Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o varstvu novih sort
rastlin obsega:
-
Zakon o varstvu novih sort rastlin – ZVNSR (Uradni list RS, št. 86/98 z
dne 18. 12. 1998),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu novih sort rastlin –
ZVNSR-A (Uradni list RS, št. 61/06 z dne 13. 6. 2006),
-
Zakon o varstvu novih sort rastlin – uradno prečiščeno besedilo –
ZVNSR-UPB1 (Uradni list RS, št. 113/06 z dne 6. 11. 2006),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju varne
hrane, veterinarstva in varstva rastlin – ZdZPVHVVR (Uradni list RS, št. 90/12
z dne 30. 11. 2012).
ZAKON
O VARSTVU NOVIH SORT RASTLIN (ZVNSR)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon določa postopek zavarovanja novih sort rastlin,
pridobitev in varstvo žlahtniteljske pravice ter pristojni organ za varstvo
novih sort rastlin in njegova pooblastila, izvajanje prepovedi kopičenja
varstva, dovoljenje imetnika žlahtniteljske pravice za dejanja v zvezi s
semenskim materialom zavarovane sorte in globe za prekrške za izvajanje Uredbe
Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v
Skupnosti (UL L št. 227 z dne 1. 9. 1994, str. 1, z vsemi spremembami).
Zavarujejo se lahko sorte vseh rastlinskih rodov in vrst,
vključno s križanci med rodovi in vrstami.
2. člen
Pomen izrazov v tem zakonu:
1.
Žlahtnitelj je fizična oseba, ki rastlinsko sorto vzgoji, odkrije ali
razvije sama ali skupaj z drugimi fizičnimi osebami.
2.
Upravičenec je fizična ali pravna oseba, ki ima pravico do vložitve
prijave za varstvo sorte (v nadaljnjem besedilu: prijava).
3.
Prijavitelj je fizična ali pravna oseba, ki je vložila prijavo.
4.
Imetnik žlahtniteljske pravice je fizična ali pravna oseba, ki je z
zavarovanjem sorte pridobila žlahtniteljsko pravico.
5.
Žlahtniteljska pravica je skupni izraz za pravice iz 15. člena tega
zakona.
6.
Sorta je skupina rastlin ali delov rastlin, če se iz njih lahko spet
pridobijo popolne rastline, znotraj najnižje znane botanične razvrstitve, ki jo
je ne glede na to, ali izpolnjuje druge pogoje za zavarovanje, mogoče:
-
določiti po lastnostih, ki izvirajo iz določenega genotipa ali
kombinacije genotipov,
-
ločiti od katere koli druge skupine rastlin vsaj po eni od teh lastnosti
in
-
obravnavati kot sistematsko enoto, če se te lastnosti med razmnoževanjem
ne spreminjajo.
7.
Zavarovana sorta je sorta, za katero je bila izdana odločba o varstvu
sorte. Določena je z uradnim opisom sorte, z varstvenim vzorcem in je
poimenovana na način, kot ga določa ta zakon.
8.
Material zavarovane sorte je kakršen koli semenski material oziroma
pridelek zavarovane sorte, ki bi se lahko uporabil za nadaljnje razmnoževanje
te sorte.
9.
Varstveni vzorec je uradni vzorec semenskega materiala zavarovane sorte.
10.
Izvoz pomeni izvoz iz Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu:
Skupnost).
11.
Uvoz pomeni uvoz v Skupnost.
2.a člen
Pravice vseh sort rastlin, zavarovanih po sistemu
žlahtniteljskih pravic v Skupnosti, se obravnavajo enako kakor pravice sort
rastlin, zavarovane po tem zakonu, vključno z ukrepi za zagotavljanje njihovega
izvajanja.
3. člen
Postopek za varstvo nove sorte, register prijav za varstvo
novih sort (v nadaljnjem besedilu: register prijav) in register zavarovanih
sort rastlin vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, kot
organ, pristojen za upravne, strokovne in razvojne naloge na področju varstva
in registracije sort rastlin (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).
II. POGOJI ZA VARSTVO SORTE
4. člen
Sorta se zavaruje s pridobitvijo žlahtniteljske pravice.
Zavaruje se lahko vsaka sorta, ki je:
-
nova,
-
razločljiva,
-
izenačena,
-
nespremenljiva in
-
poimenovana v skladu z določbami tega zakona.
Sorta, ki je prijavljena za žlahtniteljsko pravico v
Skupnosti ali je zavarovana po sistemu žlahtniteljske pravice v Skupnosti, se
po tem zakonu ne more dodatno zavarovati.
5. člen
Šteje se, da je sorta na dan prijave nova, če se je prodajala
ali gospodarsko izkoriščala z dovoljenjem upravičenca v Skupnosti največ eno
leto pred dnem vložitve prijave, zunaj Skupnosti pa največ štiri leta pred dnem
vložitve prijave; v primeru večletnih lesnatih rastlin in vinske trte pa največ
šest let pred dnem vložitve prijave.
Kot prodaja ali gospodarsko izkoriščanje sorte v smislu prejšnjega
odstavka se ne štejejo:
-
uporaba oziroma oddaja sorte v pridobitne namene brez dovoljenja ali
vednosti upravičenca;
-
pogodbeni prenos pravice do sorte;
-
pogodbeno pridelovanje, razmnoževanje, dodelava ali skladiščenje
semenskega materiala ali pridelkov sorte za upravičenca, pod pogojem, da
upravičenec ohrani izključno lastninsko pravico do razmnoženega semenskega
materiala, pridelkov sorte ali izdelkov iz le-teh;
-
preizkušanje sorte na polju in v laboratoriju oziroma v poskusni
pridelavi z namenom ugotovitve uporabne vrednosti sorte, če to dela upravičenec
ali od njega pooblaščena oseba;
-
uradno preskušanje sorte zaradi vpisa v sortno listo oziroma presoje
tveganja pri gensko spremenjenih sortah;
-
prodaja pridelkov, ki so nastali kot stranski produkti oziroma presežki
pri razvoju nove sorte, pod pogojem, da so ti pridelki namenjeni končni uporabi
in da sorta pri tem ni navedena.
Semenski material sorte, ki se stalno uporablja za vzgojo
določene druge sorte oziroma hibrida, se šteje za oddanega v pridobitne namene,
ko so bile oddane rastline ali rastlinski deli druge sorte.
6. člen
Sorta je razločljiva, če jo je mogoče na dan vložitve prijave
jasno razločevati od katerekoli druge do tedaj splošno znane sorte.
Sorta velja za splošno znano, zlasti če:
-
je bila do tega dne v katerikoli državi ali v Skupnosti zavarovana ali
vpisana v sortno listo;
-
je bila do tega dne v katerikoli državi ali v Skupnosti vložena prijava
za varstvo sorte ali za vpis sorte v sortno listo in se postopek konča z
zavarovanjem sorte oziroma z vpisom sorte v sortno listo;
-
se je semenski material sorte ali pridelek sorte do tega dne že tržil
ali uporabil v pridobitne namene.
7. člen
Sorta je izenačena, če so v njej dovolj enotno izražene tiste
lastnosti, ki so bistvenega pomena za razločevanje od drugih sort, kljub
odstopanjem, ki se lahko pričakujejo zaradi posebnosti njenega razmnoževanja.
8. člen
Sorta je nespremenljiva, če se njene lastnosti, ki so
bistvenega pomena za razločevanje, po več zaporednih množitvah oziroma v
primeru posebnega razmnoževalnega ciklusa na koncu vsakega takega ciklusa ne
spremenijo.
9. člen
Zavarovana sorta mora biti označena z imenom, ki je njena
razlikovalna oznaka.
10. člen
Kot ime zavarovane sorte se lahko registrira vsaka oznaka, ki
omogoča razločevanje sorte in je lahko beseda, kombinacija besed, kombinacija
besed in številk ali kombinacija črk in številk, razen če ni s tem zakonom
določeno drugače.
Kot ime zavarovane sorte se ne sme registrirati oznaka, ki:
-
je neprimerna iz jezikovnih razlogov;
-
onemogoča identifikacijo sorte;
-
je sestavljena samo iz številk, razen kjer je to že ustaljena praksa
označevanja;
-
je enaka ali podobna imenu katerekoli druge splošno znane sorte iste
vrste ali sorodnih vrst rastlin dokler je le-ta v uporabi; izjemoma velja ta
določba tudi po prenehanju uporabe sorte, če je ime te sorte pridobilo poseben
pomen;
-
zavaja ali povzroča zmedo glede izvora, lastnosti, vrednosti, uporabe,
prepoznavnosti oziroma geografskega porekla;
-
je sestavljena iz botaničnega ali splošnega imena rodu ali vrste, ali
vključuje takšno ime, ki lahko privede do zmede;
-
vključuje besede kot so “sorta, kultivar, forma, hibrid, križanec” ali
prevod teh besed;
-
zavaja ali povzroča zmedo glede žlahtnitelja ali upravičenca;
-
je v nasprotju z javnim redom oziroma moralo;
-
je drugače v nasprotju s predpisi o industrijski lastnini.
Če je določena sorta že zavarovana ali vpisana v sortno listo
oziroma je bila za varstvo ali za tak vpis vložena prijava v katerikoli državi,
podpisnici mednarodnih pogodb oziroma konvencij, ki jih je podpisala oziroma k
njim pristopila Republika Slovenija, se v Republiki Sloveniji lahko registrira
le ime sorte, ki je bilo registrirano, vpisano v sortno listo ali navedeno v
prijavi v drugi državi.
Izjemoma se lahko v Republiki Sloveniji določena sorta
registrira pod drugim imenom, vendar le, če uporaba prvotnega imena ne bi bila
primerna iz jezikovnih razlogov ali zato, ker bi bila v nasprotju z javnim
redom in moralo.
Minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo (v nadaljnjem
besedilu: minister), določi sorodne vrste iz tretje alinee drugega odstavka
tega člena in podrobnejše pogoje za registracijo imena sorte.
11. člen
Uporaba imena zavarovane sorte je obvezna. Semenski material
zavarovane sorte se sme dati v promet le, če je pri tem navedeno ime zavarovane
sorte. Ta določba velja tudi po prenehanju varstva sorte.
Določbe iz prejšnjega odstavka ne veljajo, če se semenski
material zavarovane sorte uporablja v nekomercialne namene v zasebnem sektorju.
Zavarovana sorta mora biti označena z istim registriranim
imenom v vseh državah, razen v primeru izjem iz četrtega odstavka 10. člena
tega zakona.
V prometu s semenskim materialom zavarovane sorte se sme
poleg registriranega imena uporabiti tudi blagovna znamka oziroma druga oznaka
pod pogojem, da je registrirano ime jasno vidno in razpoznavno.
Ime zavarovane sorte ali ime, ki ga je mogoče zamenjati s tem
imenom, se ne sme uporabljati za neko drugo sorto iste ali sorodne vrste
rastlin.
III. UPRAVIČENCI DO VARSTVA SORTE IN DO PRIDOBITVE
ŽLAHTNITELJSKE PRAVICE
12. člen
Upravičenec do varstva sorte in do pridobitve žlahtniteljske
pravice je žlahtnitelj sorte ali njegov pravni naslednik.
Če je več oseb skupaj ustvarilo, vzgojilo, odkrilo ali
razvilo sorto, pripada njim oziroma njihovim pravnim naslednikom skupna pravica
do varstva sorte in do pridobitve žlahtniteljske pravice.
Če je več oseb ločeno ustvarilo, vzgojilo, odkrilo ali
razvilo sorto, pripada žlahtniteljska pravica tistemu, ki je prvi vložil
prijavo.
Če je žlahtnitelj zaposlen pri pravni osebi in so medsebojne
pravice in obveznosti urejene s pogodbo, se upravičenost do pridobitve
ugotavlja v skladu s to pogodbo. V nasprotnem primeru se smiselno uporabljajo
določbe iz predpisov o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja, ki
se nanašajo na patente.
13. člen
Žlahtniteljsko pravico lahko uveljavlja upravičenec iz
prejšnjega člena s stalnim prebivališčem ali sedežem v državi članici
Skupnosti.
Pravna ali fizična oseba s sedežem ali stalnim prebivališčem
zunaj Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: tuja pravna ali fizična oseba) uživa
glede varstva žlahtniteljske pravice v Republiki Sloveniji enake pravice kot
upravičenec iz prejšnjega člena, če to izhaja iz mednarodnih pogodb in
konvencij, ki jih je podpisala oziroma k njim pristopila Republika Slovenija
oziroma pod pogojem dejanske vzajemnosti. Vzajemnost dokazuje tisti, ki se
nanjo sklicuje.
Tuja pravna ali fizična oseba vloži prijavo po pooblaščencu,
ki je pravna ali fizična oseba s sedežem ali stalnim prebivališčem v državi
članici Skupnosti.
IV. ŽLAHTNITELJSKA PRAVICA
14. člen
Žlahtnitelj pridobi žlahtniteljsko pravico z zavarovanjem
sorte.
15. člen
Dovoljenje imetnika žlahtniteljske pravice je potrebno za
naslednja dejanja v zvezi s semenskim materialom zavarovane sorte:
-
pridelovanje ali razmnoževanje,
-
priprava materiala zavarovane sorte za razmnoževanje,
-
ponujanje v prodajo, prodaja ali druge oblike trženja,
-
izvoz in uvoz ter
-
shranjevanje materiala zavarovane sorte v namene, ki so navedeni v
prejšnjih alineah.
Za dejanja, navedena v prvem odstavku tega člena, je
dovoljenje imetnika potrebno tudi v primeru pridelkov zavarovane sorte, vendar
le:
-
če je pridelek posledica nepooblaščene uporabe semenskega materiala
zavarovane sorte in
-
če imetnik ni imel primerne priložnosti za uveljavljanje žlahtniteljske
pravice pri semenskem materialu te sorte.
Dovoljenje imetnika za dejanja iz prvega odstavka tega člena
je potrebno tudi, če gre za:
-
iz zavarovane sorte izpeljane sorte, razen če je zavarovana sorta sama
izpeljana sorta;
-
sorte, ki jih ni mogoče jasno razločevati od zavarovane sorte;
-
sorte oziroma hibride, katerih vzgoja zahteva stalno uporabo zavarovane
sorte.
Šteje se, da je določena sorta izpeljana sorta, če:
-
izhaja pretežno iz izvirne sorte ali iz sorte, ki je sama pretežno
izpeljana iz izvirne sorte,
-
je razločljiva od izvirne sorte in
-
je razen v razlikah, ki so posledica izpeljave, podobna izvirni sorti po
izraženih bistvenih lastnostih, ki jih da genotip ali kombinacija genotipov
izvirne sorte.
16. člen
Šteje se, da žlahtniteljska pravica ni kršena, če:
a)
se zavarovana sorta izkorišča oziroma se z njo razpolaga:
-
v zasebne nepridobitne namene;
-
v poskusne namene;
-
za žlahtnjenje nove sorte;
b)
se gospodarsko izkorišča nova sorta iz tretje alinee točke a) tega
člena, razen če je ta nova sorta izpeljana sorta;
c)
se pridelek zavarovane sorte določenih vrst rastlin, ki ga pridelovalci
pridelajo na svojem kmetijskem gospodarstvu, uporabi za nadaljnjo setev na tem
kmetijskem gospodarstvu in pridelovalec, ki izkoristi to možnost, imetniku
žlahtniteljske pravice plača primerno povračilo. Povračilo je primerno, če je
znatno nižje od zneska, ki se zaračunava za licenčno pridelavo semenskega materiala
te sorte na istem območju.
Pridelovalci, ki izkoristijo možnost nadaljnje setve po točki
c) prejšnjega odstavka, morajo imetniku žlahtniteljske pravice dati na njegovo
zahtevo vse podatke o obsegu nadaljnje setve.
Plačila povračila po točki c) prvega odstavka tega člena so
oproščeni mali kmetje.
Minister določi rastlinske vrste iz točke c) prvega odstavka
tega člena in kriterije za male kmete.
17. člen
Za dejanja iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, ki se
nanašajo na rastline, dele rastlin ali pridelke zavarovane sorte oziroma iz
zavarovane izpeljane sorte, ni potrebno dovoljenje imetnika žlahtniteljske
pravice, če je dal semenski material take sorte v promet imetnik sam ali kdo
drug z njegovim pooblastilom, razen če ta dejanja obsegajo:
-
nadaljnje razmnoževanje zavarovane ali izpeljane sorte ali
-
izvoz materiala zavarovane ali izpeljane sorte, ki se lahko uporabi za
nadaljnje razmnoževanje, v državo, v kateri rastlinskega rodu ali vrste, ki ji
ta sorta pripada, ni mogoče zavarovati. Ta določba ne velja, če je izvoženi
material namenjen končni uporabi.
18. člen
Če ta zakon ne določa drugače, traja žlahtniteljska pravica
od dneva pridobitve do konca dvajsetega koledarskega leta, pri hmelju, vinski
trti in drevesnih vrstah pa do konca petindvajsetega koledarskega leta, ki sledi
letu pridobitve te pravice.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pripada upravičencu
iz 12. člena tega zakona, ki je že vložil popolno prijavo, ustrezna odškodnina,
če je v času trajanja postopka za varstvo sorte kdor koli v nasprotju s 15.
členom tega zakona gospodarsko izkoriščal ali razpolagal s sorto, za katero je
bila vložena prijava. Upravičenec lahko zahteva odškodnino le za obdobje od
dneva objave prijave v uradnem glasilu do dneva pridobitve žlahtniteljske
pravice.
Žlahtniteljska pravica preneha:
-
z odpovedjo imetnika žlahtniteljske pravice;
-
z iztekom roka, določenega v prvem odstavku tega člena;
-
z odpravo oziroma razveljavitvijo odločbe, s katero je bila pridobljena.
V. POSTOPEK ZA VARSTVO SORTE
1. Organi
19. člen
Pristojni organ ima naslednje pristojnosti in naloge:
-
vodi upravni postopek za varstvo nove sorte in registracijo imena nove
sorte v skladu s tem zakonom in zakonom o splošnem upravnem postopku,
-
vodi register prijav in register zavarovanih sort,
-
objavlja v uradnem glasilu podatke o prijavah vključno s predlogom za
poimenovanje sorte, zavrnitev prijave, vpis in morebitne spremembe vpisov v
register prijav, umik prijav, odločbe o zavarovanju sorte in njene morebitne
spremembe ter druga uradna obvestila,
-
sodeluje z mednarodnimi organizacijami in združenji ter državnimi organi
oziroma nevladnimi organizacijami s področja varstva novih sort,
-
tehnično in strokovno sodeluje s pooblaščenimi uradi tujih držav na
področju preizkušanja sort in preverjanja vzdrževanja sort,
-
izmenjuje rezultate preizkušanja sort in druge informacije iz svoje
pristojnosti s pristojnimi organi v drugih državah,
-
preverja izpolnjevanje obveznosti imetnika varstva in
-
opravlja druge naloge s področja varstva sort.
Minister določi uradno glasilo za objave pristojnega organa
in podrobnejšo vsebino objav.
20. člen
Minister imenuje strokovno komisijo za varstvo sort (v
nadaljnjem besedilu: komisija). Komisijo sestavlja pet članov, ki izmed sebe
izberejo predsednika in njegovega namestnika. Komisija deluje po poslovniku, ki
ga potrdi pristojni organ.
Komisija ima položaj izvedenca v postopku za varstvo sorte
ter na podlagi proučitve prijave in priložene dokumentacije predlaga pristojnemu
organu odločitev glede zavarovanja sorte.
2. Registra
21. člen
Pristojni organ vodi register prijav in register zavarovanih
sort v skladu s predpisi.
V registrih se vodijo podatki iz listin, na podlagi katerih
se izvaja vpis v oba registra. Listine se vzamejo v zbirko listin, ki je
priloga obeh registrov.
Register prijav vsebuje zlasti:
-
podatke o prijavitelju, žlahtnitelju ter o morebitnem zastopniku,
-
datum popolne prijave,
-
navedbo rastlinske vrste,
-
predlog začasne oznake sorte oziroma predlog poimenovanja sorte,
-
v primeru zahteve prednostne pravice državo, v kateri je že bila vložena
prijava, in datum prejema popolne prijave v tej državi,
-
predlog za ustavitev oziroma prekinitev postopka,
-
zaznambe o odločitvah sodišč v zvezi s pravico do vložitve prijave.
Register zavarovanih sort vsebuje zlasti:
-
rastlinsko vrsto in registrirano ime sorte, pri imenu se vpišejo tudi
vsi sinonimi,
-
uradni opis sorte ali sklicevanje na listine, ki vsebujejo uradni opis
sorte in so sestavni del registra,
-
v primeru sort, katerih vzgoja zahteva stalno uporabo določenih sestavin
za proizvodnjo semenskega materiala zavarovane sorte, navedbo teh sestavin,
-
ime in priimek imetnika žlahtniteljske pravice, žlahtnitelja in kateregakoli
zastopnika v postopku,
-
datum pridobitve in prenehanja varstva sorte skupaj z razlogi za
prenehanje,
-
ime in naslov osebe, na katero je bila z licenčno pogodbo prenesena
pravica do gospodarskega izkoriščanja sorte,
-
ime in naslov osebe, ki ji je bila dodeljena prisilna licenca, z navedbo
pogojev, pod katerimi je bila dodeljena, in datuma prenehanja te pravice,
-
zaznambe o odločitvah sodišč v zvezi z žlahtniteljsko pravico.
Pristojni organ mora hraniti zbirko listin o posameznih zadevah
v originalu ali kopijah najmanj še pet let po umaknitvi ali zavrnitvi prijave
oziroma pet let po prenehanju žlahtniteljske pravice.
Minister podrobneje določi vsebino in način vodenja
registrov.
22. člen
Register prijav in register zavarovanih sort sta javna.
Pristojni organ je dolžan omogočiti vsakomur, ki izkaže
pravni interes, vpogled v naslednje listine iz zbirke listin:
-
listine, ki se nanašajo na prijave,
-
listine, ki se nanašajo na pridobljene žlahtniteljske pravice,
-
dokumentacijo o uradnih preizkusih sort.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, lahko prijavitelj v
primeru hibridov zahteva, da dokumentacija o sestavinah sorte, ki je v postopku
varstva oziroma je zavarovana, ni dostopna javnosti.
3. Stroški postopka
23. člen
V postopku za varstvo nove sorte in za vzdrževanje
žlahtniteljske pravice plačujejo prijavitelji oziroma imetniki žlahtniteljske
pravice predpisane pristojbine, stroške tehničnega in strokovnega pregleda
upravičenosti prijave, stroške preskušanja sorte ter stroške v zvezi z objavo
in drugimi storitvami.
Vlada Republike Slovenije predpiše vrsto in višino pristojbin
in stroškov iz prejšnjega odstavka ter višino pristojbine iz 39. člena tega
zakona.
4. Potek postopka za varstvo sorte
24. člen
Postopek za varstvo sorte se začne na podlagi prijave, ki jo
prijavitelj vloži pri pristojnem organu.
Pristojni organ odloča o prijavi v upravnem postopku.
25. člen
Prijava se vloži na predpisanem obrazcu in mora vsebovati
zlasti naslednje podatke:
-
o prijavitelju oziroma njegovem zastopniku ali pooblaščencu;
-
o žlahtnitelju, če ta ni sam prijavitelj;
-
latinsko in slovensko ime vrste, ki ji sorta pripada;
-
predlog imena sorte oziroma začasno oznako sorte;
-
državo, v kateri je bila že vložena prijava, in datum prejema prijave v
tej državi, če se v prijavi zahteva prednostna pravica;
-
tehnični opis sorte, ki je lahko priloga k prijavi in
-
o tem, ali je sorta pridobljena s pomočjo genske tehnologije; v tem
primeru je treba prijavi priložiti predhodno soglasje za preskušanje te sorte v
skladu s predpisi o gensko spremenjenih organizmih.
Podrobnejšo obliko in vsebino prijave ter dokumentov, ki
morajo biti prijavi priloženi, predpiše minister.
26. člen
Pristojni organ pregleda, ali je prijava popolna in pravilno
izpolnjena in ali je prijavi priloženo dokazilo o plačani pristojbini.
Če prijava ni popolna ali je nepravilno izpolnjena ali če ni
bila plačana predpisana pristojbina, pristojni organ pozove prijavitelja, da jo
v roku 30 dni od dneva prejema poziva dopolni oziroma da plača pristojbino. Če
prijavitelj ne izpolni zahtev pristojnega organa v roku, se taka prijava šteje
kot da ni bila vložena in jo pristojni organ zavrže s sklepom.
O popolni prijavi se prijavitelju izda potrdilo. Popolna
prijava se vpiše v register prijav in objavi v uradnem glasilu. Kot datum
prejema popolne prijave se vpiše datum prejema prijave oziroma datum prejema
dopolnitve, s katero je postala prijava popolna.
Izvleček iz popolne prijave se objavi v uradnem glasilu po
preteku treh mesecev od njene vložitve.
27. člen
Prijavitelj, ki je vložil prijavo za varstvo nove sorte v
katerikoli državi, podpisnici mednarodnih pogodb ali konvencij, ki jih je
podpisala ali k njim pristopila tudi Republika Slovenija, lahko potem, ko je
predložil dokazilo o vloženi popolni prijavi za isto sorto v drugi državi,
uveljavlja prednostno pravico. V tem primeru se šteje, da je bila prijava v
Republiki Sloveniji vložena z dnem vložitve popolne prijave v tuji državi.
Prednostno pravico iz prejšnjega odstavka mora prijavitelj v
prijavi izrecno zahtevati.
Prijavitelj lahko uveljavlja prednostno pravico v Republiki
Sloveniji najpozneje v 12 mesecih od vložitve prve popolne prijave v tujini.
28. člen
Zoper prijave, objavljene v uradnem glasilu na podlagi
četrtega odstavka 26. člena tega zakona, lahko vsakdo, ki ima pravni interes,
vloži ugovor pri pristojnem organu dokler traja postopek za varstvo sorte.
Ugovor se lahko nanaša samo na izpolnjevanje pogojev iz 5.,
6., 7., 8. in 10. člena tega zakona oziroma na upravičenost do varstva v skladu
z 12. členom tega zakona.
Ugovor mora biti v pisni obliki in obrazložen. Priložena mu
morajo biti ustrezna dokazila in plačana mora biti predpisana pristojbina.
Pristojni organ nemudoma pošlje prejeti ugovor prijavitelju
in ga pozove, da odgovori nanj najpozneje v 30 dneh od prejema poziva.
Pristojni organ obvešča vlagatelje ugovorov o svojih
stališčih do teh ugovorov najpozneje v treh mesecih po njihovi vložitvi.
29. člen
Pristojni organ pregleda vsebinsko ustreznost prijave tako,
da na podlagi podatkov, navedenih v prijavi, preveri ali je sorta nova in ali
je prijavitelj upravičen do pridobitve žlahtniteljske pravice. Če se pri
vsebinskem pregledu prijave ugotovi, da za podelitev žlahtniteljske pravice
niso izpolnjeni pogoji iz 5. in 12. člena tega zakona, se taka prijava zavrne.
30. člen
Pristojni organ presoja tudi o ustreznosti predlaganega imena
sorte. V primeru, da je predlagano ime sorte v nasprotju z določbami 10. člena
tega zakona, pristojni organ pozove prijavitelja, da predlaga novo ime za sorto.
Predlog mora biti podan najpozneje v treh mesecih od prejema poziva.
Pristojni organ je dolžan v postopku za varstvo sorte
uporabljati izključno ime sorte, ki je vpisano v register prijav za varstvo
nove sorte.
31. člen
Za vsako sorto, ki izpolnjuje pogoje iz 26. in 29. člena tega
zakona, se opravi strokovna presoja z namenom, da se:
-
preveri ali sorta spada v sistematsko enoto, to je rastlinski rod ali vrsto,
ki je navedena v prijavi,
-
ugotovi, ali je sorta različna, izenačena in nespremenljiva (6., 7. in
8. člen tega zakona) in
-
pripravi uradni opis sorte, če sorta izpolnjuje pogoje iz prejšnjih dveh
alinei.
Strokovna presoja se opravi na podlagi rezultatov
preizkušanja sorte na polju in v laboratoriju.
Preskušanje sorte lahko izvede:
-
pristojni organ oziroma od pristojnega organa priznana strokovna
institucija v Republiki Sloveniji ali v tujini, če se preizkušanje opravi v
primerljivih agroekoloških razmerah po predpisanih postopkih in metodah;
-
prijavitelj na zahtevo pristojnega organa.
V primeru, da pristojni organ ne izvede preizkušanja sam,
mora zagotoviti uradni nadzor nad preizkušanjem sorte.
Pristojni organ lahko uporabi pri strokovni presoji sorte
rezultate preskušanja te sorte, pridobljene v drugi državi, ki ima primerljive
agroekološke razmere, če je bilo preskušanje opravljeno v okviru mednarodnih
sistemov preizkušanja in če so bila dokazila o rezultatih izdana na podlagi
mednarodnih sporazumov, ki jih je sklenila ali je k njim pristopila Republika
Slovenija.
Minister predpiše podrobnejše pogoje, postopke in metode za
preizkušanje sorte.
32. člen
Prijavitelj je dolžan pristojnemu organu v določenem roku
predložiti potrebne podatke, dokumente oziroma semenski material za izvedbo
strokovne presoje sorte za namene iz prvega odstavka 31. člena tega zakona.
Če prijavitelj brez opravičljivega razloga ne izpolni zahtev
iz prejšnjega odstavka, se prijava zavrne.
33. člen
Če se na podlagi opravljene strokovne presoje iz 31. člena
tega zakona ugotovi, da sorta izpolnjuje predpisane pogoje in da je prijavitelj
izpolnil vse predpisane zahteve, pristojni organ izda odločbo o zavarovanju
sorte in jo objavi v uradnem glasilu.
Podatki iz pravnomočne odločbe o zavarovanju sorte oziroma
zavrnitvi prijave se vpišejo v register prijav.
Ob pravnomočnosti odločbe o zavarovanju sorte se imetniku
izda potrdilo o pridobitvi žlahtniteljske pravice, ki velja od dneva
pravnomočnosti odločbe.
Na podlagi pravnomočne odločbe o zavarovanju sorte se
ustrezni podatki vpišejo tudi v register zavarovanih sort.
Minister določi obliko in vsebino potrdila o pridobitvi
žlahtniteljske pravice.
5. Prenehanje žlahtniteljske pravice
34. člen
Na zahtevo imetnika žlahtniteljske pravice iz prve alinee
tretjega odstavka 18. člena tega zakona izda pristojni organ v upravnem
postopku odločbo, s katero ugotovi, da je žlahtniteljska pravica prenehala na
zahtevo imetnika. Žlahtniteljska pravica preneha naslednji dan po prejemu pisne
izjave imetnika.
Na podlagi pravnomočne odločbe iz prejšnjega odstavka se
prenehanje žlahtniteljske pravice objavi v uradnem glasilu.
35. člen
Pristojni organ v upravnem postopku izreče odločbo o
zavarovanju sorte za nično in jo odpravi samo v primerih, če se naknadno
ugotovi:
-
da ob dnevu prejema popolne prijave sorta ni bila nova (5. člen) ali
razločljiva (6. člen);
-
da sorta ob dnevu prejema popolne prijave ni bila izenačena (7. člen) in
nespremenljiva (8. člen), sorta pa je bila zavarovana predvsem na podlagi
podatkov in dokumentacije, ki jih je predložil prijavitelj;
-
da je bila žlahtniteljska pravica podeljena osebi, ki do te pravice ni
bila upravičena, upravičenec pa ni zahteval prisilnega prenosa žlahtniteljske
pravice v skladu s 37. členom tega zakona.
36. člen
Pristojni organ v upravnem postopku brez privolitve ali
zahteve strank razveljavi odločbo o zavarovanju sorte, če:
-
ugotovi, da imetnik ne izpolnjuje obveznosti iz 44. člena tega zakona
oziroma če ugotovi, da sorta ni več izenačena (7. člen) ali nespremenljiva (8.
člen);
-
imetnik na pisno zahtevo pristojnega organa v predpisanem roku ne
predloži semenskega materiala za preverjanje ali dokumentacije o vzdrževalni
selekciji sorte, v skladu z 44. členom tega zakona;
-
prijavitelj na pisno zahtevo pristojnega organa, v skladu s prvim
odstavkom 38. člena tega zakona ne posreduje predloga novega imena sorte v
predpisanem roku;
-
imetnik pravočasno ne poravna predpisane letne pristojbine za
vzdrževanje veljavnosti žlahtniteljske pravice po 43. členu tega zakona.
37. člen
Če je prijavo za varstvo nove sorte vložila neupravičena
oseba oziroma je neupravičeni osebi podeljena žlahtniteljska pravica, lahko
upravičenec začne pri pristojnem organu postopek za prisilni prenos pravic.
Zahteva za prisilni prenos pravic iz prejšnjega odstavka se
lahko vloži od dneva objave prijave za varstvo nove sorte v uradnem glasilu,
vendar najpozneje v petih letih po objavi prijave v uradnem glasilu.
Če so bile neupravičeno pridobljene pravice prenesene na
tretjo osebo, se v primeru iz prvega odstavka tega člena prenos teh pravic
razveljavi.
Ne glede na določila prejšnjega odstavka lahko imetnik
kakršnekoli pravice do uporabe sorte, nadaljuje z uporabo te sorte, če je
pridobil te pravice v dobri veri, pred začetkom postopka iz prvega odstavka
tega člena, pod pogojem, da plača upravičencu primerno nadomestilo.
6. Izbris imena sorte
38. člen
Registrirano ime sorte se izbriše iz registra prijav in
registra zavarovanih sort pod naslednjimi pogoji:
-
če to zahteva prijavitelj oziroma imetnik žlahtniteljske pravice in
dokaže, da ima za to dejanje zakonito pravico; v zahtevi morajo biti navedeni
razlogi za izbris in predlagano novo ime;
-
če se naknadno ugotovi, da je bilo ime sorte registrirano kljub temu, da
so obstajali razlogi za zavrnitev po 10. členu tega zakona;
-
ali če se imetniku ali kateri koli drugi osebi uradno prepove
uporabljati to ime.
Pristojni organ nemudoma pisno obvesti prijavitelja oziroma
imetnika žlahtniteljske pravice o predlogu oziroma zahtevi za izbris imena in
zahteva, da najpozneje v roku treh mesecev od prejema poziva predlaga novo ime
sorte. Predlagano novo ime se po opravljenem postopku iz 30. člena tega zakona
vpiše v ustrezni register in objavi v uradnem glasilu, če za to izpolnjuje
predpisane pogoje. Istočasno se prejšnje ime izbriše iz registra.
7. Vrnitev v prejšnje stanje
39. člen
V postopku varstva sorte se lahko zahteva vrnitev v prejšnje
stanje tudi v primeru, če upravičenec, imetnik žlahtniteljske pravice ali
katerakoli druga stranka v postopku iz upravičenih razlogov ni mogla v
predpisanem roku plačati pristojbine ali izpolniti drugih obveznosti do pristojnega
organa in bi zaradi tega izgubila pravico do varstva sorte po 36. členu tega
zakona.
Zahteva za vrnitev v prejšnje stanje se vloži najpozneje v
dveh mesecih po tem, ko je vzrok za neizpolnitev obveznosti prenehal, vendar
najkasneje eno leto od izteka roka, ko bi morala biti obveznost izpolnjena.
Zahtevi mora biti priložena obrazložitev in dokazilo o plačani predpisani
pristojbini.
Če se zahtevi ugodi, določi pristojni organ prosilcu nov rok,
v katerem mora opraviti neizpolnjene obveznosti. Rok za izpolnitev ne sme biti
daljši kot je rok, ki ga je zamudil, in se šteje od dneva prejema obvestila o
ugoditvi zahteve.
Prijavitelj zahteve za vrnitev v prejšnje stanje nima pravice
zahtevati odškodnine, če je v obdobju od izgube do vrnitve pravice kdorkoli v
dobri veri uporabil ali sklenil pogodbo za uporabo zavarovane sorte.
VI. PRENOS ŽLAHTNITELJSKE PRAVICE IN ODSTOP UPORABE
ŽLAHTNITELJSKE PRAVICE
40. člen
Imetnik žlahtniteljske pravice lahko s pogodbo prenese v
celoti ali delno žlahtniteljsko pravico na drugega.
Upravičenec oziroma prijavitelj lahko prenese pravico do
vložitve prijave za varstvo nove sorte oziroma pravice, ki izhajajo iz prijave.
Pogodba o prenosu pravic iz prvega ali drugega odstavka tega
člena mora biti sestavljena v pisni obliki, sicer je nična.
Prenos pravic iz prvega in drugega odstavka tega člena ne sme
vplivati na predhodne pravice tretjih oseb.
Prenos žlahtniteljske pravice nima pravnega učinka za tretje
osebe, dokler pogodba ni vpisana v ustrezni register. Predlog za vpis pogodbe o
prenosu pravic v register lahko poda katerakoli od pogodbenih strank.
41. člen
Imetnik žlahtniteljske pravice lahko z licenčno pogodbo delno
ali v celoti prenese na tretjo osebo pravico do gospodarskega izkoriščanja
zavarovane sorte.
Licenčna pogodba se vpiše v ustrezni register na zahtevo ene
od pogodbenih strank.
Licenčna pogodba, ki ni vpisana v ustrezni register iz
prejšnjega odstavka, nima pravnega učinka nasproti tretjim osebam.
Glede oblike, načina sklenitve in vsebine licenčne pogodbe
ter pravnega varstva se uporabljajo predpisi o obligacijskih razmerjih.
42. člen
Če obstaja javni interes in če imetnik žlahtniteljske pravice
sam ali kdo drug z njegovim pooblastilom zavarovane sorte gospodarsko ne
izkorišča ali ne izkorišča v zadostnem obsegu ter pri tem noče odstopiti
drugemu pravice za izkoriščanje oziroma za odstop takšne pravice postavlja
neupravičene pogoje, se sme drugemu podeliti prisilna licenca.
Prisilna licenca se sme podeliti le tistemu, ki dokaže, da
razpolaga s tehnološkimi in proizvodnimi možnostmi, ki so potrebne za učinkovito
izkoriščanje zavarovane sorte, in potrebnimi materialnimi sredstvi.
Prisilne licence ni mogoče podeliti, če imetnik
žlahtniteljske pravice dokaže, da obstajajo upravičeni razlogi za
neizkoriščanje ali nezadostno izkoriščanje zavarovane sorte.
Prisilne licence ni mogoče podeliti, če je od dneva podelitve
žlahtniteljske pravice do dneva vložitve zahteve za podelitev obvezne licence
preteklo manj kot tri leta.
S prisilno licenco pridobi nosilec licence neizključno
pravico za izvajanje dejanj iz 15. člena tega zakona delno ali v celoti, z namenom
oskrbe domačega tržišča.
Prisilna licenca se lahko podeli za obdobje najmanj dveh in
največ štirih let. Prisilno licenco je mogoče obnoviti, če se po ponovni
proučitvi pogojev iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da razlogi za
podelitev prisilne licence še obstajajo.
O zahtevi za podelitev oziroma za podaljšanje prisilne
licence odloča pristojni organ v upravnem postopku. Pred odločitvijo glede
podelitve oziroma podaljšanja prisilne licence mora pristojni organ pridobiti
mnenje prizadetih združenj.
V primeru podelitve prisilne licence pripada imetniku
žlahtniteljske pravice ustrezno plačilo.
O višini plačila iz prejšnjega odstavka se dogovorita imetnik
žlahtniteljske pravice in oseba, ki ji je prisilna licenca dodeljena. Če
dogovor ni dosežen, določi višino plačila pristojni organ.
Pristojni organ lahko zahteva od imetnika žlahtniteljske
pravice, da nosilcu prisilne licence preskrbi izhodiščno količino semenskega
materiala za uporabo sorte na podlagi prisilne licence. Za semenski material
dobi imetnik ustrezno plačilo.
V primeru podelitve prisilne licence lahko imetnik
žlahtniteljske pravice zahteva od strokovne institucije, pooblaščene za
opravljanje strokovne kontrole nad pridelavo semena, podatke o pridelavi semenskega
materiala zavarovane sorte.
VII. OBVEZNOSTI IMETNIKA ŽLAHTNITELJSKE PRAVICE IN TRETJIH
OSEB
43. člen
Za vzdrževanje žlahtniteljske pravice je imetnik dolžan
plačevati pristojnemu organu letno pristojbino za vzdrževanje veljavnosti
žlahtniteljske pravice.
Pristojbina se plača na začetku koledarskega leta za tekoče
leto varstva, najpozneje do 31. januarja.
Če pristojbina za vzdrževanje žlahtniteljske pravice ni
plačana tudi v naknadnem roku, ki ga določi pristojni organ in ne sme biti
daljši od 6 mesecev po prejemu opozorila, ta pravica preneha veljati.
44. člen
Dokler traja varstvo, mora imetnik vzdrževati zavarovano
sorto oziroma njene dedne sestavine nespremenjene.
Na zahtevo pristojnega organa mora imetnik v določenem roku
predložiti pristojnemu organu ali pooblaščeni instituciji podatke,
dokumentacijo ali semenski material, ki so potrebni za preverjanje vzdrževanja
sorte.
Če se s preskušanjem ugotovi, da imetnik ne vzdržuje sorte,
začne pristojni organ postopek za razveljavitev žlahtniteljske pravice.
45. člen
Na zahtevo pristojnega organa oziroma pooblaščene institucije
mora imetnik v določenem roku priskrbeti primeren vzorec semenskega materiala
zavarovane sorte oziroma njenih dednih sestavin za:
-
varstveni vzorec oziroma obnovo varstvenega vzorca,
-
izvajanje primerjalnih preizkusov drugih sort, ki so v postopku varstva.
Pristojni organ lahko pooblasti imetnika žlahtniteljske
pravice, da sam hrani in obnavlja varstveni vzorec semenskega materiala.
46. člen
Kdor brez dogovora oziroma v nasprotju z dogovorom z
imetnikom žlahtniteljske pravice gospodarsko izkorišča oziroma razpolaga s
semenskim materialom zavarovane sorte, mora imetniku na njegovo zahtevo dati
vse podatke v zvezi s tem.
Če podatkov ne da prostovoljno, lahko imetnik žlahtniteljske
pravice zahteva, da pristojni organ izda sklep, s katerim naloži kršitelju
dostavo podatkov. Sklep se izvrši v upravnem postopku.
VIII. SODNO VARSTVO
47. člen
Kdor krši pravico iz prijavljene oziroma zavarovane nove
sorte, je odgovoren za škodo po splošnih predpisih o povrnitvi škode.
Oseba, katere pravica je kršena, lahko poleg odškodnine
zahteva, da se tistemu, ki krši njeno pravico, prepove nadaljnje kršenje.
Kršenje žlahtniteljske pravice je vsako nepooblaščeno
gospodarsko izkoriščanje zavarovane sorte.
48. člen
Tožba zaradi kršenja žlahtniteljske pravice se lahko vloži v
roku treh let od dneva, ko je tožnik zvedel za kršitelja oziroma za kršitev. Po
preteku petih let od dneva kršitve se tožba ne more več vložiti.
Tožba se vloži pri sodišču, pristojnem za spore o pravicah iz
intelektualne lastnine.
IX. NADZOR
49. člen
Nadzor nad izvajanjem določb 11., 15., 16. in 46. člena tega
zakona izvajajo fitosanitarni in gozdarski inšpektorji v skladu s
pristojnostmi, določenimi z zakoni, ki urejajo semenski material kmetijskih
rastlin, gozdni reprodukcijski material in zdravstveno varstvo rastlin.
Kadar fitosanitarni in gozdarski inšpektor pri opravljanju
nadzora utemeljeno sumi, da so kršene določbe zakona, prepove pridelovanje,
razmnoževanje, prodajo in drugo obliko trženja materiala zavarovane sorte in
odredi druge ustrezne ukrepe.
50. člen
Če imetnik žlahtniteljske pravice izkaže za verjetno, da bi
bila z izvozom določenega materiala zavarovane sorte iz Slovenije ali uvozom v
Slovenijo njegova žlahtniteljska pravica kršena, lahko fitosanitarni
inšpektorji na meji na njegov predlog odredijo:
-
da lahko imetnik ali njegov zastopnik pregleda ta material;
-
da se ta material zaseže, izključi iz prometa in shrani.
V predlogu iz prejšnjega odstavka mora upravičenec predložiti
fitosanitarnemu inšpektorju podroben opis materiala zavarovane sorte,
zadovoljive dokaze o žlahtniteljski pravici in njeni verjetni kršitvi. Na
zahtevo fitosanitarne inšpekcije mora imetnik založiti varščino za morebitno
škodo, ki bi nastala s temi ukrepi.
Fitosanitarni inšpektor mora o sprejetih ukrepih nemudoma
obvestiti izvoznika oziroma uvoznika in prejemnika materiala zavarovane sorte,
če gre za uvoz materiala zavarovane sorte v Slovenijo. Fitosanitarni inšpektor
prekliče sprejete ukrepe, če upravičenec v sedmih dneh ne vloži tožbe ali ne
začne drugega postopka v opravičilo sprejetih ukrepov.
X. KAZENSKE DOLOČBE
51. člen
Z globo od 500.000 do 30.000.000 tolarjev se za prekršek
kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če brez dovoljenja
imetnika žlahtniteljske pravice opravlja dejanja iz prvega odstavka 15. člena
tega zakona.
Z globo od 100.000 do 1.000.000 tolarjev se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega
podjetnika posameznika.
Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje posameznik,
ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
52. člen
Z globo od 350.000 do 30.000.000 tolarjev se za prekršek
kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
-
če v nasprotju s prvim odstavkom 11. člena tega zakona spravi v promet
material zavarovane sorte, če pri tem ni navedeno registrirano ime sorte ali če
ime ni pravilno navedeno;
-
če v nasprotju s petim odstavkom 11. člena tega zakona uporabi ime po
tem zakonu zavarovane sorte ali ime, ki ga je mogoče zamenjati s tem imenom, za
neko drugo sorto iste ali sorodne vrste;
-
če v nasprotju z drugim odstavkom 16. člena oziroma s 46. členom tega
zakona ne da imetniku zahtevanih podatkov.
Z globo od 70.000 do 1.000.000 tolarjev se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega
podjetnika posameznika.
Z globo od 70.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje posameznik,
ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Zakon o varstvu novih sort rastlin – ZVNSR
(Uradni list RS, št. 86/98)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53. člen
Sorta, ki je bila do uveljavitve tega zakona zavarovana po
prej veljavnih predpisih, uživa varstvo po tem zakonu do izteka pridobljene
žlahtniteljske pravice.
Žlahtniteljska pravica za sorto iz prejšnjega odstavka se
lahko razglasi za nično in odpravi le, če se ugotovi, da ob dodelitvi te
pravice niso bili izpolnjeni pogoji glede razločljivosti, izenačenosti oziroma
nespremenljivosti sorte.
54. člen
Postopki za zavarovanje sorte, ki so ob uveljavitvi tega
zakona v teku, se nadaljujejo po tem zakonu.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko izjemoma
zavaruje sorta, ki na dan uveljavitve tega zakona ni nova, če:
-
je bila prijava za varstvo sorte vložena pred sprejetjem tega zakona,
-
sorta izpolnjuje druge pogoje za zavarovanje iz 4. člena tega zakona in
-
je zavarovana ali pa je v postopku za zavarovanje v eni od držav
podpisnic mednarodnih pogodb in konvencij, ki jih je podpisala oziroma k njim
pristopila Republika Slovenija, in se postopek konča z zavarovanjem sorte.
V primeru podelitve žlahtniteljske pravice po prejšnjem
odstavku traja žlahtniteljska pravica še največ 20 let oziroma 25 let za
lesnate rastline od dneva podelitve žlahtniteljske pravice v državi članici, v
kateri je bila sorta najprej zavarovana.
55. člen
Minister izda predpise na podlagi tega zakona najpozneje v
treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Vlada Republike Slovenije izda predpis o pristojbinah
najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.
Urad se organizira v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Do začetka dela urada opravlja njegova dela in naloge ministrstvo.
Republika Slovenija zagotovi prostore in opremo ter finančna
sredstva za organiziranje in delovanje urada.
56. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati:
a)
določbe zakona o potrjevanju novih sort, dovolitvi introdukcije tujih
sort in o varstvu sort kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, št.
38/80 in 82/90), ki se nanašajo na varstvo sort kmetijskih in gozdnih rastlin:
-
iz poglavja I. TEMELJNE DOLOČBE: 1. člen v delu, ki se nanaša na varstvo
novih sort in tujih sort; 4. točka 2. člena, drugi odstavek 4. člena ter 7. do
10. člen;
-
poglavje III. VARSTVO SORTE: 37. do 62. člen;
-
iz poglavja IV. KAZENSKE DOLOČBE: 6. do 9. točka prvega odstavka 63.
člena;
-
iz poglavja V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE: 66. člen;
b)
pravilnik o registru zavarovanih novih domačih sort in registru zavarovanih
tujih sort kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 56/89);
c)
pravilnik o vsebini in podatkih zahteve za varstvo sort (kultivarjev)
kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 56/89).
57. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
varstvu novih sort rastlin – ZVNSR-A (Uradni list RS, št. 61/06)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»15. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih
zakonov na področju varne hrane, veterinarstva in varstva rastlin – ZdZPVHVVR
(Uradni list RS, št. 90/12)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»49. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2013.
Glede vprašanj, ki jih ureja ta zakon, se do začetka njegove
uporabe uporabljajo določbe Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08 in
57/12), Zakona o vinu (Uradni list RS, št. 105/06 in 72/11); Zakona o
živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 – ZUreP-1, 110/02 – ZGO-1 in
45/04 – ZdZPKG); Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01, 110/02 –
ZGO-1, 45/04 – ZdZPKG, 62/04 – odločba US in 93/05 – ZVMS); Zakona o
veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05); Zakona o krmi
(Uradni list RS, št. 127/06); Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin
(Uradni list RS, št. 25/05 – uradno prečiščeno besedilo, 41/09 in 32/12);
Zakona o varstvu novih sort rastlin (Uradni list RS, št. 113/06 – uradno
prečiščeno besedilo); Zakona o mineralnih gnojilih (Uradni list RS, št. 29/06);
Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (Uradni list RS, št. 23/05 –
uradno prečiščeno besedilo in 21/10).«.