka tega roka ne prejme obvestila nadzornega organa države članice iz 1.
točke tega člena.
94. člen
(obvestilo o spremembah glede podružnice v državi članici)
(1) Če namerava banka spremeniti katerega od dejstev oziroma
okoliščin iz drugega odstavka 91. člena tega zakona, mora o tem obvestiti
Banko Slovenije in nadzorni organ države članice en mesec pred izvršitvijo take
spremembe.
(2) Za spremembo iz prvega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo 91. do 93. člen tega zakona, le da se roka iz drugega odstavka
92. člena in iz 2. točke 93. člena tega zakona skrajšata na en mesec.
95. člen
(neposredno opravljanje storitev v državi članici)
(1) Banka, ki namerava začeti neposredno opravljati bančne
oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve v državi članici, mora o tem
obvestiti Banko Slovenije in navesti državo članico, v kateri namerava začeti
neposredno opravljati te storitve.
(2) Banka Slovenije mora v enem mesecu po prejemu obvestila
banke iz prvega odstavka tega člena to obvestilo posredovati nadzornemu organu
države članice in o tem obvestiti banko.
(3) Banka lahko začne neposredno opravljati bančne oziroma
druge vzajemno priznane finančne storitve, navedene v obvestilu iz prvega
odstavka tega člena, v državi članici z dnem, ko nadzorni organ te države
članice prejme obvestilo Banke Slovenije iz drugega odstavka tega člena.
3.2.3. Opravljanje bančnih in finančnih storitev bank na
območju tretje države
96. člen
(dovoljenje za ustanovitev podružnice banke v tretji državi)
(1) Za dovoljenje za ustanovitev podružnice banke v tretji
državi se smiselno uporabljajo prvi in drugi odstavek 91. člena, prvi
odstavek 92. člena in 94. člen tega zakona.
(2) Banka Slovenije lahko zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja
za ustanovitev podružnice v tretji državi tudi, če je ob upoštevanju predpisov
države, v kateri namerava banka ustanoviti podružnico, oziroma ob upoštevanju
prakse pri izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora
v skladu z določbami tega zakona.
3.3. Opravljanje bančnih in drugih vzajemno priznanih
finančnih storitev bank in posebnih finančnih institucij držav članic
97. člen
(opravljanje bančnih in drugih vzajemno priznanih finančnih
storitev bank držav članic)
(1) Banka države članice sme bančne in druge vzajemno
priznane finančne storitve, ki jih je upravičena opravljati v državi članici
svojega sedeža, opravljati tudi na območju Republike Slovenije bodisi prek
podružnice bodisi neposredno pod pogoji, določenimi v tem zakonu.
(2) Za banko države članice, ki opravlja bančne oziroma druge
vzajemno priznane finančne storitve na območju Republike Slovenije, se
uporabljajo naslednje določbe zakonov in predpisov, izdanih v zvezi z njihovim
izvrševanjem:
1.
214. in 215. člen tega zakona in
2.
določbe drugih zakonov, ki zaradi zaščite javnih koristi urejajo varstvo
potrošnikov, preprečevanje pranja denarja oziroma druga področja in ki se
uporabljajo za banke v Republiki Sloveniji.
(3) Za banko države članice, ki opravlja bančne oziroma druge
vzajemno priznane finančne storitve na območju Republike Slovenije prek
podružnice, se uporabljajo tudi naslednje določbe zakonov in predpisov, izdanih
v zvezi z njihovim izvrševanjem:
1.
194., in 234. člen tega zakona v delu, ki se nanaša na poročila in
informacije, potrebne za izvrševanje pristojnosti in nalog Banke Slovenije na
področju denarne politike, spremljanja likvidnostnih tveganj, statistike in
uresničevanja jamstva za vloge,
2.
tretji odstavek 204. člena, drugi odstavek 210. člena ter
213., 224. in 311. člen tega zakona.
(4) Pri uporabi 224. člena tega zakona za banko iz tretjega
odstavka tega člena se poleg merila bilančne vsote podružnice upošteva tudi
merilo sorazmernosti obsega nadzora nad podružnico.
98. člen
(opravljanje bančnih in drugih vzajemno priznanih finančnih
storitev prek podružnice)
(1) Banka države članice sme ustanoviti podružnico v
Republiki Sloveniji in začeti opravljati bančne oziroma druge vzajemno priznane
finančne storitve prek te podružnice z iztekom dveh mesecev od dneva, ko Banka
Slovenije od nadzornega organa države članice sedeža te banke prejme obvestilo
in priloge z vsebino iz prvega in drugega odstavka 91. člena in iz
tretjega odstavka 92. člena tega zakona.
(2) Če namerava banka države članice v zvezi s svojo
podružnico v Republiki Sloveniji spremeniti katerega od dejstev oziroma
okoliščin iz drugega odstavka 91. člena tega zakona, mora o tem obvestiti
Banko Slovenije en mesec pred izvršitvijo take spremembe.
(3) Vloge pri podružnici banke države članice so vključene v
sistem zajamčenih vlog v državi članici sedeža banke.
(4) Podružnica banke države članice se lahko za dopolnitev
ravni oziroma obsega jamstva, ki presega raven oziroma višino zajamčene vloge v
sistemu zajamčenih vlog v državi članici njenega sedeža, vključi v sistem
zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji.
99. člen
(neposredno opravljanje bančnih in drugih vzajemno priznanih
finančnih storitev)
Banka države članice sme začeti neposredno opravljati bančne
oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve v Republiki Sloveniji, ko
Banka Slovenije od nadzornega organa države članice sedeža te banke prejme
obvestilo in priloge z vsebino iz prvega odstavka 95. člena tega zakona.
100. člen
(uporaba določb za družbe za izdajo elektronskega denarja)
Določbe tega zakona o opravljanju bančnih in drugih vzajemno
priznanih finančnih storitev banke države članice v Republiki Sloveniji se
smiselno uporabljajo tudi za družbo za izdajo elektronskega denarja države
članice.
101. člen
(opravljanje vzajemno priznanih finančnih storitev posebnih
finančnih institucij držav članic)
(1) Določbe tega zakona o opravljanju bančnih in drugih
vzajemno priznanih finančnih storitev banke države članice v Republiki
Sloveniji se smiselno uporabljajo tudi za finančno institucijo države članice,
ki izpolnjuje naslednje pogoje (v nadaljnjem besedilu: posebna finančna
institucija):
1.
ki ni kreditna institucija,
2.
katere nadrejena družba je kreditna institucija ali več kreditnih institucij
skupaj, ki so po svojem statutu ali drugih pravilih inkorporacije upravičene
opravljati vzajemno priznane finančne storitve, in
3.
ki izpolnjuje naslednje dodatne pogoje:
-
njene nadrejene družbe so pridobile dovoljenje za opravljanje bančnih
storitev v državi članici sedeža posebne finančne institucije,
-
v državi svojega sedeža dejansko opravlja vzajemno priznane finančne
storitve, ki jih namerava opravljati v Republiki Sloveniji,
-
kreditne institucije, ki so ji nadrejene, so skupaj imetnice njenih
delnic, iz katerih izhaja najmanj 90 odstotkov glasovalnih pravic,
-
kreditne institucije, ki so ji nadrejene, po oceni nadzornega organa
države članice sedeža posebne finančne institucije upravljajo to institucijo z
ustrezno skrbnostjo in so s soglasjem nadzornega organa države svojega sedeža
prevzele solidarno odgovornost za vse obveznosti posebne finančne institucije,
-
posebna finančna institucije je glede vzajemno priznanih finančnih
storitev, ki jih opravlja, vključena v konsolidirani nadzor nadrejene kreditne
institucije, in sicer zlasti glede določitve minimalnih kapitalskih zahtev in
nadzora velikih izpostavljenosti.
(2) Obvestilo nadzornega organa države članice sedeža posebne
finančne institucije iz prvega odstavka 98. člena oziroma iz
99. člena tega zakona mora obsegati tudi podatke o kapitalu posebne
finančne institucije in o kapitalski ustreznosti kreditne institucije, ki je
nadrejena družba te posebne finančne institucije, na konsolidirani podlagi.
(3) Če nadzorni organ države članice sedeža posebne finančne
institucije obvesti Banko Slovenije, da je ta institucija prenehala
izpolnjevati katerega od pogojev iz prvega odstavka tega člena, se zanjo
prenehajo uporabljati določbe tega zakona o opravljanju bančnih in drugih
vzajemno priznanih finančnih storitev banke države članice v Republiki
Sloveniji.
3.4. Opravljanje bančnih in vzajemno priznanih finančnih
storitev bank tretjih držav
3.4.1. Podružnica banke tretje države
102. člen
(opravljanje bančnih storitev banke tretje države)
Banka tretje države sme bančne storitve oziroma druge
vzajemno priznane finančne storitve, ki jih je upravičena opravljati v državi
svojega sedeža, opravljati tudi na ozemlju Republike Slovenije, vendar samo
prek podružnice in pod pogoji, določenimi v tem zakonu.
103. člen
(dovoljenje za ustanovitev podružnice banke tretje države)
(1) Banka tretje države lahko v Republiki Sloveniji ustanovi
podružnico, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev podružnice (v
nadaljnjem besedilu: dovoljenje za ustanovitev podružnice banke tretje države).
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice
banke tretje države je treba priložiti:
1.
izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za
matično banko,
2.
statut oziroma druga ustrezna pravila matične banke,
3.
podatke o članih oziroma članicah poslovodnih in nadzornih organov
matične banke,
4.
revidirana letna poročila matične banke za zadnja tri leta poslovanja,
5.
če iz izpiska iz 1. točke niso razvidni podatki o imetnikih delnic
matične banke: ustrezno listino, ki verodostojno izkazuje imetnike delnic in
njihove deleže pri upravljanju matične banke,
6.
izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za
pravne osebe, ki so imetnice kvalificiranih deležev v matični banki,
7.
opis bančnih storitev oziroma drugih vzajemno priznanih finančnih
storitev, ki jih bo opravljala podružnica, ter poslovni načrt za prva tri leta
poslovanja,
8.
dovoljenje za opravljanje bančnih oziroma drugih vzajemno priznanih
finančnih storitev, ki ga je matični banki izdal nadzorni organ države njenega
sedeža,
9.
dovoljenje nadzornega organa matične banke za ustanovitev podružnice
oziroma izjavo tega organa, da dovoljenje po predpisih države te banke ni
potrebno,
10. izjavo
banke tretje države, da bo podružnica vodila vso dokumentacijo, ki se nanaša na
njeno poslovanje, v slovenskem jeziku in jo hranila na sedežu podružnice ter
vodila ločene računovodske izkaze v skladu s tem zakonom oziroma na njegovi
podlagi izdanimi predpisi,
11. podrobnejši
opis sistema jamstva za vloge, ki velja v državi sedeža matične banke,
12. drugo
dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je podružnica
kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati storitve, na katere
se nanaša zahteva.
(3) Banka Slovenije lahko kot pogoj za izdajo dovoljenja za
ustanovitev podružnice banke tretje države zahteva, da matična banka v
Republiki Sloveniji deponira določen denarni znesek oziroma drugo ustrezno
finančno premoženje oziroma predloži drugo ustrezno zavarovanje, kot jamstvo za
poravnavo obveznosti iz poslov, sklenjenih v Republiki Sloveniji.
(4) Banka Slovenije izda dovoljenje za ustanovitev podružnice
banke tretje države, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in
dokumentacije, priložene zahtevi za izdajo dovoljenja, oceni, da je podružnica
finančno, upravljavsko, organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljena za
poslovanje v skladu z določbami tega zakona.
(5) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za
ustanovitev podružnice banke tretje države, če je ob upoštevanju predpisov
države sedeža matične banke oziroma ob upoštevanju prakse te države pri uporabi
in izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu
z določbami tega zakona.
(6) Banka tretje države, ki je pridobila dovoljenje iz prvega
odstavka tega člena, lahko v Republiki Sloveniji prek podružnice opravlja
bančne storitve in tiste druge vzajemno priznane finančne storitve, navedene v
dovoljenju za ustanovitev podružnice banke tretje države.
(7) Če namerava banka tretje države v Republiki Sloveniji
prek podružnice začeti opravljati tudi druge vzajemno priznane finančne
storitve, ki niso navedene v že izdanem dovoljenju za ustanovitev podružnice
banke tretje države, mora predhodno pridobiti dodatno dovoljenje Banke
Slovenije za opravljanje teh storitev.
(8) Za dodatno dovoljenje iz sedmega odstavka tega člena se
smiselno uporabljajo 7. in 11. točka drugega odstavka ter četrti in peti
odstavek tega člena.
104. člen
(uporaba določb)
(1) Za banko tretje države, ki je v Republiki Sloveniji
ustanovila podružnico, se uporabljata drugi odstavek 210. člena in
213. člen tega zakona.
(2) Za banko iz prvega odstavka tega člena oziroma njeno
podružnico in za poslovodje te podružnice se uporabljajo:
1.
določbe 4., 5., 6., 7. in 14. poglavja tega zakona,
2.
določbe drugih zakonov, ki se uporabljajo za banke s sedežem na območju
Republike Slovenije,
3.
v primeru iz tretjega odstavka 105. člena tega zakona: določbe 8.
poglavja tega zakona,
4.
določbe predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem določb zakonov iz 1.
do 3. točke tega odstavka.
(3) Za poslovodje podružnice se smiselno uporabljajo določbe
tega zakona o upravi banke.
(4) Banka Slovenije odvzame dovoljenje za ustanovitev
podružnice banke tretje države tudi:
1.
če je nadzorni organ sedeža banke tretje države tej banki odvzel
dovoljenje za opravljanje bančnih storitev,
2.
če podružnica v primeru iz tretjega odstavka 105. člena tega zakona
ne izpolnjuje obveznosti iz naslova jamstva za vloge.
105. člen
(sistem zajamčenih vlog pri podružnici banke tretje države)
(1) Podružnica banke tretje države je vključena v sistem
jamstva za vloge v državi, kjer ima sedež njena matična banka.
(2) Raven in obseg jamstva za vloge pri podružnici banke
tretje države ne sme presegati ravni in obsega, določenega s tem zakonom.
(3) Če sistem jamstva za vloge v državi, v kateri ima sedež
banka tretje države, ne obstaja oziroma je obseg jamstva za zajamčene vloge
manjši kot v Republiki Sloveniji, se mora podružnica te banke vključiti v
sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji. Način in obseg vključitve
podružnice banke tretje države v sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji
določi Banka Slovenije z dovoljenjem za ustanovitev podružnice.
3.4.2. Predstavništvo banke tretje države
106. člen
(predstavništvo banke tretje države)
(1) Banka tretje države lahko predstavlja in posreduje
informacije o svojih storitvah prek predstavništva kot svojega organizacijskega
dela v Republiki Sloveniji.
(2) Predstavništvo ni pravna oseba.
(3) Predstavništvo banke tretje države v Republiki Sloveniji
ne sme opravljati nobenih poslov.
107. člen
(dovoljenje za ustanovitev predstavništva banke tretje
države)
(1) Za ustanovitev predstavništva mora banka tretje države
pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega
člena je treba priložiti:
1.
izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za
matično banko,
2.
statut oziroma druga ustrezna pravila matične banke,
3.
revidirana letna poročila matične banke za zadnja tri leta poslovanja,
4.
seznam oseb, ki bodo vodile predstavništvo.
(3) Banka Slovenije vodi register predstavništev.
(4) Banka Slovenije odvzame dovoljenje za ustanovitev
predstavništva banke tretje države, če to predstavništvo ravna v nasprotju z
določbo tretjega odstavka 106. člena tega zakona.
4. POGLAVJE:
UPRAVLJANJE S TVEGANJI
4.1. Pojmi v zvezi z upravljanjem s tveganji
108. člen
(upravljanje s tveganji)
Upravljanje s tveganji obsega ugotavljanje, merjenje oziroma
ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vključno s poročanjem o
tveganjih, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem
poslovanju.
109. člen
(kreditno tveganje)
Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi
neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke.
110. člen
(tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih
terjatev)
Tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev
je tveganje, da bo znesek terjatve, do katerega je upravičen upnik, zmanjšan
zaradi uspešno uveljavljenih ugovorov dolžnika, ki izvirajo iz pravnega
razmerja s prejšnjim upnikom, na podlagi katerega je nastala ta terjatev.
111. člen
(tržna tveganja)
(1) Za ta tveganja se uporablja skupni pojem tržna tveganja:
1.
pozicijsko tveganje,
2.
tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke,
3.
tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti na podlagi
trgovanja,
4.
valutno tveganje in
5.
tveganje spremembe cen blaga.
(2) Pozicijsko tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi
spremembe cen finančnih instrumentov. Pozicijsko tveganje obsega posebno in
splošno pozicijsko tveganje.
(3) Posebno pozicijsko tveganje je tveganje spremembe cene
finančnega instrumenta zaradi dejavnikov v zvezi z njegovim izdajateljem
oziroma pri izvedenem finančnem instrumentu v zvezi z izdajateljem osnovnega
finančnega instrumenta.
(4) Splošno pozicijsko tveganje je tveganje spremembe cene
finančnega instrumenta pri dolžniškem finančnem instrumentu zaradi spremembe
ravni obrestnih mer oziroma pri lastniškem finančnem instrumentu cenovnih
gibanj na kapitalskem trgu, ki niso povezana s posebnimi lastnostmi posameznih
finančnih instrumentov.
(5) Tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke
je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke na
podlagi postavk trgovalne knjige.
(6) Tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti
na podlagi trgovanja je tveganje nastanka izgube zaradi preseganja največjih
dopustnih izpostavljenosti iz trgovanja do posamezne osebe.
(7) Valutno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi
spremembe tečaja valut.
(8) Tveganje spremembe cen blaga je tveganje nastanka izgub
zaradi spremembe cene blaga, na katerega se nanaša izvedeni finančni
instrument.
112. člen
(operativno tveganje)
Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube, vključno s
pravnim tveganjem, zaradi naslednjih okoliščin:
1.
zaradi neustreznosti ali nepravilnega izvajanja notranjih procesov,
2.
zaradi drugih nepravilnih ravnanj ljudi, ki spadajo v notranjo poslovno
sfero pravne osebe,
3.
zaradi neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v
notranjo poslovno sfero pravne osebe, ali
4.
zaradi zunanjih dogodkov ali dejanj.
113. člen
(izpostavljenost)
(1) Izpostavljenost banke je vsaka postavka sredstev ali
zunajbilančna postavka.
(2) Izpostavljenost banke do posamezne osebe je vsota vseh
postavk sredstev in zunajbilančnih postavk, ki izkazujejo:
1.
terjatve in pogojne terjatve banke do te osebe in
2.
naložbe banke v finančne instrumente in kapitalske deleže te osebe.
114. člen
(pomemben učinek, izguba ali strošek)
(1) Pomemben učinek, izguba ali strošek je učinek, izguba ali
strošek, ki ima pomembne posledice za finančni položaj banke oziroma za
tveganja, ki jim je banka pri svojem poslovanju izpostavljena.
(2) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za
druga pomembna dejstva oziroma okoliščine.
115. člen
(pojmi v zvezi z izračunom kapitalske zahteve za kreditno
tveganje na podlagi notranjih bonitetnih sistemov)
(1) Verjetnost neplačila je verjetnost, da bo v naslednjem
enoletnem obdobju nastopil položaj neplačila nasprotne pogodbene stranke.
(2) Položaj iz prvega odstavka tega člena obstaja:
1.
če je po oceni banke majhna verjetnost, da bo nasprotna pogodbena
stranka v celoti poravnala svoje kreditne obveznosti do banke, njene nadrejene
družbe ali katere koli njene podrejene družbe, ne da bi bilo za poplačilo treba
uresničiti kreditno zavarovanje ali druge ukrepe prisilne izterjatve te
obveznosti,
2.
če nasprotna pogodbena stranka več kot 90 dni zamuja s plačilom katere
koli pomembne kreditne obveznosti do banke, njene nadrejene družbe ali katere
koli njene podrejene družbe.
(3) Izguba je premoženjska izguba, ki vključuje:
1.
pomembne učinke diskontiranja denarnih tokov na trenutek nastopa
neplačila ter
2.
pomembne neposredne in posredne stroške, povezane z izterjavo terjatve.
(4) Izguba ob neplačilu je razmerje med zneskom izgube pri
posamezni izpostavljenosti banke zaradi neplačila nasprotne stranke in
vrednostjo izpostavljenosti po stanju ob neplačilu.
(5) Konverzijski količnik je razmerje med nečrpanim zneskom
prevzete obveznosti banke po stanju ob izdelavi ocene, ki bo po oceni banke
črpan in ne bo poravnan ob nastanku neplačila, in celotnim nečrpanim zneskom
prevzete obveznosti banke po stanju ob izdelavi ocene. Prevzeta obveznost banke
po prvem stavku tega odstavka je obveznost, ki jo je banka prevzela na podlagi
odobrenega kredita, izdane garancije ali drugega pravnega posla.
(6) Pričakovana izguba je razmerje med zneskom, za katerega
se pričakuje, da bo izgubljen pri posamezni izpostavljenosti banke zaradi
morebitnega neplačila nasprotne stranke ali zaradi uresničitve tveganja
zmanjšanja vrednosti odkupljene denarne terjatve v naslednjem enoletnem
obdobju, in vrednostjo izpostavljenosti po stanju ob neplačilu.
116. člen
(kreditno zavarovanje)
(1) Kreditno zavarovanje je način zmanjševanja kreditnega
tveganja, povezanega z eno ali več izpostavljenostmi banke.
(2) Kreditna zavarovanja so stvarna in osebna.
(3) Stvarno kreditno zavarovanje je vrsta zmanjševanja
kreditnega tveganja, pri kateri je kreditno tveganje, povezano z
izpostavljenostjo banke, zmanjšano zato, ker ima banka v primeru neizpolnitve
nasprotne pogodbene stranke ali ob nastopu drugih pogodbeno določenih dogodkov,
povezanih z nasprotno stranko, najmanj eno od naslednjih pravic:
1.
pravico prodati določeno premoženje zaradi poplačila svoje terjatve,
2.
pravico zagotoviti prenos ali pridobitev določenega premoženja,
3.
pravico obdržati določeno nedenarno premoženje ali denarne zneske,
4.
pravico zmanjšati oziroma pobotati znesek izpostavljenosti za znesek
terjatve nasprotne stranke do banke,
5.
pravico nadomestiti znesek izpostavljenosti z zneskom v višini razlike
med zneskom izpostavljenosti in zneskom terjatve nasprotne stranke do banke.
(4) Osebno kreditno zavarovanje je vrsta zmanjševanja
kreditnega tveganja, pri kateri je kreditno tveganje, povezano z
izpostavljenostjo banke, zmanjšano zato, ker se je tretja oseba zavezala, da bo
plačala dolgovani znesek v primeru neizpolnitve nasprotne pogodbene stranke
(kreditojemalca) ali ob nastopu drugih pogodbeno določenih dogodkov, povezanih
z nasprotno stranko.
(5) Med stvarna kreditna zavarovanja spadajo tudi posli
začasne prodaje oziroma nakupa in posli posoje oziroma izposoje vrednostnih
papirjev ali blaga, če imajo značilnosti, določene v tretjem odstavku tega
člena.
117. člen
(posel začasne prodaje oziroma odkupa)
(1) Posel začasne prodaje oziroma odkupa je vsaka pogodba:
1.
pri kateri prenositelj na prejemnika prenese:
-
bodisi vrednostne papirje ali blago,
-
bodisi zajamčene pravice glede vrednostnih papirjev ali blaga, v zvezi s
katerimi je jamstvo izdala priznana borza, ki je imetnik pravic glede teh
vrednostnih papirjev ali blaga,
2.
po kateri prenositelj teh vrednostnih papirjev, blaga ali pravic ni
upravičen prenesti na ali zastaviti več kot eni osebi hkrati in
3.
s katero se pogodbena stranka zaveže, da bo istovrstne vrednostne
papirje, blago ali pravice iz 1. točke,
-
če je bila prenositelj: ponovno odkupila od nasprotne (pogodbene)
stranke, ali
-
če je bila prejemnik: ponovno prodala nasprotni (pogodbeni) stranki
-
na dan v prihodnosti, določen s pogodbo, ali na zahtevo prenositelja, za
ceno, določeno v pogodbi.
(2) Pri poslu začasne prodaje ima banka položaj prenositelja.
(3) Pri poslu začasnega odkupa ima banka položaj prejemnika.
118. člen
(posoja oziroma izposoja vrednostnih papirjev ali blaga)
(1) Posoja oziroma izposoja vrednostnih papirjev ali blaga je
posojilna pogodba:
1.
pri kateri posojilodajalec na posojilojemalca proti ustreznemu
zavarovanju prenese vrednostne papirje ali blago in
2.
s katero se posojilojemalec zaveže vrniti vrednostne papirje ali blago
enake vrste na dan v prihodnosti, določen s pogodbo, ali na zahtevo
posojilodajalca.
(2) Posel posoje vrednostnih papirjev ali blaga je posel iz
prvega odstavka tega člena, pri katerem ima banka položaj posojilodajalca.
(3) Posel izposoje vrednostnih papirjev ali blaga je posel iz
prvega odstavka tega člena, pri katerem ima banka položaj posojilojemalca.
119. člen
(denarju podoben instrument)
Denarju podoben instrument je potrdilo o vlogi ali drug
instrument podobnih značilnosti, ki ga izda banka.
120. člen
(listinjenje in povezani pojmi)
(1) Listinjenje je posel ali shema, pri katerem se
kreditno tveganje, povezano s posamezno izpostavljenostjo ali skupino
izpostavljenosti, razdeli na segmente kreditnega tveganja in ki ima naslednje
značilnosti:
1.
plačila v tem poslu ali shemi so odvisna od izpolnjevanja obveznosti
dolžnikov pri tej izpostavljenosti ali skupini izpostavljenosti in
2.
podrejenost segmentov kreditnega tveganja je podlaga za določitev
porazdelitve izgub med trajanjem tega posla ali sheme.
(2) Tradicionalno listinjenje je listinjenje, ki obsega
premoženjski prenos izpostavljenosti, ki so predmet listinjenja, na pravno
osebo s posebnim namenom listinjenja, ki v zvezi s tem izda vrednostne papirje.
To se opravi tako, da izvorna banka neposredno ali prek soudeležbe prenese
imetništvo olistinjenih izpostavljenosti. Vrednostni papirji, ki se izdajo, ne
vsebujejo denarne obveznosti izvorne banke.
(3) Sintetično listinjenje je listinjenje, pri katerem
se razdelitev kreditnega tveganja na segmente kreditnega tveganja doseže s
kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti ali garancijami, skupina izpostavljenosti,
ki je predmet listinjenja, pa se ne prenese in se izkazuje v bilanci stanja
izvorne banke.
(4) Segment kreditnega tveganja je pogodbeno določen
segment kreditnega tveganja, povezan s posamezno izpostavljenostjo ali skupino
izpostavljenosti, pri katerem položaj v tem segmentu pomeni prevzem tveganja
kreditne izgube, ki je večja ali manjša od tveganja glede enakega zneska pri
položaju v vsakem drugem takem segmentu kreditnega tveganja, ne da bi bilo pri
tem upoštevano kreditno zavarovanje, ki ga dajejo tretje osebe neposredno
imetnikom položajev v tem ali drugih segmentih kreditnega tveganja.
(5) Položaj v listinjenju je izpostavljenost v
listinjenju.
(6) Izvorna banka je ena od obeh:
1.
banka, ki je bila bodisi sama bodisi prek povezanih oseb, neposredno ali
posredno, subjekt izvorne pogodbe, na podlagi katere so nastale obveznosti ali
pogojne obveznosti dolžnika ali morebitnih dolžnikov, ki so podlaga
izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja, ali
2.
banka, ki odkupi izpostavljenost druge osebe tako, da jo izkazuje v
svoji bilanci stanja, in ki to izpostavljenost kasneje olistini.
(7) Sponzor je banka:
1.
ki ni izvorna banka in
2.
ki ustanovi in upravlja program komercialnih vrednostnih papirjev s
premoženjskim kritjem ali drugo shemo listinjenja in ki odkupuje
izpostavljenosti od drugih oseb.
(8) Kreditna izboljšava je pogodbeno razmerje, pri
katerem se kreditna kvaliteta položaja v listinjenju izboljša glede na
kvaliteto položaja, če kreditne izboljšave ne bi bilo. Kreditna izboljšava
vključuje izboljšavo z zagotovitvijo segmentov kreditnega tveganja z višjim
vrstnim redom poplačila in druge oblike kreditne zaščite.
(9) Pravna oseba s posebnim namenom listinjenja je
pravna oseba, ki ima naslednje značilnosti:
1.
ni kreditna institucija,
2.
ustanovljena je za izvajanje enega ali več listinjenj,
3.
njeno delovanje je omejeno na posle za uresničitev namena iz 2. točke
tega odstavka,
4.
njena organizacijska struktura ima namen ločiti njene obveznosti od
obveznosti izvorne banke in
5.
osebe, ki so imetniki upravičenj v tej pravni osebi, imajo neomejeno
pravico zastaviti ali zamenjati ta upravičenja.
121. člen
(finančni instrumenti in s tem povezani pojmi)
(1) Finančni instrument je vsak pravni posel, na podlagi
katerega nastaneta tako finančno premoženje ene stranke kakor tudi finančna
obveznost ali lastniški instrument druge stranke. Pojem finančni instrument
obsega tako osnovni finančni instrument kakor tudi izvedeni finančni instrument
in vključuje najmanj vse finančne instrumente po zakonu, ki ureja trg finančnih
instrumentov.
(2) Opcija je enostransko oblikovalno upravičenje, z
uresničitvijo katerega imetnik opcije doseže sklenitev pogodbe o nakupu,
prodaji ali zamenjavi, katere predmet je osnovni instrument.
(3) Zamenljivi vrednostni papir je vrednostni papir, ki
vsebuje opcijo, z uresničitvijo katere njegov imetnik doseže zamenjavo za drug
vrednostni papir.
(4) Nakupni bon je vrednostni papir:
1.
ki vsebuje opcijo do nakupa osnovnega instrumenta za določeno ceno do
dneva izteka veljavnosti te opcije ali na ta dan in
2.
pri katerem se izpolnitev obveznosti, ki nastane z uresničitvijo opcije,
lahko opravi bodisi z izročitvijo osnovnega instrumenta bodisi z denarnim
plačilom.
(5) Izvedeni finančni instrument je finančni instrument iz
drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena ter vsak drug finančni
instrument, katerega vrednost je odvisna od cene osnovnega finančnega
instrumenta ali tečaja ali indeksa ali cene drugega osnovnega premoženja.
122. člen
(organizirani trg)
Organizirani trg je multilateralni sistem, ki ga vodi oziroma
upravlja upravljavec organiziranega trga in ki ima naslednje značilnosti:
1.
omogoča, da se v tem sistemu in v skladu z vnaprej določenimi pravili
srečajo interesi glede prodaje ali nakupa finančnih instrumentov številnih
tretjih oseb tako, da to povzroči sklenitev pravnega posla glede finančnega
instrumenta, ki je uvrščen v trgovanje po njegovih pravilih oziroma sistemih
tega trga,
2.
ima dovoljenje pristojnega nadzornega organa,
3.
deluje redno in v skladu s pogoji, ki jih za njegovo delovanje določajo
ustrezni predpisi.
123. člen
(priznana borza)
Priznana borza je borza, ki jo Banka Slovenije prizna kot
tako in ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
trgovanje na njej poteka redno,
2.
ima pravila:
-
ki jih je izdal ali odobril ustrezen nadzorni organ države sedeža borze
in
-
ki določajo pogoje poslovanja borze, pogoje za pristop na borzo in
pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvedeni finančni instrument za uvrstitev v
trgovanje na borzi,
3.
ima mehanizem poravnave, po katerem je treba za posle z izvedenimi
finančnimi instrumenti zagotoviti zahtevana dnevna kritja, ki po oceni Banke
Slovenije dajejo ustrezno zavarovanje.
4.2. Temeljna pravila o upravljanju s tveganji
124. člen
(trden in zanesljiv sistem upravljanja)
(1) Banka mora vzpostaviti in uresničevati trden in zanesljiv
sistem upravljanja, ki mora obsegati:
1.
jasen organizacijski ustroj z natančno opredeljenimi, preglednimi in
doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti,
2.
učinkovite postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja,
obvladovanja in spremljanja tveganj, ki jim banka je ali bi jim lahko bila
izpostavljena pri svojem poslovanju,
3.
ustrezen sistem notranjih kontrol, ki vključuje ustrezne administrativne
in računovodske postopke.
(2) Organizacijski ustroj, postopki in sistemi iz prvega
odstavka tega člena morajo biti jasno in razumljivo opredeljeni in sorazmerni
značilnostim, obsegu in zapletenosti poslov, ki jih opravlja banka.
125. člen
(kapitalska ustreznost banke)
Banka mora zagotoviti, da vedno razpolaga z ustreznim
kapitalom, glede na obseg in vrste storitev, ki jih opravlja, ter tveganja, ki
jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev (kapitalska ustreznost).
126. člen
(strategije in procesi ocenjevanja ustreznega notranjega
kapitala)
(1) Banka mora vzpostaviti in uresničevati primerne,
učinkovite in celostne strategije in procese za stalno ocenjevanje in
zagotavljanje zneskov, vrst in razporeditve notranjega kapitala, ki ga ocenjuje
kot potrebno kritje glede na značilnosti in ravni tveganj, ki jim je ali bi jim
lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju.
(2) Strategije in procesi iz prejšnjega odstavka morajo biti
predmet rednih notranjih pregledov, da se zagotovi, da ostanejo jasno in
celovito opredeljeni in sorazmerni značilnostim, obsegu in zapletenosti poslov,
ki jih opravlja banka.
127. člen
(poslovanje v skladu z omejitvami)
Banka mora poslovati tako, da tveganja, ki jim je
izpostavljena pri posameznih oziroma vseh vrstah poslov, ki jih opravlja,
nikoli ne presežejo omejitev največjih dopustnih izpostavljenosti ali vsote
izpostavljenosti, omejitve naložb v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega
sektorja ali drugih omejitev, določenih s tem zakonom in s predpisi o
upravljanju s tveganji.
128. člen
(zagotavljanje plačilne sposobnosti banke)
Banka mora poslovati tako, da je v vsakem trenutku sposobna
pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti (v nadaljnjem besedilu: likvidnost)
ter, da je trajno sposobna izpolniti vse svoje obveznosti.
129. člen
(predpisi o upravljanju s tveganji)
Banka Slovenije predpiše:
1.
podrobnejša pravila o obsegu in načinu konsolidacije za namen
izpolnjevanja obveznosti na konsolidirani podlagi,
2.
v zvezi z izračunom kapitala banke:
-
lastnosti in vrste sestavin, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala za
namen pokrivanja vseh ali posameznih kapitalskih zahtev,
-
razmerja in omejitve med posameznimi sestavinami pri izračunu kapitala
za namen pokrivanja vseh ali posameznih kapitalskih zahtev,
3.
v zvezi z vrednotenjem postavk za izračun kapitalskih zahtev in
omejitev:
-
podrobnejša pravila o vrednotenju teh postavk za namene vseh ali
posameznih kapitalskih zahtev in omejitev,
-
način in obseg upoštevanja posameznih postavk pri izračunu posameznih
vrst kapitalskih zahtev oziroma omejitev,
4.
v zvezi z izračunavanjem kapitalske zahteve za kreditno tveganje in za
tveganje zmanjšanja vrednostni odkupljenih terjatev:
-
vrste in značilnosti kategorij izpostavljenosti,
-
podrobnejša pravila o izračunu tveganjem prilagojenih zneskov posameznih
vrst izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub,
-
podrobnejša merila za priznanje zunanje bonitetne institucije kot primerne
ter za razveljavitev odločbe o priznanju zunanje bonitetne institucije kot
primerne in način javne dostopnosti podatkov v zvezi z zunanjimi bonitetnimi
institucijami, ki jih je Banka Slovenije priznala kot primerne, ter njihove
obveznosti poročanja Banki Slovenije o okoliščinah iz drugega odstavka 142.
člena tega zakona,
-
podrobnejša pravila o načinu uporabe zunanje bonitetne ocene za izračun
tveganju prilagojenih zneskov izpostavljenosti,
-
pri pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov: podrobnejše
pogoje za uporabo, način in obseg uporabe ter način in pogoje postopnega
uvajanja ter za stalna izvzetja,
-
podrobnejša merila za primernost kreditnih zavarovanj in minimalne
zahteve za njihovo uresničitev pri izračunu njihovih učinkov,
-
podrobnejša pravila o načinu upoštevanja listinjenja,
5.
v zvezi z izračunom kapitalskih zahtev za tržna tveganja:
-
podrobnejše značilnosti postavk trgovalne knjige,
-
podrobnejša pravila o pristopih, pogojih za uporabo pristopov ter o
načinu izračuna kapitalskih zahtev za posamezne vrste tržnih tveganj,
-
glede notranjih modelov: pogoje za njihovo uporabo ter obseg in način
njihove uporabe,
6.
v zvezi z izračunom kapitalske zahteve za operativno tveganje:
-
pogoje za uporabo standardiziranega oziroma naprednega pristopa in za
kombinirano uporabo pristopov,
-
podrobnejša pravila o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje
z uporabo posameznih pristopov,
7.
v zvezi z velikimi izpostavljenostmi: podrobnejša pravila o izračunu
izpostavljenosti ter o spremljanju in poročanju o velikih izpostavljenostih,
8.
v zvezi z naložbami v kvalificirane deleže v osebe nefinančnega
sektorja: podrobnejša pravila:
-
o izračunavanju omejitev teh naložb in
-
o obravnavi preseganja teh omejitev,
9.
podrobnejša pravila o upravljanju s tveganji,
10. podrobnejša
pravila v zvezi z likvidnostno pozicijo,
11. v
zvezi s poročanjem:
-
podrobnejšo vsebino poročil in obvestil,
-
roke in način poročanja,
12. ustrezne
ukrepe za upravljanje z obrestnim tveganjem, ki nastopi zaradi nenadnih in
nepričakovanih sprememb obrestnih mer, vendar le za banke, katerih izguba,
nastala zaradi sprememb teh obrestnih mer, presega 20 odstotkov njihovega
kapitala,
13. merila
za primerne izvozne agencije in
14. podrobnejša
pravila v zvezi z ocenjevanjem ustreznega notranjega kapitala.
4.3. Raven izpolnjevanja obveznosti
130. člen
(izpolnjevanje obveznosti na posamični podlagi)
(1) Banka mora izpolnjevati naslednje obveznosti na posamični
podlagi:
1.
obveznosti glede sistemov in standardov upravljanja, določene v
124. členu in v oddelku 4.6. tega zakona,
2.
obveznosti glede minimalnega kapitala, določene v 136. členu tega
zakona, in
3.
obveznosti glede izpostavljenosti, določene v pododdelku 4.5.5. tega
zakona.
(2) Banka, ki v Republiki Sloveniji nima položaja niti
podrejene niti nadrejene banke, in banka, ki ni vključena v nadzor na
konsolidirani podlagi, mora na posamični podlagi izpolnjevati tudi naslednje
obveznosti:
1.
obveznosti glede naložb v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega
sektorja, določene v pododdelku 4.5.6. tega zakona, in
2.
obveznosti glede strategij in procesov ocenjevanja ustreznega notranjega
kapitala, določene v 126. členu tega zakona.
(3) Banka, ki nima položaja niti podrejene niti nadrejene
banke, in banka, ki ni vključena v nadzor na konsolidirani podlagi, mora na
posamični podlagi izpolnjevati tudi obveznosti glede razkritij, določene v 207.
do 209. členu tega zakona.
131. člen
(izpolnjevanje obveznosti na konsolidirani podlagi)
(1) Nadrejena banka Republike Slovenije mora na ravni
Republike Slovenije izpolnjevati naslednje obveznosti na konsolidirani podlagi:
1.
obveznosti glede minimalnega kapitala, določene v 136. členu tega
zakona,
2.
obveznosti glede naložb v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega
sektorja, določene v pododdelku 4.5.6. tega zakona,
3.
obveznosti glede strategij in procesov ocenjevanja ustreznega notranjega
kapitala, določene v 126. členu tega zakona,
4.
obveznosti glede izpostavljenosti, določene v pododdelku 4.5.5. tega
zakona.
(2) Banka, ki je podrejena finančnemu holdingu Republike
Slovenije, mora na ravni Republike Slovenije izpolnjevati obveznosti iz prvega
odstavka tega člena na podlagi konsolidiranega položaja tega finančnega
holdinga.
(3) Banka, ki ima položaj EU nadrejene banke, mora na ravni
Evropske unije izpolnjevati obveznosti glede razkritij, določene v 207. do
209. členu tega zakona, na podlagi njenega konsolidiranega finančnega
položaja.
(4) Banka, ki je podrejena EU nadrejenemu finančnemu
holdingu, mora na ravni Evropske unije izpolnjevati obveznosti iz tretjega
odstavka tega člena na podlagi konsolidiranega finančnega položaja tega
finančnega holdinga.
(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena, lahko
Banka Slovenije podrejeni banki, ki je pomembna za bančni sistem Republike
Slovenije, z odločbo naloži izpolnjevanje obveznosti iz 3. in 4. točke prvega odstavka 207. člena tega zakona, in sicer:
1.
če ima položaj nadrejene družbe bančne podskupine znotraj Republike
Slovenije: na konsolidirani podlagi,
2.
v drugih primerih: na posamični podlagi.
(6) Podrejena banka, ki je bodisi sama bodisi njen nadrejeni
finančni holding nadrejena ali udeležena v drugi kreditni instituciji, finančni
instituciji ali družbi za upravljanje s sedežem v tretji državi, mora
izpolnjevati obveznosti iz prvega odstavka tega člena na konsolidirani podlagi
na ravni podskupine.
(7) Da se zagotovi, da so organizacijski ustroj, procesi in
sistemi znotraj bančne skupine dosledni in dobro integrirani, tako da je
omogočena nemotena priprava vseh podatkov in informacij, pomembnih za nadzor,
mora nadrejena banka v bančni skupini izpolnjevati obveznosti iz 124. člena
tega zakona na konsolidirani podlagi na ravni skupine ali podskupine.
(8) Drugi oziroma četrti odstavek tega člena se ne
uporabljata za banko, katere nadrejeni finančni holding Republike Slovenije
oziroma nadrejeni EU finančni holding ima položaj investicijskega podjetja, ki
izpolnjuje obveznosti na konsolidirani podlagi.
4.4. Kapital banke
132. člen
(kapital banke)
(1) Kapital banke se zaradi ugotavljanja izpolnjevanja
obveznosti banke glede upravljanja s tveganji (v nadaljnjem besedilu: kapital
banke) izračuna na način, določen v oddelku 4.4. tega zakona in v
predpisih o upravljanju s tveganji.
(2) Pri izračunu kapitala banke je treba ustrezno upoštevati:
1.
lastnosti posameznih sestavin kapitala,
2.
odbitne postavke, ki se odštevajo od posameznih sestavin kapitala,
3.
razmerja med posameznimi sestavinami kapitala in
4.
namen posameznih sestavin kapitala.
133. člen
(temeljni kapital banke)
(1) Pri izračunu temeljnega kapitala banke se upoštevajo
naslednje sestavine:
1.
vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve, razen osnovnega
kapitala, vplačanega na podlagi prednostnih kumulativnih delnic in kapitalskih
rezerv, oblikovanih v zvezi s temi delnicami,
2.
rezerve iz dobička,
3.
preneseni čisti poslovni izid,
4.
druge postavke, ki so po svojih lastnostih podobne postavkam iz 1. do 3.
točke tega odstavka.
(2) Pri izračunu temeljnega kapitala se kot odbitne
upoštevajo naslednje postavke:
1.
lastne delnice,
2.
neopredmetena dolgoročna sredstva,
3.
čista izguba poslovnega leta,
4.
druge sestavine, ki so po svojih lastnostih in namenu podobne sestavinam
iz 1. do 3. točke tega odstavka.
134. člen
(dodatni kapital banke)
(1) Dodatni kapital banke je sestavljen iz dodatnega kapitala
I in dodatnega kapitala II.
(2) Pri izračunu dodatnega kapitala I se upoštevajo naslednje
sestavine:
1.
osnovni kapital, vplačan na podlagi prednostnih kumulativnih delnic in
kapitalske rezerve, oblikovane v zvezi s temi delnicami,
2.
podrejene obveznosti,
3.
druge sestavine, ki so po svojih lastnostih in namenu podobne sestavinam
iz 1. ali 2. točke tega odstavka.
(3) Pri izračunu dodatnega kapitala II se upoštevajo
podrejene obveznosti in druge sestavine, ki so po svojih lastnostih in namenu
primerne za pokrivanje kapitalskih zahtev za tržna tveganja, razen kapitalske
zahteve za tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke.
4.5. Kapitalske zahteve in omejitve
4.5.1. Skupne določbe
135. člen
(vrednotenje postavk za izračun kapitalskih zahtev in
omejitev)
Če v tem zakonu in predpisih o upravljanju s tveganji niso
določena posebna pravila o vrednotenju postavk sredstev in zunajbilančnih
postavk za namen izračuna kapitalskih zahtev in omejitev, se za vrednotenje teh
postavk za namen izračuna kapitalskih zahtev in omejitev uporabljajo splošna
pravila o vrednotenju postavk v računovodskih izkazih bank.
136. člen
(minimalni kapital banke)
(1) Kapital banke mora biti vedno najmanj enak seštevku
naslednjih kapitalskih zahtev:
1.
glede vseh poslov, ki jih opravlja banka, razen postavk trgovalne
knjige: kapitalske zahteve za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja
vrednosti odkupljenih denarnih terjatev (v nadaljnjem besedilu: kapitalska
zahteva za kreditno tveganje),
2.
glede postavk trgovalne knjige kapitalske zahteve za ta tržna tveganja:
-
za pozicijsko tveganje,
-
za tveganja poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke,
-
če banka preseže omejitve največjih dopustnih izpostavljenosti iz
trgovanja: za tveganje preseganja teh omejitev,
3.
glede vseh poslov, ki jih opravlja banka, kapitalske zahteve za ta tržna
tveganja:
-
za valutna tveganja in
-
za tveganja spremembe cen blaga,
4.
glede vseh poslov, ki jih opravlja banka, kapitalske zahteve za
operativno tveganje.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, kapital banke ne
sme biti nikoli nižji od najnižjega zneska osnovnega kapitala iz 42. člena
tega zakona.
4.5.2. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje
4.5.2.1. Skupne določbe
137. člen
(kapitalska zahteva za kreditno tveganje)
Kapitalska zahteva za kreditno tveganje znaša 8 odstotkov
vsote tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti.
138. člen
(pristopi za izračun kapitalske zahteve za kreditno
tveganje)
Banka mora za izračun tveganjem prilagojenih zneskov
izpostavljenosti uporabiti:
1.
standardizirani pristop ali
2.
pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov, če za uporabo tega
pristopa dobi dovoljenje Banke Slovenije.
4.5.2.2. Standardizirani pristop
139. člen
(določitev vrednosti izpostavljenosti)
Za namen izračuna tveganjem prilagojenih izpostavljenosti je:
1.
vrednost izpostavljenosti, ki ima značilnosti postavke sredstev, enaka
njeni knjigovodski vrednosti,
2.
vrednost izpostavljenosti, ki ima značilnost zunajbilančne postavke,
enaka ustreznemu odstotku njene knjigovodske vrednosti, zmanjšane za oblikovane
rezervacije.
140. člen
(razvrstitev izpostavljenosti v kategorije izpostavljenosti)
Banka mora vsako izpostavljenost razvrstiti v ustrezno
kategorijo izpostavljenosti glede na stopnjo tveganja, ki je povezana s to
izpostavljenostjo.
141. člen
(uporaba uteži za tehtanje tveganj)
(1) Banka mora pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov
izpostavljenosti uporabiti ustrezne uteži za tehtanje tveganj.
(2) Banka mora izbirati utež za tehtanje tveganj vsake
izpostavljenosti na podlagi:
1.
kategorije izpostavljenosti, v katero je razvrščena ta izpostavljenost,
in
2.
kreditne kvalitete te izpostavljenosti, če je ta razvrščena v kategorijo
izpostavljenosti, za katero se ugotavlja stopnja kreditne kvalitete.
(3) Tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti se izračuna
tako, da se vrednost izpostavljenosti pomnoži z ustrezno utežjo za tehtanje
tveganj.
142. člen
(uporaba zunanje bonitetne ocene za določitev kreditne
kvalitete)
(1) Banka lahko za določanje kreditne kvalitete posamezne
izpostavljenosti uporabi bonitetno oceno, ki jo je izdelala zunanja bonitetna
institucija, če je Banka Slovenije to bonitetno institucijo priznala kot
primerno za te namene, ali primerna izvozna agencija (v nadaljnjem besedilu:
zunanja bonitetna ocena).
(2) Banka Slovenije prizna zunanjo bonitetno institucijo kot
primerno, če je metodologija ocenjevanja, ki jo uporablja, v skladu s standardi
objektivnosti, neodvisnosti, neprekinjenega preverjanja in preglednosti, in če
so bonitetne ocene, ki so rezultat metodologije ocenjevanja, v skladu s
standardi verodostojnosti in preglednosti.
(3) Banka Slovenije razveljavi odločbo, s katero je priznala
zunanjo bonitetno institucijo kot primerno:
1.
če metodologija ocenjevanja, ki jo zunanja bonitetna institucija
uporablja, ni več v skladu s standardi objektivnosti, neodvisnosti,
neprekinjenega preverjanja in preglednosti,
2.
če njene bonitetne ocene, ki so rezultat metodologije ocenjevanja, niso
več v skladu s standardi verodostojnosti in preglednosti, ali
3.
če nastopijo druge okoliščine, iz katerih izhaja, da zunanja bonitetna
institucija ni več primerna.
4.5.2.3. Pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov
143. člen
(pogoji za uporabo pristopa na podlagi notranjih bonitetnih
sistemov)
(1) Banka Slovenije izda banki na njeno zahtevo dovoljenje za
uporabo pristopa na podlagi notranjih bonitetnih sistemov, če so sistemi
upravljanja in merjenja kreditnega tveganja, ki jih uporablja banka, primerni
in se izvajajo celovito, in zlasti, če ustrezajo naslednjim zahtevam:
1.
notranji bonitetni sistemi, ki jih uporablja banka, zagotavljajo
ustrezno oceno značilnosti dolžnika in posla, ustrezno diferenciacijo tveganj
ter natančne in dosledne kvantitativne ocene tveganj,
2.
notranji bonitetni sistemi ter ocene položaja neplačila in izgub, ki jih
banka uporablja pri izračunu kapitalske zahteve, in s tem povezani sistemi in
postopki imajo ključno vlogo pri naslednjih poslovnih funkcijah banke:
-
pri upravljanju s tveganji in v postopku odločanja ter
-
pri odločanju o odobritvi kreditov, razporeditvi notranjega kapitala in
pri funkcijah korporacijskega upravljanja,
3.
znotraj banke je organizirana in deluje posebna organizacijska enota za
nadzor kreditnega tveganja:
-
ki odgovarja za bonitetne sisteme,
-
je neodvisna in
-
nanjo ni mogoče izvrševati vplivov, ki so v nasprotju z opravljanjem
neodvisnega nadzora kreditnega tveganja,
4.
banka zbira in hrani vse podatke, potrebne za učinkovito podporo
merjenja oziroma ocenjevanja tveganj in postopka upravljanja s tveganji,
5.
banka dosledno dokumentira svoje bonitetne sisteme in razloge za njihovo
oblikovanje ter zagotavlja redno preverjanje in potrditev primernosti svojih
bonitetnih sistemov.
(2) Banka, ki namerava pri kategorijah izpostavljenosti do
enot centralne ravni držav in centralnih bank, do institucij in do podjetij
uporabljati lastne ocene izgub ob neplačilu oziroma konverzijskih količnikov,
mora poleg dovoljenja iz prvega odstavka tega člena pridobiti še posebno
dovoljenje Banke Slovenije za uporabo lastnih ocen.
144. člen
(obseg in način uporabe pristopa na podlagi notranjih
bonitetnih sistemov)
(1) Banka mora uporabljati pristop na podlagi notranjih
bonitetnih sistemov za vse izpostavljenosti.
(2) Banka lahko uporabo notranjih bonitetnih sistemov uvaja
postopno, če za tako postopno uvajanje pridobi dovoljenje Banke Slovenije.
(3) Banka mora vsako izpostavljenost razvrstiti v ustrezno
kategorijo izpostavljenosti. Metodologija, ki jo banka uporablja za razvrščanje
izpostavljenosti v različne kategorije izpostavljenosti, mora zagotavljati
ustrezno in dosledno oblikovanje kategorij izpostavljenosti.
(4) Banka mora pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov
izpostavljenosti uporabiti ustrezne uteži za tehtanje tveganj.
(5) Banka mora izračunati ustrezno utež za tehtanje tveganj
vsake izpostavljenosti glede na kategorijo izpostavljenosti, v katero je
razvrščena ta izpostavljenost.
(6) Banka mora izračunavati zneske pričakovanih izgub za
vsako izpostavljenost glede na kategorijo izpostavljenosti, v katero je
razvrščena ta izpostavljenost.
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko banka za
izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih
izgub za določene izpostavljenosti ali kategorije izpostavljenosti uporablja
standardizirani pristop.
4.5.2.4. Upoštevanje kreditnih zavarovanj pri izračunu kapitalske
zahteve za kreditno tveganje
145. člen
(upoštevanje kreditnih zavarovanj)
(1) Banka lahko pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov
izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub ustrezno upošteva kreditna
zavarovanja, katerih predmet so te izpostavljenosti.
(2) Banka lahko v skladu s prvim odstavkom tega člena
upošteva samo kreditna zavarovanja, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1.
so primerna za zmanjšanje kreditnega tveganja in
2.
ustrezajo minimalnim zahtevam glede njihove uresničitve.
(3) Stvarna kreditna zavarovanja so primerna za zmanjšanje
kreditnega tveganja:
1.
če so dovolj likvidna in
2.
če je njihova vrednost v času stabilna, tako da zagotavlja zadostno
gotovost glede poplačila.
(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena se šteje, da
stvarno kreditno zavarovanje, katerega predmet so deleži ali delnice
gospodarske družbe, katerih pridobitev je predmet prevzemne ponudbe in
neposrednega ali posrednega financiranja oziroma refinanciranja z bančnim
posojilom, ni primerno za zmanjšanje kreditnega tveganja. Ta določba se
smiselno uporablja tudi za vrednostne papirje, ki dajejo imetniku nakupno
delniško opcijo.
(5) Primernost osebnih kreditnih zavarovanja se presoja po
kreditni boniteti njihovih dajalcev.
(6) Pri presoji minimalnih zahtev glede uresničitve kreditnih
zavarovanj se upoštevajo zlasti naslednja merila:
1.
njihova pravna učinkovitost in izvršljivost po pravu, ki velja zanje,
2.
njihova kvaliteta glede učinkov za zmanjšanje kreditnega tveganja in
3.
operativne zahteve za učinkovito uresničevanje kreditnih zavarovanj, ki
jih izpolnjuje banka.
(7) Izračun učinkov kreditnih zavarovanj za zmanjšanje
kreditnega tveganja mora odražati njihovo sedanjo vrednost, pričakovane
spremembe te vrednosti v času trajanja zavarovanja ter druge lastnosti teh
zavarovanj.
(8) Banka mora ustrezno obravnavati tudi tveganja, povezana z
uresničitvijo posameznega kreditnega zavarovanja.
(9) Določbe tega člena, razen določb četrtega odstavka, se ne
uporabljajo za banke, ki uporabljajo pristop na podlagi notranjih bonitetnih
sistemov z lastnimi ocenami izgub ob neplačilu oziroma konverzijskih količnikov.
4.5.2.5. Obravnava listinjenja
146. člen
(obravnava listinjenja)
Izvorna banka, sponzor ali druga banka, udeležena v
listinjenju, mora pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti
in zneskov pričakovanih izgub v zvezi s svojim položajem v listinjenju,
ustrezno upoštevati značilnosti tega listinjenja in vlogo, ki jo prevzema v tem
listinjenju.
4.5.3. Kapitalske zahteve za tržna tveganja
147. člen
(trgovalna knjiga)
(1) Banka mora v trgovalni knjigi voditi vse postavke v zvezi
z naložbami v finančne instrumente in blago, ki jih ima:
1.
z namenom trgovanja ali
2.
z namenom varovanja drugih postavk trgovalne knjige, ki so:
-
bodisi proste vseh omejitev za trgovanje,
-
bodisi imajo značilnosti, potrebne za varovanje pred tveganji.
(2) Naložbe, ki jih ima banka z namenom trgovanja, so
naložbe, ki jih ima banka:
1.
da bi jih prodala v kratkem roku oziroma
2.
da bi dosegla dobiček
-
na podlagi dejanskih ali pričakovanih kratkoročnih razlik med nakupnimi
in prodajnimi cenami ali
-
na podlagi sprememb drugih cen ali obrestnih mer.
(3) Med postavkami trgovalne knjige mora banka izkazovati vse
naložbe, ki jih ima v svojem imenu in za svoj račun ali ki jih je pridobila v
svojem imenu pri opravljanju storitev za račun strank ali pri opravljanju
storitev vzdrževanja trga finančnih instrumentov oziroma blaga.
(4) Namen trgovanja mora temeljiti na ustreznih strategijah,
politikah in postopkih, ki jih je banka uvedla z namenom upravljanja naložb ali
portfeljev.
(5) Banka mora vzpostaviti in vzdrževati ustrezne sisteme in
kontrole za upravljanje naložb trgovalne knjige.
148. člen
(izjema pri uporabi pravil o kapitalskih zahtevah za tržna
tveganja)
Banka lahko namesto kapitalskih zahtev za pozicijsko
tveganje, za tveganje poravnave in za kreditno tveganje nasprotne stranke, ki
se izračunavajo za postavke trgovalne knjige, izračunava kapitalsko zahtevo za
kreditno tveganje tudi glede postavk trgovalne knjige, če izpolnjuje naslednje
pogoje:
1.
posli njene trgovalne knjige običajno ne presegajo 5 odstotkov vseh
njenih poslov,
2.
vsota postavk njene trgovalne knjige običajno ne presega 15.000.000
eurov,
3.
posli njene trgovalne knjige nikoli ne presežejo 6 odstotkov vseh
njenih poslov in
4.
vsota postavk njene trgovalne knjige nikoli ne preseže 20.000.000 eurov.
149. člen
(vrednotenje postavk trgovalne knjige in ugotavljanje neto
pozicije)
(1) Banka mora zagotoviti, da vrednost, po kateri izkazuje
postavke trgovalne knjige, ustrezno odražajo njihovo trenutno tržno vrednost.
Ta vrednost mora obsegati ustrezno stopnjo gotovosti ob upoštevanju
1.
dinamične narave postavk trgovalne knjige,
2.
zahtev po preudarni previdnosti in
3.
načina delovanja ter namena kapitalskih zahtev v zvezi s postavkami
trgovalne knjige.
(2) Postavke trgovalne knjige mora banka ustrezno
prevrednotiti najmanj dnevno.
(3) Presežna vrednost dolgih (kratkih) pozicij banke nad
njenimi kratkimi (dolgimi) pozicijami v istovrstnih lastniških, dolžniških in
zamenljivih finančnih instrumentih ter enakih izvedenih finančnih instrumentih
je njena neto pozicija v vsakem od teh različnih instrumentov. Pri
izračunavanju neto pozicije se pozicije v izvedenih finančnih instrumentih
obravnavajo kot pozicije v osnovnih finančnih instrumentih. Lastni dolžniški
finančni instrumenti banke se pri izračunavanju posebnega pozicijskega tveganja
ne upoštevajo.
150. člen
(kapitalska zahteva za pozicijsko tveganje)
(1) Banka mora izračunavati kapitalsko zahtevo za pozicijsko
tveganje na podlagi njenih neto pozicij v posamezni vrsti finančnega
instrumenta, če ni za posamezno vrsto finančnega instrumenta drugače določeno.
(2) Kapitalska zahteva za pozicijsko tveganje v zvezi s
finančnim instrumentom se izračuna kot vsota kapitalske zahteve za posebno in
za splošno pozicijsko tveganje v zvezi s tem instrumentom.
151. člen
(izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje v
dolžniških finančnih instrumentih)
(1) Banka mora kapitalsko zahtevo za posebno pozicijsko
tveganje v dolžniških finančnih instrumentih izračunavati tako, da vsako svojo
neto pozicijo:
1.
razvrsti v ustrezno kategorijo dolžniških finančnih instrumentov glede
na:
-
izdajatelja oziroma zavezanca iz tega instrumenta,
-
zunanjo in notranjo bonitetno oceno tega instrumenta in
-
preostalo zapadlost tega instrumenta,
2.
jo pomnoži z ustrezno utežjo glede na kategorijo tega instrumenta.
(2) Banka mora kapitalsko zahtevo za splošno pozicijsko
tveganje v dolžniških finančnih instrumentih izračunavati z uporabo bodisi
pristopa, ki temelji na zapadlosti, bodisi pristopa, ki temelji na trajanju.
Izbrani pristop mora banka uporabljati dosledno.
152. člen
(izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje v
lastniških finančnih instrumentih)
(1) Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za posebno
pozicijsko tveganje v lastniških finančnih instrumentih tako, da svojo skupno
bruto pozicijo v teh instrumentih pomnoži z ustrezno utežjo.
(2) Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za splošno
pozicijsko tveganje v lastniških finančnih instrumentih tako, da svojo skupno
neto pozicijo v teh instrumentih pomnoži z ustrezno utežjo.
153. člen
(kapitalska zahteva za tveganje poravnave)
(1) Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za tveganje
poravnave od razlike med ceno finančnih instrumentov, valut oziroma blaga, ki
je nastala v obdobju zamude z izpolnitvijo nasprotne stranke in je v breme
banke.
(2) Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za tveganje
posamezne poravnave tako, da znesek razlike iz prvega odstavka tega člena med
dogovorjeno ceno poravnave in trenutno tržno ceno finančnega instrumenta, tuje
valute oziroma blaga pomnoži z ustrezno utežjo.
154. člen
(kapitalska zahteva za kreditno tveganje nasprotne stranke)
(1) Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za kreditno
tveganje nasprotne stranke, če obstaja časovna neusklajenost med njeno
izpolnitvijo in izpolnitvijo nasprotne stranke.
(2) Za izračun vrednosti izpostavljenosti in tveganjem
prilagojenih zneskov izpostavljenosti se uporabljajo pravila o izračunu
kapitalske zahteve za kreditno tveganje.
(3) Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za kreditno
tveganje nasprotne stranke tako, da vsoto vseh tveganjem prilagojenih zneskov
teh izpostavljenosti pomnoži z ustrezno utežjo.
155. člen
(kapitalska zahteva za valutno tveganje)
(1) Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za valutno
tveganje, če njena skupna neto pozicija naložb v tujih valutah in neto pozicija
naložb v zlatu presegata 2 odstotka njenega kapitala.
(2) Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za valutno
tveganje tako, da vsoto svojih neto pozicij v tujih valutah in neto pozicije v
zlatu pomnoži z 8 odstotki.
156. člen
(kapitalska zahteva za tveganje spremembe cen blaga)
Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za tveganje
spremembe cen blaga z uporabo:
1.
pristopa lestvice zapadlosti ali
2.
enostavnega pristopa.
157. člen
(uporaba notranjih modelov za izračun kapitalske zahteve za
pozicijsko tveganje, valutno tveganje oziroma tveganje spremembe cen blaga)
Banka lahko za izračun kapitalske zahteve za pozicijsko
tveganje, valutno tveganje oziroma tveganje spremembe cen blaga uporablja
notranje modele, če za njihovo uporabo pridobi dovoljenje Banke Slovenije.
158. člen
(kapitalska zahteva za tveganje preseganja največjih
dopustnih izpostavljenosti iz trgovanja)
Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za tveganje
preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti iz trgovanja na podlagi tistih
posameznih postavk iz trgovanja do posameznih oseb, ki presegajo omejitve iz
prvega, drugega ali tretjega odstavka 165. člena tega zakona:
1.
za katere je treba izračunati najvišjo kapitalsko zahtevo za posebno
pozicijsko tveganje oziroma najvišjo kapitalsko zahtevo za tveganje poravnave
in kreditno tveganje nasprotne stranke ter
2.
vsota katerih je enaka znesku preseženih izpostavljenosti iz trgovanja.
4.5.4. Kapitalska zahteva za operativno tveganje
159. člen
(pristopi za izračun kapitalske zahteve za operativno
tveganje)
(1) Banka mora za izračun kapitalske zahteve za operativno
tveganje uporabiti:
1.
enostavni pristop,
2.
standardizirani pristop ali
3.
napredni pristop, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije za uporabo
naprednega pristopa.
(2) Banka, ki uporablja standardizirani pristop, lahko preide
na uporabo enostavnega pristopa samo iz utemeljenih razlogov in če pridobi
dovoljenje Banke Slovenije.
(3) Banka, ki uporablja napredni pristop, lahko preide na
uporabo enostavnega ali standardiziranega pristopa samo iz utemeljenih razlogov
in če pridobi dovoljenje Banke Slovenije.
(4) Banka lahko kombinirano uporablja pristope iz prvega
odstavka tega člena, če za tako uporabo pridobi dovoljenje Banke Slovenije.
160. člen
(enostavni pristop)
Kapitalska zahteva za operativno tveganje, izračunana po
enostavnem pristopu, je enaka ustreznemu odstotku od triletnega povprečja
zneska čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov.
161. člen
(standardizirani pristop)
(1) Za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po
standardiziranem pristopu mora banka posle, ki jih opravlja, razvrstiti v
ustrezna poslovna področja.
(2) Za vsako poslovno področje mora banka izračunati
kapitalsko zahtevo, ki je enaka ustreznemu odstotku od triletnega povprečja
zneska čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov za to poslovno področje.
(3) Kapitalska zahteva za operativno tveganje, izračunana po
standardiziranem pristopu, je enaka vsoti kapitalske zahteve za operativno
tveganje za vsa poslovna področja.
162. člen
(napredni pristop)
Izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po
naprednem pristopu temelji na lastnih sistemih banke za merjenje teh tveganj.
4.5.5. Velike izpostavljenosti
163. člen
(pojem velike izpostavljenosti)
(1) Velika izpostavljenost banke do posamezne osebe je
izpostavljenost banke do te osebe, ki dosega ali presega 10 odstotkov
kapitala banke.
(2) Pri ugotavljanju velike izpostavljenosti in izračunu
omejitev izpostavljenosti do posamezne osebe se za posamezno osebo šteje tudi
skupina povezanih oseb.
164. člen
(osebe v posebnem razmerju z banko)
Osebe v posebnem razmerju z banko so:
1.
član uprave banke,
2.
član nadzornega sveta banke,
3.
prokurist banke,
4.
pravna oseba, ki ni banka in katere član uprave oziroma prokurist je
oseba iz 1., 2. oziroma 3. točke tega člena,
5.
fizična oseba, ki je posredno ali neposredno imetnik delnic banke, na
podlagi katerih ima najmanj 5 odstotkov glasovalnih pravic ali najmanj
5-odstotni delež v kapitalu banke,
6.
pravna oseba, ki ni banka, in ki je posredno ali neposredno imetnik
delnic banke, na podlagi katerih ima najmanj 10 odstotkov glasovalnih pravic
ali najmanj 10-odstotni delež v kapitalu banke,
7.
ožji družinski člani oseb iz 1. do 3. točke in iz 5. točke tega člena,
8.
član uprave, član nadzornega sveta, član drugega organa vodenja ali nadzora
oziroma prokurist pravne osebe iz 6. točke tega člena.
165. člen
(največja dopustna izpostavljenost do posamezne osebe)
(1) Izpostavljenost banke do posamezne osebe ne sme presegati
25 odstotkov njenega kapitala, če ni za posamezne primere v drugem do četrtem
odstavku tega člena drugače določeno.
(2) Izpostavljenost banke do posamezne osebe, ki ima položaj
osebe v posebnem razmerju z banko, ne sme presegati 20 odstotkov njenega
kapitala.
(3) Izpostavljenost banke do teh oseb ne sme presegati 20
odstotkov njenega kapitala:
1.
do njene nadrejene družbe,
2.
do posamezne osebe, ki jo banka posredno ali neposredno obvladuje, in
3.
do posamezne osebe, ki jo posredno ali neposredno obvladuje ista oseba
kot banko.
(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena, lahko Banka Slovenije
s predpisom iz 7. točke 129. člena tega zakona določi višjo največjo
dopustno izpostavljenost, če hkrati določi tudi posebne ukrepe in postopke za
upravljanje s tveganji na podlagi teh izpostavljenosti vendar največ 25
odstotkov kapitala banke.
(5) O izdaji predpisa po četrtem odstavku tega člena mora
Banka Slovenije obvestiti Komisijo in Evropski bančni odbor.
166. člen
(omejitev vsote izpostavljenosti)
(1) Vsota vseh velikih izpostavljenosti banke ne sme
presegati 800 odstotkov njenega kapitala.
(2) Vsota vseh izpostavljenosti banke do oseb v posebnem
razmerju z banko ne sme presegati 200 odstotkov njenega kapitala.
167. člen
(soglasje nadzornega sveta)
(1) Za sklenitev pravnega posla, na podlagi katerega bi ob
upoštevanju celotne izpostavljenosti banke nastala velika izpostavljenost banke
do posamezne osebe, je potrebno soglasje nadzornega sveta banke. Soglasje
nadzornega sveta je potrebno tudi za sklenitev pravnega posla, zaradi katerega
se velika izpostavljenost banke do posamezne osebe poveča tako, da doseže
oziroma preseže 15 oziroma 20 odstotkov njenega kapitala, in vsakih nadaljnjih
5 odstotkov njenega kapitala.
(2) Za sklenitev pravnega posla, ki je temelj nastanka
izpostavljenosti banke do posamezne osebe, ki ima položaj osebe v posebnem razmerju
z banko, je potrebno soglasje nadzornega sveta banke, če izpostavljenost banke
do te osebe presega ali bo na podlagi tega posla presegla 22.000 eurov.
168. člen
(prekoračitev omejitev izpostavljenosti)
(1) Če banka preseže omejitve največje dopustne
izpostavljenosti do posamezne osebe ali omejitev vsote izpostavljenosti zaradi
združitve dveh pravnih oseb oziroma zaradi drugih vzrokov, na katere ne more
vplivati, mora o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
obvestilo o prekoračitvi omejitev izpostavljenosti).
(2) Obvestilo o prekoračitvi omejitev izpostavljenosti mora
obsegati opis ukrepov, ki jih bo banka opravila zaradi uskladitve z omejitvami
iz 165. oziroma 166. člena tega zakona, in roke, v katerih bo te ukrepe
opravila.
(3) Banka Slovenije lahko v primeru iz prvega odstavka tega
člena banki z odredbo naloži:
1.
rok za uskladitev z omejitvami iz 165. oziroma 166. člena tega
zakona,
2.
način izvedbe ukrepov, ki jih predlaga banka v obvestilu o prekoračitvi
omejitev izpostavljenosti, ali izvedbo drugih ukrepov,
3.
način obravnavanja prekoračitev omejitev izpostavljenosti.
(4) Za odredbo iz tretjega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo določbe tega zakona o odredbi o odpravi kršitev.
4.5.6. Naložbe v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega
sektorja
169. člen
(osebe nefinančnega sektorja)
Osebe nefinančnega sektorja so vse pravne osebe, razen
naslednjih oseb:
1.
kreditne ali finančne institucije,
2.
družbe za pomožne storitve,
3.
zavarovalnice, pozavarovalnice ali pokojninske družbe.
170. člen
(omejitev naložb v kvalificirane deleže v osebah
nefinančnega sektorja)
(1) Vrednost kvalificiranega deleža banke v posamezni osebi
nefinančnega sektorja ne sme presegati 15 odstotkov njenega kapitala.
(2) Vsota vseh kvalificiranih deležev banke v osebah
nefinančnega sektorja ne sme presegati 60 odstotkov njenega kapitala.
171. člen
(izjeme od omejitve naložb)
Pri izračunu omejitev iz 170. člena tega zakona se ne
upoštevajo naslednje naložbe:
1.
v prvih treh letih od pridobitve: naložbe, ki jih je banka pridobila
začasno namesto izpolnitve denarne obveznosti pravne osebe v postopku
finančnega prestrukturiranja te osebe,
2.
delnice, ki jih je banka pridobila zaradi izvedbe storitev prve prodaje
teh delnic za izdajatelja ali ki jih je pridobila za račun stranke pri
opravljanju storitev za to stranko,
3.
deleži v kapitalu pravnih oseb, ki jih je banka pridobila z namenom
nadaljnje prodaje.
172. člen
(odbitna postavka za preseganje omejitve naložb)
(1) Banka lahko preseže omejitve naložb iz 170. člena
tega zakona, če zagotovi kapital za pokrivanje tega preseganja.
(2) Znesek preseganja omejitev iz prvega odstavka tega člena
je odbitna postavka pri izračunu kapitala banke.
4.6. Splošni standardi upravljanja s tveganji
4.6.1. Skupne določbe
173. člen
(odgovornost uprave za spoštovanje pravil o upravljanju s
tveganji)
Uprava mora zagotoviti, da banka posluje v skladu s pravili o
upravljanju s tveganji, in mora v zvezi s tem zlasti:
1.
določiti natančno opredeljena, pregledna in dosledna notranja razmerja
glede odgovornosti, ki:
-
zagotavljajo jasno razmejitev pristojnosti in nalog v banki in
-
preprečujejo nastanek nasprotja interesov,
2.
odobriti in redno preverjati strategije in politike banke za
ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje
tveganj, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem
poslovanju, vključno s tveganji, ki izvirajo iz makroekonomskega okolja, v
katerem posluje banka, glede na položaj v poslovnem ciklusu, v katerem je
banka.
174. člen
(načrtovanje in izvajanje ukrepov upravljanja s tveganji)
(1) Banka mora za ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje,
obvladovanje in spremljanje tveganj, ki so povezana s poslovanjem banke,
določiti načrt ukrepov upravljanja s tveganji, ki obsega:
1.
notranje postopke za upravljanje s tveganji,
2.
ukrepe za upravljanje s tveganji in notranje postopke za izvajanje teh
ukrepov,
3.
notranje postopke za spremljanje izvajanja ukrepov za upravljanje s
tveganji.
(2) Ukrepi za upravljanje s tveganji in postopki za izvajanje
in spremljanje izvajanja teh ukrepov morajo biti v načrtu iz prvega odstavka
tega člena določeni za vsako vrsto tveganja, ki jim je banka izpostavljena pri
posameznih vrstah poslov, ki jih opravlja, in za tveganja, ki jim je
izpostavljena pri vseh poslih, ki jih opravlja.
(3) Banka mora določiti in izvajati ukrepe za upravljanje s
tveganji, določene s tem zakonom oziroma predpisom o upravljanju s tveganji, in
druge ukrepe, ki so glede na značilnosti in vrsto tveganj, ki jim banka je ali
bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju, potrebni za upravljanje
s temi tveganji.
175. člen
(notranji postopki za upravljanje s tveganji)
(1) Banka mora vzpostaviti in dosledno uresničevati primerne
administrativne in računovodske postopke in ustrezen sistem notranjih kontrol:
1.
za ugotavljanje in merjenje tveganj, ki jim banka je ali bi jim lahko
bila izpostavljena pri svojem poslovanju, in za izračunavanje in preverjanje
izpolnjevanja kapitalske zahteve za ta tveganja ter
2.
za ugotavljanje in spremljanje velikih izpostavljenosti in njihovih
sprememb in za preverjanje njihove skladnosti s politikami banke glede teh
izpostavljenosti.
(2) Banka mora organizirati svoje poslovanje in tekoče voditi
poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne oziroma
poslovne evidence, tako da je mogoče kadar koli preveriti, ali posluje v skladu
s pravili o upravljanju s tveganji.
176. člen
(oslabitve in rezervacije)
Banka mora oblikovati ustrezne oslabitve in rezervacije glede
na posebna tveganja, ki izhajajo iz posameznih poslov oziroma skupin posameznih
poslov.
4.6.2. Upravljanje s kreditnim tveganjem
177. člen
(politike in postopki upravljanja s kreditnim tveganjem)
(1) Banka mora oblikovati in izvajati ustrezne politike in
postopke za merjenje in upravljanje vseh pomembnih dejavnikov in učinkov
kreditnega tveganja.
(2) Odločanje banke o odobritvi kreditov mora temeljiti na
primernih in jasno opredeljenih merilih.
(3) Banka mora jasno opredeliti postopke odločanja o
odobritvi, spremembi, obnovitvi in refinanciranju kreditov.
(4) Pred odobritvijo vsakega kredita oziroma pred sklenitvijo
druge pogodbe, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke, mora banka oceniti
dolžnikovo sposobnost izpolnjevati obveznosti do banke in kvaliteto zavarovanja
terjatev banke po vrsti in obsegu tega zavarovanja.
(5) Banka mora ves čas trajanja pravnega razmerja, ki je
temelj nastanka izpostavljenosti, spremljati poslovanje osebe in kvaliteto
zavarovanja terjatev banke.
178. člen
(sistemi spremljanja portfeljev)
(1) Banka mora vzpostaviti učinkovite sisteme za redno
upravljanje in spremljanje različnih portfeljev, povezanih s kreditnim
tveganjem, in izpostavljenosti banke, ki vključujejo:
1.
ugotavljanje in upravljanje problematičnih izpostavljenosti ter
2.
oblikovanje ustreznih oslabitev in rezervacij.
(2) Razpršitev kreditnih portfeljev banke mora biti v skladu
z njenimi ciljnimi trgi in njenimi splošnimi kreditnimi politikami.
179. člen
(obravnava preostalega tveganja)
Če se izkaže, da so priznana kreditna zavarovanja, ki jih
uporablja banka, manj učinkovita za zmanjšanje kreditnega tveganja, kot je bilo
pričakovano, mora banka obravnavati in upravljati s preostalim tveganjem v
skladu z vnaprej določenimi politikami in postopki.
4.6.3. Upravljanje s tržnimi tveganji
180. člen
(politike in postopki upravljanja s tržnimi tveganji)
Banka mora oblikovati in izvajati ustrezne politike in
postopke za merjenje in upravljanje vseh pomembnih dejavnikov in učinkov tržnih
tveganj.
181. člen
(obravnava obrestnega tveganja)
Banka mora vzpostaviti ustrezne sisteme za ocenjevanje in upravljanje
s tveganji zaradi morebitnih sprememb obrestnih mer, ki vplivajo na njene druge
posle, razen poslov trgovalne knjige.
182. člen
(uskladitev naložb)
Banka mora naložbe, zaradi katerih je izpostavljena tveganjem
morebitnih izgub zaradi spremembe obrestnih mer, tečajev tujih valut, spremembe
cen oziroma drugim tržnim tveganjem, ustrezno uskladiti z obveznostmi banke,
katerih višina je odvisna od enakih sprememb, in ustrezno upravljati s
tveganji, povezanimi z neusklajenimi postavkami.
4.6.4. Upravljanje z likvidnostnim tveganjem
183. člen
(gospodarjenje z viri in naložbami)
Banka mora gospodariti z viri in naložbami tako, da je v
vsakem trenutku sposobna izpolniti vse svoje dospele obveznosti.
184. člen
(zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije)
(1) Likvidnostna pozicija je predvidena potreba banke po
likvidnih sredstvih, izražena kot razmerje med dejanskimi in potencialnimi viri
likvidnosti ter dejansko in potencialno porabo likvidnostnih sredstev v istem
obdobju.
(2) Banka mora v vsakem trenutku zagotavljati ustrezno
likvidnostno pozicijo.
185. člen
(politike in postopki upravljanja z likvidnostnim tveganjem)
(1) Banka mora za upravljanje z likvidnostnim tveganjem
oblikovati in izvajati politiko rednega upravljanja z likvidnostjo, ki jo
potrdi uprava banke in ki obsega:
1.
načrtovanje pričakovanih znanih in morebitnih denarnih odtokov in
zadostnih denarnih pritokov zanje, ob upoštevanju normalnega teka poslovanja in
morebitnih položajev likvidnostnih kriz,
2.
redno spremljanje in upravljanje likvidnosti,
3.
opredelitev ustreznih ukrepov za preprečitev oziroma odpravo vzrokov za
nastop nelikvidnosti in opredelitev drugih možnosti za take ukrepe.
(2) Banka mora redno preverjati pravilnost in ustreznost
predpostavk, ki so bile uporabljene pri določitvi politik upravljanja z
likvidnostjo.
(3) Banka mora sprejeti krizni načrt in zagotoviti pogoje za
uresničitev tega načrta za preprečitev oziroma odpravo vzrokov likvidnostnih
kriz.
4.6.5. Upravljanje z operativnim tveganjem
186. člen
(politike in procesi upravljanja z operativnim tveganjem)
(1) Banka mora oblikovati in izvajati ustrezne politike in
procese za ocenjevanje in upravljanje z operativnim tveganjem, ki morajo
vključevati tudi opis pristopov k obravnavi redkih, vendar zelo resnih
dogodkov, ki pomenijo pomembno operativno tveganje.
(2) Za namen ustreznega oblikovanja in izvajanja politik in
procesov iz prvega odstavka tega člena mora banka določno in ustrezno podrobno
opredeliti dejavnike operativnega tveganja, ki jim banka je ali bi jim lahko
bila izpostavljena.
187. člen
(krizni načrt in načrt neprekinjenega poslovanja)
Banka mora izdelati krizni načrt in načrt neprekinjenega
poslovanja, ki zagotavlja ustrezne pogoje, da tudi ob nastopu hudih poslovnih
motenj nadaljuje s poslovanjem in da se ustrezno omejijo izgube banke zaradi
teh motenj.
4.6.6. Upravljanje z drugimi tveganji
188. člen
(tveganje koncentracije)
Banka mora določiti in izvajati ustrezne politike in procese
za obravnavo, spremljanje in nadzor naslednjih tveganj koncentracije:
1.
tveganj na podlagi izpostavljenosti do posamezne osebe, skupine
povezanih oseb in oseb, ki jih povezujejo skupni dejavniki tveganja, kot so:
-
isti gospodarski sektor oziroma geografsko območje,
-
istovrstni posli oziroma blago,
2.
tveganj uporabe kreditnih zavarovanj ter še posebej tveganj, povezanih z
veliko posredno kreditno izpostavljenostjo (na primer do posameznega dajalca
osebnega zavarovanja).
189. člen
(tveganja, povezana z listinjenjem)
Banka mora ocenjevati in obravnavati tveganja, ki izhajajo iz
poslov listinjenja, pri kateri ima položaj izvorne osebe, sponzorja ali drugega
udeleženca, na podlagi ustreznih politik in postopkov, zlasti zaradi
zagotovitve, da se ekonomska vsebina tega posla ustrezno in v celoti odraža v
odločitvah o oceni in upravljanju teh tveganj.
4.6.7. Drugi ukrepi za zagotavljanje kapitalske ustreznosti
in likvidnosti banke
190. člen
(prepoved izplačila dobička)
(1) Banka ne sme izplačati dobička niti v obliki vmesne
dividende oziroma dividende niti v obliki izplačila iz naslova udeležbe v
dobičku uprave družbe, nadzornega sveta oziroma zaposlenih:
1.
če je kapital banke manjši od minimalnega kapitala ali če bi se kapital
banke zaradi izplačila dobička zmanjšal tako, da ne bi več dosegal minimalnega
kapitala, določenega v 136. členu tega zakona,
2.
če banka ne zagotavlja ustrezne likvidnostne pozicije ali če banka
zaradi izplačila dobička ne bi več zagotavljala ustrezne likvidnostne pozicije
ali
3.
če je Banka Slovenije banki odredila odpravo kršitev v zvezi z napačnim
izkazovanjem aktivnih oziroma pasivnih bilančnih oziroma zunajbilančnih
postavk, katerih pravilno izkazovanje bi lahko pomembneje vplivalo na izkaz
poslovnega izida banke.
(2) Prepoved iz prvega odstavka tega člena velja:
1.
v primeru iz 1. točke: dokler banka ne zagotovi ustrezne višine
kapitala,
2.
v primeru iz 2. točke: dokler banka ne zagotovi ustrezne likvidnostne
pozicije,
3.
v primeru iz 3. točke: dokler banka ne zagotovi pravilnega izkazovanja
postavk, razen če na podlagi pravilnega izkazovanja nastopi razlog za prepoved
iz 1. ali 2. točke prvega odstavka tega člena.
191. člen
(ukrepi uprave za zagotovitev minimalnega kapitala)
(1) Če kapital banke zaradi povečanih kapitalskih zahtev ali
drugih vzrokov ne dosega minimalnega kapitala, določenega v 136. členu
tega zakona, mora uprava banke nemudoma sprejeti tiste ukrepe za zagotovitev
minimalnega kapitala, za odločanje o katerih je pristojna sama, oziroma
izdelati predlog tistih ukrepov, za odločanje o katerih so pristojni drugi
organi banke.
(2) O ukrepih oziroma predlogih ukrepov iz prvega odstavka
tega člena mora uprava banke nemudoma poročati Banki Slovenije.
4.7. Izračunavanje kapitalskih zahtev in omejitev in poročanje
Banki Slovenije
192. člen
(izračunavanje likvidnostne pozicije)
Banka mora redno izračunavati likvidnostno pozicijo.
193. člen
(ugotavljanje in merjenje tveganj)
Banka mora redno izračunavati in ugotavljati:
1.
višino kapitala,
2.
tveganja, ki jim je izpostavljena, vključno z obrestnim tveganjem,
3.
kapitalsko zahtevo za vsako vrsto tveganj,
4.
stanje in spremembe velikih izpostavljenosti ter
5.
stanje in spremembe naložb v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega
sektorja.
194. člen
(poročila o merjenju tveganj)
Banka mora Banki Slovenije poročati o izračunih iz 192. in 193. člena tega zakona in o podatkih, ki so podlaga za te izračune.
195. člen
(poročila o posameznih dejstvih in okoliščinah)
(1) Banka mora poročati Banki Slovenije o naslednjih dejstvih
in okoliščinah:
1.
spremembah podatkov, ki se vpisujejo v sodni register,
2.
sklicu skupščine in vseh sklepih, sprejetih na skupščini,
3.
imetnikih delnic banke ter o pridobitvi oziroma spremembi kvalificiranih
deležev,
4.
razrešitvi in imenovanju članov uprave,
5.
nameravanem odprtju, preselitvi, zaprtju ali začasnem prenehanju
podružnice ali predstavništva oziroma spremembah vrste poslov, ki jih opravlja
podružnica,
6.
poslih začasne prodaje oziroma odkupa in poslih posoje oziroma izposoje
vrednostnih papirjev ali blaga, če nasprotna stranka svoje obveznosti ne
izpolni ob njeni dospelosti,
7.
vsaki načrtovani spremembi kapitala banke, ki dosega ali presega 25
odstotkov kapitala banke pred spremembo,
8.
pridobitvi oziroma odtujitvi delnic, poslovnih deležev oziroma članskih
pravic v pravnih osebah oziroma o drugih spremembah glede teh naložb,
9.
pomembnejših spremembah v strukturi kapitala,
10. prenehanju
opravljanja določenih storitev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona,
11. vseh
dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za presojo, ali je banka vključena v
bančno skupino, ter o osebah in načinu povezav v bančni skupini, v katero je
banka vključena,
12. vseh
drugih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za presojo, ali banka posluje v
skladu s pravili o upravljanju s tveganji.
(2) Uprava banke mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o
naslednjih dogodkih:
1.
če je ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost banke,
2.
če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje
bančnih storitev oziroma prepoved opravljanja posameznih bančnih poslov ali
storitev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona,
3.
če se finančni položaj banke spremeni tako, da banka ne dosega
minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona,
4.
če je banka začela z obširnejšo prenovo informacijskih sistemov ali če
je banka začela z razvojem nove ponudbe storitev, ki so pretežno podprte z
informacijsko tehnologijo,
5.
drugih dogodkih, ki lahko pomembno vplivajo na poslovanje banke v skladu
s pravili o upravljanju s tveganji.
196. člen
(obvestilo o pridobitvi kvalificiranega deleža v finančni
družbi tretje države)
(1) Banka mora tri mesece pred pridobitvijo kvalificiranega
deleža v finančni družbi tretje države, katerega vrednost presega 10 odstotkov
kapitala banke, o tem obvestiti Banko Slovenije.
(2) Banka mora obvestiti Banko Slovenije tudi tri mesece pred
vsako nadaljnjo pridobitvijo, na podlagi katere bo v finančni družbi tretje
države iz prvega odstavka tega člena dosegla ali presegla 10-, 20-odstotni,
enotretjinski ali 50-odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te
družbe ali delež, na podlagi katerega bo banka postala nadrejena oseba te
družbe.
(3) Obvestilu iz prvega ali drugega odstavka tega člena je treba
priložiti:
1.
seznam imetnikov kvalificiranih deležev v finančni družbi tretje države
s podatki o njihovih deležih ter prevod overjenega izpiska iz sodnega registra
oziroma drugega javnega registra za vsakega od njih,
2.
prevod overjenega izpiska iz sodnega registra oziroma drugega javnega
registra za finančno družbo tretje države,
3.
letno poročilo finančne družbe tretje države,
4.
če je finančna družba tretje države po predpisih države svojega sedeža
zavezana k revidiranju: revizorjevo poročilo z mnenjem k letnemu poročilu za
zadnje poslovno leto,
5.
seznam oseb, ki so s finančno družbo v razmerju tesne povezanosti z
opisom načina povezav,
6.
strategijo upravljanja finančne družbe tretje države z oceno ekonomske
učinkovitosti naložbe.
(4) Če namerava banka odtujiti delnice oziroma poslovne
deleže v finančni družbi tretje države iz prvega odstavka tega člena, mora o
tem predhodno obvestiti Banko Slovenije.
4.8. Notranje revidiranje
197. člen
(služba notranje revizije)
(1) Banka mora organizirati službo notranje revizije kot
samostojni organizacijski del, ki je neposredno podrejen upravi banke ter
funkcionalno in organizacijsko ločen od drugih organizacijskih delov banke.
(2) Namen, pomen in naloge službe notranje revizije morajo
biti opredeljeni v ustreznem pisnem aktu, ki ga je odobrila uprava banke v
soglasju z nadzornim svetom banke.
198. člen
(naloge notranje revizije)
(1) Notranje revidiranje obsega:
1.
spremljanje in vrednotenje učinkovitosti sistemov upravljanja s tveganji
ter pomoč pri upravljanju s tveganji,
2.
pregled, vrednotenje in preizkušanje učinkovitosti sistemov notranjih
kontrol,
3.
presojo procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala glede na
lastno oceno tveganj banke,
4.
presojo zanesljivosti informacijskega sistema, vključno z elektronskim
informacijskim sistemom in elektronskimi bančnimi storitvami,
5.
presojo zanesljivosti in verodostojnosti računovodskih evidenc in
finančnih poročil,
6.
preverjanje popolnosti, zanesljivosti in pravočasnosti poročanja v
skladu s predpisi,
7.
preverjanje skladnosti ravnanja banke s predpisi, internimi akti in
ukrepi, sprejetimi na njihovi podlagi,
8.
izvajanje posebnih preiskav.
(2) Služba notranje revizije opravlja notranje revidiranje
poslovanja v skladu s:
1.
standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju,
2.
kodeksom načel notranjega revidiranja in
3.
kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev.
199. člen
(delavci službe notranje revizije)
(1) Za opravljanje nalog notranjega revidiranja mora biti v
banki zaposlena najmanj ena oseba, ki je pridobila naziv revizor ali revizorka
(v nadaljevanju: revizor) oziroma preizkušeni notranji revizor ali notranja
revizorka (v nadaljevanju: notranji revizor) v skladu z zakonom, ki ureja
revidiranje.
(2) Osebe, ki opravljajo naloge notranjega revidiranja, v
banki ne smejo opravljati nobenih drugih nalog.
(3) Nalog notranjega revidiranja ne smejo opravljati člani
uprave banke.
200. člen
(letni načrt dela službe notranje revizije)
(1) Letni načrt dela službe notranje revizije mora biti
zasnovan na oceni tveganj, pridobljeni najmanj enkrat letno.
(2) Uprava banke v soglasju z nadzornim svetom sprejme letni
načrt dela službe notranje revizije.
(3) Letni načrt dela službe notranje revizije mora obsegati:
1.
področja poslovanja, na katerih bo služba notranje revizije opravila
pregled poslovanja, in
2.
opis vsebine načrtovanih pregledov poslovanja po posameznih področjih.
201. člen
(poročilo o notranjem revidiranju)
(1) Služba notranje revizije mora najmanj za vsako polletje
izdelati poročilo o notranjem revidiranju, ki obsega:
1.
opis vsebine opravljenih pregledov poslovanja,
2.
splošno oceno primernosti in učinkovitosti upravljanja s tveganji,
3.
primernost in učinkovitost delovanja sistemov notranjih kontrol,
4.
kršitve in nepravilnosti, ki jih je služba notranje revizije ugotovila
pri posameznem pregledu poslovanja, in predlog ukrepov za odpravo teh kršitev
in nepravilnosti,
5.
ugotovitve v zvezi z odpravo kršitev in nepravilnosti, ki jih je
ugotovila služba notranje revizije.
(2) Služba notranje revizije mora izdelati letno poročilo o
notranjem revidiranju, ki obsega:
1.
poročilo o uresničitvi letnega načrta dela,
2.
povzetek pomembnejših ugotovitev opravljenih pregledov poslovanja.
(3) Polletno in letno poročilo mora služba notranje revizije
predložiti upravi in nadzornemu svetu.
(4) Uprava mora skupščini banke predložiti letno poročilo o
notranjem revidiranju z mnenjem nadzornega sveta hkrati s predložitvijo letnega
poročila banke in poročila nadzornega sveta iz 282. člena ZGD-1.
202. člen
(obveščanje uprave banke in nadzornega sveta)
(1) Če služba notranje revizije pri pregledu poslovanja
ugotovi, da banka krši pravila o upravljanju s tveganji ter ji zaradi tega
grozi nelikvidnost ali kapitalska neustreznost ali da je ogrožena varnost
poslovanja in lahko nastopi možnost aktiviranja jamstva za zajamčene vloge,
mora o tem nemudoma obvestiti upravo banke.
(2) Če služba notranje revizije pri pregledu poslovanja
ugotovi, da uprava banke krši pravila o upravljanju s tveganji, mora o tem
nemudoma obvestiti upravo in nadzorni svet.
5. POGLAVJE:
POSLOVNE KNJIGE IN LETNO POROČILO
203. člen
(uporaba določb zakona o gospodarskih družbah in zakona o
revidiranju)
(1) Če v 5. poglavju tega zakona in predpisu iz
204. člena tega zakona niso določena posebna pravila, se za poslovne
knjige in letno poročilo bank ter za revidiranje uporabljajo splošna pravila,
določena v osmem poglavju I. dela ZGD-1 in v zakonu, ki ureja revidiranje.
(2) Banka mora voditi poslovne knjige, sestavljati
knjigovodske listine, vrednotiti knjigovodske postavke in sestavljati poročila
v skladu s predpisi iz prvega odstavka tega člena.
204. člen
(predpisi o poslovnih knjigah in letnih poročilih,
revidiranju in razkritjih)
(1) Banka Slovenije v zvezi s poslovnimi knjigami in letnimi
poročili banke predpiše:
1.
kontni okvir za glavno knjigo za namen vodenja poslovnih knjig ter vrste
in sheme računovodskih in konsolidiranih računovodskih izkazov banke,
2.
podrobnejšo vsebino:
-
računovodskega poročila in
-
poslovnega poročila,
3.
podrobnejši način vrednotenja knjigovodskih postavk in
4.
podrobnejšo vsebino, obliko, način in roke za posredovanje mesečnih poročil
iz 206. člena tega zakona.
(2) Banka Slovenije v zvezi z revidiranjem letnih poročil
banke predpiše:
1.
podrobnejši obseg in vsebino dodatnega revizijskega pregleda in
dodatnega revizorjevega poročila o izpolnjevanju pravil o upravljanju s
tveganji v banki iz prvega odstavka 211. člena tega zakona in
2.
podrobnejši način objave revidiranega letnega poročila na javnih
spletnih straneh banke.
(3) Banka Slovenije predpiše podrobnejši obseg podatkov, ki
jih morajo objaviti podružnice bank držav članic in tretjih držav.
(4) Banka Slovenije v zvezi z razkritji banke iz
207. člena tega zakona predpiše:
1.
merila za opredelitev bistvenih in zaupnih informacij ter poslovne
skrivnosti,
2.
podrobnejšo vsebino razkritij,
3.
podrobnejša merila za opustitev razkritij,
4.
podrobnejša pravila za preverjanje in način letne objave razkritij in
5.
podrobnejša merila, roke in način za preverjanje in objavo razkritij
pogosteje kot enkrat letno.
205. člen
(posebna pravila o letnih računovodskih izkazih banke)
(1) Poslovno leto za sestavo računovodskih in konsolidiranih
računovodskih izkazov, ki sestavljajo letno poročilo banke, mora biti enako
koledarskemu letu.
(2) Banka mora predložiti Banki Slovenije nerevidirane letne
računovodske izkaze v dveh mesecih po koncu koledarskega leta, nerevidirane
letne konsolidirane računovodske izkaze pa v treh mesecih po koncu koledarskega
leta.
206. člen
(mesečno poročilo)
Banka mora Banki Slovenije predložiti mesečno poročilo o
knjigovodskih postavkah.
207. člen
(razkritje dodatnih informacij)
(1) Banka mora razkriti naslednje informacije:
1.
o ciljih in politikah upravljanja s tveganji banke,
2.
o osebah, vključenih v razkritja,
3.
o kapitalu za namen izpolnjevanja minimalnega kapitala iz
136. člena tega zakona,
4.
o izpolnjevanju kapitalskih zahtev in ocenjevanju ustreznega notranjega
kapitala,
5.
o izpostavljenosti banke kreditnemu tveganju nasprotne stranke,
6.
o izpostavljenosti kreditnemu tveganju in tveganju zmanjšanja vrednosti
odkupljenih terjatev,
7.
o pristopu za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje, ki ga uporablja
banka,
8.
o kapitalskih zahtevah za tržna tveganja ter notranjih modelih za
izračun kapitalskih zahtev za ta tveganja,
9.
o pristopih ter načinu in obsegu uporabe pristopov za izračun kapitalske
zahteve za operativno tveganje,
10. o
naložbah v lastniške instrumente, ki niso vključene v postavke trgovalne
knjige,
11. o
izpostavljenosti obrestnemu tveganju glede postavk, ki niso vključene v
postavke trgovalne knjige,
12. o
poslih listinjenja,
13. o
kreditnih zavarovanjih.
(2) Banka mora oblikovati jasno politiko za izpolnjevanje
zahtev glede razkritij iz prvega odstavka tega člena in vzpostaviti ter
uresničevati politike za ocenjevanje ustreznosti teh razkritij, ki obsegajo
tudi presojo in preverjanje ustreznosti vsebine in pogostnosti teh razkritij.
(3) Banka mora gospodarski družbi ali drugi pravni osebi, ki
je pri njej zaprosila za kredit, na njeno zahtevo razložiti svojo odločitev o
bonitetni oceni in to razlago dati tudi v pisni obliki, če je tako navedeno v
zahtevi. Administrativni stroški izdelave obrazložitve ocene morajo biti
sorazmerni z višino kredita.
208. člen
(opustitev razkritja določenih informacij)
(1) Banka lahko opusti razkritje posameznih informacij iz
prvega odstavka 207. člena tega zakona, če niso bistvene.
(2) Banka lahko opusti razkritje posameznih informacij iz
prvega odstavka 207. člena tega zakona, če imajo te značilnost zaupnih
informacij ali poslovne skrivnosti. V takem primeru mora navesti, da teh
informacij ni razkrila, in razkriti splošnejšo informacijo o tem, razen če bi
imelo tudi tako splošnejše razkritje značilnost zaupne informacije ali poslovne
skrivnosti.
(3) Banka Slovenije lahko banki na njeno zahtevo dovoli, da v
celoti ali deloma opusti razkritja informacij iz prvega odstavka
207. člena tega zakona, če te informacije razkrije nadrejena družba banke
tretje države na konsolidirani podlagi in če so ta razkritja enakovredna
razkritjem po tem zakonu.
209. člen
(pogostnost in način objave razkritij)
(1) Banka mora razkritja iz prvega odstavka 207. člena
tega člena objaviti hkrati z objavo letnega poročila.
(2) Banka mora sama presojati, ali mora vse ali nekatere
informacije iz prvega odstavka 207. člena tega zakona razkriti pogosteje
kot enkrat letno. Pri tej presoji mora ustrezno upoštevati značilnosti svojega
poslovanja.
(3) Banka Slovenije lahko z odredbo o odpravi kršitve banki
naloži, da opravi pogostejša razkritja iz drugega odstavka tega člena, če so
taka razkritja potrebna glede na značilnosti poslovanja banke.
(4) Banka mora razkritja iz prvega in drugega odstavka tega
člena objaviti na svojih javnih spletnih straneh.
210. člen
(posebna pravila o revidiranju letnega poročila banke)
(1) Banka mora v osmih dneh po prejemu revizorjevega
poročila, vendar ne kasneje kot v štirih mesecih po koncu koledarskega leta
Banki Slovenije predložiti:
1.
letno poročilo,
2.
revizorjevo poročilo o revidiranju letnega poročila iz drugega odstavka
57. člena ZGD-1 in
3.
dodatno revizorjevo poročilo o izpolnjevanju pravil o upravljanju s
tveganji v banki iz prvega odstavka 211. člena tega zakona.
(2) Če mora banka pripraviti konsolidirano letno
poročilo, se za predložitev, revidiranje in objavo konsolidiranega letnega
poročila smiselno uporabljajo prvi odstavek tega člena in 211. do 213.
člen tega zakona.
211. člen
(dodatna pravila o revizijskem pregledu)
(1) Revizijski pregled letnega poročila banke in revizorjevo
poročilo mora poleg revidiranja in pregleda po prvem odstavku 57. člena ZGD-1
ter vsebine revizorjevega poročila po drugem odstavku 57. člena ZGD-1 obsegati
tudi dodatno revidiranje ter dodatno revizorjevo poročilo o izpolnjevanju
pravil o upravljanju s tveganji v banki.
(2) V primeru podružnic bank držav članic in tretjih držav
mora revizijski pregled zajeti podatke iz tretjega odstavka 204. člena
tega zakona.
(3) Banka Slovenije lahko od pooblaščenega revizorja zahteva
dodatna pojasnila v zvezi z revizijskim pregledom.
(4) Če revizijski pregled ni opravljen oziroma revizorjevo
poročilo ali dodatno revizorjevo poročilo ni izdelano v skladu s prvim
odstavkom tega člena oziroma s predpisom iz 204. člena tega zakona, lahko Banka
Slovenije:
1.
zahteva od pooblaščenega revizorja, da svoji poročili ustrezno popravi
oziroma dopolni,
2.
zavrne revizorjevi poročili in zahteva, da revizijski pregled opravi
drug pooblaščeni revizor na stroške banke.
212. člen
(obveznosti pooblaščenega revizorja v razmerju do Banke
Slovenije)
(1) Pooblaščeni revizor, ki opravlja naloge revidiranja
letnega poročila banke, mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o vsakem
dejstvu ali okoliščini, ki jo je ugotovil pri izvajanju nalog revidiranja in ki
lahko pomeni enega od teh položajev:
1.
pomembno kršitev predpisov iz prvega odstavka 222. člena tega
zakona,
2.
ki lahko vpliva na nemoteno poslovanje banke ali
3.
ki lahko privede do revizorjevega mnenja s pridržkom, odklonilnega
mnenja ali zavrnitve izdelave mnenja.
(2) Obveznost iz prvega odstavka velja tudi za dejstva ali
okoliščine v zvezi z družbo, ki je v razmerju tesne povezanosti z banko na
podlagi obvladovanja.
(3) Pooblaščeni revizor mora Banki Slovenije na njeno zahtevo
posredovati tudi druge podatke, ki jih Banka Slovenije potrebuje pri
opravljanju nadzora nad banko v skladu s tem zakonom.
(4) Posredovanje podatkov Banki Slovenije po prvem do tretjem
odstavku tega člena nima značilnosti kršitve revizorjeve obveznosti varovanja
zaupnih podatkov po zakonu, ki ureja revidiranje, ali na podlagi pogodbe.
213. člen
(objava revidiranega letnega poročila banke)
(1) Banka mora v petih mesecih po koncu koledarskega
leta na svojih javnih spletnih straneh objaviti letno poročilo skupaj z
revizorjevim poročilom iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1.
(2) Če letnega poročila do roka iz prvega odstavka tega
člena še ni sprejel pristojni organ banke, mora banka v navedenem roku objaviti
sestavljeno letno poročilo, ki ga mora uprava banke predložiti nadzornemu svetu
po tretjem odstavku 272. člena ZGD-1 (v nadaljnjem besedilu: sestavljeno letno
poročilo), in na to v objavi opozoriti.
(3) V primeru iz drugega odstavka tega člena mora banka
v 15 dneh po dnevu, ko letno poročilo sprejme njen pristojni organ, objaviti
tudi sprejeto letno poročilo. Če pristojni organ banke pri sprejetju letnega
poročila ni spremenil sestavljenega letnega poročila, lahko banka namesto
ponovne objave celotnega letnega poročila objavi samo informacijo, da je
pristojni organ banke sprejel letno poročilo z vsebino sestavljenega letnega
poročila.
(4) Banka mora zagotoviti, da ostaneta letno poročilo in
revizorjevo poročilo iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 dostopna na njenih
javnih spletnih straneh najmanj pet let po njuni objavi.
(5) Banka mora v 15 dneh po sprejemu letnega poročila,
vendar najkasneje v šestih mesecih po koncu koledarskega leta, letno poročilo
skupaj z revizorjevim poročilom iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 predložiti
Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve zaradi javne
objave v skladu s prvim odstavkom 58. člena ZGD-1.
(6) Določbe prvega do petega odstavka tega člena se
smiselno uporabljajo tudi za objavo podatkov o poslovanju podružnic bank držav
članic in bank tretjih držav.
6. POGLAVJE:
VAROVANJE ZAUPNIH PODATKOV
214. člen
(zaupni podatki)
Banka mora kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in
okoliščine o posamezni stranki, s katerimi razpolaga, ne glede na način, na
katerega je pridobila te podatke.
215. člen
(dolžnost varovanja zaupnih podatkov)
(1) Člani organov banke, delničarji banke, delavci banke
oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v banki oziroma pri
opravljanju storitev za banko na kakršen koli način dostopni zaupni podatki iz
214. člena tega zakona, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam
niti jih sami uporabiti ali omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe.
(2) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja:
1.
če stranka izrecno pisno pristane, da se sporočijo posamezni zaupni
podatki,
2.
če te podatke potrebuje Banka Slovenije oziroma drug nadzorni organ za
potrebe nadzora, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti,
3.
v primerih posredovanja podatkov nadrejenim družbam v zvezi z nadzorom
na konsolidirani podlagi v skladu z določbami pododdelka 7.9.3. tega zakona ali
v skladu z ZFK,
4.
za izmenjavo informacij o boniteti strank za namen upravljanja s
kreditnim tveganjem:
-
med bankami in finančnimi institucijami iz drugega odstavka 390.a člena
tega zakona,
-
znotraj bančne skupine ali
-
z bankami držav članic ali sistemi za izmenjavo informacij o boniteti
strank, organiziranih v drugih državah članicah, glede informacij o boniteti
strank, ki so pravne osebe, in
5.
v drugih primerih, ki jih določa zakon.
216. člen
(uporaba zaupnih podatkov)
Banka Slovenije oziroma drugi organi in osebe smejo podatke,
ki so jih pridobili na podlagi drugega odstavka 215. člena tega zakona,
uporabiti izključno za namen, za katerega so bili podatki pridobljeni.
7. POGLAVJE:
NADZOR NAD BANKAMI
7.1. Splošne določbe
217. člen
(pristojnost Banke Slovenije za nadzor nad bankami)
(1) Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor nad
banko glede vseh storitev in poslov, ki jih opravlja banka na območju Republike
Slovenije, na območju države članice in na območju tretje države.
(2) Če je to potrebno za dosego namena nadzora nad banko,
lahko Banka Slovenije od teh oseb zahteva ustrezna poročila in informacije ter
opravi pregled njihovega poslovanja:
1.
od oseb, ki so z banko v razmerju tesne povezanosti,
2.
od oseb, na katere je banka prenesla pomemben del svojih poslovnih
procesov, in
3.
od imetnikov kvalificiranih deležev v banki.
(3) Če je za nadzor nad posamezno osebo iz drugega odstavka
tega člena pristojen drug nadzorni organ, opravi Banka Slovenije pregled
poslovanja te osebe v sodelovanju s tem nadzornim organom v skladu z določbami
oddelka 7.2. tega zakona.
(4) Za dosego namena nadzora nad banko je Banka Slovenije
pristojna in odgovorna tudi za nadzor:
1.
nad člani uprave banke v obsegu, določenem v 68. do 70. členu
tega zakona, in
2.
nad imetniki kvalificiranih deležev v obsegu, določenem v oddelku 2.4.
tega zakona.
218. člen
(pristojnost Banke Slovenije za nadzor nad banko države
članice in njeno podružnico)
Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor nad banko
države članice glede storitev in poslov, ki jih ta opravlja na območju
Republike Slovenije, in nad podružnico banke države članice, ustanovljeno v
Republiki Sloveniji, v obsegu, določenem v pododdelku 7.9.2. tega zakona.
219. člen
(pristojnost Banke Slovenije za nadzor nad podružnico banke
tretje države)
Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor nad
podružnico banke tretje države, ustanovljeno v Republiki Sloveniji.
220. člen
(pristojnost Banke Slovenije za nadzor nad drugimi osebami)
Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor nad
osebami, ki v nasprotju s prepovedjo, določeno v 35. členu tega zakona,
sprejemajo depozite od javnosti, v obsegu, določenem v pododdelku 7.9.4. tega
zakona.
221. člen
(uporaba določb o nadzoru)
(1) Za nadzor iz 218. in 219. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe 7. poglavja tega zakona o nadzoru nad banko, razen če
zakon za posamezen primer drugače določa.
(2) Za nadzor iz drugega do četrtega odstavka 217. člena
in iz 220. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe oddelkov 7.3.
in 7.4. tega zakona, razen če zakon za posamezen primer drugače določa.
(3) Določbe tega poglavja o podrejeni banki, banki države
članice oziroma banki tretje države se uporabljajo tudi za podrejeno družbo za
izdajo elektronskega denarja, družbo za izdajo elektronskega denarja države
članice oziroma družbo za izdajo elektronskega denarja tretje države.
222. člen
(namen in obseg nadzora nad bankami)
(1) Banka Slovenije opravlja nadzor nad banko z namenom
preverjanja, ali banka posluje v skladu s pravili o upravljanju s tveganji in
drugimi pravili, določenimi s tem zakonom, in predpisi, izdanimi na njegovi
podlagi, in drugimi zakoni, ki urejajo opravljanje finančnih storitev, ki jih
opravlja banka, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.
(2) Banka Slovenije pri opravljanju nadzora nad banko:
1.
preverja organizacijski ustroj, postopke in sisteme iz 124. člena tega
zakona ter strategije in procese iz 126. člena tega zakona, ki jih je
vzpostavila banka zaradi uskladitve svojega poslovanja s tem zakonom in na
njegovi podlagi izdanimi predpisi,
2.
ocenjuje tveganja, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena
pri svojem poslovanju, in
3.
ocenjuje finančni položaj in tveganja, ki jim banka je ali bi jim lahko
bila izpostavljena zaradi razmerij z drugimi osebami v bančni skupini.
(3) Banka Slovenije opravlja preverjanje in ocenjevanje po
drugem odstavku tega člena z namenom ugotoviti, ali organizacijski ustroj,
postopki in sistemi iz 124. člena tega zakona ter strategije in procesi iz 126.
člena tega zakona, ki jih je vzpostavila banka, in kapital banke zagotavljajo
trden in zanesljiv sistem upravljanja in ustrezno pokrivanje tveganj, ki jim
banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju.
(4) Banka Slovenije mora določiti pogostnost in podrobnost
opravljanja preverjanja in ocenjevanja po drugem odstavku tega člena v
posamezni banki ob upoštevanju velikosti in sistemske pomembnosti banke ter
značilnosti, obsega in zapletenosti poslov, ki jih opravlja banka, in v skladu
z načelom sorazmernosti.
(5) Preveritev in oceno po drugem odstavku tega člena mora
Banka Slovenije za posamezno banko opraviti najmanj enkrat letno.
223. člen
(način opravljanja nadzora)
(1) Banka Slovenije opravlja nadzor nad bankami:
1.
s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil bank in
drugih oseb, ki so po določbah tega zakona oziroma drugih zakonov dolžne
poročati Banki Slovenije oziroma jo obveščati o posameznih dejstvih in
okoliščinah,
2.
z opravljanjem pregledov poslovanja bank in
3.
z izrekanjem ukrepov nadzora.
(2) Banka Slovenije lahko banki pod pogoji, določenimi v tem
zakonu, izreče naslednje ukrepe nadzora:
1.
priporočilo in opozorilo,
2.
odreditev odprave kršitve,
3.
odreditev dodatnih ukrepov za uresničevanje pravil o upravljanju s
tveganji,
4.
odvzem dovoljenja,
5.
postavitev izredne uprave,
6.
začetek prisilne likvidacije,
7.
odločitev o razlogih za stečaj banke.
224. člen
(letno nadomestilo za nadzor)
(1) Za opravljanje nadzora iz 1. in 2. točke 223. člena tega zakona plačujejo banke Banki Slovenije nadomestilo za nadzor, ki ga
glede na bilančno vsoto določa tarifa Banke Slovenije.
(2) Banka Slovenije lahko določi nadomestilo iz prvega
odstavka tega člena največ v taki višini, da vsota nadomestil, ki so jih dolžne
plačati vse banke za posamezno leto, ne preseže dejanskih stroškov nadzora v
tem letu.
225. člen
(plačilo letnega nadomestila za nadzor)
(1) Če banka ne plača nadomestila za nadzor v posameznem letu
do 30. junija naslednjega leta, Banka Slovenije banki z odločbo naloži
plačilo.
(2) Odločba iz prvega odstavka tega člena je izvršilni
naslov.
226. člen
(predpisi o nadzoru)
Banka Slovenije predpiše:
1.
vsebino obrazca za prijavo terjatev upnikov iz držav članic v postopku
prisilne likvidacije banke,
2.
podrobnejšo vsebino informacij in obvestil iz 289. člena tega
zakona in način njihovega posredovanja,
3.
podrobnejšo vsebino informacij in obvestil iz 299. člena tega
zakona in način njihovega posredovanja,
4.
podrobnejša pravila o nadzoru nad posli z mešanim poslovnim holdingom in
njegovimi podrejenimi družbami iz 300. člena tega zakona.
7.2. Sodelovanje med nadzornimi organi in izmenjava informacij
227. člen
(zbiranje in obdelava informacij)
(1) Banka Slovenije je pristojna zbirati in obdelovati
informacije o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izvrševanje njenih
nalog in pristojnosti, določenih s tem zakonom.
(2) Za informacije iz prvega odstavka tega člena se štejejo
zlasti naslednje informacije:
1.
o dovoljenjih za opravljanje bančnih storitev in drugih dovoljenjih, ki
jih je izdala Banka Slovenije na podlagi tega zakona,
2.
o članih uprave in nadzornih svetov bank, njihovi organizaciji in
delovanju njihovih služb notranje revizije,
3.
o podružnicah oziroma neposrednem opravljanju bančnih storitev bank v
državah članicah in podružnicah oziroma neposrednem opravljanju dejavnosti bank
držav članic v Republiki Sloveniji,
4.
o podružnicah bank v tretjih državah in podružnicah bank tretjih držav v
Republiki Sloveniji,
5.
o finančnem položaju in poslovanju bank in drugih oseb, nad katerimi je
pristojna opravljati nadzor,
6.
o imetnikih kvalificiranih deležev,
7.
o ukrepih nadzora, ki jih je izrekla Banka Slovenije na podlagi tega
zakona,
8.
informacije, ki jih je pridobila v okviru izmenjave informacij od drugih
nadzornih organov Republike Slovenije, držav članic oziroma tretjih držav.
(3) Za informacije, ki jih pridobiva iz registrov in evidenc,
ki jih vodijo sodišča ali drugi državni organi, je Banka Slovenije oproščena
plačila sodnih in upravnih taks.
228. člen
(obveznost varovanja zaupnih informacij)
(1) Zaposleni pri Banki Slovenije, revizorji in drugi
strokovnjaki, ki so delali po pooblastilu Banke Slovenije, morajo vse
informacije, ki so jih pridobili pri opravljanju nadzora ali drugih poslov za
Banko Slovenije, varovati kot zaupne (v nadaljnjem besedilu: zaupne
informacije).
(2) Zaupnih informacij ne smejo razkriti nobeni drugi osebi
ali državnemu organu, razen v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati
posameznih bank, na katere se nanašajo.
(3) Prepoved iz drugega odstavka ne velja:
1.
za zaupne informacije, ki so potrebne za izvedbo kazenskega postopka,
ali
2.
v primeru stečaja ali prisilne likvidacije banke, za zaupne informacije,
ki so potrebne za uveljavljanje terjatev upnikov do banke in druge potrebe v
stečajnem postopku ali postopku prisilne likvidacije ali s tema postopkoma
povezanih pravdnih postopkih, razen tistih, ki se nanašajo tudi na druge osebe,
ki so bile udeležene pri poskusih finančne sanacije ali reorganizacije banke.
(4) Obveznost varovanja zaupnih informacij iz prvega do
tretjega odstavka tega člena velja tudi za informacije, ki jih Banka Slovenije
oziroma osebe iz prvega odstavka tega člena pridobijo na podlagi izmenjave
informacij z drugimi nadzornimi organi.
229. člen
(uporaba zaupnih informacij)
Banka Slovenije sme zaupne informacije uporabiti samo za
naslednje namene:
1.
da preveri pogoje za izdajo dovoljenj in soglasij, o katerih odloča na
podlagi tega zakona, in da zagotovi nadzor na posamični in konsolidirani
podlagi poslovanja bank, zlasti glede likvidnosti, kapitalske ustreznosti,
velikih izpostavljenosti ter njihovih upravljavskih in računovodskih postopkov
ter notranjih kontrolnih mehanizmov,
2.
da izreka ukrepe nadzora in kazni za prekrške,
3.
v postopku sodnega varstva proti odločbam, ki jih je izdala, in v drugih
sodnih postopkih v zvezi s tem.
230. člen
(sodelovanje med nadzornimi organi Republike Slovenije)
(1) Banka Slovenije in nadzorni organi Republike Slovenije,
ki so pristojni za nadzor drugih nadzorovanih finančnih družb, morajo na
zahtevo posameznega nadzornega organa posredovati temu organu vse podatke glede
banke oziroma druge nadzorovane finančne družbe, ki jih potrebuje v postopku
opravljanja nalog nadzora nad to družbo, v postopku v zvezi z izdajo dovoljenj
oziroma pri odločanju o drugih posamičnih zadevah.
(2) Nadzorni organi morajo drug drugega na lastno pobudo
obveščati o nepravilnostih ali drugih okoliščinah, ki jih ugotovijo pri
opravljanju nadzora ali drugih svojih nalog in pristojnosti, če so te
ugotovitve pomembne tudi za delo drugih nadzornih organov.
(3) Podrobnejšo vsebino in način medsebojnega sodelovanja
nadzornih organov določi minister, pristojen za finance, na podlagi predhodnega
mnenja nadzornih organov.
230.a člen
(sodelovanje z nadzornimi organi držav članic)
(1) Banka Slovenije mora sodelovati z nadzornimi organi
drugih držav članic. Posredovati jim mora informacije, ki so ključne ali
pomembne za izvajanje njihovih nalog nadzora. Za uresničitev tega namena mora
drugemu nadzornemu organu:
1.
na njegovo zahtevo posredovati vse informacije, ki so ključne ali
pomembne za izvajanje nalog nadzora tega nadzornega organa,
2.
na lastno pobudo posredovati vse informacije, ki so ključne za izvajanje
nalog nadzora tega nadzornega organa.
(2) Informacija se šteje za ključno po prvem odstavku
tega člena, če bi lahko imela bistven vpliv za oceno finančne trdnosti
nadzorovane finančne družbe druge države članice.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno
uporabljata tudi za sodelovanje Banke Slovenije in drugih nadzornih organov
Republike Slovenije s pristojnim nadzornim organom države članice, če ta
zahteva posvetovanje ali informacije pri odločanju o zahtevi za pridobitev
kvalificiranega deleža v nadzorovani finančni družbi te države članice, ki jo
je vložila:
1.
kreditna institucija s sedežem v Republiki Sloveniji,
2.
zavarovalnica, pozavarovalnica, borznoposredniška družba ali družba za
upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji ali
3.
oseba, ki je nadrejena osebam iz 1. ali 2. točke tega odstavka.
231. člen
(osebe, ki jim je dovoljeno razkriti zaupne informacije)
(1) Zaupne informacije sme Banka Slovenije posredovati
naslednjim osebam Republike Slovenije ali druge države članice:
1.
nadzornim organom, pristojnim za nadzor nadzorovanih finančnih družb,
2.
sodišču in drugim organom, ki opravljajo dejanja v postopku prisilne
likvidacije ali stečaja banke ali v drugem podobnem postopku,
3.
revizorjem, ki opravljajo naloge revidiranja računovodskih izkazov
nadzorovanih finančnih družb,
4.
osebam ali organom, ki upravljajo sisteme jamstva za vloge,
5.
organom, ki so pristojni za nadzor nad organi, ki opravljajo dejanja v
postopku prisilne likvidacije ali stečaja banke ali v drugem podobnem postopku,
6.
organom, ki so pristojni za nadzor nad revizorji, ki opravljajo naloge
revidiranja računovodskih izkazov nadzorovanih finančnih družb,
7.
sodišču, državnemu tožilstvu ali policiji, če jih potrebuje v postopku,
ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti,
8.
centralni banki ali drugemu organu s podobnimi nalogami in pristojnostmi
kot monetarne oblasti oziroma drugemu organu, pristojnemu za nadzor plačilnih
sistemov,
9.
ministrstvu, pristojnemu za finance, oziroma državnemu organu druge
države članice, pristojnemu za izvrševanje zakonov na področju nadzora nad
kreditnimi institucijami, finančnimi institucijami, investicijskimi podjetji
ali zavarovalnicami, vendar le v obsegu, potrebnem za izvajanje njegovih
pristojnosti in nalog na področju spremljanja finančnega sistema in priprave
predpisov, ter
10. centralni
klirinškodepotni družbi ali drugi klirinški družbi oziroma poravnalnemu sistemu
po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, v zvezi z opravljanjem storitev
izravnave in poravnave poslov, sklenjenih na enem od trgov v Republiki
Sloveniji, če Banka Slovenije oceni, da so te informacije potrebne, da se
zagotovi ustrezno ukrepanje te družbe glede neizpolnitve oziroma morebitne
neizpolnitve obveznosti udeležencev teh trgov.
(2) Oseba, ki ji Banka Slovenije razkrije zaupne informacije
po prvem odstavku tega člena, jih sme uporabiti samo za izvajanje svojih
pristojnosti nadzora oziroma nalog iz prvega odstavka tega člena, in zanjo
velja obveznost varovanja zaupnih informacij iz 228. člena tega zakona.
(3) Banka Slovenije lahko razkrije zaupne informacije tudi
osebam iz prvega odstavka tega člena, ki imajo položaj osebe posamezne tretje
države, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
če je s to tretjo državo sklenila dogovor o sodelovanju, s katerim je
dogovorjena medsebojna izmenjava informacij med osebami iz prvega odstavka tega
člena Republike Slovenije in te tretje države,
2.
če se za osebe tretje države v tej državi uporabljajo pravila o
obveznosti varovanja zaupnih informacij, z vsebino, določeno v 228. in 229. členu tega zakona, in
3.
če je informacija, ki je predmet razkritja osebi tretje države,
namenjena samo potrebam izvajanja pristojnosti nadzora oziroma nalog oseb iz prvega
odstavka tega člena.
(4) Če je Banka Slovenije zaupne informacije pridobila od
nadzornega organa druge države članice ali pri opravljanju pregleda poslovanja
podružnice banke države članice po 284. členu tega zakona, sme te
informacije razkriti samo s soglasjem nadzornega organa te države članice.
232. člen
(obveščanje organov EU)
(1) Banka Slovenije mora obvestiti Komisijo:
1.
o izdaji in odvzemu dovoljenj za opravljanje bančnih storitev,
2.
o zavrnitvi zahteve za posredovanje obvestila nadzornemu organu države
članice iz 92. člena tega zakona,
3.
o ukrepih nadzora, ki jih je izrekla banki države članice po tretjem
odstavku 285. člena tega zakona,
4.
o dogovoru o prenosu odgovornosti za nadzor na konsolidirani podlagi iz
288. člena tega zakona,
5.
o dogovoru o prenosu oziroma prevzemu odgovornosti za nadzor iz tretjega
oziroma četrtega odstavka 294. člena tega zakona.
(2) Banka Slovenije mora obvestiti Komisijo EU in Evropski
bančni odbor o vsakem dovoljenju za ustanovitev podružnice banke tretje države
v Republiki Sloveniji.
(3) Banka Slovenije mora obvestiti Komisijo, Evropski bančni
odbor oziroma druge organe EU tudi o drugih zadevah, če tako določajo pravila
pravnega reda EU.
233. člen
(razkritje splošnih informacij o nadzoru)
(1) Banka Slovenije mora razkriti naslednje informacije:
1.
besedilo zakonov in drugih predpisov in splošnih smernic, ki se
uporabljajo v Republiki Sloveniji v zvezi s skrbnim nadzorom in upravljanjem s
tveganji kreditnih institucij,
2.
način uresničitve opcij in diskrecij, ki jih dajejo predpisi EU s
področja skrbnega nadzora in upravljanja s tveganji kreditnih institucij,
3.
splošna merila in metodologije, ki jih uporablja pri preverjanju in
ocenjevanju po 222. členu tega zakona,
4.
agregatne statistične podatke o ključnih vidikih uresničitve skrbnega nadzora
in upravljanja s tveganji kreditnih institucij v Republiki Sloveniji.
(2) Razkritja iz prvega odstavka tega člena morajo biti
zadostna, da omogočajo razumljivo primerjavo pristopov, ki jih uporabljajo
nadzorni organi različnih držav članic.
(3) Banka Slovenije mora vsa razkritja iz prvega odstavka
tega člena objaviti skupaj na svojih javnih spletnih straneh in jih redno
dopolnjevati z vsemi spremembami.
7.3. Poročanje na zahtevo Banke Slovenije in pregled
poslovanja
234. člen
(poročanje na zahtevo Banke Slovenije)
(1) Banka mora na zahtevo Banke Slovenije posredovati
poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora
oziroma izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Banke Slovenije.
(2) Poročila in informacije iz prvega odstavka tega člena
lahko Banka Slovenije zahteva tudi od članov uprave banke in oseb, zaposlenih
pri banki.
(3) Banka Slovenije lahko osebe iz drugega odstavka tega
člena pozove, da o zadevah iz prvega odstavka tega člena v roku, ki ne sme biti
krajši od treh dni od dneva prejema poziva, izdelajo pisno poročilo, ali jih
povabi, da o teh zadevah podajo ustno izjavo.
235. člen
(pooblaščene osebe Banke Slovenije)
(1) Pregled poslovanja banke opravi strokovni delavec Banke
Slovenije, ki ga za opravljanje pregleda pooblasti guverner Banke Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: inšpektor Banke Slovenije).
(2) Za izvajanje posameznih nalog v zvezi s pregledi
poslovanja lahko guverner Banke Slovenije pooblasti pooblaščenega revizorja ali
drugo strokovno usposobljeno osebo.
(3) Pooblaščene osebe iz drugega odstavka tega člena imajo
pri opravljanju nalog pregleda poslovanja, za katere jih je pooblastil guverner
Banke Slovenije, enake pristojnosti kot inšpektor Banke Slovenije.
236. člen
(obseg pregleda)
(1) Banka mora pooblaščeni osebi Banke Slovenije omogočiti
pregled vseh poslovnih knjig, spisov in druge dokumentacije.
(2) Banka mora na zahtevo pooblaščene osebe Banke Slovenije
izročiti računalniške izpiske oziroma kopije evidenc oziroma drugih poslovnih
knjig in dokumentacije.
(3) Člani uprave in zaposleni pri banki morajo pooblaščeni
osebi Banke Slovenije na njeno zahtevo posredovati poročila in informacije o
vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora.
(4) Pooblaščena oseba Banke Slovenije lahko opravi tudi
pregled poslovanja oseb iz drugega odstavka 217. člena tega zakona, če je
to potrebno zaradi popolnega pregleda poslovanja banke.
237. člen
(pregled poslovanja)
(1) Banka mora pooblaščeni osebi Banke Slovenije na njeno
zahtevo omogočiti, da opravi pregled poslovanja na sedežu banke in v drugih
prostorih, v katerih banka oziroma druga oseba po njenem pooblastilu opravlja
dejavnosti in posle, v zvezi s katerimi Banka Slovenije opravlja nadzor.
(2) Banka mora pooblaščeni osebi Banke Slovenije na njeno
zahtevo omogočiti pregled poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter
administrativnih oziroma poslovnih evidenc, v obsegu, potrebnem za izvajanje
posameznega nadzora.
(3) Banka mora pooblaščeni osebi Banke Slovenije na njeno
zahtevo izročiti računalniške izpiske oziroma kopije poslovnih knjig, poslovne
dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc.
(4) Pregled poslovanja iz prvega in drugega odstavka tega
člena opravlja Banka Slovenije ob delavnikih med 8. in 18. uro. Kadar je zaradi obsega oziroma narave pregleda to potrebno, lahko Banka Slovenije
opravi pregled poslovanja tudi po 18. uri oziroma med dnevi, ki niso delavniki.
(5) Banka Slovenije mora pregled poslovanja opravljati tako,
da s tem ovira normalno poslovanje banke samo v taki meri, kot je nujno za
dosego namena nadzora.
238. člen
(zahteva za pregled poslovanja)
(1) Zahteva za pregled poslovanja mora biti banki vročena
najmanj osem dni pred začetkom pregleda poslovanja.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko pooblaščena
oseba Banke Slovenije zahtevo za pregled poslovanja vroči šele ob začetku
opravljanja pregleda poslovanja, če drugače ne bi bilo mogoče doseči namena
posameznega nadzora.
(3) Zahteva za pregled poslovanja mora obsegati določno
navedbo poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma
poslovnih evidenc, ki so predmet pregleda.
(4) V primeru iz tretjega odstavka 237. člena tega
zakona mora zahteva za pregled poslovanja obsegati določno navedbo poslovnih
knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc,
ki jih je v obliki računalniških izpiskov oziroma kopij treba izročiti, in rok
za predložitev.
(5) Zahteva za pregled poslovanja mora obsegati tudi pravni
pouk o pravnih posledicah, ki lahko nastopijo, če banka ne bo ravnala v skladu
z zahtevo za pregled poslovanja oziroma Banki Slovenije ne bo omogočila
opravljanja pregleda poslovanja na način, določen v 237. členu tega
zakona.
(6) Banka Slovenije lahko med opravljanjem pregleda
poslovanja dopolni zahtevo za pregled poslovanja. Za dopolnitev zahteve se
smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek tega člena.
239. člen
(pogoji za opravljanje pregleda poslovanja)
(1) Banka mora pooblaščenim osebam Banke Slovenije zagotoviti
ustrezne prostore, v katerih lahko nemoteno in brez prisotnosti drugih oseb
opravijo pregled poslovanja.
(2) Banka mora zagotoviti, da so v času, v katerem
pooblaščene osebe Banke Slovenije opravljajo pregled poslovanja v prostorih iz
prvega odstavka 237. člena tega zakona, v teh prostorih prisotne
pooblaščene osebe banke, ki lahko na zahtevo pooblaščenih oseb Banke Slovenije
dajo ustrezna pojasnila v zvezi s poslovnimi knjigami, poslovno dokumentacijo,
poslovnimi dogodki ter administrativnimi oziroma poslovnimi evidencami, ki so
predmet pregleda.
240. člen
(pogoji za pregled računalniško vodenih poslovnih knjig in
evidenc)
(1) Banka, ki računalniško obdeluje podatke oziroma
računalniško vodi poslovne knjige in druge evidence, mora na zahtevo
pooblaščene osebe Banke Slovenije zagotoviti ustrezne pripomočke za pregled
poslovnih knjig in evidenc ter preizkušanje ustreznosti računalniško
obravnavanih podatkov.
(2) Banka mora pooblaščeni osebi Banke Slovenije izročiti
dokumentacijo, iz katere je razviden popolni opis dela računovodskega sistema.
Iz dokumentacije morajo biti razvidni podsistemi in datoteke računovodskega
sistema. Dokumentacija mora zagotavljati vpogled v:
1.
računalniško rešitev,
2.
postopke v okviru računalniške rešitve,
3.
kontrole, ki zagotavljajo pravilno in zanesljivo obdelavo podatkov,
4.
kontrole, ki preprečujejo nepooblaščeno dodajanje, spreminjanje ali
brisanje hranjenih računalniških zapisov.
(3) Vsaka sprememba računalniške rešitve (računalniških
programov) iz prvega odstavka tega člena mora biti dokumentirana v časovnem
zaporedju nastanka spremembe, skupaj z datumom spremembe. Iz dokumentacije mora
biti razvidna tudi vsaka sprememba oblike datotek.
241. člen
(priporočila in opozorila)
(1) Če pooblaščena oseba Banke Slovenije pri pregledu
poslovanja ugotovi nesmotrnosti ali nedoslednosti pri poslovanju banke, ki
nimajo značilnosti kršitve predpisov iz prvega odstavka 222. člena tega
zakona, Banka Slovenije izda ustrezna priporočila upravi banke za izboljšanje
poslovanja banke.
(2) Če pooblaščena oseba Banke Slovenije pri pregledu
poslovanja ugotovi kršitve predpisov iz prvega odstavka 222. člena tega
zakona, vendar te kršitve po svojih značilnostih in obsegu nimajo pomembnih
učinkov, lahko Banka Slovenije banki namesto odredbe o odpravi kršitev izda
opozorilo, v katerem jo opozori na te kršitve (v nadaljnjem besedilu: opozorilo).
(3) Z opozorilom lahko Banka Slovenije banki tudi naloži
odpravo ugotovljenih kršitev in določi rok za njihovo odpravo.
(4) Če banka ne ravna v skladu z opozorilom iz tretjega
odstavka tega člena, ji Banka Slovenije izda ustrezno odredbo o odpravi kršitev.
(5) Če pooblaščena oseba Banke Slovenije pri pregledu
poslovanja ne ugotovi kršitve predpisov iz prvega odstavka 222. člena tega
zakona, Banka Slovenije s sklepom ustavi postopek pregleda poslovanja.
(6) V zvezi s pregledom poslovanja se ne uporabljajo določbe
ZUP o zapisniku.
(7) Prvi do četrti in šesti odstavek tega člena se smiselno
uporabljajo tudi za nadzor, ki ga Banka Slovenije opravlja na podlagi poročil
in informacij, ki ji jih posreduje banka v skladu s tem zakonom, ali ki jih
pridobi Banka Slovenije na podlagi zbiranja in obdelovanja informacij po 227.
členu tega zakona.
7.4. Odprava kršitev
242. člen
(odredba o odpravi kršitev)
(1) Če Banka Slovenije pri opravljanju nadzora ugotovi
kršitve predpisov iz prvega odstavka 222. člena tega zakona, banki z
odredbo naloži, da odpravi kršitve oziroma nepravilnosti oziroma da opravi ali
opusti določena dejanja (v nadaljnjem besedilu: odprava kršitev).
(2) V odredbi o odpravi kršitev določi Banka Slovenije rok za
odpravo kršitev.
243. člen
(predložitev poročila pooblaščenega revizorja o odpravi
kršitev)
Če Banka Slovenije ugotovi kršitve pri vodenju poslovnih
knjig oziroma administrativnih in drugih evidenc, ki jih je dolžna voditi
banka, oziroma druge pomembnejše kršitve pri poslovanju banke, lahko banki z
odredbo o odpravi kršitev naloži tudi, da o odpravi kršitev predloži poročilo,
s pozitivnim mnenjem pooblaščenega revizorja, da so ugotovljene kršitve
odpravljene.
244. člen
(poročilo o odpravi kršitev)
(1) Banka mora v roku, določenem z odredbo o odpravi kršitev,
odpraviti ugotovljene kršitve in Banki Slovenije dostaviti poročilo, v katerem
opiše ukrepe za odpravo kršitev (v nadaljnjem besedilu: poročilo o odpravi
kršitev).
(2) Poročilu o odpravi kršitev je treba priložiti listine in
druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve odpravljene, in
v primeru iz 243. člena tega zakona tudi poročilo pooblaščenega revizorja
o odpravi kršitev.
(3) Če je poročilo o odpravi kršitev nepopolno oziroma iz
poročila in priloženih dokazov ne izhaja, da so ugotovljene kršitve
odpravljene, Banka Slovenije banki z odredbo naloži dopolnitev poročila in ji
določi rok za dopolnitev (v nadaljnjem besedilu: odredba o dopolnitvi poročila
o odpravi kršitev).
245. člen
(ugotovitvena odločba o odpravi kršitev)
(1) Če iz poročila o odpravi kršitev in priloženih dokazov
izhaja, da so bile kršitve odpravljene, izda Banka Slovenije odločbo, s katero
ugotovi, da so bile kršitve odpravljene (v nadaljnjem besedilu: odločba o
odpravi kršitev).
(2) Banka Slovenije lahko pred izdajo odločbe o odpravi
kršitev opravi ponoven pregled poslovanja v obsegu, potrebnem za ugotovitev,
ali so kršitve odpravljene.
(3) Če banka pred koncem pregleda poslovanja odpravi kršitve,
ki so bile ugotovljene med pregledom, Banka Slovenije izda odločbo o odpravi
kršitev, ne da bi prej izdala odredbo o odpravi kršitev.
246. člen
(rok za odločitev o odpravi kršitev)
Banka Slovenije mora odredbo o dopolnitvi poročila o odpravi
kršitev oziroma odločbo o odpravi kršitev izdati v dveh mesecih po prejemu
poročila o odpravi kršitev, sicer se šteje, da so bile kršitve odpravljene.
7.5. Dodatni ukrepi za uresničevanje pravil o upravljanju s
tveganji
247. člen
(razlogi za dodatne ukrepe za uresničevanje pravil o
upravljanju s tveganji)
Banka Slovenije odredi banki dodatne ukrepe za uresničevanje
pravil o upravljanju s tveganji:
1.
če banka ni vzpostavila ali ne uresničuje trdnega in zanesljivega
sistema upravljanja v skladu s 124. členom, z določbami oddelka 4.6. tega
zakona in s predpisi o upravljanju s tveganji,
2.
če banka ne dosega minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona,
3.
če banka ni vzpostavila ali ne uresničuje strategij in procesov
ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala v skladu s 126. členom tega
zakona in s predpisi o upravljanju s tveganji,
4.
če banka pri svojem poslovanju presega omejitve glede izpostavljenosti
ali druge omejitve, določene s tem zakonom in predpisi o upravljanju s
tveganji,
5.
če banka ne izračunava kapitalskih zahtev in omejitev ali ne poroča
Banki Slovenije v skladu z določbami oddelka 4.7. tega zakona in s predpisi o
upravljanju s tveganji,
6.
če banka ne izpolnjuje obveznosti v zvezi z zagotavljanjem sredstev za
izplačilo zajamčenih vlog ali
7.
če banka ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev.
248. člen
(vrste dodatnih ukrepov za uresničevanje pravil o
upravljanju s tveganji)
(1) Banka Slovenije lahko za uresničevanje pravil o
upravljanju s tveganji odredi naslednje dodatne ukrepe:
1.
naloži upravi banke, da sprejme načrt ukrepov za zagotovitev minimalnega
kapitala banke iz 136. člena tega zakona,
2.
naloži upravi banke in nadzornemu svetu, da skličeta skupščino
delničarjev banke ter predlagata sprejem ustreznih sklepov, kot na primer:
-
sklep o povečanju osnovnega kapitala banke z novimi vložki,
-
sklep o povečanju osnovnega kapitala banke iz sredstev družbe,
3.
naloži nadzornemu svetu banke, da razreši člana oziroma člane uprave in
imenuje novega člana oziroma člane uprave,
4.
prepove banki:
-
dajanje kreditov oziroma opravljanje bančnih storitev ali storitev iz
prvega odstavka 41. člena tega zakona za določene osebe z neprimerno
kreditno boniteto,
-
sklepanje poslov s posameznimi delničarji, člani uprave, nadzornega
sveta, družbami, ki so z banko v razmerju tesne povezanosti, ali
investicijskimi skladi, ki jih upravlja družba za upravljanje, ki je z banko v
razmerju tesne povezanosti,
5.
prepove ali omeji opravljanje posameznih ali vseh poslov določene vrste
ali širjenje mreže poslovalnic banke,
6.
naloži upravi banke, da sprejme in opravi ukrepe za:
-
izboljšanje sistema upravljanja v skladu s 124. členom tega zakona,
-
izboljšanje strategij in procesov ocenjevanja ustreznega notranjega
kapitala v skladu s 126. členom tega zakona,
-
spremembo področij poslovanja banke,
-
omejitev dajanja kreditov,
-
izboljšanje postopkov izterjatve zapadlih terjatev banke,
-
pravilno vrednotenje postavk sredstev in zunajbilančnih postavk,
-
izboljšanje računovodskega informacijskega sistema,
-
izboljšanje postopkov sistema notranjih kontrol in notranjega
revidiranja,
7.
naloži banki, da pri nadaljnjem poslovanju zmanjša tveganja, značilna za
njeno poslovanje, produkte ali sisteme,
8.
naloži nadzornemu svetu banke, da imenuje ustrezne komisije za posamezne
sklope strokovnih nalog iz pristojnosti nadzornega sveta,
9.
naloži banki druge ukrepe, potrebne za uresničitev pravil o upravljanju
s tveganji.
(2) V primeru iz 1. ali 3. točke 247. člena tega zakona lahko
Banka Slovenije banki tudi odredi, da zagotovi dodatni kapital preko obsega
minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona, če oceni, da z ukrepi iz prvega
odstavka tega člena v ustreznem časovnem obdobju ni mogoče zagotoviti, da bo
banka ustrezno izboljšala sistem upravljanja oziroma strategije in procese
ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala.
(3) Z odredbo, s katero banki odredi dodatni ukrep iz drugega
odstavka tega člena, Banka Slovenije določi ukrepe iz prvega odstavka tega
člena, ki jih mora opraviti banka, da bi zanjo prenehal veljati ukrep iz
drugega odstavka tega člena.
249. člen
(uporaba določb o odpravi kršitev)
Za dodatne ukrepe za uresničevanje pravil o upravljanju s
tveganji se smiselno uporabljajo določbe oddelka 7.4. tega zakona. Pri smiselni
uporabi se namesto besedila »odprava kršitev« uporablja besedilo »izvršitev
dodatnih ukrepov za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji«.
7.6. Odvzem dovoljenja
250. člen
(razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih
storitev)
(1) Banka Slovenije odvzame banki dovoljenje za opravljanje
bančnih storitev:
1.
če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
2.
če banka ne izpolnjuje pogojev glede kapitalske ustreznosti in drugih
pogojev za poslovanje v skladu s pravili o upravljanju s tveganji,
3.
če banka v obdobju treh let več kot dvakrat krši dolžnost pravočasnega
in pravilnega poročanja oziroma obveščanja Banke Slovenije ali če kako drugače
ovira opravljanje nadzora nad njenim poslovanjem,
4.
če banka ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev,
5.
če je banki odredila dodatni ukrep iz 3. točke prvega odstavka
248. člena tega zakona in nadzorni svet v roku, določenem za izvršitev
dodatnega ukrepa, ni razrešil člana oziroma članov uprave in imenoval novih,
6.
če so podani razlogi za odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega
deleža osebi, ki je neposredno oziroma posredno nadrejena oseba banke,
7.
če banka ne izpolnjuje obveznosti v zvezi z zagotavljanjem sredstev za
izplačilo zajamčenih vlog, ali
8.
če banka ne izpolnjuje tehničnih, organizacijskih, kadrovskih oziroma
drugih pogojev za opravljanje bančnih storitev.
(2) Če so hkrati podani razlogi za odvzem dovoljenja iz
prvega odstavka tega člena in razlogi za začetek prisilne likvidacije iz
266. člena tega zakona, Banka Slovenije oba postopka združi.
(3) Če banka ne izpolnjuje tehničnih, kadrovskih,
organizacijskih oziroma drugih pogojev za opravljanje posameznih vrst bančnih
poslov oziroma drugih posameznih storitev iz prvega odstavka 41. člena
tega zakona, Banka Slovenije lahko namesto odvzema dovoljenja z odločbo banki
prepove opravljati te bančne posle oziroma storitve.
(4) Za postopek v zvezi z izrekom prepovedi opravljanja
posameznih vrst bančnih poslov oziroma storitev iz prvega odstavka
41. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o
postopku za odvzem dovoljenja.
251. člen
(pogojni odvzem dovoljenja)
(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko Banka Slovenije
hkrati izreče, da se odvzem dovoljenja ne bo izvršil, če banka v preizkusni
dobi, ki jo določi Banka Slovenije in ki ne sme biti krajša od šestih mesecev
in ne daljša od dveh let od dneva izdaje odločbe, ne bo storila nove kršitve,
zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje.
(2) Kadar Banka Slovenije izreče pogojni odvzem dovoljenja,
lahko določi, da bo odvzem dovoljenja izvršen tudi, če banka v določenem roku
ne odpravi kršitev, zaradi katerih ji je bil izrečen pogojni odvzem dovoljenja.
Rok za izpolnitev teh obveznosti določi Banka Slovenije v mejah preizkusne
dobe.
252. člen
(preklic pogojnega odvzema dovoljenja)
Banka Slovenije prekliče pogojni odvzem dovoljenja in
dovoljenje odvzame, če banka v preizkusni dobi stori novo kršitev, zaradi
katere je mogoče odvzeti dovoljenje, ali če ne izpolni dodatnih pogojev iz
drugega odstavka 251. člena tega zakona.
7.7. Izredna uprava in povečanje osnovnega kapitala zaradi
zagotovitve ekonomske stabilnosti banke
253. člen
(razlogi za ukrepe)
(1) Banka Slovenije izda odločbo o izredni upravi ali
odločbo o povečanju osnovnega kapitala zaradi zagotovitve ekonomske stabilnosti
banke:
1.
če je banki odredila dodatne ukrepe za uresničevanje pravil o
upravljanju s tveganji in banka v rokih, določenih za njihovo izvedbo, teh
ukrepov ni začela izvajati oziroma jih ni izvedla,
2.
če banka kljub izvedenim dodatnim ukrepom ne dosega minimalnega kapitala
iz 136. člena tega zakona ali
3.
če bi nadaljnje poslovanje banke lahko ogrozilo njeno likvidnost oziroma
kapitalsko ustreznost.
(2) Banka Slovenije lahko izreče tudi oba ukrepa iz
prvega odstavka tega člena.
254. člen
(trajanje izredne uprave)
Z odločbo o izredni upravi določi Banka Slovenije rok
trajanja izredne uprave, ki ne sme biti daljši od enega leta od izdaje odločbe
o izredni upravi.
255. člen
(obvestitev nadzornega organa druge države članice)
(1) Če Banka Slovenije izda odločbo o izredni upravi banki,
ki ima podružnico v drugi državi članici, mora še pred izdajo odločbe obvestiti
nadzorni organ te države članice. V obvestilu mora navesti tudi pravne
posledice in dejanske učinke izdane odločbe.
(2) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi
drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz prvega odstavka tega člena ni mogoče
odlašati, Banka Slovenije obvesti nadzorni organ države članice takoj po izdaji
odločbe.
256. člen
(člani izredne uprave)
Z odločbo o izredni upravi Banka Slovenije imenuje dva ali
več izrednih upraviteljev, ki so člani izredne uprave banke, in določi vrsto in
obseg poslov, ki jih opravlja posamezni izredni upravitelj.
257. člen
(vpis v sodni register)
(1) V sodni register se vpiše izdaja odločbe o izredni
upravi. Hkrati se vpiše tudi ustrezna sprememba oseb, pooblaščenih za
zastopanje banke.
(2) Predlog za vpis podatkov iz prvega odstavka tega člena
mora izredna uprava vložiti v treh dneh po prejemu odločbe. Predlogu mora
priložiti odločbo o izredni upravi.
258. člen
(pravne posledice izredne uprave)
(1) V času trajanja izredne uprave izvršuje pristojnosti
nadzornega sveta banke Banka Slovenije.
(2) Banka Slovenije ima tudi pravico dajati izrednemu
upravitelju navodila za vodenje poslov banke, ki so zanj obvezna.
(3) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na člana uprave, se
uporabljajo tudi za izrednega upravitelja, če Banka Slovenije z navodili iz
drugega odstavka tega člena ne določi drugače.
(4) Z dnem izdaje odločbe o izredni upravi prenehajo vse
pristojnosti in pooblastila članom uprave in nadzornega sveta banke ter
pristojnosti skupščine, razen pristojnosti iz 261. člena tega zakona.
259. člen
(pooblastila v času trajanja izredne uprave)
(1) Člani uprave banke morajo izredni upravi nemudoma
omogočiti dostop do vse poslovne in druge dokumentacije banke in pripraviti
poročilo o predaji poslov.
(2) Izredni upravi ali posameznemu izrednemu upravitelju
morajo člani uprave banke na zahtevo dati vsa pojasnila oziroma dodatna
poročila o poslovanju banke.
(3) Izredni upravitelj ima pravico odstraniti osebo, ki ovira
njegovo delo, glede na okoliščine primera pa tudi zahtevati pomoč policije.
260. člen
(poročila izredne uprave)
(1) Izredna uprava mora najmanj za vsako trimesečje po izdaji
odločbe o izredni upravi izdelati in izročiti Banki Slovenije poročilo o
finančnem stanju in pogojih poslovanja banke v izredni upravi.
(2) Izredna uprava mora v devetih mesecih po svojem
imenovanju izročiti Banki Slovenije poročilo o finančnem stanju in pogojih
poslovanja banke v izredni upravi, skupaj z oceno ekonomske stabilnosti banke
in možnosti za nadaljnje poslovanje banke, ki vključuje:
1.
oceno možnosti, da bi delničarji banke zagotovili kritje izgub, in
posledice tega za finančni položaj banke,
2.
oceno možnosti za prerazporeditev in razpršitev potencialnih izgub
banke,
3.
nepredvidene odhodke, ki lahko vplivajo na obveznosti banke,
4.
oceno možnih ukrepov za odpravo finančnih težav banke z oceno stroškov
izvedbe teh ukrepov,
5.
oceno pogojev za začetek prisilne likvidacije oziroma stečaja banke.
261. člen
(povečanje osnovnega kapitala z denarnimi vložki zaradi
zagotovitve ekonomske stabilnosti banke)
(1) Banka Slovenije z odločbo o povečanju osnovnega
kapitala zaradi zagotovitve ekonomske stabilnosti banke naloži delničarjem
banke, da sprejmejo sklep o povečanju osnovnega kapitala banke z novimi
denarnimi vložki najmanj za znesek, določen v odločbi, s katerim kot zadnji dan
roka za vpis in vplačilo novih delnic določijo dan, ki ne sme biti kasneje kot
en mesec po dnevu zasedanja skupščine.
(2) Ne glede na prvi odstavek 297. člena ZGD-1 je treba
skupščino, ki bo odločala o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka
tega člena, sklicati vsaj osem dni pred zasedanjem skupščine.
(3) Uprava banke mora objaviti sklic skupščine, ki bo
odločala o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena, v osmih
dneh po prejemu odločbe o povečanju osnovnega kapitala zaradi zagotovitve
ekonomske stabilnosti banke za dan, ki ne sme biti kasneje kot en mesec po
dnevu prejema odločbe.
(4) Če uprava banke v roku iz petega odstavka tega člena
ne skliče skupščine, ki bo odločala o povečanju osnovnega kapitala z vsebino iz
prvega odstavka tega člena, ali če jo skliče za dan, ki je kasnejši od enega
meseca po prejemu odločbe o povečanju osnovnega kapitala zaradi zagotovitve
ekonomske stabilnosti banke, lahko skupščino skliče Banka Slovenije.
(5) V sklicu skupščine morajo biti delničarji opozorjeni
na pravne posledice iz 262. in 262.a člena tega zakona.
262. člen
(pravica prodaje delnic banke)
(1) Banka Slovenije pridobi pravico v svojem imenu in za
račun delničarjev prodati delnice banke (v nadaljnjem besedilu: pravica prodaje
delnic):
1.
če skupščina delničarjev zavrne predlog sklepa iz prvega odstavka
261. člena tega zakona ali če prva prodaja delnic na podlagi tega sklepa
ni uspešna in
2.
če druga oseba izrazi resno namero vložiti sredstva za povečanje
osnovnega kapitala banke.
(2) Če namerava Banka Slovenije uresničiti pravico prodaje
delnic, mora v enem mesecu po pridobitvi te pravice objaviti javno dražbo za
prodajo delnic banke.
(3) V objavi javne dražbe določi Banka Slovenije izhodiščno
ceno na podlagi knjigovodske vrednosti delnic, ugotovljene na podlagi
revidirane bilance stanja banke na zadnji dan v mesecu pred pridobitvijo
pravice prodaje delnic, izdelani ob predpostavki nedelujočega podjetja.
(4) Na javni dražbi proda Banka Slovenije delnice tistemu
dražitelju, ki ponudi najvišjo ceno nad izhodiščno. Če na javni dražbi nihče ne
ponudi najmanj izhodiščne cene, ponudi Banka Slovenije prodajo po ceni, ki je
za 5 odstotkov nižja od izhodiščne, in nadaljuje z zniževanjem ponudbene cene
za enak znesek, dokler posamezni dražitelj ne izjavi, da sprejema ceno,
izklicano v zadnjem koraku dražbe.
(5) Hkrati z objavo dražbe izda Banka Slovenije
klirinškodepotni družbi nalog, da v centralnem registru pri vseh delnicah banke
vpiše prepoved razpolaganja v korist Banke Slovenije.
(6) Klirinškodepotna družba prenese delnice banke na račun
investitorja, ki je uspel na javni dražbi iz četrtega odstavka tega člena na
podlagi naloga Banke Slovenije. Banka Slovenije izda nalog iz prvega stavka
tega odstavka v osmih dneh po dnevu, ko kupec opravi ustrezen postopek
povečanja osnovnega kapitala banke.
262.a člen
(povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, predmet
katerih so terjatve upnikov do banke)
(1) Banka Slovenije lahko namesto skupščine delničarjev
sprejme sklep o povečanju osnovnega kapitala banke s stvarnimi vložki, predmet
katerih so terjatve upnikov do banke:
1.
če skupščina delničarjev zavrne predlog sklepa iz prvega odstavka 261.
člena tega zakona ali če prva prodaja delnic na podlagi tega sklepa ni uspešna
in
2.
če upnik ali upniki, katerih skupni znesek terjatev do banke dosega
emisijski znesek novih delnic, ki bi jih bilo treba izdati pri povečanju
osnovnega kapitala za znesek iz prvega odstavka 261. člena tega zakona,
izračunan kot knjigovodska vrednost delnic, na katere je razdeljen osnovni
kapital banke po stanju na zadnji dan koledarskega leta pred izdajo odločbe o povečanju
osnovnega kapitala, izrazijo resno namero vpisati in vplačati delnice banke na
podlagi povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, predmet katerih so te
terjatve do banke.
(2) Banka Slovenije s sklepom o povečanju osnovnega
kapitala iz prvega odstavka tega člena določi emisijski znesek novih delnic v
višini, ki jo oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja.
(3) Banka Slovenije lahko s sklepom o povečanju
osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena odloči, da se zaradi izvedbe
povečanja osnovnega kapitala izdajo bodisi nove navadne delnice, ki dajejo
njihovim imetnikom pravice iz drugega odstavka 176. člena ZGD-1, bodisi nove
prednostne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom naslednje pravice:
1.
glasovalno pravico;
2.
pravico do dividende za posamezno poslovno leto v znesku:
-
ki je najmanj enak odstotku od emisijskega zneska iz drugega odstavka
tega člena v višini obrestne mere za dvanajstmesečni EURIBOR po stanju na
zadnji dan tega poslovnega leta povečani za pet odstotnih točk, ali
-
ki je enak znesku dividende za navadne delnice za to poslovno leto, če
je znesek dividende za navadne delnice višji od zneska iz prve alineje te
točke;
3.
v primeru zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je namenjeno kritju
prenesene izgube ali čiste izgube poslovnega leta, pravico, da se nominalni
znesek, za katerega se zmanjša osnovni kapital, najprej pokrije v breme
nominalnega oziroma pripadajočega zneska navadnih delnic, in se združitev
prednostnih delnic zaradi izvedbe zmanjšanja osnovnega kapitala lahko izvede
samo tako:
-
da se v celoti razveljavijo navadne delnice,
-
a se prednostne delnice spremenijo v navadne delnice in se v breme
nominalnega oziroma pripadajočega zneska teh delnic pokrije tisti del
nominalnega zneska, za katerega se zmanjša osnovni kapital, ki je višji od
skupnega nominalnega oziroma pripadajočega zneska navadnih delnic, ki se
razveljavijo po prvi alineji te točke;
4.
v primeru stečaja ali likvidacije banke pravico do deleža v stečajni
oziroma likvidacijski masi, ki ostane po plačilu vseh terjatev upnikov banke, v
znesku:
-
ki je najmanj enak emisijskemu znesku iz drugega odstavka tega člena,
ali
-
ki je enak deležu, ki pripada navadnim delnicam, če je ta višji od
zneska iz prve alineje te točke.
(4) Banka Slovenije je upravičena zaradi izvedbe
povečanja osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena v imenu banke:
1.
predlagati vpis sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodni register,
2.
objaviti poziv upnikom za vpis in vplačilo delnic na podlagi tega
sklepa,
3.
imenovati revizorja za pregled povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi
vložki,
4.
določiti prečiščeno besedilo statuta banke ob upoštevanju povečanja
osnovnega kapitala,
5.
predlagati vpis povečanja osnovnega kapitala in s tem povezano spremembo
statuta banke v sodni register,
6.
dati nalog centralni klirinškodepotni družbi za izdajo novih delnic
banke.
263. člen
(ocena rezultatov izredne uprave)
(1) Banka Slovenije mora najmanj enkrat na tri mesece oceniti
rezultate izredne uprave.
(2) Banka Slovenije mora sprejeti končno oceno rezultatov
izredne uprave najkasneje v treh mesecih po prejemu poročila iz drugega
odstavka 260. člena tega zakona.
(3) Če Banka Slovenije oceni, da se je v času trajanja
izredne uprave izboljšalo finančno stanje banke, tako da je banka dosegla
minimalni kapital banke iz 136. člena tega zakona in redno izpolnjuje
svoje dospele obveznosti, mora Banka Slovenije izdati odločbo o prenehanju
izredne uprave in odpoklicu izrednih upraviteljev.
(4) Če Banka Slovenije oceni, da se v času trajanja izredne
uprave finančno stanje banke ni izboljšalo tako, da bi banka dosegla minimalni
kapital banke iz 136. člena tega zakona oziroma da bi bila sposobno tekoče
izpolnjevati dospele obveznosti, izda odločbo o začetku prisilne likvidacije
oziroma o ugotovitvi pogojev za začetek stečaja banke.
(5) V primeru iz četrtega odstavka tega člena lahko Banka
Slovenije izda tudi odločbo o podaljšanju izredne uprave za največ šest mesecev
po izteku roka iz 254. člena tega zakona, če ni pogojev za začetek stečaja
banke in če Banka Slovenije oceni, da bo banka v nadaljnjih šestih mesecih
lahko dosegla minimalni kapital banke iz 136. člena tega zakona.
264. člen
(predčasno aktiviranje jamstva)
(1) Če med trajanjem izredne uprave zaradi povečanih dvigov
vlog postane ogrožena likvidnost banke, lahko Banka Slovenije odloči, da se
predčasno aktivira jamstvo po 316. členu tega zakona za dospele zajamčene
vloge.
(2) Z odločbo iz prvega odstavka tega člena Banka Slovenije
tudi prepove banki opravljati katera koli izplačila, razen izplačil iz naslova
dospelih zajamčenih vlog in izplačil plač delavcem banke do višine zajamčenih
plač.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena nakaže Banka
Slovenije banki likvidna sredstva za izplačilo dospelih zajamčenih vlog, ki se
zagotovijo s predčasnim aktiviranjem jamstva na način iz 316. člena tega
zakona. Sredstva iz prvega stavka tega odstavka nakaže Banka Slovenije na
poseben račun banke.
(4) Banka sme sredstva iz tretjega odstavka tega člena
uporabiti samo za izplačilo dospelih zajamčenih vlog.
(5) Banka Slovenije lahko prepove opravljanje izplačil iz
drugega odstavka tega člena za največ tri mesece od izdaje odločbe iz prvega
odstavka tega člena.
(6) Če se do izteka roka iz petega odstavka tega člena
finančno stanje banke ne izboljša tako, da je banka sposobna tekoče
izpolnjevati vse dospele obveznosti, mora Banka Slovenije takoj izdati odločbo
o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka.
(7) Če je po predčasnem aktiviranju jamstva nad banko začet
stečajni postopek, se izplačila iz naslova zajamčenih vlog, ki jih je banka
opravila po predčasnem aktiviranju jamstva, štejejo za izplačila zajamčenih
vlog v primeru stečaja.
(8) Sredstva na računu iz tretjega odstavka tega člena ne
morejo biti predmet izvršbe, v primeru stečaja pa se izločijo iz stečajne mase
in nakažejo na poseben račun banke prevzemnice.
(9) Za jamstvo iz prvega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo določbe 310., 312., 313., 316. in 317. člena tega zakona.
265. člen
(predčasno aktiviranje jamstva za zajamčene vloge v banki,
ki ima podružnico v drugi državi članici)
(1) Če Banka Slovenije v času trajanja izredne uprave v
banki, ki ima podružnico v drugi državi članici, izda odločbo o predčasnem
aktiviranju jamstva za zajamčene vloge, mora še pred izdajo odločbe obvestiti
nadzorni organ te države članice. V obvestilu mora navesti tudi pravne
posledice in dejanske učinke izdane odločbe.
(2) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi
drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz prvega odstavka tega člena ni mogoče
odlašati, Banka Slovenije obvesti pristojni nadzorni organ takoj po izdaji
odločbe.
(3) Banka Slovenije mora odločbo iz prvega odstavka tega
člena, v obliki povzetka, objaviti v Uradnem listu EU in v dveh dnevnih
časopisih, ki izhajata na celotnem območju države članice, v kateri ima banka
podružnico. Povzetek odločbe se objavi v slovenskem jeziku in v jeziku države
članice, v kateri ima banka podružnico.
(4) Objava povzetka mora vsebovati:
1.
pravno podlago in razloge za izdajo odločbe,
2.
ime in naslov sodišča, ki bo odločalo o tožbi v postopku sodnega varstva
proti odločbi,
3.
rok za vložitev tožbe v postopku sodnega varstva proti odločbi.
7.8. Prisilna likvidacija
7.8.1. Splošne določbe
266. člen
(razlogi za začetek prisilne likvidacije)
(1) Banka Slovenije izda odločbo o začetku prisilne
likvidacije:
1.
če na podlagi poročila iz drugega odstavka 260. člena tega zakona
oceni, da se v času trajanja izredne uprave finančno stanje ni izboljšalo tako,
da bi banka dosegla minimalni kapital banke iz 136. člena tega zakona, in
ni pogojev za začetek stečajnega postopka,
2.
če skupščina delničarjev zavrne predlog sklepa iz prvega odstavka
261. člena tega zakona ali če prva prodaja delnic na podlagi tega sklepa
ni uspešna in ni pogojev niti za uresničitev pravice prodaje delnic iz
262. člena tega zakona niti za izvedbo povečanja osnovnega kapitala iz
262.a člena tega zakona niti za začetek stečaja,
3.
če je banki odvzeto dovoljenje za opravljanje bančnih storitev,
4.
če je članu uprave banke pravnomočno odvzeto dovoljenje za opravljanje
funkcije člana uprave oziroma če je član uprave razrešen ali odpoklican oziroma
če član uprave ne opravlja funkcije člana uprave več kot šest mesecev in
nastane eden od naslednjih položajev, zaradi katerega banka nima najmanj dveh
članov uprave:
-
nadzorni svet v roku treh mesecev ne imenuje novega člana uprave v
skladu s tem zakonom,
-
imenovani novi član v roku iz prve alineje 2. točke drugega odstavka 64.
člena tega zakona ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje te
funkcije,
-
imenovani novi član umakne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje
te funkcije ali
-
Banka Slovenije zavrne ali zavrže zahtevo imenovanega novega člana za
izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije, ali
5.
če je dovoljenje za opravljanje bančnih storitev prenehalo zaradi
razlogov iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 87. člena tega zakona in
skupščina banke v dveh mesecih od izdaje odločbe iz drugega odstavka
87. člena tega zakona ni sprejela sklepa o likvidaciji banke iz
76. člena ali sklepa o spremembi dejavnosti banke iz 80. člena tega
zakona.
(2) Banka Slovenije mora izdati odločbo o začetku prisilne
likvidacije v osmih dneh.
(3) Rok iz drugega odstavka tega člena teče:
1.
v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena: od izteka roka za
sprejem končne ocene rezultatov izredne uprave iz drugega odstavka
263. člena tega zakona,
2.
v primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena: od dneva, ko je
skupščina zavrnila predlog sklepa iz prvega odstavka 261. člena tega
zakona, oziroma od dneva, ko je iztekel rok za vpis in vplačilo delnic na
podlagi neuspešne prve prodaje delnic,
3.
v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena: od dneva izdaje
odločbe o odvzemu dovoljenja,
4.
v primeru iz prve alineje 4. točke prvega odstavka tega člena: od izteka
trimesečnega roka za imenovanje novega člana uprave,
5.
v primeru iz druge alineje 4. točke prvega odstavka tega člena: od
izteka roka za vložitev zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije
člana uprave,
6.
v primeru iz tretje alineje 4. točke prvega odstavka tega člena: od
dneva, ko Banka Slovenije prejme umik zahteve za izdajo dovoljenja za
opravljanje funkcije člana uprave,
7.
v primeru iz četrte alineje 4. točke prvega odstavka tega člena: od
izdaje odločbe o zavrženju ali zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za
opravljanje funkcije člana uprave,
8.
v primeru iz 5. točke prvega odstavka tega člena: od izteka dvomesečnega
roka za sprejem sklepa o likvidaciji ali o spremembi dejavnosti banke.
267. člen
(likvidacijski upravitelji)
(1) Z odločbo o začetku prisilne likvidacije Banka Slovenije
imenuje enega ali več likvidacijskih upraviteljev ter določi vrsto in obseg
poslov, ki jih opravlja posamezni likvidacijski upravitelj.
(2) Likvidacijski upravitelj je dolžan redno in na primeren
način obveščati vse upnike o poteku postopka likvidacije.
(3) Banka Slovenije z odločbo iz prvega odstavka tega člena
določi vsebino obvestil in roke iz drugega odstavka tega člena.
268. člen
(pravne posledice prisilne likvidacije)
(1) Z dnem izdaje odločbe o prisilni likvidaciji prenehajo
vse pristojnosti in pooblastila članom uprave in članom nadzornega sveta banke
ter pooblastila skupščine, razen pristojnosti za sprejem predloga
likvidacijskega upravitelja za razdelitev premoženja delničarjem iz prvega
odstavka 416. člena ZGD-1.
(2) V postopku prisilne likvidacije izvršuje pristojnosti
nadzornega sveta banke in pristojnosti skupščine, razen pristojnosti za sprejem
predloga likvidacijskega upravitelja za razdelitev premoženja delničarjem iz
prvega odstavka 416. člena ZGD-1, Banka Slovenije.
269. člen
(uporaba določb za prisilno likvidacijo)
Če v pododdelku 7.8.1. tega zakona ni drugače določeno, se za
prisilno likvidacijo banke smiselno uporabljajo:
1.
405., 407., 411., 412., 415. člen, prvi odstavek 416. člena,
417., 418., 419., 420., 421., 423. in 424. člen ZGD-1 ter
2.
257. člen, tretji odstavek 258. člena in 259. člen tega
zakona.
270. člen
(prepoved sklepanja novih poslov)
V postopku prisilne likvidacije banka ne sme sklepati nobenih
novih poslov, razen tistih, ki so potrebni za unovčenje likvidacijske mase.
271. člen
(nastop stečajnega razloga)
Če likvidacijski upravitelj ugotovi, da premoženje banke ne
zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov banke ali da banka nima zadosti
likvidnih sredstev, da bi lahko ob dospelosti izplačala vse terjatve upnikov,
mora o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije.
7.8.2. Posebne določbe za prisilno likvidacijo banke, ki
ima podružnico v drugi državi članici, in za banko države članice, ki ima
podružnico v Republiki Sloveniji
272. člen
(neposredni učinek odločb pristojnih organov držav članic)
Odločba o začetku postopka, ki ima enak učinek kot odločba o
prenehanju banke po tem zakonu, nad banko države članice, ki ima podružnico v
Republiki Sloveniji in ki jo izda pristojni organ države članice sedeža te
banke, ima brez posebnega postopka priznanja in izvršitve neposredni učinek na
območju Republike Slovenije, in sicer takoj, ko postane izvršljiva v državi
članici.
273. člen
(obveščanje nadzornih organov druge države članice o začetku
postopka prisilne likvidacije)
(1) Če ima banka podružnico v drugi državi članici, Banka
Slovenije o tem, da bo izdala odločbo o začetku postopka prisilne likvidacije,
obvesti pristojni nadzorni organ države članice, v kateri ima banka podružnico.
V obvestilu mora navesti tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane
odločbe.
(2) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi
drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz prvega odstavka tega člena ni mogoče
odlašati, Banka Slovenije obvesti nadzorni organ države članice takoj po izdaji
odločbe.
274. člen
(objava povzetka odločbe o začetku postopka prisilne
likvidacije v Uradnem listu EU)
(1) Banka Slovenije mora odločbo o začetku postopka prisilne
likvidacije, v obliki povzetka, v slovenskem jeziku objaviti v Uradnem listu
EU. Povzetek odločbe mora objaviti tudi v dveh dnevnih časopisih, ki izhajata
na celotnem območju države članice, v kateri ima banka podružnico.
(2) Objava povzetka mora obsegati:
1.
ime in naslov organa, ki vodi postopek prisilne likvidacije,
2.
pravo, ki se uporablja za postopek prisilne likvidacije,
3.
imena likvidacijskih upraviteljev,
4.
rok za prijavo terjatev in pravne posledice, če upnik terjatve ne
prijavi.
275. člen
(prijava terjatev upnikov iz države članice)
Upnik lahko prijavi terjatev v likvidacijsko maso v
slovenskem jeziku ali v uradnem jeziku države članice, kjer ima prebivališče
oziroma sedež. Likvidacijski upravitelj lahko zahteva od upnika, da predloži
prevod prijave terjatve v slovenski jezik.
276. člen
(pristojnosti likvidacijskega upravitelja)
(1) Banka Slovenije lahko likvidacijskega upravitelja z
odločbo o začetku prisilne likvidacije nad banko pooblasti za izvrševanje
njegovih pristojnosti tudi na območju države članice, v kateri ima ta banka
podružnico.
(2) Likvidacijski upravitelj lahko imenuje tudi osebe za
pomoč, in če je to primerno, za zastopanje v državi članici, v kateri ima banka
podružnico.
(3) Likvidacijski upravitelj, imenovan z odločbo nadzornega
organa države članice sedeža banke, ki ima podružnico v Republiki Sloveniji,
lahko opravlja dejanja v postopku prisilne likvidacije v Republiki Sloveniji s
pristojnostmi, ki jih ima v državi članici, razen tistih, ki pomenijo uporabo
prisilnih ukrepov. Pri tem mora spoštovati predpise Republike Slovenije.
(4) Likvidacijski upravitelj se mora pri izvrševanju
pristojnosti po prvem oziroma tretjem odstavku tega člena izkazati z overjenim
izvodom izvirnika odločbe o imenovanju.
(5) Banka Slovenije lahko od likvidacijskega upravitelja iz
tretjega odstavka tega člena, ki opravlja dejanja v postopku prisilne
likvidacije v Republiki Sloveniji, zahteva, da ji predloži prevod odločbe o
imenovanju v slovenski jezik.
7.8.3. Posebna določba za prisilno likvidacijo podružnice
banke tretje države
277. člen
(prisilna likvidacija podružnice banke tretje države)
(1) Če Banka Slovenije začne postopek prisilne likvidacije
nad podružnico banke tretje države, mora še pred izdajo odločbe obvestiti vse
nadzorne organe držav članic, v katerih ima ta banka podružnice. V obvestilu
mora navesti pravne posledice in dejanske učinke takega postopka.
(2) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi
drugih javnih koristi s sprejemom odločbe iz prvega odstavka ni mogoče
odlašati, Banka Slovenije obvesti nadzorne organe takoj po izdaji odločbe.
(3) Banka Slovenije mora v postopku prisilne likvidacije iz
prvega odstavka tega člena, uskladiti svoja dejanja z dejanji nadzornih organov
drugih držav članic. Ta obveznost velja tudi za likvidacijske upravitelje.
7.9. Posebne določbe za posamezne vrste nadzorov
7.9.1. Nadzor nad poslovanjem banke v državi članici
278. člen
(sodelovanje z nadzornim organom države članice, v kateri
banka opravlja storitve)
Banka Slovenije mora sodelovati z nadzornim organom države
članice, v kateri banka neposredno ali prek podružnice opravlja bančne ali
druge vzajemno priznane finančne storitve, in mu zagotoviti vse informacije, s
katerimi razpolaga in ki so potrebne za spremljanje poslovanja take banke,
zlasti glede njene likvidnosti, kapitalske ustreznosti, jamstva za zajamčene
vloge, omejitve glede izpostavljenosti, administrativnih in računovodskih
postopkov in sistema notranjih kontrol.
279. člen
(pregled poslovanja podružnice banke v državi članici)
Banka Slovenije lahko zaprosi nadzorni organ države članice,
v kateri banka opravlja bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne
storitve, da opravi pregled poslovanja podružnice banke v tej državi članici,
če se s tem postopek nadzora pospeši oziroma poenostavi oziroma če je to v
skladu z interesi učinkovitosti, enostavnosti, hitrosti oziroma manjših
stroškov postopka. Pod enakimi pogoji se lahko pooblaščene osebe Banke Slovenije
udeležijo nadzora, ki ga izvaja pristojni nadzorni organ države članice.
280. člen
(ukrepi nadzora nad banko, ki opravlja storitve v državi
članici)
(1) Če banka, ki opravlja bančne oziroma druge vzajemno
priznane finančne storitve v državi članici, kljub opozorilu nadzornega organa
države članice krši predpise te države članice, sprejme Banka Slovenije ukrepe
nadzora po tem zakonu.
(2) Banka Slovenije mora nemudoma obvestiti nadzorni organ
države članice o ukrepih, ki jih je sprejela.
281. člen
(obvestilo nadzornemu organu države članice o odvzemu
dovoljenja banki)
Če Banka Slovenije banki odvzame dovoljenje za opravljanje
bančnih storitev oziroma ji prepove opravljati posamezne bančne posle oziroma
storitve iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, mora o tem nemudoma
pisno obvestiti nadzorne organe držav članic, v katerih banka opravlja bančne
storitve.
7.9.2. Nadzor nad poslovanjem banke države članice v
Republiki Sloveniji
282. člen
(nadzor nad likvidnostjo podružnice banke države članice v
Republiki Sloveniji)
(1) Banka Slovenije je pristojna opravljati nadzor nad
likvidnostjo podružnice banke države članice v sodelovanju z nadzornim organom
države članice sedeža te banke.
(2) Banka Slovenije je izključno pristojna za ukrepe proti
podružnici banke države članice, ki pomenijo uresničevanje monetarne politike.
283. člen
(sodelovanje z nadzornim organom države članice sedeža
banke)
Banka Slovenije mora sodelovati z nadzornim organom države
članice sedeža banke, ki na območju Republike Slovenije neposredno ali prek
podružnice opravlja bančne ali druge vzajemno priznane finančne storitve, in mu
zagotoviti vse informacije, s katerimi razpolaga in ki so potrebne za
opravljanje nadzora oziroma spremljanje poslovanja take banke, zlasti glede
njene likvidnosti, kapitalske ustreznosti, jamstva za zajamčene vloge, omejitve
glede izpostavljenosti, administrativnih in računovodskih postopkov in sistema
notranjih kontrol.
284. člen
(pregled poslovanja podružnice banke države članice)
(1) Nadzorni organ države članice oziroma osebe, ki jih
pooblasti, lahko na območju Republike Slovenije opravijo pregled poslovanja
podružnice banke te države članice. O nameravanem pregledu poslovanja iz prvega
stavka tega odstavka mora nadzorni organ države članice predhodno obvestiti Banko
Slovenije.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena ima nadzorni
organ države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, enake pristojnosti kot
Banka Slovenije na podlagi 236. do 240. člena tega zakona.
(3) Na zaprosilo nadzornega organa države članice mora Banka
Slovenije opraviti pregled poslovanja podružnice banke te države članice na
območju Republike Slovenije. Nadzorni organ države članice se lahko, če tako
zahteva, udeleži pregleda iz prvega stavka tega odstavka.
(4) Ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena, je Banka
Slovenije pristojna opraviti pregled poslovanja podružnice banke te države
članice na območju Republike Slovenije zaradi preverjanja, ali podružnica ravna
v skladu z določbami predpisov iz drugega in tretjega odstavka 97. člena
tega zakona.
285. člen
(ukrepi nadzora nad banko in podružnico banke države
članice)
(1) Če banka države članice, ki na območju Republike
Slovenije neposredno ali prek podružnice opravlja bančne oziroma druge vzajemno
priznane finančne storitve, krši določbe predpisov iz drugega ali tretjega
odstavka 97. člena tega zakona, ji Banka Slovenije z odredbo naloži
odpravo kršitev.
(2) Če banka države članice v roku, določenem z odredbo, ne
ravna v skladu z odredbo iz prvega odstavka tega člena, obvesti Banka Slovenije
o tem nadzorni organ države članice sedeža banke.
(3) Če banka države članice kljub ukrepom nadzornega organa
države članice sedeža banke ali zato, ker ti ukrepi niso učinkoviti oziroma jih
v državi članici sedeža banke ni mogoče izreči, nadaljuje s kršitvami iz prvega
odstavka tega člena, ji lahko Banka Slovenije izreče prepoved opravljanja
bančnih oziroma drugih vzajemno priznanih finančnih storitev na območju
Republike Slovenije.
(4) Pred izrekom ukrepa iz tretjega odstavka tega člena mora
Banka Slovenije obvestiti nadzorni organ države članice sedeža banke.
(5) Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena, lahko
Banka Slovenije banki države članice izreče prepoved opravljanja bančnih
oziroma drugih vzajemno priznanih finančnih storitev na območju Republike
Slovenije, ne da bi predhodno obvestila nadzorni organ države članice sedeža te
banke, če zaradi varovanja interesov strank banke ali zaradi varovanja drugih
javnih koristi ni mogoče odlašati.
(6) V primeru iz petega odstavka tega člena mora Banka
Slovenije o prepovedi opravljanja bančnih storitev obvestiti nadzorni organ
države članice sedeža banke in Komisijo takoj, ko je to mogoče.
286. člen
(ukrepi zaradi odvzema dovoljenja banki države članice)
Če nadzorni organ države članice sedeža banke, ki na območju
Republike Slovenije neposredno ali prek podružnice opravlja bančne oziroma
druge vzajemno priznane finančne storitve, obvesti Banko Slovenije, da je bilo
tej banki odvzeto dovoljenje za opravljanje teh storitev, mora Banka Slovenije
opraviti ustrezne ukrepe po tem zakonu, da se tej banki prepreči nadaljnje
opravljanje teh storitev in, da se zavarujejo interesi strank te banke.
7.9.3. Nadzor na konsolidirani podlagi
287. člen
(pristojnost Banke Slovenije za nadzor na konsolidirani
podlagi)
(1) Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor na
konsolidirani podlagi:
1.
če ima banka položaj nadrejene banke Republike Slovenije ali EU
nadrejene banke ali
2.
če je banka podrejena
-
nadrejenemu finančnemu holdingu Republike Slovenije ali
-
EU nadrejenemu finančnemu holdingu,
3.
v primerih iz šestega odstavka 131. člena tega zakona.
(2) Če so istemu nadrejenemu finančnemu holdingu Republike
Slovenije ali EU nadrejenemu finančnemu holdingu poleg banke podrejene banke
drugih držav članic, je Banka Slovenije pristojna in odgovorna za nadzor na
konsolidirani podlagi, če ima ta finančni holding sedež v Republiki Sloveniji.
(3) Če je banka podrejena več finančnim holdingom, ki imajo
sedež v Republiki Sloveniji in drugih državah članicah, in je vsakemu od njih
podrejena tudi banka teh držav članic, je Banka Slovenije pristojna in
odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi, če je bilančna vsota banke večja
od bilančnih vsot drugih podrejenih bank drugih držav članic.
(4) Če so istemu finančnemu holdingu poleg banke podrejene
banke drugih držav članic in nobena od podrejenih bank ni pridobila dovoljenja
za opravljanje storitev v državi članici sedeža tega finančnega holdinga, je
Banka Slovenije pristojna in odgovorna za nadzor banke na konsolidirani
podlagi, če je bilančna vsota banke večja od bilančnih vsot podrejenih bank
drugih držav članic (v nadaljnjem besedilu: banka, ki jo obvladuje EU nadrejeni
finančni holding).
(5) Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor na
konsolidirani podlagi tudi v primerih, ko je odgovornost za tak nadzor prevzela
na podlagi dogovora z nadzornim organom druge države članice, ki bi bil sicer
pristojen in odgovoren za ta nadzor.
(6) Ne glede na 2. točko prvega odstavka tega člena, Banka
Slovenije ni pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi:
1.
če ima nadrejeni finančni holding Republike Slovenije ali EU nadrejeni
finančni holding položaj investicijskega podjetja in
2.
če je za nadzor na konsolidirani podlagi tega investicijskega podjetja
pristojen in odgovoren drug nadzorni organ.
288. člen
(prenos pristojnosti za nadzor na konsolidirani podlagi na
nadzorni organ druge države članice)
(1) Banka Slovenije lahko v dogovoru z nadzornimi organi
držav članic sedeža drugih podrejenih bank prenese svoje pristojnosti in odgovornosti
za nadzor na konsolidirani podlagi iz drugega, tretjega ali četrtega odstavka
287. člena tega zakona na nadzorni organ države članice sedeža posamezne
druge podrejene banke.
(2) Pred sprejemom odločitve iz prvega odstavka tega člena
mora dati Banka Slovenije skupaj z drugimi nadzornimi organi EU nadrejeni
banki, EU nadrejenemu finančnemu holdingu oziroma podrejeni banki z največjo
bilančno vsoto možnost, da se o tem izjavi.
289. člen
(obveznosti podrejenih družb in nadrejenega finančnega
holdinga glede nadzora na konsolidirani podlagi)
(1) Podrejene družbe morajo nadrejeni banki v bančni skupini
oziroma banki, ki jo obvladuje nadrejeni finančni holding, posredovati vse
informacije, ki jih ta potrebuje za izpolnitev obveznosti na konsolidirani
podlagi.
(2) Nadrejeni finančni holding mora svoji podrejeni banki
posredovati vse informacije, ki jih ta potrebuje za izpolnitev obveznosti na
konsolidirani podlagi.
(3) Če nadrejeni finančni holding banki ne posreduje
informacij iz drugega odstavka tega člena, mora banka o tem takoj obvestiti
Banko Slovenije.
(4) Podrejene družbe in nadrejeni finančni holding morajo
Banki Slovenije oziroma drugemu nadzornemu organu, pristojnemu in odgovornemu
za nadzor na konsolidirani podlagi, omogočiti, da opravi pregled poslovanja
zaradi preveritve informacij iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.
(5) Da se zagotovi, da so organizacijski ustroj, procesi in
sistemi znotraj bančne skupine dosledni in dobro integrirani, tako da je
omogočena nemotena priprava vseh podatkov in informacij, pomembnih za nadzor,
morajo vse osebe v bančni skupini izpolnjevati obveznosti iz 124. člena
tega zakona na konsolidirani podlagi na ravni skupine ali podskupine.
(6) Obveznosti iz prvega do petega odstavka tega člena
obstajajo tudi, če nadrejena banka, nadrejeni finančni holding oziroma banka,
ki je podrejena nadrejenemu finančnemu holdingu, nima sedeža v Republiki
Sloveniji.
(7) Družba, ki je podrejena banki ali finančnemu holdingu,
vendar ni vključena v nadzor na konsolidirani podlagi te banke oziroma
finančnega holdinga, mora nadzornemu organu, pristojnemu za nadzor na
konsolidirani podlagi te banke oziroma finančnega holdinga:
1.
na njegovo zahtevo posredovati vse informacije, potrebne za nadzor
posameznih bank v bančni skupini, in
2.
omogočiti, da opravi pregled poslovanja zaradi preveritve informacij iz
1. točke tega odstavka.
(8) Če je družba iz sedmega odstavka zavarovalnica ali
investicijsko podjetje, se pridobivanje oziroma preverjanje informacij lahko
opravi tudi po postopku sodelovanja med nadzornimi organi iz 302. člena
tega zakona.
(9) Če ima družba iz sedmega odstavka tega člena sedež v
drugi državi članici, se pregled poslovanja iz 2. točke sedmega odstavka tega
člena lahko opravi tudi na način iz 304. člena tega zakona.
290. člen
(dodatne naloge nadzora na konsolidirani podlagi)
Če je Banka Slovenije po 287. členu tega zakona
pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi EU nadrejene banke
ali banke, ki jo obvladuje EU nadrejeni finančni holding, mora poleg splošnih
nalog nadzora opravljati glede rednega poslovanja in ob izrednih razmerah tudi
naslednje naloge:
1.
usklajevati zbiranje in posredovanje ustreznih in nujnih informacij med
nadzornimi organi, vključenimi v nadzor na konsolidirani podlagi, in
2.
načrtovati in usklajevati izvajanje nadzora, vključno s preverjanjem in
ocenjevanjem po drugem odstavku 222. člena tega zakona, z drugimi
nadzornimi organi, vključenimi v nadzor na konsolidirani podlagi.
291. člen
(sodelovanje z drugimi nadzornimi organi pri odločanju o
dovoljenjih v zvezi z izračunavanjem kapitalskih zahtev)
(1) Če je Banka Slovenije po 287. členu tega zakona
pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi EU nadrejene banke
ali banke, ki jo obvladuje EU nadrejeni finančni holding, in so zahtevo za izdajo
enega od naslednjih dovoljenj:
1.
za uporabo pristopa na podlagi notranjih bonitetnih sistemov,
2.
za uporabo lastnih ocen izgub ob neplačilu oziroma konverzijskih
količnikov,
3.
za uporabo naprednega pristopa pri izračunu kapitalske zahteve za
operativno tveganje,
4.
za uporabo metode notranjega modela za izračun vrednosti
izpostavljenosti ali
5.
za uporabo notranjih modelov za izračun kapitalske zahteve za pozicijsko
tveganje, valutno tveganje oziroma tveganje spremembe cen blaga,
skupaj vložile ta EU nadrejena banka in njene podrejene
institucije ali banke in druge institucije, ki so podrejene temu EU nadrejenemu
finančnemu holdingu, mora Banka Slovenije pred odločitvijo o tej zahtevi
sodelovati z drugimi nadzornimi organi držav članic sedeža drugih institucij,
vključenih v to bančno skupino, pri odločanju o tem, ali naj izda dovoljenje in
pod kakšnimi pogoji naj ga izda.
(2) Banka Slovenije mora zahtevo iz prvega odstavka tega
člena nemudoma posredovati drugim nadzornim organom, pristojnim za nadzor
institucij, ki so vložile navedeno zahtevo.
(3) Banka Slovenije si mora skupaj z drugimi nadzornimi
organi prizadevati, da bi bila odločitev o dovoljenju iz prvega odstavka tega
člena sprejeta soglasno v šestih mesecih od vložitve zahteve za izdajo
dovoljenja.
(4) Če v šestih mesecih od vložitve zahteve za izdajo
dovoljenja soglasje nadzornih organov glede odločitve o dovoljenju iz prvega
odstavka tega člena ni doseženo, mora Banka Slovenije sama odločiti o zahtevi
za dovoljenje. Obrazložitev odločbe iz prvega stavka tega odstavka mora poleg
vsebin, ki jih mora obsegati vsaka obrazložitev odločbe, obsegati tudi stališča
Banke Slovenije o stališčih in pomislekih drugih nadzornih organov.
(5) Odločbo iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena
mora Banka Slovenije vročiti tudi nadzornim organom, pristojnim za nadzor
institucij, ki so vložile zahtevo iz prvega odstavka tega člena.
(6) Če je za nadzor na konsolidirani podlagi pristojen
nadzorni organ druge države članice in je ta organ po tretjem ali četrtem
odstavku tega člena sprejel odločitev o izdaji enega od dovoljenj iz prvega
odstavka tega člena, mora Banka Slovenije po uradni dolžnosti podrejeni banki
izdati dovoljenje z vsebino odločitve tega nadzornega organa.
(7) Banka Slovenije mora izdati podrejeni banki dovoljenje iz
šestega odstavka tega člena, ko podrejena banka izpolni vse zahteve, ki
izhajajo iz vsebine odločitve nadzornega organa države članice iz šestega
odstavka tega člena.
292. člen
(obvestilo o izrednem položaju)
Če znotraj bančne skupine, glede katere je pristojna in
odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi, nastopi izredni položaj, ki lahko
ogrozi stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici družb,
vključenih v to skupino, mora Banka Slovenije takoj, ko je to mogoče, o tem
obvestiti druge nadzorne organe držav članic, udeležene pri nadzoru te skupine,
in te organe vsake od teh držav članic:
1.
centralno banko ali drug organ s podobnimi nalogami in pristojnostmi kot
monetarne oblasti in
2.
državni organ, pristojen za zakonodajo na področju nadzora nad
kreditnimi institucijami, finančnimi institucijami, investicijskimi podjetji
ali zavarovalnicami.
293. člen
(pridobivanje informacij od drugih nadzornih organov)
Če Banka Slovenije glede nadzora na konsolidirani podlagi, za
katerega je pristojna in odgovorna po tem zakonu, potrebuje informacije o
bančni skupini, ki so bile že posredovane drugemu nadzornemu organu, mora, če
je to mogoče, te informacije pridobiti od tega nadzornega organa z namenom
preprečiti podvajanje poročanja različnim nadzornim organom, udeleženim pri
nadzoru.
294. člen
(dogovori z nadzornimi organi o sodelovanju pri nadzoru na
konsolidirani podlagi)
(1) Z namenom zagotoviti učinkovit nadzor na konsolidirani
podlagi mora Banka Slovenije z drugimi nadzornimi organi, udeleženimi pri tem
nadzoru, skleniti ustrezne pisne dogovore o usklajevanju in sodelovanju.
(2) Z dogovori iz prvega odstavka tega člena se lahko
določijo dodatne naloge nadzornega organa, pristojnega za nadzor na
konsolidirani podlagi, in postopki za sprejemanje odločitev in za sodelovanje z
drugimi nadzornimi organi.
(3) Banka Slovenije lahko na podlagi dvostranskega dogovora
prenese pristojnost in odgovornosti za nadzor nad podrejeno banko nadzornemu
organu, ki je izdal dovoljenje in nadzoruje nadrejeno družbo, tako da ta
prevzame odgovornost za nadzor te podrejene banke.
(4) Če je Banka Slovenije izdala dovoljenje in nadzoruje
nadrejeno banko, lahko na podlagi dvostranskega dogovora z nadzornim organom,
ki je izdal dovoljenje in je odgovoren za nadzor nad podrejeno banko, prevzame
pristojnost in odgovornosti za nadzor podrejene banke.
295. člen
(izmenjava informacij z nadzornimi organi držav članic pri
nadzoru na konsolidirani podlagi)
(1) Če je Banka Slovenije odgovorna za nadzor na
konsolidirani podlagi EU nadrejene banke ali banke, ki jo obvladuje EU
nadrejeni finančni holding, mora nadzornim organom drugih držav članic, ki
nadzorujejo družbe, ki so podrejene tem nadrejenim družbam, zagotoviti vse
pomembne informacije. Pri določitvi pomena informacij je treba upoštevati pomen
te podrejene družbe za finančni sistem države članice, katere nadzorni organ
nadzoruje to podrejeno družbo.
(2) Pomembne informacije iz prvega odstavka tega člena
morajo obsegati zlasti naslednje podatke:
1.
o strukturi skupine in o vseh pomembnih bankah v skupini kakor tudi o
vseh nadzornih organih, ki so pristojni za nadzor nad bankami v skupini,
2.
o postopkih zbiranja informacij od bank v skupini in preverjanja
pravilnosti teh informacij,
3.
o neugodnih dogajanjih v banki ali drugih osebah v skupini, ki lahko
resno vplivajo na druge banke v skupini,
4.
o pomembnih ukrepih, ki jih je izrekla banki, vključno z zahtevo za
zagotovitev dodatnega kapitala iz drugega odstavka 248. člena tega zakona, in o
vzpostavitvi vsake omejitve za uporabo naprednega pristopa za izračun
kapitalske zahteve za operativno tveganje.
(3) Če je Banka Slovenije odgovorna za nadzor banke, ki
jo obvladuje EU nadrejena kreditna institucija, mora, če potrebuje informacije
glede uporabe pristopov in metodologij za izračun kapitalskih zahtev in
omejitev, vedno, če je to mogoče, pri nadzornem organu, odgovornem za nadzor EU
nadrejene kreditne institucije, preveriti, ali so te informacije dostopne pri
njem.
296. člen
(posvetovanje z nadzornimi organi držav članic, vključenih v
nadzor na konsolidirani podlagi)
(1) Banka Slovenije, se mora pred posamezno odločitvijo, ki
je pomembna tudi za opravljanje nalog nadzora drugih nadzornih organov, s temi
nadzornimi organi posvetovati o:
1.
spremembah delničarjev oziroma organizacijskega ali upravljavskega
ustroja banke v skupini, za katere je potrebno dovoljenje nadzornega organa,
2.
pomembnih ukrepih, ki jih namerava izreči banki, vključno z zahtevo za
zagotovitev dodatnega kapitala iz drugega odstavka 248. člena, in o
vzpostavitvi vsake omejitve za uporabo naprednega pristopa za izračun
kapitalske zahteve za operativno tveganje.
(2) V primerih iz 2. točke prvega odstavka tega člena se mora
Banka Slovenije vedno posvetovati z nadzornim organom, odgovornim za nadzor na
konsolidirani podlagi.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, se Banki
Slovenije ni treba posvetovati v nujnih primerih ali če bi tako posvetovanje
lahko ogrozilo učinkovitost odločitve. V teh primerih mora brez nepotrebnega
odlašanja obvestiti druge nadzorne organe o sprejeti odločitvi.
297. člen
(obseg in način konsolidacije za namen nadzora na
konsolidirani podlagi)
(1) Banka Slovenije mora za namen nadzora na konsolidirani
podlagi zahtevati polno konsolidacijo vseh kreditnih institucij in finančnih
institucij, ki so podrejene določeni nadrejeni družbi, z nadrejeno družbo.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko Banka
Slovenije zahteva samo sorazmerno konsolidacijo, če oceni, da je odgovornost
nadrejene družbe omejena samo na delež kapitala, katerega imetnica je, ob
upoštevanju odgovornosti drugih delničarjev, katerih dolgoročna plačilna
sposobnost je ustrezna. Odgovornost drugih delničarjev iz prvega stavka tega
odstavka mora biti ugotovljena na zanesljiv način, če je potrebno, tudi tako,
da ti delničarji dajo Banki Slovenije ustrezno zavezujočo pisno izjavo o tem.
(3) Pri družbah, povezanih s skupnim vodenjem, Banka
Slovenije določi način konsolidacije.
(4) Banka mora uporabiti sorazmerno konsolidacijo udeležb v
kreditnih institucijah ali finančnih institucijah, ki jih upravlja družba,
vključena v konsolidacijo, skupaj z eno ali več družbami, ki niso vključene v
konsolidacijo, če je odgovornost teh družb omejena samo na delež kapitala,
katerega imetnice so te družbe.
(5) Pri drugih oblikah udeležbe ali kapitalskih povezav, razen
tistih iz prvega od četrtega odstavka tega člena, mora Banka Slovenije
odločiti, ali in kako naj se opravi konsolidacija.
(6) V primerih in z uporabo metod, določenih v prvem do petem
odstavku tega člena, morajo biti v konsolidacijo vključene tudi družbe za
pomožne storitve, družbe za upravljanje in finančni holdingi.
(7) Iz konsolidacije se lahko izključi posamezna finančna
institucija, družba za pomožne storitve ali družba za upravljanje, ki je
podrejena banki ali finančnemu holdingu ali ima položaj pridružene osebe v
skupini.
298. člen
(posebni primeri konsolidacije)
Banka Slovenije mora določiti, ali in kako se opravi
konsolidacija:
1.
če po njenem mnenju banka izvaja pomemben vpliv na drugo kreditno
institucijo ali finančno institucijo, ne da bi bila v njej udeležena ali z njo
kako drugače kapitalsko povezana,
2.
če sta dve ali več kreditnih institucij ali finančnih institucij
povezani s skupnim vodenjem, ne da bi bila podlaga za to upravljanje pogodba
ali njihova statutarna določila.
299. člen
(obveznosti mešanega poslovnega holdinga in njegovih
podrejenih družb glede nadzora)
(1) Če je družba, ki je nadrejena eni ali več bankam, mešani
poslovni holding, morajo mešani poslovni holding in njegove podrejene družbe
podrejenim bankam oziroma nadzornim organom, pristojnim in odgovornim za nadzor
teh bank, posredovati vse informacije, ki so pomembne za nadzor teh podrejenih
bank.
(2) Podrejene družbe in nadrejeni mešani poslovni holding
morajo Banki Slovenije oziroma drugemu nadzornemu organu, pristojnemu in odgovornemu
za nadzor podrejenih bank, omogočiti, da opravi pregled poslovanja zaradi
preveritve informacij iz prvega odstavka tega člena.
(3) Obveznost iz prvega in drugega odstavka tega člena velja
tudi, če podrejena družba, nadrejeni mešani poslovni holding oziroma banka, ki
je podrejena nadrejenemu mešanemu poslovnemu holdingu, nima sedeža v Republiki
Sloveniji.
300. člen
(nadzor nad posli med mešanim poslovnim holdingom in
podrejenimi družbami)
(1) Če je družba, ki je nadrejena eni ali več bankam, mešani
poslovni holding, je Banka Slovenije v okviru svoje odgovornosti za nadzor nad
temi bankami pristojna in odgovorna tudi za nadzor nad posli med temi bankami
in mešanim poslovnim holdingom ter njegovimi drugimi podrejenimi družbami.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena mora banka
vzpostaviti in dosledno uresničevati primerne notranje postopke iz
175. člena tega zakona, z namenom ugotavljanja, merjenja, spremljanja in
nadzora poslov z njenim nadrejenim mešanim poslovnim holdingom in njegovimi
podrejenimi družbami.
(3) Banka mora Banki Slovenije poročati o vseh pomembnih
poslih z mešanim poslovnim holdingom in njegovimi drugimi podrejenimi družbami.
(4) Če posli iz prvega odstavka tega člena znotraj skupine
ogrožajo finančni položaj banke, Banka Slovenije banki izreče ustrezne ukrepe
nadzora po tem zakonu.
301. člen
(izmenjava informacij za namen nadzora na konsolidirani
podlagi)
Če imata nadrejena družba in katera koli banka, ki ji je
podrejena, sedeža v različnih državah članicah, si mora Banka Slovenije z
nadzornimi organi teh držav članic izmenjevati vse pomembne informacije, ki
lahko omogočijo izvajanje nadzora na konsolidirani podlagi ali k temu
pripomorejo.
302. člen
(sodelovanje med nadzornimi organi, če je ena od podrejenih
družb zavarovalnica ali investicijsko podjetje)
(1) Če banka, finančni holding ali mešani poslovni holding
obvladuje eno ali več podrejenih družb, ki imajo položaj zavarovalnice ali
druge nadzorovane finančne družbe, mora Banka Slovenije sodelovati tudi z
nadzornimi organi, pristojnimi za nadzor te družbe.
(2) Banka Slovenije si mora z nadzornimi organi iz prvega
odstavka tega člena izmenjevati vse informacije, ki lahko olajšajo njihove
naloge in jim omogočijo nadzor nad poslovanjem in splošnim finančnim položajem
družb, ki jih nadzorujejo.
(3) Če je mešani poslovni holding ali njegova podrejena
družba zavarovalnica, se pregled poslovanja iz drugega odstavka 299. člena
tega zakona lahko opravi v sodelovanju z nadzornim organom, pristojnim na
nadzor zavarovalnice.
303. člen
(seznam nadrejenih finančnih holdingov)
Banka Slovenije mora oblikovati sezname nadrejenih finančnih
holdingov Republike Slovenije in jih posredovati nadzornim organom drugih držav
članic in Komisiji.
304. člen
(pregled poslovanja zaradi preveritve informacij)
(1) Če želi Banka Slovenije zaradi nadzora, za katerega je
pristojna in odgovorna po tem zakonu, preveriti informacije, ki se nanašajo na
banko, finančni holding, finančno institucijo, družbo za pomožne storitve,
mešani poslovni holding ali podrejeno družbo iz prvega odstavka 299. člena
tega zakona, ki ima sedež v drugi državi članici, mora zaprositi nadzorni organ
te druge države članice, da opravi pregled poslovanja te družbe zaradi
preveritve teh informacij ali da ji omogoči, da sama opravi tak pregled poslovanja.
(2) Nadzorni organ, pristojen in odgovoren za nadzor na
konsolidirani podlagi ali za nadzor nad banko države članice, lahko na območju
Republike Slovenije za namen preveritve informacij, ki se nanašajo na banko,
finančni holding, finančno institucijo, družbo za pomožne bančne storitve,
mešani poslovni holding ali podrejeno družbo iz prvega odstavka 299. člena
tega zakona, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, opravi pregled poslovanja te
družbe. O nameravanem pregledu poslovanja iz prvega stavka tega odstavka mora
nadzorni organ države članice predhodno obvestiti Banko Slovenije.
(3) V primeru iz drugega odstavka tega člena ima nadzorni
organ države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, enake pristojnosti kot
Banka Slovenije na podlagi 236. do 240. člena tega zakona.
(4) Na zaprosilo nadzornega organa države članice mora Banka
Slovenije opraviti pregled poslovanja družbe iz drugega odstavka tega člena.
Nadzorni organ države članice se lahko, če tako zahteva, udeleži pregleda iz
prvega stavka tega odstavka.
304.a člen
(poslovodstvo nadrejenega finančnega holdinga)
(1) Nadrejeni finančni holding mora zagotoviti, da ima
njegovo poslovodstvo ustrezen ugled in izkušnje za vodenje njegovih poslov.
(2) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da ima
poslovodstvo nadrejenega finančnega holdinga ustrezen ugled in izkušnje za
vodenje njegovih poslov, če vsak član poslovodstva izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
ima ustrezne osebnostne lastnosti in najmanj triletne izkušnje pri
vodenju poslov finančne družbe ali drugega podjetja primerljive velikosti in
dejavnosti kot finančna družba oziroma drugih primerljivih poslov, in
2.
ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega z
naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od teh kaznivih
dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude
telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu,
prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, pranja
denarja, izdaje tajnih podatkov ali povzročitve splošne nevarnosti, in obsodba
še ni bila izbrisana.
305. člen
(ukrepi nadzora nad finančnim holdingom in mešanim poslovnim
holdingom)
(1) Če finančni holding ali mešani poslovni holding krši
svoje obveznosti, določene v pododdelku 7.9.3. tega zakona, mu Banka Slovenije
izda odredbo o odpravi teh kršitev.
(2) Če ima finančni holding ali mešani poslovni holding sedež
v drugi državi članici, Banka Slovenije o kršitvi obveznosti, določene v
pododdelku 7.9.3. tega zakona, obvesti nadzorni organ te države članice.
(3) Pri izrekanju ukrepov, katerih namen je odpraviti
ugotovljene kršitve ali vzroke za take kršitve finančnega holdinga ali mešanega
poslovnega holdinga, mora Banka Slovenije sodelovati z nadzornimi organi drugih
držav članic.
306. člen
(nadzor, če ima nadrejena oseba sedež v tretji državi)
(1) Če banka, ki je podrejena drugi banki ali finančnemu
holdingu, ki ima sedež v tretji državi, ni subjekt nadzora na konsolidirani
podlagi, za katerega je pristojna in odgovorna Banka Slovenije po
287. členu tega zakona ali nadzorni organ druge države članice, mora Banka
Slovenije bodisi na zahtevo nadrejene osebe ali druge nadzorovane osebe v
bančni skupini bodisi na lastno pobudo preveriti, ali je ta banka subjekt
nadzora na konsolidirani podlagi, ki ga opravlja nadzorni organ te tretje
države in ki je enakovreden nadzoru na konsolidirani podlagi po tem zakonu.
(2) Pri preverjanju po prvem odstavku tega člena mora Banka
Slovenije upoštevati morebitne splošne usmeritve glede ureditve razmerij v
zvezi z nadzorom na konsolidirani podlagi z nadzornimi organi tretje države, ki
jih izda Evropski bančni odbor, in se o tem posvetovati z Evropskim bančnim odborom
in z drugimi nadzornimi organi držav članic, ki so vključeni v nadzor oseb v
skupini.
(3) Če takega enakovrednega nadzora na konsolidirani podlagi
v tretji državi ni, mora Banka Slovenije določiti in uporabiti druge ustrezne
nadzorne postopke in ukrepe, ki lahko dosežejo namen nadzora banke na
konsolidirani podlagi. Banka Slovenije lahko zlasti zahteva, da se ustanovi
finančni holding s sedežem v EU, in uporabi pravila o nadzoru na konsolidirani
podlagi za ta finančni holding.
(4) O nadzornih postopkih in ukrepih iz tretjega odstavka
tega člena se mora po predhodnem posvetovanju z drugimi nadzornimi organi držav
članic, vključenimi v nadzor, strinjati nadzorni organ države članice, ki bi
bil odgovoren za nadzor na konsolidirani podlagi.
(5) O nadzornih postopkih in ukrepih iz tretjega odstavka
tega člena mora Banka Slovenije obvestiti druge nadzorne organe držav članic,
ki so vključeni v nadzor in Komisijo.
307. člen
(izključitev odgovornosti za nadzor na posamični podlagi)
Nobena pristojnost Banke Slovenije, določena v pododdelku
7.9.3. tega zakona, v razmerju do finančnega holdinga, mešanega poslovnega
holdinga ali druge družbe, ki ni banka, ne pomeni, da je Banka Slovenije
odgovorna za nadzor te družbe na posamični podlagi.
7.9.4. Nadzor nad drugimi osebami
308. člen
(odredba o prenehanju sprejemanja depozitov od javnosti)
(1) Če oseba v nasprotju s prepovedjo, določeno v
35. členu tega zakona, sprejema depozite od javnosti, ji Banka Slovenije
izda odredbo, s katero ji naloži, da preneha s tem (v nadaljnjem besedilu:
odredba o prenehanju sprejemanja depozitov od javnosti).
(2) Banka Slovenije lahko še pred izdajo odredbe o prenehanju
sprejemanja depozitov od javnosti opravi pregled poslovnih knjig in druge
dokumentacije osebe in zbere druge dokaze o tem, ali oseba zbira depozite od
javnosti.
(3) V odredbi o prenehanju sprejemanja depozitov od javnosti
Banka Slovenije osebi naloži, da v roku, ki ne sme biti krajši od osem in ne
daljši od 15 dni, predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je opravila
v zvezi s prenehanjem zbiranja depozitov od javnosti, ter v katerem se oseba
lahko izjavi o utemeljenosti razlogov za izdajo odredbe. Oseba mora poročilu
priložiti dokaze, iz katerih izhaja, da je opravila ukrepe v zvezi s
prenehanjem zbiranja depozitov od javnosti.
309. člen
(odločba o ugotovitvi razloga za likvidacijo)
(1) Če pravna oseba ne ravna po odredbi o prenehanju
sprejemanja depozitov od javnosti, izda Banka Slovenije odločbo, s katero
ugotovi, da obstaja razlog za likvidacijo te osebe (v nadaljnjem besedilu:
odločba o ugotovitvi razloga za likvidacijo).
(2) Odločba o ugotovitvi razloga za likvidacijo mora biti
obrazložena.
(3) Na podlagi dokončne odločbe o ugotovitvi razloga za
likvidacijo začne pristojno sodišče na predlog Banke Slovenije postopek
likvidacije.
(4) Sodišče izda sklep o začetku postopka likvidacije brez
ponovnega preizkusa pogojev za začetek tega postopka v roku treh delovnih dni
od vložitve predloga iz tretjega odstavka tega člena.
(5) Proti sklepu o začetku postopka likvidacije iz četrtega
odstavka tega člena ni pritožbe.
(6) Banka Slovenije je oproščena plačila taks v postopku
likvidacije, ki ga sodišče začne na njen predlog iz tretjega odstavka tega
člena.
8. POGLAVJE:
ZAJAMČENE VLOGE
310. člen
(zajamčena vloga)
(1) Vloga je skupno stanje vseh terjatev fizične ali pravne
osebe do banke na podlagi:
1.
pogodbe o vodenju transakcijskega računa,
2.
hranilne vloge,
3.
denarnega depozita,
4.
potrdila o depozitu oziroma blagajniškega zapisa, če sta izdana kot
imenski vrednostni papir.
(2) Neto stanje vloge posamezne osebe je stanje vloge te
osebe, zmanjšano za obveznosti te osebe do banke.
(3) Zajamčena vloga po tem zakonu je neto stanje vloge do
višine 22.000 eurov na dan začetka stečaja nad banko.
(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena, niso zajamčene
vloge, ki se glasijo na prinosnika.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena, niso zajamčene
vloge naslednjih oseb:
1.
drugih bank in finančnih družb, ki so jih vložile v svojem imenu in za
svoj račun,
2.
vloge v zvezi s posli, zaradi katerih je bil imetnik vloge pravnomočno
obsojen za kaznivo dejanje pranja denarja,
3.
vloge držav, centralnih bank in lokalnih skupnosti,
4.
vloge članov uprave in nadzornega sveta banke ter njihovih ožjih
družinskih članov,
5.
vloge delničarjev banke, ki imajo najmanj 5-odstotni delež v kapitalu
banke ali glasovalnih pravicah,
6.
vloge pravnih oseb, ki so podrejene družbe banke,
7.
vloge članov uprave in nadzornega sveta oziroma drugega organa vodenja
ali nadzora pravnih oseb iz 5. in 6. točke tega odstavka in njihovih ožjih
družinskih članov,
8.
vloge, ki se glede na svoje lastnosti upoštevajo pri izračunu kapitala
banke,
9.
vloge pravnih oseb, ki so velike oziroma srednje družbe po ZGD-1.
(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena višina zajamčene
vloge ni omejena do 31. decembra 2010.
310.a člen
(preučitev razmer na finančnem trgu)
(1) Ministrstvo, pristojno za finance, mora v letu 2009 in 2010, v sodelovanju z Banko Slovenije, preučiti razmere na finančnem trgu. Na podlagi
ugotovljenih razmer lahko Vlada Republike Slovenije predlaga spremembo zakona,
s katero se na ustrezen način spremeni višina jamstva oziroma obdobje
veljavnosti.
(2) O stanju na finančnem trgu in morebitnih sprejetih
ukrepih, Vlada Republike Slovenije poroča Državnemu zboru Republike Slovenije
najmanj enkrat na vsake tri mesece po uveljavitvi tega zakona.
311. člen
(objava in oglaševanje informacij o sistemu jamstva za
vloge)
(1) Banka mora v vseh prostorih, v katerih posluje s
strankami, na vidnem mestu objaviti informacijo o sistemu jamstva za vloge.
(2) Pri oglaševanju bančnih storitev sme banka v zvezi z
jamstvom za vloge navesti le, kateremu sistemu zajamčenih vlog pripada brez
navedbe drugih podrobnosti (na primer ravni in obsega jamstva). Za oglaševanje
po prvem stavku tega odstavka se ne šteje oglaševanje v poslovnih prostorih
banke in na javnih spletnih straneh banke.
312. člen
(predpis o zajamčenih vlogah)
Banka Slovenije predpiše:
1.
način izračuna višine likvidnih naložb iz 314. člena tega zakona in
podrobnejše lastnosti finančnih instrumentov, ki so predmet teh naložb,
2.
podrobnejše pogoje in postopke za zagotavljanje sredstev za izplačilo
zajamčenih vlog in za aktiviranje jamstva,
3.
način obravnavanja:
-
skrbniških računov in drugih podobnih vlog, katerih imetnik je ena oseba
za račun ene ali več drugih oseb, in
-
vlog, katerih imetnika sta dve ali več oseb,
4.
način vključitve podružnice banke v sistem jamstva za vloge v Republiki
Sloveniji.
313. člen
(jamstvo za izplačilo zajamčenih vlog)
(1) Banke s sedežem v Republiki Sloveniji jamčijo za
izplačilo zajamčene vloge pri banki, nad katero je bil začet stečajni postopek,
do neto stanja vloge v višini 22.000 eurov, nad tem zneskom pa Republika
Slovenija, na način, določen z zakonom.
(2) Če banke s sedežem v Republiki Sloveniji ne morejo
zagotoviti zadostnih sredstev za izplačilo zajamčene vloge do višine iz
tretjega odstavka 310. člena tega zakona, na podlagi predloga Banke Slovenije
tudi za te vloge, do 31. decembra 2010, jamči Republika Slovenija.
(3) Posamezna banka jamči za izplačilo zajamčenih vlog pri
drugi banki v obsegu, ki je enak deležu, ki ga glede na vsoto zajamčenih vlog
pri vseh bankah, zmanjšano za vsoto zajamčenih vlog, ki so predmet jamstva,
predstavlja vsota zajamčenih vlog pri tej banki.
314. člen
(likvidne naložbe za izplačilo zajamčenih vlog)
Zaradi zagotavljanja likvidnih sredstev, potrebnih za
izplačilo zajamčenih vlog, mora banka sredstva v višini, sorazmerni z njenim
deležem iz drugega odstavka 313. člena tega zakona, ki se izračuna na
način, določen s predpisom o zajamčenih vlogah, naložiti v finančne
instrumente, ki imajo lastnosti, določene s tem predpisom.
315. člen
(prevzem obveznosti izplačila zajamčenih vlog)
(1) Z dnem začetka stečaja nad banko prevzame Banka Slovenije
v svojem imenu in za račun bank iz prvega odstavka 313. člena tega zakona
obveznost izplačila zajamčenih vlog banke v stečaju.
(2) Izplačilo zajamčenih vlog opravi banka prevzemnica.
(3) Banka Slovenije zagotovi banki prevzemnici likvidna
sredstva za izplačila zajamčenih vlog iz prvega odstavka tega člena z
aktiviranjem jamstva po 316. členu tega zakona.
(4) Banka prevzemnica sme sredstva iz tretjega odstavka tega
člena uporabiti samo za izplačilo zajamčenih vlog.
(5) Z dnem začetka stečaja nad banko prevzame Banka Slovenije v svojem imenu in za račun Republike Slovenije obveznost izplačila zajamčenih
vlog banke v stečaju v primeru iz prvega in drugega odstavka 313. člena tega
zakona.
316. člen
(aktiviranje jamstva)
(1) Banka Slovenije naloži bankam iz prvega odstavka
313. člena tega zakona, da vplačajo ustrezen del sredstev, potrebnih za
izplačilo zajamčenih vlog.
(2) Kritje za aktiviranje jamstva lahko Banka Slovenije
zagotovi tudi z unovčenjem ali drugačnim razpolaganjem v breme naložb iz
314. člena tega zakona. Pravne posle za zagotovitev kritja za aktiviranje
jamstva sklepa Banka Slovenije v svojem imenu in za račun bank iz prvega
odstavka 313. člena tega zakona.
317. člen
(vrnitev vplačanih sredstev)
Banka Slovenije po izplačilu terjatev iz naslova zajamčenih
vlog iz stečajne mase prenakaže sredstva, ki jih je prejela, bankam v
sorazmerju z višino sredstev, ki so jih vplačale v skladu s 316. členom
tega zakona.
9. POGLAVJE:
STEČAJ BANKE
318. člen
(prepoved prisilne poravnave)
Nad banko ni mogoče začeti postopka prisilne poravnave.
319. člen
(uporaba določb za stečajni postopek)
Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za stečaj banke
uporabljajo določbe zakona, ki ureja stečaj gospodarskih družb.
320. člen
(stečajni razlogi)
Banka Slovenije izda odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek
stečajnega postopka:
1.
če na podlagi poročila iz drugega odstavka 260. člena tega zakona
oceni, da se v času trajanja izredne uprave finančno stanje ni izboljšalo in
banka kljub izredni upravi ni sposobna tekoče izpolnjevati dospelih obveznosti,
ali
2.
če pri opravljanju nadzora nad banko ugotovi, da premoženje banke ne
zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov banke.
321. člen
(banka prevzemnica)
(1) Z odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega
postopka imenuje Banka Slovenije banko, ki bo prevzela posle banke v stečaju v
zvezi z izplačilom zajamčenih vlog (v nadaljnjem besedilu: banka prevzemnica).
(2) Banka prevzemnica ima pravico do povrnitve dejanskih stroškov,
povezanih z izplačilom zajamčenih vlog.
322. člen
(začetek stečajnega postopka)
(1) Banka Slovenije mora pri pristojnem sodišču vložiti
predlog za začetek stečajnega postopka naslednji delovni dan po izdaji pisnega
odpravka odločbe o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka. Predlogu
mora priložiti odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka.
(2) Sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka brez
ponovnega preizkusa pogojev za začetek stečajnega postopka v roku treh delovnih
dni od vložitve predloga iz prvega odstavka tega člena.
(3) Proti sklepu o začetku stečajnega postopka iz drugega
odstavka tega člena ni pritožbe.
(4) Banka Slovenije je oproščena plačila taks v stečajnem
postopku, ki ga sodišče začne na njen predlog iz prvega odstavka tega člena.
323. člen
(uporaba določil v postopku stečaja nad banko, ki ima
podružnico v drugi državi članici)
(1) V postopku stečaja nad banko, ki ima podružnico v drugi
državi članici, se smiselno uporabljajo tudi drugi odstavek 267. člena in
273. do 276. člen tega zakona, če ni v drugem in tretjem odstavku tega
člena določeno drugače.
(2) Sklep o začetku stečajnega postopka v obliki povzetka v
Uradnem listu EU in dveh dnevnih časopisih, ki izhajata na celotnem območju
države članice, v kateri ima banka podružnico, mora objaviti stečajno sodišče.
(3) Terjatve upnikov se prijavijo stečajnemu sodišču.
324. člen
(obveščanje znanih upnikov o začetku stečajnega postopka nad
banko, ki ima podružnico v državi članici)
(1) O izdaji odločbe o začetku stečajnega postopka mora
stečajni upravitelj posamično, v slovenskem jeziku, obvestiti tudi vse znane
upnike banke, ki so poslovali prek podružnice banke v državi članici in imajo
prebivališče ali sedež v državi članici, in sicer z obrazcem, na katerem je v
vseh uradnih jezikih EU naslov: »Poziv za prijavo terjatev. Roki, ki jih je
treba spoštovati«.
(2) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati
zlasti:
1.
ime in naslov organa, ki bo vodil stečajni postopek,
2.
rok, v katerem morajo upniki stečajnemu senatu prijaviti svoje terjatve
in posledice zamujenih rokov,
3.
informacije o pravicah in dolžnostih upnikov v zvezi z začetkom
stečajnega postopka.
325. člen
(stečajni upravitelj)
(1) Stečajnega upravitelja imenuje sodišče na predlog Banke
Slovenije. Banka Slovenije lahko za stečajnega upravitelja predlaga samo osebo,
ki izpolnjuje pogoje za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja.
(2) Če nastopijo razlogi za razrešitev stečajnega
upravitelja, mora sodišče pred odločitvijo o njegovi razrešitvi o razlogih
obvestiti Banko Slovenije in jo pozvati, da se o razlogih izjavi v roku, ki ne
sme biti krajši od treh in ne daljši od osmih dni.
326. člen
(izplačilo zajamčenih vlog)
(1) Banka v stečaju in banka prevzemnica morata v
10 dneh po začetku stečajnega postopka ugotoviti stanje vseh zajamčenih
vlog na dan izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka nad banko in zapisnik
poslati Banki Slovenije.
(2) Banka Slovenije potrdi zapisnik iz prvega odstavka tega
člena najkasneje v 10 dneh po njegovem prejemu in ga pošlje sodišču, ki vodi
stečajni postopek.
(3) Banka Slovenije mora banki prevzemnici zagotoviti
likvidna sredstva za izplačilo zajamčenih vlog z aktiviranjem jamstva po
316. členu tega zakona najkasneje v roku treh mesecev, šteto od začetka
stečajnega postopka nad banko.
(4) Zajamčene vloge v tujih valutah se izplačajo v eurih v
protivrednosti po referenčnem tečaju, ki ga objavi Banka Slovenije, na dan
začetka stečajnega postopka.
327. člen
(mnenje Banke Slovenije)
(1) Kadar sodišče v zvezi z unovčevanjem stečajne mase po
zakonu, ki ureja stečaj gospodarskih družb, odloča na podlagi predhodnega
mnenja upniškega odbora, mora v primeru stečaja banke pridobiti tudi mnenje
Banke Slovenije.
(2) Za mnenje Banke Slovenije iz prvega odstavka tega člena
se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja stečaj gospodarskih družb, o
mnenju upniškega odbora.
328. člen
(obveščanje Banke Slovenije)
Stečajni upravitelj mora izvod svojih poročil o poteku
stečajnega postopka hkrati s predložitvijo sodišču predložiti tudi Banki Slovenije.
329. člen
(terjatve iz naslova zajamčenih vlog)
(1) Terjatve na podlagi aktiviranja jamstva iz tretjega
odstavka 264. člena in tretjega odstavka 315. člena tega zakona
uveljavlja Banka Slovenije v stečajnem postopku nad banko v svojem imenu in za
račun bank, ki so po 316. členu tega zakona vplačale ustrezen del
sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih vlog.
(2) Stroški banke prevzemnice iz drugega odstavka
321. člena tega zakona se povrnejo po pravilih o stroških stečajnega
postopka.
10. POGLAVJE:
POSTOPEK ODLOČANJA BANKE SLOVENIJE V POSAMIČNIH ZADEVAH
10.1. Splošne določbe
330. člen
(uporaba določb o postopku)
(1) Banka Slovenije odloča o posamičnih zadevah, za katere je
pristojna po tem ali drugem zakonu, po postopku, določenem v tem poglavju,
razen če zakon za posamezno vrsto postopka določa drugače.
(2) Če ni v tem zakonu drugače določeno, se za postopek
odločanja Banke Slovenije uporabljajo določbe ZUP.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena v
postopku odločanja Banke Slovenije ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje
stanje niti vložiti izrednih pravnih sredstev.
(4) O posamičnih zadevah odloča Svet Banke Slovenije kot
kolegijski organ. Postopek do izdaje odločbe vodi strokovni delavec Banke
Slovenije, ki izpolnjuje pogoje iz 31. člena ZUP in ki ga za to pooblasti
guverner Banke Slovenije.
331. člen
(izjave strank)
(1) Stranke dajejo svoje izjave pisno.
(2) V primeru iz drugega odstavka 333. člena tega zakona
lahko stranke dajejo svoje izjave tudi ustno na obravnavi.
332. člen
(možnost izjave)
(1) Banka Slovenije mora pred izdajo odločbe, ki jo izda po
uradni dolžnosti in proti kateri ni ugovora, stranko pozvati, da se izjavi o
dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, če zakon v posameznem
primeru ne določa drugačnega načina zagotovitve možnosti stranki, da se izjavi.
(2) Poziv iz prvega odstavka tega člena mora obsegati:
1.
določno navedbo dejstev in okoliščin, o katerih naj se stranka izjavi,
in dokazov, iz katerih ta dejstva izhajajo,
2.
rok za izjavo, ki ne sme biti krajši od osmih dni,
3.
pouk stranki, da mora izjavi priložiti listinske dokaze, če se nanje
sklicuje, in da po preteku roka za izjavo ne bo imela pravice navajati novih
dejstev in predlagati novih dokazov.
(3) V izjavi lahko stranka navaja dejstva, iz katerih izhaja,
da dejstva in okoliščine, navedene v pozivu iz prvega odstavka tega člena, niso
podane, in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če
se stranka v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze izjavi
priložiti.
(4) Če stranka izjavi ne priloži listinskih dokazov, se ne
uporabljajo določbe o nepopolnih vlogah, temveč Banka Slovenije pri odločanju
upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.
(5) Po izteku roka za izjavo stranka nima pravice navajati
novih dejstev in predlagati novih dokazov.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena, Banka Slovenije
pred izdajo odločbe o izredni upravi banki ni dolžna zagotoviti možnosti, da se
izjavi, če je razlog za izredno upravo okoliščina, da je banka postala
nelikvidna.
(7) Določbe prvega do petega odstavka tega člena se ne
uporabljajo za ugotovitvene odločbe Banke Slovenije.
333. člen
(odločanje)
(1) Banka Slovenije odloča brez naroka.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, Banka Slovenije
razpiše ustno obravnavo:
1.
če je treba zaslišati priče ali izvedence,
2.
če sta v postopku udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si
interesi,
3.
če je treba opraviti predstavitev vodenja poslov banke po tretjem
odstavku 65. člena tega zakona ali
4.
v drugih primerih, če presodi, da je to koristno za razjasnitev zadeve.
334. člen
(vrste odločb)
(1) Banka Slovenije izdaja odločbe v obliki odločb, sklepov
in odredb.
(2) Proti odločbam Banke Slovenije ni pritožbe.
335. člen
(odločba)
(1) Z odločbo Banka Slovenije odloča o izdaji in odvzemu
dovoljenj in o drugih zadevah, razen o tistih, za katere zakon določa, da o
njih odloča s sklepom ali z odredbo.
(2) Odločba mora biti obrazložena, če zakon ne določa
drugače. V obrazložitvi morajo biti obrazloženi tudi tisti sklepi, proti
katerim ni posebnega postopka sodnega varstva.
336. člen
(sklep)
(1) S sklepom odloča Banka Slovenije o vprašanjih, ki se
tičejo postopka ali se pojavijo v zvezi s postopkom.
(2) Sklep mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o
pravnem sredstvu samo, če je proti sklepu dovoljen poseben postopek sodnega
varstva.
10.2. Postopek sodnega varstva
10.2.1. Skupne določbe
337. člen
(postopek sodnega varstva)
(1) Sodno varstvo proti odločbam Banke Slovenije se
zagotavlja v postopku, določenem s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: postopek
sodnega varstva).
(2) Za postopek sodnega varstva iz prvega odstavka tega člena
se smiselno uporabljajo določbe ZUS-1, če ni s tem zakonom drugače določeno.
338. člen
(pravica do sodnega varstva)
(1) Proti odločbam Banke Slovenije je dovoljeno začeti postopek
sodnega varstva.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, proti
naslednjim odločbam ni posebnega postopka sodnega varstva:
1.
proti odločbi, s katero Banka Slovenije odloči o ugovoru proti odredbi
in ga zavrže, zavrne ali spremeni odredbo,
2.
proti odločbi, s katero Banka Slovenije začne postopek za odvzem
dovoljenja.
(3) Odločba iz 1. točke drugega odstavka tega člena se lahko
izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki jo je Banka
Slovenije izdala, ker subjekt nadzora ni ravnal v skladu z odredbo Banke
Slovenije.
(4) Odločba iz 2. točke drugega odstavka tega člena se lahko
izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi o odvzemu
dovoljenja.
(5) Ne glede na 1. točko drugega odstavka tega člena, je
proti odločbi, s katero Banka Slovenije odloči o ugovoru proti odredbi, s
katero je banki naložila dodatni ukrep iz 3. točke prvega odstavka
248. člena tega zakona, dovoljeno začeti postopek sodnega varstva.
(6) Postopek sodnega varstva je dovoljeno začeti tudi proti
sklepu, s katerim se konča postopek odločanja Banke Slovenije, začet na zahtevo
stranke.
339. člen
(pristojnost in sestava sodišča)
V postopku sodnega varstva odloča Vrhovno sodišče v senatu
treh sodnikov.
340. člen
(prednostno odločanje)
Zadeve v postopku sodnega varstva po tem zakonu so nujne in o
njih sodišče odloča prednostno.
341. člen
(tožba in odgovor na tožbo)
(1) Tožbo je treba vložiti v roku osmih dni.
(2) Rok za odgovor na tožbo je osem dni.
342. člen
(nova dejstva in dokazi)
Tožnik v postopku sodnega varstva ne more navajati novih
dejstev in predlagati novih dokazov.
343. člen
(meje preizkusa)
Sodišče preizkusi odločbo Banke Slovenije v mejah tožbenega
zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem pa pazi po uradni
dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz tretjega odstavka
27. člena ZUS-1.
344. člen
(seja)
Sodišče odloča praviloma brez obravnave.
345. člen
(pravna sredstva)
Proti sodbi oziroma sklepu, izdanem v postopku sodnega
varstva, ni pritožbe.
10.2.2. Postopek sodnega varstva proti odločbi o prenehanju
banke
346. člen
(uporaba določb)
(1) Določbe pododdelka 10.2.2. tega zakona se uporabljajo v
postopku sodnega varstva proti odločbi o začetku prisilne likvidacije in proti
odločbi o ugotovitvi pogojev za začetek stečaja (v nadaljnjem besedilu: odločba
o prenehanju banke).
(2) Če ni v pododdelku 10.2.2. tega zakona drugače določeno,
se v postopku sodnega varstva proti odločbi o prenehanju banke uporabljajo
določbe pododdelka 10.2.1. tega zakona.
347. člen
(tožnik)
(1) Tožbo proti odločbi o prenehanju banke lahko vložijo:
1.
banka,
2.
delničarji, katerih skupni deleži dosegajo najmanj desetino osnovnega
kapitala banke.
(2) Če je tožnik banka, jo v postopku sodnega varstva zastopa
uprava, ki so ji zaradi odločbe o prenehanju banke prenehala druga pooblastila
in pristojnosti.
348. člen
(nova dejstva in dokazi)
(1) Ne glede na določbo 342. člena tega zakona, lahko
tožnik v tožbi proti odločbi o prenehanju banke navaja nova dejstva in nove
dokaze. Če se v tožbi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze tožbi
priložiti.
(2) Banka Slovenije lahko v odgovoru na tožbo navaja nova
dejstva in nove dokaze. Če se v odgovoru na tožbo sklicuje na listinske dokaze,
mora te dokaze odgovoru na tožbo priložiti.
(3) Če tožnik oziroma Banka Slovenije tožbi oziroma odgovoru
na tožbo ne priloži listinskih dokazov, na katere se sklicuje, se ne
uporabljajo določbe o nepopolnih vlogah, temveč sodišče pri odločanju upošteva
zgolj tiste dokaze, ki so tožbi oziroma odgovoru na tožbo priloženi.
(4) Po izteku roka za vložitev tožbe oziroma odgovora na
tožbo stranke nimajo pravice navajati novih dejstev in predlagati novih
dokazov.
349. člen
(glavna obravnava in seja)
(1) Sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi.
(2) Sodišče lahko odloči brez glavne obravnave, če v
pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku izdaje
odločbe o prenehanju banke popolno in pravilno ugotovljeno ali da to ni sporno.
350. člen
(odločanje)
(1) Če sodišče ugotovi, da so podani razlogi, zaradi katerih
bi lahko po 65. členu ZUS-1 upravni akt odpravilo in s sodbo odločilo o
stvari, odločbe o prenehanju banke ne odpravi, temveč s sodbo samo ugotovi, da
je odločba o prenehanju banke nezakonita in da ni bilo pogojev za začetek
prisilne likvidacije oziroma stečaja.
(2) Sodba iz prvega odstavka tega člena ne vpliva na tek
postopka prisilne likvidacije oziroma stečaja.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko delničarji
uveljavijo morebitne odškodninske zahtevke proti Banki Slovenije v pravdi.
(4) Proti sodbi, s katero sodišče odloči v postopku sodnega
varstva proti odločbi o prenehanju banke, je, ne glede na 345. člen tega
zakona, dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče v senatu treh
sodnikov.
10.3. Postopek nadzora
10.3.1. Splošne določbe
351. člen
(uporaba določb)
(1) Določbe oddelka 10.3. tega zakona o postopku nadzora se
uporabljajo v vseh postopkih nadzora, ki ga opravlja Banka Slovenije po tem ali
drugem zakonu, če zakon za posamezen postopek nadzora ne določa drugače.
(2) V postopku nadzora se uporabljajo določbe oddelkov 10.1.
in 10.2. tega zakona, če ni v oddelku 10.3. tega zakona drugače določeno.
(3) V postopku nadzora se tudi smiselno uporabljajo tretji
odstavek 20. člena ter drugi in tretji odstavek 23. člena ZIN.
352. člen
(stranka postopka nadzora)
(1) Stranka postopka nadzora je oseba, nad katero Banka
Slovenije opravlja nadzor (v nadaljnjem besedilu: subjekt nadzora).
(2) Stranke postopka nadzora nad banko so tudi člani uprave
banke.
353. člen
(vročanje)
(1) Spis se subjektu nadzora, ki je pravna oseba ali
podjetnik posameznik, vroči tako, da se izroči osebi, ki je pooblaščena za
sprejem, ali delavcu, ki se najde v pisarni oziroma poslovnem prostoru.
(2) Vročitve članom uprave banke se opravljajo z vročanjem
banki. Šteje se, da je z vročitvijo banki opravljena tudi vročitev članom
uprave.
(3) Kadar stranko v postopku nadzora zastopa odvetnik, se
šteje, da je vročitev stranki opravljena, če je spis vročen odvetniku oziroma
zaposlenemu v odvetniški pisarni.
(4) Subjektu nadzora, ki ni oseba iz prvega, drugega oziroma
tretjega odstavka tega člena, se spisi vročijo tako, da se mu izročijo v
stanovanju ali poslovnem prostoru osebe, pri kateri je zaposlen.
354. člen
(nadomestna osebna vročitev)
Za nadomestno osebno vročitev se uporabljata tretji in četrti
odstavek 87. člena ZUP, le da se namesto roka »15 dni« uporablja rok
»osem dni«.
355. člen
(vodenje postopka in izrekanje ukrepov nadzora)
(1) Banka Slovenije vodi postopek nadzora in izreka ukrepe
nadzora po uradni dolžnosti.
(2) Banka Slovenije lahko izreče ukrep banki tudi na predlog
člana uprave ali nadzornega sveta banke ali delničarjev, katerih skupni deleži
dosegajo najmanj desetino osnovnega kapitala banke.
(3) Banka Slovenije začne postopek nadzora nad drugo osebo iz
220. člena tega zakona na podlagi prijave tržnega inšpektorja oziroma
drugega pristojnega državnega organa, po uradni dolžnosti pa takrat, kadar iz
informacij, ki jih pridobi pri opravljanju nadzora nad bankami ali v zvezi z
izvrševanjem drugih svojih pristojnosti, izhaja, da obstajajo razlogi za tak
nadzor.
10.3.2. Odredba o odpravi kršitev
356. člen
(uporaba določb o odredbi)
(1) Določbe pododdelka 10.3.2. tega zakona se uporabljajo za
postopek z odredbo o odpravi kršitev iz 242. člena tega zakona.
(2) Določbe pododdelka 10.3.2. tega zakona se smiselno
uporabljajo tudi za postopek:
-
z odredbo o dodatnem ukrepu nadzora za uresničevanje pravil o
upravljanju s tveganji iz 248. člena tega zakona in
-
z odredbo o prenehanju sprejemanja depozitov od javnosti iz
308. člena tega zakona.
357. člen
(vsebina odredbe)
(1) Izrek odredbe mora obsegati:
-
določen opis kršitev, katerih odprava je z odredbo naložena,
-
rok, v katerem mora subjekt nadzora odpraviti kršitve in predložiti
poročilo o odpravi kršitev,
-
način odprave kršitve, kadar Banka Slovenije subjektu nadzora naloži, da
kršitve odpravi na določen način,
-
listine oziroma dokaze o odpravi kršitev, kadar Banka Slovenije subjektu
nadzora naloži, da o odpravi kršitev predloži določene listine oziroma druge
dokaze.
(2) Odredba mora biti obrazložena.
358. člen
(ugovor proti odredbi)
(1) Proti odredbi ima subjekt nadzora pravico vložiti ugovor
v osmih dneh od vročitve.
(2) Če je upravičena oseba pravočasno vložila ugovor, se rok
za odpravo kršitev, določen z odredbo, podaljša za čas od vložitve ugovora do
vročitve odločbe o ugovoru.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena, lahko Banka
Slovenije z odredbo odloči, da ugovor ne zadrži izvršitve, če zaradi narave
kršitve z izvršitvijo odredbe ni mogoče odlašati.
(4) Pravico vložiti ugovor proti odredbi, s katero je Banka
Slovenije odredila dodatni ukrep iz 3. točke prvega odstavka 248. člena
tega zakona, ima tudi član uprave banke, na katerega se nanaša.
359. člen
(razlogi za ugovor)
Ugovor proti odredbi je dopusten:
1.
če je odredbo izdala oseba, ki ni bila pristojna za izdajo odredbe,
2.
če kršitev, katere odprava je z odredbo naložena, ni podana,
3.
če dejanje oziroma opustitev, ki je bilo razlog za izdajo odredbe, nima
znakov kršitve,
4.
če odredbe ni mogoče izvršiti ali je ni mogoče izvršiti na način,
določen z odredbo,
5.
če bi izvršitev odredbe povzročila kakšno dejanje, ki je v nasprotju s
prisilnimi predpisi,
6.
če je bila z odredbo naložena odprava kršitev osebi, nad katero Banka
Slovenije ni pristojna opravljati nadzora,
7.
če je z odredbo v nasprotju z zakonom naložena predložitev poročila
pooblaščenega revizorja o odpravi kršitev,
8.
če je v odredbi zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
360. člen
(vsebina ugovora)
(1) Ugovor mora obsegati:
1.
navedbo odredbe, proti kateri se vlaga,
2.
izjavo, da se odredba izpodbija v celoti ali v določenem delu,
3.
razloge za ugovor,
4.
druge podatke, ki jih mora obsegati vsaka vloga.
(2) V ugovoru lahko subjekt nadzora navaja dejstva, iz
katerih izhaja, da kršitve, katerih odprava mu je bila z odredbo naložena, niso
podane, in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanjih dejstev. Če
se subjekt nadzora v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze
priložiti ugovoru.
(3) Če subjekt nadzora ugovoru ne priloži listinskih dokazov,
se ne uporabljajo določbe o nepopolnih vlogah, temveč Banka Slovenije pri
odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so priloženi ugovoru.
(4) Po izteku roka za ugovor subjekt nadzora nima pravice
navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
361. člen
(meje preizkusa odredbe)
Banka Slovenije preizkusi odredbo v tistem delu, v katerem se
izpodbija z ugovorom in v mejah razlogov, navedenih in obrazloženih v ugovoru.
362. člen
(odločanje o ugovoru)
(1) O ugovoru odloča Banka Slovenije z odločbo.
(2) Pri odločanju o ugovoru lahko Banka Slovenije ugovor
zavrže ali zavrne ali pa spremeni odredbo ali jo odpravi.
(3) Banka Slovenije ugovor zavrže, če ugovor ni dovoljen, če
je prepozen ali če ga je vložila neupravičena oseba.
(4) Če Banka Slovenije ugotovi, da je podan razlog iz
1., 2., 3. ali 6. točke 359. člena tega zakona, odpravi odredbo.
(5) Če Banka Slovenije ugotovi, da je podan razlog iz
4., 5., 7. ali 8. točke 359. člena tega zakona, glede na naravo
kršitve odpravi odredbo ali jo spremeni. Banka Slovenije pri odločanju o
ugovoru odredbe ne sme spremeniti v škodo subjekta nadzora.
10.3.3. Odvzem dovoljenja
363. člen
(začetek postopka za odvzem dovoljenja)
(1) Banka Slovenije začne postopek za odvzem dovoljenja, ki
ga je izdala, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja utemeljen sum, da je
podan kateri od razlogov za odvzem dovoljenja, določen z zakonom.
(2) O začetku postopka za odvzem dovoljenja odloči Banka
Slovenije z odločbo (v nadaljnjem besedilu: odločba o začetku postopka za
odvzem dovoljenja).
(3) Odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja mora
obsegati:
1.
določen opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki naj bi bile razlog za
začetek postopka,
2.
navedbo listin in drugih dokazov, na podlagi katerih je Banka Slovenije
zaključila, da obstaja utemeljen sum iz prvega odstavka tega člena,
3.
obrazložitev odločitve o začetku postopka.
(4) V odločbi o začetku postopka za odvzem dovoljenja Banka
Slovenije določi tudi rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od
30 dni, šteto od dneva vročitve odločbe subjektu nadzora, v katerem se subjekt
nadzora lahko izjavi o razlogih za začetek postopka (v nadaljnjem besedilu:
izjava o razlogih za odvzem dovoljenja).
364. člen
(izjava o razlogih za odvzem dovoljenja)
(1) V izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja lahko subjekt
nadzora navaja dejstva, iz katerih izhaja, da odvzem dovoljenja ni utemeljen,
in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se
subjekt nadzora v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze priložiti
izjavi.
(2) Če subjekt nadzora izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja
ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe tega zakona o
nepopolnih vlogah, temveč Banka Slovenije pri odločanju upošteva zgolj tiste
dokaze, ki so izjavi priloženi.
(3) Po izteku roka za izjavo o razlogih za odvzem dovoljenja
subjekt nadzora nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih
dokazov.
365. člen
(odločanje o odvzemu dovoljenja)
(1) Banka Slovenije mora odločiti o odvzemu dovoljenja v roku
30 dni od prejema izjave o razlogih za odvzem dovoljenja oziroma od izteka roka
za tako izjavo.
(2) Banka Slovenije sme odločati o odvzemu dovoljenja samo
zaradi tistih dejanj, ravnanj ali okoliščin, zaradi katerih je izdala odločbo o
začetku postopka za odvzem dovoljenja, in samo na podlagi tistih listin in
drugih dokazov, ki so bili navedeni v odločbi o začetku postopka in ki jih je
izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja priložil subjekt nadzora.
366. člen
(ustavitev postopka)
Banka Slovenije ustavi postopek za odvzem dovoljenja:
1.
če na podlagi dokazov iz drugega odstavka 365. člena tega zakona
zaključi, da dejanje, ravnanje oziroma okoliščine, zaradi katerih je izdala
odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja, nimajo znakov razloga za
odvzem dovoljenja, ali
2.
če na podlagi dokazov iz drugega odstavka 365. člena tega zakona
zaključi, da ni dokazano, da je subjekt nadzora storil dejanje oziroma da so
podane okoliščine, zaradi katerih je izdala odločbo o začetku postopka za
odvzem dovoljenja.
367. člen
(odločba o odvzemu dovoljenja)
(1) Izrek odločbe o odvzemu dovoljenja mora obsegati:
1.
odločitev o odvzemu dovoljenja z navedbo številke in datuma izdaje
dovoljenja,
2.
firmo in sedež oziroma ime in priimek in datum rojstva subjekta nadzora,
ki mu je dovoljenje odvzeto,
3.
določen opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki so razlog za odvzem
dovoljenja.
(2) Odločba o odvzemu dovoljenja mora biti obrazložena.
368. člen
(uporaba določb za preklic pogojnega odvzema dovoljenja in
za opomin)
Določbe pododdelka 10.3.3. tega zakona se smiselno
uporabljajo tudi za postopek preklica pogojnega odvzema dovoljenja in za
postopek izreka opomina.
10.4. Postopek odločanja o izdaji dovoljenj
369. člen
(uporaba določb)
(1) Določbe oddelka 10.4. tega zakona se uporabljajo v
postopku odločanja o izdaji dovoljenj, o katerih odloča Banka Slovenije, če zakon
za posamezen postopek izdaje dovoljenja ne določa drugače.
(2) V postopku odločanja o izdaji dovoljenj se uporabljajo
določbe oddelkov 10.1. in 10.2. tega zakona, če ni v oddelku 10.4. tega zakona
drugače določeno.
370. člen
(taksa za odločanje)
Za odločanje o zahtevah za izdajo dovoljenj morajo vložniki
plačati takso, določeno s tarifo Banke Slovenije.
371. člen
(stranka v postopku)
(1) Stranka v postopku je vložnik zahteve za izdajo
dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: vložnik zahteve).
(2) Stranka v postopku je tudi oseba, katere pravni interes
utegne biti z odločbo Banke Slovenije prizadet, če svojo udeležbo v postopku
priglasi s pisno vlogo.
(3) Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
372. člen
(začetek postopka)
(1) Postopek se začne z vložitvijo zahteve za izdajo
dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: zahteva).
(2) Po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega
organa začne Banka Slovenije postopek samo, kadar tako določa zakon.
373. člen
(vsebina zahteve)
(1) Zahteva mora obsegati:
1.
osebne podatke vložnika zahteve,
2.
določen zahtevek za izdajo dovoljenja oziroma soglasja,
3.
druge podatke, določene z zakonom.
(2) Zahtevi je treba priložiti listine, določene z zakonom,
in druge listine, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za izdajo dovoljenja,
ter dokaz o plačilu takse za odločitev o zahtevi.
374. člen
(procesne predpostavke za odločanje)
(1) V postopku predhodnega preizkusa zahteve Banka Slovenije
preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zahtevi:
1.
ali je zahtevo vložila upravičena oseba,
2.
ali zahteva obsega podatke, ki jih mora obsegati,
3.
ali so zahtevi priložene predpisane listine,
4.
ali je zahtevi priložen dokaz o plačilu takse oziroma nadomestila za
delo Banke Slovenije,
5.
ali so izpolnjene druge procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene
za odločanje o vsaki vlogi.
(2) Če Banka Slovenije ugotovi, da procesne predpostavke za
odločanje o zahtevi niso izpolnjene, gre pa za pomanjkljivosti, ki jih ni
mogoče odpraviti, s sklepom zavrže zahtevo.
(3) Če Banka Slovenije ugotovi, da procesne predpostavke za
odločanje o zahtevi niso izpolnjene in je pomanjkljivosti mogoče odpraviti,
naloži vložniku s sklepom, da pomanjkljivosti odpravi (v nadaljnjem besedilu:
sklep o odpravi pomanjkljivosti). V sklepu določi rok za odpravo pomanjkljivosti,
ki ne sme biti krajši od osem in ne daljši kot 15 dni.
(4) Če vložnik pomanjkljivosti v roku, določenem s sklepom o
odpravi pomanjkljivosti, ne odpravi, Banka Slovenije s sklepom zavrže zahtevo.
(5) Proti sklepu o odpravi pomanjkljivosti ni posebnega
postopka sodnega varstva.
(6) Če se zahteva nanaša na izdajo dovoljenja za opravljanje
bančnih storitev ali za združitev oziroma delitev, mora Banka Slovenije izdati
sklep o odpravi pomanjkljivosti v dveh mesecih od prejema zahteve, v drugih
primerih pa v enem mesecu od prejema zahteve.
375. člen
(izvajanje dokazov in odločanje)
(1) V postopku odločanja o zahtevi lahko Banka Slovenije
izvede tudi dokaze, ki jih vložnik ni predlagal, če so ti potrebni za
ugotovitev dejstev, ki so pomembna za odločitev o zahtevi. Pri tem lahko Banka
Slovenije od vložnika zahteva:
1.
da ji v roku, ki ne sme biti krajši od osem dni, predloži dodatne
podatke oziroma listine,
2.
da ji omogoči, da opravi pregled njegovega poslovanja oziroma poslovanja
oseb iz drugega odstavka 217. člena tega zakona.
(2) Za pregled poslovanja iz 2. točke prvega odstavka tega
člena se smiselno uporabljajo 235. do 240. člen tega zakona.
(3) Banka Slovenije zavrne zahtevo:
1.
če vložnik v roku, določenem v zahtevi iz 1. točke prvega odstavka tega
člena, Banki Slovenije ne predloži zahtevanih podatkov oziroma listin ali
2.
če vložnik odkloni zahtevo Banke Slovenije iz 2. točke prvega odstavka
tega člena oziroma kako drugače ovira izvedbo pregleda poslovanja.
376. člen
(možnost izjave o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja)
(1) Če namerava Banka Slovenije zavrniti zahtevo za izdajo
dovoljenja na podlagi dejstev, ugotovljenih pri pregledu poslovanja iz 2. točke
prvega odstavka 375. člena tega zakona, ali drugih dokazov, ki jih ni predlagal
vložnik zahteve, mora pred izdajo odločbe o zavrnitvi zahteve vložniku dati
možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za to
odločitev.
(2) Za možnost izjave iz prvega odstavka tega člena se
smiselno uporabljajo prvi do peti odstavek 332. člena tega zakona, le da
se rok za izjavo »osem dni« nadomesti z rokom »15 dni«.
377. člen
(rok za odločitev)
(1) Banka Slovenije mora o zahtevi za izdajo teh dovoljenj
odločiti v šestih mesecih od prejema zahteve:
1.
za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev,
2.
za izdajo dovoljenja za združitev oziroma delitev,
3.
za izdajo dovoljenja na podlagi določb 4. poglavja tega zakona ali
predpisa o upravljanju s tveganji in
4.
za izdajo odločbe iz 142. člena tega zakona.
(2) O zahtevi za izdajo drugih dovoljenj mora Banka Slovenije
odločiti v treh mesecih od prejema zahteve.
(3) Če je Banka Slovenije izdala sklep o odpravi
pomanjkljivosti v roku iz šestega odstavka 374. člena tega zakona, rok iz
prvega oziroma drugega odstavka tega člena ne teče od vročitve sklepa do izteka
roka za odpravo pomanjkljivosti oziroma do prejema dopolnitve oziroma poprave
vloge, če je ta dopolnjena v roku, določenem s sklepom.
(4) Če je Banka Slovenije pred iztekom roka iz prvega
odstavka tega člena po 376. členu tega zakona vložnika pozvala, da se
izjasni o razlogih za zavrnitev zahteve, rok iz prvega oziroma drugega odstavka
tega člena ne teče od vročitve poziva do izteka roka za izjavo oziroma do
prejema izjave, če je bila ta posredovana v roku, določenem s pozivom.
(5) Banka mora šest mesecev pred vložitvijo zahteve iz 3.
točke prvega odstavka tega člena obvestiti Banko Slovenije o tej nameri.
377.a člen
(posebna pravila za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja
za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1) Ne glede na šesti odstavek 374. člena tega zakona,
mora Banka Slovenije izdati sklep o odpravi pomanjkljivosti zahteve za izdajo
dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v dveh delovnih dneh po prejemu
zahteve.
(2) Banka Slovenije mora v dveh delovnih dneh vložniku
zahteve izdati potrdilo o prejemu popolne zahteve za izdajo dovoljenja za
pridobitev kvalificiranega deleža. Rok iz prvega stavka tega odstavka teče:
1.
če Banka Slovenije v roku iz prvega odstavka tega člena ni izdala sklepa
o odpravi pomanjkljivosti – od prejema zahteve,
2.
če Banka Slovenije v roku iz prvega odstavka tega člena izdala sklep o
odpravi pomanjkljivosti in je vložnik v roku, določenim s sklepom, zahtevo
dopolnil oziroma popravil v skladu s tem sklepom – od prejema dopolnitve
oziroma poprave zahteve.
(3) Ne glede na drugi odstavek 377. člena tega zakona
mora Banka Slovenije o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev
kvalificiranega deleža odločiti v 60 delovnih dneh. Rok iz prvega stavka tega
odstavka teče:
1.
če je Banka Slovenije v roku iz drugega odstavka tega člena izdala potrdilo
– od izdaje potrdila,
2.
če Banka Slovenije v roku iz drugega odstavka tega člena ni izdala
potrdila – od poteka roka za izdajo potrdila iz drugega odstavka tega člena.
(4) Banka Slovenije mora v potrdilu iz drugega odstavka
tega člena navesti dan, s katerim poteče rok iz tretjega odstavka tega člena.
(5) V postopku odločanja o zahtevi za pridobitev
kvalificiranega deleža se ne uporabljajo 2. točka prvega odstavka, drugi
odstavek in 2. točka tretjega odstavka 375. člena in četrti odstavek 377. člena
tega zakona.
(6) Banka Slovenije lahko od vložnika zahteva, da
predloži dodatne informacije ali dokumente, potrebne za presojo primernosti
bodočega kvalificiranega imetnika (v nadaljnjem besedilu: zahteva za dodatne
informacije ali dokumente), če tako zahtevo izda najkasneje 50 delovni dan po
poteku roka za izdajo potrdila iz drugega odstavka tega člena.
(7) Če Banka Slovenije izda zahtevo za dodatne
informacije ali dokumente v skladu s šestim odstavkom tega člena, se tek roka
iz tretjega odstavka tega člena zadrži za čas od izdaje zahteve za dodatne
informacije ali dokumente do dneva, ko vložnik predloži dodatne informacije ali
dokumente, vendar največ za 20 delovnih dni od izdaje prve zahteve. Banka
Slovenije lahko po prejemu informacij in dokumentov na podlagi prve zahteve v
skladu s šestim odstavkom tega člena zahteva še dodatne informacije ali
dokumente, vendar druga in naslednje zahteve Banke Slovenije za dodatne
informacije ali dokumente ne zadržijo teka roka iz tretjega odstavka tega
člena.
(8) Ne glede na sedmi odstavek tega člena lahko Banka
Slovenije s prvo zahtevo za dodatne informacije ali dokumente odloči, da se tek
roka iz tretjega odstavka tega člena zadrži za več kot 20 delovnih dni, vendar
največ za 30 delovnih dni od izdaje te zahteve:
1.
če je bodoči kvalificirani imetnik oseba tretje države ali
2.
če bodoči kvalificirani imetnik nima položaja kreditne institucije,
investicijskega podjetja, družbe za upravljanje, kolektivnega naložbenega
podjema, zavarovalnice ali pozavarovalnice.
(9) Banka Slovenije mora vložniku zahteve v dveh
delovnih dneh po prejemu dodatnih informacij ali dokumentov na podlagi zahteve
iz šestega odstavka tega člena izdati potrdilo o prejemu teh dodatnih
informacij ali dokumentov. V potrdilu o prejemu dodatnih informacij ali dokumentov
na podlagi prve zahteve iz šestega odstavka tega člena mora biti naveden dan, s
katerim poteče rok iz tretjega odstavka tega člena ob upoštevanju njegovega
zadržanja po sedmem ali osmem odstavku tega člena.
(10) Če Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo
dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, mora v dveh delovnih dneh po
sprejetju te odločitve in do poteka roka iz tretjega odstavka tega člena, ob
upoštevanju morebitnega zadržanja po sedmem ali osmem odstavku tega člena,
izdati in odpraviti pisni odpravek odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo
dovoljenja za pridobitev kvalificiranega dovoljenja.
(11) Če Banka Slovenije do poteka roka iz tretjega
odstavka tega člena ob upoštevanju morebitnega zadržanja po sedmem ali osmem
odstavku tega člena ne izda in odpravi pisnega odpravka odločbe o zavrnitvi ali
zavrženju zahteve za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, se šteje,
da je z dnem, s katerim poteče ta rok, izdala dovoljenje za pridobitev
kvalificiranega deleža, za katerega je kvalificirani imetnik zahteval izdajo
tega dovoljenja.
(12) V primeru iz enajstega odstavka tega člena mora
Banka Slovenije na zahtevo kvalificiranega imetnika izdati ugotovitveno
odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje izdano, v osmih dneh od prejema
zahteve za izdajo te ugotovitvene odločbe.
(13) Ne glede na prvi odstavek 228. člena tega zakona
Banka Slovenije na svojih javnih spletnih straneh objavi izvleček odločbe o
zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža s
povzetkom razlogov za tako odločitev, če tako zahteva vložnik te zahteve.
10.5. Izvršitev odločb Banke Slovenije
378. člen
(odločbe)
(1) Odločbe Banke Slovenije postanejo izvršljive z njihovo
dokončnostjo, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno.
(2) Z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja za
opravljanje funkcije člana uprave, oseba, ki ji je bilo odvzeto dovoljenje,
preneha izpolnjevati pogoje za opravljanje funkcije člana uprave.
(3) Pravnomočne odločbe Banke Slovenije, ki se glasijo na
izpolnitev denarne obveznosti, izvrši sodišče na predlog Banke Slovenije.
379. člen
(odredba)
(1) Odredbe Banke Slovenije ni mogoče prisilno izvršiti.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, je mogoče prisilno
izvršiti odredbo, s katero je Banka Slovenije izrekla dodatni ukrep nadzora iz
5. točke prvega odstavka 248. člena tega zakona ali drug ukrep nadzora,
katerega vsebina je začasna ali trajna prepoved opravljanja posameznih ali vseh
storitev ali poslov.
(3) Za postopek izvršitve odredb iz drugega odstavka tega člena
se uporabljajo določbe ZUP o upravni izvršbi in 35. člen ZIN.
11. POGLAVJE:
HRANILNICE
380. člen
(uporaba določb o bankah)
(1) Za hranilnice se uporabljajo določbe drugih poglavij tega
zakona, ki se nanašajo na banke, če ni v tem poglavju drugače določeno.
(2) Hranilnica lahko opravljanje nalog notranjega revidiranja
s pogodbo prenese na osebo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje teh nalog.
381. člen
(dejavnosti hranilnice)
(1) Hranilnica ne sme opravljati dodatnih finančnih storitev
iz 3. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona.
(2) Hranilnica sme začeti z opravljanjem poslov v tujih
valutah, če pridobi ustrezno dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh
poslov.
382. člen
(osnovni kapital)
Najnižji znesek osnovnega kapitala hranilnice je 1.000.000
eurov.
12. POGLAVJE:
DRUŽBE ZA IZDAJO ELEKTRONSKEGA DENARJA
383. člen
(uporaba določb o bankah)
(1) Za družbo za izdajo elektronskega denarja se smiselno
uporabljajo določbe drugih poglavij tega zakona, ki se nanašajo na banke, razen
4., 8. in 13. poglavja, če ni v tem poglavju ali predpisu o družbah za izdajo
elektronskega denarja drugače določeno.
(2) Za dovoljenje za opravljanje storitev izdaje
elektronskega denarja se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju
za opravljanje bančnih storitev.
(3) Za opravljanje storitev družbe za izdajo elektronskega
denarja države članice se uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na
banko države članice.
(4) Za opravljanje storitev družbe za izdajo elektronskega
denarja tretje države se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o opravljanju
bančnih storitev banke tretje države.
(5) Za nadzor nad osebami, ki v nasprotju s prepovedjo iz
37. člena tega zakona opravljajo storitve izdaje elektronskega denarja, se
smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadzoru nad drugimi osebami iz
220. člena tega zakona.
384. člen
(pravnoorganizacijska oblika družbe za izdajo elektronskega
denarja)
Družba za izdajo elektronskega denarja je lahko organizirana
kot delniška družba ali kot družba z omejeno odgovornostjo.
385. člen
(dejavnosti, ki jih sme opravljati družba za izdajo
elektronskega denarja)
(1) Družba za izdajo elektronskega denarja sme opravljati
naslednje dejavnosti:
1.
storitve izdaje elektronskega denarja,
2.
finančne in nefinančne storitve, ki so povezane s storitvijo izdaje
elektronskega denarja, kot so:
-
upravljanje elektronskega denarja z izvajanjem operativnih in drugih
pomožnih storitev, povezanih z njegovo izdajo, in
-
izdaja oziroma upravljanje drugih plačilnih instrumentov,
3.
storitve shranjevanja podatkov na elektronske naprave za druge osebe.
(2) Družba za izdajo elektronskega denarja ne sme opravljati
nobenih drugih dejavnosti, razen dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, in
zlasti ne sme opravljati poslov kreditiranja v kateri koli obliki.
(3) Družba za izdajo elektronskega denarja je lahko
neposredno ali prek svojih podrejenih družb imetnica delnic, poslovnih deležev
ali drugih pravic, na podlagi katerih ima glasovalne pravice ali delež v
kapitalu druge pravne osebe samo, če ta pravna oseba opravlja dejavnosti iz
prvega odstavka tega člena.
386. člen
(osnovni kapital)
Najnižji znesek osnovnega kapitala družbe za izdajo
elektronskega denarja je 1.000.000 eurov.
387. člen
(posebna pravila o upravljanju s tveganji)
(1) Kapital družbe za izdajo elektronskega denarja mora biti
vedno najmanj enak 2 odstotkoma tistega od teh zneskov, ki je višji:
1.
zneska trenutnega stanja vseh obveznosti iz naslova izdaje elektronskega
denarja ali
2.
zneska povprečnega stanja vseh obveznosti iz naslova izdaje
elektronskega denarja v zadnjih šestih mesecih.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, kapital družbe za
izdajo elektronskega denarja ne sme biti nikoli nižji od najnižjega zneska
osnovnega kapitala iz 386. člena tega zakona.
(3) Družba za izdajo elektronskega denarja mora imeti
premoženje najmanj v vrednosti, ki je enaka skupnemu znesku njenih obveznosti
iz naslova izdaje elektronskega denarja, v obliki naložb, katerih stopnja za
tehtanje kreditnega tveganja je 0 odstotkov, in drugih naložb, ki so glede na
kreditno tveganje, povezano z njimi, in njihovo likvidnost primerne za kritje
obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja.
(4) Družba za izdajo elektronskega denarja lahko opravljanje
nalog notranjega revidiranja s pogodbo prenese na osebo, ki izpolnjuje pogoje za
opravljanje teh nalog.
388. člen
(izjeme)
(1) Banka Slovenije lahko na zahtevo družbe za izdajo
elektronskega denarja odloči, da se zanjo določbe tega poglavja uporabljajo
samo v obsegu, določenem s to odločbo, če:
1.
elektronski denar izdaja samo na elektronskih nosilcih, ki uporabniku
omogočajo shranjevanje elektronskega denarja do vrednosti največ 150 eurov,
2.
skupni znesek obveznosti na podlagi izdaje elektronskega denarja
običajno ne presega 5.000.000 eurov in nikoli ne presega 6.000.000 eurov in
3.
izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
-
elektronski denar, ki ga izdaja, sprejemajo kot plačilno sredstvo samo
njene podrejene družbe, ki opravljajo operativne ali druge pomožne storitve,
povezane z izdajo elektronskega denarja, njena nadrejena družba oziroma druge
družbe, ki so podrejene isti nadrejeni družbi, ali
-
elektronski denar, ki ga izdaja, sprejema samo omejeno število podjetij,
ki poslujejo v istih prostorih oziroma v istem lokalno omejenem območju kot
družba za izdajo elektronskega denarja, ter med njimi in družbo za izdajo
elektronskega denarja obstajajo tesne finančne ali poslovne povezave.
(2) Za družbo za izdajo elektronskega denarja iz prvega
odstavka tega člena se ne uporabljajo določbe tega zakona o vzajemnem
priznavanju storitev izdaje elektronskega denarja iz 91. do 95. člena tega
zakona.
389. člen
(predpis o družbah za izdajo elektronskega denarja)
Banka Slovenije za družbe za izdajo elektronskega denarja
predpiše podrobnejša pravila o:
1.
upravljanju s tveganji in o poročanju,
2.
poslovnih knjigah, letnih poročilih, revidiranju in razkritjih.
13. POGLAVJE:
BANČNO INTERESNO ZDRUŽENJE IN SISTEM IZMENJAVE INFORMACIJ O BONITETI STRANK
390. člen
(bančno interesno združenje)
(1) Banke se lahko združujejo v bančno interesno združenje,
ki je ustanovljeno kot gospodarsko interesno združenje po ZGD-1.
(2) Bančno interesno združenje lahko poleg nalog iz pogodbe o
ustanovitvi:
1.
organizira sistem jamstva za vloge nad zneskom, določenem v tretjem
odstavku 310. člena tega zakona, in
2.
izvaja izobraževanje bančnih kadrov ter izdaja potrdila o opravljenem
izobraževanju.
390.a člen
(zbiranje in obdelovanje ter sistem izmenjave informacij o
boniteti strank)
(1) Vse banke morajo, ne glede na to, ali so članice
bančnega interesnega združenja, organizirati in upravljati sistem izmenjave
informacij o boniteti strank, ki so fizične osebe. Ta sistem mora organizirati
in upravljati bodisi bančno interesno združenje po pooblastilu svojih članic
bodisi posebna pravna oseba, ki jo ustanovijo banke in osebe iz drugega
odstavka tega člena za organizacijo in upravljanje tega sistema (v nadaljnjem
besedilu: upravljavec sistema).
(2) V sistem iz prvega odstavka tega člena:
1.
se mora vključiti tudi vsaka finančna institucija s sedežem v Republiki
Sloveniji, katere izključna ali pretežna dejavnost je opravljanje storitev
finančnega zakupa iz 3. točke 10. člena tega zakona, in ki izpolnjuje enega od
naslednjih pogojev:
-
v kateri ima banka, banka države članice ali druga družba v bančni
skupini, katere članica je banka ali banka države članice, najmanj 20-odstotni
delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu, ali
-
katere bilančna vsota po stanju ob koncu preteklega koledarskega leta je
najmanj enaka 50.000.000 eurov, in
2.
se lahko vključi vsaka pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki
opravlja storitve izdaje osebnih kartic z odloženim plačilom, če je skupno
število veljavnih plačilnih kartic z odloženim plačilom, katerih izdajatelj je,
po stanju ob koncu preteklega koledarskega leta najmanj 50.000.
(3) V sistemu iz prvega odstavka tega člena se lahko
zbirajo in obdelujejo naslednji podatki o fizični osebi:
1.
osebno ime,
2.
datum in kraj rojstva,
3.
naslov stalnega in začasnega prebivališča,
4.
davčna številka,
5.
naslednji podatki o osebnem stečaju te osebe:
-
o začetku in končanju postopka osebnega stečaja
-
o začetku postopka za odpust obveznosti in
-
o izdaji in pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti.
(4) V sistemu iz prvega odstavka tega člena se lahko
zbirajo in obdelujejo naslednji podatki o poslih banke ali finančne institucije
iz drugega odstavka tega člena s fizično osebo:
1.
pri transakcijskih računih:
-
datum odprtja transakcijskega računa,
-
podatek, ali je odobrena redna ali izredna prekoračitev stanja na tem
računu, in znesek odobrene prekoračitve,
2.
pri bančnih kreditih, poslih finančnega zakupa iz 3. točke 10. člena
tega zakona in poslih začasne prodaje oziroma odkupa iz 117. člena tega zakona:
-
datum sklenitve pogodbe,
-
znesek odobrenega kredita,
-
znesek neodplačanega dela obveznosti,
-
znesek in vrsta posamezne anuitete oziroma obroka,
-
odplačilna doba,
3.
pri garancijah in meničnih avalih:
-
datum izdaje garancije oziroma meničnega avala,
-
znesek, za katerega je bila izdana garancija oziroma menični aval,
4.
pri osebnih karticah z odloženim plačilom in kreditnih karticah:
-
datum izdaje kartice,
-
znesek odobrene mesečne porabe,
5.
pri prevzetih poroštvih za druge osebe,
-
datum prevzema poroštva,
-
znesek obveznosti, za katero je oseba prevzela poroštvo in
-
podatki iz 2. točke tega odstavka o obveznosti glavnega dolžnika, za
katerega je oseba prevzela poroštvo, brez podatka o osebnem imenu ali firmi
glavnega dolžnika,
6.
če oseba zamudi z izpolnitvijo posamezne obveznosti do banke ali
finančne institucije iz drugega odstavka tega člena na podlagi posla iz 1. do
4. točke tega odstavka v znesku, ki presega deset eurov in je obdobje zamude
daljše od 90 dni:
-
datum nastanka zamude,
-
znesek obveznosti, s plačilom katere je oseba v zamudi,
-
podatek, ali je bil zaradi izterjave obveznosti začet postopek prisilne
izterjave,
-
odpoved pogodbe zaradi zamude z izpolnitvijo obveznosti,
-
podatek, da je bil zaradi zamude z izpolnitvijo obveznosti blokiran
transakcijski račun te osebe, in podatek o ponovni deblokadi računa,
-
obdobje in vrsta morebitnega moratorija,
7.
naslednje spremembe podatkov o poslih iz 1. do 5. točke tega odstavka
zaradi poslovnih dejanj ali drugih dogodkov, ki nastanejo med trajanjem
poslovnega razmerja na podlagi teh poslov, ki ne pomenijo položaja iz 6. točke
tega odstavka:
-
datum plačila obveznosti,
-
podatke o predčasnem plačilu,
-
sprememba odplačilnega obdobja,
-
sprememba zneska ali vrste posamezne anuitete oziroma obroka.
(5) Podatki iz tretjega in četrtega odstavka tega člena
se v sistemu iz prvega odstavka tega člena zbirajo in obdelujejo za namen
upravljanja s kreditnim tveganjem bank in drugih pravnih oseb iz drugega
odstavka tega člena in jih je dovoljeno uporabljati samo za ta namen.
(6) Banke in druge pravne osebe iz drugega odstavka tega
člena morajo zaradi upravljanja s kreditnim tveganjem zbirati in obdelovati
informacije iz tretjega in četrtega odstavka tega člena o svojih strankah, ki
so fizične osebe, in jih posredovati v sistem iz prvega odstavka tega člena.
(7) Do podatkov o posamezni fizični osebi iz tretjega in
četrtega odstavka tega člena lahko dostopajo samo osebe, ki so pri banki ali
drugi pravni osebi iz drugega odstavka tega člena pooblaščene za dostopanje do
sistema iz prvega odstavka tega člena. Banka ne sme uporabiti podatkov iz
tretjega ali četrtega odstavka tega člena pri odločanju o odprtju
transakcijskega računa.
(8) Če banka ali druga pravna oseba iz drugega odstavka
tega člena na podlagi ugovora svoje stranke ugotovi, da je v sistemu zajet
napačen podatek, mora ta podatek izbrisati v treh delovnih dneh po prejemu
ugovora stranke. Prvi stavek tega odstavka se smiselno uporablja tudi, če banka
ali druga pravna oseba iz drugega odstavka tega člena sama ugotovi, da je v
sistemu zajet napačen podatek.
(9) Sistem iz prvega odstavka tega člena mora biti
zasnovan tako:
1.
da je mogoč samo dostop do podatkov o posamezni osebi, prikaz teh
podatkov na zaslon in izpis podatkov na papir (v nadaljnjem besedilu: izpis
bonitetnih podatkov o posamezni osebi),
2.
da napačni podatek, ki se izbriše po osmem odstavku tega člena, ni več
naveden v izpisu bonitetnih podatkov o posamezni osebi takoj, ko je izbrisan.
(10) Podatke o posameznih poslih iz četrtega odstavka
tega člena je v sistemu iz prvega odstavka tega člena dovoljeno hraniti tako,
da so ti navedeni v izpisu bonitetnih podatkov o posamezni osebi, do poteka
naslednjih rokov:
1.
če je pri izpolnjevanju obveznosti nastal položaj iz 6. točke tretjega
odstavka tega člena: štirih let po prenehanju obveznosti,
2.
v drugih primerih: enega leta po prenehanju obveznosti.
(11) Podatke iz 5. točke tretjega odstavka tega člena je
v sistemu iz prvega odstavka tega člena dovoljeno hraniti tako, da so ti
navedeni v izpisu bonitetnih podatkov o posamezni osebi do poteka petih let po
pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.
(12) Podatkov iz tretjega in četrtega odstavka tega
člena ni dovoljeno uporabljati za neposredno ali ciljno trženje.
(13) Upravljavec sistema mora:
1.
sprejeti pravila sistema, v katerih določi tehnične pogoje za dostop
članov do sistema iz prvega odstavka tega člena in druge ukrepe za zavarovanje
osebnih podatkov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena,
2.
onemogočiti uporabo sistema članici, ki ne izpolnjuje tehničnih pogojev
iz 1. točke tega odstavka.
(14) Upravljavec sistema mora pred začetkom uporabe
pravil sistema iz 1. točke trinajstega odstavka tega člena pridobiti soglasje
Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije k tem pravilom.
391. člen
(reševanje sporov med ponudniki storitev in potrošniki)
(1) Banke morajo vzpostaviti shemo zunajsodnega reševanja
sporov med ponudniki storitev in strankami (potrošniki).
(2) Obliko in sestavo telesa, ki odloča v sporu, način ter
postopek odločanja predpiše banka s svojim notranjim aktom ter ga javno objavi
v dnevnem tisku oziroma strokovnem tisku, ki je namenjen potrošnikom.
(3) Banka mora v vseh prostorih, v katerih posluje s
strankami, na vidnem mestu objaviti informacijo o shemi zunajsodnega reševanja
sporov.
14. POGLAVJE:
KAZENSKE DOLOČBE
392. člen
(hujše kršitve banke)
(1) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se za prekršek kaznuje
banka:
1.
če opravlja druge dejavnosti, razen bančnih storitev, vzajemno priznanih
in dodatnih finančnih storitev ter pomožnih bančnih storitev (tretji odstavek
41. člena);
2.
če kreditira oziroma daje jamstva za nakup delnic v nasprotju s petim
odstavkom 43. člena tega zakona;
3.
če v likvidaciji opravlja posle v nasprotju s prepovedjo iz tretjega
odstavka 78. člena tega zakona;
4.
če na ozemlju Republike Slovenije opravlja vzajemno priznane oziroma
dodatne finančne storitve ali pomožne bančne storitve, ne da bi za opravljanje
teh storitev pridobila dovoljenje Banke Slovenije oziroma predhodno obvestila
Banko Slovenije (drugi odstavek 81. člena);
5.
če po prenehanju dovoljenja za opravljanje bančnih storitev sklepa nove
posle v nasprotju s prepovedjo iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona;
6.
če ustanovi podružnico v državi članici, ne da bi predhodno o tej nameri
obvestila Banko Slovenije (prvi odstavek 91. člena);
7.
če začne opravljati posle prek podružnice v državi članici v nasprotju s
93. členom tega zakona;
8.
če glede podružnice v državi članici ne obvesti Banke Slovenije oziroma
nadzornega organa države članice en mesec pred izvršitvijo nameravane spremembe
v nasprotju s prvim odstavkom 94. člena tega zakona;
9.
če začne neposredno opravljati bančne oziroma druge vzajemno priznane
finančne storitve v državi članici, ne da bi o
tem obvestila Banko Slovenije v nasprotju s prvim odstavkom 95. člena tega
zakona;
10. če
ustanovi podružnico v tretji državi, ne da bi za ustanovitev podružnice
pridobila dovoljenje Banke Slovenije (prvi odstavek 96. člena);
11. če
ne vzpostavi in ne uresničuje trdnega in zanesljivega sistema upravljanja v
skladu s prvim in drugim odstavkom 124. člena tega zakona;
12. če
izplača dobiček v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 190. člena tega
zakona;
13. če
Banki Slovenije ne poroča v skladu s 194. členom tega zakona;
14. če
pridobi kvalificirani oziroma višji delež v finančni družbi tretje države, ne
da bi obvestila Banko Slovenije v skladu s 196. členom tega zakona;
15. če
ne organizira službe notranje revizije v skladu s 197., 198. ali 199. členom
tega zakona;
16. če
nima letnega načrta dela službe notranje revizije oziroma ta ni sestavljen v
skladu z 200. členom tega zakona;
17. če
služba notranje revizije ne izdeluje poročil o notranjem revidiranju oziroma ta
niso sestavljena v skladu z 201. členom tega zakona;
18. če
služba notranje revizije ne obvešča uprave oziroma nadzornega sveta banke v
skladu z 202. členom tega zakona;
19. če
vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske
postavke ali sestavlja poročila v nasprotju z drugim odstavkom 203. členom tega
zakona;
20. če
Banki Slovenije ne predloži nerevidiranih letnih računovodskih izkazov v roku
dveh mesecev po koncu koledarskega leta oziroma nerevidiranih konsolidiranih
računovodskih izkazov v roku treh mesecev po koncu koledarskega leta (drugi
odstavek 205. člena);
21. če
glede razkritja dodatnih informacij ne ravna v skladu z 207. in 209. členom tega zakona;
22. če
Banki Slovenije v roku, določenem v prvem odstavku 210. člena tega zakona, ne
predloži letnega poročila oziroma konsolidiranega letnega poročila,
revizorjevega poročila o revidiranju letnega poročila iz drugega odstavka 57.
člena ZGD-1 ali dodatnega revizorjevega poročila o izpolnjevanju pravil o
upravljanju s tveganji v banki iz prvega odstavka 211. člena tega zakona;
23. če
v rokih iz prvega oziroma tretjega odstavka 213. člena tega zakona na svojih
javnih spletnih straneh ne objavi letnega poročila oziroma konsolidiranega
letnega poročila ali revizorjevega poročila o revidiranju letnega poročila iz
drugega odstavka 57. člena ZGD-1;
24. če
ne zagotovi, da ostaneta letno poročilo in revizorjevo poročilo iz drugega
odstavka 57. člena ZGD-1 dostopna na njenih javnih spletnih straneh najmanj pet
let po njuni objavi (četrti odstavek 213. člena);
25. če
pooblaščeni osebi Banke Slovenije ne omogoči pregleda na način, določen v 236.
do 240. členu tega zakona;
26. če
v postopku prisilne likvidacije sklepa nove posle v nasprotju z 270. členom
tega zakona;
27. če
ne vzpostavi ustreznih postopkov upravljanja s tveganji oziroma notranjih
kontrolnih mehanizmov, vključno z ustreznim poročanjem in računovodskimi
postopki, z namenom ugotavljanja, merjenja, spremljanja in nadzora poslov s
svojim nadrejenim mešanim poslovnim holdingom in njegovimi podrejenimi družbami
v skladu z drugim odstavkom 300. člena tega zakona.
(2) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba banke, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
393. člen
(lažje kršitve banke)
(1) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje
banka:
1.
če ne poroča Banki Slovenije v skladu s prvim odstavkom 195. člena
oziroma 234. členom tega zakona;
2.
če objavlja informacije o sistemu jamstva za vloge v nasprotju s prvim
odstavkom 311. člena tega zakona oziroma oglašuje v nasprotju z drugim
odstavkom 311. člena tega zakona.
(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba banke, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
394. člen
(kršitve hranilnice)
(1) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje
hranilnica:
1.
ki stori prekršek iz prvega odstavka 392. člena tega zakona,
2.
če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 381. člena tega zakona.
(2) Z globo od 2.000 do 24.000 eurov se za prekršek kaznuje
hranilnica, ki stori prekršek iz prvega odstavka 393. člena tega zakona.
(3) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba hranilnice, ki stori prekršek iz prvega odstavka
392. člena tega zakona.
(4) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba hranilnice, ki stori prekršek iz prvega odstavka
393. člena tega zakona.
395. člen
(kršitve družbe za izdajo elektronskega denarja)
(1) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje
družba za izdajo elektronskega denarja:
1.
če v nasprotju z določbo drugega odstavka 385. člena tega zakona
opravlja druge dejavnosti, razen dejavnosti iz prvega odstavka 385. člena
tega zakona, in zlasti, če opravlja posle kreditiranja v kateri koli obliki;
2.
če ne poroča Banki Slovenije v skladu s predpisom, izdanim na podlagi
389. člena tega zakona.
(2) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba družbe za izdajo elektronskega denarja, ki stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena.
396. člen
(kršitve člana uprave oziroma nadzornega sveta)
(1) Z globo od 400 do 3.600 eurov se za prekršek kaznuje član
uprave banke oziroma hranilnice:
1.
ki ne zagotovi, da banka posluje v skladu s pravili iz prvega odstavka
66. člena tega zakona;
2.
ki ne obvesti nemudoma nadzornega sveta banke o okoliščinah iz
67. člena tega zakona;
3.
ki ne obvesti nemudoma Banke Slovenije o dogodkih iz drugega odstavka
195. člena tega zakona;
4.
ki izredni upravi ne omogoči nemudoma dostopa do vse poslovne in druge
dokumentacije banke oziroma ne pripravi poročila o predaji poslov (prvi
odstavek 259. člena);
5.
ki izredni upravi ali posameznemu izrednemu upravitelju na zahtevo ne da
vseh pojasnil oziroma dodatnih poročil o poslovanju banke (drugi odstavek
259. člena).
(2) Z globo od 400 do 3.600 eurov se za prekršek kaznuje član
nadzornega sveta banke oziroma hranilnice:
1.
ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti iz prvega odstavka 74. člena tega
zakona;
2.
ki ne obvesti nemudoma Banke Slovenije o dogodkih iz tretjega odstavka
74. člena tega zakona.
397. člen
(kršitve drugih oseb)
(1) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba:
1.
ki sprejema depozite od javnosti v nasprotju s prepovedjo iz
35. člena tega zakona;
2.
ki opravlja storitve izdaje elektronskega denarja v nasprotju s
prepovedjo iz 37. člena tega zakona.
(2) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo od 400 do 3.500 eurov se za prekršek kaznuje
fizična oseba:
1.
ki sprejema depozite od javnosti v nasprotju s prepovedjo iz
35. člena tega zakona;
2.
ki opravlja storitve izdaje elektronskega denarja v nasprotju s
prepovedjo iz 37. člena tega zakona.
(4) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba:
1.
ki pridobi delnice banke oziroma hranilnice v nasprotju s prvim, tretjim
oziroma četrtim odstavkom 45. člena tega zakona;
2.
ki sklene delničarski sporazum iz drugega odstavka 57. člena tega
zakona, ne da bi pred sklenitvijo pridobil dovoljenje Banke Slovenije.
(5) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz četrtega odstavka tega
člena.
(6) Z globo od 400 do 3.500 eurov se za prekršek kaznuje
fizična oseba – delničar banke oziroma hranilnice, ki stori prekršek iz
četrtega odstavka tega člena.
(7) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba, ki sklene podjetniško pogodbo korporacijskega prava ali drug
pravni posel, na podlagi katerega pridobi položaj nadrejene osebe banke oziroma
hranilnice, ne da bi pred sklenitvijo pridobila dovoljenje Banke Slovenije iz
prvega odstavka 58. člena tega zakona.
(8) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz sedmega odstavka tega člena.
(9) Z globo od 400 do 3.500 eurov se za prekršek kaznuje
fizična oseba, ki stori prekršek iz sedmega odstavka tega člena.
(10) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek
kaznuje banka ali druga pravna oseba, ki je članica sistema iz prvega odstavka
390.a člena tega zakona:
1.
če uporabi podatek iz tretjega ali četrtega odstavka 390.a člena tega
zakona v nasprotju s petim, sedmim, devetim, desetim, enajstim ali dvanajstim
odstavkom 390.a člena tega zakona;
2.
če napačnega podatka ne izbriše v treh delovnih dneh po prejemu ugovora
svoje stranke ali po dnevu, ko sama ugotovi, da je v sistemu zajet napačen
podatek (osmi odstavek 390.a člena);
3.
če ne zagotovi zavarovanja podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo
osebnih podatkov.
(11) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek
kaznuje odgovorna oseba banke ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz
desetega odstavka tega člena.
(12) Z globo od 500 do 4.000 eurov se za prekršek
kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz desetega odstavka tega člena.
(13) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek
kaznuje pravna oseba, ki je upravljavec sistema iz prvega odstavka 390.a člena
tega zakona:
1.
če ne zagotovi delovanja sistema v skladu z devetim odstavkom 390.a
člena tega zakona;
2.
če sistem ni izdelan tako, da po poteku roka iz desetega ali enajstega
odstavka 390.a, podatek izbriše;
3.
če ne zagotovi zavarovanja podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo
osebnih podatkov;
4.
če v sistem vključi pravno osebo, ki ne izpolnjuje pogojev iz prvega ali
drugega odstavka 390.a člena tega zakona;
5.
če ne sprejme pravil sistema iz 1. točke trinajstega odstavka 390.a
člena tega zakona ali če jih začne uporabljati pred pridobitvijo soglasja
Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije (štirinajsti odstavek 390.a
člena).
(14) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek
kaznuje odgovorna oseba upravljavca sistema, ki stori prekršek iz trinajstega
odstavka tega člena.
(15) Z globo od 500 do 4.000 eurov se za prekršek
kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz trinajstega odstavka tega člena.
(16) Ne glede na 402. člena tega zakona je prekrškovni
organ, ki odloča o prekrških iz desetega do petnajstega odstavka tega člena,
Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije.
(17) Prekrškovni organ lahko za prekrške iz desetega do
petnajstega odstavka tega člena izreče globo v znesku, višjem od najnižje mere
za posamezni prekršek.
398. člen
(kršitve oseb v bančni skupini)
(1) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se za prekršek
kaznuje:
1.
podrejena družba, ki nadrejeni banki v bančni skupini oziroma banki, ki
jo obvladuje nadrejeni finančni holding, ne posreduje vseh informacij, ki jih
ta potrebuje za izpolnitev obveznosti na konsolidirani podlagi (prvi odstavek
289. člena);
2.
nadrejeni finančni holding, ki svoji podrejeni banki ne posreduje vseh
informacij, ki jih ta potrebuje za izpolnitev obveznosti na konsolidirani
podlagi (drugi odstavek 289. člena);
3.
podrejena družba oziroma nadrejeni finančni holding, ki Banki Slovenije
oziroma drugemu nadzornemu organu, pristojnemu in odgovornemu za nadzor na
konsolidirani podlagi, ne omogoči, da opravi pregled poslovanja v skladu s
četrtim odstavkom 289. člena tega zakona;
4.
mešani poslovni holding oziroma njegova podrejena družba, ki podrejenim
kreditnim institucijam oziroma nadzornim organom, pristojnim in odgovornim za
nadzor teh bank, ne posreduje vseh informacij, ki so pomembne za nadzor teh
podrejenih bank (prvi odstavek 299. člena);
5.
podrejena družba oziroma nadrejeni mešani poslovni holding, ki Banki
Slovenije oziroma drugemu nadzornemu organu, pristojnem in odgovornem za nadzor
podrejenih bank, ne omogoči, da opravi pregled poslovanja v skladu z drugim
odstavkom 299. člena.
(2) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
399. člen
(kršitve revizijske družbe in pooblaščenega revizorja)
(1) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se za prekršek kaznuje
revizijska družba:
1.
če ne opravi revizijskega pregleda oziroma ne izdela poročil v skladu s
prvim odstavkom 211. člena tega zakona oziroma s predpisom iz 204. člena tega
zakona;
2.
če Banki Slovenije na njeno zahtevo ne da dodatnih pojasnil v skladu s
tretjim odstavkom 211. člena tega zakona;
3.
če ne popravi oziroma dopolni svojih poročil v skladu z zahtevo Banke
Slovenije iz 1. točke četrtega odstavka 211. člena tega zakona;
4.
če ne obvesti nemudoma Banke Slovenije o dejstvih oziroma okoliščinah iz
prvega odstavka 212. člena tega zakona oziroma ji ne posreduje zahtevanih
podatkov iz tretjega odstavka 212. člena tega zakona.
(2) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje
pooblaščeni revizor, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
400. člen
(kršitve izrednega in likvidacijskega upravitelja)
(1) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje
izredni upravitelj:
1.
če v treh mesecih po imenovanju Banki Slovenije ne izroči poročila o
finančnem stanju in pogojih poslovanja banke v izredni upravi (prvi odstavek
260. člena);
2.
če v devetih mesecih po imenovanju Banki Slovenije ne izroči poročila iz
drugega odstavka 260. člena tega zakona;
3.
če v primeru iz prvega odstavka 261. člena tega zakona ne objavi
sklica skupščine z dnevnim redom, in sicer v roku iz drugega odstavka
261. člena tega zakona.
(2) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje
likvidacijski upravitelj, če Banke Slovenije ne obvesti nemudoma o nastopu
stečajnega razloga (271. člen).
401. člen
(kršitve v zvezi z varovanjem zaupnih podatkov)
(1) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se kaznuje banka
oziroma hranilnica, ki krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov
(214. člen).
(2) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba banke oziroma hranilnice, ki stori prekršek iz prvega odstavka
tega člena.
(3) Z globo od 400 do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje
fizična oseba iz prvega odstavka 215. člena tega zakona, ki krši dolžnost
varovanja zaupnih podatkov.
402. člen
(prekrškovni organ)
Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških, storjenih po tem
zakonu, in izreka globe po tem zakonu, je v skladu z zakonom, ki ureja
prekrške, Banka Slovenije.
403. člen
(postopek o prekršku)
(1) Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena
uradna oseba Banke Slovenije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja
prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.
(2) Banka Slovenije z notranjim aktom, ki ureja organizacijo
in sistemizacijo delovnih mest, podrobneje določi pogoje in način za podelitev
in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo Banke
Slovenije iz prvega odstavka tega člena.
(3) Ne glede na 330. člen tega zakona, se za postopek o
prekršku uporablja zakon, ki ureja prekrške.
(4) Globe, predpisane s tem zakonom, se lahko v hitrem
postopku izrečejo tudi v višjem znesku, kot je najnižja predpisana mera globe,
pri čemer ne smejo presegati najvišjih zneskov glob iz 392. do 401. člena
tega zakona.
_________________
Zakon o bančništvu – ZBan-1 (Uradni list RS, št. 131/06)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»15. POGLAVJE:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
404. člen
(uskladitev kapitala)
(1) Kapital banke, ki za izračun kapitalske zahteve za
kreditno tveganje uporablja pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov
oziroma ki za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje uporablja
napredni pristop, mora poleg doseganja minimalnega kapitala banke v skladu
s 136. členom tega zakona:
1.
v letu 2007 znašati najmanj 95 odstotkov minimalnega kapitala,
izračunanega v skladu z Zakonom o bančništvu (Uradni list RS, št. 104/04 –
uradno prečiščeno besedilo) in na njegovi podlagi izdanih predpisov;
2.
v letu 2008 znašati najmanj 90 odstotkov minimalnega kapitala,
izračunanega v skladu z Zakonom o bančništvu (Uradni list RS, št. 104/04 –
uradno prečiščeno besedilo) in na njegovi podlagi izdanih predpisov;
3.
v letu 2009 znašati najmanj 80 odstotkov minimalnega kapitala,
izračunanega v skladu z Zakonom o bančništvu (Uradni list RS, št. 104/04 – uradno
prečiščeno besedilo) in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
(2) Pri izračunu kapitala iz prvega odstavka tega člena banka
ne sme upoštevati pozitivne razlike oziroma ji ni treba upoštevati negativne
razlike med oblikovanimi rezervacijami in pričakovanimi izgubami, izračunanimi
v skladu s pristopom na podlagi notranjih bonitetnih sistemov.
405. člen
(odlog začetka uporabe
standardiziranega pristopa za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje)
(1) Posamezna banka lahko odloži začetek uporabe standardiziranega
pristopa za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje do najkasneje
1. januarja 2008.
(2) Če banka izkoristi možnost iz prvega odstavka tega člena,
se od 1. januarja 2007 do dneva, do katerega banka odloži začetek uporabe
standardiziranega pristopa za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje,
za to banko smiselno uporabljajo
1.
v delu in na način, ki je primeren ob upoštevanju odložitve začetka
uporabe standardiziranega pristopa, določbe tega zakona, ki se nanašajo na:
-
standardizirani pristop za izračun kapitalske zahteve za kreditno
tveganje,
-
upoštevanje kreditnih zavarovanj in sekuritizacije pri izračunu
kapitalske zahteve za kreditna tveganja,
-
kapitalsko zahtevo za operativno tveganje,
-
velike izpostavljenosti,
-
strategije in postopke ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala banke
iz 126. člena tega zakona,
-
razkritje informacij iz 207. do 209. člena tega zakona in
-
sprejemanje ukrepov zaradi nenadnih in nepričakovanih sprememb obrestnih
mer,
2.
v delu, ki ni obsežen s primerno uporabo pravil iz 1. točke tega
odstavka, pa določbe Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 104/04 – uradno
prečiščeno besedilo) in na njegovi podlagi izdani predpisi.
(3) Banka Slovenije predpiše podrobnejša pravila o uporabi
določb iz drugega odstavka tega člena.
406. člen
(uskladitev
izpostavljenosti do nadrejene družbe)
(1) Banka mora uskladiti svoje izpostavljenosti do svoje
nadrejene družbe s tretjim odstavkom 165. člena tega zakona do
31. decembra 2007.
(2) Od uveljavitve tega zakona banka ne sme sklepati novih
poslov, na podlagi katerih bi njena izpostavljenost do njene nadrejene družbe
presegla omejitev iz tretjega odstavka 165. člena tega zakona.
407. člen
(ohranitev veljavnosti
dovoljenj)
Dovoljenja za opravljanje bančnih ali drugih storitev, za
opravljanje funkcije člana uprave banke, za pridobitev kvalificiranega deleža
ter druga dovoljenja in soglasja, ki v skladu z Zakonom o bančništvu (Uradni
list RS, št. 104/04 – uradno prečiščeno besedilo) veljajo ob uveljavitvi tega
zakona, se z dnem uveljavitve tega zakona štejejo za dovoljenja, izdana po tem
zakonu.
408. člen
(uskladitev kvalificiranih
imetnikov, ki še niso pridobili deleža, za katerega velja dovoljenje)
Kvalificiranemu imetniku, ki na podlagi dovoljenja za
pridobitev kvalificiranega deleža iz 407. člena tega zakona ob uveljavitvi
tega zakona še ni pridobil delnic banke, na podlagi katerih bi dosegel delež,
za katerega je izdano dovoljenje, začne rok za pridobitev deleža, na katerega
se nanaša dovoljenje, iz prvega odstavka 50. člena tega zakona teči z dnem
uveljavitve tega zakona.
409. člen
(uskladitev kvalificiranih
imetnikov z novo prepovedjo)
(1) Ne glede na 407. člen tega zakona, dovoljenje za
pridobitev kvalificiranega deleža, ki je bilo izdano pravni osebi, v kateri ima
banka najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni
delež v njenem kapitalu, preneha veljati z iztekom šestih mesecev od
uveljavitve tega zakona.
(2) Če pravna oseba iz prvega odstavka tega člena do izteka
roka iz prvega odstavka tega člena ne odsvoji delnic banke, na podlagi katerih
dosega ali presega kvalificirani delež v banki, nastopijo pravne posledice iz
52. člena tega zakona.
410. člen
(uskladitev sestave
nadzornega sveta bank)
Banke morajo uskladiti sestavo nadzornega sveta z določbo
71. člena tega zakona do 31. avgusta 2007.
411. člen
(začetek uporabe pogojev za
nadzorni svet)
Pogoji iz 71. člena tega zakona se začnejo uporabljati z
dnem prve skupščine banke po uveljavitvi tega zakona.
412. člen
(sistem izmenjave
informacij o boniteti strank)
Banke morajo vzpostaviti sistem izmenjave informacij o
boniteti strank v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 390. člena tega
zakona in zagotoviti začetek njegovega delovanja do 1. januarja 2008.
413. člen
(postopki v teku)
Postopki za izdajo dovoljenja in drugi postopki, v katerih
Banka Slovenije do začetka uporabe tega zakona še ni odločila, se končajo po
določbah tega zakona.
414. člen
(izdaja predpisov in objava
razkritij)
(1) Banka Slovenije mora v treh mesecih od uveljavitve tega
zakona izdati predpise na njegovi podlagi in objaviti razkritja iz prvega
odstavka 233. člena tega zakona.
(2) Do uveljavitve predpisov iz prvega odstavka tega člena se
smiselno uporabljajo predpisi, izdani na podlagi določb zakonov iz 1. in 3. točke prvega odstavka 415. člena tega zakona.
415. člen
(razveljavitev predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1.
Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/93, 31/00 – ZP-L, 59/01,
55/03, 42/04 in 104/04 – uradno prečiščeno besedilo),
2.
Zakon o hranilno kreditnih službah (Uradni list RS, št. 14/90 in
30/90),
3.
31. do 42.a člen Zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 30/02,
52/02 – ZJA, 75/02 – ZIZ-A, 15/03, 2/04 – ZPNNVSM, 37/04, 105/04 – uradno
prečiščeno besedilo, 100/05 – odločba US in 39/06),
4.
79. člen Zakona o bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št.
1/91-I, 38/92, 46/93 in 7/99 – ZDoh) in
5.
predpisi, izdani na podlagi določb zakonov iz 1. in 3. točke tega odstavka.
(2) Določbe zakonov iz 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena se uporabljajo do 1. januarja 2007.
(3) Za postopek likvidacije ali stečaja nad hranilno kreditno
službo iz drugega odstavka 241. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS,
št. 104/04 – uradno prečiščeno besedilo), ki do začetka uporabe tega zakona še
ni končan, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona.
416. člen
(uveljavitev in začetek
uporabe zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne dne 1. januarja 2007,
razen:
1.
določb 71. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati v skladu s
411. členom tega zakona,
2.
drugega odstavka 143. člena, 3. točke prvega odstavka
159. člena in 162. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati dne
1. januarja 2008, in
3.
drugega odstavka 406. člena tega zakona, ki se začne
uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.«.
_________________
Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o bančništvu –
ZBan-1A (Uradni list RS, št. 1/08)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
_________________
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu –
ZBan-1B (Uradni list RS, št. 109/08)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
_________________
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu –
ZBan-1C (Uradni list RS, št. 19/09)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
77. člen
(1) Dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ki
velja ob uveljavitvi tega zakona za določen delež, se z dnem uveljavitve tega
zakona šteje za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža za tisti razpon
iz drugega odstavka 45. člena zakona, znotraj katerega je ta delež.
(2) Postopki na podlagi zahteve za pridobitev
kvalificiranega deleža, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se
končajo po pravilih, ki so se uporabljala pred uveljavitvijo tega zakona.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena, se za odločbo
Banke Slovenije uporablja drugi odstavek 45. člena zakona, kot se spreminja z
8. členom tega zakona.
78. člen
(1) Banke morajo do 1. januarja 2010 v sistem
izmenjave informacij o boniteti strank iz prvega odstavka 390.a člena zakona
začeti posredovati tudi tiste podatke iz tretjega odstavka 390.a člena zakona,
ki jih ob uveljavitvi tega zakona po pravilih tega sistema še niso dolžne
posredovati.
(2) Finančne institucije iz 1. točke drugega odstavka
390.a člena zakona se morajo vključiti v sistem izmenjave informacij o boniteti
strank iz prvega odstavka 390.a člena zakona do 1. januarja 2010.
(3) Upravljavec sistema mora do 31. decembra 2009:
1.
uskladiti delovanje sistema iz prvega odstavka 390.a člena s sedmim
in devetim do enajstim odstavkom 390.a člena in
2.
sprejeti pravila sistema iz 1. točke trinajstega odstavka 390.a člena
tega zakona in pridobiti soglasje Informacijske pooblaščenca Republike
Slovenije k tem pravilom.
(4) Upravljavec sistema mora do 1. januarja 2011
omogočiti, da se v sistem izmenjave informacij o boniteti strank iz prvega
odstavka 390.a člena zakona vključijo pravne osebe iz 2. točke drugega odstavka
390.a člena.
79. člen
Banka Slovenije mora v treh mesecih po uveljavitvi tega
zakona izdati predpise na njegovi podlagi.
80. člen
Naslednje določbe se začnejo uporabljati za revidiranje in
objavo letnega in konsolidiranega letnega poročila banke za leto 2009:
-
210. člen zakona, kot se spreminja s 44. členom tega zakona,
-
211. člen zakona, kot se spreminja s 45. členom tega zakona,
-
213. člen zakona, kot se spreminja s 46. členom tega zakona.
81. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.