Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o
javnih cestah obsega:
- Zakon o javnih cestah – ZJC (Uradni list RS, št. 29/97 z
dne 23. 5. 1997),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih cestah – ZJC-A (Uradni list RS, št.
18/02 z dne 28. 2. 2002),
- Odločba
o razveljavitvi 85. člena zakona o javnih cestah in 137. člena zakona o
zemljiški knjigi in odločba o ugotovitvi, da drugi odstavek 25. člena zakona o
temeljnih lastninskopravnih razmerjih ni v neslkadju z ustavo (Uradni list RS,
št. 50/02 z dne 7. 6. 2002),
- Zakon o graditvi objektov – ZGO-1
(Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah – ZJC-B (Uradni list RS, št.
92/05 z dne 18. 10. 2005),
- Zakon o javnih cestah – uradno
prečiščeno besedilo – ZJC-UPB1
(Uradni list RS, št. 33/06 z dne 30. 3. 2006),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah – ZJC-C (Uradni list RS, št.
45/08 z dne 9. 5. 2008),
- Zakon
o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu – ZLDUVCP (Uradni list RS,
št. 57/08 z dne 10. 6. 2008),
- Zakon o cestnini za vozila,
katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg – ZCestV (Uradni list RS, št. 69/08 z
dne 8. 7. 2008),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah – ZJC-D (Uradni list RS, št.
42/09 z dne 5. 6. 2009),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah – ZJC-E (Uradni list RS, št.
109/09 z dne 28. 12. 2009).
ZAKON
o javnih cestah (ZJC)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 10)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen zakona)
(1) Javne ceste so državne in občinske
ceste.
(2) Ta zakon določa status in
kategorizacijo javnih cest, ureja pravila določanja mej javnih cest, določa
enotna pravila in strokovne podlage za graditev in vzdrževanje vseh javnih
cest, zaradi zagotovitve čimbolj enakih pogojev za kakovosten in varen prevoz
vsem uporabnikom cest na celotnem cestnem omrežju v državi, določa obvezno
gospodarsko javno službo za zagotavljanje usposobljenosti teh cest za varen in
neoviran promet ter ureja upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo
državnih cest in prometa na njih.
(3) Ta zakon prenaša v slovenski pravni red
določbe naslednjih direktiv Evropske skupnosti:
-
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES z dne
17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture
za težka tovorna vozila (UL L št. 187 z dne 20. 7. 1999, str. 42; v
nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/62/ES);
-
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/ES z dne
29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v
Skupnosti (UL L št. 166 z dne 30. 4. 2004, str. 124; v nadaljnjem
besedilu: Direktiva 2004/52/ES);
-
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/54/ES z dne
29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem
cestnem omrežju (UL L št. 167 z dne 30. 4. 2004, str. 39; v nadaljnjem
besedilu: Direktiva 2004/54/ES).
2. člen
(pojem in status javnih cest)
(1) Javne ceste so prometne površine
splošnega pomena za cestni promet (v nadaljnjem besedilu: promet), ki jih lahko
vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo
javne ceste in varnost prometa na njih.
(2) Javne ceste so javno dobro in so izven
pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s
priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
je na javni cesti mogoče pridobiti služnost za napeljevanje vodovoda in
kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovodov ter
podobnih objektov in naprav javnega pomena, pod pogoji, določenimi s predpisi,
ki urejajo javne ceste.
(4) Na prometnih površinah zunaj vozišča
javne ceste in na površinah ob njej, ki so določene za opravljanje dejavnosti
namenjenih udeležencem v prometu (v nadaljnjem besedilu: spremljajoče
dejavnosti), je mogoče za opravljanje takih dejavnosti pridobiti posebno
pravico uporabe.
3. člen
(delitev in kategorizacija javnih cest)
(1) Državne ceste so v lasti Republike
Slovenije, občinske ceste pa v lasti občin.
(2) Glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste kategorizirajo na avtoceste, hitre ceste,
glavne ceste I. in II. reda ter regionalne ceste I., II. in III. reda, občinske
ceste pa na lokalne ceste in javne poti.
(3) Lokalne ceste se v naseljih lahko
razvrščajo v več podkategorij, ki se določijo v aktu iz četrtega odstavka tega člena.
(4) Merila za kategorizacijo javnih cest
določi Vlada Republike Slovenije.
(5) Glede na potek v prostoru so javne ceste:
-
ceste v naselju;
-
ceste zunaj naselja.
(6) Javne ceste so lahko namenjene uporabi
vsem ali samo določenim vrstam prometa (ceste, rezervirane za promet motornih
vozil, ceste, rezervirane za promet kolesarjev ali za druge vrste prometa).
(7) Kategorizacija načrtovanih novih
državnih cest, načrtovanih rekonstrukcij obstoječih državnih cest ter posledične
spremembe kategorizacije državnih cest se na podlagi meril za kategorizacijo iz
četrtega odstavka tega člena in predpisov o urejanju prostora določijo v prostorskem
planu Republike Slovenije. Kategorizacija načrtovanih novih občinskih cest, načrtovanih
rekonstrukcij obstoječih občinskih cest ter posledične spremembe kategorizacije
občinskih cest se na podlagi meril za kategorizacijo iz četrtega odstavka tega člena
in predpisov o urejanju prostora določijo v prostorskem planu občine.
(8) Minister, pristojen za promet, predpiše
način označevanja javnih cest in evidence o javnih cestah in objektih na njih,
ki obsega način zbiranja in vodenja evidence, njeno vsebino in uporabo podatkov
iz evidence.
4. člen
(kolesarska pot)
(1) Kolesarska pot je s predpisano prometno
signalizacijo označena javna cesta, ki je namenjena izključno vožnji
kolesarjev.
(2) Ne glede na določbo drugega odstavka
prejšnjega člena se državne kolesarske poti kategorizirajo na daljinske, glavne
in regionalne kolesarske poti, občinske kolesarske poti pa kot javne poti za
kolesarje.
5. člen
(stanje javnih cest)
(1) Javne ceste morajo biti grajene in
vzdrževane tako, da jih ob upoštevanju prometnih pravil in posebnih pogojev za
odvijanje prometa, na primer slabih vremenskih razmer, lahko varno uporabljajo
vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene.
(2) Kadar zaradi prostorskih,
okoljevarstvenih, tehničnih ali ekonomskih razlogov javne ceste ali njenega
dela ni mogoče zgraditi z elementi, ki v celoti ustrezajo njenemu prometnemu
pomenu in vrstam prometa, ki jim je namenjena, se lahko zgradi s slabšimi
elementi, katerih vrednosti pa ne smejo biti nižje od še dopustnih za isto
kategorijo javne ceste po predpisu iz prve alinee tretjega odstavka 6. člena
tega zakona. Tako zgrajena javna cesta ali njen del mora biti opremljena s
prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na
spremenjene razmere za varno odvijanje prometa.
6. člen
(predpisi o graditvi in vzdrževanju javnih
cest)
(1) Javne ceste se gradijo in vzdržujejo na
način in pod pogoji, kot jih določajo ta zakon, predpisi, izdani na njegovi
podlagi, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev
objektov, ter predpisi o varnosti cestnega prometa.
(2) Javne ceste se morajo projektirati in
graditi tako, da je omogočeno normalno gibanje oseb z omejeno sposobnostjo
gibanja.
(3) Minister, pristojen za promet, v
soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve in ministrom, pristojnim za
področje graditve objektov, izda:
-
predpis o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča
zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in
vzdrževanja;
-
predpis o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah;
-
predpis o načinu označevanja in zavarovanja del na javni cesti in ovir v
cestnem prometu.
7. člen
(tehnični predpisi in tehnične
specifikacije za javne ceste)
(1) Minister, pristojen za promet, izdaja
tehnične predpise za javne ceste, s katerimi podrobneje uredi posamezna
vprašanja v zvezi s planiranjem, projektiranjem, graditvijo in vzdrževanjem
javnih cest. Z njimi lahko določi obvezno uporabo standardov in tehničnih
specifikacij za javne ceste.
(2) Tehnična specifikacija za javne ceste
je od standarda neodvisen dokument, ki določa tehnične zahteve (kakovost,
dimenzije, varnost, označevanje, preskušanje idr.), ki jih morajo izpolnjevati
postopek, izdelek ali storitev v zvezi s planiranjem, projektiranjem,
graditvijo in vzdrževanjem javnih cest.
(3) Tehnične specifikacije za javne ceste
so javna listina. Pripravljajo jih tehnični odbori, ki jih imenuje minister,
pristojen za promet. Pripravljajo se v skladu z njegovim navodilom in izdajajo
z njegovim soglasjem; kadar se nanašajo na graditev javnih cest, pa tudi s
soglasjem ministra, pristojnega za graditev. Izdaja tehničnih specifikacij za
javne ceste se objavi v uradnem glasilu Urada Republike Slovenije za
standardizacijo in meroslovje.
8. člen
(javna služba za javne ceste)
(1) Vzdrževanje javnih cest je obvezna
gospodarska javna služba, ki obsega:
-
vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v dobrem stanju, za
zagotavljanje prometne varnosti in prevoznosti javnih cest, nadzor nad stanjem
javnih cest in njihovega varovalnega pasu ter vzpostavitev prevoznosti cest ob
naravnih in drugih nesrečah (v nadaljnjem besedilu: redno vzdrževanje javnih
cest) in
-
organiziranje vzdrževalnih del, ki se na javnih cestah opravljajo v
mejah cestnega sveta in v daljših časovnih obdobjih zaradi izboljševanja in
obnavljanja njihovih prometnih in varnostnih lastnosti (v nadaljnjem besedilu:
obnavljanje javnih cest).
(2) Minister, pristojen za promet, predpiše
vrsto vzdrževalnih del na javnih cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih
cest.
(3) Način opravljanja rednega vzdrževanja
in organiziranja obnavljanja državnih cest določi Vlada Republike Slovenije,
rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja občinskih cest pa občina.
(4) Obnovitvena dela na javnih cestah se
oddajajo v izvedbo v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
(5) Obnovitvena dela na javnih cestah se
štejejo za vzdrževalna dela v javno korist v skladu s predpisi o graditvi
objektov.
(6) Vrsta in obseg projektne in
tehnične dokumentacije za obnovitvena dela na javni cesti se v odvisnosti od
njihove vrste, obsega in zahtevnosti določijo s projektno nalogo, če s predpisi
o graditvi objektov ni drugače določeno.
(7) Pregled in prevzem izvedenih
obnovitvenih del na državni cesti opravi komisija, ki jo imenuje minister,
pristojen za promet (v nadaljnjem besedilu: minister). V komisijo se imenujejo
strokovnjaki s področja tehničnih in drugih posebnosti teh del.
(8) Po opravljenem pregledu
obnovitvenih del komisija iz prejšnjega odstavka predlaga ministru izdajo
odločbe, s katero odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ali izda
dovoljenje za izročitev obnovljene ceste, cestnega odseka ali cestnega objekta
prometu.
9. člen
(nujna vzdrževalna dela ob stavki)
(1) Izvajalec rednega vzdrževanja javnih
cest mora ob stavki svojih delavcev zagotoviti najmanj:
-
nadzor nad prevoznostjo in usposobljenostjo cest za varen promet z
vsakodnevnimi pregledi cest;
-
zavarovanje nevarnih delov na cesti, če ugotovljenih pomanjkljivosti, ki
ogrožajo promet na njej, izvajalec pregleda ne more takoj odpraviti;
-
izvedbo ukrepov za zavarovanje ceste, katerih opustitev bi lahko povzročila
poškodbe ceste;
-
odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč na javnih cestah;
-
prevoznost cest v zimskem času najmanj v obsegu, ki omogoča odvijanje
prometa ob uporabi zimske opreme;
-
zagotavljati tekoče podatke o stanju in prevoznosti cest.
(2) Opravljanje del iz prejšnjega odstavka
zagotovi izvajalec rednega vzdrževanja cest z nadzorom nad stanjem javnih cest
in z organiziranjem stalne pripravljenosti ustrezno opremljenih vzdrževalnih
skupin za izvedbo najnujnejših ukrepov zavarovanj cest in prometa na njih,
opustitev katerih bi povzročilo poškodbe cest ali ogrozilo promet na njih.
(3) Delavcu izvajalca rednega vzdrževanja
javnih cest, ki odkloni opravljanje s sklepom izvajalca rednega vzdrževanja
javnih cest naložena dela iz prvega odstavka tega člena, preneha delovno
razmerje.
10. člen
(financiranje vzdrževanja javnih cest)
Sredstva za vzdrževanje državnih cest in za
redno vzdrževanje lokalnih cest se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije
in iz drugih virov, če je s tem ali posebnim zakonom tako določeno.
11. člen
(takse in povračila za uporabo javnih
cest)
(1) Za uporabo javnih cest se plačujejo
naslednje takse in povračila: cestna taksa za prevoze z motornimi in
priklopnimi vozili; cestnina za uporabo določenih cest in objektov na njih;
povračilo za izredne cestne prevoze; povračilo za čezmerno uporabo javnih cest;
povračilo za uporabo prometnih površin zunaj vozišča javne ceste in za površine
ob njej, ki so določene za opravljanje spremljajočih dejavnosti.
(2) Višino, način vplačevanja in
evidentiranje vplačil, oprostitve plačevanja, nadzor nad vplačevanjem in
sankcioniranje neplačevanja taks in povračil iz prejšnjega odstavka predpiše
Vlada Republike Slovenije.
(3) Vlada Republike Slovenije lahko sama
ali na predlog občine predpiše posebno povračilo za uporabo javne ceste in
objektov na njej, ki poteka po območjih s statusom zavarovanega naravnega
bogastva, in določi poseben režim njene uporabe in vzdrževanja. Če je za
vzdrževanje ceste dana koncesija, se z zbranimi sredstvi povračila krijejo
stroški za njeno vzdrževanje.
11.a člen
(cestnina)
(1) Za uporabo cestninskih cest in
cestninskih cestnih objektov se plačuje cestnina. Cestninske ceste in
cestninske cestne objekte določi Vlada Republike Slovenije, v kolikor jih ta
zakon ne določa drugače.
(2) Cestnina za uporabo cestninskih cest se
plača glede na prevoženo razdaljo po cestninski cesti ali glede na dolžino
časovnega obdobja, v katerem se cestninska cesta uporablja (cestnina za določen
čas).
(3) Višina cestnine iz prejšnjega odstavka
se določi:
a) za cestnino, ki se plačuje glede na prevoženo razdaljo po
cestninski cesti:
- glede
na vrsto vozila, s katerim se opravlja prevoz po cestninski cesti, upoštevaje
višino vozila in število njegovih osi;
- prevozno
razdaljo po cestninski cesti.
b) za cestnino za določen čas:
- glede
na vrsto vozila;
- glede
na čas uporabe cestninske ceste.
(4) Vlada Republike Slovenije lahko kot
cestninsko cesto določi državno cesto, ki je kategorizirana in označena kot avtocesta
ali hitra cesta in ki izpolnjuje naslednje prometno tehnične pogoje:
-
je posebej projektirana in zgrajena za promet motornih vozil,
-
ne služi zemljiščem, ki mejijo nanjo,
-
ima, razen na posebnih mestih in začasno, dva označena prometna pasova
ter odstavni pas ali odstavne niše na vsakem od fizično ločenih smernih vozišč,
-
se z drugo cesto ali drugim infrastrukturnim objektom ne križa v istem
nivoju.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
so cestninske ceste, za katere se plačuje cestnina za določen čas, po tem
zakonu vse avtoceste in hitre ceste, s katerimi upravlja in jih vzdržuje
upravljavec cestninskih cest iz 11.c člena tega zakona in so v ta namen posebej
označene. Vlada Republike Slovenije določi način označevanja teh cest.
(6) Vlada Republike Slovenije lahko s
predpisom tudi določi, da se zaradi povrnitve stroškov njihove izgradnje ter
stroškov njihovega vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja cestnina plačuje
tudi za uporabo posameznega predora, mostu ali gorskega prelaza (v nadaljnjem
besedilu: cestninski cestni objekti). Cestnina plačana za uporabo cestninskega
objekta in cestnina iz drugega odstavka tega člena se ne smeta podvajati.
(7) Po izvedenem postopku predhodne
preveritve in posvetovanja glede predpisov v zvezi s prometom, kot je določen
za članice Evropske unije, lahko Vlada Republike Slovenije določi, da se
cestnina plačuje za uporabo določenih odsekov javnih cest, zlasti:
-
kjer obstajajo za to varnostni razlogi,
-
na cestah za medregionalni in mednarodni težki tovorni promet v delu države,
kjer ni povezanega avtocestnega omrežja, če povpraševanje po prometu in gostota
prebivalstva ekonomsko ne opravičujeta gradnje avtocest ali hitrih cest;
-
če se z drugo državo članico Evropske unije za obmejna območja uvede
posebna ureditev.
(8) Cestnina za določen čas se plača za
uporabo cestninske ceste z motornim vozilom, katerega največja dovoljena masa
ne presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila.
Cestninske razrede za plačilo cestnine iz tega odstavka določi Vlada Republike
Slovenije, pri čemer morata biti določena ločena cestninska razreda za
enosledna vozila in za dvosledna vozila.
(9) Cestnina iz prejšnjega odstavka se
plača za uporabo cestninskih cest za obdobje, določeno v 11.c členu tega
zakona.
(10) Ponderirano povprečje cestnin mora
biti v sorazmerju s stroški gradnje, obratovanja in razvoja cestninskih cest
oziroma cestninskih cestnih objektov.
(11) Brez poseganja v ponderirano povprečje
cestnin se lahko cestnina določi tudi glede na:
-
emisije izpušnih plinov vozila s tem, da se lahko cestnina, ki se
zaračunava za vozila, ki izpolnjujejo najstrožje kriterije glede emisij, poveča
za enakovredna vozila, ki izpolnjujejo najnižje kriterije glede teh emisij,
največ za 50%;
-
dnevni čas vožnje, pod pogojem, da nobena cestnina za več kot 100% ne
presega cestnine, ki se zaračunava v najcenejšem delu dneva.
(12) Vsako razlikovanje cestnin, ki se
zaračunavajo glede na vrste emisij izpušnih plinov vozil ali dnevni čas, mora
biti sorazmerno z zaželenim ciljem.
(13) Obveznost plačila cestnine mora biti
določena nediskriminatorno glede na državno pripadnost uporabnika ali lastnika
vozila oziroma prevoznika, glede na mesto registracije ali glede na izvor
oziroma namembno mesto vozila. Vlada Republike Slovenije lahko določi, da se
cestnina ne plačuje za prevoze z intervencijskimi in vojaškimi vozili, prevoze
humanitarne pomoči in prevoze upravljavca cestninske ceste oziroma cestninskega
cestnega objekta.
(14) Način plačevanja in nadzor plačevanja
cestnine morata potekati tako, da čim manj ovirata prost pretok prometa in brez
obveznih kontrol ali pregledov na mejah Republike Slovenije z drugimi državami
članicami Evropske unije. Upravljavec cestninskih cest in cestninskih cestnih
objektov mora poskrbeti za primerne objekte na mestih plačevanja cestnine, tako
da je zagotovljena varnost cestnega prometa.
(15) Določbe tega člena se uporabljajo tudi
za primer, ko na podlagi posebnega zakona določi višino, način plačevanja,
način cestninjenja, način evidentiranja plačil in nadzor nad vplačevanjem
upravljavec določenih cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov s
soglasjem Vlade Republike Slovenije.
11.b člen
(interoperabilnost cestninskih sistemov)
(1) Elektronski cestninski sistemi
morajo omogočati cestninjenje tudi z uporabo ene ali več naslednjih tehnologij:
satelitskega določanja položaja, mobilne komunikacije z uporabo standarda
GSM-GPRS (sklic na GSM TS 03.60/23.060) in mikrovalovne tehnologije na
frekvenci 5,8 GHz (evropsko elektronsko cestninjenje). Podrobnejše
tehnične zahteve predpiše Vlada Republike Slovenije.
(2) Vsak upravljavec cestninskih cest
in cestninskih cestnih objektov mora z drugimi upravljavci cestninskih cest in
cestninskih cestnih objektov v Evropski uniji skleniti pogodbo ali na drug
način zagotoviti, da bo naročnik evropskega elektronskega cestninjenja lahko to
storitev uporabljal v vseh državah članicah Evropske unije pri evropskem
elektronskem cestninjenju.
(3) Določbe tega člena se ne
uporabljajo za:
-
cestninske sisteme, ki nimajo elektronskih naprav za pobiranje cestnine;
-
elektronske cestninske sisteme, pri katerih ni potrebno nameščati opreme
v vozila;
-
majhne, izključno lokalne cestninske sisteme, za katere bi bili stroški
za uporabo evropskega elektronskega cestninjenja nesorazmerni s prednostmi.
11.c člen
(plačilo cestnine za uporabo cestninske
ceste za določen čas)
(1) Za plačilo cestnine iz osmega odstavka
11.a člena tega zakona izdaja upravljavec cestninskih cest, ki v skladu z
Zakonom o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 20/04
– uradno prečiščeno besedilo) upravlja določene cestninske ceste, nalepke, ki
dokazujejo, da je bila za določeno vozilo plačana cestnina za uporabo
cestninskih cest za določen čas v skladu s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu:
vinjeta). Vinjete ni dovoljeno ponarediti ali prenarediti. Vinjete se izdajo za
različne cestninske razrede in za obdobje posameznega koledarskega leta, šest
zaporednih mesecev, en mesec ali sedem zaporednih dni (v nadaljnjem besedilu:
letna, polletna, mesečna in tedenska vinjeta).
(2) Upravljavec cestninskih cest iz
prejšnjega odstavka opravlja v zvezi z izdajo vinjet zlasti naslednje naloge:
-
organizira in zagotavlja pravočasno izdelavo vinjet in njihov prevoz;
-
organizira in zagotavlja varovanje vinjet v času izdelave, skladiščenja
in prevoza;
-
prodaja ali organizira prodajo vinjet;
-
obvešča voznike in druge uporabnike o načinu cestninjenja z vinjeto,
mestih za nakup vinjete ter o ceni različnih vinjet.
(3) Cestnino iz osmega odstavka 11.a člena
tega zakona plača cestninski zavezanec tako, da pred vstopom na cestninsko
cesto kupi vinjeto za ustrezen cestninski razred in jo nalepi na vetrobransko
steklo vozila. Vlada Republike Slovenije določi primere, ko se zaradi tehničnih
značilnosti vozila lahko vinjeta izjemoma namesti na vozilo na drugačen način.
Vinjeta se lahko uporabi le za eno vozilo in mora biti izdelana tako, da se ob
odstranitvi uniči.
(4) Nakup in predpisan način uporabe
vinjete omogoča vožnjo vozila, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, po vseh cestah iz petega odstavka
11.a člena tega zakona, in sicer v naslednjem obdobju:
a) letna vinjeta: v koledarskem letu, ki je označeno na vinjeti, in v
decembru predhodnega leta ter v januarju naslednjega leta;
b) mesečna vinjeta: od dneva nakupa vinjete do preteka dneva, ki ima
isto številko en mesec po dnevu nakupa vinjete, oziroma do preteka zadnjega
dneva v mesecu, če v naslednjem mesecu takšnega dneva ni;
c) tedenska vinjeta: sedem zaporednih dni od vključno dneva, ki ga
določi cestninski zavezanec ob nakupu vinjete.
(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka
je vožnja enoslednega motornega vozila s priklopnim vozilom ali brez njega po
cestninskih cestah iz petega odstavka 11.a člena tega zakona mogoča tudi s
polletno vinjeto, in sicer v obdobju od dneva nakupa vinjete do preteka dneva,
ki ima isto številko šest mesecev po dnevu nakupa vinjete, oziroma do preteka
zadnjega dneva v šestem mesecu, če v šestem mesecu takšnega dneva ni. Za vozilo
iz prejšnjega stavka se ne uporablja mesečna vinjeta.
(6) Če je bila vinjeta nenamerno uničena
ali če jo je uničila tretja oseba, za katero cestninski zavezanec ne odgovarja,
ima za preostali čas uporabe cestninske ceste cestninski zavezanec pravico do
nove vinjete za isto časovno obdobje.
(7) Vlada Republike Slovenije določi
obliko, vsebino, prodajno ceno in druge značilnosti vinjet, podrobneje predpiše
način njihove izdaje in uporabe ter uredi druga vprašanja cestninjenja z
vinjetami.
12. člen
(koncesija za graditev javne ceste)
(1) Domača in tuja pravna ali fizična oseba
lahko pridobi koncesijo za graditev javne ceste in objektov na njej.
(2) Pogoji za dodelitev koncesije za
graditev državne ceste in objektov na njej se določijo z zakonom. Pogodbo o
koncesiji sklene Vlada Republike Slovenije.
(3) Pogodbo o koncesiji za graditev občinske
ceste in objektov na njej sklene organ lokalne skupnosti v skladu s pogoji, ki
jih za podelitev koncesije predpiše občina.
(4) Če je s pogodbo o koncesiji za graditev
javne ceste in objektov na njej določeno, da jo domača in tuja pravna ali fizična
oseba za določen čas po njeni zgraditvi vodi in izkorišča, se v tej pogodbi
uredita tudi vzdrževanje te ceste in izvajanje ukrepov za varstvo ceste in
prometa na njej.
(5) Pravice in obveznosti, ki jih določajo
ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi ter predpisi občin glede
vzdrževanja javnih cest in izvajanja ukrepov za varstvo javnih cest in prometa
na njih, veljajo tudi za osebo iz prejšnjega odstavka pri vodenju in izkoriščanju
javne ceste in objektov na njej, če to ni s tem zakonom, predpisom občine ali s
pogodbo iz prejšnjega odstavka drugače določeno.
13. člen
(sestavni deli javne ceste)
(1) Javno cesto sestavljajo:
-
cestno telo;
-
cestni objekti;
-
naprave za odvodnjavanje ceste;
-
brežine ceste;
-
cestni svet;
-
zračni prostor nad voziščem v višini 7 m;
-
prometne površine zunaj vozišča, kot so: počivališča, parkirišča,
avtobusna postajališča in obračališča, prostori in objekti za tehtanje in
nadzor prometa;
-
površine za pešce in kolesarje na cestišču ceste;
-
priključki na cesto v širini cestnega sveta;
-
prometna signalizacija in prometna oprema;
-
cestne naprave in druge ureditve, namenjene varnosti prometa, zaščiti
ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa na njej;
-
naprave za evidentiranje prometa.
(2) Za sestavni del javne ceste se štejejo
tudi zemljišča, objekti in naprave, ki jih je investitor v javno cesto pridobil
ali zgradil za opravljanje rednega vzdrževanja ceste ali za opravljanje
spremljajočih dejavnosti ob cesti.
(3) Javna cesta, kot jo določata prvi in
drugi odstavek tega člena, mora biti vpisana v zemljiško knjigo kot javno dobro
v lasti države za državno cesto in kot javno dobro v lasti občine za občinsko
cesto. V zemljiško knjigo se vpišeta tudi služnost iz tretjega odstavka in
posebna pravica uporabe površin iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona.
14. člen
(uporaba pojmov)
(1) Posamezni pojmi, uporabljeni v tem
zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
cesta je vsaka tako zgrajena ali utrjena površina, da jo kot prometno
površino lahko uporabljajo vsi ali določeni udeleženci v prometu pod pogoji,
določenimi z zakonom in drugimi predpisi;
2.
javna cesta je tista prometna površina, ki jo je pristojni organ v
skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razglasil za javno cesto določene
kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in ob pogojih, določenimi
z zakonom in drugimi predpisi;
3.
nekategorizirana cesta je vsaka prometna površina, ki ni kategorizirana
kot javna cesta in na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih
v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določi lastnik ali od njega
pooblaščeni upravljavec te prometne površine (gozdne ceste, dovozne ceste in
pristopi do objektov ter zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih,
avtobusne postaje, ceste v zasebni lasti in podobne);
4.
državna cesta je kategorizirana javna cesta, namenjena prometnemu
povezovanju regij ter pomembnejših naselij v državi in z enakimi v sosednjih
državah, prometnemu povezovanju pokrajin znotraj države ter prometnemu povezovanju
pomembnejših naselij znotraj pokrajine. Če na taki cestni povezavi ni zgrajena
obvozna cesta mimo naselja, je sestavni del državne ceste tudi njen del, ki
poteka skozi naselje;
5.
avtocesta je državna cesta, ki je namenjena daljinskemu prometu motornih
vozil in ki je sestavni del avtocestnih povezav s sosednjimi državami; njen
sestavni del so tudi posebej zgrajeni priključki nanjo;
6.
hitra cesta je državna cesta, rezervirana za promet motornih vozil, ki s
svojimi prometno-tehničnimi elementi omogoča hitro odvijanje daljinskega
prometa med najpomembnejšimi središči regionalnega pomena; navezuje se na
avtoceste v državi in na cestni sistem sosednjih držav; njen sestavni del so
tudi posebej zgrajeni priključki nanjo;
7.
glavna cesta I. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju
med pomembnejšimi središči regionalnega pomena; navezuje se na ceste enake ali
višje kategorije v državi in na cestni sistem sosednjih držav; njen sestavni
del so tudi posebni priključki nanjo, če so zgrajeni;
8.
glavna cesta II. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju
med središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste enake
ali višje kategorije; njen sestavni del so tudi posebni priključki nanjo, če so
zgrajeni;
9.
regionalna cesta I. reda je državna cesta, namenjena prometnemu
povezovanju pomembnejših središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na
državne ceste enake ali višje kategorije; njen sestavni del so tudi posebni
priključki nanjo, če so zgrajeni;
10. regionalna
cesta II. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju središč
lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije;
11. regionalna
cesta III. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju središč
lokalnih skupnosti, za državo pomembnih turističnih (turistične ceste) in
obmejnih območij ter mejnih prehodov z državnimi cestami enake ali višje
kategorije, kadar po predpisanih merilih za kategorizacijo ne doseže višje
kategorije;
12. občinska
cesta je kategorizirana javna cesta, namenjena povezovanju naselij v občini z
naselji v sosednjih občinah ali povezuje naselja, dele naselja, naravne ter
kulturne znamenitosti, posamezne objekte in podobno v občini;
13. lokalna
cesta je občinska cesta, ki povezuje naselja v občini z naselji v sosednjih občinah
ali naselja in dele naselij v občini med seboj in je pomembna za navezovanje
prometa na javne ceste enake ali višje kategorije;
14. javna
pot je občinska cesta, ki ne izpolnjuje v predpisu iz prve alinee tretjega
odstavka 6. člena tega zakona določenih minimalnih elementov za lokalno cesto
ali pa je namenjena samo določenim vrstam udeležencev v prometu (krajevne in
vaške ceste ali poti, poti za pešce, kolesarje, jezdece, gonjače in podobne);
15. mednarodna
cesta je državna cesta, ki je z mednarodnim aktom uvrščena v omrežje evropskih
cest;
16. obvozna
cesta je cesta, s katero se nadomesti del državne ceste skozi naselje;
17. cesta,
določena za vse vrste prometa, je javna cesta, ki jo smejo uporabljati vsi
udeleženci v prometu;
18. cesta,
rezervirana za motorna vozila, je javna cesta, po kateri smejo voziti samo
tista motorna vozila, ki v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa lahko
razvijejo določeno hitrost, in je označena s predpisano prometno signalizacijo;
19. cesta,
določena za posamezne vrste prometa, je javna cesta, ki jo smejo uporabljati
samo tisti udeleženci v prometu, za katere prepoved uporabe ni označena s
predpisano prometno signalizacijo;
20. državna
kolesarska pot je državna cesta, ki je namenjena samo prometu kolesarjev in je
označena s predpisano prometno signalizacijo. Državna kolesarska pot se
navezuje na omrežje evropskih kolesarskih poti (daljinska kolesarska pot),
povezuje središča regionalnega pomena (glavna kolesarska pot) ali povezuje
pomembnejša središča lokalnega pomena ter vodi do pomembnih turističnih območij
ali središč ter do območij izjemnih naravnih znamenitosti (regionalna
kolesarska pot);
21. cestno
telo je del javne ceste, ki ga sestavljata nasip in voziščna konstrukcija;
22. cestni
objekti so mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi, prepusti, predori, galerije,
podporne in oporne konstrukcije ter podhodi in nadhodi;
23. cestišče
je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni, ločilni in robni
pasovi, kolesarske steze in pločniki ter bankine in naprave za odvodnjavanje
tik ob vozišču ali robnem pasu (segmentni jarki ali mulde, koritnice);
24. vozišče
je del cestišča, ki ima eno ali dve smerni vozišči;
25. brežina
je naravno nastala ali zgrajena nagnjena površina zemljišča ob cestnem telesu;
26. cestni
svet je največ 2 m širok zemljiški pas, merjen od črte, ki jo sestavljajo na
podlagi predpisov o projektiranju javnih cest in njihovih elementov določene
končne točke prečnega profila cestnega telesa z napravami za odvodnjavanje in
brežinami ceste oziroma pri avtocestah od varovalne ograje, ter zračni prostor
nad voziščem v višini 7 m od najvišje točke vozišča;
27. naprave
za odvodnjavanje javne ceste so naprave za zbiranje, odvajanje in/ali
preusmerjanje površinske in talne vode (odvodni jarki, koritnice, plitve in
globoke drenaže, vtočni in revizijski jaški, prepusti, kanalizacija, vodnjaki,
ponikalnice in podobno);
28. polje
preglednosti so zemljišča ob cestišču, določena s preglednim trikotnikom in
pregledno bermo, katerih raba je omejena;
29. pregledni
trikotnik so zemljišča ob cestišču, katerih raba je omejena zaradi zagotavljanja
predpisane preglednosti v nivojskih križanjih cest ali ceste z železniško
progo;
30. pregledna
berma je razširjeni del cestnega telesa na notranji strani krivin za
zagotovitev predpisane preglednosti, ki je potrebna zaradi stop pregledne
razdalje;
31. križanje
je mesto, kjer se v istem ali različnem nivoju križa cesta z drugo cesto ali
drugim infrastrukturnim objektom, kot so železnica, vodotok, žičnica in
podobno;
32. križišče
je prometna površina, na kateri se križata dve ali več cest ali na kateri se
združujeta dve ali več cest v širšo prometno površino (trg in podobno);
33. priključek
je del javne ceste, s katerim se javna cesta iste ali nižje kategorije ali
nekategorizirana cesta navezuje na to cesto;
34. kolesarska
steza je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločena
kako drugače in je namenjena prometu koles in koles s pomožnim motorjem;
35. pločnik
je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločen kako
drugače in je namenjen pešcem ali pešcem in prometu koles ter koles s pomožnim
motorjem, če je na njem označen kolesarski pas;
36. avtobusna
postajališča in obračališča so posebej zgrajene in označene prometne površine
ob vozišču ceste, namenjene izključno javnemu prevozu potnikov;
37. prostori
in objekti za tehtanje in za nadzor prometa so objekti in naprave na mejnih
prehodih in na ali ob javnih cestah v notranjosti države, ki so namenjeni
nadzoru izrednih prevozov in zagotavljanju varnosti prometa (tehtnice, naprave
za merjenje hitrosti vozil idr.);
38. prometna
signalizacija so sredstva in naprave, s katerimi se zagotavlja izvajanje
prometnih pravil in varnosti prometa ter jo sestavljajo prometni znaki, turistična
in druga obvestilna signalizacija ter druga sredstva in naprave za vodenje in
zavarovanje prometa na cesti;
39. prometna
oprema so sredstva in naprave za označevanje roba vozišča in za vodenje prometa
(smerniki, snežni koli, ogledala, zapornice, markerji, stožci, varovalne in
varnostne ograje in podobno);
40. cestne
naprave in ureditve sestavljajo telekomunikacijske in električne naprave,
vgrajene v cestno telo, ki so namenjene prometu, stacionarne naprave za nadzor
in urejanje prometa ter naprave za nadzor nad stanjem vozišča, naprave za
daljinsko obveščanje in opozarjanje, naprave za umirjanje prometa, naprave in
objekti za pobiranje cestnine, prezračevalne in varnostne naprave v predorih,
naprave in ureditve za zaščito pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom,
slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi za promet na javni cesti;
41. nivo
rednega vzdrževanja so predpisane enote mere za posamezna dela rednega
vzdrževanja javne ceste in objektov na njej;
41.a obnovitvena dela na javni cesti so dela za
izboljšanje prometno-tehničnih lastnosti in obratovanja javne ceste ter njene
zaščite, varstva okolja in varnosti prometa;
42. varstvo
javne ceste sestavljajo ukrepi, ki so potrebni zaradi zaščite ceste in varnosti
njenih uporabnikov ter zaradi omejevanja dopustnih posegov v cesto in njen
varovalni pas;
43. sosed
je lastnik ali uporabnik zemljišča in objektov ali naprav na njem vzdolž javne
ceste;
44. naselje
skozi katero poteka javna cesta je prostor, na katerem so z ene ali obeh strani
ceste vrste ali skupine stavb in so njegove meje določene s prometnimi znaki za
označevanje naselij;
45. varovalni
pas je pas zemljišča ob javni cesti, v katerem je raba prostora omejena zaradi
preprečitve škodljivih vplivov okolice na cesto in promet na njej in obratno;
46. čezmerna
uporaba javne ceste ali njenega dela je začasno ali trajno več kot 50-odstotni
delež v vseh opravljenih prevozih blaga po njej, ki je posledica izvajanja
investicijskih del ali narave proizvodne ali storitvene dejavnosti, v zvezi s
katero se opravljajo prevozi (izkoriščanje kamnin, rudnin in podobno). Delež
prevozov se ugotavlja v povprečnem dnevnem letnem prometu tovornih vozil z
nosilnostjo več kot 10 t, ugotovljenim z najmanj štirikratnim štetjem prometa
na izvorno-ciljni lokaciji čezmernega uporabnika ceste. Čezmerni uporabnik
ceste je pravna ali fizična oseba, ki izvaja investicijska dela ali dejavnost
iz predhodnega stavka;
47. cestnina
je plačilo za uporabo cestninskega objekta ali cestninske ceste za določeno
vrsto vozila, ki vozi na določeni razdalji ali v določenem obdobju;
48. cestninski
zavezanec je voznik, ki vozi vozilo po cestninski cesti ali njenem delu,
lastnik vozila ali drug uporabnik vozila, če je vozilo registrirano na ime tega
uporabnika.
(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu,
katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo
predpisi o varnosti cestnega prometa.
15. člen
(uporaba nekategoriziranih cest)
(1) Na prometnih površinah, ki niso
kategorizirane kot javne ceste po tem zakonu (nekategorizirane ceste), je
promet dovoljen le na način in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi o
varnosti cestnega prometa določijo lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci
teh prometnih površin.
(2) Graditev, vzdrževanje in uporabo
gozdnih cest ureja zakon o gozdovih.
15.a člen
(določitev mej javne ceste)
(1) Meje javne ceste se določi s
postopkom ureditve mej, obnove mej ali s postopkom spreminjanja mej.
(2) Določitev mej javne ceste in
evidentiranje ugotovljenih sprememb v zemljiškem katastru se začne na zahtevo
lastnika ali upravljavca javne ceste.
(3) Meje javne ceste se določijo na
podlagi načrta parcelacije, načrta gradbene parcele ali po zunanjem robu
cestnega sveta.
(4) Stranke v postopku določitve meje
javne ceste so lastnik ali upravljavec javne ceste, lastnik parcele, iz katere
se odmeri parcela javne ceste in lastniki parcel, na katere neposredno meji
parcela javne ceste.
(5) Ne glede na 46. člen Zakona o
evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS,
št. 52/00, 37/02 – odločba US, 87/02 in 44/03 – odločba US) se pri določitvi
mej javne ceste po tem zakonu določijo in s trajnimi mejniki zamejičijo samo
horizontalni lomi meje javne ceste.
(6) Obstoječe meje parcel se pri
določitvi mej javne ceste upoštevajo po veljavnih podatkih zemljiškega
katastra.
II. UPRAVLJANJE DRŽAVNIH CEST
16. člen
(upravljavec državnih cest)
Upravljavec državnih cest je Republika
Slovenija, kolikor za določene ceste zakon ne določa drugače.
17. člen
(kategorizacija državnih cest)
(1) Državne ceste določi in kategorizira
Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za promet. Hkrati s
kategorizacijo državnih cest Vlada Republike Slovenije določi, kateri vrsti
prometa so namenjene.
(2) Novozgrajeni ali rekonstruirani del
državne ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot
državna cesta.
(3) O spremembah kategorizacije državnih
cest in nadomeščenih delov državnih cest, ki se ohranjajo kot prometne
površine, odloča Vlada Republike Slovenije.
(4) Vlada Republike Slovenije lahko javne
ceste, ki se opustijo kot državne ceste, in nadomeščene dele državnih cest
prenese med občinske ali nekategorizirane ceste.
(5) Spremembe kategorizacije državnih cest
ali nadomeščenih delov teh cest in prenose občinskih cest med državne ceste
lahko predlagajo minister, pristojen za promet, in občine. Spremembe in prenosi
se po medsebojnem usklajevanju interesov obeh predlagateljev in ob upoštevanju
meril za kategorizacijo javnih cest opravijo enkrat letno in se upoštevajo v
planu razvoja in vzdrževanja državnih cest za naslednje leto.
18. člen
(opustitev državne ceste)
(1) Državna cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.
(2) Opuščena državna cesta ali njen del se
lahko usposobi za parkirišča, počivališča in za druge potrebe udeležencev v
prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.
(3) O opustitvi in ureditvi opuščene
državne ceste ali njenega dela odloči Vlada Republike Slovenije na predlog
ministra, pristojnega za promet.
19. člen
(Direkcija Republike Slovenije za ceste)
(1) Strokovnotehnične, razvojne,
organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo državnih
cest opravlja Direkcija Republike Slovenije za ceste (v nadaljnjem besedilu:
Direkcija za ceste). Te obsegajo zlasti:
-
izdelavo strokovnih podlag za plane vzdrževanja in razvoja državnih cest
in izdelavo osnutkov teh planov;
-
naloge rednega vzdrževanja državnih cest;
-
naloge nadzora nad stanjem državnih cest;
-
naloge nadzora nad prometno ureditvijo vseh državnih cest;
-
izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del na državnih cestah, za
katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa;
-
izvajanje postopkov podeljevanja koncesij in izbire koncesionarja za
redno vzdrževanje državnih cest, če je tak način njegovega izvajanja določen s
predpisom iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona;
-
naloge v zvezi z investicijami v državne ceste;
-
vodenje evidenc o državnih cestah, določenih s predpisom iz osmega
odstavka 3. člena tega zakona;
-
štetje prometa na državnih cestah;
-
naloge v zvezi z organizacijo obveščanja javnosti o stanju državnih cest
in prometa na njih;
-
naloge v zvezi z razpisom koncesij za gradnjo, vodenje in izkoriščanje
državnih cest in objektov na njih ter v zvezi z izbiro najugodnejšega
ponudnika;
-
izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo državnih
cest in za zavarovanje prometa na njih;
-
naloge v zvezi s pripravo strokovnih podlag za tehnične predpise o
projektiranju, graditvi in vzdrževanju javnih cest;
-
priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih
nalog za javne ceste;
-
sklepanje pogodb po pooblastilu ministra, pristojnega za promet;
-
druge naloge, določene z zakonom ali drugim predpisom.
(2) Za redno vzdrževanje državnih cest
lahko Direkcija za ceste organizira cestne baze kot režijske obrate.
(3) Direkcija za ceste opravlja tudi
strokovnotehnične, razvojne, organizacijske, upravne in druge naloge, določene
s tem zakonom, ki se nanašajo na graditev, vzdrževanje in varstvo državnih
kolesarskih poti.
20. člen
(posebna gospodarska družba za državne
ceste)
(1) Za organiziranje in vodenje gradnje ter
vzdrževanja določenih državnih cest in upravljanje teh cest se lahko ustanovi
posebno gospodarsko družbo pod pogoji in na način, kot to določi poseben zakon.
(2) Gospodarska družba iz prejšnjega
odstavka ima pri organiziranju in vodenju gradnje, vzdrževanja in varstva
državnih cest, ki jih upravlja, enake pravice in obveznosti kot jih ima
Direkcija za ceste glede teh nalog, če to ni z zakonom drugače določeno.
21. člen
(raziskovalna dejavnost)
(1) Raziskovalno dejavnost za javne ceste
opravljajo raziskovalne organizacije ter druge pravne in fizične osebe, ki
izpolnjujejo pogoje po predpisih o raziskovalni dejavnosti.
(2) Raziskovalne in razvojne naloge za
javne ceste obsegajo zlasti ukrepe ter razvoj tehnik in tehnologij za
zagotavljanje skladnosti cest z okoljem in varovanje okolja pri graditvi in
vzdrževanju cest ter za racionalizacijo graditve in vzdrževanja cest in
zagotavljanja varnosti prometa na njih. Sredstva za te namene so zagotavljajo v
okviru in v strukturnem deležu do 2% proračunskih sredstev za vzdrževanje
državnih cest.
(3) Temeljno, uporabno in razvojno-raziskovalno
dejavnost za javne ceste, ki se opravlja v okviru nacionalnega raziskovalnega
programa, v skladu s tem programom sofinancirata ministrstvo, pristojno za
promet, in ministrstvo, pristojno za znanost in tehnologijo.
22. člen
(strategija razvoja in vzdrževanja
državnih cest)
(1) Strategija razvoja in vzdrževanja
državnih cest določa cilje, strategijo in temeljne naloge pri razvoju in
vzdrževanju državnih cest za najmanj deset let.
(2) Strategijo iz prejšnjega odstavka
sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije.
(3) Strategija razvoja in vzdrževanja
državnih cest mora biti usklajena s strategijo razvoja prometnega sistema.
Strategija se lahko spremeni ali dopolni, če spremenjene razmere ali pogoji v
Republiki Sloveniji ali sosednjih državah zahtevajo drugačen razvoj državnih
cest.
23. člen
(nacionalni program)
(1) Cilji in naloge strategije razvoja in
vzdrževanja državnih cest se natančneje določijo v nacionalnem programu, ki se
sprejema za najmanj štiri leta.
(2) Z nacionalnim programom se določijo
vrstni red prednostnih nalog vzdrževanja in razvoja državnih cest, viri
sredstev za njihovo uresničitev ter dinamika in obseg uresničitve posameznih
razvojnih nalog v planskem obdobju. Določitev prednostnih nalog mora temeljiti
na objektivnih prometnih, tehničnih, ekonomskih in okoljskih merilih.
(3) Nacionalni program razvoja in
vzdrževanja državnih cest sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog
Vlade Republike Slovenije.
24. člen
(letni plan)
(1) Na podlagi nacionalnega programa iz
prejšnjega člena tega zakona Vlada Republike Slovenije sprejme letni plan
razvoja in vzdrževanja državnih cest za koledarsko leto.
(2) Kadar se za razvoj in vzdrževanje določenih
državnih cest sredstva zagotavljajo s posebnim zakonom, letni plan razvoja in
vzdrževanja teh cest sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade
Republike Slovenije.
III. GRADITEV DRŽAVNIH CEST
25. člen
(splošna načela)
(1) Državne ceste se morajo načrtovati,
projektirati in graditi tako:
-
da so rešitve usklajene z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in
graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti
njihove graditve in
-
da bosta z njimi zagotovljena varno odvijanje prometa vseh udeležencev v
prometu ter skladnost cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi
katero potekajo.
(2) Za gradnjo in rekonstrukcijo državnih
cest veljajo določbe predpisov o urejanju prostora, o graditvi objektov in o
gradbenih proizvodih, če s tem zakonom ni drugače določeno.
(3) Graditev državnih cest je v javnem
interesu.
26. člen
(varstvo okolja vzdolž državne ceste)
(1) Državne ceste morajo biti projektirane
in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi
vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši.
(2) Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so
potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu
soseda kot izvedba istih na zemljišču državne ceste, se lahko na podlagi
pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem državne ceste,
ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.
27. člen
(projektiranje državnih cest)
(1) Elementi za projektiranje državne ceste
se določijo v skladu s predpisom o projektiranju cest iz tretjega odstavka 6. člena
tega zakona.
(2) V tehnični dokumentaciji za gradnjo ali
rekonstrukcijo državne ceste se predvidijo tudi površine zunaj vozišča ceste za
parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za
opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest
in za nadzor cestnega prometa ter določi ureditev navezav na obstoječe ceste in
pristopov do objektov in zemljišč ob cesti.
28. člen
(rekonstrukcija državne ceste)
(1) Rekonstrukcija državne ceste, ki
se izvede zaradi izboljšanja njenih prometnih in varnostnih lastnosti in s
katero se ne posega v prostor zunaj njenega varovalnega pasu ter za katero je
pridobljena pravica graditi na zemljiščih, ki so potrebna za njeno
rekonstrukcijo, se šteje za vzdrževalno delo v javno korist.
(2) Za rekonstrukcijo državne ceste iz
prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe šestega, sedmega in osmega odstavka
8. člena tega zakona.
(3) Če je zaradi rekonstrukcije
državne ceste potrebno izvesti razlastitev ali omejitev lastninske pravice na
nepremičnini, pa taka rekonstrukcija ni določena z lokacijskim načrtom, se
javna korist za to razlastitev oziroma omejitev lastninske pravice ugotovi s
sklepom Vlade Republike Slovenije. Predlogu za izdajo sklepa je treba priložiti
izvleček iz izvedbenega prostorskega akta, ki ureja območje rekonstrukcije,
načrt parcelacije z mejo območja rekonstrukcije javne ceste, seznam parcel,
potrebnih za rekonstrukcijo javne ceste, s površinami in podatki o njihovih
lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic in obrazložitev javne koristi.
29. člen
(začasno uporabno dovoljenje za državno
cesto)
Za novozgrajeno ali rekonstruirano državno
cesto lahko pristojni upravni organ izda začasno uporabno dovoljenje še pred
dokončanjem vseh preostalih del po projektni dokumentaciji zunaj vozišča ceste,
če je s tehničnim pregledom njenega vozišča ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje
za varno odvijanje prometa in predpise o varstvu okolja.
30. člen
(pridobitev zemljišč za gradnjo državne
ceste)
(1) Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za
gradnjo ali rekonstrukcijo državne ceste se lahko v skladu z zakonom na zahtevo
investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali
omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te
nepremičnine.
(2) Vlada Republike Slovenije lahko na
predlog ministra, pristojnega za promet, v skladu z zakonom o kmetijskih
zemljiščih zniža ali oprosti plačilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti
kmetijskega zemljišča ali gozda v delu, ki je prihodek proračuna Republike
Slovenije, če gre za zemljišča, potrebna za gradnjo ali rekonstrukcijo državne
ceste.
31. člen
(vračilo razlaščenih zemljišč)
(1) Če se razlaščena zemljišča in druge
nepremičnine iz prejšnjega člena v štirih letih ne pričnejo uporabljati za
namene razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in
drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom.
(2) Če je bila med investitorjem in
lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine sklenjena pogodba namesto
razlastitve, lahko prejšnji lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva od
investitorja sklenitev pogodbe o odkupu tega zemljišča in drugih nepremičnin.
Pri sklenitvi pogodbe o odkupu se za določitev višine kupnine smiselno
uporabljajo podlage, ki so bile uporabljene pri sklenitvi pogodbe.
32. člen
(sofinanciranje dodatnih del pri graditvi
državne ceste)
(1) Graditev prometnih površin, objektov in
naprav iz prvega odstavka 44. člena tega zakona, ki so potrebne na, ob ali nad
voziščem državne ceste skozi naselje zaradi varnega odvijanja prometa in
urejanja prometnega režima v naselju, financira občina.
(2) Če je graditev določenih prometnih
površin, objektov in naprav iz prejšnjega odstavka nujna zaradi povečanja pretočnosti
in varnosti prometa po državni cesti skozi naselje, zagotovi za ta namen
potrebna sredstva Republika Slovenija. Sofinanciranje teh prometnih površin,
objektov in naprav, ki jih po izgradnji upravlja občina, se uredi s posebno
pogodbo, ki jo skleneta minister, pristojen za promet, in občina.
(3) Če je zaradi narave proizvodne ali
storitvene dejavnosti gospodarske družbe ali podjetnika posameznika ob državni
cesti treba to cesto zgraditi, rekonstruirati ali obnavljati z boljšimi
elementi in v večjem obsegu, kot to zahtevata povprečen obseg in struktura
cestnega prometa, lahko gospodarska družba ali podjetnik posameznik sofinancira
ta dela v obsegu stroškov dodatno potrebnih del na državni cesti. V tem primeru
nista zavezana za plačevanje povračila za čezmerno uporabo ceste.
Sofinanciranje se uredi s posebno pogodbo, ki jo skleneta minister, pristojen
za promet, in zainteresirana gospodarska družba ali podjetnik posameznik.
33. člen
(financiranje graditve obvozne ceste)
Sredstva za graditev obvozne ceste
zagotavljata Republika Slovenija in lokalna skupnost. Sofinanciranje graditve
obvozne ceste se uredi s posebno pogodbo, ki jo skleneta minister, pristojen za
promet in občina.
34. člen
(gradnja avtobusnih postajališč)
(1) Avtobusna postajališča za vstopanje in
izstopanje potnikov na avtocesti in hitri cesti niso dovoljena.
(2) Avtobusna postajališča na glavnih in
regionalnih cestah I. reda morajo biti zunaj vozišča.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
lahko Direkcija za ceste na predlog občine ali javnega prevoznika in v soglasju
s Prometnim inšpektoratom Republike Slovenije ter policijo po presoji okoliščin,
pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega
postajališča na vozišču ceste. Če ugotovi, da za tako postajališče ni več
potrebe ali da je postalo prometno nevarno, prekliče dovoljenje.
(4) Pri predvideni gradnji ali
rekonstrukciji glavne ali regionalne ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih
postajališč Direkcija za ceste ob upoštevanju predlogov občin.
(5) Za gradnjo avtobusnih postajališč zunaj
vozišča, ki niso v programu razvoja državnih cest, mora predlagatelj pridobiti
soglasje Direkcije za ceste. Stroške gradnje avtobusnega postajališča krije
njen predlagatelj. Tako zgrajeno avtobusno postajališče postane del javne
ceste.
(6) Minister, pristojen za promet, predpiše
tehnične normative in minimalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna
postajališča.
35. člen
(križanja državnih cest in železniških
prog)
Križanja državnih cest in železniških prog
morajo biti omejena na najnujnejši obseg, in sicer tako da se dvoje ali več
državnih cest usmeri na skupno križanje z železniško progo. Način križanja
državnih cest in železniških prog ter razmejitev stroškov njihove gradnje ali
rekonstrukcije, ki bremenijo cesto ali železniško progo, se uredita skladno s
predpisi o varnosti v železniškem prometu.
36. člen
(razmejitev obveznosti med upravljalci
cest in upravljalci vodotokov)
(1) Stroške graditve ali rekonstrukcije
objektov in naprav, ki posegajo v vodni prostor in so potrebni zaradi izgradnje
ceste, kadar prečka vodotok ali poteka ob njem, krije investitor ceste.
(2) Vzdrževanje neposrednega zavarovanja
podpornega zidu in premostitvenega objekta (brežine pod objektom in pragu pri
objektu za zavarovanje temelja objekta) je sestavni del vzdrževanja ceste.
(3) Vzdrževanje objektov in naprav, ki
služijo vodotoku, ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so
sestavni del vzdrževanja vodotoka.
37. člen
(obveznost investitorja zaradi prestavitve
državne ceste)
(1) Če je treba obstoječo državno cesto
prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o
cestah. Stroške prestavitve državne ceste krije investitor objekta ali naprave.
(2) Investitor iz prejšnjega odstavka lahko
zahteva povrnitev stroškov prestavitve državne ceste v obsegu, ki so nastali
zaradi zahteve Direkcije za ceste za boljše elemente nadomeščenega dela državne
ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.
38. člen
(obveznost usklajenega projektiranja)
(1) Če se hkrati z graditvijo ali
rekonstrukcijo državne ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih
objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična
dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju ceste.
(2) Za usklajevanje projektiranja, gradnje
ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je
odgovorna Direkcija za ceste.
(3) Stroške projektiranja, gradnje ali
rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena,
krije investitor oziroma upravljavec posameznih objektov, naprav in napeljav.
38.a člen
(razmejitev obveznosti med različnimi
investitorji gospodarske javne infrastrukture)
(1) Investitor občinske ceste ali objekta
oziroma naprave druge gospodarske javne infrastrukture, ki se gradi ali
obnavlja v okviru projekta gradnje ali rekonstrukcije državne ceste, v celoti
zagotovi financiranje takšne gradnje ali obnove, če zakon ne določa drugače.
(2) Določba prejšnjega odstavka se
uporablja tudi v primeru, ko se v okviru projekta gradnje ali rekonstrukcije
avtoceste ali hitre ceste, katere investitor je posebna gospodarska družba iz
20. člena tega zakona, gradi ali obnavlja druga državna cesta.
(3) Infrastrukturo, ki se v skladu s prvim
in drugim odstavkom tega člena gradi v okviru projekta gradnje ali
rekonstrukcije državne ceste, mora pristojni upravljavec po njeni končani
izgradnji prevzeti v upravljanje.
(4) Minister, pristojen za promet,
podrobneje določi način načrtovanja projektov in razmejitve obveznosti med investitorji
iz prvega in drugega odstavka tega člena ter način prenosa infrastrukture iz
prejšnjega odstavka v upravljanje pristojnemu upravljavcu.
(5) Razmejitev obveznosti med investitorji
iz prvega in drugega odstavka tega člena se podrobneje uredi s posebno pogodbo.
(6) Določbe pogodbe iz prejšnjega odstavka,
ki so v nasprotju z določbami tega zakona ali predpisa iz četrtega odstavka
tega člena, nimajo pravnega učinka.
(7) Določbe prvega in drugega odstavka tega
člena se ne uporabljajo, če je gradnja ali obnova gospodarske javne
infrastrukture nujna posledica gradnje ali rekonstrukcije državne ceste (npr.
odprava škode, nastale na infrastrukturi zaradi gradnje ali rekonstrukcije
državne ceste, prestavitev infrastrukture zaradi gradnje državne ceste, ipd.).
39. člen
(obveznost obveščanja o posegih v državno
cesto)
(1) Direkcija za ceste mora o gradnji ali
rekonstrukciji državne ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih
objektov in naprav v ali ob cestnem telesu najmanj 60 dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.
(2) Direkcija za ceste mora dati
investitorju oziroma upravljavcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka na
razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.
(3) Določbe tega člena veljajo smiselno
tudi za investitorje oziroma upravljavce objektov in naprav v ali ob cestnem
telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v
državni cesti.
III.a MINIMALNE VARNOSTNE ZAHTEVE ZA PREDORE
39.a člen
(obseg uporabe)
(1) Določbe tega poglavja se
uporabljajo za predore, daljše od 500 m merjeno po najdaljšem smernem vozišču v
popolnoma zaprtem delu predora, ki so na državnih cestah, ki so del
vseevropskega cestnega omrežja, kot je določeno v Oddelku 2 Priloge I k Odločbi
št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o
smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (UL L št. 228 z
dne 9. 9. 1996, str. 1) in ilustrirano na kartah in/ali opisano v Prilogi
2 k navedeni odločbi.
(2) Vlada Republike Slovenije lahko
predpiše, da se določbe tega poglavja uporabljajo tudi za predore na drugih
javnih cestah, ki so daljši od 500 metrov, merjeno po najdaljšem smernem vozišču v popolnoma zaprtem delu predora.
39.b člen
(minimalne varnostne zahteve)
(1) Minimalne varnostne zahteve za
predore iz prejšnjega člena se nanašajo na:
-
konstrukcijske značilnosti in opremo predorov, kot so: število cevi in
smernih vozišč, geometrija predora, izhod v sili, dostop intervencijske službe,
odstavne niše, odvajanje tekočin, požarna varnost, prezračevanje,
komunikacijski sistemi, in podobno ter
-
ukrepe v zvezi z obratovanjem predora, kot so: zagotavljanje potrebnih
sredstev in usposobljenega osebja, način izvedbe del v predoru, obvladovanje
nesreč in izrednih dogodkov, delovanje nadzornega centra, potek prometa v
predoru, prevoz nevarnih snovi in podobno.
Minimalne varnostne zahteve za predore
natančneje predpiše Vlada Republike Slovenije.
(2) Vlada Republike Slovenije v
predpisu iz prejšnjega odstavka predpiše tudi varnostno dokumentacijo, ki mora
biti pripravljena ob projektiranju predora, način odobritve projektne zasnove,
način dajanja v obratovanje in pogoje za izdajo dovoljenja za obratovanje
predora, ter občasne vaje, ki naj zagotovijo varnost predora.
(3) Predor mora biti označen z znaki
in oznakami, ki jih predpiše Vlada Republike Slovenije.
(4) Analiza tveganja vsebuje podrobno
oceno tveganj za posamezen predor, ob upoštevanju vseh projektnih dejavnikov in
prometnih pogojev, ki vplivajo na varnost. Vsebina in rezultati analize
tveganja morajo biti vsebovani v varnostni dokumentaciji, sestavljeni v skladu
s predpisom iz drugega odstavka tega člena. Analizo tveganja mora pripraviti
oseba, ki je od upravljavca predora funkcionalno neodvisna.
(5) Za namestitev ali uporabo
inovativne opreme ali ukrepov, ki zagotavljajo enako ali višjo stopnjo varnosti
predora, kot to določa ta zakon in predpis iz prvega odstavka tega člena, lahko
ministrstvo dovoli izjemo od zahtev tega predpisa. K dovoljenju izjeme mora
ministrstvo pridobiti odobritev Komisije Evropske skupnosti skladno s 14.
členom Direktive 2004/54/ES.
39.c člen
(naloge ministrstva)
(1) Ministrstvo je odgovorno za
zagotavljanje vseh vidikov varnosti predora. Ministrstvo sprejema odločitve v
zvezi z varnostjo predora, ki je deloma v drugi državi članici Evropske unije
(v nadaljnjem besedilu: država članica), po predhodnem soglasju pristojnega
upravnega organa druge države članice ali daje predhodno soglasje k odločitvam
tega organa.
(2) Ministrstvo izda dovoljenje za
obratovanje predora, če so izpolnjene varnostne zahteve, ki jih določa ta zakon
in predpis iz prvega odstavka 39.b člena tega zakona.
(3) Ne glede na določbe 46. člena tega
zakona ministrstvo prepove ali omeji promet v predoru, če varnostne zahteve ali
ukrepi, določeni s predpisom iz prvega odstavka 39.b člena, niso izpolnjeni.
Ministrstvo pri tem določi pogoje, pod katerimi se lahko ponovno vzpostavi
običajen promet v predoru.
(4) Ministrstvo mora poskrbeti, da so
izvedene naslednje naloge:
-
redno preskušanje in pregledovanje predorov ter oblikovanje varnostnih
zahtev v zvezi s tem;
-
vzpostavljanje organizacijskih in operativnih načrtov za usposabljanje
in opremljanje služb za ukrepanje ob izrednih dogodkih;
-
opredelitev postopka za takojšnje zaprtje predora v nujnem primeru;
-
izvajanje potrebnih ukrepov za zmanjšanje tveganja.
(5) Vlada Republike Slovenije obvesti
Komisijo Evropske unije, da ministrstvo opravlja naloge iz prejšnjega odstavka
kot upravni organ po Direktivi 2004/54/ES.
(6) Ministrstvo je dolžno pošiljati
poročilo v skladu s 15. členom Direktive 2004/54/ES.
39.č člen
(upravljavec predora)
(1) Ministrstvo določi za vsak predor
v fazi projektiranja, gradnje in obratovanja upravljavca predora, lahko pa
naloge upravljavca predora opravlja samo.
(2) Upravljavca predora, ki je deloma
v drugi državi članici, določi ministrstvo skupaj s pristojnim upravnim organom
druge države članice.
(3) Če pride do nesreče ali izrednega
dogodka v predoru, mora upravljavec predora o tem najkasneje v enem mesecu
sestaviti poročilo, ki ga posreduje uradniku za varnost, ministrstvu in službam
za ukrepanje ob izrednem dogodku, ki so ob tem dogodku posredovale.
(4) Če je sestavljeno poročilo o
preiskavi o vzrokih nesreče ali izrednega dogodka, upravljavec predora to
poročilo posreduje uradniku za varnost, ministrstvu in službam za ukrepanje ob
izrednem dogodku, ki so ob tem dogodku posredovale in to najkasneje v enem
mesecu od prejema.
39.d člen
(uradnik za varnost)
(1) Za vsak predor upravljavec predora
po predhodnem soglasju ministrstva imenuje uradnika za varnost, ki koordinira
vse ukrepe za zagotovitev varnosti v predoru. Uradnik za varnost, ki je lahko
del osebja predora ali službe za ukrepanje ob izrednem dogodku, mora biti
neodvisen pri vseh zadevah varnosti predora in v zvezi s tem ne sme sprejemati
nobenih navodil delodajalca. Ista oseba je lahko uradnik za varnost v več
predorih.
(2) Uradnik za varnost opravlja
naslednje naloge:
-
zagotavlja koordinacijo s službami za ukrepanje ob izrednih dogodkih in
sodeluje pri pripravi operativnih načrtov;
-
sodeluje pri načrtovanju, izvajanju in ocenjevanju ukrepanja ob izrednih
dogodkih;
-
sodeluje pri opredeljevanju varnostnih načrtov in določanju
konstrukcije, opreme in obratovanja novih predorov in sprememb obstoječih predorov;
-
preverja usposobljenost služb za ukrepanje ob izrednih dogodkih in
sodeluje pri organizaciji njihovih vaj;
-
svetuje glede dajanja predorov v obratovanje;
-
preverja, ali je konstrukcija in oprema predora vzdrževana in
popravljena;
-
sodeluje pri ocenjevanju morebitne nesreče ali izrednega dogodka.
IV. VZDRŽEVANJE DRŽAVNIH CEST
40. člen
(načela vzdrževanja državnih cest)
(1) Vzdrževanje državnih cest, razen
prometnih površin, objektov in naprav iz 44. člena tega zakona, je republiška
gospodarska javna služba.
(2) Državne ceste se morajo redno
vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za
povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja in določb 5., 6. in 8. člena tega zakona omogočajo varno odvijanje prometa.
41. člen
(vzdrževanje križišč in križanj)
(1) Za vzdrževanje križišč državnih cest z
občinskimi cestami v območju cestnega sveta državne ceste skrbi Direkcija za
ceste.
(2) Vzdrževanje križanj državnih cest z
železniško progo urejajo predpisi o varnosti v železniškem prometu.
42. člen
(vzdrževanje cestnih objektov nad
državnimi cestami)
Za vzdrževanje premostitvene in podporne
konstrukcije nadvozov in drugih cestnih objektov nad državnimi cestami skrbi
Direkcija za ceste.
43. člen
(vzdrževanje državne ceste na mejnem prehodu)
Državna cesta na mejnem prehodu se vzdržuje
v enakem obsegu in na enakem nivoju kot pred mejnim prehodom. Vzdrževanje
drugih prometnih površin na mejnem prehodu zagotavljajo upravljavci teh
površin.
44. člen
(obveznosti občin)
(1) Občine vzdržujejo naslednje prometne
površine, objekte in naprave na, ob ali nad voziščem državnih cest, ki so
namenjene urejanju prometne ureditve oziroma varnemu odvijanju prometa skozi
naselja:
-
odstavne pasove, parkirišča in podobne prometne površine, namenjene
odvijanju prometa v naselju;
-
podhode in nadhode za pešce ali kolesarje v naselju;
-
javno razsvetljavo, semaforje in drugo prometno signalizacijo v naselju;
-
kolesarske steze in pločnike.
(2) Občine krijejo sorazmeren del stroškov
za vzdrževanje državne ceste skozi naselja, če je ta zaradi potreb odvijanje
prometa v naselju zgrajena s širšim voziščem kot zunaj naselja.
45. člen
(vzdrževanje občinskih cest ob
preusmeritvah prometa)
(1) Direkcija za ceste lahko zaradi zapore
državne ceste začasno preusmeri promet na občinske ceste.
(2) Če je med preusmeritvijo prometa z
državne ceste na občinsko cesto treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali
pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, ima občina
pravico do povrnitve teh stroškov v skladu z določbo šestega odstavka 65. člena
tega zakona.
V. VARSTVO DRŽAVNIH CEST IN PROMETA NA NJIH
1. Varstvo državnih cest
46. člen
(omejitve uporabe državne ceste)
(1) Če je državna cesta v takem
stanju,
-
da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst
vozil,
-
da bi promet posameznih vrst vozil povzročil pospešeno propadanje te
ceste ali
-
če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje
ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice,
odjuge, močnega vetra, burje, nenadne poškodbe ceste ali ovire na cesti in
podobno),
lahko Direkcija za ceste oziroma
koncesionar iz 12. člena tega zakona ali posebna gospodarska družba iz 20.
člena tega zakona začasno prepove ali omeji promet na tej cesti ali njenem delu
(omejitev prometa posameznih vrst vozil, zmanjšanje dovoljene skupne mase, osne
obremenitve ali dimenzij vozil, zmanjšanje dovoljene hitrost vozil in drugi
ukrepi), dokler so razlogi za takšen ukrep, vendar največ za čas enega leta.
(2) Direkcija za ceste oziroma
koncesionar iz 12. člena tega zakona ali posebna gospodarska družba iz 20.
člena tega zakona mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge
alinee prejšnjega odstavka, obvestiti ministrstvo, policijo in Prometni
inšpektorat Republike Slovenije najmanj petnajst dni pred njihovo označitvijo s
prometno signalizacijo na državni cesti, javnost pa obvesti po sredstvih
javnega obveščanja najmanj tri dni pred dnem označitve.
(3) Ukrepe, ki jih utemeljujejo
razlogi iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, lahko sprejmeta tudi
izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih
nesrečah. O teh ukrepih morata nemudoma obvestiti policijo, Prometni
inšpektorat Republike Slovenije in javnost po sredstvih javnega obveščanja.
Izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih
nesrečah morata o teh ukrepih obvestiti tudi Direkcijo za ceste oziroma
koncesionarja iz 12. člena tega zakona ali posebno gospodarsko družbo iz 20.
člena tega zakona.
(4) Iz razlogov, določenih v prvem
odstavku tega člena, lahko minister določi prepovedi in omejitve prometa,
katerih trajanje je daljše od enega leta.
(5) Minister lahko na posameznih
državnih cestah, ki potekajo skozi ali mimo naselja in vzporedno s katerimi
potekajo državne ceste enakih ali boljših prometno tehničnih lastnosti, določi
prepovedi in omejitve prometa tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa
presega 7,5 t, razen za prevoze teh vozil v lokalnem prometu, če je to potrebno
zaradi povečanja pretočnosti prometa ali varstva pred hrupom in drugimi
emisijami prometa.
(6) Ukrepe omejitve uporabe državne
ceste je dolžan izvesti izvajalec rednega vzdrževanja ceste v okviru izvajanja
te javne službe.
47. člen
(varovalni pas ob državni cesti)
(1) Da se preprečijo škodljivi vplivi
posegov v prostor ob državni cesti na državno cesto in promet na njej, je ob
teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
(2) Gradnja in rekonstrukcija gradbenih
objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem
pasu državne ceste so dovoljeni le s soglasjem Direkcije za ceste.
(3) Direkcija za ceste izda soglasje iz
prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti
interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi
prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
(4) Predlagatelj nameravanega posega v
varovalni pas državne ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito
pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s 26. členom tega zakona.
(5) Varovalni pas se meri od zunanjega roba
cestnega sveta in je na vsako stran državne ceste širok:
-
pri avtocestah 40 m,
-
pri hitrih cestah 35 m,
-
pri glavnih cestah 25 m,
-
pri regionalnih cestah 15 m,
-
pri državnih kolesarskih poteh 5 m.
(6) Določbe drugega in tretjega odstavka
tega člena se ne uporabljajo za območja, urejena s prostorskimi izvedbenimi
akti, v postopku priprave katerih je bilo pridobljeno soglasje Direkcije za
ceste.
48. člen
(napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov
in naprav)
(1) Telefonski, telegrafski in drugi
kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija,
vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave se smejo napeljevati oziroma
postavljati v območju državne ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji
in na način, določenimi s soglasjem Direkcije za ceste.
(2) Direkcija za ceste lahko zahteva od
upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno
zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije državne ceste ali izvedbe ukrepov za
zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve
vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji
iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev.
(3) Direkcija za ceste lahko odkloni izdajo
soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali državno
cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali
morebitno rekonstrukcijo te ceste.
49. člen
(dela na državni cesti)
(1) Prekopavanje, podkopavanje in druga
dela na državni cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem Direkcije za ceste.
(2) V dovoljenju za opravljanje del iz
prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.
(3) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena
ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v državno cesto,
neposredno ogroženi varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi
lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora
takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega
vzdrževanja ceste. Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje odpraviti
poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti
izvajalca rednega vzdrževanja ceste.
(4) Če se mora zaradi del iz prejšnjega
odstavka omejiti promet po državni cesti, mora upravljavec naprav in napeljav,
vgrajenih v državno cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju obvestiti
policijo.
50. člen
(opravljanje del ob državni cesti)
Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope,
vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž državne
ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala
stroške njenega vzdrževanja, je potrebno soglasje Direkcije za ceste. V
soglasju se določijo pogoji za opravljanje teh del.
51. člen
(izredni prevoz)
(1) Vozila ne smejo presegati dovoljenih
osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij, predpisanih za posamezne vrste
vozil.
(2) Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj s
tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino,
dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi
prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj s tovorom v mejah s predpisom
dovoljenih dimenzij, mase ali osnih obremenitev, vendar pa presega omejitev
katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na državni cesti ali njenem delu
s prometnimi znaki.
(3) Za izredni prevoz je potrebno
dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila
za izredni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka po državnih cestah,
izda Direkcija za ceste v 15 dneh po vložitvi zahteve. O izdanih dovoljenjih
obvesti policijo, Prometni inšpektorat Republike Slovenije in izvajalca
vzdrževanja cest, po katerih bo izredni prevoz opravljen. Dovoljenje za izredni
prevoz, ki poteka po državnih in občinskih cestah, izda Direkcija za ceste, ki
v roku iz prejšnjega stavka obvesti občine, katerih last so ceste, po katerih
bo izredni prevoz potekal. V tem primeru občinam pripada sorazmerni delež
povračila za izredni prevoz po občinskih cestah.
(4) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni
potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi intervencije ob
naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in zaradi obrambnih
potreb. Izvajalec prevoza mora pred začetkom izrednega prevoza z Direkcijo za
ceste uskladiti potek izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo.
(5) Za izredni prevoz, ki poteka po cestah
iz 12. in 20. člena tega zakona, mora izdajatelj dovoljenja o izdanem
dovoljenju obvestiti tujo ali domačo pravno ali fizično osebo, ki vodi in
izkorišča te ceste, oziroma gospodarsko družbo, ki jih upravlja. Ti so upravičeni
do sorazmernega deleža povračila za izredni prevoz.
(6) Minister, pristojen za promet, v
soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, izda predpis o načinu in
pogojih opravljanja izrednih prevozov ter o tranzitnih smereh za izredne
prevoze po javnih cestah v Republiki Sloveniji.
52. člen
(nadzor izrednih prevozov)
(1) Nadzor največjih dovoljenih osnih
obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil na državnih cestah je sestavni del rednega vzdrževanja javnih cest. Pri izvajanju nadzora sodelujejo policisti.
(2) Nadzor iz prejšnjega odstavka za
vozila, ki vstopajo v Republiko Slovenijo, opravljajo carinski organi na mejnem
prehodu.
(3) Vozilo, ki opravlja izredni prevoz brez
dovoljenja iz tretjega odstavka prejšnjega člena, policist izloči iz prometa.
Izvajalec prevoza mora plačati povračilo za izredni prevoz in povrniti škodo na
cesti, če jo je povzročil.
(4) Z dnem polnopravnega članstva Republike
Slovenije v Evropski uniji oziroma z dnem, ko se odpravi mejna kontrola na
mejah z državami članicami Evropske unije, se nadzor iz drugega odstavka tega
člena izvaja za vozila, ki niso registrirana v državah članicah Evropske unije
in, ki vstopajo na njeno območje skozi Republiko Slovenijo.
53. člen
(spremljajoče dejavnosti ob državni cesti)
(1) Površine za opravljanje spremljajočih
dejavnosti, določene v skladu z določbo drugega odstavka 27. člena tega zakona,
in površine, ki jih za te namene Direkcija za ceste določi ob obstoječih
državnih cestah, direkcija odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje teh
dejavnosti.
(2) Razmerja v zvezi s postavitvijo
objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji
rabe površin iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo.
(3) Za vsako gradbeno spremembo objektov in
naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je
potrebno soglasje Direkcije za ceste.
54. člen
(priključki na državno cesto)
(1) Minister, pristojen za promet, predpiše
minimalne elemente, ki jih morajo izpolnjevati priključki na javno cesto.
(2) Priključki občinskih cest in
nekategoriziranih cest na glavne in regionalne ceste se lahko gradijo ali
rekonstruirajo le s soglasjem Direkcije za ceste. S soglasjem se določijo tehnični
in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s
prometno signalizacijo.
(3) Direkcija za ceste izda soglasje iz
prejšnjega odstavka, če ugotovi, da to ne bo imelo škodljivih posledic za
zmogljivost ceste in varnost prometa na njej ter če objektov in zemljišč ni
mogoče z ekonomsko upravičeno rešitvijo navezati na občinsko cesto.
(4) Dovozne ceste in pristopi do objektov
in zemljišč morajo biti praviloma navezani na občinsko cesto in z njo na glavno
ali regionalno cesto.
(5) Pri gradnji ali rekonstrukciji glavne
ali regionalne ceste ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov
predvideti že v projektih teh gradenj.
(6) Stroške graditve ali rekonstrukcije
priključka na glavno ali regionalno cesto, vključno s postavitvijo potrebne
prometne signalizacije, krije njegov investitor.
(7) Priključek v območju cestnega sveta s
pripadajočo prometno signalizacijo je sestavni del državne ceste.
(8) Pri izvedbi tehničnega pregleda
zgrajenega priključka mora sodelovati Direkcija za ceste zaradi ugotovitve
njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz
drugega odstavka tega člena.
(9) Uporabno dovoljenje, izdano v nasprotju
z določbo prejšnjega odstavka, je nično.
55. člen
(obvezna rekonstrukcija priključka)
Če priključek na državno cesto zaradi povečanega
prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja
za njegovo ureditev, ni več ustrezen, lahko Direkcija za ceste z upravno odločbo
zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka
krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
56. člen
(ukinitev priključka)
(1) Inšpektor za ceste lahko zahteva
ustrezno ureditev priključka na državno cesto, odredi prepoved uporabe priključka
ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja iz 54. člena
ali je zgrajen brez soglasja ali če ta ni preurejen v skladu z odločbo iz 55. člena
tega zakona.
(2) Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnjega
odstavka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
57. člen
(varovalni gozdovi in hudourniki ob
državni cesti)
(1) Direkcija za ceste lahko pristojnemu
upravnemu organu za gozdarstvo predlaga, da se gozd vzdolž državne ceste ali v
njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča,
bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za varovalni gozd v
skladu s predpisi o gozdovih.
(2) Pravne ali fizične osebe, ki ob državni
cesti pogozdujejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, morajo sodelovati z
Direkcijo za ceste in prilagoditi vrsto in obseg del tako, da se zavaruje
cesta.
(3) Direkcija za ceste krije del stroškov
za pogozditev goljav ter za ureditev hudournikov in deročih rek glede na pomen,
ki ga imajo takšna dela za varstvo državne ceste.
58. člen
(graditev žičniških naprav čez državne
ceste)
(1) Za graditev žičniških naprav nad
državnimi cestami ali ob njih mora investitor dobiti soglasje Direkcije za
ceste.
(2) Državna cesta, ki jo prečka žičniška
naprava, mora biti zavarovana z ustrezno lovilno napravo. Stroške postavitve in
vzdrževanja lovilne naprave krije investitor oziroma upravljavec žičniške naprave.
59. člen
(izkoriščanje kamnin ob državni cesti)
(1) Kamnolomi, peskokopi in glinokopi lahko
obratujejo le v takšni oddaljenosti od državne ceste, da to ne vpliva na
stabilnost cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa.
(2) Za odpiranje objektov iz prejšnjega
odstavka mora investitor pridobiti soglasje Direkcije za ceste.
60. člen
(omejitve opravljanja del zunaj
varovalnega pasu državne ceste)
Za opravljanje del zunaj varovalnega pasu
državne ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine
podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške
vzdrževanja ceste ali na promet na cesti, mora investitor pridobiti soglasje
Direkcije za ceste. Taka dela se lahko opravljajo le pod pogoji, ki jih določa
soglasje.
61. člen
(prepovedi ogrožanja državne ceste in
prometa na njej)
(1) Prepovedano je trajno ali začasno
zasesti državno cesto ali njen del ter izvajati ali opustiti kakršna koli dela
na cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali ogrožati, ovirati ali
zmanjševati varnost prometa na njej. Prav tako je prepovedano na zemljiščih ali
na objektih ob cesti izvajati ali opustiti kakršna koli dela ali karkoli
nameščati, kar bi utegnilo škodovati cesti ali ogrožati, ovirati ali
zmanjševati varnost prometa na njej.
(2) Prepovedano je predvsem:
1.
odvajati na cesto vodo, odplake in druge tekočine;
2.
puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo;
3.
ovirati odtekanje vode s ceste;
4.
puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih
jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za
živali;
5.
voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko
poškodujejo cesto;
6.
namerno zažigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi;
7.
z mazili ali drugimi snovmi pomastiti cesto;
8.
postavljati na cesto kakršne koli predmete (nagrobne plošče in druga
spominska znamenja, stojala, transparente, plakate in druge oblike obveščanja
oziroma oglaševanja, in podobno) ali jih metati nanjo (sneg, odpadke in
podobno), razsipati po cesti sipek material, nanašati blato ali kako drugače
onesnaževati cesto;
9.
ob cesti postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge
visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug
material ali predmete, če bi to škodovalo cesti, njeni preglednosti ali
urejenosti ali zmanjševalo varnost prometa;
10. orati
v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo;
11. obračati
na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje;
12. nameščati
in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi
lahko zmanjševale varnost prometa;
13. zavirati
vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami;
14. vlačiti
po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo
kmetijsko orodje ter druge dele tovora;
15. spuščati
po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete;
16. uporabljati
za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo;
17. nameščati
na cesto kakršnekoli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in
varnega odvijanja prometa;
18. poškodovati,
odstranjevati, prestavljati ali kakorkoli spreminjati prometno signalizacijo.
(3) Izvajalec rednega vzdrževanja državne
ceste je dolžan s ceste takoj odstraniti vse ovire ali druge posledice prepovedanih
ravnanj, ki bi utegnile škodovati cesti ali ogrožati, ovirati ali zmanjševati
varnost prometa na njej. Če to ni mogoče, mora oviro ali nevarno mesto na cesti
zavarovati s predpisano prometno signalizacijo. Vse stroške odstranitve ovir
ali drugih posledic prepovedanih ravnanj ali zavarovanja ovir ali nevarnih mest
na cesti mora poravnati povzročitelj ovire ali nevarnega mesta na cesti. Če
povzročitelj ni znan, gredo stroški v breme rednega vzdrževanja državne ceste.
62. člen
(naležne ploskve na kolesih vozil)
(1) Vozila, ki vozijo po državnih cestah,
morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.
(2) Motorna vozila z gosenicami smejo
voziti po državnih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi
oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.
63. člen
(obveznosti sosedov ob državni cesti)
(1) Sosedi ob državni cesti morajo
dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s
tem ne povzroča škoda.
(2) Sosedi ob državni cesti morajo v skladu
z zakonom in za odškodnino dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi
njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav
za odvod vode od cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in
ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti,
hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče
postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste.
2. Ukrepi za varstvo prometa
64. člen
(zapora ceste zaradi del ali prireditev na
državni cesti)
(1) Dela na državni cesti ali ob njej, ki
vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno
zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 65. člena tega
zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje
cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za katera je izvedba
zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del.
(3) Dovoljenje za zaporo glavne ali
regionalne ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na
njej. Dovoljenje zanje se lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge
javne ceste ali če se promet zaradi zapore na glavni cesti ne ustavi za dalj
kot 30 minut oziroma zaradi zapore na regionalni cesti za dalj kot 60 minut.
(4) Športne in druge prireditve na
avtocestah in hitrih cestah, zaradi katerih bi jih bilo treba popolno zapreti
za promet, niso dovoljene.
65. člen
(izdaja dovoljenj za zaporo državne ceste)
(1) Dovoljenje za delno ali popolno zaporo
državne ceste izda Direkcija za ceste. O izdanih dovoljenjih obvesti policijo,
Prometni inšpektorat Republike Slovenije in izvajalca rednega vzdrževanja
ceste, na katero se dovoljenje nanaša.
(2) Z dovoljenjem za zaporo državne ceste
se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore
ceste in čas njenega trajanja.
(3) Vloga za zaporo državne ceste mora
vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga
zapora ceste, ter načinu in času trajanja njihove izvedbe. Izdajatelj
dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če
se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih
prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami
ceste.
(4) Določba prejšnjega odstavka o vsebini
vloge za zaporo državne ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za
športne in druge prireditve na cesti.
(5) Direkcija za ceste mora za zaporo cest
iz 12. člena tega zakona pridobiti predhodno mnenje tuje in domače pravne ali
fizične osebe, ki te ceste vodi in izkorišča.
(6) Stroške za izvedbo zapore ceste in
preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj
popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo
zadeve ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo
ceste.
66. člen
(polje preglednosti)
(1) V bližini križišča državnih cest v
ravnini ali državne ceste z občinsko cesto ali železniško progo v ravnini
(pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma)
ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati
predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost
državne ceste ali železniške proge (polje preglednosti).
(2) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča
mora v polju preglednosti na zahtevo inšpektorja za ceste ali policista
odstraniti ovire. Če tega ne stori, zagotovi odstranitev ovir na njegove
stroške Direkcija za ceste.
(3) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima
v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do odškodnine.
Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik
zemljišča in Direkcija za ceste v skladu z zakonom.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do
odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča določena v soglasju
Direkcije za ceste iz 47. člena tega zakona.
(5) Minister, pristojen za promet, v
soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, predpiše način določitve
preglednega trikotnika in pregledne berme.
67. člen
(prometna signalizacija na državnih
cestah)
(1) Prometno signalizacijo na državnih
cestah postavlja, zamenjuje, dopolnjuje ali odstranjuje Direkcija za ceste, če
s tem zakonom ni drugače določeno.
(2) Za postavitev, odstranitev ali
dopolnitev prometnih znakov, ki označujejo prometno ureditev na državnih cestah
v naselju z več kot 20.000 prebivalci, mora Direkcija za ceste pridobiti
predhodno mnenje občine.
(3) Na državni cesti se smejo postavljati
table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno
znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična
in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni
signalizaciji. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev
turistične in druge obvestilne signalizacije odloča Direkcija za ceste.
Direkcija za ceste ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev
signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev.
(4) Pravna ali fizična oseba, ki ji je bila
dodeljena koncesija za redno vzdrževanje državnih cest, lahko spreminja
prometno signalizacijo le s predhodnim soglasjem Direkcije za ceste, razen v
primerih iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona.
68. člen
(obveščanje in oglaševanje ob državni
cesti)
(1) Postavljanje tabel, napisov in drugih
objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob
državnih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Direkcija za
ceste lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so
obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna
signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja
in odstranitve.
(2) Table, napisi in drugi objekti in
naprave iz prejšnjega odstavka se ob državnih cestah v naselju lahko
postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev
prometne signalizacije v predpisu iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona.
Soglasje za njihovo postavitev izda pristojna občina. V soglasju določi pogoje
postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti
prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
69. člen
(opravljanje dejavnosti ob državnih cestah
zunaj naselja)
(1) Kdor namerava ob državni cesti zunaj
naselja opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki
neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje
vozil v promet), mora v skladu z določbo 54. in 55. člena tega zakona zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za
parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.
(2) V postopku pridobitve dovoljenja za
poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje
dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti mnenje Direkcije za ceste
o ustrezni izpolnitvi zahtev iz prejšnjega odstavka.
70. člen
(javna pooblastila)
Dovoljenja in soglasja iz 49., 50., 51., 65. in 68. člena tega zakona lahko izdaja pravna ali fizična oseba, ki ji je bila dodeljena koncesija
za redno vzdrževanje državnih cest, če je tako določeno s koncesijskim aktom.
71. člen
(pritožbeni organ)
(1) O soglasjih in dovoljenjih iz 34., 47.,
48., 49., 50., 53., 54., 58., 59., 60. in 68. člena, ki jih po določbah tega zakona izdajajo Direkcija za ceste, gospodarska družba iz prvega odstavka 20.
člena tega zakona oziroma pravna ali fizična oseba, ki ji je dodeljena
koncesija za redno vzdrževanje državnih cest, se odloči z odločbo v upravnem
postopku, razen če je za dela, določena v teh členih, potrebno pridobiti
gradbeno dovoljenje. V tem primeru se izda soglasje v skladu s predpisi o
graditvi objektov.
(2) Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso
izdana v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in katera po določbah
tega zakona izdajajo Direkcija za ceste, gospodarska družba iz prvega odstavka
20. člena in pravna ali fizična oseba, ki ji je dodeljena koncesija za redno
vzdrževanje državnih cest, je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za
promet.
71.a člen
(rok za določitev projektnih pogojev in za
izdajo soglasij)
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja
graditev objektov, Direkcija za ceste, občina ali gospodarska družba iz prvega
odstavka 20. člena tega zakona kot pristojni soglasodajalec določi projektne
pogoje in jih pošlje vlagatelju pri manj zahtevnem objektu v 30 dneh, pri
zahtevnem objektu pa v 60 dneh od prejema popolne vloge.
(2) Direkcija za ceste ali gospodarska
družba iz prvega odstavka 20. člena tega zakona pošlje svoje soglasje v
60 dneh, občina pa v 30 dneh od prejema popolne vloge.
VI. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
72. člen
(opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
(1) Uresničevanje določb tega zakona in na
njegovi podlagi izdanih predpisov nadzira Prometni inšpektorat Republike
Slovenije. Posege v državno cesto in njen varovalni pas nadzirajo tudi gradbeni
in urbanistični inšpektorji, vsak v okviru svojih pooblastil.
(2) Uresničevanje določb 52., 61., 62. in 66. člena tega zakona nadzirajo tudi policisti.
73. člen
(pogoji za opravljanje inšpekcijskega
nadzorstva)
Za inšpektorja za ceste je lahko imenovan
diplomirani inženir gradbeništva, ki ima najmanj pet let delovnih izkušenj na
področju nizkih gradenj ter opravljen strokovni izpit za delo v državni upravi
in izpolnjuje druge splošne pogoje, predpisane za delo v državni upravi.
74. člen
(naloge inšpekcijskega nadzorstva)
(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva
državnih cest ima inšpektor za ceste poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po
drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
1.
nadzorovati dela pri rednem vzdrževanju in obnavljanju cest,
pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti ukrepe za odpravo
nepravilnosti, ki bi lahko povzročile poslabšanje stanja ceste ali ogrožale
varnost prometa na njej;
2.
nadzorovati izpolnjevanje pogojev za opravljanje rednih vzdrževalnih del
na cestah, ki so bila oddana koncesionarju;
3.
nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih;
4.
ustaviti vsa dela na cesti, ki se ne opravljajo v skladu z določbami
tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov;
5.
v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali bi
lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost
ali prepreči škoda;
6.
odrediti, da se v polju preglednosti odpravijo pomanjkljivosti in
nepravilnosti, povzročene s kršenjem predpisanih ukrepov za zagotavljanje
preglednosti ceste;
7.
nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev za posege v varovalni pas
ceste;
8.
odrediti začasno prepoved prometa na novi ali rekonstruirani cesti, ki
še ni tehnično pregledana ali ni izročena prometu.
(2) Pritožba zoper odločbo, izdano na
podlagi četrte, pete, šeste in osme točke prejšnjega odstavka, ne zadrži njene
izvršitve.
(3) V zadevah iz 5. točke prvega odstavka
tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti državne ceste ali varnosti
prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, inšpektor za ceste
lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih
lahko inšpektor za ceste odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši
takoj.
(4) Pri opravljanju inšpekcijskega
nadzorstva ima inšpektor za ceste pravico:
-
pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in
dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov,
drugih organizacij in skupnosti;
-
zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
-
pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;
-
vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z
namenom inšpekcijskega nadzorstva;
-
pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o
lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem pasu
ceste in druge podatke, potrebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega
zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
(5) O ukrepih, ki jih je odredil po 5. točki
prvega odstavka tega člena, mora inšpektor za ceste obvestiti ministrstvo,
pristojno za promet, in policijo.
74.a člen
(inšpekcijski nadzor predora)
Inšpekcijski nadzor predora iz 39.a člena
tega zakona mora inšpektor za ceste opraviti najmanj vsakih šest let. O
ugotovitvah tega pregleda in izrečenih ukrepih mora obvestiti ministrstvo,
policijo, upravljavca predora in uradnika za varnost. Če ministrstvo ugotovi,
da predor ne izpolnjuje minimalnih varnostnih zahtev, ki jih določa ta zakon in
predpis iz 39.b člena tega zakona, določi pogoje za nadaljnje obratovanje
predora ali odloči o prepovedi oziroma omejitvi prometa v predoru. Če so za
sanacijo predora potrebne pomembne spremembe konstrukcije, opreme oziroma
obratovanja predora, mora biti po izvedbi teh sprememb izdano novo dovoljenje
za obratovanje predora.
75. člen
(prenos pristojnosti inšpekcijskega
nadzorstva)
(1) Inšpektor za ceste ima poleg pravic in
obveznosti iz prejšnjega člena tudi pravico in dolžnost nadzorovati vzdrževanje
občinskih cest kot obvezno lokalno javno službo v obsegu, ki je zanjo predpisan
z enotnimi strokovnimi podlagami za graditev in vzdrževanje občinskih cest iz 6. in 8. člena tega zakona.
(2) Če ena ali več lokalnih skupnosti
ustanovi službo za nadzor občinskih cest, jo lahko ministrstvo, pristojno za
promet, pooblasti za opravljanje tistih nalog inšpekcijskega nadzorstva, ki se
nanašajo na izvajanje enotnih strokovnih podlag za graditev in vzdrževanje občinskih
cest, določenih s 6. in 8. členom tega zakona, ter za opravljanje
inšpekcijskega nadzorstva nad posameznimi kategorijami regionalnih cest.
(3) Pooblastilo iz prejšnjega odstavka se
lahko da samo osebam nadzorne službe, ki izpolnjujejo pogoje iz 73. člena tega
zakona.
VI.a NADZOR NAD PLAČEVANJEM CESTNINE IN VODENJE EVIDENC
UPRAVLJAVCA CESTNINSKIH CEST
75.a člen
(nadzor upravljavca cestninskih cest)
(1) Upravljavec cestninskih cest iz prvega
odstavka 11.c člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: upravljavec
cestninskih cest) je dolžan izvajati nadzor nad plačevanjem cestnine.
(2) Nadzor iz prejšnjega odstavka obsega
nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti cestninskega zavezanca:
-
glede pravilne uporabe vinjete;
-
glede prevzema in oddaje dokumenta za cestninjenje in/ali plačila
cestnine na cestninski postaji, kadar je za plačilo cestnine to potrebno
skladno s predpisi;
-
glede pravilne namestitve, uporabe in delovanja elektronske naprave za
cestninjenje na vozilu pri plačevanju cestnine s tako napravo;
-
glede pravilnega prehoda in registracije ob prehodu cestninske postaje
ali drugega mesta registracije z elektronsko napravo za cestninjenje na vozilu
(v nadaljnjem besedilu: elektronska registracija);
-
glede vseh drugih obveznosti v zvezi s plačevanjem cestnine, kot so
določene v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih.
75.b člen
(cestninski nadzorniki)
(1) Naloge nadzora nad plačevanjem cestnine
izvajajo pooblaščene osebe upravljavca cestninskih cest (v nadaljnjem besedilu:
cestninski nadzorniki).
(2) Upravljavec cestninskih cest lahko za
izvajanje nalog cestninskega nadzornika pooblasti fizično osebo, ki izpolnjuje
naslednje pogoje:
-
ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se
preganja po uradni dolžnosti, in ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno
kazen zapora v trajanju več kot tri mesece;
-
ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje alineje;
-
je usposobljena za izvajanje pooblastil v zvezi z nadzorom cestninjenja;
-
izpolnjuje z zakonom določene pogoje za pooblaščene uradne osebe, ki pri
prekrškovnem organu vodijo oziroma odločajo v hitrem postopku o prekršku;
-
je državljanka ali državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem
v Republiki Sloveniji in nima dvojnega državljanstva;
-
je v delovnem razmerju pri upravljavcu cestninskih cest.
(3) Pooblaščene osebe upravljavca
cestninskih cest imenuje poslovodni organ upravljavca.
(4) Cestninski nadzornik mora nositi
službeno oblačilo z oznakami, iz katerih je razvidno, da gre za cestninskega
nadzornika, in se izkazuje s službeno izkaznico. Oznake in izkaznica morajo
navajati osebno ime cestninskega nadzornika.
(5) Oznake in značilnosti službenega
oblačila, službeno izkaznico, oznake vozil za nadzor nad cestninjenjem, opremo
za nadzor nad cestninjenjem, ustrezne psihofizične sposobnosti cestninskih
nadzornikov, program za njihovo usposabljanje ter preizkus strokovne
usposobljenosti in druga vprašanja nadzora nad cestninjenjem predpiše minister.
75.c člen
(pooblastila upravljavca cestninskih cest
in cestninskih nadzornikov v zvezi z nadzorom)
(1) Pri izvajanju nadzora ima upravljavec
cestninskih cest pooblastilo slikovno snemati vozila na kateremkoli delu
cestninske ceste za namen identifikacije registrske označbe vozila in
ugotavljanja pravilne uporabe vinjet, prevzema in oddaje zadnjega veljavnega
dokumenta za plačilo cestnine v zaprtem sistemu cestninjenja ter pravilnosti
registracije pri plačevanju cestnine z elektronsko napravo za cestninjenje.
(2) Cestninski nadzorniki imajo pri
izvajanju nadzora naslednja pooblastila:
-
preprečiti vozniku prehod cestninske postaje brez prevzema dokumenta za
plačilo cestnine na cestninski postaji in/ali plačila cestnine ali elektronske
registracije tega prehoda;
-
ustaviti vozilo cestninskega zavezanca z dajanjem predpisanih znakov, na
način in po postopku, ki ga predpiše minister, pristojen za promet, v soglasju
z ministrom, pristojnim za notranje zadeve;
-
ugotavljati pravilno namestitev in uporabo vinjete;
-
ugotavljati pravilnost namestitve, uporabe in delovanja elektronske
naprave za cestninjenje na vozilu;
-
ugotavljati pravilnost elektronske registracije pri plačevanju z
elektronsko napravo za cestninjenje na vozilu;
-
zahtevati od voznika, da pokaže vozniško ter prometno dovoljenje ali
drug dokument za ugotovitev istovetnosti cestninskega zavezanca;
-
zahtevati od voznika, da predloži vinjeto, dokument za cestninjenje
in/ali dokazilo o plačilu cestnine;
-
izločiti iz prometa vozilo v primerih iz prvega odstavka 75.č člena;
-
naložiti vozniku, da zapelje vozilo do najbližjega počivališča ali druge
primerne površine, in na vozilo namestiti tehnično napravo, ki preprečuje
nadaljnjo vožnjo s tem vozilom;
-
zahtevati od voznika, da ravna v skladu s tem zakonom.
(3) Upravljavec cestninskih cest in
cestninski nadzorniki morajo pooblastila v zvezi z nadzorom nad plačevanjem
cestnine izvajati v najmanjšem obsegu, ki je potreben za izvedbo nadzora, in
tako, da v čim manjši meri posega v pravice voznika in potnikov v vozilu ter
njihovo zasebnost.
(4) Policija je v okviru svojih
pristojnosti dolžna nuditi pomoč cestninskim nadzornikom pri nadzoru nad
cestninjenjem, če cestninski zavezanec ovira ali onemogoča nadzor.
75.č člen
(ukrepi ob neplačilu cestnine ali vožnji
brez vinjete)
(1) Cestninski nadzornik lahko izloči
vozilo cestninskega zavezanca iz prometa, če:
-
vozi po cestninski cesti vozilo brez veljavne ali pravilno nameščene
vinjete;
-
ne prevzame dokumenta za cestninjenje na cestninski postaji, kadar je za
plačilo cestnine to potrebno skladno s predpisi;
-
ne odda oziroma predloži zadnjega veljavnega dokumenta, s katerim je
vstopil v zaprt sistem cestninjenja;
-
po prehodu cestninske postaje obrne na izstopno smer iste cestninske
postaje (obračanje na cestninski postaji);
-
ne plača cestnine na cestninski postaji, kadar je za plačilo cestnine to
potrebno skladno s predpisi;
-
izvede elektronsko registracijo prehoda cestninske postaje oziroma
drugega mesta elektronske registracije v nasprotju s splošnimi pogoji uporabe
elektronskih naprav, ki jih določi upravljavec cestninskih cest;
-
uporabi predrugačeno elektronsko napravo za cestninjenje na vozilu, tako
da ne deluje pravilno pri prehodu cestninske postaje oziroma drugega mesta
elektronske registracije;
-
prevozi cestninsko postajo oziroma drugo mesto elektronske registracije
brez elektronske naprave za cestninjenje na vozilu ali z nedelujočo oziroma
nepravilno delujočo napravo;
-
prevozi cestninsko postajo oziroma drugo mesto elektronske registracije
z elektronsko napravo za cestninjenje na vozilu neustreznega cestninskega
razreda ali registrsko številko vozila, ki ni enaka zapisu na elektronski
napravi.
(2) Izločitev vozila iz prejšnjega odstavka
traja do nakupa vinjete oziroma plačila cestnine, pri čemer mora cestninski
nadzornik cestninskega zavezanca izločiti iz prometa na kraju, kjer mu je
omogočeno plačilo cestnine oziroma nakup vinjete.
(3) Če cestninski zavezanec noče plačati
cestnine ali odkloni nakup vinjete za nadaljevanje vožnje po cestninski cesti,
mu lahko cestninski nadzornik na vozilo namesti tehnično napravo, ki preprečuje
nadaljnjo vožnjo s tem vozilom. Voznik je dolžan vozilo pred namestitvijo
naprave parkirati na mestu, ki ga določi cestninski nadzornik. Tehnična naprava
se odstrani po plačilu cestnine ali nakupu vinjete za nadaljnjo vožnjo po
cestninski cesti, vendar najpozneje v 30 dneh od dneva namestitve tehnične
naprave. Stroške namestitve tehnične naprave plača cestninski zavezanec. Vlada
Republike Slovenije natančneje določi način in postopek namestitve tehnične naprave
in višino stroškov namestitve.
(4) O izločitvi vozila iz prometa ali
namestitvi tehnične naprave iz prejšnjega odstavka izda cestninski nadzornik
cestninskemu zavezancu potrdilo.
(5) Cestninski zavezanec, ki meni, da je
cestninski nadzornik z ukrepom iz prvega odstavka tega člena prekoračil svoja
pooblastila, se lahko v roku 8 dni od odrejenega ukrepa pritoži komisiji, ki jo
določi minister, pristojen za promet, in jo sestavljajo predstavnik upravljavca
cestninskih cest, predstavnik ministrstva, pristojnega za promet, in
predstavnik ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
(6) Komisija iz prejšnjega odstavka mora
pritožbo proučiti in o svojih ugotovitvah in ukrepih v 15 dneh pisno obvestiti
pritožnika. V primeru, če komisija ugotovi, da je pritožba cestninskega
zavezanca utemeljena, lahko glede na težo kršitve, predlaga poslovodnemu
organu, ki je pooblastilo izdal, odvzem pooblastila cestninskemu nadzorniku ali
uvedbo disciplinskega postopka zoper cestninskega nadzornika.
(7) Način cestninjenja in plačevanja
cestnine z elektronskimi mediji upravljavca cestninskih cest podrobneje uredi
upravljavec cestninskih cest v splošnih pogojih uporabe elektronskih naprav, ki
jih sprejme na podlagi javnega pooblastila, ter objavi na svoji spletni strani
in v Uradnem listu Republike Slovenije.
75.d člen
(evidence upravljavca cestninskih cest in
dostop do podatkov)
(1) Z namenom, da lahko izvaja učinkovit
nadzor nad plačevanjem cestnine in izvaja naloge prekrškovnega organa za
prekrške iz 77.a člena tega zakona, upravljavec cestninskih cest pridobiva,
zbira, obdeluje, upravlja in posreduje naslednje podatke:
-
ime in priimek oziroma firma, naslov stalnega ali začasnega prebivališča
oziroma sedeža, davčna številka in cestninska identifikacijska oznaka osebe, ki
ima z upravljavcem cestninskih cest sklenjeno pogodbo o plačevanju cestnine;
-
podatke o pogodbi o plačevanju cestnine;
-
identifikacijsko oznako elektronske naprave za cestninjenje na vozilu;
-
slikovne posnetke iz prvega odstavka 75.c člena tega zakona;
-
podatke iz drugega odstavka tega člena o vozilu ali vozilih, za katere
je oseba iz prve alineje zavezana plačati cestnino.
(2) Zaradi zagotovitve pravilnosti podatkov
v evidencah iz prejšnjega odstavka in zaradi zagotovitve cestninjenja ima
upravljavec cestninskih cest dostop do podatkov iz evidence registriranih
vozil.
(3) Pri pridobivanju, zbiranju,
obdelovanju, vodenju in posredovanju podatka o davčni številki cestninskega
zavezanca, ki je fizična oseba, mora upravljavec cestninskih cest ravnati v
skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek.
(4) Podatke iz prvega in drugega odstavka
tega člena pridobiva, zbira, obdeluje, upravlja in posreduje upravljavec
cestninskih cest le v tolikšnem obsegu in trajanju, kot je nujno potrebno za
izvedbo postopka nadzora nad cestninjenjem, izvedbo postopka o prekršku,
izterjavo globe ali izvedbo druge s tem zakonom določene naloge upravljavca
cestninskih cest, vendar najdlje pet let od njihove pridobitve.
75.e člen
(nadzorni in prekrškovni organi)
(1) Nadzor iz 75.a člena tega zakona
izvajata poleg upravljavca cestninskih cest tudi Prometni inšpektorat Republike
Slovenije in Carinska uprava Republike Slovenije, nadzor v zvezi z uporabo
vinjet pa tudi Policija.
(2) Subjekti iz prejšnjega odstavka so
prekrškovni organi za prekrške iz 77.a člena tega zakona.
(3) Pri izvajanju nadzora iz prvega
odstavka tega člena imajo inšpektorji Prometnega inšpektorata Republike
Slovenije ter cariniki in inšpektorji Carinske uprave Republike Slovenije poleg
svojih pooblastil, tudi pooblastila, ki jih ta zakon določa za cestninskega
nadzornika.
(4) Pri izvajanju nadzora iz prvega
odstavka tega člena imajo policisti poleg svojih pooblastil tudi pooblastila iz
tretje, šeste, sedme, osme in desete alineje drugega odstavka 75.c člena tega
zakona.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
76. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 1.300 do 3.000 eurov se
kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori
prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1.
brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu
državne ceste ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte in naprave (drugi
odstavek 47. člena);
2.
brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in
druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode,
kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 48. člena);
3.
brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na državni
cest ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 49. člena);
4.
brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja
in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž državne ceste, ki bi lahko
ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega
vzdrževanja (50. člen);
5.
postavi na površinah ob državni cesti, določenih za te namene, objekte
in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve
pogodbe z Direkcijo za ceste ali če spremeni objekte in naprave ali samo
dejavnost brez soglasja te direkcije (53. člen);
6.
brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na državno cesto ali ga
gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja
(drugi odstavek 54. člena);
7.
vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih
rek ne prilagodijo tako, da se zavaruje državna cesta (drugi odstavek 57. člena);
8.
brez soglasja gradi žičniške naprave nad državnimi cestami ali ne
zavaruje žičnice z ustrezno lovilno napravo (58. člen);
9.
brez soglasja ob cesti odpira kamnolome, peskokope in glinokope, ki bi
lahko vplivali na stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje državne ceste ali
varnost prometa na njej (59. člen);
10. brez
soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu državne ceste, ki bi lahko povzročila
spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in
varnost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji tega soglasja
(60. člen);
11. začasno
ali trajno zasede državno cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršna koli
dela na cesti in zemljišču in objektih ob državni cesti, ki bi lahko
poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti
(61. člen);
12. vozi
vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče
(prvi odstavek 62. člena);
13. vozi
njeno motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene s primernimi oblogami, ki
ne poškodujejo vozišča (drugi odstavek 62. člena);
14. ne
dopusti prostega odtoka vode ali odlaganja snega (prvi odstavek 63. člena);
15. brez
dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo državne ceste, potrebno zaradi
opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na cesti (prvi in
tretji odstavek 64. člena);
16. izvede
delno ali popolno zaporo državne ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo
ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (drugi odstavek 65. člena);
17. ravna
v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (prvi odstavek
66. člena);
18. brez
soglasja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno
obveščanje in oglaševanje ob državni cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji
iz soglasja (prvi odstavek 68. člena);
(2) Z globo od 500 do 1.300 eurov se
kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
77. člen
(prekrški posameznikov)
Z globo od 250 do 1.000 eurov se za
prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka
prejšnjega člena.
77.a člen
(prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine)
(1) Z globo od 300 do 800 eurov se za
prekršek kaznuje cestninski zavezanec, ki:
-
brez plačila cestnine za uporabo cestninske ceste ali cestninskega
cestnega objekta prevozi točko cestninjenja, pa bi cestnino moral plačati (prvi
odstavek 11.a člena tega zakona);
-
uporabi ponarejeno ali prenarejeno vinjeto (prvi odstavek 11.c člena
tega zakona);
-
vozi po cestninski cesti brez veljavne vinjete za določen cestninski
razred, uporabljene na predpisan način (tretji odstavek 11.c člena tega
zakona);
-
ne prevzame dokumenta za cestninjenje na cestninski postaji, kadar je za
plačilo cestnine to potrebno skladno s predpisi (druga alineja prvega odstavka
75.č člena tega zakona);
-
ne odda oziroma predloži zadnjega veljavnega dokumenta, s katerim je
vstopil v zaprt sistem cestninjenja (tretja alineja prvega odstavka 75.č
člena);
-
po prehodu cestninske postaje obrne na izstopno smer iste cestninske
postaje (obračanje na cestninski postaji) (četrta alineja prvega odstavka 75.č
člena tega zakona);
-
izvede elektronsko registracijo prehoda cestninske postaje oziroma
drugega mesta elektronske registracije v nasprotju s splošnimi pogoji uporabe
elektronskih naprav, ki jih določi upravljavec cestninskih cest (šesta alineja
prvega odstavka 75.č člena tega zakona);
-
uporabi predrugačeno elektronsko napravo za cestninjenje na vozilu, tako
da ne deluje pravilno pri prehodu cestninske postaje oziroma drugega mesta
elektronske registracije (sedma alineja prvega odstavka 75.č člena tega
zakona);
-
prevozi cestninsko postajo oziroma drugo mesto elektronske registracije
brez elektronske naprave za cestninjenje na vozilu ali z nedelujočo oziroma
nepravilno delujočo napravo (osma alineja prvega odstavka 75.č člena tega
zakona);
-
prepreči pooblaščeni uradni osebi izvedbo pooblastil iz 75.c člena
(drugi odstavek 75.c člena);
-
prevozi cestninsko postajo oziroma drugo mesto elektronske registracije
z elektronsko napravo za cestninjenje na vozilu neustreznega cestninskega
razreda ali registrska številka vozila, ki ni enaka zapisu na elektronski
napravi (deveta alineja prvega odstavka 75.č člena tega zakona).
(2) Vinjeta iz druge alineje in elektronska
naprava iz osme alineje prejšnjega odstavka tega člena se odvzameta.
(3) Če je prekršek iz tega člena storjen z
vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se za prekršek kaznuje
lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega
prekrška ni storil.
78. člen
(kršitev obveznosti vzdrževanja cest)
(1) Z globo od 300.000 do 700.000 tolarjev
se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja državnih cest:
1.
če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki
(prvi odstavek 9. člena);
2.
če teh cest ne vzdržuje redno tako da omogočajo varno odvijanje prometa
(drugi odstavek 40. člena).
(2) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev
se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca
rednega vzdrževanja državnih cest.
79. člen
(kršitev obveznosti uskladitve del)
(1) Z globo od 300.000 do 700.000 tolarjev
se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v ali ob cestnem telesu
državne ceste, če o nameravanih delih ne obvesti Direkcije za ceste ali če ji
ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (tretji odstavek 39. člena).
(2) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev
se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba
investitorja.
(3) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev
se kaznuje za prekršek odgovorna oseba Direkcije za ceste, če pred začetkom
gradnje ali rekonstrukcije državne ceste ne obvesti investitorjev oziroma
upravljavcev drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu zaradi pravočasne
medsebojne uskladitve del (prvi odstavek 39. člena).
_________________
Zakon o javnih cestah – ZJC (Uradni list RS, št. 29/97) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
80. člen
(izročitev
dokumentacije o državnih cestah)
Organizacije za redno vzdrževanje cest in
Podjetje za vzdrževanje avtocest, Ljubljana, ki so bile z zakonom o cestah
(Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) določene kot izvajalci te
dejavnosti posebnega družbenega pomena, morajo v dveh mesecih od uveljavitve
tega zakona Direkciji za ceste izročiti:
-
vso dokumentacijo v zvezi z evidenco o glavnih in regionalnih cestah in
objektih na njih ter o tistih lokalnih cestah in objektih na njih, ki bodo
prekategorizirane v državne ceste, in
-
arhiv o izdanih dovoljenjih in soglasjih v zvezi z varstvom cest iz
prejšnje alinee in prometa na njih, ki so jih izdala na podlagi javnih
pooblastil iz zakona o cestah, razen dovoljenj za izredne prevoze, ki jim je
rok za izredni prevoz že potekel, ter nedokončane zadeve.
81. člen
(legalizacija
priključkov)
Investitorji in njihovi pravni nasledniki,
ki so zgradili priključek nekategorizirane ceste na državno cesto brez
predpisanega dovoljenja ali soglasja pristojnega organa, morajo vložiti vlogo
za pridobitev tega soglasja pri Direkciji za ceste najkasneje v enem letu po
uveljavitvi tega zakona. Po preteku tega roka se uveljavijo ukrepi iz 56. člena
tega zakona.
82. člen
(upravljanje
občinskih cest)
(1) Občina sprejme odlok o občinskih
cestah, v katerem uredi upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih
cest ter nadzorstvo nad občinskimi cestami, in kategorizira občinske ceste
najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
(2) Do sprejetja odloka iz prejšnjega
odstavka se za urejanje razmerij v zvezi z lokalnimi cestami, s cestami, s
katerimi so po določbi 10. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81,
7/86 in 37/87) gospodarile komunalne organizacije, ter z javnimi potmi smiselno
uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na državne ceste.
(3) Občina določi način opravljanja rednega
vzdrževanja in organiziranja obnavljanja občinskih cest v enem mesecu po
sprejetju odloka iz prvega odstavka tega člena.
(4) Občina prevzame vso dokumentacijo, določeno
v prvi in drugi alinei 80. člena tega zakona, v zvezi z evidenco in varstvom
javnih cest iz drugega odstavka tega člena najkasneje v treh mesecih po začetku
svojega delovanja. Organizacije za redno vzdrževanje cest in komunalne
organizacije, ki so izvajale vzdrževanje teh javnih cest kot dejavnost
posebnega družbenega pomena, morajo občini na njeno zahtevo izročiti to
dokumentacijo v roku enega meseca od prejetja take zahteve.
83. člen
(nadzorstvo nad
občinskimi cestami)
Do sprejetja odloka iz prvega odstavka
prejšnjega člena oziroma do organiziranja službe za nadzor občinskih cest
opravlja nadzorstvo nad občinskimi cestami Prometni inšpektorat Republike
Slovenije.
84. člen
(nacionalni
program)
(1) Ministrstvo, pristojno za promet,
najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona pripravi predlog nacionalnega
programa razvoja in vzdrževanja državnih cest.
(2) Do sprejetja nacionalnega programa iz
prejšnjega odstavka se letni plan razvoja in vzdrževanja državnih cest
usklajuje in sprejema v postopku sprejemanja proračuna Republike Slovenije in
je njegov sestavni del.
85. člen
(vpis v
zemljiško knjigo)
(1) Zemljišče, ki je bilo do uveljavitve
tega zakona uporabljeno za gradnjo ali rekonstrukcijo javne ceste, pa ni bilo
vpisano v zemljiško knjigo kot družbena lastnina, se vpiše v zemljiško knjigo
kot javno dobro po skrajšanem postopku brez zemljiškoknjižne listine ne glede
na svojo vrednost.
(2) Prejšnji lastniki zemljišč iz
prejšnjega odstavka tega člena, ki za svoje zemljišče še niso prejeli
odškodnine, jo imajo pravico zahtevati v skladu z zakonom.
86. člen
(prilagoditev
neprometnih znakov)
(1) Neprometni znaki, ki so postavljeni na
podlagi dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena zakona o cestah (Uradni list
SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87), se morajo prilagoditi določbam 67. in 68. člena tega zakona ter določbam predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na
javnih cestah, ki bo izdan na podlagi tretjega odstavka 6. člena tega zakona,
najkasneje v petih letih po uveljavitvi predpisa o prometni signalizaciji in
prometni opremi na javnih cestah.
(2) Neprometni znaki, ki so postavljeni
brez dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena zakona o cestah (Uradni list
SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) ali so postavljeni v nasprotju s pogoji, določenimi
v dovoljenju, se odstranijo.
87. člen
(predpisi
vlade)
(1) Vlada Republike Slovenije najkasneje v
enem mesecu po uveljavitvi tega zakona:
-
določi merila za kategorizacijo javnih cest (četrti odstavek 3. člena);
-
predpiše način opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja
obnavljanja državnih cest (tretji odstavek 8. člena);
-
določi kategorizacijo državnih cest (prvi odstavek 17. člena).
(2) Vlada Republike Slovenije najkasneje v
šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi obstoječe predpise ali
predpiše in določi višino, način vplačevanja in evidentiranja vplačil,
oprostitve plačevanja, nadzor nad vplačevanjem in sankcioniranje neplačevanja
taks in povračil za uporabo javnih cest (drugi odstavek 11. člena).
88. člen
(predpisi
ministra)
(1) Minister, pristojen za promet,
najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona izda predpis o načinu označevanja
javnih cest in evidence o javnih cestah in objektih na njih (osmi odstavek 3. člena).
(2) Minister, pristojen za promet,
najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi obstoječe
predpise ali predpiše in določi:
-
v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, predpis o
projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja
prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja, predpis o
prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah in predpis o označevanju
in zavarovanju del na javnih cestah (tretji odstavek 6. člena);
-
vrsto vzdrževalnih del na javnih cestah ter nivo rednega vzdrževanja
javnih cest (drugi odstavek 8. člena);
-
tehnične normative in minimalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati
avtobusna postajališča (šesti odstavek 34. člena);
-
v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, predpis o načinu
in pogojih opravljanja izrednih prevozov ter o tranzitnih smereh za izredne
prevoze (šesti odstavek 51. člena);
-
minimalne elemente, ki jih morajo izpolnjevati priključki na državno
cesto (prvi odstavek 54. člena);
-
v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, predpis o določitvi
preglednega trikotnika in pregledne berme (peti odstavek 66. člena).
89. člen
(uporaba
veljavnih predpisov)
Do izdaje predpisov iz 87. in 88. člena tega zakona ostanejo veljavni naslednji predpisi:
1.
izdani na podlagi zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in
37/87):
-
uredba o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo
uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila (Uradni list RS,
št. 8/93, 16/93, 4/94 in 39/95);
-
odlok o določitvi višine in načina plačevanja cestnine (Uradni list RS,
št. 28/90, 20/91, 6/92, 52/92, 27/96, 56/96 in 19/97);
-
uredba o določitvi višine in načina plačevanja cestnine za uporabo
cestnega predora Karavanke (Uradni list RS, št. 6/94);
-
sklep o oprostitvi obveznosti plačevanja cestnine za vozila, ki
prevažajo humanitarno pomoč in vozila UNPROFOR (Uradni list RS, št. 11/93);
-
sklep o oprostitvi obveznosti plačevanja cestnine za vozila, s katerimi
se opravljajo prevozi za potrebe izvajanja nalog humanitarnih organizacij (Uradni
list RS, št. 1/95);
-
odlok o določitvi regionalnih cest (Uradni list RS, št. 41/90,
33/91-I, 39/96 in 2/97);
-
pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest (Uradni list
SRS, št. 11/88);
-
pravilnik o neprometnih znakih (Uradni list SRS, št. 17/82 in
22/84);
-
pravilnik o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo
avtobusnih postajališč (Uradni list SRS, št. 17/82);
-
pravilnik o izrednih prevozih po cestah v SR Sloveniji (Uradni list SRS,
št. 17/82);
-
sklep o določitvi kriterijev in meril za povračila za čezmerno uporabo
cest (Uradni list SRS, št. 25/83);
-
sklep o kriterijih in merilih za povračila za izredne prevoze (Uradni
list SRS, št. 25/83);
-
uredba o postopku in pogojih za oddajo povšin ob avtocestah za zgraditev
objektov za spremljajoče dejavnosti in o določitvi višine povračil za uporabo
teh površin (Uradni list RS, št. 24/96);
-
osnove in merila za razvrstitev cest in drugih prometnih površin med
lokalne ceste (Uradni list SRS, št. 22/83 in 32/88);
-
sklep o določitvi plačevanja posebnega povračila za uporabo
avtomobilskih cest ter o osnovah in merilih za določanje njegove višine (Uradni
list SRS, št. 14/89).
2.
izdani na podlagi zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Uradni
list SFRJ, št. 50/88, 80/89, 29/90 in 11/91):
-
odlok o določitvi magistralnih cest (Uradni list RS, št. 33/91-I in
2/97);
-
pravilnik o temeljnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in
njihovi elementi zunaj naselja s stališča prometne varnosti (Uradni list SFRJ,
št. 35/81);
-
pravilnik o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje in gradnjo
cestnih predorov (Uradni list SFRJ, št. 59/73);
-
pravilnik o evidenci o javnih cestah in objektih na njih ter o tehničnih
podatkih za te ceste (Uradni list SFRJ, št. 52/83);
-
pravilnik o prometnih znakih (Uradni list SFRJ, št. 48/81).
3.
izdani na podlagi zakona o prevozu v mednarodnem cestnem prometu (Uradni
list SFRJ, št. 41/80, 33/87, 80/89 in 29/90):
-
uredba o cestni pristojbini za tuje vozilo, ki vozi po cestah v
Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 29/93, 16/95 in 28/95);
-
uredba o cestni pristojbini za motorna in priklopna vozila registrirana
v Republiki Avstriji, s katerimi se opravlja prevoz blaga v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št. 23/95);
-
sklep o oprostitvi plačila cestne pristojbine za motorna tovorna vozila,
registrirana v Republiki Italiji (Uradni list RS, št. 42/94);
-
odlok o načinu vračila preveč plačanih cestnih pristojbin za tuja
vozila, ki vozijo po cestah v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji
(Uradni list SFRJ, št. 31/81);
-
pravilnik o dokumentaciji, ki se priloži zahtevi za dovoljenje za
izredni prevoz v mednarodnem cestnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 29/85).
90. člen
(prenehanje
veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati zakon o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87).
91. člen
(začetek
veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________________
Zakon o spremembah in dopolnitvah
zakona o javnih cestah – ZJC-A (Uradni list RS, št. 18/02) vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________________
Odločba o razveljavitvi 85. člena
zakona o javnih cestah in 137. člena zakona o zemljiški knjigi in odločba o
ugotovitvi, da drugi odstavek 25. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih
razmerjih ni v neskladju z ustavo (Uradni list RS, št. 50/02) spreminja 85. člen tako, da se glasi:
»85. člen
(razveljavljen)«.
_________________
Zakon o graditvi objektov – ZGO-1
(Uradni list RS, št. 110/02) vsebuje naslednjo končno določbo:
»14. Začetek veljavnosti
239. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in začne veljati 1. januarja 2003, razen določb tretjega
odstavka 125. člena, petega odstavka 126. člena in 232. člena tega zakona, ki
začnejo veljati z dnem pridobitve polnopravnega članstva Republike Slovenije v
Evropski uniji.«.
_________________
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o javnih cestah – ZJC-B (Uradni list RS, št. 92/05) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19. člen
(obstoječe javne
ceste)
(1) Če ob uveljavitvi tega zakona
obstoječa javna cesta poteka po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot
pa določa prvi odstavek 3. člena zakona, se lahko lastninska pravica odvzame
ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku
razlastitve, določenem v tem členu.
(2) Za poseben postopek razlastitve se
uporabljajo določbe 92. do 114. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list
Republike Slovenije, št. 110/02, 8/03, 55/03-ZKZ in 58/03-ZZK-1), kolikor s tem
členom niso posamezna vprašanja razlastitve drugače urejena.
(3) Ne glede na določbo tretjega
odstavka 93. člena Zakona o urejanju prostora se šteje, da je javna korist za
razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, ugotovljena,
če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njej poteka cestni promet v skladu s
prvim odstavkom 2. člena zakona. Za vložitev zahteve razlastitveni upravičenec
ni vezan na rok iz drugega odstavka 95. člena Zakona o urejanju prostora.
(4) Ne glede na 98. člen Zakona o urejanju
prostora je treba zahtevi za razlastitev po tem členu predložiti le seznam
nepremičnin, predlaganih za razlastitev z njihovimi podatki iz zemljiškega
katastra oziroma katastra stavb in zemljiške knjige in ponudbo iz drugega
odstavka 97. člena Zakona o urejanju prostora.
(5) Ne glede na 100. člen Zakona o
urejanju prostora se postopek razlastitve začne z vložitvijo zahteve iz
prejšnjega odstavka, o čemer upravni organ, ki vodi postopek, po uradni
dolžnosti obvesti zemljiško knjigo.
(6) Ne glede na določbe 103. člena
Zakona o urejanju prostora pridobi razlastitveni upravičenec lastninsko pravico
na nepremičninah, po katerih poteka obstoječa javna cesta z dokončnostjo
odločbe o razlastitvi in lahko z dokončnostjo odločbe tudi prevzame
nepremičnino v posest, če je še nima v posesti.
(7) Dosedanji lastnik nepremičnine, za
katero zaradi gradnje javne ceste ni bila plačana odškodnina po takrat
veljavnih predpisih oziroma za katero se tedanji lastnik pravici do odškodnine
ni odpovedal, lahko po pravnomočnosti odločbe zahteva plačilo odškodnine ali
nadomestno nepremičnino.
(8) Določbe 61. člena zakona se
uporabljajo ne glede na lastništvo nepremičnin, po katerih teče obstoječa javna
cesta iz prvega odstavka tega člena.
20. člen
(obstoječi
predori)
(1) Za predore iz 39.a člena zakona,
za katere bo izdano gradbeno dovoljenje do 30. aprila 2006, pa na ta dan
še ne bodo dani v obratovanje, oceni ministrstvo njihovo skladnost z
varnostnimi zahtevami zakona in predpisa Vlade Republike Slovenije iz prvega
odstavka 39.b člena zakona, ob upoštevanju njihove varnostne dokumentacije. Če
ministrstvo ugotovi, da predor ni v skladu s temi zahtevami, o tem obvesti
upravljavca predora in uradnika za varnost in naloži sprejetje ustreznih
ukrepov. Po sprejetju teh ukrepov ministrstvo izda dovoljenje za obratovanje
predora.
(2) Za predore iz 39.a člena zakona,
ki ob uveljavitvi tega zakona obratujejo ali bodo do 30. aprila 2006 dani
v obratovanje, ministrstvo do 30. oktobra 2006 oceni njihovo skladnost z
zahtevami zakona in predpisa Vlade Republike Slovenije iz prvega odstavka 39.b
člena zakona, ob upoštevanju njihove varnostne dokumentacije in na podlagi
inšpekcijskega pregleda. Upravljavec predora po potrebi predlaga načrt
prilagoditve predora tem zahtevam in sanacijske ukrepe, ki jih namerava
izvesti. Načrt prilagoditve, ki vsebuje tudi rok njegove izvedbe, odobri
ministrstvo, potem ko po potrebi zahteva njegove spremembe. Po izvedbi
prilagoditve in sanacijskih ukrepov izda ministrstvo dovoljenje za obratovanje
predora v skladu z zakonom in predpisom iz prvega odstavka 39.b člena zakona.
(3) Ministrstvo pripravi poročilo
Komisiji Evropskih skupnosti o izvedbi prilagoditev in sanacijskih ukrepov
obstoječih predorov do 30. aprila 2007. Poročilo mora vsebovati načrt
izvedbe teh ukrepov in po potrebi posledic zaprtja in odprtja glavnih dovoznih
cest do predora. Ministrstvo in Direkcija za ceste morata zagotoviti, da bodo
vse prilagoditve in sanacije izvedene do 30. aprila 2019.
(4) Če katere od konstrukcijskih
zahtev iz predpisa iz prvega odstavka 39.b člena zakona na predorih, ki so ob
uveljavitvi tega zakona v uporabi ali je bilo zanje že izdano gradbeno
dovoljenje, ni mogoče izvesti ali jo je mogoče izvesti le ob nesorazmernih
stroških, ministrstvo sprejme ukrepe za zmanjšanje tveganja kot alternativo teh
zahtev, če to vodi do enakovredne ali boljše varnosti predora, kar se dokaže z
analizo tveganja. Ministrstvo je dolžno o teh ukrepih obvestiti Komisijo
Evropske unije.
21. člen
(predpisi)
(1) Vlada Republike Slovenije izda
predpis iz prvega in tretjega odstavka 39.b člena zakona o minimalnih
varnostnih zahtevah za predore v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Vlada Republike Slovenije mora
Uredbo o cestnini za uporabo določenih cest (Uradni list RS, št. 51/97, 48/98,
51/99, 105/00, 109/02 in 3/04) uskladiti z določbami tega zakona v enem mesecu
po njegovi uveljavitvi.
22. člen
(uveljavitev
meril za določanje cestnine)
(1) Upravljavci cestninskih cest in
cestninskih cestnih objektov morajo strankam ponuditi evropsko elektronsko cestninjenje
najkasneje:
-
tri leta po sprejetju odločitve Komisije Evropske skupnosti o uvedbi
evropskega elektronskega cestninjenja za vsa vozila s skupno dovoljeno maso nad
3,5 t in za vsa vozila, ki smejo prevažati več kakor devet potnikov (voznik in
8 oseb);
-
pet let po sprejetju odločitve Komisije iz prejšnje alinee za vsa
vozila.
(2) Emisije izpušnih plinov vozila in
dnevni čas vožnje se začneta uporabljati kot merili za določanje cestnine v
rokih za uvedbo evropskega elektronskega cestninjenja iz prejšnjega odstavka.
23. člen
(prenehanje
uporabe)
Z dnem uveljavitve tega zakona se za
državne ceste preneha uporabljati 195. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni
list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo).
24. člen
(začetek
veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________________
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o javnih cestah – ZJC-C (Uradni list RS, št. 45/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
8. člen
(1) Vlada Republike Slovenije sprejme
predpis iz petega odstavka 11.a člena in šestega odstavka 11.c člena zakona v
30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
(2) Minister, pristojen za promet sprejme
predpis iz petega odstavka 75.b člena zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega
zakona.
9. člen
(1) Plačevanje cestnine z vinjeto za
uporabo cestninskih cest za določen čas z motornimi vozili, katerih največja
dovoljena masa ne presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso
priklopnega vozila, se začne 1. julija 2008. Do navedenega datuma se
cestninjenje teh vozil izvaja na podlagi Zakona o javnih cestah (Uradni list
RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) in predpisov, izdanih na njegovi
podlagi.
(2) S 1. julijem 2008 mora upravljavec
cestninskih cest zagotoviti na cestninskih postajah prehod brez ustavljanja
motornih vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, če imajo veljavno in pravilno
uporabljeno vinjeto, razen na cestninskih postajah, kjer prometno tehnični
elementi cestninskih postaj tega ne omogočajo.
(3) Upravljavec cestninskih cest mora
omogočiti nakup vinjet na dovolj velikem številu mest najkasneje do
15. junija 2008.
(4) Če do roka iz prvega odstavka tega
člena upravljavec cestninskih cest ne more omogočiti nakupa vinjet, je dolžan
vozniku ob prvem prehodu cestninske postaje in na drugih ustreznih mestih
omogočiti plačilo cestnine za uporabo cestninskih cest za določen čas v višini
cene ustrezne vinjete ter mu izročiti potrdilo o plačilu te cestnine. Potrdilo
velja za veljavno vinjeto v letu 2008, imetnik pa ga lahko potem, ko je
omogočen nakup vinjet, brezplačno zamenja za ustrezno vinjeto na prodajnih
mestih upravljavca cestninskih cest. Potrdilo se uporablja kot vinjeta,
katerega obliko in način uporabe natančneje določi vlada s predpisom iz šestega
odstavka 11.c člena zakona.
10. člen
S 1. julijem 2008 se v delu, ki se
nanaša na vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, preneha uporabljati drugi odstavek 6.b člena Zakona o družbi za avtoceste v Republiki
Sloveniji (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo).
11. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________________
Zakon o letni dajatvi za uporabo
vozil v cestnem prometu – ZLDUVCP (Uradni list RS, št. 57/08) vsebuje naslednjo končno določbo:
»17. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________________
Zakon o cestnini za vozila, katerih
največja dovoljena masa presega 3.500 kg – ZCestV (Uradni list RS, št. 69/08) spreminja 22. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah – ZJC-B (Uradni
list RS, št. 92/05) tako, da se glasi:
»22. člen
(prenehal veljati)«;
ter vsebuje naslednjo končno
določbo:
»49. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________________
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o javnih cestah – ZJC-D (Uradni list RS, št. 42/09) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
5. člen
(1) Uredbo o cestninskih cestah in cestnini
(Uradni list RS, št. 62/08, 64/08, 70/08, 78/08 in 103/08) je treba uskladiti z
določbami tega zakona najkasneje do 15. junija 2009.
(2) Minister, pristojen za promet, sprejme
predpis iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona najkasneje v šestih mesecih
po uveljavitvi tega zakona.
6. člen
(1) Plačevanje cestnine z vinjetami iz 2.
člena tega zakona za motorna vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega
3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, se začne
1. julija 2009. Do navedenega datuma se cestninjenje teh vozil izvaja na
podlagi Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 45/08, 57/08 – ZLDUVCP in 69/08 – ZCestV) in predpisov, izdanih na
njegovi podlagi.
(2) Polletna vinjeta, ki je bila kupljena
pred uveljavitvijo tega zakona za vožnjo dvoslednega motornega vozila po
cestninskih cestah iz petega odstavka 11.a člena zakona, velja šest mesecev od
dneva nakupa vinjete do preteka dneva, ki ima isto številko šest mesecev po
dnevu nakupa vinjete, oziroma do preteka zadnjega dneva v šestem mesecu, če v
šestem mesecu takšnega dneva ni.
7. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________________
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o javnih cestah – ZJC-E (Uradni list RS, št. 109/09) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.