Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa
predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne
jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o letalstvu obsega:
- Zakon o letalstvu – ZLet (Uradni list RS, št. 18/01 z
dne 14. 3. 2001),
- Zakon
o meteorološki dejavnosti – ZMetD (Uradni list RS, št. 49/06 z dne 12. 5. 2006),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o letalstvu – ZLet-A (Uradni list RS, št. 79/06 z dne 27. 7. 2006),
- Zakon o letalstvu – uradno prečiščeno
besedilo – ZLet-UPB1 (Uradni
list RS, št. 113/06 z dne 6. 11. 2006),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o letalstvu – ZLet-B (Uradni list RS, št. 33/09 z dne 30. 4. 2009),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega
prometa – ZZNSZP-B (Uradni
list RS, št. 109/09 z dne 28. 12. 2009),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o letalstvu – ZLet-C (Uradni list RS, št. 62/10 z dne 30. 7. 2010).
ZAKON
o letalstvu (ZLet)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 6)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon v skladu s splošno priznanimi načeli
mednarodnega letalskega prava ureja ter določa pogoje in zahteve, ki zadevajo
zrakoplove, letalsko osebje in drugo strokovno osebje, zračni prevoz in druge
letalske aktivnosti, letališča in vzletišča, infrastrukturo navigacijskih služb
zračnega prometa, zagotavljanje varnosti zračnega prometa in ukrepe za olajšave
zračnega prevoza, iskanje in reševanje zrakoplovov ter letalske nesreče in
incidente, opravljanje letaliških služb in navigacijskih služb zračnega prometa
ter javno infrastrukturo, nadzor ter določa sankcije za letalske prekrške.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije
prenašajo naslednje direktive:
-
Direktiva Sveta 89/629/EGS z dne 4. decembra 1989 o omejevanju
hrupa civilnih podzvočnih reaktivnih letal (UL L št. 363 z dne
13. 12. 1989, str. 27),
-
Direktiva Sveta 91/670/EGS z dne 16. decembra 1991 o vzajemnem
priznavanju licenc osebja za opravljanje funkcij v civilnem letalstvu
(UL L št. 373 z dne 31. 12. 1991, str. 21),
-
Direktiva Sveta 92/14/EGS z dne 2. marca 1992 o omejevanju uporabe
letal, ki jo ureja del II poglavja 2 zvezka 1 Priloge 16 h Konvenciji o
mednarodnem civilnem letalstvu, druga izdaja (1988) (UL L št. 76 z dne
23. 3. 1992, str. 21), kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije
1999/28/ES z dne 21. aprila 1999 o spremembi Priloge k Direktivi Sveta
92/14/EGS o omejevanju uporabe letal, ki jo ureja del II poglavja 2 zvezka 1
Priloge 16 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, druga izdaja (1988)
(UL L št. 118 z dne 6. 5. 1999, str. 53),
-
Direktiva Sveta 94/56/ES z dne 21. novembra 1994 o določitvi
temeljnih načel za vodenje preiskav nesreč in incidentov v civilnem letalstvu
(UL L št. 319 z dne 12. 12. 1994, str. 14),
-
Direktiva Sveta 96/67/ES z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga
storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti (UL L št. 272 z dne
25. 10. 1996, str. 36),
-
Direktiva Sveta 2000/79/ES z dne 27. novembra 2000 o Evropskem
sporazumu o razporejanju delovnega časa mobilnih delavcev v civilnem letalstvu,
ki so ga sklenili AEA (Združenje evropskih letalskih prevoznikov), ETF
(Evropska federacija delavcev v prometu), ECA (Evropsko združenje pilotov), ERA
(Evropsko združenje regionalnih letalskih prevoznikov) in IACA (Mednarodno
združenje letalskih prevoznikov) (UL L št. 302 z dne 1. 12. 2000,
str. 57),
-
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/30/ES z dne 26. marca
2002 o oblikovanju pravil in postopkov glede uvedbe s hrupom povezanih omejitev
obratovanja na letališčih Skupnosti (UL L št. 85 z dne 28. 3. 2002,
str. 40),
-
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/42/ES z dne
13. junija 2003 o poročanju o dogodkih v civilnem letalstvu (UL L št.
167 z dne 4. 7. 2003, str. 23),
-
Direktiva Sveta 2004/82/ES z dne 29. aprila 2004 o dolžnosti
prevoznikov, da posredujejo podatke o potnikih (UL L št. 261 z dne
6. 8. 2004, str. 24),
-
Direktiva 2009/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca
2009 o letaliških pristojbinah (UL L št. 70 z dne 14. 3. 2009, str. 11).
(3) Zagotavljanje varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega
prometa je v javnem interesu.
2. člen
(suverenost)
(1) Republika Slovenija ima popolno in izključno suverenost v
zračnem prostoru nad njenim ozemljem.
(2) Zračni prostor Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: slovenski zračni prostor) obsega zračni prostor nad kopnim ter
obalnim morjem in notranjimi vodami, ki so pod suverenostjo Republike
Slovenije.
3. člen
(vključevanje v mednarodne organizacije)
Republika Slovenija se iz razlogov varnega in tekočega
odvijanja zračnega prometa vključuje v univerzalne in regionalne mednarodne
organizacije, ki v regiji ali širše zagotavljajo navigacijske službe zračnega
prometa in druge dejavnosti v zvezi z njim in lahko pooblasti za opravljanje
določene dejavnosti drugo državo ali mednarodno organizacijo, oziroma sprejme
pooblastilo za opravljanje določene dejavnosti od druge države ali mednarodne
organizacije.
4. člen
(dolžnosti uporabnikov)
(1) Uporabniki slovenskega zračnega prostora morajo
spoštovati ta zakon in predpise, izdane na njegovi podlagi.
(2) Zunaj ozemlja Republike Slovenije določbe tega zakona in
predpisi, izdani na njegovi podlagi, veljajo za zrakoplov, registriran v
Republiki Sloveniji, v obsegu, kolikor niso v nasprotju z zakonodajo države, v
kateri je zrakoplov v tistem trenutku.
5. člen
(urejanje civilnega letalstva)
(1) Ministrstvo, pristojno za promet, ureja in nadzoruje
civilno letalstvo v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi
predpisi ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo oziroma se
uporabljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka izdaja
plovnostno-tehnične in operativno-tehnične zahteve, certifikacijske
specifikacije ter sprejemljive načine skladnosti in navodila Javna agencija za
civilno letalstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija).
(3) Ob upoštevanju mednarodnih standardov in
priporočenih praks Mednarodne organizacije civilnega letalstva ter predpisov in
pravnih aktov Evropske unije Vlada Republike Slovenije izda uredbo o sistemu
upravljanja varnosti, s katero se določijo pristojnosti in odgovornosti za
varnost civilnega letalstva, način doseganja sprejemljive ravni varnosti ter
obveznosti izvajalcev posameznih dejavnosti v letalstvu glede:
a)
identificiranja varnostnih tveganj,
b)
zagotavljanja izvajanja takojšnjih ukrepov za ohranjanje sprejemljivega
nivoja varnosti,
c)
izvajanja stalnega nadzora in rednega ocenjevanja dosežene ravni
varnosti in
d)
doseganja stalnih izboljšav splošne ravni varnosti.
5.a člen
(urejanje vojaškega letalstva)
(1) Ministrstvo, pristojno za obrambo, ureja in
nadzoruje vojaško letalstvo v skladu s tem zakonom in na podlagi drugih
predpisov, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji za vojaško
letalstvo.
(2) Strokovne in nadzorne naloge iz prejšnjega odstavka,
povezane z nadzorom plovnosti in certifikacijo vojaških zrakoplovov,
licenciranjem vojaškega letalskega in drugega vojaškega letalskega strokovnega
osebja, vojaškim zračnim prometom ter nadzorom in kontrolo zračnega prostora
opravlja vojaški letalski nadzorni organ. Pri tem mora biti zagotovljeno, da je
vojaški letalski nadzorni organ funkcionalno ločen od nadziranih oseb,
poveljstev in enot, ki jih nadzoruje, in da se upoštevajo zahteve varnosti
zračne navigacije civilnih zrakoplovov. Vojaški letalski nadzorni organ po
usmeritvah ministrstva, pristojnega za obrambo, lahko sodeluje tudi v
mednarodnih zadevah in z mednarodnimi organizacijami s področja vojaškega
letalstva.
(3) Osebje, ki izvaja upravno-strokovne in nadzorstvene
naloge iz prejšnjega odstavka, mora imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo
ustrezne smeri, delovne izkušnje na letalskem področju in ustrezno vojaško
licenco, rating, pooblastilo, potrdilo oziroma spričevalo, če opravlja upravne
ali nadzorstvene naloge, ki se nanašajo tudi na osebe, ki v skladu s predpisi
in pravnimi akti, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, za
opravljanje dejavnosti in aktivnosti oziroma nalog potrebujejo ustrezno vojaško
licenco, rating, pooblastilo, potrdilo oziroma spričevalo.
6. člen
(nacionalni program razvoja civilnega letalstva)
(1) Usmeritve za trajnostni razvoj civilnega letalstva in
zagotavljanje varnosti zračnega prometa se določijo z nacionalnim programom
razvoja civilnega letalstva Republike Slovenije, ki ga na predlog Vlade
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sprejme Državni zbor
Republike Slovenije.
(2) Kot izvedbene programe se za posamezna letališča izdelajo
usklajeni programi razvoja letališč, tako da se zagotovi sistem letališč v
skladu z namenom iz 86. člena tega zakona in ob upoštevanju javnega interesa
kot tudi razvojnih potreb obratovalcev in uporabnikov letališč ter
navigacijskih služb zračnega prometa.
7. člen
(uporaba zakona)
(1) Zračni promet se ureja v skladu s pogoji in na način, ki
ga določajo mednarodne pogodbe, ta zakon in na njihovi podlagi izdani predpisi.
(2) Določbe tega zakona se uporabljajo za domače in tuje
civilne zrakoplove, za državne zrakoplove pa, kolikor v mednarodni pogodbi ali
v posebnih predpisih ni določeno drugače.
(3) Državni zrakoplovi iz prejšnjega odstavka so zrakoplovi,
ki se uporabljajo v vojaške, policijske in carinske namene, vsi drugi so
civilni.
(4) Določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih
predpisov se uporabljajo za civilna letališča, za vojaška in mešana letališča
pa le, kolikor ni v posebnih predpisih drugače določeno.
8. člen
(pravila letenja)
(1) Zrakoplovi morajo leteti v slovenskem zračnem prostoru po
pravilih letenja.
(2) Pravila letenja predpiše minister, pristojen za promet.
9. člen
(zagotavljanje kvalitete)
(1) Kdor opravlja dejavnosti v letalstvu, mora organizirati
sistem zagotavljanja kvalitete, vključno z načini izvajanja ter odgovornimi
osebami, kar opredeli nosilec dejavnosti v priročniku o kvaliteti, ki ga odobri
agencija.
(2) Sistem zagotavljanja kvalitete iz prejšnjega odstavka
zajema zlasti zahteve glede kvalitete na področjih:
-
uporabe in vzdrževanja zrakoplovov,
-
načrtovanja in izdelave zrakoplovov,
-
opravljanja sprememb na zrakoplovu, njegovih delih in opremi zrakoplova
ter motorju,
-
opravljanja zračnega prevoza in drugih dejavnosti v zračnem prometu,
-
izvajanja teoretičnega ali praktičnega usposabljanja za letalstvo ter
spremljanja veljavnosti izdanih listin,
-
nalog varovanja, reševanja in protipožarne zaščite,
-
opravljanja nalog navigacijskih služb zračnega prometa,
-
del v zvezi z gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanjem letališč,
vse v skladu z določbami tega zakona in na
njegovi podlagi izdanih predpisov, vključno z načinom izvajanja in odgovornimi
osebami.
10. člen
(kršitve zračnega prostora)
(1) Zrakoplov krši slovenski zračni prostor, če leti v njem
brez dovoljenja ali v nasprotju s pogoji iz dovoljenja pristojnega organa,
oziroma v nasprotju z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih
predpisov.
(2) Kršitev zračnega prostora je tudi letenje zrakoplova brez
pilota in drugih vodenih ali nevodenih letečih objektov brez dovoljenja
pristojnega organa.
(3) Zrakoplov, ki krši zračni prostor, služba kontrole
letenja opozori na kršitev in mu da navodila. Če zrakoplov ne ravna v skladu z
navodili, ga pozove k pristanku na določenem letališču. V primeru neizpolnitve
poziva prisili zrakoplov k pristanku ministrstvo, pristojno za obrambo.
(4) Vlada Republike Slovenije predpiše postopek za izvedbo
prisilnega pristanka zrakoplova iz prejšnjega odstavka.
11. člen
(omejitve in prepoved uporabe zračnega prostora)
(1) Za zagotovitev varnosti in obrambnih interesov Republike
Slovenije lahko vlada omeji ali prepove letenje zrakoplovov v celotnem
slovenskem zračnem prostoru ali nad določenimi območji.
(2) Zaradi zagotovitve javnega reda, varovanja določenih
oseb, okolišev in objektov ter zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja,
lahko ministrstvo, pristojno za promet samostojno ali na predlog pristojnega
organa omeji ali prepove letenje zrakoplovov v določenih območjih.
(3) Iz razlogov varstva okolja in varstva narave lahko agencija
na predlog pristojnega organa omeji ali prepove letenje zrakoplovov v določenih
območjih.
(4) Velikost in geografski položaj con, kjer je zračni promet
prepovedan ali omejen, vključno z vrstami omejitev, se objavi v Zborniku
letalskih informacij Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornik).
Delna ali popolna prepoved uporabe zračnega prostora se objavi z obvestilom na
način, ki je običajen v zračnem prometu.
12. člen
(prepoved nadzvočnega letenja)
(1) Leti zrakoplovov z nadzvočno hitrostjo so prepovedani. O
izjemah odloča vlada.
(2) Vlada pri odločanju o izjemah iz prejšnjega odstavka
upošteva sprejete mednarodne obveznosti Republike Slovenije oziroma njene
obrambne potrebe.
13. člen
(najava leta in izdajanje dovoljenj)
(1) Za vsak let zrakoplova je obvezna najava leta, če z
mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo, ali s tem zakonom ali
predpisom, izdanim na njegovi podlagi, ni določeno drugače.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka najava leta ni
obvezna za:
1.
lete, ki se izvajajo v humanitarne ali zdravstvene namene,
2.
let zrakoplova za potrebe zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in
drugih nesrečah ter za iskanje in reševanje zrakoplova (v nadaljnjem besedilu:
iskanje in reševanje),
3.
zrakoplove, ki so registrirani v Republiki Sloveniji,
4.
zrakoplove do 12 ton največje dovoljene vzletne mase,
če s tem zakonom ali predpisom, izdanim na
njegovi podlagi, glede na zrakoplov, namen ali vrsto leta, ali glede na druge
predpisane pogoje, ni drugače določeno.
(3) Najava leta se vloži pri pristojni navigacijski službi
zračnega prometa. Minister, pristojen za promet, predpiše pravila, postopke in
način izdajanja dovoljenj za lete zrakoplovov.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se najava leta
vloži pri ministrstvu, pristojnem za zunanje zadeve za tuje državne zrakoplove,
kot so določeni v tretjem odstavku 7. člena tega zakona, in za zrakoplove
drugih državnih organov tuje države. Minister, pristojen za promet, v soglasju
z ministrom, pristojnim za zunanje zadeve in ministrom, pristojnim za obrambo,
predpiše pravila, postopke in način izdajanja dovoljenj za lete zrakoplovov iz
tega odstavka.
14. člen
(oborožitev in izvidniška oprema zrakoplovov)
(1) Tujemu zrakoplovu ni dovoljeno v slovenskem zračnem
prostoru nositi oborožitve in izvidniške opreme na način, ki omogoča njihovo
uporabo, razen v primerih, določenih z mednarodno pogodbo.
(2) O izjemah iz prejšnjega odstavka odloča vlada. Vlada pri
odločanju o izjemah upošteva sprejete mednarodne obveznosti Republike Slovenije
in njene obrambne potrebe.
15. člen
(objava letalskih informacij)
(1) Informacije, potrebne za varen, reden in tekoč zračni
promet, se zagotavlja z izdajanjem zbornika, letalskih informativnih okrožnic
in obvestil letalcem.
(2) Minister, pristojen za promet, predpiše vsebino, način in
postopek za zagotavljanje informacij iz prejšnjega odstavka.
(3) Za letalske publikacije se plača stroške, ki jih predpiše
minister, pristojen za promet. Letalske publikacije, ki jih država pošilja
drugim državam na njihovo zahtevo, so brezplačne v okviru vzajemnosti.
16. člen
(stavka)
(1) Osebje, ki dela v navigacijskih službah zračnega prometa,
letalsko in drugo strokovno osebje letalskega prevoznika, osebje, ki vzdržuje
manevrske površine, objekte, naprave in instalacije na letališču, pomembne za
varnost zračnega prometa, osebje meteorološke službe v letalstvu, osebje za
sprejem in odpremo zrakoplovov, potnikov in stvari, osebje varnostne, reševalne
in gasilske službe, službe nujne medicinske pomoči ali prve pomoči ter osebje
drugih služb iz 89. člena tega zakona ter obveznih inšpekcijskih služb, ki
morajo biti organizirane na javnem letališču po določbah tega zakona,
uresničuje pravico do stavke ob pogoju zagotavljanja varnosti zračnega prometa
v skladu z določbami tega zakona in drugimi predpisi, ki urejajo stavko, ter
kolektivno pogodbo. Med stavko mora osebje zagotavljati varnost zračnega
prometa v skladu z določbami tega zakona, drugimi predpisi s področja
letalstva, letalskimi standardi in priporočili ter dogovorjenimi stavkovnimi
pravili.
(2) Osebje iz prejšnjega odstavka mora tudi med stavko
zagotoviti varno in nemoteno odvijanje:
1.
letov zrakoplovov, ki sodelujejo v akcijah iskanja in reševanja ter
zrakoplovov v sili,
2.
letov, ki se izvajajo v humanitarne ali zdravstvene namene,
3.
letov državnih zrakoplovov iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona in
zrakoplovov drugih državnih organov.
(3) Organizator stavke mora s sklepom o stavki najaviti
stavko delodajalcu najmanj 15 dni pred njenim začetkom.
(4) Stavkovna pravila iz prvega odstavka tega člena
dogovorita reprezentativni sindikat in delodajalec.
17. člen
(pomen izrazov)
V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen, če iz
smisla besedila ne izhaja drugače:
1.
certifikacija tipa je ugotavljanje, ali novi tip zrakoplova, motorja,
propelerja, delov in opreme zrakoplova ustreza tehničnim pogojem, predpisanim
za varen zračni promet;
2.
cona letališča je določen kontroliran del zračnega prostora nad
letališčem in okrog njega, namenjen varovanju letališkega prometa;
3.
dejanski nadzor podjetja pomeni razmerje, ki je vzpostavljeno na
zakonskih, pogodbenih ali katerihkoli drugih pravicah, ki posamezno ali skupaj,
dajejo možnost za izvajanje neposrednega ali posrednega odločilnega vpliva na
podjetje, zlasti s:
a)
pravico do uporabe vseh sredstev ali dela sredstev podjetja,
b)
pravicami ali pogodbami, ki zagotavljajo odločilen vpliv na sestavo,
glasovanje ali odločitve organov podjetja ali drugače zagotavljajo odločilen
vpliv na vodenje poslovanja podjetja;
4.
del letališča so površine na letališču, ki funkcionalno služijo ali so
prostorsko namenjene izvajanju dejavnosti obratovanja letališča ali dejavnostim
uporabnikov letališča in drugim aktivnostim v zračnem prometu;
5.
domači zračni promet je promet, pri katerem sta odletno in namembno
letališče oziroma vzletišče na ozemlju Republike Slovenije in pri katerem ni
predviden odlet v zračni prostor druge države;
6.
drugo strokovno osebje so osebe, ki opravljajo dela, pomembna za varnost
zračnega prometa in niso letalsko osebje po 27. točki tega člena;
7.
ECAC – Evropska konferenca civilnega letalstva;
8.
EUROCONTROL – Evropska organizacija za varnost zračne plovbe;
9.
Evropski sporazum je Evropski sporazum o pridružitvi med Republiko
Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami
članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije na drugi strani (Uradni list RS,
št. 44/79 – MP, št. 13/97);
10. ICAO
– Mednarodna organizacija civilnega letalstva;
11. incident
je dogodek, povezan z obratovanjem zrakoplova, ki je ali bi lahko ogrozil
varnost zračnega prometa in ni nesreča;
12. izvajalec
storitev zemeljske oskrbe je vsaka pravna ali fizična oseba, ki tretjim osebam
ponuja eno kategorijo ali več kategorij storitev zemeljske oskrbe;
13. JAA
– Združeni letalski organi;
14. JAR
– Skupni letalski predpisi, ki jih izdajajo Združeni letalski organi;
15. (črtana);
16. javno
letališče je letališče, ki je namenjeno in odprto za zračni promet in javni
zračni prevoz;
17. javni
prevoz v zračnem prometu je zračni prevoz, ki je pod pogoji, ki jih določa
zakon in splošni prevozni pogoji, dostopen vsakomur;
18. kontroliran
zračni prostor je del zračnega prostora, določenih razsežnosti, v katerem je
zagotovljena služba za vodenje zračnega prometa v obsegu, ki je opredeljen s
klasifikacijo zračnega prostora;
19. let
zrakoplova je gibanje zrakoplova od trenutka, ko se zrakoplov premakne z
namenom vzleteti in do trenutka, ko se ustavi po pristanku;
20. letališče
je določena kopenska ali vodna površina (vključno z objekti, napravami in
opremo), ki je v celoti ali deloma namenjena za pristajanje, vzletanje in
gibanje zrakoplovov;
21. letališče
za lastne potrebe je letališče, ki se uporablja izključno za zračni prevoz za
lastne potrebe, v okviru lastne dejavnosti, ki ni dejavnost zračnega prevoza
ali usposabljanja v letalstvu;
22. letališka
ploščad je del letališča, namenjen za sprejem in odpravo zrakoplovov, potnikov,
pošte ali stvari, oskrbovanje zrakoplovov z gorivi in mazivi, parkiranje ali
vzdrževanje zrakoplovov;
23. letališki
promet je gibanje zrakoplovov na letališču oziroma vzletišču in let zrakoplova
v bližini letališča oziroma vzletišča;
24. letalo
je zrakoplov na motorni pogon, težji od zraka, ki dobi vzgon v letu predvsem od
aerodinamičnih reakcij na njegove površine;
25. Letalska
zveza Slovenije je pooblaščena organizacija, ki v skladu z zakonom ureja zadeve
na področju športnega letalstva;
26. letalski
prevoznik pomeni podjetje za zračni prevoz z veljavno operativno licenco;
27. letalsko
osebje je osebje, ki upravlja z zrakoplovom ali opravlja dela v zvezi z
njegovim upravljanjem in ki opravlja dela, ki neposredno vplivajo na varnost
zračnega prometa;
28. licenca
je listina, s katero se potrdi, da oseba, ki spada v letalsko osebje,
izpolnjuje pogoje za opravljanje določenih del;
29. licenciranje
je opravljanje vseh strokovnih dejanj, ki jih opravlja pooblaščeni organ, in ki
zajemajo: oceno usposobljenosti vložnika v zvezi z izdajo licenc, ratingov,
pooblastil oziroma potrdil, ki se izdajajo letalskemu osebju oziroma drugemu
strokovnemu osebju, izdajo navedenih listin ter vpis ratingov oziroma
pooblastil v licence, določitev pooblastil navedenih oseb, potrditev programov
usposabljanj, potrditev uporabe naprav in sredstev za usposabljanje letalskega
osebja, ter validacija licenc, ki jih izdajo druge države;
30. linija
v rednem javnem zračnem prevozu je serija letov, med dvema ali več kraji, ki se
opravljajo po redu letenja;
31. manevrska
površina je del letališča, ki je namenjen za vzletanje, pristajanje in vožnjo
zrakoplovov, razen letališke ploščadi;
32. mednarodni
zračni promet je promet, pri katerem je predviden odlet v zračni prostor druge
države;
33. mešano
letališče je vojaško letališče, na katerem je dovoljen tudi civilni zračni
promet;
34. načrt
leta so določene informacije, posredovane enotam služb zračnega prometa, ki se
nanašajo na nameravani let zrakoplova ali na njegov del;
35. (črtana)
36. najava
leta je prošnja za dovolitev leta zrakoplova ali za prelet slovenskega ozemlja;
37. nekontroliran
zračni prostor je zračni prostor, ki se nahaja zunaj letaliških con in sega od
površine zemlje do višine, kjer se začenja kontroliran zračni prostor;
38. nesreča
je dogodek, povezan z obratovanjem zrakoplova, ki se zgodi od tedaj, ko se ena
ali več oseb oziroma stvari vkrca v zrakoplov, s katerim se namerava opraviti
let, do tedaj, ko se opravi izkrcanje in zaradi katerega je:
a)
ena ali več oseb smrtno ponesrečenih ali težje poškodovanih oziroma so
stvari močno poškodovane ali uničene kot posledica:
-
nahajanja v zrakoplovu, ali
-
neposrednega stika z delom zrakoplova vključno z deli, ki so se oddvojili,
ali
-
izpostavljenosti reaktivnemu pišu,
razen, če so poškodbe posledica naravnih
vzrokov, če gre za samopoškodbe ali če poškodbe povzročijo druge osebe, ali so
poškodovani slepi potniki, ki se skrivajo zunaj območij, ki so običajno
namenjena potnikom in posadki; ali je
b)
na zrakoplovu nastala poškodba ali napaka na strukturi, ki:
-
negativno vpliva na strukturno moč, delovanje ali letalne karakteristike
zrakoplova in
-
bi zahtevala večje popravilo ali zamenjavo poškodovanega dela,
-
razen okvare ali poškodbe motorja, ki je omejena samo nanj, njegov
pokrov ali dodatke, ali okvare propelerja, konca krila, antene, zračnice,
zavor, aerodinamičnih prehodov, manjše zareze ali vbodne luknje na površini
zrakoplova; ali je
c)
zrakoplov izgubljen ali popolnoma nedostopen;
39. nevarno
območje je določen del zračnega prostora, v katerem lahko v določenem času
potekajo aktivnosti, nevarne za promet zrakoplovov;
40. območje
izključne rabe je območje letališča, določeno v odvisnosti od velikosti
obstoječe in planirane vzletno-pristajalne steze z osnovno stezo letališča ter
obstoječimi in planiranimi zgradbami, instalacijami in opremo letališča, na
katerem so dovoljeni le tisti posegi v prostor ter gradnja objektov in
postavitev naprav, ki neposredno služijo obratovanju letališča;
41. območje
nadzorovane rabe je območje pod določenimi omejitvenimi ravninami letališča
(notranja horizontalna, konična in druge omejitvene ravnine, odvisne od
opremljenosti letališča z navigacijsko opremo), določeno glede na obstoječo
oziroma planirano oznako letališča po ICAO klasifikaciji in v odvisnosti od
opremljenosti letališča z navigacijsko opremo in v katerem so posegi in gradnja
objektov nadzorovani zaradi zagotovitve varnosti letenja tako, da se smejo
objekti približati manevrskim površinam letališča samo na dovoljeno razdaljo;
42. območje
omejene rabe letališča je bližnje območje letališča, določeno s
priletno-odletno in bočno ravnino in drugimi omejitvenimi ravninami, odvisnimi
od opremljenosti letališča z navigacijsko opremo, ki je namenjeno dejavnostim,
ki so povezane z obratovanjem letališča in se določi posebej za vsako
letališče, v katerem so posegi v prostor in gradnja objektov ter postavitev
naprav dopustni le za potrebe takih dejavnosti;
43. območje
omejitev je določen del zračnega prostora, v katerem je promet zrakoplovov
dovoljen pod posebnimi pogoji;
44. osnovni
varnostni pregled je varnostni pregled zrakoplova, osebe ali stvari, ki se
opravi pred vsakim nameravanim letom v skladu z zakonom in na njegovi podlagi
izdanimi predpisi ter varnostnimi programi po tem zakonu;
45. ovira
za zračni promet je vsaka nepremična in premična stvar ali njen del, ki stoji
na površini, namenjeni za promet zrakoplovov ali sega nad določeno ravnino,
namenjeno varovanju zrakoplovov med letom;
46. plovnost
zrakoplova je ugotovitev pooblaščene osebe, da zrakoplov izpolnjuje pogoje za
varno uporabo oziroma letenje;
47. podjetje
pomeni v določbah o operativni licenci iz 4. poglavja tega zakona vsako fizično
ali pravno osebo ne glede na to, ali ustvarja dobiček ali ne, oziroma vsako
uradno telo ne glede na to, ali ima svojo pravno osebnost ali ne;
48. pooblastilo
je vpis v licenci ali njen sestavni del, ki daje upravičencu pravico do
uveljavljanja določenih privilegijev in ni rating;
49. posadka
zrakoplova so osebe, ki se nahajajo na zrakoplovu med letom zaradi opravljanja
del, ki zagotavljajo nemoteno in varno izvršitev leta;
50. posebni
varnostni pregledi in ukrepi so postopki in ukrepi v zvezi z zrakoplovi,
osebami in stvarmi, ki se izvajajo na podlagi predpisanih policijskih
pooblastil in v skladu z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter
varnostnimi programi po tem zakonu;
51. posebni
zračni prevoz je prevoz, ki nima značilnosti rednega zračnega prevoza in se
opravlja po posebej dogovorjenih pogojih, kot na primer letalski čarter, taksi
ali panoramski prevoz;
52. poslovni
načrt pomeni podroben opis načrtovanih poslovnih dejavnosti letalskega
prevoznika za zadevno obdobje, še posebej v zvezi z razvojem trga in z
vlaganji, ki jih je treba izvesti, vključno s finančnimi in ekonomskimi učinki
teh dejavnosti;
53. postopki
v sili so načrtovani postopki za usklajeno delovanje pooblaščenih oseb, služb
ter različnih organov in organizacij v zvezi z dogodki in stanji, ki bi lahko
ogrozila ali ogrožajo varnost na letališču ali varnost zrakoplova;
54. potnik
je fizična oseba, ki ima po pogodbi pravico do prevoza z zrakoplovom;
55. povzetek
finančnega poročila pomeni podrobno navedbo dohodkov in stroškov za zadevno
obdobje, vključno z razčlenitvijo na dejavnosti, povezane z zračnimi prevozi,
in druge dejavnosti, kot tudi na denarne in nedenarne elemente;
56. prepovedano
območje je določen del zračnega prostora nad kopnim ter obalnim morjem in
notranjimi vodami, v katerem je promet zrakoplovov prepovedan;
57. privilegiji
so upravičenja oziroma ugodnosti, ki izhajajo iz licence in jih lahko
uveljavlja upravičenec;
58. rating
je vpis v licenci, ki določa posebne pogoje, privilegije ali omejitve, ki
zadevajo določeno licenco;
59. red
letenja je čas, določen za vzletanje in pristajanje zrakoplovov v rednem
zračnem prevozu;
60. redni
zračni prevoz je javni zračni prevoz, ki ima vse naslednje značilnosti:
a)
opravlja se kot odplačni prevoz potnikov, pošte ali stvari,
b)
vsak let je pod pogoji, ki jih določa zakon in splošni pogoji prevoza,
dostopen vsakomur,
c)
opravlja se med dvema ali več kraji, tako da gre:
-
za serijo letov, opravljenih v skladu z objavljenim redom letenja ali
-
za lete, ki so tako redni ali pogosti, da tvorijo prepoznavno
sistematično serijo;
61. referenčna
koda je oznaka letališča, določena v odvisnosti od dolžine vzletno-pristajalne
steze in od razpona kril zrakoplova ter od razdalje med kolesi podvozja
zrakoplova;
62. referenčna
točka letališča oziroma vzletišča je točka, določena z geografsko lokacijo in
se praviloma nahaja na sredini vzletno-pristajalne steze;
63. resni
incident je incident, pri katerem so podane okoliščine, ki kažejo na to, da se
je nesreča skoraj zgodila;
64. samooskrba
je dejavnost, v kateri uporabnik letališča neposredno zase izvaja eno ali več
kategorij storitev zemeljske oskrbe in ne sklene nikakršne pogodbe o
opravljanju teh storitev s tretjo osebo. Uporabniki letališč se glede
samooskrbe v medsebojnem odnosu ne štejejo za tretje osebe, kadar: (1) ima eden
večinski delež drugega, ali (2) ima en sam subjekt večinski delež vsakega;
65. Skupnosti
– Evropske Skupnosti, kot so navedene v Evropskem sporazumu;
66. ultralahke
in druge letalne naprave so letalne naprave in zrakoplovi, ki niso zajeti s
standardi in priporočili ICAO oziroma s Skupnimi letalskimi predpisi JAA;
67. uporabnik
letališča je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je odgovorna za prevoz potnikov
in drugih oseb, pošte in/ali tovora po zraku od ali do zadevnega letališča;
68. uporabnik
zrakoplova je pravna ali fizična oseba, ki ni lastnik zrakoplova, temveč ga
uporablja na podlagi zakupne pogodbe ali na kakšni drugi pravni podlagi;
69. (črtana)
70. varovanje
civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja (v nadaljnjem besedilu:
varovanje) je kombinacija ukrepov, osebja in materialnih virov za varovanje
civilnega zračnega prometa pred dejanji nezakonitega vmešavanja;
71. vodja
zrakoplova je pilot, ki praviloma upravlja zrakoplov in je odgovoren za varno
izvršitev leta;
72. vplivna
območja letališč so območje izključne rabe letališča, območje omejene rabe in
območje nadzorovane rabe;
73. vzletišče
je določena kopenska ali vodna površina, ki je v celoti ali deloma namenjena za
pristajanje, vzletanje in gibanje zrakoplovov samo določenih vrst in kategorij;
74. zemeljska
oskrba so storitve, ki se opravljajo za uporabnike letališč na letališčih,
zajemajo pa zlasti, delno ali v celoti, naslednje kategorije storitev:
upravljanje in nadzor na letališču; odprema tovora in pošte; oskrba na
ploščadi; oskrba z gorivi in mazivi; vzdrževanje zrakoplova; letalske operacije
in storitve za posadko; prevoz na zemlji; oskrba potnikov; odprema prtljage;
oskrba na zrakoplovu; storitve oskrbe potnikov s hrano in pijačo;
75. zračna
pot je kontroliran zračni prostor ali njegov del v obliki tridimenzionalnega
koridorja, opremljen z radionavigacijskimi napravami;
76. zračni
prevoz je prevoz potnikov, pošte in/ali blaga za plačilo in/ali najem;
77. zračni
promet je gibanje zrakoplovov po zraku (let) in po letališčih ter vzletiščih;
78. zrakoplov
je vsaka naprava, ki se lahko obdrži v atmosferi zaradi reakcije zraka, razen
reakcije zraka na zemeljsko površino;
79. drugo
varnostno pomembno območje letališča je območje, ki ni javni del letališča,
varnostno območje omejenega gibanja ali kritični del varnostnega območja
omejenega gibanja, vendar ga je zaradi celovitosti ukrepov varovanja treba
določiti.
(2) Posamezni izrazi, ki so uporabljeni v 84.a, 84.b in 189.a
členu tega zakona, s katerimi se v pravni red Republike Slovenije prenaša
Direktiva 2004/82/ES, imajo naslednji pomen:
1.
»prevoznik« je vsaka fizična ali pravna oseba, katere zaposlitev je
izvajanje prevoza potnikov po zraku;
2.
»zunanje meje« so zunanje meje držav članic s tretjimi državami;
3.
»mejna kontrola« je kontrola, ki se izvaja na meji in je povezana
izključno z namenom prehoda te meje, ne glede na ostale vidike;
4.
»mejni prehod« je vsak prehod, ki ga pristojni organi določijo za prehod
zunanjih meja;
5.
»osebni podatki«, »obdelava osebnih podatkov« in »zbirke osebnih
podatkov« imajo enak pomen, kot je določen z zakonom, ki ureja varstvo osebnih
podatkov.
(3) Posamezni izrazi, ki so uporabljeni v zvezi z agencijo,
nadzorom in prekrškovnimi postopki, imajo naslednji pomen:
1.
»delovne izkušnje na letalskem področju« so delovne izkušnje, ki jih je
oseba pridobila z delom na delovnem mestu oziroma z opravljanjem letalske
dejavnosti ali aktivnosti, za katero se zahteva ustrezna licenca, rating,
pooblastilo, potrdilo oziroma spričevalo. Delovne izkušnje iz tega odstavka se
opredelijo v letih in mesecih ali urah opravljanja določenih nalog, za katera
so potrebna letalska znanja;
2.
»letalski nadzornik« je uradna oseba pristojnega organa, ki izpolnjuje
pogoje glede usposobljenosti za odločanje v upravnih zadevah, stalni nadzor,
nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov ali odločanje o prekrških, določene z
letalskimi prepisi in pravnimi akti, ki veljajo oziroma se uporabljajo v
Republiki Sloveniji, če se s temi predpisi in pravnimi akti kot pogoj zahteva
tudi posedovanje ustrezne licence oziroma delovne izkušnje, pridobljene z
ustrezno licenco;
3.
»nadzornik« je uradna oseba pristojnega organa, ki izpolnjuje pogoje
glede usposobljenosti za odločanje v upravnih zadevah, stalni nadzor, nadzor
nad izvajanjem letalskih predpisov ali odločanje o prekrških, določene z letalskimi
prepisi in pravnimi akti, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki
Sloveniji, če se s temi predpisi in pravnimi akti kot pogoj ne zahteva tudi
posedovanje ustrezne licence oziroma delovnih izkušenj, pridobljenih z ustrezno
licenco;
4.
»letalski predpisi in pravni akti, ki veljajo oziroma se uporabljajo v
Republiki Sloveniji« so predpisi in drugi splošni akti, ki urejajo vprašanja v
zvezi z letalstvom, ki so jih izdali pristojni slovenski organi, predpisi in
drugi pravni akti Skupnosti oziroma Evropske unije, ki urejajo vprašanja v
zvezi z letalstvom ter dvostranski mednarodni sporazumi in večstranske
mednarodne pogodbe, ki urejajo vprašanja v zvezi z letalstvom in zavezujejo
Republiko Slovenijo;
5.
»nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov« pomeni nadzor, ki se
opravlja zaradi preverjanja, ali imajo osebe, ki opravljajo dejavnost na
letalskem področju ali izvajajo letalsko aktivnost, za to predpisano dovoljenje
ali drugo listino pristojnega organa, s katero dokazujejo, da so za to ustrezno
usposobljene oziroma da smejo opravljati tako dejavnost ali aktivnost. Nadzor
nad izvajanjem letalskih predpisov ne vsebuje nalog stalnega nadzora;
6.
»stalni nadzor« pomeni naloge, ki se jih opravlja zaradi preverjanja,
ali se izpolnjujejo pogoji, pod katerimi je bil certifikat izdan, kadar koli v
obdobju veljavnosti certifikata, ter prav tako sprejetje zaščitnih ukrepov;
7.
»usposobljeni subjekt« je usposobljeni subjekt, kot je opredeljen v
predpisih Evropske unije, ki se nanašajo na skupne predpise na področju
civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu, in
usposobljeni subjekt, kot je opredeljen v predpisih o izvajanju navigacijskih
služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu.
2.0. ZRAKOPLOVI
2.1. Registracija zrakoplovov
18. člen
(registracija zrakoplovov)
V slovenskem zračnem prostoru ne sme leteti zrakoplov, ki ni
registriran.
19. člen
(državna pripadnost zrakoplovov)
Zrakoplov, registriran v Republiki Sloveniji, ima slovensko
državno pripadnost.
20. člen
(obseg registracije, izjeme in predpisi)
(1) Šteje se, da je zrakoplov registriran v Republiki
Sloveniji po tem zakonu, če je vpisan v register zrakoplovov Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: register zrakoplovov) ali v drugo ustrezno
evidenco.
(2) V evidenco iz prejšnjega odstavka se vpišejo ultralahke
in druge letalne naprave, ki niso izdelane v skladu s certifikacijskimi
zahtevami in sprejemljivimi postopki usklajevanja, drugi zrakoplovi pa se
vpišejo v register zrakoplovov.
(3) Za pritrjene zmaje in vezane balone registracija ni
obvezna.
(4) Evidenco ultralahkih in drugih letalnih naprav vodijo
pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje zlasti glede
strokovne usposobljenosti, prostorov, tehnične opremljenosti in
organiziranosti, vse glede na vrsto, kategorijo, namen uporabe in težo
ultralahke in druge letalne naprave, ter glede na druge pogoje, predpisane v
skladu s 30. in 40. členom tega zakona in jih po predhodni preveritvi
izpolnjevanja teh pogojev pooblasti minister, pristojen za promet. Če
pooblastilo iz tega odstavka ni dano, evidenco vodi agencija.
2.2. Oznake zrakoplovov
21. člen
(oznaka državne pripadnosti in registrske oznake)
(1) Zrakoplov, registriran v Republiki Sloveniji po tem
zakonu (v nadaljnjem besedilu: slovenski zrakoplov), mora imeti oznako državne
pripadnosti: “S5” in predpisano registrsko oznako.
(2) Minister, pristojen za promet, predpiše registrske
oznake, način njihovega določanja in namestitve, glede na vrsto in kategorijo
zrakoplova.
(3) Na zrakoplovu so lahko tudi druge oznake in napisi, ki ne
smejo vplivati na vidnost oznak državne pripadnosti in registrskih oznak.
2.3. Postopek registracije
22. člen
(vodenje registra zrakoplovov)
(1) Agencija vodi register zrakoplovov in dodatek k registru
zrakoplovov.
(2) V registru zrakoplovov se vodijo stalni vpisi, v dodatku
k registru zrakoplovov pa začasni vpisi, v skladu z določbami tega zakona in na
njegovi podlagi izdanih predpisov.
(3) Zadeve pri registriranju zrakoplovov, ki se nanašajo na
hipoteke in na mednarodna priznavanja določenih pravic na zrakoplovih, se
vodijo v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska in stvarnopravna razmerja v
letalstvu in v skladu z mednarodno pogodbo.
23. člen
(pogoji za registracijo)
(1) Zrakoplov se sme registrirati v Republiki Sloveniji, če
so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
lastnik zrakoplova je državljan Republike Slovenije,
2.
zrakoplov ima spričevalo o plovnosti, ki ga je izdalo ministrstvo,
pristojno za promet ali spričevalo o plovnosti, ki ga je izdala druga država in
je njegovo veljavnost priznalo ministrstvo, pristojno za promet,
3.
zrakoplov ni registriran v nobeni drugi državi in
4.
zrakoplov izpolnjuje predpisane pogoje glede omejitev hrupa in drugih
emisij, kar ugotovi agencija.
(2) Z državljani Republike Slovenije so izenačeni:
1.
gospodarske družbe, ki so v večinski lasti in pod dejanskim nadzorom
slovenskih državljanov,
2.
društva, združenja in letalske šole, ki so domače pravne osebe in so v
večinski lasti in pod dejanskim nadzorom slovenskih državljanov,
3.
lokalna skupnost Republike Slovenije in Republika Slovenija,
4.
državljani in pravne osebe Evropske unije in Evropskega gospodarskega
prostora.
24. člen
(zahteva za vpis in obveznost predložitve dokumentacije)
(1) Zrakoplov se vpiše v register zrakoplovov na zahtevo
lastnika oziroma vseh lastnikov zrakoplova. Pisni vlogi na predpisanem obrazcu
morajo biti priloženi dokumenti, s katerimi vložnik dokazuje, da je lastnik
zrakoplova in da izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.
(2) Tuj zrakoplov se lahko vpiše v register zrakoplovov na
zahtevo uporabnika zrakoplova, ki je državljan Republike Slovenije, če so
izpolnjeni pogoji iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena in
predlagatelj agenciji predloži še naslednje listine:
1.
pogodbo o zakupu, ki ni krajši od pol leta,
2.
dovoljenje lastnika za vpis zrakoplova v register zrakoplovov.
(3) Letalski prevoznik, ki uporablja zrakoplov drugega
podjetja ali ki zrakoplov priskrbi drugemu podjetju, mora za tako operacijo
pridobiti predhodno odobritev agencije. Pogoji za odobritev so del zakupne
pogodbe.
(4) Agencija ne odobri pogodbe o zakupu zrakoplova s posadko
letalskemu prevozniku, ki mu je izdala operativno licenco, če niso izpolnjeni
varnostni standardi, enakovredni tistim, ki se nanašajo na spričevalo
letalskega prevoznika iz 76. člena tega zakona.
(5) Zrakoplov, ki ga uporablja letalski prevoznik, ki mu je
operativno licenco izdalo ministrstvo, pristojno za promet, mora biti vpisan v
register zrakoplovov ali v register zrakoplovov druge države, članice
Skupnosti, po izbiri agencije.
(6) Če se zakupna pogodba za zrakoplov, registriran v
Skupnosti, šteje za sprejemljivo na podlagi četrtega odstavka tega člena, agencija
ne zahteva vpisa takega zrakoplova v register zrakoplovov, če bi to zahtevalo
konstrukcijske spremembe.
(7) V primeru kratkoročnih zakupnih pogodb za zadostitev
začasnim potrebam letalskega prevoznika ali v drugačnih izjemnih okoliščinah,
lahko agencija prizna oprostitev zahtev iz petega odstavka tega člena.
(8) Pri uporabi petega odstavka tega člena agencija ob
upoštevanju veljavnih predpisov, vključno s predpisi, ki zadevajo izdajo
spričeval o plovnosti, sprejme v register zrakoplovov tiste zrakoplove, ki so v
lasti državljanov drugih držav, članic Skupnosti in prenos iz registra
zrakoplovov navedenih držav brez diskriminacijske takse in brez zavlačevanja.
Razen običajne takse za registracijo se za prenos zrakoplova ne zaračunava
taksa.
25. člen
(register zrakoplovov)
(1) Register zrakoplovov sestavljata glavna knjiga in zbirka
listin.
(2) Glavna knjiga je javna.
(3) Glavna knjiga registra zrakoplovov je sestavljena iz vložkov,
ki vsebujejo vpisni, lastninski in bremenski list. Vsak zrakoplov se vpiše v
svoj vložek. Agencija vnaša v glavno knjigo registra zrakoplovov vse potrebne
podatke o zrakoplovu, o lastniku in načinu pridobitve zrakoplova, o uporabniku
zrakoplova, če to ni lastnik ter o hipotekah, vezanih na ta zrakoplov in drugih
pravicah na zrakoplovu, kot tudi vse spremembe, ki se nanašajo na vsebino
registra zrakoplovov.
(4) Zbirka listin se vodi za vsak zrakoplov posebej in se
hrani kot poslovna tajnost.
(5) Vpis v vpisni list
registra zrakoplovov se opravi na podlagi odločbe agencije.
(6) Vpis v lastninski in bremenski list izvede agencija na
podlagi pravnomočne odločbe pristojnega sodišča.
(7) Evidenca iz 20. člena tega zakona vsebuje vse potrebne
podatke o ultralahki ali drugi letalni napravi in osnovne podatke o lastniku.
Vpis v evidenco se opravi na podlagi ugotovitve osebe, ki vodi evidenco, da so
izpolnjeni predpisani pogoji za vpis. Za ultralahke in druge letalne naprave se
ne vodi lastninski in bremenski list. Vpis v evidenco izvede oseba iz četrtega
odstavka 20. člena tega zakona na podlagi popolne vloge lastnika, pri čemer se
smiselno upoštevajo pogoji iz 23. člena v zvezi z enajstim odstavkom 32. člena
tega zakona.
26. člen
(začasni vpis)
(1) Na pisno vlogo lastnika se sme zrakoplov začasno vpisati
v dodatek k registru zrakoplovov, če se zrakoplov nahaja v drugi državi in je
bilo njegovo lastništvo preneseno na slovenskega državljana, pri čemer pa niso
izpolnjeni vsi predpisani pogoji za registracijo. Za vpis v dodatek k registru
zrakoplovov morajo biti izpolnjeni pogoji iz 1., 3. in 4. točke prvega odstavka 23. člena tega zakona.
(2) Zrakoplov v izdelavi, se vpiše v dodatek k registru
zrakoplovov pod pogoji, ki jih predpiše minister, pristojen za promet. Pri tem
se smiselno upoštevajo določbe o vpisu v register zrakoplovov.
27. člen
(sporočanje sprememb)
(1) Lastnik oziroma uporabnik zrakoplova mora takoj obvestiti
agencijo o vsaki spremembi podatkov, vpisanih v register zrakoplovov.
(2) Vsako spremembo lastništva, zakupa in bremena zrakoplova
morata prejšnji in novi lastnik takoj sporočiti agenciji in ji dostaviti vse
dokumente, s katerimi se dokazuje novo lastništvo in izpolnjevanje pogojev iz
1. točke prvega odstavka 23. člena tega zakona.
28. člen
(izbris iz registra zrakoplovov)
(1) Zrakoplov se izbriše iz registra zrakoplovov oziroma iz
dodatka k registru zrakoplovov, če:
1.
to zahteva lastnik zrakoplova oziroma uporabnik zrakoplova z dovoljenjem
lastnika,
2.
niso več izpolnjene zahteve iz 1., 3. in 4. točke prvega odstavka 23. člena tega zakona,
3.
se zrakoplov vpiše v vojaški register zrakoplovov,
4.
je zrakoplov uničen ali izgubljen in je iskanje zaključeno, ali je bil
zaradi drugih razlogov vzet iz uporabe,
5.
zrakoplov v zadnjih treh letih ni imel veljavnega spričevala o plovnosti
zrakoplova.
(2) Če se v registru zrakoplovov vodi hipoteka na zrakoplovu,
se tega zrakoplova brez dovoljenja zastavnega upnika ne sme izbrisati iz
registra.
29. člen
(izdaja potrdila o vpisu oziroma odločbe o zavrnitvi vpisa)
(1) Agencija v 15 dneh po prejemu popolne vloge za vpis
zrakoplova v register zrakoplovov izda odločbo o vpisu in potrdilo o vpisu v
register zrakoplovov oziroma zavrne vpis. Če se zrakoplov vpiše v dodatek k
registru zrakoplovov, agencija izda potrdilo o vpisu za določen čas, ki ni
daljši od 12 mesecev.
(2) Kadar se vpiše spremembo lastništva, se izda novo
potrdilo o vpisu v register zrakoplovov, prejšnje potrdilo pa mora lastnik
vrniti agenciji.
(3) Če se zrakoplov izbriše iz registra zrakoplovov, se mora
potrdilo o vpisu vrniti agenciji.
30. člen
(podzakonski predpisi)
(1) Minister, pristojen za promet, predpiše:
1.
vsebino glavne knjige registra zrakoplovov in zbirke listin,
2.
strokovne in tehnične pogoje, ki jih morajo izpolnjevati
pooblaščene osebe iz četrtega odstavka 20. člena tega zakona,
3.
natančnejšo vsebino evidenc, postopke za njihovo vodenje, oznake in
uporabo letalnih naprav iz drugega odstavka 20. člena tega zakona.
(2) Register vojaških zrakoplovov vodi ministrstvo, pristojno
za obrambo. Minister, pristojen za obrambo, predpiše vsebine in pogoje za
vojaški register zrakoplovov, oznake državne pripadnosti ter registrske oznake
vojaških zrakoplovov.
2.4. Plovnost in vplivi zrakoplovov na okolje
31. člen
(plovnostne in okoljevarstvene zahteve za zrakoplove)
(1) Zrakoplov, ki se uporablja v Republiki Sloveniji, mora
biti ploven in mora izpolnjevati okoljevarstvene zahteve.
(2) Zrakoplov velja za plovnega, če je bil projektiran,
izdelan, opremljen in vzdrževan skladno s tem zakonom in na njegovi podlagi
izdanimi predpisi ter ima take letalne lastnosti, da izpolnjuje predpisane
plovnostne zahteve.
(3) Preverjanje plovnostnih zahtev izvaja agencija z rednimi
in izrednimi pregledi. Redni pregled se opravi pred izdajo spričevala o
plovnosti oziroma pred podaljšanjem njegove veljavnosti na zahtevo lastnika
oziroma uporabnika zrakoplova. Izredni pregled se opravi, kadar se ugotovi
odstopanje od predpisanih plovnostnih zahtev ali na zahtevo lastnika oziroma
uporabnika zrakoplova. Izredni pregled lahko odredi agencija oziroma letalski nadzornik,
če se utemeljeno sumi, da zrakoplov ni ploven.
(4) Spričevalo o plovnosti iz prejšnjega odstavka izda agencija
na osnovi opravljenega pregleda za preverjanje plovnosti, ki zajema preverjanje
plovnostnih zahtev, kot je ugotavljanje skladnosti konstrukcije zrakoplova z
ustreznim certifikatom za tip zrakoplova, ugotavljanje izpolnjevanja zahtev
odobrenega rednega in izrednega sistema vzdrževanja za tip zrakoplova,
preverjanje funkcionalne sposobnosti zrakoplova in njegovih sistemov glede na
odobrena navodila za uporabo zrakoplova, preverjanje, ali zaradi morebitnih
dogodkov, ki jih je utrpel zrakoplov, ni prišlo do sprememb v lastnostih
delovanja zrakoplova in njegovih sistemov ter preverjanje drugih zahtev agencije
glede na morebitne posebne pogoje in lastnosti za predmetni tip zrakoplova, ki
dokazuje, da zrakoplov izpolnjuje ustrezne plovnostne zahteve.
(5) Minister, pristojen za promet, predpiše plovnostne
zahteve in natančnejše postopke za izdajo in podaljšanje veljavnosti spričeval
o plovnosti ter priznanje veljavnosti tujih spričeval o plovnosti.
(6) Šteje se, da zrakoplov izpolnjuje okoljevarstvene zahteve,
če ne presega s predpisi dovoljenega hrupa in drugih predpisanih emisij v
okolje.
(7) Vlada lahko na usklajen predlog ministra, pristojnega za
promet in ministra, pristojnega za okolje, predpiše mejne vrednosti emisij, ki
jih morajo izpolnjevati zrakoplovi, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji.
(8) Na območjih, ki so zavarovana po predpisih o ohranjanju
narave, lahko vlada na usklajen predlog ministra, pristojnega za promet in
ministra, pristojnega za okolje, določi način znižanja imisij pod predpisano
mejno vrednost na takem območju.
(9) Vsak zrakoplov mora imeti veljavno spričevalo o hrupu. Za
zrakoplov, ki se vpiše v register zrakoplovov, izda tako spričevalo agencija
ali pa prizna veljavnost tujega spričevala.
(10) Druge okoljevarstvene zahteve, ki jih mora izpolnjevati
zrakoplov, ki se uporablja v Republiki Sloveniji, postopke ugotavljanja mejnih
vrednosti emisij in drugih okoljevarstvenih zahtev ter listine, s katerimi se
dokazujejo, predpiše minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom,
pristojnim za okolje.
(11) Tuj zrakoplov mora imeti med letenjem v Republiki
Sloveniji spričevalo o plovnosti in spričevalo o hrupu ali drugo ustrezno
listino, ki jo je izdal pristojni organ druge države in se prizna v skladu z
mednarodno pogodbo.
32. člen
(spričevalo o plovnosti)
(1) Za zrakoplov, za katerega se ugotovi, da je ploven, izda agencija
na pisno vlogo lastnika zrakoplova spričevalo o plovnosti z veljavnostjo
praviloma 12 mesecev. V spričevalu o plovnosti morajo biti vpisane prepovedi in
omejitve, ki jih je določila agencija in se nanašajo na uporabo zrakoplova.
(2) Na pisno vlogo lastnika ali uporabnika zrakoplova agencija
podaljša veljavnost spričevala o plovnosti praviloma za 12 mesecev, če je
predhodno s pregledom za preverjanje plovnosti ugotovila, da je zrakoplov še
vedno ploven.
(3) Pregled za preverjanje plovnosti opravi komisija oziroma
posameznik, ki jih imenuje minister, pristojen za promet, izmed javnih
uslužbencev agencije ali pooblaščenih oseb iz osmega odstavka tega člena.
(4) Pregled za preverjanje plovnosti v zvezi z vsebinami
pregleda, kot so določene v četrtem odstavku prejšnjega člena, se opravi s:
1.
preverjanjem dokumentacije lastnika oziroma uporabnika o vzdrževanju
zrakoplova;
2.
fizičnim pregledom zrakoplova ter
3.
preizkusom v letu.
Ob preverjanju plovnosti se hkrati preveri tudi dokumentacija
o sklenjenih obveznih zavarovanjih v prometu.
(5) Agencija lahko kadarkoli med veljavnostjo spričevala o
plovnosti opravi pregled za preverjanje plovnosti zrakoplova. Enak pregled
opravi tudi na vlogo lastnika oziroma uporabnika.
(6) Lastnik oziroma uporabnik mora dati agenciji na voljo vse
podatke v zvezi s plovnostjo, vzdrževanjem, spremembami ali popravili
zrakoplova ter vse podatke in statistike o njegovem delovanju in uporabi.
(7) Lastnik oziroma uporabnik zrakoplova mora zagotoviti javnim
uslužbencem agencije in osebam iz osmega odstavka tega člena prost dostop do
vseh prostorov in opreme, kot tudi v zrakoplov na zemlji in med letom ter vso
pomoč, ki jo potrebujejo za izvršitev svojih nalog. Če je potreben preizkus v
letu, ga mora opraviti lastnik oziroma uporabnik pod nadzorom javnega
uslužbenca agencije oziroma osebe iz osmega odstavka tega člena.
(8) Minister, pristojen za promet, lahko po predhodni
preveritvi izpolnjevanja predpisanih pogojev pooblasti pravno ali fizično osebo
za izvajanje pregledov in drugih dejanj iz tega poglavja. Pooblaščena oseba
mora izpolnjevati pogoje glede strokovne usposobljenosti, tehnične
opremljenosti in organiziranosti, ki veljajo za osebe iz 38. člena tega zakona.
(9) Agencija lahko uporabi potrdila, pooblastila, soglasja in
tehnične ugotovitve tujih organov civilnega letalstva ter oseb, ki jih ti
organi imenujejo ali pooblastijo, za lažje opravljanje nalog po tem zakonu, ter
lahko na podlagi izmenjave poskrbi za podobne storitve tujim organom in
ustanovam.
(10) Za zagotovitev varnega letenja agencija izdaja
plovnostno tehnične zahteve (PZT), kot splošne letalsko varnostne zahteve, ki
so obvezujoče za vse izvajalce letalskih aktivnosti. Plovnostno tehnične
zahteve so vezane na varno uporabo določenega tipa zrakoplova.
(11) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za
dovoljenje za letenje, ki se izdaja kot spričevalo o plovnosti za ultralahke in
druge letalne naprave in je hkrati tudi potrdilo o vpisu v evidenco iz drugega
odstavka 20. člena tega zakona.
33. člen
(odgovornost za plovnost, neveljavnost spričevala o
plovnosti in sporočanje)
(1) Za plovnost zrakoplova je odgovoren lastnik, če lastnik
ne uporablja zrakoplova, pa njegov uporabnik v skladu s pogodbo.
(2) Šteje se, da je spričevalo o plovnosti neveljavno, če se
slovenski zrakoplov ali njegova oprema ne vzdržuje v skladu s predpisanimi
zahtevami, če se na zrakoplovu ali njegovi opremi naredijo spremembe, ki so
pomembne za plovnost in ki jih agencija ni predhodno potrdila, ali če niso
narejene obvezne spremembe na zrakoplovu ali njegovi opremi ali če se ne
opravijo preverjanja po zahtevah agencije oziroma če se ne opravi redni ali
izredni pregled. Spričevalo o plovnosti je v zgoraj navedenih primerih
neveljavno, vse dokler agencija na vlogo lastnika ali uporabnika ponovno ne
ugotovi plovnosti zrakoplova.
(3) Lastnik ali uporabnik mora obvestiti agencijo o
okoliščinah, dogodkih, napakah in nepravilnostih, ki bi lahko vplivale na
plovnost zrakoplova.
34. člen
(preklic veljavnosti spričevala o plovnosti)
Če agencija po pregledu za preverjanje plovnosti ali na drug
način ugotovi, da domači zrakoplov ni ploven, prekliče veljavnost spričevala o
plovnosti, ki ga je izdala takemu zrakoplovu, ali odloži njegovo izdajo oziroma
ne podaljša njegove veljavnosti, dokler ponovno ne ugotovi, da je zrakoplov
ploven. Neveljavno spričevalo o plovnosti mora lastnik oziroma uporabnik vrniti
agenciji.
35. člen
(ugotavljanje plovnosti tujega zrakoplova in pooblastila agencije)
(1) V imenu Republike Slovenije se lahko na tujem zrakoplovu
opravi pregled ali preiskava za preverjanje njegove plovnosti v obsegu,
potrebnem za:
1.
priznanje veljavnosti njegovega spričevala o plovnosti ali podaljšanje
veljavnosti takega priznanja,
2.
izdajo slovenskega spričevala o plovnosti,
3.
dovoljenje za letenje v slovenskem zračnem prostoru, če se tako
dovoljenje zahteva.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko agencija
opravi pregled ali preiskavo za preverjanje plovnosti na tujem zrakoplovu, če:
1.
dvomi, da zrakoplov izpolnjuje zahteve mednarodnih letalskih varnostnih
standardov;
2.
to zahteva lastnik ali uporabnik ali
3.
to zahteva pristojni organ, ki je zadolžen za izvajanje nadzora
plovnosti zrakoplova.
(3) Če agencija ugotovi, da tuj zrakoplov ni ploven, ali je
bil poškodovan in bi poškodbe lahko vplivale na njegovo plovnost, mu lahko
prepove vzlet.
(4) Če je zrakoplov registriran v državi podpisnici
Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu (Uradni list FLRJ – MP, št. 3/54 in
akt o ratifikaciji nasledstva Uradni list RS, št. 24/92 – v nadaljnjem
besedilu: Čikaška konvencija), mora agencija obvestiti pristojni organ te
države o stanju zrakoplova in o svoji odločitvi. Če organ druge države odloči,
da je zrakoplov ploven, mu agencija dovoli vzlet. Če agencija meni, da ta
zrakoplov ni ploven, lahko pa se mu pod določenimi pogoji dovoli let do kraja,
kjer naj se izvrši popravilo, mu agencija lahko dovoli vzlet, če izpolnjuje
pogoje, ki jih je predpisal pristojni organ druge države. Med takim letom so
lahko na krovu samo osebe, potrebne v zvezi z izvedbo takega leta.
36. člen
(smiselna uporaba določb)
Določbe 32. do 35. člena, ki veljajo za plovnost in
ugotavljanje plovnosti, se smiselno uporabljajo tudi glede preverjanja
okoljevarstvenih zahtev za zrakoplove.
37. člen
(posebno dovoljenje za letenje)
(1) Če zrakoplovu ni mogoče izdati spričevala o plovnosti, pa
agencija oceni, da je zrakoplov ob upoštevanju določenih omejitev varen za
letenje, mu agencija izda posebno dovoljenje za let v slovenskem zračnem
prostoru z določenimi omejitvami.
(2) Posebno dovoljenje iz prejšnjega odstavka se lahko izda
za preizkusni let, za prelet zrakoplova in v drugih podobnih primerih, ko agencija
ugotovi, da je zrakoplov, ob določenih omejitvah, varen za letenje.
2.5. Izdelava, vzdrževanje, spremembe in popravila
38. člen
(letalsko tehnično osebje in organizacije za izdelavo,
vzdrževanje in popravila)
(1) Nihče ne sme načrtovati ali izdelovati zrakoplova,
motorja, propelerja, dela in opreme zrakoplova, opravljati vzdrževanja,
sprememb ali popravil na takih izdelkih oziroma izdelovati tehnične
dokumentacije za taka dela, če ne izpolnjuje
splošnih pogojev za opravljanje dejavnosti in če
nima veljavne licence z ustreznimi pooblastili, oziroma če nima ustreznega
potrdila ali spričevala, ki ga je izdala agencija za opravljanje takega dela,
pa še to samo v obsegu, kot je navedeno v tej licenci, potrdilu ali spričevalu.
Določba tega odstavka se ne uporablja za amatersko izdelane zrakoplove.
(2) Minister, pristojen za promet, predpiše pogoje in
postopke za:
1.
pridobitev licence letalskega tehničnega osebja, zlasti glede izobrazbe,
strokovne usposobljenosti in izkušenj, zdravstvenih zahtev in omejitev ter
morebitnih starostnih in drugih zahtev in omejitev;
2.
pridobitev spričevala ali potrdila organizacije za načrtovanje,
izdelavo, vzdrževanje, za izvajanje sprememb in popravil zrakoplovov, motorjev,
propelerjev, delov in opreme zrakoplovov ter o amaterski izdelavi zrakoplovov,
zlasti glede strokovne usposobljenosti osebja, prostorov, tehnične
opremljenosti in organizacije, pri čemer upošteva tudi ustrezno prilogo k
Čikaški konvenciji in ustrezne Skupne letalske predpise.
(3) Agencija preverja izpolnjevanje pogojev ves čas
veljavnosti izdanih licenc, potrdil, spričeval in drugih dokumentov. V ta namen
morajo imeti javni uslužbenci agencije in pooblaščene osebe iz osmega odstavka
32. člena prost dostop do vseh prostorov, opreme, podatkov in dokumentacije, ki
se nanaša na delo, za katerega opravljanje se zahteva licenca, potrdilo ali
spričevalo.
(4) Določbe o licencah iz 43. do 49. člena tega zakona, se
smiselno uporabljajo tudi za licence letalskega tehničnega osebja in osebja, ki
opravlja dela na zrakoplovu, njegovih delih in opremi v delavnici. Potrdilo ali
spričevalo, izdano v skladu z določbami tega poglavja, lahko agencija prekliče
ali odloži njegovo potrditev, če niso izpolnjeni pogoji za njegovo izdajo ali
če se izkaže, da nosilec ni sposoben izpolniti zahtev za njegovo pridobitev.
(5) Agencija lahko prizna ustrezne licence, potrdila in
spričevala, ki so jih izdale druge države, članice ICAO in dovoli imetnikom
takih dokumentov opravljanje tehničnega dela na zrakoplovu, registriranem v
Republiki Sloveniji.
39. člen
(certifikacija tipa)
(1) Za tip zrakoplova, ki se prvič registrira v Republiki
Sloveniji in za motor, propeler, dele in opremo, ki se prvič uporabi na
slovenskem zrakoplovu, se mora izvesti certifikacijski postopek, s katerim se
ugotovi, da so izpolnjeni tehnični standardi za plovnost, predpisani s tem
zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Po opravljenem
certifikacijskem postopku agencija izda certifikat tipa oziroma ustrezno
potrdilo.
(2) Za usklajevanje tehničnih zahtev ter postopkov na
področju varnosti civilnega letalstva, še zlasti v zvezi s konstrukcijo,
izdelavo in vzdrževanjem zrakoplovov, s fizičnimi in pravnimi osebami,
vključenimi v te naloge, se v Republiki Sloveniji uporabljajo Skupni letalski
predpisi (JAR).
(3) Usklajene tehnične zahteve in postopki iz prejšnjega
odstavka, se uporabljajo za vse zrakoplove, ki jih upravljajo letalski
prevozniki iz 69. člena tega zakona, ne glede na to, ali so registrirani v
Republiki Sloveniji, v državi članici Skupnosti ali v tretji državi.
(4) Agencija brez nadaljnjih tehničnih zahtev ali ocenjevanja
potrdi, da so izdelki iz tega člena konstruirani, izdelani ter da se jih
upravlja in vzdržuje v skladu s skupnimi tehničnimi zahtevami in upravnimi
postopki, kadar je druga država, članica Skupnosti te izdelke že certificirala.
Če se izda osnovna potrditev za poseben namen ali namene, potem vsaka naslednja
potrditev velja za enak namen ali namene.
(5) Agencija prizna certifikacijo, ki jo je v skladu s
predpisi izdala druga država članica Skupnosti pravnim ali fizičnim osebam, ki
se ukvarjajo z načrtovanjem, izdelavo in vzdrževanjem zrakoplovov, motorjev,
propelerjev, delov ali opreme zrakoplovov ter uporabo zrakoplova in ki so pod
sodno in upravno pristojnostjo te druge države.
(6) Agencija obvesti Evropsko komisijo (v nadaljnjem
besedilu: Komisija) o:
-
ukrepih, ki so bili izvršeni zaradi odpravljanja nepravilnosti v
primerih, ki zadevajo varnost v letalstvu in se nanašajo na zrakoplov, motor,
propeler, del ali opremo zrakoplova oziroma na pravno ali fizično osebo iz
četrtega in petega odstavka tega člena,
-
ukrepih usklajevanja raziskovalnih programov za izboljšanje varnosti
civilnih zrakoplovov in njihove uporabe,
-
ukrepih zaradi uvajanja novih sprememb ali dopolnitev zahtev iz
Dogovorov o razvoju, sprejetju in uresničevanju Skupnih letalskih predpisov
(JAR), ki so bili sklenjeni na Cipru, 11. septembra 1990, o vsaki spremembi teh
Dogovorov in o rezultatih posvetovanj z gospodarskim sektorjem in drugimi
zainteresiranimi organi.
(7) Minister, pristojen za promet, predpiše zahteve za
certifikacijo tipa zrakoplova, postopke za izdajo certifikata tipa oziroma
ustreznega potrdila in določi postopek za priznanje tujega certifikata tipa.
2.6. Razvrščanje in oprema zrakoplovov
40. člen
(delitev in oprema zrakoplova)
(1) Zrakoplovi se razvrščajo glede na vrsto, kategorijo,
namen uporabe, težo in drugo.
(2) V zrakoplov morajo biti, v odvisnosti od kategorije in
namena uporabe, vgrajene naprave in oprema za varno letenje.
(3) Minister, pristojen za promet, izda predpis o razvrščanju
zrakoplovov in opremi, ki mora biti vgrajena v zrakoplov glede na razvrstitev
iz prvega odstavka tega člena.
41. člen
(zahteve glede opreme za komunikacijo)
Radijske naprave in druga oprema za komunikacijo z
zrakoplovom morajo ustrezati veljavnim tehničnim predpisom Republike Slovenije.
Organ, pristojen za telekomunikacije, izda dovoljenje za delovanje takih naprav
v zrakoplovu. Dovoljenje za vgraditev takih naprav v zrakoplov izda agencija,
če so izpolnjeni predpisani pogoji glede opreme iz prejšnjega člena.
2.7. Dokumenti v zrakoplovu
42. člen
(dolžnosti lastnika in uporabnika, predpisi)
(1) Minister, pristojen za promet, predpiše, katere zapise in
dokumente mora voditi izvajalec aktivnosti v letalstvu in kateri morajo biti,
poleg tistih, ki so navedeni v Čikaški konvenciji, stalno na krovu zrakoplova,
pri čemer upošteva tudi ustrezno prilogo k tej konvenciji in Skupne letalske
predpise.
(2) Lastnik oziroma uporabnik zrakoplova mora agenciji in
vsakomur, ki mora pregledati letalske zapise in dokumente zaradi zaščite svojih
pravic, to dopustiti.
3.0. LETALSKO IN DRUGO STROKOVNO OSEBJE
3.1. Licence, ratingi, pooblastila, spričevala in potrdila
43. člen
(pogoji za opravljanje nalog letalskega osebja)
(1) Oseba, ki opravlja naloge:
-
pilota oziroma člana letalske posadke,
-
glede vzdrževanja in plovnosti zrakoplova,
-
vodenja in kontrole zračnega prometa,
-
načrtovanja letalskih operacij ali
-
izvajanja letalskih meteoroloških opazovanj in dajanja napovedi,
mora imeti veljavno licenco, rating,
pooblastilo, potrdilo oziroma spričevalo.
(2) Nihče ne sme uveljavljati privilegijev, ki izhajajo iz
licence, ratinga, pooblastila, potrdila oziroma spričevala, ki ga je izdala
druga država članica ICAO ali JAA, če ne vzdržuje ravni znanja in
usposobljenosti v skladu z zahtevami, ki jih določajo predpisi o licenciranju
letalskega osebja.
(3) Licenca se izda za določeno obdobje, ki se določi glede
na vrsto licence in morebitne starostne in druge omejitve, v skladu s predpisi
iz šestega odstavka tega člena. Njeno veljavnost in vpisane ratinge oziroma
pooblastila je mogoče podaljšati, ali doseči njeno obnovo v določenem obdobju
po preteku veljavnosti, če imetnik izpolni zahteve, določene v podzakonskih
aktih, ki urejajo licenciranje letalskega osebja, glede na vrsto licence in
ratinge oziroma pooblastila.
(4) Listine iz prejšnjega odstavka se lahko izdajo z
omejitvijo. V licenci in pooblastilu lahko agencija navede tudi posebne pravice
imetnika in tudi omejitve in posebne pogoje. Pri tem upošteva tudi ustrezno
prilogo k Čikaški konvenciji in ustrezne Skupne letalske predpise.
(5) Minister, pristojen za promet, predpiše, katero osebje
opravlja naloge iz prvega odstavka tega člena, natančnejše pogoje in postopke
za pridobitev licence, ratinga, pooblastila, potrdila oziroma spričevala,
zlasti glede izobrazbe, strokovne usposobljenosti in izkušenj, zdravstvenih
zahtev in omejitev ter morebitnih starostnih in drugih zahtev in omejitev.
Pogoje in postopke glede zdravstvenih zahtev predpiše v soglasju z ministrom,
pristojnim za zdravstvo.
(6) Minister, pristojen za promet, predpiše pogoje in
postopke za priznanje tujih licenc. Agencija lahko uporabi tujo licenco kot
podlago za izdajo licence Republike Slovenije.
44. člen
(posadka zrakoplova)
(1) Lastnik zrakoplova ali uporabnik, če zrakoplova ne
upravlja lastnik, mora zagotoviti, da je na zrakoplovu usposobljena posadka, ki
ima veljavne licence, ratinge, pooblastila, potrdila oziroma spričevala,
ustrezne zrakoplovu in nalogam, ki jih izvaja ter da izpolnjuje druge
predpisane pogoje.
(2) Tuj zrakoplov lahko v Republiki Sloveniji upravlja oseba,
ki ima tujo licenco ali drugo ustrezno listino, če se taka licenca ali listina
v Republiki Sloveniji prizna v skladu z mednarodno pogodbo, ki zavezuje
Republiko Slovenijo.
(3) Minister, pristojen za promet, predpiše zahteve glede
sestave posadke, ki mora biti na krovu zrakoplova, glede na usposobljenost in
izkušenost osebja, razred, tip in vrsto zrakoplova, izkušnje prevoznika ter
vrsto in način izvedbe leta z zrakoplovom.
45. člen
(odvzem in preklic licence, ratinga, pooblastila, potrdila
ali spričevala in uporaba določbe za tuje licence)
(1) Agencija lahko za določen čas, največ za eno leto,
odvzame licenco, rating, pooblastilo, potrdilo oziroma spričevalo ali prekliče
veljavnost navedenih listin, če je imetnik:
1.
ogrožal varnost letenja,
2.
izvajal privilegije iz navedenih listin pod vplivom alkohola, narkotikov
ali drugih psihoaktivnih sredstev,
3.
dokazano kršil predpise civilnega letalstva,
4.
na podlagi zdravniškega spričevala spoznan za nesposobnega za
opravljanje dolžnosti na krovu zrakoplova,
5.
pokazal nezadostno znanje ali spretnosti za nadaljevanje uveljavljanja
posameznih privilegijev iz listine iz tega odstavka,
6.
storil prekršek iz 187. člena oziroma 188. člena tega zakona.
(2) Agencija na predlog preiskovalnega organa iz 8. poglavja
tega zakona začasno odvzame listino iz prvega odstavka tega člena že pred
izdajo poročila o preiskavi letalske nesreče ali incidenta, vse do sprejema
končnega poročila o letalski nesreči oziroma incidentu.
(3) Agencija lahko prekliče veljavnost listin iz prvega
odstavka tega člena, če ugotovi, da je upravičenec pridobil listino na podlagi
neresničnih podatkov o pogojih za njeno pridobitev oziroma je listino pridobil
kako drugače na nezakonit način ali z zlorabo.
(4) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za tuje licence,
priznane v Republiki Sloveniji.
(5) O začasnem odvzemu oziroma preklicu veljavnosti listin iz
prvega odstavka tega člena agencija izda odločbo. Zoper odločbo je dovoljena
pritožba v roku 8 dni od vročitve. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
Neveljavno listino mora imetnik vrniti agenciji.
46. člen
(pooblastila za preizkus preverjanja sposobnosti)
Agencija lahko v primerih iz prejšnjega člena in v primeru
dvoma, da upravičenec iz licence ne izpolnjuje več pogojev za uveljavljanje
privilegijev iz licence, od upravičenca iz licence zahteva, da opravi predpisane
teoretične in praktične preizkuse za preverjanje njegove strokovne sposobnosti,
kakor tudi druge predpisane preglede za ugotovitev psihofizičnega stanja zaradi
ugotovitve sposobnosti za opravljanje nalog.
47. člen
(prepoved opravljanja dolžnosti na krovu in nalog letalskega
osebja)
(1) Nihče ne sme opravljati dolžnosti na krovu zrakoplova, če
je pod vplivom alkohola, narkotikov ali drugih psihoaktivnih sredstev ali če je
zaužil zdravilo, ki lahko vpliva na njegove psihofizične sposobnosti. Enaka
prepoved velja tudi glede opravljanja nalog letalskega osebja iz druge, tretje
in četrte alinee prvega odstavka 43. člena tega zakona.
(2) Nihče, ki opravlja naloge letalskega osebja iz prvega
odstavka 43. člena tega zakona, ne sme uveljavljati privilegijev iz licence,
ratinga, pooblastila, potrdila ali spričevala, ki mu je bilo izdano za
opravljanje nalog, če trpi zaradi posledic bolezni ali utrujenosti, ali je iz
drugega podobnega razloga nesposoben opravljati svoje dolžnosti na varen način.
48. člen
(pogoji in postopki za izdajo licenc, ratingov, pooblastil,
spričeval in potrdil ter izpiti letalskega in drugega strokovnega osebja)
(1) Licenca, rating, pooblastilo, potrdilo ali spričevalo
letalskega osebja se izda osebi, ki:
1.
izpolnjuje pogoje glede starosti,
2.
je dokazala potrebno zdravstveno sposobnost,
3.
ima predpisano strokovno izobrazbo, je uspešno opravila predpisane
izpite in ni nobenih okoliščin, ki kažejo na nezanesljivost pri upravljanju z
zrakoplovom ali pri opravljanju drugih del v zvezi z njegovim upravljanjem.
(2) Agencija vodi predpisane postopke in izdaja licence,
ratinge, pooblastila, potrdila oziroma spričevala v skladu s tem zakonom in na
njegovi podlagi izdanimi predpisi, ki urejajo licenciranje letalskega osebja.
(3) Izpiti za posamezno vrsto licence, rating ali pooblastila
so lahko: pisni, ustni in/ali praktični. Opravljajo se pred pooblaščenimi
izpraševalci, pred komisijo ali drugo pooblaščeno osebo, vse v skladu s
predpisi iz petega odstavka 43. člena in osmega odstavka tega člena.
(4) Pooblaščene izpraševalce, komisijo ali drugo pooblaščeno
osebo iz prejšnjega odstavka imenuje minister, pristojen za promet praviloma z
liste strokovnjakov iz 49. člena tega zakona, drugo pooblaščeno osebo pa tudi
izmed javnih uslužbencev agencije.
(5) Pooblaščeni izpraševalci morajo imeti praviloma najmanj
enakovredno licenco, rating oziroma pooblastilo kot kandidat, ki opravlja ustni
oziroma praktični izpit.
(6) Pooblaščeni izpraševalci morajo biti usposobljeni in
izpolnjevati vse predpisane pogoje, da lahko v vsakem trenutku praktičnega
izpita prevzamejo nadaljnjo izvedbo leta kot vodja zrakoplova oziroma kot
kontrolor letenja.
(7) Pogoji iz prvega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo tudi za drugo strokovno osebje, ki opravlja dela, pomembna za
varnost zračnega prometa in za katero predpis, izdan na podlagi tega zakona
določa, da mora imeti potrdilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje del v
zračnem prometu.
(8) Minister, pristojen za promet, predpiše pogoje in
postopke za pridobitev potrdila drugega strokovnega osebja iz prejšnjega
odstavka tega člena, zlasti glede izobrazbe, strokovne usposobljenosti in
izkušenj, zdravstvenih zahtev in omejitev ter morebitnih starostnih in drugih
zahtev in omejitev.
49. člen
(lista letalskih strokovnjakov)
(1) Lista letalskih strokovnjakov je dokument, v katerem so
za določen čas imenovani letalski strokovnjaki za posamezna področja letalstva.
(2) Listo letalskih strokovnjakov iz prejšnjega odstavka z
odločbo določi minister, pristojen za promet.
(3) Letalski strokovnjaki z liste, se lahko imenujejo zlasti
za: pooblaščene izpraševalce, predsednike in člane komisij za preverjanje
strokovne usposobljenosti kandidatov za pridobivanje licenc, ratingov in
pooblastil, preiskovanje letalskih nesreč, vodenje posameznih usposabljanj letalskega
in drugega strokovnega osebja.
50. člen
(opravljanje zdravstvenih pregledov)
(1) Zdravstvene preglede kandidatov za pridobitev oziroma
podaljšanje veljavnosti licenc, ratingov, pooblastil, potrdil oziroma spričeval
letalskega osebja ter zdravstvene preglede kandidatov za izdajo oziroma
podaljšanje veljavnosti potrdila, ki se izda drugemu strokovnemu osebju,
opravlja pooblaščena pravna ali fizična oseba, ki opravlja zdravstveno
dejavnost, v skladu s predpisi o zdravstveni dejavnosti (v nadaljnjem besedilu:
izvajalec zdravstvenih pregledov), če izpolnjuje tudi posebne pogoje glede
organizacije, opreme in osebja za opravljanje navedenih pregledov, ki jih
predpiše minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za
zdravstvo. Pooblastilo za izvajanje navedenih zdravstvenih pregledov izda
izvajalcu zdravstvenih pregledov minister, pristojen za zdravje, na predlog
ministra, pristojnega za promet, po preveritvi izpolnjevanja predhodno
navedenih posebnih pogojev.
(2) Izvajalec zdravstvenih pregledov izda zdravniško
spričevalo o zdravstveni sposobnosti kandidata iz prejšnjega odstavka.
51. člen
(preverjanje zdravstvene sposobnosti)
(1) Zdravstveni pregledi letalskega in drugega strokovnega
osebja po tem zakonu so predhodni, obdobni in specialni.
(2) Predhodni pregled se opravi pred izdajo licence, ratinga,
pooblastila, potrdila oziroma spričevala, obdobni pa pred podaljšanjem njihove
veljavnosti.
(3) Specialni pregled se opravi zlasti:
1.
po bolezni, poškodbi ali kirurškem posegu, ki utegne bistveno vplivati
na zmožnost za opravljanje dela;
2.
če letalski nadzornik, preiskovalni organ iz 8. poglavja tega zakona ali
nadrejeni oceni, da prizadeta oseba ni duševno ali telesno zmožna za pravilno
opravljanje dela oziroma, da je pod vplivom alkohola, narkotikov ali drugega
psihoaktivnega sredstva.
(4) Oseba, ki se ne strinja z rezultatom zdravstvenega
pregleda iz drugega in tretjega odstavka tega člena, se lahko pritoži in
zahteva, da zdravstveni pregled opravi komisija. Pritožba se vloži pri agenciji,
v 15 dneh po prejemu zdravniškega spričevala. Komisijo imenuje minister,
pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet.
(5) Zoper ugotovitev komisije ni pritožbe.
(6) Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom,
pristojnim za zdravstvo, izda natančnejše predpise, s katerimi določi
posebnosti glede zdravstvenih pregledov in glede vodenja evidenc o zdravstveni
sposobnosti letalskega osebja in drugega strokovnega osebja.
52. člen
(omejitve in prepovedi ter preklic veljavnosti listin)
(1) Agencija prekliče veljavnost listine iz 38., 43. in 48. člena tega zakona, če ugotovi, da imetnik listine ne izpolnjuje več kateregakoli od
predpisanih pogojev za izdajo listine v skladu z določbami tega zakona.
Razveljavljeno listino mora imetnik vrniti agenciji.
(2) Opravljanje del, ki jih dovoljuje listina, agencija omeji
ali prepove, dokler je podan utemeljen sum, da bi prizadeta oseba lahko kršila
predpise ali ogrožala varnost letenja.
53. člen
(register in evidenca letalskega in drugega strokovnega
osebja)
(1) Licence, ratinge, pooblastila, potrdila ali spričevala
izdaja agencija na zahtevo.
(2) Agencija vodi register letalskega osebja. Register
letalskega osebja ni javna knjiga.
(3) Register iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje osebne
podatke:
-
ime in priimek osebe,
-
datum in kraj rojstva,
-
državljanstvo,
-
stalno oziroma začasno prebivališče,
-
doseženo izobrazbo (s podatki o predloženih potrdilih o usposobljenosti
in drugih listinah o izpolnjevanju pogojev za pridobitev licence, skupaj s
podatki o izdajatelju, datumu izdaje in drugih identifikacijskih podatkih),
-
poklic,
-
letalsko organizacijo oziroma podatke o zaposlitvi,
-
podatke o vrsti in veljavnosti zdravniškega spričevala, ki se zahteva za
posamezno licenco,
-
omejitve – zdravstvene ali druge, ki sledijo iz licence same,
-
podatke o vpisanih ratingih oziroma pooblastilih,
-
datum izdaje licence, ratinga, pooblastila, potrdila in njihova
veljavnost ter podatki o preklicih in izdanih dvojnikih,
-
o priznanju tuje licence, validaciji oziroma zamenjavi tuje licence,
-
podatke o prekrških, izrečenih ukrepih ter prepovedih,
-
o izdaji izpisov iz registra.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka, se za pilota
ultralahkih in drugih letalnih naprav, ki niso uvrščeni med pilote, za katere
se zahteva licenca po standardih ICAO, vodi evidenco. Evidenca ni javna knjiga.
(5) Evidenco iz prejšnjega odstavka vodijo pravne ali fizične
osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje zlasti glede strokovne
usposobljenosti, prostorov, tehnične opremljenosti in organiziranosti, ter
glede na druge pogoje, predpisane v skladu z 43. členom tega zakona in jih za
to po predhodni preveritvi izpolnjevanja predpisanih pogojev pooblasti
minister, pristojen za promet. Če pooblastilo iz tega odstavka ni dano,
evidenco vodi agencija.
(6) Potrdila drugemu strokovnemu osebju o izpolnjevanju
pogojev za opravljanje del v zračnem prometu izda agencija, po uspešno
opravljenem preizkusu usposobljenosti pred komisijo, ki jo imenuje minister,
pristojen za promet.
(7) Določbe o vsebini registra letalskega osebja se smiselno
uporabljajo tudi glede vsebine registra drugega strokovnega osebja in glede
vsebine evidence iz petega odstavka tega člena.
(8) Osebni podatki, vpisani v register oziroma v evidenco iz
tega člena, se zbirajo in uporabljajo za izvajanje nalog agencije oziroma
drugih pristojnih organov po tem zakonu. Vanje imajo vpogled osebe, ki so
pooblaščene za delo z registrom oziroma z evidenco ter oseba, na katero se
podatki nanašajo, kot tudi pristojni organi po drugih predpisih, pristojni
letalski organi drugih držav v zvezi s priznavanjem licenc in drugih listin iz
tega poglavja ter preiskovalni organ iz 8. poglavja tega zakona. Podatki iz
prejšnjega odstavka se hranijo trajno in v skladu s predpisi o varstvu osebnih
podatkov in arhiviranju.
(9) Minister, pristojen za promet, predpiše:
1.
natančnejšo vsebino registrov iz tega člena, glede na vrsto licence,
ratinga, potrdila, spričevala letalskega in drugega strokovnega osebja ter
natančnejše postopke glede vodenja registrov iz tega člena,
2.
natančnejšo vsebino ter pogoje in postopke glede vodenja evidence iz
tega člena, zlasti glede strokovne usposobljenosti osebja, prostorov, tehnične
opremljenosti in organiziranosti.
54. člen
(programi usposabljanja)
(1) Programe usposabljanja za posamezne vrste letalskega
osebja in drugega strokovnega osebja določi minister, pristojen za promet.
(2) Na podlagi programa usposabljanja iz prejšnjega odstavka
izvajalci usposabljanja izdelajo ustrezne priročnike o usposabljanju, glede na
vrsto usposabljanja in jih predložijo v odobritev agenciji najmanj 90 dni pred
predvidenim začetkom usposabljanja.
(3) Glede določitve programov usposabljanja in izdelave
priročnikov iz prejšnjih dveh odstavkov se upoštevajo ustrezne priloge k
Čikaški konvenciji in drugi akti mednarodnih letalskih organizacij, ki urejajo
usposabljanje letalskega osebja, predpisi Skupnosti, ter Skupni letalski
predpisi.
55. člen
(priznanje veljavnosti tuje licence)
(1) Agencija brez neupravičene zamude ali dodatnih preizkusov
prizna vsako licenco, ki jo izda druga država, članica Združenih letalskih
organov (JAA) ali Skupnosti, skupaj s privilegiji in potrdili, ki se nanašajo
nanjo, če predpogoji za izdajo licence odgovarjajo predpisom o licenciranju
letalskega osebja iz petega in šestega odstavka 43. člena tega zakona.
(2) Priznavanje licence, ki ga opravi agencija, pomeni vsako
dejanje priznanja ali validacije licence, ki jo je izdala druga država, skupaj
s privilegiji in potrdili, ki se nanjo nanašajo. Tako priznavanje licence ne
sme presegati časa veljavnosti izvirne licence.
(3) Priznanje licence, ki je bila izdana v drugi državi,
pomeni dovoljenje agencije za uporabo take licence na zrakoplovih, ki so
registrirani v Republiki Sloveniji, skupaj s privilegiji, ki se nanjo nanašajo.
(4) Validacija pomeni izdajo potrdila agencije, da licenca,
ki jo je izdal pristojni organ druge države, velja kot licenca, ki bi jo izdala
agencija sama.
(5) Agencija lahko prizna licence oziroma dovoljenja,
ratinge, pooblastila, potrdila in spričevala, izdana v državah članicah
Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), ki niso članice Združenih
letalskih organov (JAA), za uporabo na zrakoplovih, ki so registrirani v
Republiki Sloveniji, v skladu z mednarodno pogodbo, ki zavezuje Republiko
Slovenijo oziroma v skladu z veljavnim sporazumom, ki ureja to področje in če
je po predpisanem postopku ugotovljeno, da obstaja med državama enakovreden
nivo varnosti in so navedene in določene razlike v licenciranju ter točno
navedeni pogoji za priznanje. Če se takšna licenca in z njo povezani ratingi,
pooblastila, potrdila ali spričevala priznajo, mora biti navedeno, na osnovi
katere licence je bila dana validacija.
(6) Določbe o priznanju in validaciji iz tega poglavja, se
uporabljajo ob vzajemnosti tudi za licence iz tega poglavja, ki so izdane v drugi
državi.
56. člen
(izvajalci usposabljanja letalskega in drugega strokovnega
osebja)
(1) Strokovno usposabljanje letalskega in drugega strokovnega
osebja opravljajo izvajalci (v nadaljnjem besedilu: letalske šole), ki
izpolnjujejo predpisane kadrovske, materialne in druge pogoje.
(2) Agencija izda dovoljenje za delo letalski šoli, ki
izpolnjuje zahtevane kadrovske, materialne in druge pogoje, predpisane za
določeno vrsto oziroma namen usposabljanja.
(3) V dovoljenju iz prejšnjega odstavka se posebej navedejo:
-
vrste oziroma programi usposabljanja, za katere šola izpolnjuje pogoje,
-
obdobje veljavnosti dovoljenja, ki je praviloma dvanajst mesecev in
-
drugi pogoji oziroma omejitve glede izvajanja določenih programov
usposabljanja.
(4) Veljavnost dovoljenja se podaljša po ponovni preveritvi
izpolnjevanja predpisanih pogojev.
(5) Strokovna komisija ali oseba, ki ugotavlja izpolnjevanje
pogojev v letalski šoli vodi zapisnik o dejanskem stanju in o tem poda mnenje,
ki je podlaga za odločitev o izdaji oziroma podaljšanju dovoljenja za delo
letalske šole.
(6) Minister, pristojen za promet, predpiše natančnejše
pogoje in postopke za pridobitev dovoljenja za delo letalske šole ter druge
šole iz tretjega odstavka 57. člena, zlasti glede strokovne usposobljenosti,
osebja, prostorov, tehnične opremljenosti, finančnih sredstev, odobrenih
priročnikov, programov usposabljanj in organizacije, pri čemer upošteva določbo
57. člena tega zakona in ustrezno prilogo k Čikaški konvenciji ter ustrezne
Skupne letalske predpise.
57. člen
(vrste letalskih šol in pogoji za pridobitev dovoljenja za
delo)
(1) Letalske šole se razvrščajo na letalske šole, ki
usposabljajo pilote in druge šole.
(2) Letalske šole za usposabljanje pilotov so organizacije,
ki izvajajo programe usposabljanja za:
1.
pridobitev licence zasebnega/športnega pilota, s pripadajočimi ratingi
in pooblastili,
2.
pridobitev licence poklicnega in prometnega pilota, s pripadajočimi
ratingi in pooblastili,
3.
pridobitev ratinga na tipu zrakoplova,
4.
teoretično usposabljanje za pridobitev licenc iz 2. točke tega odstavka,
s pripadajočimi ratingi in pooblastili, ter
5.
pilota jadralnega letala, pilota ultralahke oziroma druge letalne
naprave.
(3) Druge šole iz prvega odstavka tega člena so šole, ki
usposabljajo drugo letalsko osebje in drugo strokovno osebje, ob upoštevanju
ustrezne priloge k Čikaški konvenciji in drugih dokumentov mednarodnih
letalskih organizacij ter ustreznih Skupnih letalskih predpisov.
(4) Letalska šola mora za pridobitev dovoljenja za delo
izpolnjevati naslednje pogoje, da:
-
je sedež šole v državi,
-
je v lastništvu domače pravne ali fizične osebe,
-
ima zagotovljeno zmožnost in je sposobna za uvajanje ter vzdrževanje
letalskih standardov,
-
ima odobrene veljavne programe usposabljanja,
-
ima zagotovljeno finančno sposobnost za izvajanje usposabljanja,
ustrezno strokovno usposobljeno osebje, vodenje dokumentacije o poteku
usposabljanja, uporabo ustreznega zrakoplova, ultralahke oziroma druge letalne
naprave, ki se bo uporabljala v postopku usposabljanja, uporabo letališča, kjer
se bodo izvajala usposabljanja, uporabo drugih potrebnih infrastrukturnih
zmogljivosti, uporabo prostorov za izvajanje teoretičnega usposabljanja,
-
razpolaga s priročniki o usposabljanju in navodili za izvedbo
usposabljanja,
-
zagotovi druge predpisane pogoje pred začetkom usposabljanja in
-
zagotovi varno izvedbo usposabljanja.
58. člen
(preklic dovoljenja za delo letalski šoli)
(1) Agencija z odločbo razveljavi, začasno ukine ali omeji
dovoljenje za delo letalski šoli, če ugotovi, da ne izpolnjuje predpisanih
pogojev, ali če na podlagi evidentiranih dogodkov v civilnem letalstvu ugotovi,
da ogroža varnost zračnega prometa.
(2) Če letalska šola ne izvaja usposabljanja v zadnjih
dvanajstih mesecih, ji agencija prekliče dovoljenje za delo.
(3) Zoper odločbo iz prvega in prejšnjega odstavka je
dovoljena pritožba v roku 8 dni od vročitve. Pritožba ne zadrži izvršitve
odločbe. Neveljavno listino mora imetnik vrniti agenciji.
3.2. Vodja zrakoplova in dolžnosti na krovu
59. člen
(vodja zrakoplova, naloge in omejitve)
(1) Na krovu zrakoplova mora biti eden izmed članov letalske
posadke vodja zrakoplova.
(2) Vodja zrakoplova je odgovoren za zrakoplov, potnike in
ostalo posadko na celotnem letu.
(3) Vodja zrakoplova ima najvišja pooblastila na krovu.
Njegova pooblastila v zvezi s potniki zadevajo zlasti red in varnost.
(4) Vodjo zrakoplova določi za vsak let oziroma del leta
lastnik ali uporabnik, če zrakoplova ne uporablja lastnik.
(5) Vodja zrakoplova vodi posadko pri vseh opravilih na
zrakoplovu.
(6) Vodja zrakoplova mora let opraviti v skladu s predpisi,
od katerih sme odstopiti samo, kadar oceni, da je to neizogibno zaradi varne
izvedbe leta.
(7) Vodja zrakoplova mora biti seznanjen z vsebino tovora, ki
ga prevaža.
(8) Imetnik pilotske licence, ki je dopolnil:
1.
60 let, ne sme opravljati nalog pilota v komercialnem zračnem prevozu,
razen kot član letalske posadke, ki jo sestavlja več pilotov in če je edini
pilot v letalski posadki, ki je dopolnil 60 let,
2.
65 let, ne sme opravljati nalog pilota v komercialnem zračnem prevozu,
pri čemer minister, pristojen za promet,
lahko predpiše drugačne starostne in druge omejitve, če se spremeni ustrezna
priloga k Čikaški konvenciji oziroma ustrezni Skupni letalski predpisi.
60. člen
(dolžnosti vodje zrakoplova)
(1) Vodja zrakoplova zastopa interese lastnika oziroma
uporabnika zrakoplova in je pooblaščen, da ukrepa v skladu s tem zakonom in
predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(2) Vodja zrakoplova je odgovoren za varnost zrakoplova,
posadke, potnikov in tovora.
(3) Vodja zrakoplova mora pred vzletom preveriti, ali sta
posadka in zrakoplov pripravljena in sposobna za varen let in ali so vsi
predpisani dokumenti v zrakoplovu.
(4) Člani posadke so dolžni za zagotovitev varnosti letenja
izpolnjevati ukaze vodje zrakoplova tudi, če je to izven njihovih predpisanih
dolžnosti.
(5) Potniki so dolžni upoštevati ukaze vodje zrakoplova.
(6) Vodja zrakoplova ima pravico zavrniti sprejem članov
posadke, potnikov ali tovora na krov in pravico zahtevati, da se izkrcajo ali
odstranijo iz zrakoplova, če tako zahtevajo okoliščine.
(7) Vodja zrakoplova lahko uporabi prisilne ukrepe za katere
meni, da so opravičljivi, kadar je potrebno zagotoviti poslušnost in ohraniti
red na krovu.
(8) Vodja zrakoplova je takoj po pristanku dolžan policiji
nuditi nujno strokovno pomoč in ji dati obvestila, kadar ta to zahteva v skladu
s svojimi zakonskimi pooblastili.
61. člen
(pooblastila v primeru kršitev in kaznivih dejanj)
(1) Če so podani razlogi za sum, da je bilo ali se neposredno
pričakuje, da bo na krovu zrakoplova storjeno kaznivo dejanje ali drugo
dejanje, s katerim se lahko ogrozi varnost letenja ali oseb ali predmetov v
njem ali moti red in disciplina v zrakoplovu, vodja zrakoplova ukrepa v skladu
s pooblastili.
(2) Vodja zrakoplova lahko osumljencu storitve kaznivega dejanja,
za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, odvzame prostost in ga
preda policistu ali ustreznim tujim organom zunaj Republike Slovenije, če zakon
ne določa drugače.
(3) Potniki ne smejo:
1.
s svojim ravnanjem kakorkoli ogrožati varnosti zrakoplova ali oseb na
krovu zrakoplova,
2.
namenoma ali iz hude malomarnosti povzročiti ali dovoliti, da zrakoplov
ogrozi osebe ali premoženje,
3.
priti na krov ali biti na krovu zrakoplova pod vplivom alkohola,
4.
kaditi v času prepovedi kajenja, kot ga določi prevoznik. Prevoznik
opozori potnike na prepoved kajenja z oznakami na krovu. Samo objava glede
prepovedi kajenja ne zadostuje.
(4) Vodja zrakoplova mora poskrbeti, da so vsi dokazi, ki so
pomembni za postopek o prekršku ali za preiskavo kaznivega dejanja, predani pristojnemu
organu.
62. člen
(pooblastila vodje tujega zrakoplova)
Vodja tujega zrakoplova, ki ima v skladu z zakonom države, ki
nadzoruje plovnost zrakoplova, taka pooblastila, kot so določena v 59. in 60. členu tega zakona, ima enaka pooblastila v Republiki Sloveniji.
63. člen
(dolžnost obveščanja agencije ob
nesreči ali incidentu)
V primeru letalske nesreče s smrtnim izidom ali hujšimi
telesnimi poškodbami, ali pri kateri nastane precejšnja škoda na zrakoplovu ali
lastnini, ki se ne prevaža na krovu, mora vodja zrakoplova takoj obvestiti agencijo
in ji predati pisno poročilo. Enako velja tudi v primeru resnega incidenta.
64. člen
(dolžnost poročanja)
Vodja zrakoplova ima enako dolžnost, da poroča o okoliščinah,
dogodkih in motnjah v delovanju, ki lahko vplivajo na plovnost zrakoplova, kot
jo imata lastnik in uporabnik v skladu s 33. členom tega zakona.
3.3. Druge določbe
65. člen
(časovne omejitve, počitki in število vzletov in pristankov)
(1) Prevoznik mora zagotoviti, da posadke ne prekoračijo
dovoljenih časovnih omejitev v zvezi z letenjem, počitki ter številom vzletov
in pristankov. Zagotoviti mora tudi minimalni predpisani čas počitka.
(2) Letalsko in drugo strokovno osebje mora neposredni vodja
odstraniti z dela, dokler ne preneha stanje, ki ima za posledico nesposobnost
za opravljanje dela. V takem primeru mora neposredni vodja na zahtevo delavca
omogočiti zdravniški pregled delavca.
(3) Prevoznik vodi zapise o času letenja, delovni obveznosti
in počitkih letalskega in drugega strokovnega osebja.
(4) Delovni čas in počitek letalskega osebja ne sme preseči
omejitev in zahtev, ki veljajo po splošnih predpisih. Minister, pristojen za
promet, predpiše za letalsko osebje dodatne pogoje in omejitve za določitev
dovoljenega časa letenja oziroma časa dela, minimalnih počitkov, števila
vzletov in pristankov med delovnim časom zlasti glede na vrsto nalog letalskega
osebja iz prvega odstavka 43. člena tega zakona, usposobljenost in izkušnje ter
morebitne starostne in druge zahteve in omejitve.
66. člen
(knjižica letenja)
Vsak pilot mora voditi zapise o času letenja v skladu s
predpisi, ki jih izda minister, pristojen za promet.
67. člen
(vojaško letalsko in drugo vojaško strokovno osebje in
predpisi)
(1) Vojaško letalsko osebje je osebje, ki upravlja z vojaškim
zrakoplovom ali opravlja druga dela v zvezi z njegovo uporabo oziroma opravlja
dela, ki so neposredno povezana z varnostjo letenja vojaških zrakoplovov.
(2) Vse ostale osebe, ki sodelujejo v vojaškem zračnem
prometu in niso vojaško letalsko osebje, so drugo vojaško strokovno osebje.
(3) Vojaško letalsko osebje in drugo vojaško strokovno osebje
mora imeti veljavno vojaško licenco in pooblastila za opravljanje posebnih
strokovnih del, določene s posebnimi predpisi.
(4) Licenco ali pooblastilo, ki se izda po tem členu, agencija
lahko uporabi kot podlago za izdajo in podaljšanje veljavnosti licence ali
pooblastila, ki se izda po določbah 43. do 66. člena tega zakona.
(5) Licence in pooblastila, izdana osebju iz tretjega
odstavka tega člena, po določbah 43. do 66. člena tega zakona, se do izdaje
posebnih predpisov uporabljajo kot vojaške licence.
(6) V predpisih iz tretjega odstavka, ki jih izda minister,
pristojen za obrambo, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, morajo biti
upoštevane zahteve glede varnosti civilnega zračnega prometa in obrambni
interesi države.
(7) V predpisih iz prejšnjega odstavka se smiselno uredijo
zlasti vprašanja iz 48., 50. in 51. člena tega zakona, pri čemer se upoštevajo
vrste zrakoplovov, namen njihove uporabe in psihične ter fizične obremenitve,
katerim je izpostavljeno vojaško letalsko in drugo vojaško strokovno osebje.
4.0. ZRAČNI PREVOZ IN DRUGE LETALSKE AKTIVNOSTI
68. člen
(licence, spričevala in dovoljenja)
(1) Dejavnost zračnega prevoza sme opravljati pravna ali
fizična oseba, ki je pridobila operativno licenco, ki jo v skladu s predpisi
Evropske unije in tem zakonom izda agencija, če se operativna licenca glede na
vrsto prevoza zahteva.
(2) Druge dejavnosti v zračnem prometu sme opravljati pravna
ali fizična oseba, ki je pridobila ustrezno spričevalo ali dovoljenje, v skladu
z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
(3) Nekomercialne aktivnosti v letalstvu sme izvajati pravna
ali fizična oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje glede plovnosti zrakoplova in
ima ustrezno licenco letalskega osebja oziroma ima ustrezno licencirano
letalsko osebje za opravljanje takih aktivnosti, vse v skladu z določbami tega
zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki jih izda minister, pristojen
za promet.
(4) Ministrstvo, pristojno za promet, v skladu z zahtevami iz
predpisov Evropske unije o operativni licenci, postopke za izdajo operativnih
licenc objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za promet, in
agencije.
(5) Glede storitev na notranjem trgu, ki se opravljajo
na področju letalstva, za ponudnike takih storitev iz držav Evropskega
gospodarskega prostora glede pogoja državljanstva veljajo predpisi Evropske
unije ali predpisi, ki so izdani v skladu z njimi.
69. člen
(črtan)
70. člen
(črtan)
71. člen
(črtan)
72. člen
(črtan)
73. člen
(črtan)
74. člen
(črtan)
75. člen
(črtan)
76. člen
(spričevalo letalskega prevoznika)
(1) Spričevalo letalskega prevoznika (AOC) je dokument, ki ga
izda agencija in s katerim pravna ali fizična oseba dokazuje, da izpolnjuje
pogoje glede strokovnega osebja in potrebne organiziranosti, da lahko
zagotavlja varno delovanje zrakoplovov na področju letalskih dejavnosti, ki so
določene v izdanem spričevalu.
(2) Spričevalo letalskega prevoznika izda agencija, če
predhodno ugotovi, da:
1.
prosilec še nima spričevala letalskega prevoznika;
2.
je prosilec državljan Republike Slovenije oziroma pravna oseba,
registrirana v Sloveniji, ki je v večinski lasti in pod dejanskim nadzorom
slovenskih državljanov ali lokalne skupnosti ali Republike Slovenije;
3.
ima prosilec prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji;
4.
je prosilec agenciji predložil dokaze, da je sposoben operativno in
varno voditi predlagano dejavnost.
(3) Pogoj iz 4. točke prejšnjega odstavka je izpolnjen, če agencija
ugotovi, da ima prosilec dovolj finančnih sredstev, znanja, strokovnosti,
izkušenj, osebja, sredstev, opreme, organizacijo in dokumentacijo, da lahko
zagotavlja varno delovanje zrakoplovov, v skladu s predpisanimi pogoji in
omejitvami, ki veljajo za letalske dejavnosti, ki jih želi prosilec opravljati.
(4) Spričevalo letalskega prevoznika se izda praviloma za eno
leto. Njegova veljavnost se praviloma podaljša za 12 mesecev, vendar ne za več
kot 24 mesecev, če imetnik izpolnjuje zahteve, ki veljajo v času odločanja, ter
glede na nove ugotovitve agencije v skladu s tem členom.
(5) Skupaj s spričevalom letalskega prevoznika agencija
določi operativne določbe s podrobnostmi o odobreni letalski dejavnosti ter
pogoje in omejitve, ki veljajo za spričevalo. Agencija lahko omeji čas veljavnosti
operativnih določb, oziroma jih lahko po potrebi dopolni ali spremeni.
(6) Imetnik spričevala letalskega prevoznika mora takoj pisno
obvestiti agencijo o vseh spremembah, ki vplivajo na dejstva in okoliščine, ki
so bile podlaga za izdajo spričevala ali operativnih določb. Imetnik ne sme
uveljavljati upravičenj iz spričevala, če agencija ni pisno odobrila sprememb.
(7) Spričevalo letalskega prevoznika, ki ga je izdal
pristojni organ tuje države, se prizna v skladu z mednarodno pogodbo, ki
zavezuje Republiko Slovenijo.
(8) Šteje se, da je pogoj glede zahtevanih finančnih
sredstev, kot izhaja iz drugega odstavka tega člena, izpolnjen, če prosilec v
zadostni meri izkaže, da bo lahko izpolnjeval obveznosti za pokrivanje postavk,
kot so gorivo, tarife, plače, vzdrževanje, amortizacija, letališke in preletne
takse ter stroški obveznih zavarovanj, vse v skladu s predvideno letalsko
dejavnostjo za najmanj 3 mesece.
(9) Minister, pristojen za promet, predpiše natančnejše
zahteve, način in postopek pridobitve in podaljšanja veljavnosti spričevala
letalskega prevoznika, pri čemer upošteva ustrezne priloge k Čikaški konvenciji
oziroma ustrezne Skupne letalske predpise.
77. člen
(spričevala in dovoljenja za posebne namene)
(1) Za izvajanje strokovnega usposabljanja letalskega in
drugega strokovnega osebja, ki ga želi opravljati letalski prevoznik za lastne
potrebe, se smiselno uporabljajo določbe 56. in 57. člena tega zakona.
(2) Za letalske dejavnosti posebne vrste, kot so na primer
dela v zraku, vleka reklamnih sporočil, snemanja iz zraka, panoramski leti, se
smiselno uporabljajo določbe 76. člena tega zakona, tudi če se taka dejavnost
ne opravlja za plačilo. Za opravljanje teh dejavnosti mora izvajalec pridobiti
posebno dovoljenje, ki ga izda agencija. Izpolnjevanje pogojev za opravljanje
navedenih dejavnosti se presoja tudi v skladu s pogoji Skupnih letalskih
predpisov.
(3) Za zakup zrakoplova mora uporabnik zrakoplova pridobiti
predhodno odobritev agencije.
(4) Pred izdajo predhodne odobritve iz prejšnjega odstavka, agencija
preveri pogodbo o zakupu zlasti glede skladnosti tipskega certifikata za
zrakoplov iz zakupne pogodbe, glede opreme zrakoplova, glede plovnosti ter
glede zavarovanj, vse v odvisnosti od predvidenega namena rabe zrakoplova.
Pogoji za odobritev so del zakupne pogodbe.
(5) Za letalske prireditve in letalska tekmovanja je potrebno
posebno dovoljenje, ki ga izda agencija v skladu s pogoji, ki jih predpiše,
minister, pristojen za promet.
(6) Minister, pristojen za promet, predpiše natančnejše
zahteve, način in postopek pridobitve spričevala oziroma dovoljenja za
izvajanje dejavnosti iz tega člena, ob smiselnem upoštevanju pogojev Skupnih
letalskih predpisov.
78. člen
(zračni prevoz za lastne potrebe)
(1) Za opravljanje zračnega prevoza za lastne potrebe z
letali z več kot šestimi potniškimi sedeži mora predlagatelj pridobiti posebno
dovoljenje, ki ga izda agencija. Dovoljenje se izda, če predlagatelj dokaže, da
izpolnjuje pogoje glede strokovne sposobnosti in potrebne organizacije za
zagotovitev varnega delovanja zrakoplovov. Glede izpolnjevanja pogojev se
smiselno uporabljajo določbe 76. člena tega zakona o spričevalu letalskega
prevoznika.
(2) Zračni prevoz za lastne potrebe je letalski prevoz, ki se
ne opravlja za plačilo.
79. člen
(naloge in pooblastila agencije)
(1) Agencija izvaja strokovni nadzor nad imetniki spričeval
letalskega prevoznika in dovoljenj, ki jih izdaja v skladu s tem poglavjem, in
v ta namen spremlja delo imetnikov spričeval letalskega prevoznika in navedenih
dovoljenj. Če strokovni nadzor, vključno s prostim in neomejenim dostopom do
prostorov, sredstev in opreme imetnikov navedenih listin ter do vseh dokumentov
in podatkov, vključno z računalniškimi podatki, ni omogočen, se šteje, da niso
izpolnjeni pogoji za izdajo listin iz tega odstavka. V takem primeru agencija
takoj po uradni dolžnosti začasno odvzame listino. Listina se odvzame za čas
dokler ni ponovno omogočen strokovni nadzor.
(2) Za zagotovitev varnega letenja agencija izdaja plovnostno
tehnične zahteve (PZT), kot splošne letalsko varnostne zahteve, ki so
obvezujoče za vse izvajalce letalskih aktivnosti. Plovnostno tehnične zahteve
so vezane na varno uporabo določenega tipa zrakoplova.
80. člen
(preklic veljavnosti spričeval in dovoljenj)
(1) Če agencija ugotovi, da se pravice iz spričevala
letalskega prevoznika ali dovoljenja izvršujejo tako, da se kršijo veljavni
predpisi, pogoji ali omejitve, ali zunaj obsega operativnih določb, lahko agencija
takoj prekliče veljavnost takšne listine ali jo začasno odvzame, dokler niso
kršitve odpravljene, oziroma dokler ni opravljen nadaljnji postopek.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko agencija
izjemoma določi dodatne omejitve operativnih določb, če ugotovi, da bo s takimi
ukrepi zagotovljena varnost zračnega prometa.
(3) Spričevalo letalskega prevoznika se šteje za neveljavno,
če ni več izpolnjen katerikoli od pogojev iz drugega odstavka 76. člena tega
zakona.
81. člen
(predstavništva in posebno dovoljenje za redni in posebni
zračni prevoz za tujega prevoznika)
(1) Tuj letalski prevoznik lahko opravlja redni zračni prevoz
v Republiko Slovenijo ali iz nje v skladu s pogoji dvostranskega ali
večstranskega sporazuma, katerega pogodbenica je Republika Slovenija. Če
takšnega sporazuma ni, lahko ministrstvo, pristojno za promet, tujemu
letalskemu prevozniku izda posebno dovoljenje za opravljanje rednega zračnega
prevoza v Republiko Slovenijo oziroma iz nje.
(2) Ministrstvo, pristojno za promet izda dovoljenje za
opravljanje posebnega zračnega prevoza pod pogoji, ki jih predpiše minister.
Pri tem upošteva tudi plovnostno tehnične zahteve, izdane v skladu z določbami
tega zakona.
(3) Organ, pristojen za izdajo dovoljenj po tem členu, lahko
odkloni izdajo dovoljenja tujemu letalskemu prevozniku, če slovenski prevozniki
nimajo enakih pravic v državi, iz katere je tuji prevoznik.
(4) V Republiki Sloveniji lahko tuji letalski prevoznik, ki
opravlja dejavnost zračnega prevoza v Republiki Sloveniji, in to na podlagi
določb mednarodnega sporazuma, ki zavezuje Republiko Slovenijo in državo registracije
tega prevoznika, oziroma na podlagi posebnega dovoljenja iz prejšnjih odstavkov
tega člena (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj predstavništva) odpre
predstavništvo, če izpolnjuje splošne pogoje, predpisane za opravljanje
dejavnosti zračnega prevoza v Republiki Sloveniji, in predpisane posebne pogoje
glede registracije pri ministrstvu, pristojnem za promet, in če obstaja
vzajemnost.
(5) Predstavništvo ni pravna oseba in lahko opravlja
dejavnost le v imenu in za račun ustanovitelja predstavništva. Tuja oseba sme
odpreti predstavništvo v Republiki Sloveniji sama ali skupaj z drugo tujo
osebo. Za obveznosti predstavništva odgovarja ustanovitelj.
(6) Predstavništvo lahko opravlja le tiste naloge, ki
zagotavljajo varen in reden zračni promet oziroma zračni prevoz, in druge
dejavnosti, ki jih običajno opravljajo letalski prevozniki. Predstavništvo, ki
izpolnjuje predpisane pogoje tudi za opravljanje gospodarske dejavnosti v
Republiki Sloveniji, lahko prodaja tudi prevozne listine ustanovitelja, če je o
tej prodaji sklenjen mednarodni sporazum z državo registracije ustanovitelja
predstavništva.
(7) Določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka
tega člena se ne uporabljajo za letalskega prevoznika, ki mu je operativno
licenco izdala država članica Skupnosti.
82. člen
(druge zahteve)
(1) Za predstavništvo in za slovenske državljane, ki so
zaposleni v predstavništvu, velja slovensko pravo.
(2) Vlada izda predpis, s katerim določi pogoje glede
registracije in načina delovanja predstavništev iz 81. člena tega zakona v
Republiki Sloveniji, zlasti pa:
1.
potrebna dokazila za vpis v register predstavništev, vodenje registra
predstavništev in izbris iz registra predstavništev;
2.
zahteve glede osebja, ki dela oziroma je zaposleno v predstavništvu;
3.
način opravljanja dejavnosti;
4.
kaj lahko šteje za izpolnitev predpisanih pogojev glede opravljanja
dejavnosti zračnega prevoza v Republiki Sloveniji in
5.
način opravljanja nadzora glede izpolnjevanja predpisanih pogojev in
dejavnosti predstavništva.
83. člen
(preklic veljavnosti posebnega dovoljenja za redni in
posebni zračni prevoz)
(1) Dovoljenje, izdano po 81. členu tega zakona, lahko organ,
ki ga je izdal, prekliče, če se je imetnik znatno oddaljil od pogojev, na
podlagi katerih je bilo dovoljenje izdano, ali če imetnik ni sposoben izvajati
svojih pravic na predpisan način in če se stanje ne popravi v določenem času.
(2) Tako dovoljenje se šteje za neveljavno, če je bilo
imetnikovo spričevalo letalskega prevoznika razveljavljeno.
84. člen
(dolžnosti letalskega prevoznika)
(1) Letalski prevoznik mora redni zračni prevoz opravljati
redno v skladu z redom letenja, ki se določi posebej za poletno in posebej za
zimsko prometno obdobje.
(2) Prevoznik mora objaviti red letenja pred začetkom njegove
veljavnosti za določeno prometno obdobje.
(3) Med veljavnostjo reda letenja sme prevoznik ustaviti
zračni promet na liniji, oziroma spremeniti red letenja na njej.
(4) Prevozniki in obratovalci letališč morajo evidenco o
opravljenem prometu in njegovi rednosti pošiljati ministrstvu, pristojnem za
promet, v skladu z navodili.
(5) Letalski prevoznik, ki prepelje tujca, ki ne izpolnjuje
zakonskih pogojev za vstop v državo, mora takšno osebo odpeljati iz države v
času, ki mu ga določi pristojna organizacijska enota policije. Vse stroške, ki
nastanejo v zvezi s tem (nastanitev, oskrba, prevoz), krije letalski prevoznik.
84.a člen
(sporočanje podatkov)
(1) Prevozniki v letalstvu morajo na zahtevo organov,
pristojnih za izvajanje mejne kontrole oseb na zunanjih mejah, do konca prijave
potnikov na let sporočiti podatke o potnikih, ki jih bodo prepeljali na
določeni mejni prehod, preko katerega bodo te osebe vstopile na ozemlje države
članice Evropske unije.
(2) Sporočijo se naslednji podatki o potnikih iz prejšnjega
odstavka:
-
številka in vrsta uporabljene potne listine,
-
državljanstvo,
-
osebno ime oziroma celotna imena,
-
datum rojstva,
-
mejni prehod vstopa na ozemlje držav članic,
-
oznaka prevoza,
-
čas odhoda in prihoda prevoza,
-
skupno število potnikov, ki se prevažajo,
-
začetno mesto vkrcanja.
(3) Sporočanje podatkov iz prejšnjega odstavka ne izključuje
obveznosti prevoznikov iz 26. člena Schengenske konvencije (UL L št. 239,
z dne 22. 9. 2000, str. 1, z vsemi spremembami).
84.b člen
(obdelava podatkov)
(1) Obdelava podatkov iz prvega odstavka prejšnjega člena se
izvaja na naslednji način:
-
podatki se sporočijo organom, pristojnim za izvajanje kontrole oseb na
zunanjih mejah, preko katerih bo potnik vstopil na ozemlje držav članic;
-
podatke smejo zbirati le prevozniki v letalstvu in jih elektronsko ali v
primeru okvare kako drugače ustrezno sporočiti organom, pristojnim za izvajanje
mejnih kontrol na določenem mejnem prehodu, preko katerega bo potnik vstopil na
ozemlje države članice. Organi, pristojni za izvajanje mejne kontrole oseb na
zunanjih mejah, podatke shranijo v začasno datoteko;
-
po vstopu potnikov organi iz prve alinee tega odstavka izbrišejo podatke
v 24 urah po njihovem prejemu, razen kadar so podatki pozneje potrebni za
izvajanje zakonskih pooblastil organov, pristojnih za izvajanje kontrol oseb na
zunanjih mejah, skladno s predpisi Republike Slovenije in ob upoštevanju
predpisov o varstvu osebnih podatkov;
-
prevozniki v letalstvu morajo v 24 urah po prihodu prevoznega sredstva
skladno s prvim odstavkom prejšnjega člena izbrisati osebne podatke, ki so jih
zbrali in sporočili mejnim organom v zvezi z izvajanjem določb 84.a in tega
člena.
(2) Osebne podatke iz 84.a člena tega zakona lahko pristojni
organi Republike Slovenije uporabljajo za izvajanje mejne kontrole oseb na
zunanjih mejah, za izvajanje določb tega člena in za izvajanje določb 189.a
člena tega zakona, v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
(3) Prevozniki v letalstvu morajo obveščati potnike o
obdelavi podatkov iz 84.a člena tega zakona v skladu z določbami Zakona o
varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 – ZInfP),
vključno z informacijami iz drugega in četrtega odstavka 19. člena navedenega
zakona.
5.0. LETALIŠČA IN VZLETIŠČA
5.1. Splošne določbe
85. člen
(splošne določbe)
(1) Letališča so lahko civilna, vojaška ali mešana.
(2) Civilna letališča so:
1.
javna in
2.
za lastne potrebe.
(3) Določene vrste in kategorije zrakoplovov lahko poleg
letališč uporabljajo pod predpisanimi pogoji tudi vzletišča in druge urejene
površine.
(4) Letališča se razvrščajo glede na referenčno kodo,
kategorijo in namen letališča ter glede na obseg zračnega prometa.
(5) Minister, pristojen za promet, izda predpise o
razvrščanju letališč iz prejšnjega odstavka in pogojih, ki jih morajo
izpolnjevati v odvisnosti od razvrstitve.
86. člen
(sistem letališč)
(1) V skladu z zasnovo omrežja letališč iz prostorskega plana
Republike Slovenije, vlada na predlog ministra, pristojnega za promet, opredeli
sistem javnih letališč, ki so namenjena za javni zračni promet ob zagotavljanju
enakomernega regionalnega razvoja in povezavi z drugimi prometnimi sistemi.
Letališča, ki so vključena v sistem javnih letališč, so infrastrukturni objekti
državnega oziroma lokalnega pomena.
(2) Za določitev lokacije in gradnjo letališč, ki so
vključena v sistem javnih letališč in z njimi povezanih infrastrukturnih
objektov, naprav in sistemov navigacijskih služb zračnega prometa, se določbe o
predhodnih soglasjih iz 97. člena oziroma 119. člena tega zakona ne uporabljajo
v primeru, ko Republika Slovenija nastopa kot investitor.
(3) Pred določitvijo lokacije in/ali izdajo enotnega
dovoljenja za gradnjo mora biti opravljena ustrezna revizija projektne
dokumentacije, ki jo opravi agencija.
87. člen
(obveznost izpolnjevanja predpisanih pogojev)
Letališče in vzletišče mora izpolnjevati vse predpisane
varnostne in druge pogoje glede na določeno referenčno kodo, kategorijo in
namen letališča ter glede na obseg zračnega prometa, predpisane službe in druge
pogoje, določene v obratovalnem dovoljenju.
5.2. Letališka infrastruktura in službe na letališču
88. člen
(letališka infrastruktura)
(1) Infrastrukturni objekti, naprave in sredstva (v
nadaljnjem besedilu: letališka infrastruktura) na letališčih so:
1.
vzletno pristajalne in vozne steze;
2.
ploščadi;
3.
svetlobni navigacijski objekti, naprave in sredstva ter objekti, naprave
in sredstva za nadzor prometa;
4.
potniški terminali;
5.
pripomočki za letalski tovor;
6.
objekti in naprave za zagotavljanje zemeljskega transporta, notranjih
prometnih tokov in parkirišča;
7.
pomožni objekti, naprave in sredstva, potrebna za obratovanje letališča;
8.
objekti in naprave za letalska goriva in maziva;
9.
objekti in naprave varovanja;
10. drugi
objekti in naprave namenjeni varnemu zračnemu prometu in obratovanju letališča.
(2) Letališka infrastruktura so tudi vsa zemljišča, ki
funkcionalno služijo namenski rabi objektov, naprav in sredstev iz prejšnjega
odstavka ter zagotavljajo varen zračni promet in varno obratovanje letališča.
(3) Infrastrukturni, objekti, naprave in sredstva iz prvega
odstavka tega člena morajo biti na predpisan način redno vzdrževani, njihovo
stanje pa stalno nadzorovano.
89. člen
(službe na letališču)
(1) Glede na referenčno kodo, kategorijo in namen letališča
ter glede na obseg zračnega prometa se mora na javnem letališču organizirati
letališke službe, ki se glede na način in namen opravljanja delijo na obvezne
letališke službe in druge letališke službe (v nadaljnjem besedilu: letališke
službe).
(2) Obvezne letališke službe so:
1.
reševalna in gasilska služba;
2.
služba za odstranjevanje zrakoplovov v okvari;
3.
službe za vzdrževanje in nadzor letaliških površin, objektov, naprav,
sredstev, ovir, vizualnih pripomočkov in oznak, sistemov električnega napajanja
in osvetlitve ter podobne službe;
4.
služba za zmanjšanje nevarnosti, ki jih povzročajo ptice;
5.
služba za upravljanje ploščadi;
6.
služba varovanja;
7.
služba nujne medicinske pomoči ali prve pomoči;
8.
službe za zagotavljanje letalskih goriv in maziv;
9.
službe zemeljske obravnave zrakoplovov, potnikov in stvari oziroma
storitev zemeljske oskrbe;
10. pomožne
službe, ki zagotavljajo reden in varen zračni promet in prevoz ter obratovanje
letališča ali njegovega dela (komunalne službe in podobne službe);
11. druge
letališke službe, ki zagotavljajo varen vzlet, pristanek, gibanje in postanek
zrakoplovov.
(3) Druge letališke službe so zlasti:
1.
navigacijske službe zračnega prometa;
2.
policija;
3.
carinska služba;
4.
inšpekcijske službe (zdravstvena, veterinarska, fitopatološka in druge).
(4) Minister, pristojen za promet, izda predpise, s katerimi
določi zlasti:
1.
katere službe morajo biti organizirane na letališču ali njegovem delu
glede na referenčno kodo, kategorijo in namen letališča ter glede na obseg
zračnega prometa;
2.
katere so službe iz 10. in 11. točke drugega odstavka tega člena;
3.
službe na letališču, ki morajo biti organizirane na letališču za lastne
potrebe.
(5) Če se spremenijo mednarodni letalski standardi in
priporočena praksa Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), ki se
nanašajo na letališča in jih občasno objavlja ICAO v prilogah k Čikaški
konvenciji, lahko vlada predpiše tudi druge službe in določi obveznosti
izvajalcev služb na letališču, če je to potrebno za zagotovitev rednosti in
varnosti zračnega prometa, upoštevaje referenčno kodo, kategorijo in namen
letališča.
5.3. Uporaba letališč in vzletišč
90. člen
(splošno o uporabi letališč in vzletišč)
(1) Zrakoplov v domačem zračnem prometu in zračnem prevozu
sme uporabljati za vzletanje in pristajanje poleg javnega letališča tudi
vzletišče, če izpolnjuje predpisane pogoje za varno letenje in varen zračni
prevoz.
(2) Zrakoplov, s katerim se opravlja domači zračni prevoz,
sme pristati in vzleteti tudi izven javnega letališča, če mora pristati zaradi
višje sile ali nevarnosti, drugi domači zrakoplovi pa smejo pristati in
vzleteti izven letališča ali vzletišča tudi, če opravljajo posebne naloge (leti
v humanitarne in zdravstvene namene, leti za potrebe iskanja in reševanja,
znanstveno-raziskovalni leti, dela v zraku in podobno).
91. člen
(dodatni pogoji za določena letališča)
(1) Na javnem letališču morajo biti zagotovljeni prostorski
in drugi pogoji za delo organov za notranje zadeve, carinskih organov in
inšpekcijskih služb ter navigacijskih služb zračnega prometa, če je za
obratovanje letališča to potrebno. Na javnem letališču, ki je namenjeno za
mednarodni zračni promet (v nadaljnjem besedilu: mednarodno letališče), morajo
biti za navedene organe zagotovljeni vsi predpisani pogoji.
(2) Sklep o odprtju obstoječega javnega letališča kot
mednarodnega letališča sprejme vlada na predlog ministra, pristojnega za
promet, ob poprejšnjem soglasju ministrov, pristojnih za finance, notranje
zadeve, zaščito in reševanje, meteorološke pojave, zdravstvo, kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano ter obrambo.
(3) Na podlagi obrazložene pisne vloge lastnika ali
upravljalca javnega letališča, lahko minister, pristojen za promet, glede na
nameravano vrsto zračnega prometa po predhodni preveritvi predpisanih pogojev
in ob soglasju ministrov, pristojnih za finance, notranje zadeve, obrambo,
zdravstvo, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, začasno dovoli opravljanje mednarodnega
zračnega prometa tudi na letališču, ki ni mednarodno letališče. Minister
pristojen za promet, mora pri tem določiti čas trajanja dovoljenja in način
izpolnjevanja predpisanih pogojev za mednarodno letališče v odvisnosti od vrste
in obsega prometa.
92. člen
(pravica uporabe javnega letališča)
Zrakoplov, ki ima dovoljenje, da leti v slovenskem zračnem
prostoru, ima pravico rabe letališke infrastrukture in predpisanih služb, glede
na referenčno kodo, kategorijo, namen in zmogljivosti letališča ter glede na
obseg zračnega prometa, v skladu z veljavnimi predpisi in obratovalnim
dovoljenjem.
93. člen
(časovni bloki – sloti)
(1) Na letališču, na katerem se ne more v zahtevanem času
sprejeti ali odpraviti vseh zrakoplovov, v skladu z zahtevkom enega ali več prevoznikov,
se določi sistem usklajevanja in določanja časovnih blokov (v nadaljnjem
besedilu: slot).
(2) Minister, pristojen za promet, predpiše način in postopke
dodeljevanja slotov ter letališča, na katerih je določanje slotov obvezno.
94. člen
(omejitve in prepovedi obratovanja letališča)
(1) Pristojni organ lahko začasno omeji ali prepove
obratovanje letališča, oziroma vzletišča če to zahtevajo razlogi varnosti
zračnega prometa.
(2) Vlada lahko na predlog ministra, pristojnega za promet,
začasno omeji ali prepove obratovanje letališča, če to zahtevajo interesi
varnosti, zdravja, varovanja okolja, mednarodnih odnosov ali podobni državni
interesi.
(3) Omejitev ali prepoved iz prvega odstavka tega člena sme
praviloma trajati, dokler ne prenehajo razlogi za omejitev ali prepoved
obratovanja letališča; omejitev ali prepoved iz drugega odstavka tega člena, pa
sme trajati najdlje tri mesece za javno letališče, za letališče za lastne
potrebe in vzletišče, pa ne več kot šest mesecev.
(4) Škodo v zvezi z omejitvijo ali prepovedjo obratovanja
letališča iz prvega odstavka tega člena povrne tisti, ki je povzročil omejitev
ali prepoved, razen če gre za višjo silo.
95. člen
(objava splošnih pogojev za uporabo letališča)
(1) Splošne pogoje za uporabo javnega letališča, tarife in
cene storitev objavi agencija na način, ki je običajen v zračnem prometu.
Upravljalec letališča v ta namen agenciji posreduje potrebne podatke.
(2) Agencija pred objavo iz prejšnjega odstavka pridobi tudi
mnenje ministrstev, pristojnih za promet, finance, notranje zadeve, obrambo,
okolje in prostor, zdravstvo ter kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, če zadeva
njihove odgovornosti in pristojnosti.
96. člen
(uporaba civilnih letališč za vojaške potrebe ter mešanih
letališč in vojaških letališč za civilne zrakoplove)
(1) Civilna letališča in vzletišča lahko uporablja tudi
ministrstvo, pristojno za obrambo, za potrebe vojaškega zračnega prometa. Pri
tem mora ravnati v skladu s predpisi o uporabi letališč in vzletišč ter v
skladu s splošnimi in posebnimi pogoji za njihovo uporabo oziroma obratovanje,
vse v skladu s prostorskim planom Republike Slovenije.
(2) Na območju civilnega letališča in vzletišča se sme
graditi in uporabljati tudi stabilne objekte in naprave za potrebe obrambe, če
to ne ogroža rednosti in varnosti civilnega zračnega prometa. O tem odloča
minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za obrambo.
(3) O rabi prostora za potrebe gradnje in uporabe objektov in
naprav iz prejšnjega odstavka odloča minister, pristojen za promet, v soglasju
z ministrom, pristojnim za obrambo, v skladu s predpisanimi dovoljenji in
soglasji.
(4) Na območju vojaškega letališča ali vzletišča se sme
graditi in uporabljati stabilne objekte in naprave za potrebe civilnega
zračnega prometa. O tem odloča minister, pristojen za obrambo, v soglasju z
ministrom, pristojnim za promet.
(5) Vojaško letališče ali del vojaškega letališča, ki
izpolnjuje predpisane pogoje za zračni promet iz tega zakona in predpisov,
izdanih na njegovi podlagi, se sme uporabljati kot javno letališče, pod pogoji
in na način, ki se določi s pogodbo med ministrstvom, pristojnim za obrambo in
upravljalcem letališča oziroma letalskim prevoznikom. Obratovalno dovoljenje za
takšno letališče ali njegov del izda agencija.
5.4. Pogoji za gradnjo in rekonstrukcijo
97. člen
(predhodno soglasje v območju izključne rabe letališča)
(1) Pred določitvijo lokacije in za graditev letališča,
graditev ali postavitev objektov in naprav iz 88. člena tega zakona ter drugih
objektov in naprav na območju izključne rabe letališča, mora investitor ali
lastnik pridobiti predhodno soglasje, ki se izda z vidika varnosti zračnega
prometa in tehnologije dela služb iz 89. člena tega zakona.
(2) Predhodno soglasje iz prejšnjega odstavka izda agencija.
Pred njegovo izdajo pristojni organ ne sme izdati lokacijskega ali gradbenega
dovoljenja, ali enotnega dovoljenja za gradnjo, niti izdati odločbe o dovolitvi
priglašenih del. Predhodno soglasje se ne izda, če bi objekt ali naprava
ovirala letališki promet, delovanje navigacijskih naprav, delo predpisanih
služb na letališču ali če za njegovo uporabo oziroma obratovanje niso
izpolnjeni drugi predpisani pogoji. Pred izdajo predhodnega soglasja agencija
pridobi mnenje obratovalca letališča.
(3) Če agencija ne izda predhodnega soglasja v dveh mesecih,
se ne šteje, da je soglasje izdano. Če strokovna presoja zaradi obsežnosti
preverjanj, ki so potrebna za izdajo tega soglasja, ni možna v roku dveh
mesecev, lahko agencija ta rok podaljša, vendar največ za eno leto.
(4) V postopku odločanja o zahtevku iz tega člena agencija
najprej ugotovi, ali stanje v prostoru s stališča zračnega prometa dopušča
gradnjo letališča oziroma objekta ali postavitev naprave, glede na predvideno
referenčno kodo, kategorijo in namen letališča ter glede na predvideni obseg
zračnega prometa. Če te predpostavke niso izpolnjene, agencija zahtevek zavrne,
sicer pa nadaljuje postopek.
98. člen
(predhodno soglasje v območju omejene in nadzorovane rabe)
(1) Če je nameravana gradnja ali postavitev objektov oziroma
naprav v območju omejene ali v območju nadzorovane rabe letališča, mora
investitor ali lastnik pridobiti predhodno soglasje agencije, ki se izda z
vidika varnosti zračnega prometa in tehnologije dela služb iz 89. člena tega
zakona.
(2) Za izdajo predhodnega soglasja iz prejšnjega odstavka se
smiselno uporabljajo določbe drugega do petega odstavka 97. člena tega zakona.
99. člen
(vsebina predhodnega soglasja)
V predhodnem soglasju iz 97. in 98. člena tega zakona se določi zlasti:
1.
predvideni čas gradnje;
2.
druge pogoje, ki jih je potrebno upoštevati pri gradnji tako, da so
upoštevane določbe predpisov, ki se nanašajo na projektiranje, gradnjo in
upravljanje letališč, delovanje predpisanih služb, strokovno osebje,
tehnologijo dela ter motnje za zračni promet;
3.
predvideno referenčno kodo, kategorijo in namen letališča ter predvideni
obseg zračnega prometa po končani gradnji.
100. člen
(tehnični pregled)
(1) Po končani gradnji ali rekonstrukciji letališča,
objektov, naprav ali sredstev iz 88. člena tega zakona, se opravi tehnični
pregled in izda uporabno dovoljenje v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(2) Pri tehničnem pregledu iz prejšnjega odstavka sodelujejo
predstavniki agencije.
101. člen
(lokacija, gradnja, razširitev in opustitev vojaškega
letališča)
Za lokacijo, gradnjo in razširitev vojaškega letališča je
potrebno pridobiti predhodno soglasje v skladu z določbami 97. člena tega
zakona. O opustitvi vojaškega letališča se obvesti agencijo.
5.5. Obratovalno dovoljenje letališč in vzletišč
102. člen
(obratovalni pogoji)
Letališče se sme uporabljati v zračnem prometu, če izpolnjuje
poleg pogojev, ki jih določajo predpisi o graditvi objektov, tudi pogoje
določene glede na referenčno kodo, kategorijo in namen letališča ter glede na
obseg zračnega prometa, če je za njegovo obratovanje izdano dovoljenje agencije
in je vpisano v vpisnik letališč.
103. člen
(obratovalno dovoljenje letališča)
(1) Investitor, lastnik oziroma obratovalec letališča po
opravljenem tehničnem pregledu iz 100. člena tega zakona, pisno zaprosi agencijo
za izdajo obratovalnega dovoljenja in vpis v vpisnik civilnih letališč. V vlogi
za izdajo obratovalnega dovoljenja in vpis v vpisnik letališč navede in z
dokumenti dokaže usposobljenost za opravljanje nameravane dejavnosti in
predlaga čas pregleda pred izdajo obratovalnega dovoljenja. Pred izdajo
obratovalnega dovoljenja agencija preveri zlasti zanesljivost delovanja,
tehnološke procese in predpisane načrte.
(2) Če se zamenja izvajalec določene službe na letališču, če
pride do večjih organizacijskih ali tehničnih sprememb ali če pride do
zamenjave večjega števila izvajalcev služb na letališču, je potrebno ponovno
ugotoviti in določiti izpolnjevanje predpisanih pogojev in dopolniti oziroma
spremeniti že izdano obratovalno dovoljenje po enakem postopku kot je določeno
v prvem odstavku tega člena.
(3) S pregledom iz prejšnjega odstavka se ugotovi
izpolnjevanje predpisanih pogojev, in sicer zlasti ali:
1.
stanje ustreza pogojem, določenim v predhodnem soglasju;
2.
so izpolnjeni predpisani pogoji glede fizičnih karakteristik, vizualnih
sredstev za navigacijo, vizualnih sredstev za označevanje ovir in vizualnih
sredstev za označevanje območij omejene uporabe;
3.
so navigacijski in drugi pripomočki ter telekomunikacijske naprave in
sistemi napajanja z električno energijo skladni s predpisanimi pogoji;
4.
so organizirane predpisane letališke in druge službe na letališču in ali
te službe izpolnjujejo predpisane pogoje;
5.
je potrjen letališki varnostni program in načrt za postopke v sili;
6.
notranja organizacija upravljalca letališča zagotavlja varen in reden
zračni promet in zračni prevoz;
7.
so izpolnjeni drugi pogoji glede na referenčno kodo, kategorijo in namen
letališča ter glede na obseg zračnega prometa.
(4) Pred izdajo oziroma spremembo ali dopolnitvijo
obratovalnega dovoljenja lahko agencija dovoli poskusno obratovanje, če je
potrebno daljše preverjanje zanesljivosti delovanja, tehnoloških procesov ali
predpisanih načrtov. Dovoljenje za poskusno obratovanje se izda po enakem
postopku kot obratovalno dovoljenje in lahko velja največ eno leto. V času
poskusnega obratovanja mora obratovalec ves čas dokumentirano nadzorovati
izpolnjevanje predpisanih pogojev.
(5) Obratovalno dovoljenje velja glede na ugotovljene pogoje
in okoliščine ob njihovi izdaji. Veljavnost obratovalnega dovoljenja se časovno
omeji na čas, ki je primeren referenčni kodi, kategoriji in namenu letališča
ter obsegu zračnega prometa in pogostosti tehničnih in tehnoloških sprememb,
vendar njegova veljavnost ne more biti daljša od petih let. Za podaljšanje veljavnosti
obratovalnega dovoljenja velja enak postopek kot za njegovo izdajo.
(6) Obratovalci drugih infrastruktur na posameznih delih
letališča smejo uporabljati te infrastrukture za izvajanje svoje dejavnosti na
letališču, če je na smiselno enak način kot je določeno v prvem, drugem,
tretjem in četrtem odstavku tega člena ugotovljeno, da ne vplivajo na varno
obratovanje letališča in na varen zračni promet ter so za njihovo obratovanje
pridobili dovoljenje agencije.
104. člen
(preklic veljavnosti obratovalnega dovoljenja letališča)
(1) Če agencija ali letalski nadzornik ugotovi, da letališče
ne izpolnjuje več predpisanih pogojev iz 103. člena tega zakona, mu lahko
agencija obratovalno dovoljenje takoj začasno odvzame ali v celoti ali delno
prekliče njegovo veljavnost.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko ministrstvo,
pristojno za promet izjemoma predpiše dodatne omejitve in pogoje, če ugotovi,
da bo s takimi ukrepi zagotovljena varnost zračnega prometa.
(3) Investitor, lastnik oziroma obratovalec letališča mora
ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti odpraviti takoj, najkasneje
pa v roku 48 ur. Izjemoma lahko minister, pristojen za promet, ta rok podaljša
na sedem dni. Morebitna pritožba ne zadrži izvršitve odločbe iz prvega odstavka
tega člena.
105. člen
(obratovalno dovoljenje vzletišča)
(1) Za vzletišča se smiselno uporabljajo določbe 97. in 102. do 104. člena tega zakona. Obratovalno dovoljenje za vzletišča se izda največ za eno leto
in se lahko podaljša.
(2) Minister, pristojen za promet, predpiše tehnične pogoje,
omejitve in način uporabe vzletišč.
5.6. Vpisnik letališč in vpisnik vzletišč
106. člen
(vpisnik in vpisi)
(1) Letališče se vpiše v vpisnik civilnih letališč, vzletišče
pa v vpisnik vzletišč po izdaji obratovalnega dovoljenja. Zoper odločbo o vpisu
ni pritožbe.
(2) Minister, pristojen za promet, predpiše vsebino in način
vodenja vpisnika civilnih letališč in vpisnika vzletišč.
107. člen
(izbris iz vpisnika)
(1) Letališče se izbriše iz vpisnika civilnih letališč:
1.
če najmanj dve leti ne izpolnjuje tehničnih in drugih pogojev oziroma
nima obratovalnega dovoljenja;
2.
če to zahteva lastnik oziroma upravljalec letališča – za letališče za
lastne potrebe.
(2) Zoper odločbo o izbrisu ni pritožbe.
5.7. Druge določbe
108. člen
(zbirne in tematske letalske karte)
(1) Agencija vodi zbirno karto in tematske karte: vseh
letališč in vzletišč z letališkimi conami, priletno-odletnimi ravninami,
ovirami in vplivnimi območji; zračnih poti, mejnih točk in radionavigacijskih
naprav; organizacije in klasifikacije zračnega prostora; prepovedanih in
nevarnih območij, območij omejitev in vseh drugih objektov, potencialno
nevarnih za zračni promet in druge.
(2) Dokumentacija iz prejšnjega odstavka ni javna.
(3) Dokumentacija iz prvega odstavka tega člena je dostopna
predstavnikom lokalnih skupnosti.
109. člen
(podzakonski predpisi)
Minister, pristojen za promet, glede na referenčno kodo in
kategorijo letališča oziroma vzletišča ter v odvisnosti od namena letališča
oziroma vzletišča in obsega zračnega prometa, določi:
1.
katera letališka infrastruktura in službe ter v kakšnem obsegu so
potrebne na določenem letališču;
2.
tehnične, tehnološke in organizacijske pogoje in standarde za letališča;
3.
obratovalni čas letališč ter način njegovega usklajevanja;
4.
pogoje in način obratovanja letališč ob zmanjšani vidljivosti;
5.
način in vsebino pregleda pred izdajo obratovalnega dovoljenja za
letališče;
6.
pogoje, ki lahko vplivajo na varnost zračnega prometa in način njihovega
zagotavljanja;
7.
način in pogoje za opravljanje kontrole sistema zagotavljanja kvalitete;
8.
način in pogoje vzdrževanja objektov, naprav in sredstev iz 88. člena
tega zakona zlasti glede rednih in izrednih pregledov;
9.
druge pogoje za zagotovitev nemotenega in varnega odvijanja zračnega
prometa in obratovanja letališča;
10. tehnične
in organizacijske pogoje ter vrste zračnega prometa, ki se smejo opravljati na
vzletišču.
5.8. Ovire za zračni promet
110. člen
(lokacija ovir)
(1) Ovire za zračni promet so v coni letališča oziroma v coni
vzletišča ali zunaj nje. Cono letališča objavi agencija na način, ki je
običajen v zračnem prometu.
(2) Med ovire v coni letališča štejejo objekti, instalacije,
naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za
ceste, kanale in podobno.
(3) Zunaj cone letališča, štejejo za ovire:
1.
v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča –
objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke letališča;
2.
objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje
točke, in ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih
vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov;
3.
vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami
po dolžini več kot 75 metrov.
(4) Naprave, namenjene navigacijskim službam zračnega
prometa, niso ovire v smislu drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5) Za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in
naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog,
visokonapetostnih vodov in podobno. Zračne poti določi minister, pristojen za
promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za reševanje.
111. člen
(cona letališča)
(1) V coni letališča je postavljanje ovir izjemoma dovoljeno.
(2) Cono civilnega letališča določi agencija, cono vojaškega
letališča pa določi minister, pristojen za obrambo, v soglasju z agencijo.
112. člen
(postavljanje in odstranitev ovir)
(1) Kdor namerava postaviti novo ali povečati oziroma
povišati obstoječo oviro, mora za to dobiti predhodno soglasje.
(2) Soglasje iz prejšnjega odstavka izda agencija glede ovir
v coni civilnega letališča oziroma vzletišča in zunaj nje; ministrstvo,
pristojno za obrambo, pa glede ovir v coni vojaškega letališča.
(3) Organ iz prejšnjega odstavka lahko izda soglasje, če
ugotovi, da nameravani poseg ne bo prizadel varnosti zračnega prometa.
(4) Če je ovira zgrajena ali povečana brez soglasja ali v
nasprotju s soglasjem, jo mora investitor odstraniti na lastne stroške. Odločbo
o tem izda organ iz drugega odstavka tega člena ali letalski nadzornik oziroma
nadzornik.
113. člen
(zaznamovanje ovir)
(1) Ovire se zaznamuje z orientacijskimi znamenji, ki jih je
potrebno vzdrževati v brezhibnem stanju.
(2) Orientacijska znamenja postavlja in vzdržuje:
1.
lastnik ali uporabnik objekta, če so taki objekti zgrajeni po zgraditvi
letališča oziroma določitvi letališke cone ali prometnega koridorja;
2.
lastnik ali uporabnik letališča, če se le-to gradi oziroma rekonstruira
ali se spremeni letališka cona potem, ko so bili taki objekti že zgrajeni.
(3) V primeru iz petega odstavka 110. člena tega zakona,
zagotovi postavitev in vzdrževanje orientacijskih znamenj lastnik oziroma
upravljalec prometnice oziroma voda.
(4) Minister, pristojen za promet, predpiše orientacijska
znamenja in način zaznamovanja ovir.
114. člen
(motnje za zračni promet)
(1) Za postavitev in delovanje naprav ali sistemov v coni
letališča, ki bi utegnile povzročati elektromagnetne, svetlobne ali druge
motnje na napravah za vodenje zrakoplovov, oziroma lahko ovirajo ali zavedejo
posadko zrakoplova ali službe zračnega prometa, je potrebno dovoljenje agencije.
Agencija izda dovoljenje na pisni zahtevek lastnika oziroma upravljalca takšne
naprave, če se na podlagi prikaza naprave in opisa njenega delovanja lahko
utemeljeno sklepa, da naprava ali sistem ne bi motila zračnega prometa. V
dovoljenju agencija določi pogoje delovanja in omejitve, ki so primerne za
preprečitev motenj in zagotavljajo varnost zračnega prometa.
(2) Letalski nadzornik lahko začasno ali trajno prepove
delovanje katerekoli naprave ali sistema iz prejšnjega odstavka, če se ugotovi,
da lahko vpliva na varnost zračnega prometa.
(3) Stroški prepovedi delovanja naprav in sistemov iz prvega
odstavka tega člena bremenijo lastnika oziroma upravljalca takšne naprave ali
sistema.
(4) Letalski nadzornik lahko začasno ali trajno prepove
delovanje katerekoli naprave ali sistema na območju Republike Slovenije, če se
ugotovi, da vpliva na varnost zračnega prometa.
5.9. Varovanje okolja
115. člen
(okoljevarstvene zahteve glede emisij zrakoplovov v območju
letališč)
(1) Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom,
pristojnim za okolje in prostor, izda predpise o dovoljenem skupnem hrupu in
emisiji motorjev zrakoplovov na letališču in v letališki coni ter določi višino
pristojbine za odpravo škodljivih posledic na okolje, če hrup in emisije
presegajo dovoljene meje.
(2) Pristojbine iz prejšnjega odstavka pobira upravljalec
letališča in so prihodek državnega proračuna. Sredstva pristojbin se
uporabljajo za zmanjšanje vpliva in odpravo posledic hrupa motorjev na
prizadetem območju v skladu z opredeljenimi ukrepi iz programov razvoja
letališč. Najmanj ena četrtina sredstev pristojbin zbranih v posameznem letu se
nameni kot nadomestilo za poslabšanje pogojev bivanja prebivalcem s stalnim
bivališčem na prizadetih območjih. Prizadeta območja določi na osnovi
opravljenih meritev vlada z uredbo.
6.0. NAVIGACIJSKE SLUŽBE ZRAČNEGA PROMETA
6.1. Splošne določbe
116. člen
(letalski navigacijski postopki in pravica prepovedi
zračnega prometa)
(1) Vsak, ki opravlja naloge v navigacijskih službah zračnega
prometa, mora ravnati tako, da sta zagotovljena varnost in red, ter da ni
ogrožena varnost ljudi in premoženja.
(2) Za vsako letališče in vzletišče se določijo način,
postopki in drugi pogoji za varno vzletanje in pristajanje zrakoplovov. Način
in postopke za varno vzletanje in pristajanje zrakoplovov za letališče, na
katerem so organizirane navigacijske službe zračnega prometa, določi izvajalec
teh služb, za druga letališča in vzletišča pa obratovalec letališča in
vzletišča.
(3) Pristojna služba zračnega prometa lahko v določenem delu
zračnega prostora ali na določenem letališču oziroma vzletišču, po lastni
presoji ali na zahtevo vodje zrakoplova, druge navigacijske službe zračnega
prometa ali obratovalce, začasno prepove ali omeji zračni promet, če to
zahtevajo interesi varnosti leta določenega zrakoplova.
(4) Način in postopki za varno vzletanje in pristajanje
zrakoplovov iz drugega odstavka tega člena se smejo uporabljati v zračnem
prometu, ko nanje poda soglasje agencija.
6.2. Navigacijske službe zračnega prometa
117. člen
(navigacijske službe zračnega prometa)
(1) (prenehal
veljati)
(2) (prenehal
veljati)
(3) (prenehal
veljati)
(4) Če se spremenijo mednarodni letalski standardi in
priporočena praksa Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), ki se
nanašajo na navigacijske službe zračnega prometa, ki jih občasno objavlja ICAO
v prilogah k Čikaški konvenciji, lahko vlada izda predpis, ki določi tudi druge
službe ali odpravi obstoječe in določi obveznosti izvajalcev služb na
letališču, če je to potrebno za zagotovitev rednosti in varnosti zračnega
prometa.
6.3. Infrastrukturni objekti, naprave in sistemi navigacijskih
služb zračnega prometa
118. člen
(infrastrukturni objekti, naprave in sistemi navigacijskih
služb zračnega prometa)
(1) (prenehal
veljati)
(2) Minister, pristojen za promet, določi, kateri konkretni
objekti, naprave in sistemi štejejo za infrastrukturne objekte, naprave in
sisteme navigacijskih služb zračnega prometa ter pogoje, ki jih morajo
izpolnjevati zlasti: kontrolni centri za vodenje zračnega prometa,
telekomunikacijski, radarski ter drugi podobni objekti, naprave in sistemi,
letalske meteorološke postaje, naprave in sistemi, centri za iskanje in
reševanje zrakoplovov in letalski informacijski centri. (delno
se preneha uporabljati)
6.4. Pogoji za gradnjo ali rekonstrukcijo oziroma postavitev
infrastrukturnih objektov, naprav in sistemov navigacijskih služb zračnega
prometa
119. člen
(predhodno soglasje)
(1) Pred določitvijo lokacije in za graditev ali postavitev
infrastrukturnih objektov, naprav in sistemov navigacijskih služb zračnega
prometa iz prejšnjega člena ter drugih objektov in naprav na vplivnih območjih
teh sredstev, mora investitor ali lastnik pridobiti predhodno soglasje, ki se
izda z vidika varnosti zračnega prometa in tehnologije dela služb iz 117. člena
tega zakona.
(2) Predhodno soglasje iz prejšnjega odstavka izda agencija.
Če strokovna presoja zaradi obsežnosti preverjanj, ki so potrebna za izdajo
tega soglasja, ni možna v roku dveh mesecev, lahko agencija ta rok podaljša,
vendar največ za eno leto.
(3) V postopku odločanja o zahtevku iz prejšnjega člena agencija
najprej ugotovi, ali stanje v prostoru s stališča zračnega prometa dopušča
gradnjo objekta ali postavitev naprave. V primeru, da te predpostavke niso
izpolnjene, agencija zahtevek zavrne, sicer pa postopek nadaljuje.
120. člen
(tehnični pregled infrastrukturnih objektov, naprav in
sistemov navigacijskih služb zračnega prometa)
(1) Po končani gradnji infrastrukturnih objektov, naprav in
sistemov iz 118. člena tega zakona, se opravi tehnični pregled in izda uporabno
dovoljenje v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(2) Pri tehničnem pregledu iz prejšnjega odstavka sodelujejo
predstavniki agencije.
6.5. Obratovalno dovoljenje za infrastrukturne objekte,
naprave in sisteme navigacijskih služb zračnega prometa
121. člen
(obratovalno dovoljenje)
(1) Infrastrukturni objekt, naprava in sistem navigacijskih
služb zračnega prometa se sme uporabljati v zračnem prometu, če poleg pogojev,
ki jih določajo predpisi o graditvi objektov, izpolnjuje tudi pogoje v skladu z
določbami tega zakona in je bilo to ugotovljeno s predpisanimi meritvami in
umerjanji, če je osebje, ki ga vzdržuje in uporablja, za to strokovno
usposobljeno, in če ima obratovalno dovoljenje agencije.
(2) Investitor, lastnik oziroma obratovalec infrastrukturnih
objektov, naprav ali sistemov iz prejšnjega odstavka, po opravljenem tehničnem
pregledu po predpisih o graditvi objektov, pisno zaprosi agencijo za izdajo
obratovalnega dovoljenja. V vlogi za izdajo obratovalnega dovoljenja navede in
z dokumenti dokaže usposobljenost za opravljanje nameravane dejavnosti in
predlaga čas pregleda pred izdajo obratovalnega dovoljenja. Pred izdajo
obratovalnega dovoljenja agencija preveri zlasti zanesljivost delovanja,
tehnološke procese in predpisane načrte.
(3) Če se zamenja izvajalec določene navigacijske službe zračnega
prometa, če pride do večjih organizacijskih ali tehničnih sprememb ali če pride
do zamenjave večjega števila oseb, ki opravljajo naloge navigacijskih služb
zračnega prometa, je potrebno ponovno ugotoviti in določiti izpolnjevanje
predpisanih pogojev in dopolniti oziroma spremeniti že izdano obratovalno
dovoljenje po enakem postopku, kot je določeno v prvem odstavku tega člena.
(4) Pred izdajo oziroma spremembo ali dopolnitvijo
obratovalnega dovoljenja lahko agencija dovoli poskusno obratovanje, če je potrebno
daljše preverjanje zanesljivosti delovanja, tehnoloških procesov ali
predpisanih načrtov. Dovoljenje za poskusno obratovanje se izda po enakem
postopku kot obratovalno dovoljenje in lahko velja največ eno leto. V času
poskusnega obratovanja mora upravljalec ves čas dokumentirano nadzorovati
izpolnjevanje predpisanih pogojev.
(5) Veljavnost obratovalnega dovoljenja se lahko časovno
omeji v odvisnosti od pogostosti tehničnih in tehnoloških sprememb, vendar
njegova veljavnost ne more biti daljša od petih let. Za podaljšanje veljavnosti
obratovalnega dovoljenja velja enak postopek kot za njegovo izdajo.
122. člen
(posebni primeri v zvezi z obratovalnim dovoljenjem)
Če se za potrebe navigacijskih služb zračnega prometa v
slovenskem zračnem prostoru uporabljajo infrastrukturni objekti, naprave in
sistemi navigacijskih služb zračnega prometa, ki so v pristojnosti
navigacijskih služb zračnega prometa druge države oziroma mednarodne
organizacije, katere članica je Republika Slovenija, se šteje, da imajo ti infrastrukturni
objekti, naprave in sistemi navigacijskih služb zračnega prometa obratovalno
dovoljenje, če jih po zakonih te druge države, lahko uporabljajo njene
pristojne navigacijske službe zračnega prometa in če je ta država pogodbenica
Čikaške konvencije, oziroma če se lahko uporabljajo po pravilih mednarodne
organizacije, katere članica je Republika Slovenija.
123. člen
(začasni odvzem oziroma preklic veljavnosti obratovalnega
dovoljenja)
(1) Če agencija ali letalski nadzornik ugotovi, da
infrastrukturni objekt, naprava ali sistem navigacijske službe zračnega prometa
ne izpolnjuje več predpisanih pogojev iz 121. člena tega zakona, mu lahko
agencija obratovalno dovoljenje, v odvisnosti od stopnje ugotovljene
neskladnosti, časa njenega trajanja in stopnje tveganja, kot je določeno v
predpisu iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona, začasno odvzame ali v
celoti ali delno prekliče njegovo veljavnost.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko agencija
izjemoma predpiše dodatne omejitve in pogoje, če ugotovi, da bo s takimi ukrepi
zagotovljena varnost zračnega prometa.
(3) Obratovalec infrastrukturnih objektov, naprav ali
sistemov navigacijskih služb zračnega prometa mora ugotovljene pomanjkljivosti
oziroma nepravilnosti odpraviti takoj, najkasneje pa v roku 48 ur. Izjemoma
lahko minister, pristojen za promet, ta rok podaljša na sedem dni. Morebitna
pritožba ne zadrži izvršitve odločbe iz prvega odstavka tega člena.
6.6. Podzakonski predpisi
124. člen
(podzakonski predpisi)
(1) Vlada na usklajen predlog ministra, pristojnega za
promet, ministra, pristojnega za notranje zadeve in ministra, pristojnega za
obrambo, določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati služba iskanja in reševanja
zrakoplovov.
(2) Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom,
pristojnim za okolje in prostor, določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati služba
letalske meteorologije.
(3) Minister, pristojen za promet, predpiše:
1.
pogoje, ki jih morajo izpolnjevati službe zračnega prometa, službe
letalskih informacij in službe letalskih telekomunikacij;
2.
način in vsebino poročanja o izrednih dogodkih v navigacijskih službah
zračnega prometa, ki so ali bi lahko ogrozili varnost zračnega prometa in
zahteve v zvezi z analizami takih dogodkov;
3.
čas dela in čas počitka letalskega in drugega strokovnega osebja, ki
opravlja naloge v navigacijskih službah zračnega prometa in
4.
pogoje za zagotovitev nemotenega in varnega odvijanja zračnega prometa
in delovanja navigacijskih služb zračnega prometa.
(4) Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom,
pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, in ministrom,
pristojnim za notranje zadeve, določi podrobne vsebine načrtov za postopke v
sili.
7.0. VAROVANJE IN OLAJŠAVE
7.1. Varovanje
125. člen
(splošno)
(1) Varnost zračnega prometa se zagotavlja tudi z varovanjem
civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja.
(2) Pri pripravi in izvajanju ukrepov ter postopkov varovanja
morajo med seboj sodelovati državni organi, lastniki in upravljalci javnih
letališč, izvajalci letaliških služb na javnem letališču, letalski prevozniki
in izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa v skladu s predpisi, programi
in drugimi akti s področja letalstva, ki veljajo v Republiki Sloveniji.
(3) Na javnem letališču in v zrakoplovu ter v objektu
navigacijskih služb zračnega prometa mora vsak ravnati v skladu s predpisi,
programi in drugimi akti s področja varovanja, ki veljajo v Republiki
Sloveniji.
(4) Vlada na usklajen predlog ministra, pristojnega za
promet, in ministra, pristojnega za notranje zadeve, izda predpise o varovanju,
s katerimi določi zlasti: osnovne in posebne varnostne preglede ter ukrepe;
obvezne vsebine letalskih varnostnih programov in načrtov za postopke v sili,
način nadzora nad njihovim izvajanjem ter s tem povezane naloge posameznih
organov in organizacij, v kolikor teh vprašanj ne urejajo predpisi Evropske
unije.
(5) Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom,
pristojnim za notranje zadeve in ministrom, pristojnim za finance, izda
predpise o redu in zemeljskem prometu na območju javnega letališča.
126. člen
(orožje in nevarni predmeti ter posebnosti)
(1) Na javnem letališču smejo imeti in nositi orožje in
nevarne predmete le policisti in pooblaščene uradne osebe carinske službe.
Pooblaščene osebe Slovenske varnostno-obveščevalne agencije in
obveščevalno-varnostne službe ministrstva, pristojnega za obrambo, pa smejo
imeti in nositi le kratkocevno orožje praviloma tako, da ni vidno.
(2) Na predlog ministra, pristojnega za promet, vlada določi
izjeme in posebnosti nošenja in uporabe orožja ter prevoza orožja in nevarnih
predmetov na javnem letališču in v zračnem prometu, če to dopuščajo drugi
predpisi in je to potrebno zaradi zagotavljanja varnosti. O posamezni izjemi
vlada odloči s sklepom.
127. člen
(varnostni pregledi in varovanje)
(1) Na javnem letališču morajo biti zagotovljene ustrezne
površine, prostori in oprema za varnostne preglede zrakoplovov, potnikov,
prtljage, letalskega tovora in stvari, določeni morajo biti tudi javni deli
letališča, nadzorovani deli letališča, varnostna območja omejenega gibanja,
kritični deli varnostnih območij omejenega gibanja in, če je potrebno, tudi
druga varnostno pomembna območja letališča.
(2) Obratovalec javnega letališča oziroma njegovega dela, ki
zagotavlja in obratuje manevrske površine in ploščadi, potniški ali tovorni
terminal letališča, mora na teh površinah oziroma v terminalu skladno z
letalskimi varnostnim programi zagotoviti zlasti naslednje tehnično-tehnološke
pogoje varovanja:
1.
površine na letališču, potrebne za varnostne preglede zrakoplovov,
2.
prostore in opremo, potrebno za osnovne in posebne varnostne preglede
potnikov, prtljage, letalskega tovora in drugih oseb ter stvari, ki vstopajo
ali se vnašajo na varnostna območja omejenega gibanja, kritične dele
varnostnega območja omejenega gibanja in, če so določena, druga varnostno
pomembna območja letališča,
3.
osnovne varnostne preglede potnikov, prtljage in stvari ter drugih oseb,
ki vstopajo na varnostna območja omejenega gibanja,
4.
prostore in opremo za nastanitev in oskrbo oseb iz petega odstavka 84.
člena tega zakona ter za druge posebne kategorije potnikov, na primer za osebe,
ki so v nameravanem času prevoza v postopku prisilne odstranitve tujca oziroma
je prevoz potreben v zvezi s kazenskim postopkom ali izvršitvijo pravnomočne obsodbe,
5.
varovanje javnih delov letališča in nadzorovanih delov letališča, razen
uradnih prostorov policije, carine in drugih državnih organov, če to s temi
organi s pogodbo ni urejeno drugače,
6.
prostorske in druge pogoje pristojnim organom za nadzor izvajanja
varovanja.
(3) Osnovne varnostne preglede zrakoplovov zagotavlja
letalski prevoznik ali operator zrakoplova, ki tudi zagotavlja opremo, potrebno
za njihovo izvajanje.
(4) Posebne varnostne preglede in ukrepe opravlja Policija.
(5) Če pristojni letalski nadzorni organ ali Policija
ugotovi, da varovanje iz tega člena ni zagotovljeno v skladu z letalskimi
predpisi ter letalskimi varnostnimi programi in drugimi akti, lahko minister,
pristojen za notranje zadeve, na predlog in v soglasju z ministrom, pristojnim
za promet, odredi policijsko varovanje do odprave pomanjkljivosti. S tem
nastali stroški bremenijo tistega, ki bi moral zagotoviti izvajanje teh nalog.
(6) Javni deli letališča, nadzorovani deli letališča,
varnostna območja omejenega gibanja, kritični deli varnostnega območja
omejenega gibanja in druga varnostno pomembna območja letališča iz prvega
odstavka tega člena se določijo z letalskim varnostnim programom za Republiko
Slovenijo in varnostnim programom javnega letališča ter morajo biti opredeljena
tudi v obratovalnem dovoljenju javnega letališča.
128. člen
(gibanje in zadrževanje na javnem letališču ter v objektu
navigacijskih služb zračnega prometa)
(1) Na nadzorovanih delih javnega letališča, varnostnih
območjih omejenega gibanja, kritičnih delih varnostnega območja omejenega
gibanja in, če so določena, drugih varnostno pomembnih območjih javnega
letališča ter v objektih navigacijskih služb zračnega prometa, ki so
opredeljeni v ustreznih letalskih varnostnih programih, se smejo gibati in
zadrževati samo tiste osebe, ki opravljajo službena opravila in imajo za to
ustrezna dovoljenja za gibanje in zadrževanje (v nadaljnjem besedilu:
dovoljenje za gibanje).
(2) Dovoljenje za gibanje izda osebi iz prejšnjega odstavka
(v nadaljnjem besedilu: prosilec) agencija, na obrazložen predlog obratovalca
letališča iz drugega odstavka 127. člena tega zakona, obratovalca druge
letališke infrastrukture iz sedmega odstavka 103. člena tega zakona, letalskega
prevoznika, izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa ali predstojnika
državnega organa, ki opravlja službena opravila na letališču ali v objektu
kontrole zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj). Dovoljenje za
gibanje se izda, če so za gibanje in zadrževanje na letališču ter v objektu
navigacijskih služb zračnega prometa, za katerega je potrebno dovoljenje za
gibanje, izpolnjeni predpisani pogoji. Na podlagi dovoljenja za gibanje
upravljalec letališča zagotovi izdelavo identifikacijske priponke za letališče,
javno podjetje Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o., pa za objekte
navigacijskih služb zračnega prometa. Oblika in vsebina identifikacijske
priponke se določita v letalskem varnostnem programu za Republiko Slovenijo.
Identifikacijska priponka je dokazilo, da je njenemu imetniku oziroma imetnici
izdano ustrezno dovoljenje za gibanje.
(3) Pred izdajo dovoljenja za gibanje agencija, s soglasjem
prosilca opravi preverjanje preteklosti prosilca in na podlagi dobljenih
podatkov izdela oceno primernosti prosilca za gibanje in zadrževanje na letališču
ter v objektu navigacijskih služb zračnega prometa brez spremstva. Preverjanje
preteklosti se opravi na podlagi:
-
podrobnega življenjepisa, ki ga je predložil prosilec,
-
mnenja predlagatelja za izdajo dovoljenja za gibanje, ki mora vsebovati
najmanj opredelitev potrebe po gibanju in zadrževanju na območju ter v objektu,
za katerega je potrebno dovoljenje za gibanje, podatke o morebitnih izrečenih
disciplinskih sankcijah in vodenih disciplinskih postopkih,
-
kopije dokumenta, s katerim prosilec izkazuje svojo identiteto,
-
dokazil o neizbrisanih pravnomočnih obsodbah za naklepna kazniva
dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti,
-
dokazil o neizbrisanih pravnomočnih odločbah o letalskih prekrških s
področja varovanja, o prekrških s področja varstva javnega reda in miru, ki se
nanašajo na nasilno in drzno vedenje ter uporabo nevarnih predmetov in s
področja proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami,
-
dokazil o neobstoju poteka kazenskega postopka za naklepna kazniva
dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti,
-
soglasja prosilca za zbiranje osebnih podatkov, za preverjanje
preteklosti in za morebitno varnostno preverjanje,
-
osebnega pogovora s prosilcem, če so dobljeni podatki in listine
nejasni.
Dokazila iz četrte, pete in šeste alineje tega odstavka pridobi
uradna oseba, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc, ki jih
vodijo slovenski organi ali nosilci javnih pooblastil, ki jim je pooblastilo
izdal slovenski organ.
(4) Vloga z dokazili iz prejšnjega odstavka, ki jih predloži
prosilec, se predloži tako, da predlagatelj nima vpogleda v osebne podatke
prosilca. Če se pri izdelavi ocene o primernosti prosilca za izdajo dovoljenja
za gibanje brez spremstva na podlagi razpoložljivih podatkov ali pogovora
posumi v primernost prosilca za izdajo dovoljenja, se s soglasjem prosilca, če
je potrebno, opravi varnostno preverjanje. Varnostno preverjanje opravita na
zaprosilo agencije, Policija in Slovenska obveščevalno‑varnostna agencija v
skladu s pooblastili in po postopkih, določenimi s predpisi o varovanju tajnih
podatkov. Varnostno preverjanje obsega preveritev podatkov, ki so določeni s
predpisi o varovanju tajnih podatkov za pridobitev dovoljenja za dostop do
tajnih podatkov stopnje ZAUPNO. Policija in Slovenska obveščevalno‑varnostna
agencija morata agencijo o ugotovljenih varnostnih zadržkih obvestiti
najkasneje sedem delovnih dni po prejemu zahtevka za varnostno preverjanje.
(5) Na površinah in območjih iz prvega odstavka tega člena se
smejo gibati tudi druge osebe, če se nameravajo vkrcati v zrakoplov ali
izkrcati iz njega ali opraviti določene naloge, vendar morajo imeti
spremljevalca, ki ga določi pristojna služba varovanja na letališču.
(6) Na površinah in območjih iz prvega odstavka tega člena se
smejo gibati brez dovoljenja za gibanje in brez spremstva tudi člani letalskih
posadk, če imajo ustrezno identifikacijsko priponko, izdano v skladu s Prilogo
9 k Čikaški konvenciji.
(7) V okviru obravnave vloge za izdajo dovoljenja za gibanje,
preverjanja preteklosti in varnostnega preverjanja, izdelave ocene primernosti
prosilca za gibanje in zadrževanje na letališču in v objektu navigacijskih
služb zračnega prometa brez spremstva, agencija in organi, ki opravljajo
varnostno preverjanje iz tretjega odstavka tega člena, v skladu s predpisi o
varstvu osebnih podatkov, obdelujejo naslednje osebne podatke:
-
vse podatke, ki so v skladu s predpisi vsebovani v osebni izkaznici ali
potni listini,
-
podatke o delovnih izkušnjah, zaposlitvah in delodajalcih,
-
podatke o neizbrisanih pravnomočnih obsodbah za naklepna kazniva
dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in podatke o neizbrisanih
pravnomočnih odločbah o letalskih prekrških s področja varovanja, o prekrških s
področja varstva javnega reda in miru, ki se nanašajo na nasilno in drzno
vedenje ter uporabo nevarnih predmetov in s področja proizvodnje in prometa s
prepovedanimi drogami,
-
podatke o tekočih kazenskih postopkih za naklepna kazniva dejanja, ki se
preganjajo po uradni dolžnosti,
-
podatke o pomembnih življenjskih dogodkih, ki jih je prosilec navedel v podrobnem
življenjepisu,
-
biometrične podatke, če je dostop na območja in v objekte iz prvega
odstavka tega člena skladno s predpisi zagotovljen z uporabo opreme, ki zahteva
take podatke,
-
oceno primernosti za izdajo dovoljenja za gibanje.
(8) Podrobni življenjepis iz prve alineje tretjega odstavka
tega člena mora vsebovati naslednje podatke:
1.
osebno ime, vključno s prejšnjimi;
2.
enotno matično številko občana (EMŠO);
3.
datum in kraj rojstva;
4.
državljanstvo oziroma državljanstva, vključno s prejšnjimi;
5.
naslov prebivališča (stalnega, začasnega in naslov dosegljivosti);
6.
bivanja v tujini, če so trajala tri mesece ali več (kraj, obdobje in
razlog bivanja);
7.
poklic in delo, ki ga opravlja;
8.
služenje vojaškega roka;
9.
šolanje in obiskovanje seminarjev ali drugih oblik usposabljanja v
tujini, če so trajala več kot en mesec (kraj in obdobje);
10. delodajalce
in njihove naslove, vključno s prejšnjimi;
11. neizbrisane
pravnomočne obsodbe za naklepna kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni
dolžnosti in podatke o neizbrisanih pravnomočnih odločbah o letalskih prekrških
s področja varovanja, o prekrških s področja varstva javnega reda in miru, ki
se nanašajo na nasilno in drzno vedenje ter uporabo nevarnih predmetov in s
področja proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami;
12. tekoče
kazenske postopke za naklepna kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni
dolžnosti;
13. odvisnost
od alkohola, drog oziroma druge zasvojenosti;
14. bolezen
ali duševne motnje, ki bi lahko ogrozile varno izvajanje delovnih nalog;
15. stike
s tujimi varnostnimi ali obveščevalnimi službami;
16. članstvo
ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo vitalne interese
Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih in varnostnih zvez,
katerih članica je Republika Slovenija;
17. (črtana);
18. prejšnja
varnostna preverjanja v skladu z letalskimi predpisi, ki veljajo v Republiki
Sloveniji;
19. sodelovanje
v tujih oboroženih silah ali drugih oboroženih formacijah;
20. finančne
obveznosti oziroma prevzeta jamstva z navedbo vrste (npr.: krediti, hipoteke,
preživnine) in višine finančnih obveznosti, razloge za dolgove in upnike ter
navedbo vseh dohodkov v preteklem letu, vključno s podatki o lastništvu
nepremičnin. Preverjana oseba navede tudi podatke o povprečnem osebnem dohodku
v zadnjih treh mesecih pred izpolnjevanjem varnostnega vprašalnika;
21. (črtana);
22. lastnosti
in okoliščine iz življenja preverjane osebe, ki imajo lahko za posledico
izpostavljenost izsiljevanju ali drugim oblikam izvajanja pritiska.
(9) Vlada predpiše način izdaje dovoljenja za gibanje in
obvezne vsebine obrazloženega predloga iz drugega odstavka tega člena. Zaščita
dovoljenja za gibanje in identifikacijske priponke pred ponarejanjem in drugimi
oblikami zlorab ter način nošenja identifikacijske priponke in preverjanje z
njo povezane identitete nosilca se določijo v letalskem varnostnem programu za
Republiko Slovenijo.
(10) Ne glede na prejšnje določbe tega člena, dovoljenje za
gibanje uslužbencem Policije, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in ministrstva,
pristojnega za obrambo izda agencija le na podlagi zaprosila in mnenja
predlagatelja, ki mora vsebovati najmanj opredelitev potrebe po gibanju in
zadrževanju na območju oziroma v objektu, za katerega je potrebno imeti
dovoljenje za gibanje, če organ, ki je zaprosil za izdajo dovoljenja za
gibanje, poda izjavo, da je opravil preverjanje, ki glede zahtevnosti ustreza
najmanj preverjanju preteklosti iz tretjega odstavka tega člena.
128.a člen
(razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja za gibanje in druge
omejitve)
(1) Agencija izdajo dovoljenja za gibanje iz prejšnjega člena
zavrne, če:
1.
ni izkazana identiteta prosilca;
2.
dejansko ugotovljene okoliščine iz varnostnega preverjanja kažejo na
utemeljen dvom o zanesljivosti posameznika za samostojno gibanje v območjih iz
prvega odstavka 128. člena tega zakona (varnostni zadržek);
3.
za prosilca ni izkazana potreba po gibanju in zadrževanju na območjih
letališča ter v objektu navigacijskih služb zračnega prometa, za katerega je
dovoljenje za gibanje potrebno, ali če ta potreba ni trajna;
4.
prosilec ni soglašal z zbiranjem osebnih podatkov, preverjanjem
preteklosti ali z morebitnim varnostnim preverjanjem;
5.
je bil prosilec pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se
preganja po uradni dolžnosti, ali pravnomočno spoznan za odgovornega za
letalski prekršek s področja varovanja, ali za prekršek s področja varstva
javnega reda in miru, ki se nanaša na nasilno in drzno vedenje ter uporabo
nevarnih predmetov, ali za prekršek s področja proizvodnje in prometa s
prepovedanimi drogami;
6.
je prosilec v kazenskem postopku za naklepno kaznivo dejanje, ki se
preganja po uradni dolžnosti;
7.
se prosilec ni udeležil osebnega pogovora, če je bil nanj vabljen;
8.
se ugotovi, da je prosilec v vlogi za pridobitev dovoljenja za gibanje
navedel neresnične podatke.
(2) Pri zavrnitvi izdaje dovoljenja za gibanje agencija na
način, ki prikrije vir podatkov, seznani prosilca tudi z razlogi za zavrnitev
izdaje dovoljenja.
(3) Agencija izdano dovoljenje za gibanje odvzame, če se med
veljavnostjo dovoljenja za gibanje ugotovi, da so nastali razlogi iz prvega odstavka
tega člena za zavrnitev izdaje dovoljenja.
(4) Dovoljenje za gibanje sme agencija prosilcu vročiti samo
osebno, pri čemer ostali načini vročitve, ki štejejo za osebno vročitev, niso
dovoljeni.
(5) Agencija začasno zadrži izvajanje pravic iz dovoljenja za
gibanje, če:
1.
imetnik dovoljenja za gibanje ni v roku končal varnostnega
usposabljanja, če je zahtevano z letalskim varnostnim programom ali
2.
je pri imetniku dovoljenja za gibanje nastala okoliščina, ki kaže na
nastanek razlogov za odvzem dovoljenja.
(6) Začasno zadržanje izvajanja pravic iz dovoljenja ustno
izreče pooblaščena uradna oseba agencije, ki dovoljenje tudi začasno odvzame.
Pisna odločba o začasnem zadržanju mora biti izdana v roku 24 ur od izreka.
129. člen
(letalski varnostni programi)
(1) Letalski varnostni programi se izdelajo za Republiko
Slovenijo, za vsako javno letališče, za vsakega letalskega prevoznika in za
vsakega izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa.
(2) Letalske varnostne naloge in ukrepi, ki jih določajo
letalski varnostni programi, so obvezni za vse, ki opravljajo naloge v zvezi z
zračnim prometom in zračnim prevozom.
(3) Agencija je odgovorna za usklajeno izvajanje vseh
predpisanih ukrepov varovanja na javnih letališčih.
(4) Letalski varnostni programi niso javni dokumenti in ne
veljajo za informacijo javnega značaja.
130. člen
(letalski varnostni program za Republiko Slovenijo)
(1) Letalski varnostni program za Republiko Slovenijo sprejme
vlada na predlog ministra, pristojnega za promet.
(2) Varnostni programi javnih letališč, letalskih prevoznikov
in izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa morajo biti usklajeni z
letalskim varnostnim programom iz prejšnjega odstavka.
(3) Agencija je pristojna za usklajevanje in spremljanje
izvajanja letalskega varnostnega programa iz prvega odstavka tega člena.
131. člen
(varnostni program javnega letališča in izvajalca
navigacijskih služb zračnega prometa)
(1) Varnostni program javnega letališča odobri agencija na
predlog upravljalca letališča, ki ga predhodno uskladi z obratovalci na
letališču, če je na letališču več obratovalcev letališča.
(2) Varnostni program izvajalca navigacijskih služb zračnega
prometa odobri agencija.
(3) Obratovalec na letališču in izvajalec navigacijskih služb
zračnega prometa morata primerno objaviti varnostna navodila in prepovedi.
132. člen
(varnostni program letalskega prevoznika)
(1) Varnostni program letalskega prevoznika odobri agencija.
(2) Varnostni program slovenskega letalskega prevoznika mora
biti usklajen tudi z varnostnimi programi letališč v tujini, na katerih
opravlja redni zračni prevoz, če mednarodna pogodba, ki velja v Republiki
Sloveniji, ne določa drugače.
(3) Tuji letalski prevoznik mora uskladiti svoj varnostni
program z varnostnimi programi letališč v Republiki Sloveniji, na katerih želi
opravljati zračni prevoz, če mednarodna pogodba, ki velja v Republiki
Sloveniji, ne določa drugače.
133. člen
(Svet Republike Slovenije za varovanje civilnega letalstva in
letališki sveti za varovanje civilnega letalstva)
(1) Za pripravo ukrepov za usklajeno delovanje ministrstev in
njihovih organov, različnih služb, agencij in drugih organizacij, ki
pripravljajo in izvajajo različne vidike varovanja ali so za to odgovorne, in
za usklajevanje dejavnosti v zvezi z varovanjem, na predlog ministra, pristojnega
za promet, vlada ustanovi Svet Republike Slovenije za varovanje civilnega
letalstva.
(2) Za pripravo ukrepov za usklajeno delovanje različnih
družb, služb, agencij in drugih organizacij, ki pripravljajo in izvajajo
različne vidike varovanja, ali so za to odgovorne, in za usklajevanje
dejavnosti v zvezi z varovanjem, na mednarodnem letališču ustanovi upravljalec
letališča letališki svet za varovanje civilnega letalstva.
7.2. Ukrepi za olajšave zračnega prevoza
134. člen
(poenostavitev formalnosti)
(1) Za pripravo ukrepov za olajšave v javnem zračnem prevozu
in poenostavitev formalnosti se ustanovijo komisije za olajšave v zračnem
prevozu.
(2) Ukrepi za olajšave v javnem zračnem prevozu in
poenostavitev formalnosti iz prejšnjega odstavka zajemajo zlasti predpisane
ukrepe, postopke in dokumente, ki se nanašajo na zrakoplove, sprejem in odpremo
potnikov, stvari in pošte, tranzitni promet, opremo in postopke na javnih
letališčih ter druge olajšave v javnem zračnem prevozu.
(3) Vlada na usklajen predlog ministra, pristojnega za promet
in ministrov, pristojnih za notranje zadeve, finance, kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano, zaščito in reševanje, zdravstvo ter zunanje zadeve ustanovi
medresorsko komisijo za olajšave v zračnem prevozu ter imenuje njene člane.
(4) Vlada predpiše na katerih letališčih se ustanovijo
letališke komisije za olajšave v zračnem prevozu, njihove naloge in sestavo ter
ukrepe, način in postopke za olajšave v zračnem prevozu in poenostavitev
formalnosti.
8.0 ISKANJE IN REŠEVANJE ZRAKOPLOVOV TER LETALSKE NESREČE IN
INCIDENTI
135. člen
(iskanje in reševanje)
(1) Vlada določi pogoje in način iskanja in reševanja
zrakoplova ter izda navodila, ki jih je treba sprejeti v primeru, ko je
zrakoplov pogrešan, je v nevarnosti, ali je prišlo do nesreče, ali ko
letalskemu prometu grozi nevarnost. vlada določi naloge in odgovornosti med
organizacijami in službami, ki sodelujejo v iskanju in reševanju, v skladu s
tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi ter v skladu s predpisi o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Agencija usklajuje akcije iskanja in reševanja za civilno
letalstvo.
(3) Lastnik ali uporabnik zrakoplova, osebe, ki opravljajo
dolžnosti na krovu zrakoplova ali na letališčih ali drugih zmogljivostih za
letalstvo, morajo sodelovati pri iskanju in reševanju.
136. člen
(nagrada za reševanje ter stroški preiskave letalske nesreče
ali resnega incidenta)
(1) Oseba, ki reši zrakoplov v nevarnosti ali zrakoplov, ki
se mu je pripetila nesreča, in vsaka oseba, ki je sodelovala pri reševanju, ima
pravico do nagrade za reševanje. Vlada izda uredbo, s katero natančneje določi
način in pogoje v zvezi z uveljavljanjem pravice do nagrade v odvisnosti od
višine stroškov, ki jih je imela oseba pri zadevnem reševanju in v odvisnosti
od rešenega premoženja.
(2) Stroške preiskovanja letalske nesreče in resnega
incidenta nosi sprva državni proračun.
(3) Vlada lahko zahteva povrnitev stroškov preiskave od
osebe, za katero je pristojni organ nesporno ugotovil namerno povzročitev
nesreče ali incidenta, oziroma povzročitev nesreče ali incidenta iz hude
malomarnosti. Pravica do povrnitve stroškov preiskave zastara po preteku dveh
let od pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe Upravnega organa.
(4) Stroške reševanja zrakoplova ali odstranjevanja razbitin
nosi lastnik zrakoplova. To velja tudi, če je odstranjevanje razbitin zahteval
glavni preiskovalec za namen preiskave.
137. člen
(preiskava in preiskovalni organ)
(1) Če pride med uporabo zrakoplova do nesreče s smrtnim
izidom, do resnih poškodb oseb ali do večje škode na zrakoplovu ali lastnine na
zemlji, je potrebno opraviti vsestransko preiskavo in analizo nesreče ter
preiskavo o vzrokih nesreče, poškodbah in škodi, ki je bila povzročena ter o
drugih posledicah nesreče.
(2) Preiskava se opravi tudi, če je prišlo do incidenta.
(3) Določbe tega poglavja se uporabljajo tudi izven ozemlja
Republike Slovenije za:
1.
preiskave nesreč, v katere so vpleteni zrakoplovi, ki so registrirani v
državi članici Skupnosti, če takih preiskav ne opravlja druga država,
2.
preiskave resnih incidentov, v katere so vpleteni zrakoplovi, ki so
registrirani v državi članici Skupnosti, ali jih upravlja podjetje, ki je
ustanovljeno v državi članici Skupnosti, če takih preiskav ne opravlja druga
država.
(4) Temeljni cilj preiskave nesreč in incidentov po tem
zakonu je izboljšanje varnosti letenja z zagotavljanjem hitrega opravljanja
preiskav, zaradi preprečevanja nesreč in incidentov v prihodnosti. V preiskavi
se ugotovijo vzroki, posledice in druga dejstva. Preiskava nesreče in incidenta
po tem zakonu se ne more nanašati na ugotavljanje krivde ali odgovornosti.
(5) Preiskave nesreč in incidentov vodi preiskovalni organ,
ki je organiziran kot samostojna organizacijska enota pri ministrstvu,
pristojnem za promet. Ta organizacijska enota mora biti funkcijsko neodvisna od
letalskih upravnih organov, ki zagotavljajo izvajanja strokovnih in upravnih
nalog, ki se nanašajo na: plovnost, certificiranje, letalske operacije,
vzdrževanje, licenciranje, kontrolo in vodenje zračnega prometa ter na
letališke operacije. Neodvisna mora biti tudi od ostalih organov in subjektov,
katerih interesi bi lahko bili v nasprotju z nalogami in pooblastili preiskovalnega
organa.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko naloge, zaupane
preiskovalnemu organu, razširijo tudi na naloge, povezane z zbiranjem in
analizo podatkov ter na druge naloge, povezane z varnostjo letenja, zlasti za
zmanjšanje tveganj v letalstvu ter preprečevanje nesreč in incidentov, če te
naloge ne vplivajo na neodvisnost preiskovalnega organa in nimajo za posledico
njegove obveznosti priprave predpisov in letalskih standardov ali vodenja
postopkov v zvezi s tem.
(7) Preiskovalni organ iz petega odstavka tega člena dobi
sredstva, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog, neodvisno od organov,
navedenih v petem odstavku tega člena, in mu mora biti zagotovljena možnost, da
pridobi dovolj finančnih sredstev za izvedbo zahtevanih nalog. Vodja in preiskovalci
preiskovalnega organa pridobijo položaj, ki jim daje potrebna jamstva za
neodvisnost.
(8) Preiskovalni organ mora stalno vzdrževati potrebno
izurjenost in informiranost za potrebe svojega delovnega področja, kar
zagotavlja tudi tako, da stalno ali občasno spremlja in analizira izvajanje
različnih nalog oziroma dejavnosti na področju letalstva ter izdaja ustrezna
varnostna priporočila.
138. člen
(komisija, preiskovalec, opazovalec)
(1) Preiskavo v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na
njegovi podlagi, izvaja preiskovalni organ iz petega odstavka prejšnjega člena,
razen v primerih iz desetega odstavka tega člena.
(2) Vodjo in preiskovalce preiskovalnega organa, ki imajo
posebna pooblastila, imenuje vlada izmed letalskih strokovnjakov, ki imajo
najmanj deset let delovnih izkušenj na področju letalstva, vodja pa tudi visoko
izobrazbo ustrezne smeri.
(3) V primeru nesreče ali resnega incidenta imenuje vodja
preiskovalnega organa komisijo za preiskavo dogodka, ki jo sestavljajo glavni
preiskovalec in eden ali več preiskovalcev, v manj zapletenih primerih pa lahko
imenuje enega samega preiskovalca.
(4) Če je pri letalski nesreči kdo izgubil življenje, bil
hudo telesno poškodovan, je nastala večja materialna škoda ali če gre za
nesrečo tujega ali policijskega zrakoplova, se v komisijo imenuje tudi
predstavnik ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
(5) Komisija oziroma preiskovalec sta pri delu samostojna in
neodvisna.
(6) Komisiji ali preiskovalcu morajo drugi organi in
udeleženci v nesreči omogočiti dostop do potrebnih operativnih, tehničnih in
pravnih ugotovitev za določeno preiskavo. Če je to potrebno, lahko vodja
preiskovalnega organa zaprosi za pomoč posamezne strokovnjake z delovnega
področja in tuje letalske strokovnjake organov civilnega letalstva in drugih
organov, ki so usposobljeni za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov.
(7) Preiskave nesreč in incidentov zrakoplovov, vpisanih v
register vojaških zrakoplovov, in tujih vojaških zrakoplovov na ozemlju oziroma
v zračnem prostoru Republike Slovenije vodi preiskovalni organ, ki je
organiziran pri ministrstvu, pristojnem za obrambo. Ta preiskovalni organ mora
biti funkcionalno neodvisen od ostalih organov in subjektov, katerih interesi
bi lahko bili v nasprotju z nalogami in pooblastili preiskovalnega organa.
Preiskavo spremlja opazovalec iz preiskovalnega organa iz petega odstavka
prejšnjega člena, ki ga določi vodja tega preiskovalnega organa. Opazovalec je
lahko prisoten pri vseh preiskovalnih dejanjih in se lahko seznani z vsemi ugotovitvami
preiskave, tudi s tajnimi podatki, če za to izpolnjuje predpisane pogoje. Za
osebje preiskovalnega organa iz tega odstavka veljajo enake zahteve kot za
osebje vojaškega letalskega nadzornega organa iz tretjega odstavka 5.a člena
tega zakona.
(8) Če je bil pri nesreči ali resnem incidentu civilnega
zrakoplova udeležen tudi vojaški zrakoplov, se v komisijo, ki jo imenuje vodja
preiskovalnega organa, imenuje tudi član iz ministrstva, pristojnega za
obrambo.
(9) Vlada lahko nalogo opravljanja preiskave o nesreči
prenese na drugo državo, če na predlog vodje preiskovalnega organa ugotovi, da
preiskovalni organ ne bo mogel zagotoviti celovite uresničitve namena
preiskave.
(10) Nesreče in resne incidente zrakoplovov z največjo
vzletno maso do 2250 kg, ki se uporabljajo za nekomercialne aktivnosti iz 68.
člena tega zakona (jadralnih zmajev, jadralnih padal, športnih padal,
ultralahkih letalnih naprav, toplozračnih prostoletečih balonov in zrakoplovov
splošne kategorije), preiskuje komisija za preiskovanje nesreč in incidentov,
ki jo imenuje Letalska zveza Slovenije, po pravilih za preiskavo letalskih
nesreč in incidentov, ki veljajo za preiskovalni organ. Preiskavo nesreč in
incidentov, ki jo izvaja komisija, ki jo imenuje Letalska zveza Slovenije,
nadzoruje preiskovalni organ iz tega poglavja, ki lahko v vsakem trenutku tudi
prevzame izvedbo preiskave. V primeru, da se od preiskave nesreče ali resnega
incidenta iz tega odstavka pričakujejo nova spoznanja za varnost letenja, se ne
uporablja določba tega odstavka.
139. člen
(obvestilo o preiskavi)
(1) Preiskovalni organ o preiskavi obvesti vse, ki izkažejo
pravni interes. Omogoči se jim, da komisiji za preiskavo letalskih nesreč ali
preiskovalcu podajo izjavo, ki se jim zdi potrebna za zaščito njihovih pravic.
O poteku preiskave se jih obvešča v potrebnem obsegu, če to ni v nasprotju z
interesi preiskave.
(2) Preiskovalni organ obvešča in poroča o letalskih nesrečah
Mednarodni organizaciji civilnega letalstva, letalskim organom in organizacijam
v skladu s prilogo št. 13 k Čikaški konvenciji.
(3) Preiskovalni organ iz sedmega odstavka prejšnjega člena
pri obveščanju in poročanju o letalskih nesrečah in incidentih upošteva tudi
standarde Nata.
140. člen
(pomoč pri preiskavi)
(1) Preiskovalnemu organu oziroma komisiji se mora med
preiskavo nesreče ali resnega incidenta zrakoplova omogočiti neovirano delo.
(2) Preiskovalni organ mora dati drugemu pristojnemu
preiskovalnemu organu ali državnemu tožilcu na njegovo zahtevo potrebno
strokovno pomoč pri delu.
(3) Določbe tega zakona o preiskavi nesreč in incidentov v
ničemer ne omejujejo pristojnosti organov po drugih predpisih.
141. člen
(posebna pooblastila in podzakonski predpisi)
(1) Komisija ali preiskovalec letalske nesreče ali incidenta
lahko izpraša vse, za katere domneva, da lahko zagotovijo informacije, ki so
pomembne za preiskavo, ter lahko prouči predmete, dokumente, zapise in v
računalniku shranjene pomembne podatke, pri čemer imajo člani komisije in
preiskovalec naslednja pooblastila:
1.
za takojšen prost pristop na kraj nesreče ali incidenta in do
zrakoplova, njegovih delov, tovora, razbitin, za vstop na zemljišča in objekte;
2.
za takojšnjo odreditev zadržanja dokazov in nadzor nad odstranjevanjem
ostankov ali delov zrakoplova za potrebe preiskave;
3.
za takojšen odvzem registratorja parametrov leta zrakoplova in drugih
registratorjev za potrebe analiz preiskave;
4.
da opravijo zaslišanje prič in udeležencev, brez odločbe sodišča, čeprav
so v bolniški oskrbi, v soglasju z zdravnikom;
5.
da dobijo na razpolago katero koli informacijo ali zapis, ki ga imajo
lastnik, uporabnik ali proizvajalec zrakoplova, pa tudi pristojni organi
civilnega letalstva in obratovalec letališča ter se jim po potrebi izdelajo
kopije.
(2) Glavni preiskovalec ima posebna pooblastila:
1.
da pridobi na razpolago rezultate medicinskih in patoloških izvidov brez
odločbe sodišča;
2.
za začasni odvzem vozila ali zrakoplova za potrebe vodenja preiskave
proti ustreznemu nadomestilu, o čemer se izda potrdilo.
(3) vlada izda predpise o preiskovanju letalskih nesreč, resnih
incidentov in incidentov, načinu obveščanja in delu preiskovalnega organa,
obveščanju pristojnih organov o navedenih dogodkih ter o obveznostih letalskega
in drugega strokovnega osebja v tej zvezi.
142. člen
(prepoved odstranitve delov zrakoplova in stvari)
(1) Najdeni zrakoplov in stvari, ki se v zrakoplovu
prevažajo, ali karkoli, kar spada k temu zrakoplovu ali stvarem, za katere
obstaja sum, da bi lahko bile vzrok letalske nesreče, se ne smejo odstraniti
ali premestiti brez dovoljenja glavnega preiskovalca, razen, če je to potrebno
za rešitev človeškega življenja ali iz drugih izjemnih razlogov.
(2) Kdor najde stvari, omenjene v prejšnjem odstavku, mora o
tem takoj obvestiti policijo, preiskovalni organ, komisijo ali preiskovalca, ki
ima pravico te stvari odvzeti v korist preiskave.
143. člen
(poročilo o preiskavi in varnostna priporočila)
(1) Preiskovalni organ oziroma komisija ali preiskovalec
podajo končno poročilo o letalski nesreči ali resnem incidentu praviloma v
dvanajstih mesecih od dneva nesreče oziroma resnega incidenta.
(2) Komisija oziroma preiskovalec nesreče ali incidenta
izdela poročilo v primerni obliki, glede na vrsto in resnost nesreče ali
incidenta. V poročilu o incidentu je potrebno upoštevati anonimnost oseb,
vpletenih v incident. V poročilu se navede tudi cilj preiskave iz četrtega
odstavka 137. člena tega zakona. Po potrebi poročilo vsebuje varnostna
priporočila.
(3) Preiskovalni organ po pridobitvi poročila o nesreči ali
resnem incidentu v potrebnem obsegu pripravi varnostna priporočila, ki se
pošljejo ministrstvu, pristojnemu za promet in drugim zainteresiranim osebam.
(4) Varnostno priporočilo v nobenem primeru ne sme ustvariti
domneve o krivdi ali odgovornosti za nesrečo ali incident.
144. člen
(sodelovanje preiskovalnih organov in obveščanje javnosti)
(1) Komisija oziroma preiskovalci sodelujejo pri preiskavi s
pravosodnimi organi.
(2) O končnem poročilu o nesreči javnost obvesti preiskovalni
organ v sodelovanju z ministrom, pristojnim za promet.
145. člen
(preventivni ukrepi)
(1) Vodja preiskovalnega organa lahko pred koncem preiskave
letalske nesreče oziroma incidenta, na predlog glavnega preiskovalca, z začasno
odredbo omeji ali prepove uporabo določenega tipa zrakoplova, njegovih delov,
opreme, navigacijskih naprav, izvajanje letenja in opravljanje dela letalskega
in drugega strokovnega osebja do odprave morebitnih vzrokov za letalsko
nesrečo, oziroma resni incident, če obstaja upravičena domneva, da bo s tem
preprečena nova nesreča ali tveganje. Stroški teh omejitev ali prepovedi ne
morejo bremeniti ministrstva, pristojnega za promet.
(2) Končana preiskava se lahko obnovi, če tisti, ki izkaže
pravni interes, zagotovi ministrstvu, pristojnemu za promet, nove dokaze o
nesreči ali incidentu. Obnova preiskave letalske nesreče ali incidenta, se ne
more več zahtevati po poteku petih let od dneva letalske nesreče ali incidenta.
9.0 DRUGI PREDPISI ZA LETALSKI PROMET
146. člen
(zračne poti)
Minister, pristojen za promet, lahko določi zračne poti, po
katerih morajo leteti zrakoplovi v slovenskem zračnem prostoru in lahko izda
predpise za prečkanje državnih mej v zračnem prometu.
147. člen
(omejitve in prepovedi)
(1) Zaradi javnega reda in varnosti lahko agencija po
pristojni službi zračnega prometa zahteva, da vodja zrakoplova takoj pristane z
zrakoplovom na najbližjem primernem letališču.
(2) Če je zrakoplov priletel v območje, kjer je letenje
prepovedano, mora vodja zrakoplova takoj, ko se zave prepovedanega položaja,
poskrbeti, da zrakoplov nemudoma zapusti tako območje.
(3) Vlada predpiše pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, če
ministrstvo, pristojno za obrambo, ministrstvo, pristojno za carino ali
ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, zahteva, da zrakoplov pristane
zaradi pregleda in postopkov, ki se izvedejo v takih primerih.
148. člen
(omejitve za prevoz vojaške bojne opreme in drugega
posebnega blaga)
(1) Vojaške oborožitve in minsko eksplozivnih sredstev se ne
sme prevažati po zraku, razen s posebnim dovoljenjem pristojnih organov in v
skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnih snovi.
(2) Kadar je to potrebno in v interesu javnega reda in
varnosti, lahko vlada prepove tudi prevažanje drugega posebnega blaga.
149. člen
(prevoz nevarnega blaga)
Za prevoz nevarnega blaga po zraku veljajo določbe predpisov
o prevozu nevarnega blaga. Taki predpisi morajo biti v kar največjem obsegu
usklajeni s standardi in priporočeno prakso v letalstvu.
150. člen
(prepovedi za prevoz nevarnega blaga po zraku)
Nihče ne sme, ne glede na položaj ali kot lastnik, prevoznik,
pošiljatelj, prejemnik, špediter, potnik ali član posadke:
1.
uporabiti ali poskusiti uporabiti civilnega zrakoplova kot sredstvo za
prevažanje blaga, ki ga je po zakonih ali drugih predpisih prepovedano
prevažati po zraku, do Republike Slovenije, iz nje ali v njej,
2.
prevažati, skušati prevažati ali povzročiti prevoza blaga na civilnem
zrakoplovu, ki je po zakonih ali drugih predpisih razvrščeno kot nevarno blago,
če niso izpolnjeni vsi predpisani pogoji in ni ugotovljena skladnost s
tehničnimi navodili, ki sodijo k takemu prevozu.
151. člen
(črtan)
152. člen
(pooblastilo zaradi neplačila določenih stroškov)
(1) Izvajalec letališke službe lahko prepreči odhod
zrakoplova do plačila stroškov, ki jih je treba plačati v zvezi z opravljenimi
storitvami in uporabo infrastrukture iz 88. in 118. člena tega zakona ali do pologa varščine za te stroške.
(2) Vlada lahko predpiše postopek za izvedbo določbe
prejšnjega odstavka in izjeme.
153. člen
(pooblastilo za določitev izjem)
(1) V zvezi z zrakoplovi brez pilota ali brez pogona ali
zrakoplovi, ki so v drugih pogledih specifični, lahko minister, pristojen za
promet, po predhodni preveritvi izpolnitve predpisanih pogojev, dovoli izjeme
glede določb iz naslednjih poglavij tega zakona: zrakoplovi, letalsko in drugo
strokovno osebje, zračni prevoz in druge dejavnosti v zračnem prometu in
letališča ali izda predpise, ki se razlikujejo od določb, zajetih v navedenih
poglavjih. O takih oprostitvah ali predpisih se lahko odloča samo, kadar niso v
nasprotju z javnimi interesi ali interesi varnosti v letalstvu.
(2) Minister, pristojen za promet, zaradi zagotovitve
varnosti zračnega prometa lahko predpiše omejitve glede gibanja in uporabe
objektov, namenjenih premikanju v zraku, ki jih ni mogoče uvrstiti med
zrakoplove.
154. člen
(predpisi o namestitvi radijske opreme)
Minister, pristojen za promet, predpiše pogoje v zvezi z
namestitvijo in uporabo radijske opreme na krovu zrakoplova in drugih naprav za
komunikacijo za namene civilnega letalstva.
155. člen
(uporaba jezika)
(1) Pristojni organi vodijo postopke in izdajajo pravne akte
po določbah tega zakona v slovenskem jeziku. Minister, pristojen za promet,
lahko na predlog agencije predpiše primere in pogoje, ko se poleg slovenskega
jezika lahko uporabljajo izrazi v angleškem jeziku oziroma angleški jezik, če
je to potrebno zaradi zagotovitve skladnosti z mednarodnimi predpisi in
dokumenti oziroma zagotovitve varnosti zračnega prometa.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se za potrebe
vodenja zračnega prometa lahko predpiše, da se uporablja izključno angleški
jezik.
10.0 JAVNA INFRASTRUKTURA, OBRATOVANJE LETALIŠČ IN
ZAGOTAVLJANJE NAVIGACIJSKIH SLUŽB ZRAČNEGA PROMETA
10.1. Gospodarjenje z zemljišči in javna infrastruktura
156. člen
(javna infrastruktura in gospodarjenje z zemljišči)
(1) Zemljišča, na katerih se nahajajo javna letališča ter
infrastrukturni objekti, naprave in sredstva iz prvega odstavka 88. člena in
118. člena tega zakona, so lahko v lasti države, lokalne skupnosti in drugih
oseb javnega prava kot tudi oseb zasebnega prava.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka lahko pridobiva zemljišča za
širitev javnega letališča ter graditev novih objektov in naprav iz prejšnjega
odstavka, če ima izdelan program razvoja letališča, skladen z nacionalnim
programom iz 6. člena tega zakona ter pogoji in kriteriji, ki jih določa
predpis iz 1. točke prvega odstavka 165. člena tega zakona. Pri tem ima
predkupno pravico.
(3) Javna letališča ter objekti in naprave iz prvega odstavka
88. in 118. člena tega zakona so objekti javne infrastrukture in se za njihovo
graditev uporabljajo posebnosti predpisov o urejanju prostora.
(4) Infrastrukturni objekt in naprava iz 88. člena tega
zakona je lahko v lasti države, lokalne skupnosti ali osebe zasebnega prava. V
primeru, da je infrastrukturni objekt, naprava ali sredstvo v lasti osebe, ki
ni lastnik zemljišča, se njihovi medsebojni odnosi glede rabe zemljišč uredijo
s pogodbo. Pri tem mora biti, ne glede na morebitne poslovne, statusne,
likvidnostne in podobne spremembe zagotovljeno, da tak objekt trajno služi samo
za namene letališča.
(5) (prenehal
veljati)
157. člen
(podelitev koncesije)
Gradnjo in obratovanje novega javnega letališča država lahko
zagotovi s podelitvijo koncesije. Pogoje koncesije določi vlada s koncesijskim
aktom. Izbor koncesionarja opravi vlada na primeren, nepristranski, pregleden
in nediskriminacijski način, na podlagi javnega razpisa, ki se objavi skladno s
predpisi, ki urejajo javna naročila.
10.2. Obratovanje javnih letališč
158. člen
(obratovanje javnih letališč)
(1) Obratovanje javnega letališča zajema upravljanje in
vodenje, vzdrževanje, razvoj, posodabljanje in graditev letališke
infrastrukture iz 88. člena tega zakona, ki je primarno namenjena javnemu
prevozu v zračnem prometu ter zagotavljanje oziroma izvajanje služb iz drugega
odstavka 89. člena tega zakona. Obratovanje javnega letališča se praviloma
zagotavlja v tržnih pogojih.
(2) Obratovanje javnega letališča izvaja pravna oseba, ki je
registrirana za to dejavnost in je pridobila obratovalno dovoljenje v skladu z
določbami tega zakona. Obratovalec letališča mora izpolnjevati tudi pogoje
glede razvoja in zagotavljanja prostorskih in časovnih zmogljivosti javnega
letališča, ki jih v javnem interesu v skladu z nacionalnim programom določi
vlada, na predlog ministra, pristojnega za promet.
(3) Obratovalec javnega letališča mora izvajati svojo
dejavnost na ustrezen, nepristranski, pregleden in nediskriminacijski način ter
tako, da je zagotovljena varnost, rednost in nemotenost zračnega prometa.
(4) Če se obratovanje javnega letališča ne more zagotoviti v
obsegu in na način, ki je potreben za zagotovitev javnega interesa iz drugega
odstavka 1. člena tega zakona, ga lahko zagotovi za letališče državnega pomena
vlada, za letališče lokalnega pomena pa lokalna skupnost, v pogojih gospodarske
javne službe.
(5) Obratovalci drugih infrastruktur na letališču upravljajo
in vodijo ter skrbijo za vzdrževanje in razvoj teh infrastruktur, ki se
nahajajo na posameznem delu letališča.
159. člen
(zemeljska oskrba, zemeljska samooskrba in oskrba za tretje
osebe)
(1) Zemeljsko oskrbo na javnem letališču lahko opravljajo
obratovalec letališča, uporabnik letališča, ali zanjo registrirani izvajalec,
ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje.
(2) Obratovalec javnega letališča, na katerem se opravlja
komercialni zračni prevoz, mora omogočiti letalskim prevoznikom ter drugim
ponudnikom storitev zemeljske oskrbe, da opravljajo storitve zemeljske oskrbe.
Za storitve zemeljske oskrbe v smislu določb tega zakona štejejo naslednje
kategorije storitev:
1.
upravljanje in nadzor na letališču,
2.
sprejem in odprava potnikov,
3.
sprejem in odprema prtljage,
4.
sprejem in odprema tovora in pošte,
5.
sprejem in odprema zrakoplovov na ploščadi,
6.
oskrba zrakoplovov,
7.
oskrba z gorivi in mazivi,
8.
vzdrževanje zrakoplova,
9.
letalske operacije in storitve za posadko,
10. zemeljski
prevozi ter
11. oskrba
potnikov s hrano in pijačo,
ki jih natančneje predpiše minister,
pristojen za promet, pri čemer upošteva predpise Skupnosti.
(3) Uporabnik letališča lahko za lastne potrebe zagotavlja
zemeljsko oskrbo v pogojih samooskrbe, če izpolnjuje predpisane organizacijske,
tehnične, tehnološke in prostorske pogoje za izvajanje posamezne kategorije
storitev iz prejšnjega odstavka, kar s kontrolnim pregledom ugotovi agencija in
o tem izda odločbo. Pri tem mora biti, v primeru zahtevka tujega prevoznika za
samooskrbo na zadevnem letališču, izpolnjen tudi pogoj vzajemnosti. Enaki
pogoji veljajo tudi za registrirane izvajalce iz prvega odstavka tega člena.
(4) Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka se za
obratovalca letališča ugotavlja v postopku izdaje obratovalnega dovoljenja.
(5) Pred izdajo odločbe iz tretjega odstavka tega člena
morata uporabnik letališča in registrirani izvajalec iz prvega odstavka tega
člena agenciji dokazati tudi finančno sposobnost in ustrezno zavarovanje
odgovornosti. Če bo uporabnik letališča in registrirani izvajalec zaposloval za
izvajanje služb zemeljske oskrbe nove delavce, mora prevzeti obveznost, da bo
te delavce zaposlil izmed delavcev, ki bi zaradi njegovega prevzema izvajanja
teh služb pri dosedanjem izvajalcu služb zemeljske oskrbe izgubili zaposlitev,
če izpolnjujejo zahtevane pogoje.
(6) Za kategorije sprejema in odpreme prtljage, sprejema in
odpreme zrakoplova na ploščadi, oskrbovanja z gorivi in mazivi ter sprejema in
odpreme tovora in pošte, kar zadeva fizično ravnanje s tovorom in pošto med
letališkim terminalom in zrakoplovom, tako v prihodu, odhodu ali v tranzitu,
število tistih, ki imajo pravico opravljati te storitve zase, določi vlada na
predlog ministra, pristojnega za promet, ki predhodno pridobi mnenje
upravljalca javnega letališča. Vlada na predlog ministra, pristojnega za
promet, po predhodno pridobljenem mnenju upravljalca javnega letališča, določi
tudi število registriranih izvajalcev storitev zemeljske oskrbe za druge.
Število izvajalcev teh storitev zase in število izvajalcev teh storitev za
druge ne sme biti manjše od dveh. Obveznost določitve števila registriranih
izvajalcev storitev zemeljske oskrbe za druge nastopi po izpolnitvi pogojev
glede obsega prometa, določenih v predpisu iz drugega odstavka tega člena.
(7) Če to zahtevajo posebni razlogi glede prostora ali
kapacitet v zvezi z gostoto prometa in stopnjo rabe površin na letališču, se
lahko, poleg omejitev iz prejšnjega odstavka, v posameznem primeru določijo
dodatne omejitve. Če so podani navedeni razlogi, se lahko število tistih, ki
opravljajo ostale kategorije storitev zemeljske oskrbe iz drugega odstavka tega
člena v posameznem primeru omeji največ na dva. Natančnejše pogoje in merila
glede omejitev izvajanja zemeljske oskrbe določi vlada.
(8) Kadar je omejeno število izvajalcev storitev zemeljske
oskrbe za druge in kadar je omejeno število izvajalcev zemeljske oskrbe za
lastne potrebe iz razlogov glede razpoložljivega prostora ali kapacitet v zvezi
z gostoto prometa in stopnjo rabe površin na letališču, ki onemogočajo odprtje
trga in/ali izvedbo samooskrbe, določene s predpisi, se izvajalci zemeljske
oskrbe izberejo po pravilih javnega naročanja za obdobje sedmih let. Izbiro
opravi upravljalec javnega letališča po posvetovanju z odborom uporabnikov. Če
upravljalec javnega letališča sam izvaja te storitve, opravi izbiro agencija po
posvetu z odborom uporabnikov in upravljalcem tega letališča. Obveznost izbire
po pravilih javnega naročanja se ne nanaša na upravljalca letališča in njegovo
pravico opravljati storitve zemeljske oskrbe.
160. člen
(vodenje in upravljanje centraliziranih infrastruktur ter
prost dostop do objektov in naprav)
(1) Ne glede na določbe 158. in 159. člena tega zakona, obratovalec letališča zagotavlja na javnem letališču vodenje in
upravljanje centraliziranih infrastruktur, ki se uporabljajo za izvajanje
storitev zemeljske oskrbe in katerih kompleksnost, stroški ali pa vpliv na
okolje ne dopuščajo deljenja ali podvajanja sistemov, kot so na primer sistemi
razvrščanja prtljage, razledenitve infrastrukture, prečiščevanja vode in
distribucije goriva, zaradi katerih so izvajalci storitev zemeljske oskrbe in
samooskrbovalni uporabniki letališč prisiljeni uporabljati te infrastrukture.
Vodenje in upravljanje centraliziranih infrastruktur se mora opravljati na
pregleden, nepristranski in nediskriminacijski način, zlasti pa ne sme ovirati
dostopa izvajalcev storitev zemeljske oskrbe ali samooskrbovalnih uporabnikov
letališča, kolikor to ni dovoljeno s predpisom.
(2) Izvajalcem storitev zemeljske oskrbe in uporabnikom
javnih letališč, ki so se odločili za samooskrbo, mora biti zagotovljen dostop
do letaliških objektov in naprav v obsegu, ki je potreben za opravljanje
njihovih dejavnosti. Prostor, ki je na javnem letališču na voljo za storitve
zemeljske oskrbe, se mora razdeliti med različne izvajalce storitev zemeljske
oskrbe in med samooskrbovalne uporabnike letališča, vključno z novimi ponudniki
na tem področju, v obsegu, ki je potreben za uveljavljanje njihovih pravic in
ki omogoča učinkovito in lojalno konkurenco. Prost dostop do letaliških
objektov in naprav ter razdelitev prostora, namenjenega za zemeljsko oskrbo,
mora biti zagotovljen na podlagi primernih, nepristranskih, preglednih in
nediskriminacijskih pravil in meril, ki jih predpiše vlada, na predlog
ministra, pristojnega za promet.
(3) Agencija izvaja strokovni nadzor nad izvajanjem določb
tega člena.
161. člen
(upravljanje javnega letališča in odbor uporabnikov
letališča)
(1) Na javnem letališču, šteje za upravljalca letališča
obratovalec javnega letališča, ki samostojno ali ob izvajanju drugih dejavnosti
oziroma nalog, upravlja in vodi letališke infrastrukture, ki so namenjene za
javni zračni promet, vodi potrebne postopke, ki so glede tega potrebni ter
usklajuje in nadzira izvajalce različnih storitev, ki so prisotni na posameznem
letališču.
(2) Na vsakem javnem letališču se ustanovi odbor uporabnikov
letališča, ki zastopa interese uporabnikov letališča oziroma fizičnih in
pravnih oseb, ki so odgovorne za zračni prevoz potnikov, pošte in/ali tovora od
ali do zadevnega letališča.
(3) Naloge usklajevanja operativnih ukrepov varovanja na
mednarodnih letališčih opravlja agencija.
(4) Agencija redno nadzoruje izvajanje določb prvega odstavka
158. člena in 159. člena tega zakona in ukrepa v skladu s svojimi
pristojnostmi.
162. člen
(obratovalni čas javnega letališča)
(1) Upravljalec javnega letališča določi obratovalni čas
letališča potem, ko ga predhodno uskladi z odborom uporabnikov, agencijo in
izvajalci služb iz tretjega odstavka 89. člena tega zakona.
(2) Če upravljalec javnega letališča ne doseže soglasja iz
prejšnjega odstavka, določi obratovalni čas javnega letališča državnega pomena
minister, pristojen za promet, za letališča lokalnega pomena pa agencija, v
soglasju z lokalno skupnostjo.
(3) Če je zaradi zagotovitve varnosti zračnega prometa nujna
odprtost javnega letališča izven obratovalnega časa, ki je določen v skladu s
prvim in drugim odstavkom tega člena, pa se stroški, nastali v zvezi z
odprtostjo letališča zaradi zagotovitve varnosti zračnega prometa ne pokrijejo
s ceno opravljenih storitev, ki je določena in prikazana na pregleden,
nepristranski in nediskriminacijski način, so upravljalec letališča in
izvajalci storitev zemeljske oskrbe, ki so potrebni za tako obratovanje
letališča, upravičeni do plačila v skladu s pogodbo, ki jo za vsako proračunsko
obdobje sklenejo z agencijo.
10.3. Zagotavljanje dejavnosti navigacijskih služb zračnega
prometa
163. člen
(prenehal
veljati)
10.4. Cene storitev in tarife
164. člen
(način in postopek oblikovanja ter določanja tarif in cen)
(1) Na javnem letališču so obratovalec javnega letališča in
izvajalci storitev zemeljske oskrbe za tretje osebe, dolžni izdelati tarife kot
osnovo za določanje cen posameznih storitev po načelih enakopravnega,
preglednega in nediskriminacijskega obravnavanja uporabnikov njihovih storitev
ter v odvisnosti od stroškov, vrste, količine in zahtevnosti storitve. Enako
velja za nadomestila za uporabo centraliziranih infrastruktur ter nadomestila
za prost dostop do objektov in naprav iz 160. člena tega zakona.
(2) Vlada na usklajen predlog ministra, pristojnega za
promet, in ministra, pristojnega za finance, predpiše cene, pristojbine,
najemnine in nadomestila za uporabo objektov in naprav v njeni lasti ter za
storitve služb iz 163. člena tega zakona in za druge službe, ki jih
zagotavljajo pristojni državni organi, v odvisnosti od stroškov, vrste,
količine in zahtevnosti storitev.
(3) Če obratovalec javnega letališča, uporabnik letališča in
izvajalec storitev zemeljske oskrbe izvaja storitve zemeljske oskrbe, mora
voditi računovodstvo za storitve zemeljske oskrbe ločeno od računovodstva za
druge dejavnosti, ki jih opravlja (v nadaljnjem besedilu: ločeno
računovodstvo). Izvajanje ločenega računovodstva ter preverjanje, da ni
finančnih tokov med njegovo dejavnostjo zemeljske oskrbe in drugimi dejavnostmi,
preverja neodvisni revizor. Ločeno računovodstvo se mora voditi tudi za
dejavnosti, ki so povezane z obratovanjem javnega letališča v smislu določb 20.
točke 17. člena tega zakona.
(4) Vlada v skladu z zahtevami iz letalskih predpisov in
pravnih aktov, ki se veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, z
uredbo določi skupna načela za obračunavanje letaliških pristojbin, v okviru
katerih uredi zahteve glede nediskriminacije, skupnega sistema obračunavanja
pristojbin, posvetovanj in postopkov, če soglasje ni doseženo, preglednosti,
nove infrastrukture, standardov kakovosti, razločevanja storitev in nadzora.
(5) Vlada v skladu z zahtevami iz predpisov in pravnih
aktov, ki se uporabljajo oziroma veljajo v Republiki Sloveniji, z uredbo določi
skupna načela za obračunavanje varnostnih pristojbin, v okviru katerih uredi
zahteve glede nediskriminacije, skupnega sistema obračunavanja pristojbin,
posvetovanj in postopkov, če soglasje ni doseženo, preglednosti, nove opreme za
varovanje, standardov kakovosti, razločevanja storitev in nadzora.
(6) Če predpisi in pravni akti, ki veljajo oziroma se
uporabljajo v Republiki Sloveniji, ne določajo drugače, se morajo obratovalec
javnega letališča in izvajalci storitev zemeljske oskrbe za tretje osebe v
postopku oblikovanja tarif in cen iz tega člena posvetovati z odborom
uporabnikov letališča. Če odbor uporabnikov oporeka primernosti tarif in cen,
na predlog ministra, pristojnega za promet, o tarifah in cenah odloči vlada.
Odločitev Vlade velja največ šest mesecev. Vlada lahko veljavnost odločitve, na
predlog ministra, pristojnega za promet, ki predhodno opravi posvetovanja s
prizadetimi stranmi, podaljša za nadaljnjih šest mesecev, če oziroma dokler
odbor uporabnikov oporeka primernosti tarif in cen. V primeru odločitve o
tarifah in cenah vlada ni odškodninsko odgovorna za morebitno oškodovanje
izvajalcev storitev ali uporabnikov njihovih storitev.
165. člen
(podzakonski predpisi)
(1) Za izvedbo določb tega poglavja vlada predpiše:
1.
pogoje in kriterije glede razvoja in zagotavljanja prostorskih in
časovnih zmogljivosti javnega letališča, ki jih mora izpolnjevati obratovalec
javnega letališča (158. člen),
2.
pogoje izvajanja in omejitve glede zemeljske oskrbe (159. člen),
3.
pravila in merila za prost dostop do letaliških objektov in naprav ter
razdelitev prostora, namenjenega za zemeljsko oskrbo (160. člen),
4.
način upravljanja in vodenja letaliških infrastruktur ter nadziranja
izvajalcev različnih storitev, ki so prisotni na tem letališču, ter obveznosti
glede vodenja potrebnih postopkov (161. člen),
5.
način ustanovitve in delovanja odbora uporabnikov letališča ter njegove
naloge (161. člen),
6.
način usklajevanja obratovalnega časa javnega letališča (162. člen).
(2) Minister, pristojen za promet, natančneje predpiše
kategorije storitev zemeljske oskrbe, način njihovega izvajanja ter
organizacijske, tehnične in tehnološke standarde za njihovo izvajanje (159.
člen).
(3) Vlada in minister, pristojen za promet, pri izdaji
predpisov iz prejšnjih dveh odstavkov upoštevata tudi predpise Skupnosti.
11.0. NADZOR IN PREKRŠKOVNI POSTOPKI
166. člen
(pristojni organi)
(1) Ministrstvo, pristojno za promet, je pristojno za
upravne zadeve, stalni nadzor in nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov in
pravnih aktov, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, ter
prekrškovne postopke v zvezi s temi predpisi, ki se nanašajo zlasti na:
-
dostop do letalskih prog, obveznosti javnih služb in določanje cen v
zračnem prevozu,
-
prevoz v mednarodnem zračnem prometu,
-
dostop do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih,
-
dodeljevanje slotov na letališčih.
Za uradne osebe ministrstva, pristojnega za promet, ki
opravljajo naloge iz tega odstavka, veljajo zahteve in pristojnosti, ki veljajo
za osebe agencije, pooblaščene za odločanje v upravnih zadevah, stalni nadzor,
nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov in prekrškovne postopke.
(2) Agencija je pristojna za odločanje v upravnih
zadevah, stalni nadzor in nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov in pravnih
aktov, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, ter prekrškovne
postopke v zvezi s temi predpisi, ki se nanašajo na:
-
varnost letenja in komercialnih letalskih operacij, letališč in
upravljanja zračnega prometa,
-
varovanje civilnega letalstva,
-
varnost v zvezi z drugimi letalskimi dejavnostmi, osebjem in napravami,
ki se uporabljajo v civilnem letalstvu,
-
operativno licenco,
-
druge naloge nadzora varnosti, določene z izvedbenimi predpisi Evropske
unije, vlade in ministra, pristojnega za promet,
razen nadzora nad izvajanjem letalskih predpisov
in prekrškovnih postopkov, ki jih organi Evropske unije izvajajo neposredno.
(3) V skladu z letalskimi predpisi, ki veljajo oziroma
se uporabljajo v Republiki Sloveniji, lahko agencija posebne naloge
certificiranja dodeli v izvajanje tudi usposobljenemu subjektu, če je to
potrebno zaradi zagotovitve predpisane strokovnosti in pravočasnosti postopkov
certificiranja. Skladno z letalskimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo
oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, agencija sodeluje tudi v mednarodnih
zadevah in z mednarodnimi organizacijami s področja civilnega letalstva.
(4) Če s predpisi in drugimi pravnimi akti Evropske
unije, tudi s sprejemljivimi načini usklajevanja in navodili, ni določeno
drugače, se glede položaja, pravic in dolžnosti, pooblastil, ukrepov in
odgovornosti letalskih nadzornikov in nadzornikov ter postopkov pri opravljanju
nadzora uporabljajo določbe tega zakona.
(5) Agencija prizna zainteresirani pravni osebi status
usposobljenega subjekta na podlagi utemeljene vloge z ustreznimi dokazili, če
izpolnjuje s predpisi Evropske unije določena merila oziroma zahteve. Stalni
nadzor nad izpolnjevanjem zahtev za priznanje statusa usposobljenega subjekta
izvaja agencija. Izdano priznanje statusa usposobljenega subjekta agencija po
uradni dolžnosti razveljavi ali zavrne podaljšanje njegove veljavnosti, če pri
izvajanju nadzora ugotovi, da usposobljeni subjekt ne izpolnjuje predpisanih
zahtev za priznanje statusa, očitno napačno izvaja naloge certificiranja ali
opušča celovitost nalog certificiranja.
(6) Agencija izbere usposobljeni subjekt iz tretjega
odstavka tega člena na javnem natečaju, če je za določeno področje več
usposobljenih subjektov.
166.a člen
(pooblastila za izvajanje nadzora in prekrškovnih postopkov)
(1) Opravljanje posameznih dejanj in odločanje v
upravnih zadevah, stalni nadzor in nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov in
pravnih aktov iz prejšnjega člena (vse navedeno v nadaljnjem besedilu: letalski
nadzor), ki se nanaša tudi na osebe, ki v skladu s predpisi in pravnimi akti,
ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, za opravljanje
dejavnosti in aktivnosti potrebujejo ustrezno licenco, rating, pooblastilo,
potrdilo oziroma spričevalo, opravljajo za to usposobljeni in pooblaščeni
letalski nadzorniki agencije, ki izpolnjujejo pogoje, določene z letalskimi
predpisi in pravnimi akti, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki
Sloveniji.
(2) Letalski nadzor, ki se ne nanaša na osebe, ki za
opravljanje dejavnosti in aktivnosti potrebujejo ustrezno licenco, rating,
pooblastilo, potrdilo oziroma spričevalo, lahko opravljajo pooblaščeni letalski
nadzorniki in nadzorniki agencije ter uradne osebe ministrstva, pristojnega za
promet, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu in predpisih o splošnem upravnem
postopku.
(3) Prekrškovne postopke iz prejšnjega člena vodijo in v
prekrškovnih postopkih odločajo za to usposobljeni letalski nadzorniki in
nadzorniki agencije ter uradne osebe ministrstva, pristojnega za promet, v
skladu s tem zakonom in zakonom o prekrških.
(4) Pooblastilo za izvajanje nalog in odločanje v
upravnih zadevah, stalnega nadzora, nadzora nad izvajanjem predpisov in
prekrškovnih postopkov izkazujejo letalski nadzorniki in nadzorniki agencije
ter uradne osebe ministrstva, pristojnega za promet, s službeno izkaznico.
Kadar je to v interesu osebne varnosti in prepoznavnosti uradnih in drugih oseb
med vodenjem postopka, morajo imeti letalski nadzorniki in nadzorniki agencije,
uradne osebe ministrstva, pristojnega za promet, ter druge osebe agencije in
ministrstva, pristojnega za promet, ki sodelujejo pri teh postopkih, tudi
ustrezno zaščitno opremo. Minister, pristojen za promet, predpiše zahteve in
postopek za izdajo službene izkaznice in njeno obliko ter zahteve glede
zaščitne opreme.
167. člen
(vzdrževanje usposobljenosti)
(1) Agencija zaradi ohranjanja ustrezne strokovne
usposobljenosti zaposlenih v agenciji (v nadaljnjem besedilu: uradne osebe
agencije) zagotavlja njihovo stalno strokovno izpopolnjevanje in vzdrževanje
izurjenosti.
(2) Letalski nadzorniki zaradi vzdrževanja potrebnega
znanja in izurjenosti lahko opravljajo določena strokovna dela v okviru svoje
strokovne usposobljenosti v letalski stroki s pisnim soglasjem direktorja
agencije, vendar pri osebi, pri kateri opravljajo ta strokovna dela, praviloma
ne opravljajo letalskega nadzora.
(3) Na zahtevo agencije mora vložnik zahteve za vpis
novega tipa zrakoplova v Register zrakoplovov Republike Slovenije oziroma vpis
novega tipa zrakoplova v spričevalo letalskega prevoznika in v podobnih
primerih zagotoviti ustrezno usposabljanje za letalske nadzornike, ki je
potrebno za izvajanje nadzora nad tem tipom zrakoplova.
168. člen
(letalski nadzorniki in nadzorniki – uradne osebe agencije)
(1) Letalski nadzornik, pristojen za odločanje v
upravnih zadevah in stalni nadzor, ki se nanaša tudi na osebe, ki za
opravljanje dejavnosti in aktivnosti potrebujejo ustrezno licenco, rating,
pooblastilo, potrdilo oziroma spričevalo, mora:
1.
imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po visokošolskem strokovnem
programu prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskem
programu, ki v skladu s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, ustreza prvi
stopnji študijskih programov, ustrezne smeri glede na vrsto nalog, ki jih
opravlja,
2.
imeti ustrezne delovne izkušnje na letalskem področju, ki ga nadzoruje,
3.
biti strokovno usposobljen za letalskega nadzornika s področja, ki ga
nadzoruje,
4.
imeti ustrezno licenco, rating, pooblastilo, potrdilo oziroma
spričevalo, če se za osebe, ki opravljajo dejavnosti, ki jo nadzoruje, glede na
način izvajanja postopkov zahteva.
V upravnih zadevah lahko odloča in izvaja stalni nadzor, ki
se ne nanaša tudi na uradne osebe, ki za opravljanje dejavnosti in aktivnosti
potrebujejo ustrezno licenco, rating, pooblastilo, potrdilo oziroma spričevalo,
tudi nadzornik, ki izpolnjuje pogoje iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka.
(2) Letalski nadzornik, pristojen za nadzor nad
izvajanjem letalskih predpisov, ki se nanašajo tudi na osebe, ki za opravljanje
dejavnosti in aktivnosti potrebujejo ustrezno licenco, rating, pooblastilo,
potrdilo oziroma spričevalo, mora:
1.
imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po visokošolskem strokovnem
programu prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskem
programu, ki v skladu s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, ustreza prvi
stopnji študijskih programov, ustrezne smeri glede na vrsto nalog, ki jih
opravlja,
2.
imeti ustrezne delovne izkušnje na letalskem s področja, ki ga
nadzoruje,
3.
biti strokovno usposobljen za letalskega nadzornika s področja, ki ga
nadzoruje,
4.
opraviti preizkus znanja, ki zajema izvrševanje pooblastil po predpisih
o prekrških in poznavanje predpisov, katerih izvrševanje nadzoruje,
5.
imeti ustrezno licenco, rating, pooblastilo, potrdilo oziroma
spričevalo, če se za osebe, ki opravljajo dejavnosti, ki jo nadzoruje, glede na
način izvajanja postopkov zahteva.
Nadzor nad izvajanjem predpisov, ki se ne nanašajo tudi na
uradne osebe, ki za opravljanje dejavnosti in aktivnosti potrebujejo ustrezno
licenco, rating, pooblastilo, potrdilo oziroma spričevalo, lahko izvaja tudi
nadzornik, ki izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 3. in 4. točke tega odstavka.
(3) Letalski nadzornik in nadzornik, pristojen za
vodenje prekrškovnih postopkov, mora:
1.
imeti univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri glede na vrsto nalog, ki
jih opravlja,
2.
imeti ustrezne delovne izkušnje na letalskem področju, na katerem izvaja
naloge,
3.
opraviti preizkus znanja, ki zajema izvrševanje pooblastil po predpisih
o prekrških in poznavanje predpisov, katerih izvrševanje nadzoruje.
(4) Nadzorniki iz drugega odstavka 166.a člena tega
zakona, morajo:
1.
imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po visokošolskem strokovnem
programu prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskem
programu, ki v skladu s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, ustreza prvi
stopnji študijskih programov, ustrezne smeri glede na vrsto nalog, ki jih
opravlja, oziroma višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri, če vodijo le
postopke pred izdajo odločbe v zahtevnih upravnih zadevah,
2.
imeti ustrezne delovne izkušnje na letalskem področju, na katerem izvaja
naloge,
3.
imeti strokovni izpit iz upravnega postopka.
(5) Minister, pristojen za promet, predpiše delovne izkušnje,
potrebne za pridobitev pooblastila letalskega nadzornika oziroma nadzornika iz
prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, potrebno strokovno
usposobljenost za letalskega nadzornika oziroma nadzornika za posamezno
področje nadzora iz 3. točke prvega in 3. točke drugega odstavka tega člena ter
pogoje glede delovnih izkušenj ter licenc, ratingov, pooblastil, potrdil
oziroma spričeval v posebnih primerih, ko glede na spremembe normativne
ureditve ni mogoče izpolniti pogojev glede delovnih izkušenj na letalskem
področju ali pogojev glede licence, ratinga, pooblastila, potrdila oziroma
spričevala, če se jih zahteva in če te zahteve niso določene v sprejemljivih
načinih usklajevanja.
(6) Določbe prvega odstavka tega člena se uporabljajo
tudi za pooblaščene strokovne delavce usposobljenega subjekta, ki opravljajo
posebne naloge certificiranja v skladu z določbami letalskih predpisov in
pravnih aktov, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, če te
zahteve niso določene v sprejemljivih načinih usklajevanja oziroma navodilih,
ki jih izdaja Evropska agencija za varnost v letalstvu.
(7) Pogoje glede izobrazbe iz 1. točke prvega in 1.
točke drugega odstavka tega člena izpolnjuje tudi oseba, ki ima višješolsko
izobrazbo, pridobljeno pred uvedbo visokošolskega strokovnega izobraževanja
leta 1996 oziroma univerzitetnega študija po letu 1998, in:
-
licenco prometnega pilota letala (ATPL(A)) z ustreznimi delovnimi
izkušnjami na področju, ki ga nadzira, ali licenco prometnega pilota
helikopterja (ATPL(H)) z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga
nadzira, oziroma najmanj licenco poklicnega pilota letala (CPL(A)) z ustreznimi
delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, ali licenco poklicnega pilota
helikopterja (CPL(H)) z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga
nadzira, ali
-
licenco kontrolorja zračnega prometa z ratingom nadzorne priletne
kontrole ali ratingom nadzorne območne kontrole z ustreznimi delovnimi
izkušnjami na področju, ki ga nadzira, oziroma licenco za vzdrževanje
zrakoplova kategorije B z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga
nadzira, ali licenco za vzdrževanje zrakoplova kategorije C z ustreznimi
delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira,
in s tem izpolnjuje tudi pogoje za zasedbo
delovnega mesta v agenciji za katerega se zahteva visokošolska izobrazba.
168.a člen
(izjeme glede sklenitve delovnega razmerja za uradno osebo
agencije)
(1) Če se delovno razmerje za delovno mesto uradne osebe
agencije sklene z osebo, ki ob sklenitvi delovnega razmerja ni strokovno
usposobljena za letalskega nadzornika oziroma nadzornika, mora taka oseba
izpolniti predpisane pogoje najkasneje v 18 mesecih od dneva zaposlitve.
(2) Uradna oseba agencije, ki ni strokovno usposobljena
za nadzornika, lahko v času od zaposlitve do usposobitve za nadzornika opravlja
posamezna strokovna dejanja (kot na primer priprava analiz, informacij ipd.) na
področju nadzora.
168.b člen
(usposobljenost uradnih oseb)
(1) Usposobljenost se glede na pooblastila uradne osebe
agencije zahteva za naslednja področja:
1.
upravni postopek in upravni spor (uradna oseba agencije, pristojna za
odločanje v upravnih zadevah, in uradna oseba agencije, pristojna za stalni
nadzor),
2.
postopek vodenja in odločanja o prekrških (uradna oseba agencije,
pristojna za stalni nadzor, in uradna oseba agencije, pristojna za prekrškovne
postopke) ter
3.
odločanje v upravnih zadevah, postopki stalnega nadzora in nadzor nad
izvajanjem posameznih letalskih predpisov (uradna oseba agencije, pristojna za
upravne zadeve, uradna oseba agencije, pristojna za stalni nadzor, in uradna
oseba agencije, pristojna za prekrškovne postopke; v nadaljnjem besedilu:
strokovno področje).
(2) Izpiti s področij iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka se opravljajo v skladu s predpisi o upravnih postopkih in
inšpekcijskem nadzoru, ki jih je določil minister, pristojen za upravo.
(3) Podrobnejši program strokovnega usposabljanja za
posamezno strokovno področje iz 3. točke prvega odstavka tega člena (v
nadaljnjem besedilu: strokovno usposabljanje), postopek preverjanja strokovne
usposobljenosti in priznavanja opravljenih usposabljanj, opravljenih pri drugih
organih in organizacijah, vzdrževanje strokovne usposobljenosti, veljavnost
dokazil o usposabljanjih in druga vprašanja, povezana s strokovnim
usposabljanjem, na predlog agencije določi minister, pristojen za promet.
168.c člen
(preverjanje strokovne usposobljenosti za strokovno področje)
(1) Preverjanje strokovne usposobljenosti za uradne
osebe agencije izvaja agencija. Preverjanje se opravlja pred strokovno
komisijo, ki jo imenuje direktor agencije. Najmanj en član komisije mora imeti
priznano strokovno usposobljenost za področje, za katero se preverja strokovna
usposobljenost.
(2) Kandidat lahko preverjanje usposobljenosti za
strokovno področje na stroške organa opravlja največ dvakrat.
168.č člen
(vodenje evidenc o strokovnem usposabljanju in strokovni
usposobljenosti)
(1) Agencija vodi evidenco o strokovnem usposabljanju in
strokovni usposobljenosti uradnih oseb agencije za strokovno področje, evidenco
o članih komisije na posameznem preverjanju in evidenco o opravljenih
preverjanjih za strokovno področje.
(2) V evidenci iz prejšnjega odstavka agencija za
potrebe izvajanja preverjanj strokovne usposobljenosti po tem zakonu kot
upravljavec osebnih podatkov upravlja in obdeluje naslednje osebne podatke:
-
osebno ime,
-
naslov stalnega in začasnega prebivališča,
-
EMŠO,
-
strokovni naziv,
-
strokovno področje in
-
naziv organa, kjer je oseba na dan opravljanja preverjanja
usposobljenosti zaposlena.
(3) Podatki iz evidence iz prvega odstavka tega člena se
uporabljajo za izdajanje javnih listin o opravljenih strokovnih usposobljanjih,
za javne uslužbence pa se lahko povezujejo tudi s centralno kadrovsko evidenco.
168.d člen
(posledice, če kandidat ni izpolnil pogojev glede
usposobljenosti uradne osebe)
Kandidatu, ki v predpisanem roku iz prvega odstavka 168.a
člena tega zakona iz razlogov, ki so na njegovi strani, ne izpolni pogojev
glede usposobljenosti uradne osebe iz 168.b člena tega zakona, preneha delovno
razmerje. Med razloge, ki so na strani letalskega nadzornika oziroma
nadzornika, ne šteje opravičena odsotnost z dela zaradi bolezni oziroma druga odsotnost,
daljša od enega meseca, v času, v katerem kandidat prejema nadomestilo plače v
skladu z zakonom.
169. člen
(uporaba predpisov o upravi, inšpekcijskem nadzoru in
prekrških)
(1) Ne glede na druge določbe tega zakona uradna oseba
agencije, ki pri opravljanju nalog stalnega nadzora ugotovi neskladnost s
predpisanimi zahtevami ali da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug akt,
ni dolžna izvesti postopkov v skladu s predpisi o prekrških, če je sama
odredila predpisane ukrepe in opravila dejanja, za katera je pooblaščena z
zakonom ali drugim predpisom, da se zagotovi skladnost s predpisanimi zahtevami
ali preneha kršenje zakona ali drugega predpisa oziroma drugega akta, katerega
izvajanje nadzoruje. V primeru ugotovitve naklepne kršitve predpisov ali hude
malomarnosti odredi predpisane ukrepe in opravi dejanja, za katera je
pooblaščena z zakonom ali drugim predpisom, da se zagotovi skladnost s
predpisanimi zahtevami ali preneha kršenje zakona ali drugega predpisa oziroma
drugega akta, ter izvede postopke v skladu z zakonom o prekrških ali
pristojnemu organu predlaga sprejem ukrepov.
(2) Če uradna oseba agencije, pristojna za nadzor nad
izvajanjem letalskih predpisov, ugotovi, da nadzorovana oseba nima predpisanega
dovoljenja ali druge listine pristojnega organa, s katero dokazuje, da je za to
ustrezno usposobljena oziroma da sme opravljati tako dejavnost ali aktivnost,
oziroma če drugače krši zakon ali drugi predpis oziroma drugi pravni akt,
ukrepa v skladu s tem zakonom in izvede postopke v skladu s predpisi o
prekrških.
(3) Posamezna uradna oseba agencije lahko v odvisnosti
od izpolnjevanja predpisanih pogojev izvršuje naloge vodenja in odločanja v
upravnih zadevah, stalnega nadzora ter vodenja prekrškovnih postopkov.
(4) Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega
člena se uporabljajo tudi za ministrstvo, pristojno za promet, in uradne osebe
ministrstva, pristojnega za promet, ki so pooblaščene za izvajanje nalog
stalnega nadzora, nadzora nad izvajanjem letalskih predpisov in prekrškovne
postopke.
169.a člen
(postopkovne določbe)
(1) Odločba organa ali uradne osebe organa, ki se izda v
postopku ugotovitve kršitve letalskih predpisov s strani letalskega prevoznika,
ki ni registriran v Republiki Sloveniji, se šteje za vročeno, če in ko se
fizično izroči vodji zrakoplova letalskega prevoznika, ki je v prekrškovnem
postopku. Če to ni mogoče, se izroči kateremukoli drugemu članu posadke ali ob
ustnem opozorilu o vročitvi pusti na vidnem mestu na krovu zrakoplova.
(2) Če zavezanec ne izpolni obveznosti ali pogojev iz
170. člena tega zakona, se listina začasno prekliče do vzpostavitve
predpisanega nadzora oziroma do izteka njene veljavnosti. Listino prekliče
organ, ki jo je izdal. Imetnik listine, katere veljavnost je začasno
preklicana, mora listino v naloženem roku vrniti organu, ki je listino izdal.
170. člen
(obveznosti zavezancev)
(1) Državni organ in organ lokalne skupnosti, pravna in
fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) mora uradni osebi omogočiti
nemoteno opravljanje nadzora.
(2) Uradna oseba ima pravico brez predhodnega obvestila,
ne glede na delovni in dnevni čas, ter brez dovoljenja osebe zavezanca,
katerega delo, poslovne prostore, opremo in objekte nadzoruje, vstopiti v
poslovne prostore, k napravam ali v druge delovne prostore, v katerih se
opravlja dejavnost.
(3) Za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski
prostori, ki jih je zavezanec določil kot svoj sedež oziroma kot poslovni
prostor, kjer se opravlja dejavnost.
(4) Pri pregledu stanovanjskih prostorov lahko uradna
oseba pregleda samo tisti del, ki je namenjen za poslovanje.
(5) Zavezanec mora uradni osebi, ki izvaja nadzor, v
roku, ki ga uradna oseba določi, posredovati zahtevane podatke, pisno pojasnilo
ali izjavo, v zvezi s predmetom nadzora.
(6) Pri opravljanju nadzora lahko uradna oseba za čas,
ki je potreben za opravljanje nadzora, vendar največ za osem dni, odvzame
dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani
zadevi, če meni, da obstaja utemeljen sum kršitev zakona in na njegovi podlagi
izdanih predpisov.
(7) O odvzemu dokumentacije iz prejšnjega odstavka
uradna oseba izda potrdilo.
171. člen
(ukrepi uradnih oseb)
(1) Pri letalskem nadzoru imata uradna oseba
ministrstva, pristojnega za promet, in uradna oseba agencije, pristojni za izvajanje
stalnega nadzora, nadzora nad izvajanjem letalskih predpisov in s temi predpisi
povezanih prekrškovnih postopkov, poleg pooblastil inšpektorja, določenih s
predpisi o inšpekcijskem nadzoru, tudi pravice in dolžnosti, da v primeru
ugotovljenih neskladnosti s predpisanimi zahtevami ali kršitvami zakona ali
drugih predpisov in pravnih aktov, ki jih nadzorujeta, uporabiti, poleg ukrepov
po letalskih predpisih in pravnih aktih, ki veljajo oziroma se uporabljajo v
Republiki Sloveniji, splošnih predpisih o upravi in inšpekcijskem nadzoru,
naslednja pooblastila za ukrepanje:
1.
kršitelju z odločbo odrediti, da z dejanjem ali opustitvijo dejanja
odpravi pomanjkljivosti ali nepravilnosti;
2.
zahtevati odvzem licence, pooblastila, potrdila oziroma dovoljenja za
delo ali druge listine od organa, ki jo je izdal;
3.
izreči prepoved izvršitve leta zrakoplova, če bi bila izvršitev leta
nevarna za zračni promet ali če se ugotovi, da obvezna zavarovanja v prometu
niso sklenjena ali krita v predpisani višini, ali če upravičeno domneva, da
zrakoplov ni ploven ali nima ustrezne posadke ali če drugače niso izpolnjene
zahteve in pogoji, ki urejajo letenje;
4.
začasno ukiniti ali omejiti izdani certifikat, če bi bilo nadaljnje
opravljanje dela ali dejavnosti očitno nevarno za zračni promet;
5.
zahtevati izredno preveritev strokovne ali zdravstvene sposobnosti
letalskega osebja in drugega strokovnega osebja;
6.
odrediti preizkus s sredstvi ali napravami za merjenje alkohola in mamil
oziroma napotiti na strokovni pregled;
7.
izreči prepoved nadaljevanja opravljanja dejavnosti oziroma aktivnosti,
če se ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji, določeni s predpisi in pravnimi akti,
ki se porabljajo oziroma veljajo v Republiki Sloveniji, ali z odobrenimi
priročniki oziroma izdanimi listinami;
8.
izdati odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog v skladu s predpisi o
prekrških, če so izpolnjeni pogoji po predpisih o prekrških;
9.
izreči drugi ukrep v skladu z letalskimi predpisi, ki veljajo oziroma se
uporabljajo v Republiki Sloveniji.
(2) Če uradna oseba ugotovi, da si je zavezanec pridobil
s storitvijo kaznivega dejanja ali prekrška premoženjsko korist, pristojnemu
sodišču predlaga njen odvzem.
(3) Če uradna oseba pri opravljanju nalog nadzora
ugotovi kršitev zakona ali drugega predpisa oziroma akta, katerega izvajanje
nadzoruje druga inšpekcija, sama ugotovi dejansko stanje ter o svojih
ugotovitvah sestavi zapisnik in ga posreduje pristojni inšpekciji.
172. člen
(zapečatenje)
(1) Če uradna oseba agencije ugotovi nepravilnosti, ki bi
lahko ogrožale varnost zračnega prometa, ima pravico zapečatiti zrakoplov ali
napravo.
(2) Uradna oseba agencije označi zapečatenje z žigom
agencije.
173. člen
(prepoved dejavnosti)
Uradna oseba agencije lahko z odločbo začasno prepove
opravljanje dela delovnega procesa oziroma dejavnosti, če ugotovi, da se
opravlja brez dovoljenja pristojnega upravnega organa o izpolnjevanju posebnih
pogojev za opravljanje dejavnosti.
174. člen
(odločba, pritožba, odložitev izvršitve)
(1) Uradna oseba agencije, pristojna za stalni nadzor, in
uradna oseba agencije, pristojna za nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov,
lahko odločbo, kadar gre za nujne ukrepe, izreče tudi ustno.
(2) Uradna oseba agencije, pristojna za stalni nadzor, in
uradna oseba agencije, pristojna za nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov,
mora izdati odločbo v primeru iz prejšnjega odstavka najkasneje v petih dneh od
dneva, ko je bil opravljen nadzor.
(3) Zoper odločbo uradne osebe agencije, pristojne za stalni
nadzor, in uradne osebe agencije, pristojne za nadzor nad izvajanjem letalskih
predpisov, je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva vročitve.
(4) Pritožba zoper odločbo iz drugega odstavka tega člena ne
zadrži izvršitve odločbe.
(5) Na obrazloženo zahtevo pritožnika lahko uradna oseba
agencije, pristojna za stalni nadzor, in uradna oseba agencije, pristojna za
nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov, odloži izvršitev odločbe, če se z
odložitvijo ne ogroža varnosti zračnega prometa oziroma varnosti v letalstvu.
175. člen
(nadzor zrakoplovov, prevoznikov in zračnega prometa)
Nadzor zrakoplovov, prevoznikov in zračnega prometa obsega
zlasti nadzor nad uporabo predpisov o: uporabi zrakoplovov, še posebej glede
pogojev za varno uporabo in pravilno vzdrževanje zrakoplova ter sposobnostjo za
varen zračni promet in prevoz; izdelavi zrakoplova, motorja, propelerja, dela
in opreme zrakoplova; vzdrževanju, popravilu, obnovi in opremi zrakoplova;
obremenitvi zrakoplova in razporeditvi tovora v njem; listinah, knjigah in
priročnikih, ki morajo biti v zrakoplovu; zračnem prevozu glede izpolnjevanja
predpisanih pogojev za opravljanje prevoza; vzdrževanju linij in spoštovanju
reda letenja, glede opravljanja prevoza v skladu z določbami mednarodne pogodbe
oziroma v skladu z dovoljenjem, izdanim tujemu prevozniku; izpolnjevanju
pogojev za varno uporabo zrakoplova za lastne potrebe in izpolnjevanju pogojev
za opravljanje drugih dejavnosti v zvezi z zračnim prometom. Določbe o nadzoru
zrakoplovov se smiselno uporabljajo tudi za nadzor ultralahkih in drugih
letalnih naprav.
176. člen
(nadzor letališč in vzletišč)
Nadzor letališč in vzletišč obsega zlasti nadzor nad uporabo
predpisov o: varni uporabi letališč in vzletišč; projektiranju, gradnji in
rekonstrukciji letališč in objektov v letališki coni; vzdrževanju letaliških
objektov in opreme, namenjenih za zračni promet in zračni prevoz; postavljanju,
brezhibnosti in vzdrževanju letaliških objektov in opreme, namenjenih za zračni
promet in zračni prevoz; postavljanju, brezhibnosti in vzdrževanju
orientacijskih znamenj na objektih; stanju vzletno-pristajalnih in drugih stez
ter letaliških ploščadi in drugih površin za gibanje zrakoplovov na letališču;
brezhibnosti svetlobnih sistemov, namenjenih za pristajanje, vzletanje in
parkiranje zrakoplovov ter zagotovitvi in brezhibnosti osnovnega in
nadomestnega napajanja teh sistemov z električno energijo; tehničnih in drugih
pogojih za varen sprejem in odpremo zrakoplovov, potnikov in stvari na javnem
letališču; kakovosti goriva in maziva ter brezhibnostjo naprav in opreme,
namenjenih za oskrbovanje zrakoplova z gorivom in mazivom; prostorih, tehnični
opremi in načinu pregledovanja zrakoplovov, potniške prtljage in blaga,
varovanju na letališču in o vzletiščih ter predpisanih letaliških služb.
177. člen
(nadzor letalskega in drugega strokovnega osebja)
Nadzor letalskega in drugega strokovnega osebja obsega zlasti
nadzor nad uporabo predpisov o: delu in načinu opravljanja strokovnega dela
letalskega in drugega strokovnega osebja; njihovem strokovnem usposabljanju in
licencah, njihovi strokovni in zdravstveni sposobnosti; trajanju delovne
obveznosti, času letenja, minimalnih počitkih, številu vzletov in pristankov
med delovnim časom, trajanju dnevnega počitka članov posadke zrakoplova ter
trajanju nepretrganega dela, trajanju izmen in dnevnega počitka kontrolorjev letenja.
178. člen
(prenehal
veljati)
179. člen
(drugi organi nadzora)
(1) Ministrstvo, pristojno za promet, in agencija zagotovita
potrebne pogoje za izvajanje nadzora, ki ga v skladu s predpisi, ki veljajo
oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, opravljajo pristojni organi
Evropske unije.
(2) Minister, pristojen za promet, lahko dovoli tudi posebne
oblike nadzora, ki ga v skladu z uveljavljeno mednarodno prakso izvajajo ICAO,
ECAC in EUROCONTROL ter o tem sklene potrebne pisne dogovore.
(3) Osebe, pri katerih se izvaja posebna oblika nadzora iz
prvega in drugega odstavka tega člena, morajo omogočiti nemoteno izvajanje
nadzora v skladu z dogovorom iz prejšnjega odstavka.
11.1. PRITOŽBA IN ODLOČANJE O PRITOŽBI
179.a člen
(pritožba zoper akte agencije)
(1) Zoper odločbe, ki jih na prvi stopnji na podlagi
letalskih predpisov in pravnih aktov, ki veljajo oziroma se uporabljajo v
Republiki Sloveniji, izda agencija, je dovoljena pritožba, če z letalskimi
predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji, ni določeno drugače. O pritožbah
zoper odločbe agencije odloča ministrstvo, pristojno za promet.
(2) Postopke o pritožbah iz prejšnjega odstavka vodi
stalna komisija za pritožbe. Komisija pri vodenju postopka uporablja pravila
postopka iz zakona o splošnem upravnem postopku, kolikor letalski predpisi, ki
veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, ne določajo drugače.
Komisija pripravi poročilo in predlog odločitve.
(3) Komisijo sestavljajo predsednik komisije, najmanj en
namestnik predsednika komisije in v odvisnosti od letalskih strokovnih področij
potrebno število članov komisije. Minister, pristojen za promet, v komisijo iz
prejšnjega odstavka imenuje zaposlene na ministrstvu, pristojnem za promet, in
zunanje strokovnjake, ki izpolnjujejo pogoje za letalske nadzornike oziroma
nadzornike iz prvega oziroma drugega odstavka 168. člena tega zakona. Pri tem
mora biti zagotovljeno, da je zagotovljena strokovnost komisije za postopkovna
in strokovna letalska področja.
(4) Sestavo komisije za vodenje postopka v zvezi s
posamezno pritožbo določi predsednik komisije, v odvisnosti od strokovnega
področja, na katerem je potrebno odločanje. V primeru izločitve predsednika
komisije ali njegove zadržanosti sestavo komisije za vodenje postopka v zvezi s
posamezno pritožbo (v nadaljnjem besedilo: komisija za pritožbo) določi
namestnik predsednika komisije. Komisija za pritožbo lahko odloča, ko je
prisotna najmanj polovica članov. Komisija za pritožbo z večino glasov
prisotnih članov potrdi poročilo in sprejme predlog odločitve.
(5) Članom komisije iz tretjega odstavka tega člena za
opravljeno delo pripada plačilo, ki ga določi vlada. Sredstva za plačilo za
delo se zagotavljajo pri ministrstvu, pristojnem za promet.
(6) Minister, pristojen za promet, podrobneje predpiše
način dela in odločanja komisije za pritožbo.
179.b člen
(izvršljivost)
Pritožba zoper odločbo, ki se nanaša na plovnost in vplive
zrakoplovov na okolje, osebje iz prvega odstavka 43. člena tega zakona,
varovanje ter na letalske operacije, dela v zraku, obratovanje letališč in
izvajanje navigacijske službe zračnega prometa, ne zadrži izvršitve odločbe.
179.c člen
(črtan)
179.č člen
(črtan)
11.2 AGENCIJA
11.2.1 Ustanovitev agencije
179.d člen
(agencija)
(1) Agencija je pravna oseba javnega prava. Agencija je
letalski upravni in nadzorni organ s področja letalskih predpisov in pravnih
aktov s področja varnosti in varovanja v civilnem letalstvu, ki veljajo oziroma
se uporabljajo v Republiki Sloveniji.
(2) Agencija se ustanovi in opravlja naloge v skladu s
tem zakonom in predpisi o javnih agencijah, če z letalskimi predpisi, ki
veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, ni določeno drugače.
(3) Ime agencije se glasi: Javna agencija za civilno
letalstvo Republike Slovenije. Skrajšano ime agencije, ki se lahko uporablja
pri poslovanju agencije in izdajanju listin ter pri mednarodnem sodelovanju, se
v slovenskem in angleškem jeziku glasi: Agencija za civilno letalstvo oziroma
Civil Aviation Agency.
(4) Ustanovitelj agencije je Republika Slovenija.
11.2.2 Organi agencije
179.e člen
(organi agencije)
Organa agencije sta svet agencije in direktorica oziroma
direktor agencije (v nadaljnjem besedilu: direktor agencije).
179.f člen
(svet agencije)
(1) Člane sveta agencije na predlog ministra,
pristojnega za promet, imenuje in razrešuje vlada. Imenujejo se za dobo petih
let in so lahko ponovno imenovani.
(2) Svet agencije ima pet članov. Način oblikovanja in
podrobnejše naloge sveta agencije se določijo z ustanovitvenim aktom.
(3) Za člana sveta agencije je lahko imenovan vsakdo,
kdor izpolnjuje pogoje, ki jih določajo predpisi o javnih agencijah, ter druge
pogoje, določene z ustanovitvenim aktom. Član sveta agencije ne more biti
predstavnik uporabnika storitve agencije.
(4) Če s tem zakonom ni določeno drugače, ima svet
agencije pristojnosti, ki so določene s predpisi o javnih agencijah.
(5) Ne glede na določbe predpisov o javnih agencijah in
tega zakona svet agencije ne sme dajati usmeritev in navodil za delo direktorju
agencije ali zaposlenim v agenciji glede:
-
postopkov in organizacijske strukture za izvajanje letalskih predpisov,
ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji;
-
odločanja v upravnih zadevah, stalnega nadzora, nadzora nad izvajanjem
letalskih predpisov in prekrškovnih postopkov ter
-
izdaje letalskih normativnih aktov in varnostnih zahtev.
179.g člen
(direktor agencije)
(1) Agencijo vodi, predstavlja in zastopa direktor
agencije, ki ga na predlog ministra, pristojnega za promet, na podlagi
izvedenega javnega natečaja imenuje vlada za dobo pet let, in je lahko imenovan
ponovno. Javni natečaj izvede svet agencije. Za direktorja agencije je lahko
imenovana oseba, ki:
-
imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po visokošolskem strokovnem
programu prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskem
programu, ki v skladu s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, ustreza prvi
stopnji študijskih programov.
-
ima najmanj deset let delovnih izkušenj,
-
je strokovnjak na področju dela agencije,
-
ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se
preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest
mesecev.
(2) Direktor agencije v okviru pristojnosti agencije
samostojno izdaja splošne akte agencije iz petega odstavka 179.i člena zakona
in druge splošne akte, za izdajo katerih je pooblaščen z ustanovitvenim aktom
agencije in letalskimi predpisi, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki
Sloveniji.
(3) Sklenitev pogodbe o zaposlitvi z direktorjem
agencije se uredi v ustanovitvenem aktu.
11.2.3 Delovanje agencije in pristojnosti
179.h člen
(delovanje agencije)
(1) Delovanje agencije mora biti neodvisno od fizičnih
in pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost v letalstvu ali se na njih kako drugače
nanašajo letalski predpisi, ter mora biti do njih nepristransko.
(2) Agencija izvaja naloge v skladu z letalskimi
predpisi in drugimi akti, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki
Sloveniji, ustanovitvenim aktom ter odobrenim letnim programom dela in
finančnim načrtom.
(3) K letnemu programu dela in finančnemu načrtu
agencije daje soglasje vlada. Letni program dela mora vsebovati:
-
naloge v zvezi z nadzorom in upravljanjem varnosti,
-
opredelitev lastnih dejavnosti agencije,
-
mednarodne aktivnosti ter
-
program priprave strokovnih podlag za sprejem in spremembe letalskih
predpisov.
K letnemu programu dela mora biti priložena petletna
strategija razvoja agencije, ki mora vsebovati:
-
prispevek agencije k upravljanju varnosti v civilnem letalstvu,
-
kadrovski načrt,
-
ukrepe za učinkovito porabo sredstev in
-
druga vprašanja, določena v ustanovitvenem aktu.
(4) Program agencije iz prejšnjega odstavka mora biti
skladen s programi ministrstva, pristojnega za promet, in vlade, ki se nanašajo
na varnost, rednost in nemotenost zračnega prometa ter javne finance.
179.i člen
(pristojnosti in naloge agencije)
(1) Agencija izvaja strokovne naloge, odloča v upravnih
zadevah, izvaja regulativne in nadzorne naloge, povezane z varnostjo zračnega
prometa in varovanjem civilnega letalstva, ter nadzoruje izvajanje letalskih
predpisov in pravnih aktov, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki
Sloveniji in so v njeni pristojnosti, in s temi predpisi povezane prekrškovne
postopke, razen s tem povezanih nalog, za katere so pristojni organi Evropske
unije. Agencija lahko opravlja tudi druge dejavnosti na letalskem področju, če
je to v skladu z zahtevami za izvajanje osnovnih dejavnosti agencije, določenih
s predpisi, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, in je tako
določeno v ustanovitvenem aktu agencije.
(2) Agencija mora pri izvrševanju svojih nalog sprejeti
vse ukrepe, ki so potrebni za dosego ciljev, določenih v zvezi z izvajanjem
nalog iz tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka tega člena, pri tem pa
mora v okviru svojih pristojnosti prispevati k uresničevanju ciljev in
usmeritev, ki so namenjene spodbujanju varnosti, rednosti in nemotenosti
zračnega prometa.
(3) Strokovne naloge agencije so:
-
spremljanje stanja razvoja in varnosti civilnega letalstva v Republiki
Sloveniji in v mednarodnem okviru;
-
pripravljanje strokovnih gradiv za sprejem predpisov. Kadar gradiva za
sprejem predpisov vključujejo tehnične predpise in zlasti predpise, ki zadevajo
konstrukcijo, načrtovanje ter operativne vidike, ministrstvo, pristojno za
promet, ne sme spreminjati vsebine teh predlogov brez predhodne uskladitve z
agencijo;
-
izdelava analiz, študij in drugih strokovnih gradiv s področja civilnega
letalstva za lastne potrebe in potrebe ministrstva, pristojnega za promet, v
skladu z letnim programom dela;
-
statistično poročanje in statistične raziskave;
-
predlaganje in izvajanje ukrepov, določenih z državnim programom
varnosti;
-
sodelovanje z Evropsko agencijo za varnost v letalstvu v okviru
delovnega področja;
-
sodelovanje v mednarodnih zadevah na strokovnem področju;
-
druge strokovne naloge, ki jih mora kot pristojni nadzorni organ
izvajati v skladu z letalskimi predpisi, ki veljajo oziroma se uporabljajo v
Republiki Sloveniji, in s tem povezane strokovne naloge, določene z aktom o
ustanovitvi.
(4) Odločanje v upravnih zadevah obsega:
-
odločanje v upravnih zadevah na področjih iz svoje pristojnosti;
-
izvajanje drugih nalog odločanja v upravnih zadevah, določenih z
letalskimi predpisi, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji.
(5) Regulativne naloge agencije so:
-
izdaja plovnostno-tehničnih zahtev;
-
izdaja operativno-tehničnih zahtev;
-
izdaja direktiv o varnosti;
-
izdaja priročnikov za delo nadzornega osebja agencije;
-
izdaja certifikacijskih specifikacij;
-
izdaja sprejemljivih načinov skladnosti in navodil;
-
druge regulativne naloge, določene z letalskimi predpisi, ki veljajo
oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji.
(6) Nadzorne in prekrškovne naloge agencije so:
-
izvajanje stalnega nadzora na področjih iz svoje pristojnosti;
-
izvajanje prekrškovnih nalog na področjih iz svoje pristojnosti;
-
izvajanje nadzora nad izvajanjem letalskih predpisov na področjih iz
svoje pristojnosti;
-
nadzor varnosti zrakoplovov iz tretjih držav, ki pristajajo na
letališčih v Republiki Sloveniji;
-
druge nadzorne in prekrškovne naloge, določene z letalskimi predpisi, ki
veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji.
(7) Pristojnosti in naloge agencije iz tretjega do
šestega odstavka tega člena se ne nanašajo na pristojnosti in naloge, ki jih v
skladu s tem zakonom izvaja ministrstvo, pristojno za promet, ali jih v skladu
s prepisi Evropske unije neposredno izvajata Komisija Evropske unije in
Evropska agencija za varnost v letalstvu.
(8) Akt iz petega odstavka tega člena, ki ni akt v
posamezni upravni zadevi ali postopku stalnega nadzora, se objavi na način, ki
je običajen v zračnem prometu. Akti iz petega odstavka tega člena, razen
direktiv o varnosti in priročnikov za delo nadzornega osebja agencije, se
objavijo tudi v Uradnem listu Republike Slovenije.
179.j člen
(javnost dela agencije)
(1) Delovanje agencije je javno.
(2) Agencija je dolžna uporabnike svojih storitev na
primeren način obveščati o svojem delu, nalogah in pristojnostih, o pravicah in
obveznostih uporabnikov ter postopkih za njihovo uresničevanje kot tudi o
drugih pomembnih okoliščinah, ki vplivajo na odnose do uporabnikov, v skladu s
predpisi o javnih agencijah.
(3) Za javnost dela iz prejšnjih odstavkov je odgovoren
direktor agencije.
179.k člen
(nadzor nad delom agencije)
(1) Agencija mora voditi ločene računovodske evidence po
področjih svojega dela v skladu s predpisi o preglednosti finančnih odnosov in
ločenem evidentiranju različnih dejavnosti. Računovodske izkaze in poslovno
poročilo agencije mora pregledati pooblaščeni revizor.
(2) Agencija mora vsako leto pripraviti poročilo o delu
in poslovno poročilo. K poročilu o delu in poslovnemu poročilu mora pridobiti
soglasje vlade.
(3) Agencija povzetek poročila o delu objavi na svojih
spletnih straneh.
(4) Za nadzor, ki ga nad zakonitostjo, učinkovitostjo in
uspešnostjo dela agencije opravlja ministrstvo, pristojno za promet, se razen
glede zahtev, ki jih morajo izpolnjevati osebe, ki izvajajo nadzor, smiselno
uporabljajo določbe predpisov Evropske unije o načinu dela Evropske agencije za
varnost v letalstvu pri opravljanju inšpekcijskih pregledov standardiziranja
oziroma o določitvi postopkov za izvajanje inšpekcijskih pregledov Komisije na
področju varovanja letalstva.
179.l člen
(sodelovanje agencije z drugimi nadzornimi organi in Evropsko
komisijo)
(1) Agencija sodeluje z drugimi nadzornimi organi in
Evropsko agencijo za varnost v letalstvu v skladu z določbami predpisov
Evropske unije, ki se nanašajo na delo nadzornih organov na letalskem področju.
(2) Agencija sodeluje z nadzornimi organi iz 179. člena
tega zakona v skladu z usmeritvami ministrstva, pristojnega za promet.
179.m člen
(financiranje agencije)
(1) Agencija se financira s:
1.
prihodki iz proračuna Republike Slovenije,
2.
prihodki iz pristojbin in povračila stroškov, ki jih v skladu s tarifo
vplačajo prosilci in imetniki certifikatov in drugih listin, ki jih izdaja
agencija,
3.
s prihodki iz povračil za izvedene certifikacijske postopke, druge
izdane posamične pravne akte in izvedene naloge stalnega nadzora, ki jih
agencija pogodbeno opravi za potrebe Evropske agencije za varnost v letalstvu
ali druge pristojne letalske organe,
4.
prihodki od drugih dejavnosti.
(2) Iz proračuna se financirajo splošne varnostne naloge
in programi agencije, izvajanje strokovnih in razvojnih nalog, mednarodno
sodelovanje, nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov in prekrškovni postopki
ter druge naloge, ki jih agencija izvaja za potrebe drugih državnih organov. Iz
proračuna se financirajo tudi certifikacijske in podobne naloge, če je to
potrebno zaradi vzdrževanja potrebnega osebja in usposobljenosti agencije,
kadar zaradi premajhnega obsega prihodkov iz pristojbin in povračila stroškov
ni mogoče zagotovi stalne usposobljenosti agencije za izvajanje predpisanih
nalog.
(3) S prihodki od pristojbin in povračil stroškov se
financirajo naloge odločanja v upravnih zadevah oziroma certificiranja, naloge
stalnega nadzora ter druge naloge, povezane z izdajanjem listin in stalnim
nadzorom iz pristojnosti agencije.
(4) Pristojbine in plačila stroškov se zaračunavajo na podlagi
tarife, ki jo po predhodnem soglasju vlade izda agencija. Tarife se oblikujejo
na način, kot se oblikujejo takse in dajatve, ki jih obračunava Evropska
agencija za varnost v letalstvu.
(5) Presežek prihodkov, pridobljenih na podlagi določb
2. do 4. točke prvega odstavka tega člena, nad odhodki javna agencija uporabi
za:
-
opravljanje in razvijanje dejavnosti,
-
za plačilo delovne uspešnosti zaposlenih v javni agenciji, kot je
določeno v ustanovitvenem aktu agencije,
-
za spodbujanje inovacij in izobraževanja s področja letalstva in
uveljavljanje sistema upravljanja varnosti.
Morebitna preostala sredstva iz tega naslova se v celoti
prenesejo v rezerve agencije, vendar se mora za določen del teh sredstev
znižati stroškovna osnova za določanje tarife za določeno obdobje. Delež
presežka, za katerega se zniža stroškovna osnova za določanje tarife, in
obdobje, za katero se znižuje, se določita v programu dela agencije.
(6) Agencija se sme zadolžiti samo, če je to določeno v
finančnem načrtu in če so izpolnjeni pogoji iz zakona, ki ureja javne finance.
179.n člen
(posebnosti glede zaposlovanja v agenciji)
Delavcu agencije iz 168.a člena tega zakona, ki ob zaposlitvi
ne izpolnjuje predpisanih pogojev za uradno osebo agencije, pripada, od dneva
zaposlitve do dneva izpolnitve predpisanih pogojev za uradno osebo agencije
plača brez dodatka za nevarnost in posebne obremenitve, če mu ta dodatek v
skladu s predpisi pripada.
12.0. KAZENSKE DOLOČBE
180. člen
(letalski prekrški)
(1) Z globo od 1,000.000 tolarjev do 8,000.000 tolarjev se
kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je lastnik ali uporabnik zrakoplova, ali
druga pravna oseba, če:
1.
krši slovenski zračni prostor (prvi in drugi odstavek 10. člena),
2.
ne upošteva določb tega zakona o omejitvi oziroma prepovedi uporabe
zračnega prostora (11. člen),
3.
izvaja letenje z zrakoplovom z nadzvočno hitrostjo (12. člen),
4.
ne najavi leta zrakoplova (prvi odstavek 13. člena),
5.
dopusti, da se v tujem zrakoplovu nosi oborožitev ali izvidniško opremo
na način, ki omogoča njeno uporabo v nasprotju s predpisi (14. člen),
6.
v slovenskem zračnem prostoru uporablja neregistriran zrakoplov (18.
člen),
7.
uporablja zrakoplov v Republiki Sloveniji, ki ni ploven ali ne
izpolnjuje okoljevarstvenih zahtev (prvi odstavek 31. člena),
8.
ne zagotovi, da so v zrakoplovu, v odvisnosti od kategorije in namena,
vgrajene naprave in oprema za varno letenje (drugi odstavek 40. člena),
9.
opravlja strokovno usposabljanje letalskega in drugega strokovnega
osebja brez predpisanega dovoljenja za delo (prvi in drugi odstavek 56. člena),
10. opravlja
zračni prevoz brez operativne licence in spričevala letalskega prevoznika (prvi
odstavek 68. člena, 69. člen in 76. člen),
11. v
zračnem prometu prevaža vojaško oborožitev ali minsko eksplozivna sredstva brez
posebnega dovoljenja (prvi odstavek 148. člena),
12. ravna
v nasprotju s predpisi, ki urejajo prevažanje blaga, ki se lahko označi za
nevarno, po zraku, vendar ni prepovedano za letalski prevoz (149. člen),
13. ravna
v nasprotju s prepovedjo prevoza nevarnih snovi v zračnem prometu (150. člen),
14. ne
upošteva prepovedi vzleta zrakoplova v primeru upravičene domneve, da je
zrakoplov neploven ali da nima ustrezne posadke ali da drugače ne izpolnjuje
zahtev in pogojev, ki urejajo letenje po tem zakonu (151. člen),
15. ne
upošteva ukrepa preprečitve odhoda zrakoplova do plačila stroškov ali pologa
varščine za te stroške ali ne postopa v skladu s predpisom vlade glede postopka
za izvedbo preprečitve odhoda (152. člen).
(2) Z globo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se za
prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo od 1,000.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se
kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki je lastnik ali uporabnik
zrakoplova, ali drug samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 80.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se kaznuje
posameznik – fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
181. člen
(letalski prekrški)
(1) Z globo od 600.000 tolarjev do 6,000.000 tolarjev se
kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je lastnik ali uporabnik zrakoplova, če:
1.
izvaja letenje z zrakoplovom, registriranim v Republiki Sloveniji, ki
nima oznake državne pripadnosti “S5” in predpisane registrske oznake (prvi
odstavek 21. člena),
2.
uporablja zrakoplov, ki ni ploven (drugi odstavek 31. člena),
3.
vgradi ali uporabi radijsko napravo ali drugo opremo za komunikacijo z
zrakoplovom brez predpisanega dovoljenja za vgraditev in uporabo le-teh v
zrakoplovu (41. člen),
4.
ne zagotovi, da je na zrakoplovu usposobljena posadka, ki ima veljavne
licence, ratinge, pooblastila, potrdila oziroma spričevala ustrezne zrakoplovu,
in nalogam, ki jih izvaja ter da izpolnjuje druge predpisane pogoje (prvi
odstavek 44. člena),
5.
ne določi za vsak let vodje zrakoplova (četrti odstavek 59. člena),
6.
krši pogoje v zvezi z uporabo letališč in vzletišč (90. člen),
7.
ne sodeluje pri iskanju in reševanju (tretji odstavek 135. člena),
8.
krši pogoje v zvezi z namestitvijo in uporabo radijske opreme na krovu
zrakoplova in drugih naprav za komunikacijo za namene civilnega letalstva (154.
člen),
9.
ne uporablja slovenskega oziroma angleškega jezika v skladu s predpisi
(155. člen),
10. ne
ravna po odločbi letalskega nadzornika, s katero odredi zapečatenje zrakoplova
ali naprave (prvi odstavek 172. člena)
(2) Z globo od 80.000 tolarjev do 300.000 tolarjev, se za
prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo od 600.000 tolarjev do 4,000.000 tolarjev se
kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki je lastnik ali uporabnik
zrakoplova, ali drug samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 60.000 tolarjev do 140.000 tolarjev se kaznuje
posameznik – fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
182. člen
(letalski prekrški)
(1) Z globo od 1,000.000 tolarjev do 8,000.000 tolarjev se
kaznuje za prekršek izvajalec dejavnosti v letalstvu, ki je pravna oseba, če:
1.
ne izvaja sistema upravljanja varnosti na predpisan način (tretji
odstavek 5. člena),
2.
ne organizira sistema zagotavljanja kvalitete na predpisan način (9.
člen),
3.
načrtuje ali izdeluje zrakoplov, motor, propeler, del in opremo
zrakoplova, opravlja vzdrževanje, spremembe ali popravila na takih izdelkih,
oziroma izdeluje tehnično dokumentacijo za takšna dela, če ne izpolnjuje
splošnih pogojev za opravljanje dejavnosti in če nima veljavne licence z
ustreznimi pooblastili, oziroma, če nima ustreznega potrdila ali spričevala, ki
ga je izdala agencija za opravljanje takega dela (prvi odstavek 38. člena).
(2) Z globo od 100.00 tolarjev do 500.000 tolarjev se za
prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo od 1,000.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se
kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja dejavnosti v letalstvu, ki
stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 80.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se kaznuje
posameznik – fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
183. člen
(letalski prekrški)
(1) Z globo od 1,000.000 tolarjev do 8,000.000 tolarjev se
kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1.
kot obratovalec javnega letališča ne dovoli zrakoplovu rabe letališke
infrastrukture in predpisanih služb, glede na referenčno kodo, kategorijo,
namen in zmogljivost letališča ter glede na obseg zračnega prometa, v skladu z
veljavnimi predpisi in obratovalnim dovoljenjem (92. člen),
2.
kot obratovalec letališča krši začasno omejitev ali prepoved obratovanja
letališča (tretji odstavek 94. člena),
3.
kot investitor ali lastnik ne pridobi predpisanega predhodnega soglasja
(prvi odstavek 97. člena in prvi odstavek 98. člena),
4.
uporablja letališče brez veljavnega obratovalnega dovoljenja (102. člen,
drugi odstavek 103. člena),
5.
kot lastnik ali uporabnik objekta ne zaznamuje ovir z orientacijskimi
znamenji ali jih ne vzdržuje v brezhibnem stanju (prvi odstavek 113. člena),
6.
brez dovoljenja agencije postavi ali aktivira napravo oziroma sistem, ki
deluje v coni letališča in bi utegnil povzročati motenje oziroma oviranje
zračnega prometa (prvi odstavek 114. člena),
7.
kot oseba zasebnega prava pridobiva zemljišča za širitev javnega
letališča ter graditev novih objektov brez izdelanega programa razvoja
letališča (drugi odstavek 156. člena),
8.
kot obratovalec javnega letališča ne upravlja javnega letališča v skladu
s pridobljenim obratovalnim dovoljenjem (drugi odstavek 158. člena),
9.
kot obratovalec javnega letališča ne izvaja svoje dejavnosti na
ustrezen, nepristranski, pregleden in nediskriminacijski način ter tako, da so
zagotovljeni varnost, rednost in nemotenost zračnega prometa (tretji odstavek
158. člena),
10. kot
obratovalec javnega letališča ne omogoči letalskemu prevozniku ter drugim
ponudnikom storitev zemeljske oskrbe, da opravljajo storitve zemeljske oskrbe
(drugi odstavek 159. člena),
11. kot
samooskrbni uporabnik letališča oziroma registrirani izvajalec storitev
zemeljske oskrbe opravlja dejavnost zemeljske oskrbe, pa ne izpolnjuje pogojev,
ki jih z odločbo določi agencija oziroma opravlja storitve brez takšne odločbe
(tretji odstavek 159. člena),
12. kot
obratovalec javnega letališča ne opravlja dejavnosti zemeljske oskrbe v skladu
z obratovalnim dovoljenjem (četrti odstavek 159. člena),
13. kot
samooskrbni uporabnik letališča oziroma registrirani izvajalec storitev
zemeljske oskrbe ne izpolni obveznosti v zvezi z zaposlitvijo novih delavcev za
izvajanje služb zemeljske oskrbe (peti odstavek 159. člen),
14. kot
upravljalec javnega letališča opravi izbiro izvajalcev zemeljske oskrbe brez
posvetovanja z odborom uporabnikov ali na način, ki ni skladen s pravili
javnega naročanja (osmi odstavek 159. člena),
15. kot
upravljalec javnega letališča ne vodi in upravlja centraliziranih infrastruktur
na pregleden, nepristranski in nediskriminacijski način ali ovira dostop
izvajalcev storitev zemeljske oskrbe ali samooskrbovalnih uporabnikov letališča
do teh infrastruktur (prvi odstavek 160. člena),
16. kot
upravljalec javnega letališča ne omogoči prostega dostopa do letaliških
objektov in naprav na primeren, nepristranski, pregleden in nediskriminacijski
način (drugi odstavek 160. člena),
17. kot
upravljalec javnega letališča ne zagotovi obratovanja javnega letališča v času,
ki ga določi minister, pristojen za promet (drugi odstavek 162. člen),
18. kot
obratovalec letališča oziroma izvajalec storitev zemeljske oskrbe za tretje
krši predpisani način in postopek oblikovanja in določanja tarif in cen
posameznih storitev (prvi in drugi odstavek 164. člena),
19. kot
obratovalec javnega letališča, izvajalec storitev zemeljske oskrbe za tretje
oziroma uporabnik letališča, ki opravlja storitve zemeljske oskrbe v pogojih
samooskrbe, za storitve zemeljske oskrbe oziroma dejavnosti, ki so povezane z
obratovanjem javnega letališča v smislu določb 20. točke 17. člena, ne vodi
računovodstva na predpisan način (četrti odstavek 164. člena).
(2) Z globo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se za prekršek
iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo od 1,000.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se
kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka
tega člena.
(4) Z globo od 80.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se kaznuje
posameznik – fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
184. člen
(letalski prekrški)
(1) Z globo od 600.000 tolarjev do 6,000.000 tolarjev se
kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1.
kot upravljalec javnega letališča ne posreduje agenciji potrebnih
podatkov za objavo splošnih pogojev za uporabo javnega letališča, tarif in cen
(prvi odstavek 95. člena),
2.
postavi novo ali poveča oziroma poviša obstoječo oviro brez predhodnega
soglasja pristojnega organa (prvi in drugi odstavek 112. člena),
3.
ovire, zgrajene ali povečane brez soglasja ali brez upoštevanja pogojev
iz soglasja ne odstrani na lastne stroške (četrti odstavek 112. člena),
4.
kot lastnik, upravljalec javnega letališča, izvajalec letališke službe
na javnem letališču, letalski prevoznik ali izvajalec navigacijskih služb
zračnega prometa ne sodeluje pri pripravi in izvajanju ukrepov ter postopkov
varovanja ali ne ravna v skladu s predpisi, programi in drugimi akti s področja
varovanja, ki veljajo v Republiki Sloveniji (drugi in tretji odstavek 125.
člena),
5.
kot obratovalec javnega letališča ne zagotovi tehnično-tehnoloških
pogojev varovanja (drugi odstavek 127. člena),
6.
kot obratovalec na letališču ali izvajalec navigacijskih služb zračnega
prometa primerno ne objavi varnostnih navodil in prepovedi (tretji odstavek
131. člena),
7.
kot lastnik infrastrukturnega objekta, ki ni lastnik tudi zemljišča, na
katerem se objekt nahaja, ne zagotovi, da ta objekt trajno služi samo za namene
letališča (četrti odstavek 156. člena),
8.
kot obratovalec drugih infrastruktur na javnem letališču, ki se nahajajo
na posameznem delu letališča, ne skrbi za vzdrževanje teh infrastruktur (peti
odstavek 158. člena),
9.
kot upravljalec javnega letališča določi obratovalni čas javnega
letališča brez predpisane uskladitve (prvi odstavek 162. člena),
10. kot
obratovalec javnega letališča lokalnega pomena ne zagotovi obratovanja
letališča v skladu odločitvijo agencije (drugi odstavek 162. člena).
(2) Z globo od 80.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se za
prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo od 600.000 tolarjev do 4.000.000 tolarjev se
kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz 2., 3., 4. in 10. točke prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 60.000 tolarjev do 140.000 tolarjev se kaznuje
posameznik – fizična oseba, ki stori prekršek iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena.
185. člen
(letalski prekrški)
Z globo od 100.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
tudi odgovorna oseba izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa, če:
1.
ne zagotovi, da se pred določitvijo lokacije, pričetka gradnje ali
rekonstrukcije, oziroma pred postavitvijo infrastrukturnih objektov, naprav in
sistemov navigacijskih služb zračnega prometa pridobi predhodno soglasje (prvi
odstavek 119. člena),
2.
dopusti, da izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa ne izvaja teh
služb v skladu s pogoji, ki so določeni s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na
njegovi podlagi (drugi odstavek 117. člena),
3.
dopusti, da se uporablja infrastrukturne objekte, naprave in sisteme
navigacijskih služb zračnega prometa, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev
ali to ni bilo ugotovljeno s predpisanimi meritvami, in umerjanji če dopusti,
da osebje, ki jih vzdržuje in uporablja za to ni strokovno usposobljeno ali če
dopusti, da se uporablja navedene objekte brez obratovalnega dovoljenja (prvi
odstavek 121. člena).
186. člen
(letalski prekrški)
(1) Z globo od 500.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se
kaznuje:
1.
obratovalec vzletišča, če krši začasno omejitev ali prepoved obratovanja
vzletišča (tretji odstavek 94. člena),
2.
obratovalec vzletišča, če krši določbe v zvezi z obratovalnimi pogoji in
obratovalnim dovoljenjem vzletišča (105. člen v zvezi s 102. členom),
3.
upravljalec javnega letališča, če ne upravlja in ne vodi letaliških
infrastruktur, ki so namenjene za javni zračni promet, ne vodi potrebnih
postopkov, ki so glede tega potrebni ter ne usklajuje in ne nadzira izvajalcev
različnih storitev, ki so prisotni na posameznem letališču (prvi odstavek 161.
člena).
(2) Z globo od 70.000 tolarjev do 250.000 tolarjev se za
prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo od 70.000 do 130.000 tolarjev se kaznuje
posameznik – fizična oseba, ki stori prekršek iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena.
187. člen
(letalski prekrški)
Z globo od 100.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se kaznuje za
prekršek vodja zrakoplova ali druga oseba, ki upravlja zrakoplov, če:
1.
krši pravila letenja (prvi odstavek 8. člena),
2.
v primeru kršitve zračnega prostora z zrakoplovom ne pristane na ukaz
pristojnega organa v skladu z navodili (tretji odstavek 10. člena),
3.
ni seznanjen z vsebino tovora, ki ga prevaža (sedmi odstavek 59. člena),
4.
opravlja naloge pilota v komercialnem zračnem prevozu, če je presegel
predpisano starost (osmi odstavek 59. člena),
5.
ne ukrepa v skladu s pooblastili (prvi odstavek 60. člena),
6.
pred vzletom ne preveri ali sta posadka in zrakoplov pripravljena in
sposobna za varen let in ali so vsi predpisani dokumenti na krovu (tretji
odstavek 60. člena),
7.
policiji ne nudi strokovne pomoči in ji ne da obvestil, kadar ta to
zahteva v skladu z zakonskimi pooblastili (osmi odstavek 60. člena),
8.
ne ukrepa v skladu s pooblastili (prvi in drugi odstavek 61. člena),
9.
ne poskrbi, da so predmeti, ki so pomembni za postopek o prekršku ali za
preiskavo kaznivega dejanja, predani ustreznemu organu (četrti odstavek 61.
člena),
10. ne
obvesti ministrstva, pristojnega za promet o letalski nesreči s smrtnim izidom
ali hujšimi telesnimi poškodbami ali s precejšnjo škodo ali o resnem incidentu
ter ji ne preda pisnega poročila (63. člen),
11. ne
poroča o okoliščinah, dogodkih in motnjah v delovanju, ki lahko vplivajo na
plovnost zrakoplova (64. člen),
12. z
zrakoplovom takoj ne pristane na najbližjem primernem letališču v skladu z
navodili pristojne službe zračnega prometa (prvi odstavek 147. člena),
13. ne
poskrbi, da zrakoplov nemudoma zapusti območje, kjer je letenje prepovedano
(drugi odstavek 147. člena),
14. ne
upošteva prepovedi vzleta zrakoplova, v primeru upravičene domneve, da
zrakoplov ni ploven ali da nima ustrezne posadke ali da drugače ne izpolnjuje
zahtev in pogojev po tem zakonu (151. člen).
188. člen
(letalski prekrški)
Z globo 80.000 tolarjev do 130.000 tolarjev se kaznuje za
prekršek osebi, ki opravlja naloge letalskega osebja ali drugo strokovno
osebje, če:
1.
opravlja naloge pilota oziroma člana letalske posadke ali opravlja
naloge glede vzdrževanja in plovnosti zrakoplova ali vodenja in kontroliranja
zračnega prometa ali načrtovanja letalskih operacij ali izdajanja letalskih
meteoroloških opazovanj ali dajanj napovedi, če nima veljavne licence, ratinga,
pooblastila, potrdila oziroma spričevala (prvi odstavek 43. člena),
2.
uveljavlja privilegije, ki izhajajo iz licence, ratinga, pooblastila,
potrdila oziroma spričevala, ki ga je izdala druga država članica ICAO ali JAA,
če ne vzdržuje predpisane ravni znanja in usposobljenosti (tretji odstavek 43.
člena),
3.
opravlja dolžnosti na krovu zrakoplova ali opravlja naloge vzdrževanja
in plovnosti zrakoplova ali vodi in kontrolira zračni prostor ali načrtuje
letalske operacije, če je pod vplivom alkohola, narkotikov, ali drugih
psihoaktivnih sredstev ali če je zaužil zdravilo, ki lahko vpliva na njegove
psihofizične sposobnosti (prvi odstavek 47. člena),
4.
ravna v nasprotju z drugim odstavkom 47. člena,
5.
kot član posadke ne izpolnjuje ukazov vodje zrakoplova (četrti odstavek
60. člena),
6.
kot pilot ne vodi zapisov o času letenja (66. člen),
7.
pri opravljanju nalog v navigacijskih službah zračnega prometa, ne ravna
tako, da sta zagotovljena varnost in red ali da ni ogrožena varnost ljudi in
premoženja (prvi odstavek 116. člena).
189. člen
(letalski prekrški)
(1) Z globo od 600.000 tolarjev do 6,000.000 tolarjev se
kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1.
kot letalski prevoznik ne zagotovi, da posadke ne prekoračijo dovoljenih
časovnih omejitev v zvezi z letenjem, počitki ter številom vzletov in
pristankov ali ne zagotovi predpisanega časa počitka (prvi odstavek 65. člena),
2.
kot letalski prevoznik ne vodi zapisov o času letenja, delovni
obveznosti in počitkih letalskega in drugega strokovnega osebja (tretji
odstavek 65. člena),
3.
kot letalski prevoznik izvaja strokovno usposabljanje letalskega in
drugega strokovnega osebja brez izpolnitve predpisanih pogojev (prvi odstavek
77. člena),
4.
kot izvajalec opravlja letalsko dejavnost posebne vrste brez ustreznega
posebnega dovoljenja (drugi odstavek 77. člena),
5.
kot uporabnik zrakoplova ne pridobi predhodne odobritve agencije za
zakup zrakoplova (tretji odstavek 77. člena),
6.
kot organizator letalske prireditve ali organizator letalskega
tekmovanja ne pridobi posebnega dovoljenja za letalsko prireditev ali letalsko
tekmovanje (peti odstavek 77. člena),
7.
kot tuj letalski prevoznik opravlja redni zračni prevoz v nasprotju z
mednarodnim sporazumom ali posebnim dovoljenjem (prvi odstavek 81. člena),
8.
kot letalski prevoznik opravlja posebni zračni prevoz brez dovoljenja
(drugi odstavek 81. člena),
9.
kot letalski prevoznik rednega zračnega prevoza ne opravlja v skladu z
redom letenja (prvi odstavek 84. člena),
10. kot
letalski prevoznik oziroma operator zrakoplova ne zagotovi osnovnih varnostnih
pregledov zrakoplovov ali opreme, potrebne za njihovo izvajanje (tretji
odstavek 127. člena),
11. kot
letalski prevoznik za lastne potrebe zagotavlja zemeljsko oskrbo v pogojih samooskrbe,
pa ne izpolnjuje predpisanih organizacijskih, tehničnih in tehnoloških pogojev
za izvajanje posamezne kategorije storitev oziroma ne pridobi predpisane
odločbe (tretji odstavek 159. člena).
(2) Z globo od 80.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se za
prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo od 600.000 tolarjev do 4,000.000 tolarjev se
kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka
tega člena.
(4) Z globo od 60.000 do 140.000 tolarjev se kaznuje tudi
posameznik – fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
189.a člen
(letalski prekrški)
Z globo od 850.000 tolarjev do 1,500.000 tolarjev se kaznuje
prevoznik v letalstvu, ki ni sporočil podatkov ali je sporočil nepravilne
podatke o potnikih (84.a in 84.b člen).
190. člen
(letalski prekrški)
(1) Z globo od 80.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za
prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, če:
1.
na javnem letališču, v zrakoplovu ali v objektu navigacijskih služb zračnega
prometa ne ravna v skladu s predpisi, programi in drugimi akti s področja
varovanja, ki veljajo v Republiki Sloveniji (tretji odstavek 125. člena),
2.
nosi orožje ali nevarne predmete na javnem letališču ali prevaža orožje
ali nevarne predmete v nasprotju s predpisi (126. člen),
3.
se giblje ali zadržuje na nadzorovanih delih javnega letališča,
varnostnih območjih omejenega gibanja, kritičnih delih varnostnega območja
omejenega gibanja in, če so določena, na drugih varnostno pomembnih območjih
javnega letališča ter v objektih navigacijskih služb zračnega prometa, ki so
opredeljeni v ustreznih letalskih varnostnih programih, ne da bi opravljal
službeno opravilo ali imel ustrezno dovoljenje (prvi odstavek 128. člena),
4.
se giblje na nadzorovanih delih javnega letališča, varnostnih območjih
omejenega gibanja, kritičnih delih varnostnega območja omejenega gibanja in, če
so določena, na drugih varnostno pomembnih območjih javnega letališča ter v
objektih navigacijskih služb zračnega prometa, ki so opredeljeni v ustreznih
letalskih varnostnih programih brez spremljevalca (peti odstavek 128. člena),
5.
se kot član letalske posadke giblje na površinah in območjih iz prvega
odstavka 128. člena brez ustrezne identifikacijske priponke (šesti odstavek
128. člena),
6.
ne sodeluje oziroma ne nudi pomoči pri preiskavi letalske nesreče ali
incidenta v skladu s pooblastili in zahtevami komisije ali preiskovalca
letalske nesreče (prvi odstavek 141. člena),
7.
v primeru letalske nesreče ali incidenta, odstrani ali premesti brez
dovoljenja glavnega preiskovalca zrakoplov in stvari ali karkoli, kar spada k
temu zrakoplovu ali k stvarem, za katere obstaja sum, da bi lahko bile vzrok
letalske nesreče (prvi odstavek 142. člena),
8.
ob letalski nesreči najde stvari pa o tem ne obvesti policije, preiskovalnega
organa, komisije ali preiskovalca (drugi odstavek 142. člena).
(2) Z globo od 80.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za
prekršek kaznuje potnik, če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 59. člena.
191. člen
(letalski prekrški)
(1) Z globo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna
oseba, ki je lastnik ali uporabnik zrakoplova, oziroma drugo pravno osebo, če:
1.
agencije tekoče ne obvešča o vsaki spremembi podatkov, vpisanih v
register zrakoplovov (prvi odstavek 27. člena),
2.
odkloni predložitev vseh podatkov v zvezi s plovnostjo, vzdrževanjem,
spremembami ali popravili zrakoplova ter vseh podatkov in statistik o njegovem
delovanju in uporabi (šesti odstavek 32. člena),
3.
ne zagotovi agenciji in njenim pooblaščenim osebam prostega dostopa do
vseh prostorov ter opreme lastnika oziroma uporabnika, kot tudi v zrakoplov na
zemlji in med letom, oziroma ne nudi pomoči ministrstvu, pristojnemu za promet
za izvršitev njenih nalog (sedmi odstavek 32. člena),
4.
agencije ne obvesti o okoliščinah, dogodkih in napakah in
nepravilnostih, ki bi lahko vplivale na plovnost zrakoplova (tretji odstavek
33. člena),
5.
nima ustreznih predpisanih dokumentov na krovu (prvi odstavek 42. člena)
6.
ne dopusti agenciji in vsakomur, ki mora pregledati letalske dokumente
zaradi zaščite svojih pravic, pregleda teh dokumentov (drugi odstavek 42.
člena).
(2) Z globo 160.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni
podjetnik posameznik, ki opravlja dejavnosti v letalstvu, ali drugega
samostojnega podjetnika, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi
odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka.
(4) Z globo 70.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik
– fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
192. člen
(letalski prekrški)
(1) Z globo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna
oseba, ki izvaja dejavnosti v letalstvu, oziroma drugo pravno osebo, če:
1.
odkloni pooblaščeni osebi prost dostop do vseh prostorov, opreme,
podatkov in dokumentacije, v zvezi s pregledom vseh licenc, potrdil in
spričeval, v zvezi z gradnjo, vzdrževanjem, spremembami in popravili
zrakoplovov, motorja, dela in opreme zrakoplova (tretji odstavek 38. člena).
(2) Z globo 160.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni
podjetnik posameznik, ki opravlja dejavnosti v letalstvu, ali drugega
samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka
tega člena.
(3) Z globo 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi
odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 70.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik
– fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
193. člen
(letalski prekrški)
(1) Z globo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna
oseba, ki je letalski prevoznik, oziroma drugo pravno osebo, če:
1.
kot imetnik spričevala letalskega prevoznika takoj pisno ne obvesti
agencije o vseh spremembah, ki vplivajo na dejstva in okoliščine, ki so bile
podlaga za izdajo spričevala ali operativnih določb ali uveljavlja upravičenja
iz spričevala, če agencija ni pisno odobrila sprememb (šesti odstavek 76.
člena),
2.
ne objavi reda letenja pred začetkom njegove veljavnosti za določeno
prometno obdobje (drugi odstavek 84. člena),
3.
ne pošilja predpisanih evidenc o opravljenem prometu in njegovi rednosti
agenciji, v skladu z navodili (četrti odstavek 84. člena),
4.
tujca, ki ga je pripeljal in ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za vstop
v državo, ne odpelje iz države v času, ki mu ga določi ministrstvo, pristojno
za notranje zadeve (peti odstavek 84. člena).
(2) Z globo 160.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni
podjetnik posameznik, ki je letalski prevoznik, ali drugega samostojnega
podjetnika, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Z globo 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi
odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 70.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik
– fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
194. člen
(letalski prekrški)
(1) Z globo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna
oseba, če:
1.
uradni osebi agencije ne omogoči nemotenega nadzora (prvi odstavek 170.
člena),
2.
uradni osebi agencije v roku, ki ga določi, ne posreduje zahtevanih
podatkov, pisnih pojasnil ali izjave v zvezi s predmetom nadzora (peti odstavek
170. člena),
3.
ne ravna po izdani prepovedi ali ukrepu uradne osebe agencije (171.
člen),
4.
nadaljuje z opravljanjem delovnega procesa oziroma dejavnosti, kljub
izdani odločbi o prepovedi (173. člen).
(2) Z globo 160.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni
podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Z globo 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi
odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi
odgovorna oseba državnega organa, če stori prekršek iz 2. točke prvega odstavka
tega člena.
(5) Z globo 70.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik
– fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
195. člen
(globe)
Globe, predpisane s tem zakonom, se izrečejo v okviru
razpona, določenega s tem zakonom.
196. člen
(stranska sankcija)
Skupaj s kaznijo za prekršek iz druge točke prvega odstavka
190. člena se storilcu izreče stranska sankcija odvzem predmetov.
13.0. AKTI VLADE IN AKTI MINISTROV
197. člen
(uporaba letalskih standardov in priporočil)
(1) V skladu s pooblastili v tem zakonu izda vlada ali
pristojni minister podzakonske predpise, ki določajo neposredno uporabo
standardov in priporočil, ki jih občasno sprejemajo Mednarodna organizacija
civilnega letalstva (ICAO), skupnih letalskih predpisov, ki jih izdajajo
Združeni letalski organi (JAA), standardov Evropske organizacije za varnost
zračne plovbe (EUROCONTROL) ter priporočil Evropske konference civilnega
letalstva (ECAC).
(2) Minister, pristojen za promet, tekoče spremlja spremembe
standardov in priporočil, Skupnih letalskih predpisov ter priporočil iz
prejšnjega odstavka in skrbi za pravočasne spremembe podzakonskih predpisov. Če
pri tem ugotovi neskladnost z zakonom, o tem obvesti vlado.
(3) Agencija skrbi za tekoče ažuriranje prilog k Čikaški
konvenciji in Skupnih letalskih predpisov.
(4) Agencija določi tehnična pravila zlasti v zvezi z zrakoplovi,
letalskim osebjem in opravljanjem dejavnosti v letalstvu.
(5) Pri izdaji predpisov iz tega člena pristojni izdajatelj
predpisa upošteva tudi ustrezno prilogo k Čikaški konvenciji, predpise
Skupnosti, druge akte mednarodnih letalskih organizacij, ki urejajo vprašanja s
področja letalstva in ki zavezujejo Republiko Slovenijo ter Skupne letalske
predpise.
(6) Če vlada ugotovi, da je zaradi zagotovitve varnosti
zračnega prometa nujno potrebno takojšnje ukrepanje, odredi potrebno ravnanje
in o varnostni problematiki in svojem ukrepanju obvesti Državni zbor Republike
Slovenije.
(7) Agencija izdaja Zbornik letalskih predpisov, v katerem
praviloma poleg letalskih predpisov objavlja standarde in priporočila, ki jih
občasno sprejema ICAO, Skupne letalske predpise (JAR), ki jih izdajajo Združeni
letalski organi (JAA), standarde Evropske organizacije za varnost zračne plovbe
(EUROCONTROL), priporočila Evropske konference civilnega letalstva (ECAC), kot
letalske standarde in priporočila, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji.
198. člen
(rok za izdajo določenih predpisov vlade)
Vlada v 24 mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise
o:
-
varovanju (četrti odstavek 125. člena);
-
načinu izdaje enotnega dovoljenja za gibanje in muditev na območjih iz
prvega odstavka 128. člena ter razlogih za zavrnitev izdaje ali odvzem
dovoljenja (tretji odstavek 128. člena);
-
pogojih in načinu iskanja in reševanja zrakoplova ter izda navodila, ki
jih je treba sprejeti v primeru, ko je zrakoplov pogrešan ali je v nevarnosti
ali je prišlo do nesreče ali ko letalskemu prometu grozi nevarnost (prvi
odstavek 135. člena);
-
preiskovanju letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov, načinu
obveščanja in delu preiskovalnega organa, obveščanju pristojnih organov o
navedenih dogodkih ter o obveznostih letalskega in drugega strokovnega osebja v
tej zvezi (tretji odstavek 141. člen).
199. člen
(rok za izdajo določenih predpisov ministrov)
(1) Minister, pristojen za promet, v 24 mesecih po
uveljavitvi tega zakona izda predpise o:
-
pogojih in postopkih za pridobitev licence letalskega tehničnega osebja
ter za pridobitev spričevala ali potrdila organizacije za načrtovanje,
izdelavo, vzdrževanje, za izvajanje sprememb in popravil zrakoplovov, motorjev,
propelerjev, delov in opreme zrakoplovov ter o amaterski izdelavi zrakoplovov
(drugi odstavek 38. člena);
-
zapisih in dokumentih, ki jih mora voditi izvajalec aktivnosti v
letalstvu in določi, kateri morajo biti stalno na krovu zrakoplova (prvi
odstavek 42. člena);
-
osebju, ki opravlja naloge iz prvega odstavka 43. člena ter pogojih in
postopkih za pridobitev licence, ratinga, pooblastila, potrdila oziroma
spričevala (peti odstavek 43. člena);
-
pogojih in postopkih za priznanje tujih licenc (šesti odstavek 43.
člena);
-
natančnejših zahtevah, načinu in postopku pridobitve spričevala
letalskega prevoznika (deveti odstavek 76. člena);
-
načinu in postopkih dodeljevanja slotov ter letališča, na katerih je
določanje slotov obvezno (drugi odstavek 93. člena).
(2) Minister, pristojen za promet, v 24 mesecih po uveljavitvi
tega zakona, izda predpise:
1.
v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje in prostor:
-
o drugih okoljevarstvenih zahtevah, ki jih mora izpolnjevati zrakoplov,
ki se uporablja v Republiki Sloveniji, postopkih ugotavljanja mejnih vrednosti
emisij in o drugih okoljevarstvenih zahtevah ter listinah, s katerimi se
dokazujejo (deseti odstavek 31. člena);
-
o dovoljenem skupnem hrupu in emisiji motorjev zrakoplovov na letališču
in v letališki coni ter določi višino pristojbine za odpravo škodljivih
posledic na okolje, če hrup in emisije presegajo dovoljene meje (prvi odstavek
115. člena);
2.
v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo:
-
natančnejše predpise, s katerimi določi posebnosti glede zdravstvenih
pregledov letalskega osebja in drugega strokovnega osebja (šesti odstavek 51.
člena).
200. člen
(skupna določba glede izdaje predpisov)
Pri izdaji predpisov in drugih aktov iz tega zakona se
upoštevajo ustrezne priloge k Čikaški konvenciji in drugi dokumenti mednarodnih
letalskih organizacij, predpisi skupnosti ter ustrezni Skupni letalski
predpisi.
Zakon o letalstvu – ZLet (Uradni list RS, št. 18/01) vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»14.0. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
201. člen
(smiselna uporaba določb
posameznih predpisov)
(1) Do uveljavitve predpisov po določbah tega zakona, se v
Republiki Sloveniji kolikor niso z njimi v nasprotju uporabljajo naslednji
predpisi in drugi akti:
1.
pravilnik o delu in instrumentalni opremi meteoroloških postaj in drugih
služb za meteorološko pomoč v letalstvu na letališčih, ki so odprta za javni
zračni promet (Uradni list SFRJ, št. 45/67),
2.
odločba o otvoritvi letališča “Ljubljana” za mednarodni javni zračni
promet (Uradni list SFRJ, št. 51/63),
3.
uredba o varnosti na javnem letališču (Uradni list SFRJ, št. 73/87),
4.
uredba o pridobivanju soglasja ter pogojih in načinu za izstreljevanje
raket za obrambo proti toči (Uradni list SFRJ, št. 32/87),
5.
odlok o načinu izvajanja 208. in 209. člena zakona o zračni plovbi
(Uradni list SFRJ, št. 17/87),
6.
pravilnik o projektiranju, graditvi in rekonstrukciji civilnih letališč
in njihovi klasifikaciji (Uradni list SFRJ, št. 2/66 in popravek v Uradnem
listu SFRJ, št. 4/66),
7.
pravilnik o obrazcu stalne in začasne prepustnice za gibanje na javnem
letališču (Uradni list SFRJ, št. 32/75),
8.
pravilnik o službi za prvo pomoč na letališču (Uradni list SFRJ, št.
57/78),
9.
pravilnik o načinu vpisovanja letališč v vpisnik civilnih letališč in
vzletišč v vpisnik vzletišč (Uradni list SFRJ, št. 11/79),
10. pravilnik
o zaznamovanju stez za vzletanje in pristajanje in drugih stez ter letališke
ploščadi na letališču (Uradni list SFRJ, št. 47/79),
11. pravilnik
o načinu zaznamovanja stez za vzletanje in pristajanje in drugih stez na
civilnih letališčih ter o nameščanju orientacijskih znamenj na objekte v coni
civilnih letališč (Uradni list SFRJ, št. 24/66 v zvezi s 197. členom pravilnika
o zaznamovanju stez za vzletanje in pristajanje in drugih stez ter letališke
ploščadi na letališču, Uradni list SFRJ, št. 47/79 – v skladu z navedenimi
določbami se uporabljajo samo 52. do 74. člen),
12. pravilnik
o vzdrževanju objektov, opreme in instalacij, pomembnih za varnost zračne
plovbe na letališču (Uradni list SFRJ št. 9/84),
13. pravilnik
o službi za sprejem in odpremo letal, potnikov in stvari na javnem letališču
(Uradni list SFRJ, št. 66/87 in 57/90),
14. odredba
o minimumu opreme za kontrolo zrakoplovov, potnikov, prtljage in blaga (Uradni
list SFRJ, št. 12/75),
15. pravilnik
o prostorih, tehnični opremi in načinu pregledovanja letal, potnikov in stvari
na javnem letališču (Uradni list SFRJ, št. 8/89, 24/89 in 61/90),
16. pravilnik
o letenju letal (Uradni list SFRJ, št. 10/79 in 4/83),
17. pravilnik
o postopku in načinu ugotavljanja sposobnosti letal za plovbo (Uradni list
SFRJ, št. 35/80),
18. pravilnik
o načinu oddaje in vrnitve orožja in streliva v javnem prevozu v zračnem
prometu (Uradni list SFRJ, št. 40/80 in 14/82),
19. pravilnik
o načinu metanja kemičnih sredstev iz letala (Uradni list SFRJ, št. 62/80 in
52/83),
20. pravilnik
o amaterski izdelavi letal (Uradni list SFRJ, št. 19/82),
21. pravilnik
o napravah in opremi, ki morajo biti vdelani v letalo odvisno od njegove
kategorije in namena (Uradni list SFRJ, št. 59/84),
22. pravilnik
o prevozu otrok v javnem prevozu v zračnem prometu (Uradni list SFRJ, št.
2/87),
23. pravilnik
o civilnem jadralnem letalstvu (Uradni list FLRJ, št. 52/55),
24. pravilnik
o padalstvu (Uradni list SFRJ, št. 73/89 in 57/90),
25. pravilnik
o načinu preiskovanja letalskih nesreč (Uradni list SFRJ, št. 66/87),
26. pravilnik
o preiskovanju ogrožanja varnosti letal (Uradni list SFRJ, št. 79/87),
27. pravilnik
o pogojih za prevoz živali v javnem prevozu v zračnem prometu (Uradni list SFRJ
št. 42/88, popravek v št. 45/88, 57/90),
28. pravilnik
o homologaciji letala, motorja, propelerja, padala, balona, zmaja in opreme
letala (Uradni list SFRJ, št. 54/88),
29. pravilnik
o posebnih pogojih za izdelavo in spremembe na letalu, motorju, propelerju,
padalu in opremi letala, načinu izdelave tehnično‑tehnološke dokumentacije in
tehnični kontroli izdelave (Uradni list SFRJ, št. 75/88),
30. pravilnik
o strokovni izobrazbi, izpitih in dovoljenjih za delo letalskega tehničnega
osebja kontrole letenja (Uradni list SFRJ, št. 13/79).
31. pravilnik
o strokovni izobrazbi, izpitih in dovoljenjih za delo kontrolorjev letenja (Uradni
list SFRJ, št. 62/79),
32. pravilnik
o strokovni izobrazbi, izpitih in dovoljenjih za delo članov posadke letal
(Uradni list SFRJ, št. 2/80, 31/80, 53/80, 43/81 in 10/85),
33. pravilnik
o strokovni izobrazbi, izpitih in dovoljenjih za delo strokovnega osebja, ki
opravlja dela, pomembna za varnost zračne plovbe (Uradni list SFRJ, št. 64/80,
63/81 in 77/82),
34. pravilnik
o obrazcu dovoljenja za delo strokovnega osebja, ki opravlja dela, pomembna za
varnost zračne plovbe (Uradni list SRS, št. 39/83),
35. pravilnik
o strokovni izobrazbi, strokovnem usposabljanju, izpitih, dovoljenjih in
pooblastilih letalsko tehničnega osebja in letalskega osebja tehnične priprave
(Uradni list SFRJ, št. 35/87, popravek v št. 12/88 in 8/89),
36. pravilnik
o strokovni izobrazbi, strokovnem izpitu, dovoljenju za delo in delu, ki ga sme
opravljati osebje službe za zvezo (Uradni list SFRJ, št. 62/74),
37. pravilnik
o strokovni izobrazbi, strokovnem usposabljanju, izpitih, dovoljenjih in
pooblastilih osebja službe za zveze pri kontroli letenja (Uradni list SFRJ, št.
12/88),
38. pravilnik
o strokovni izobrazbi strokovnem usposabljanju, izpitih, dovoljenjih in
pooblastilih letalsko prometnega osebja (Uradni list SFRJ, št. 37/88),
39. pravilnik
o trajanju izmen, trajanju nepretrganega dela in trajanju dnevnega počitka
kontrolorjev letenja in pomočnikov kontrolorjev letenja (Uradni list SFRJ, št.
6/89 in 40/89),
40. pravilnik
o strokovni izobrazbi, strokovnem usposabljanju, izpitih, dovoljenjih in
pooblastilih, osebja, ki dela pri meteorološki varnosti zračne plovbe (Uradni
list SFRJ, št. 36/89 in 50/90),
41. pravilnik
o zdravstvenih pogojih za opravljanje del letalskega in drugega strokovnega
osebja in o posebnih pogojih za opravljanje zdravniških pregledov letalskega in
drugega strokovnega osebja, ki jih morajo izpolnjevati zdravstvene organizacije
združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 81/89).
(2) Do uveljavitve predpisov po določbah tega zakona, se v
Republiki Sloveniji kolikor niso z njimi v nasprotju uporabljajo naslednji
predpisi:
1.
pravilnik o vsebini glavne knjige registra zrakoplovov (Uradni list RS,
št. 2/92),
2.
pravilnik o vzletiščih (Uradni list RS, št. 58/92),
3.
pravilnik o načinu izdajanja dovoljenj za lete zrakoplovov (Uradni list
RS, št. 58/92 in 12/01),
4.
navodilo o načinu pregleda potnikov, ki uživajo diplomatsko in konzularno
imuniteto, v javnem zračnem prometu (Uradni list RS, št. 70/94),
5.
pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati šole ali šolski centri
za usposabljanje zrakoplovnega osebja (Uradni list RS, št. 23/95),
6.
odredba o pristojbinah na zračnih poteh (Uradni list RS, št. 77/95).
7.
pravilnik o ultralahkih letalnih napravah (Uradni list RS, št. 2/96),
8.
pravilnik o uporabi in registraciji zrakoplovov Ministrstva za obrambo
(Uradni list RS, št. 23/96),
9.
pravilnik o registraciji vojaških zrakoplovov (Uradni list RS, št.
51/96),
10. odredba
o obratovalnem času javnih letališč (Uradni list RS, št. 26/95, 72/95, 35/97,
49/98, 77/98 in 109/00),
11. pravilnik
o registraciji in označevanju vozil, zrakoplovov in vodnih plovil Ministrstva
za obrambo (Uradni list RS, št. 67/95 in 34/96),
12. odredba
o pristojbini za pregled zrakoplova (Uradni list RS, št. 54/97),
13. odredba
o pristojbini za preverjanje strokovne usposobljenosti zrakoplovnega osebja
(Uradni list RS, št. 54/97 in 39/00),
14. sklep
o ustanovitvi letališke kontrole letenja Cerklje, Cerklje ob Krki (Uradni list
RS, št. 49/97),
15. pravilnik
za varno vzletanje in pristajanje letal v pogojih zmanjšane vidljivosti (Uradni
list RS, št. 68/97),
16. pravilnik
o načinu in pogojih izrabe rekreacijskega dopusta kontrolorjev letenja in
pomočnikov kontrolorjev letenja Uprave RS za zračno plovbo (Uradni list RS, št.
79/97),
17. pravilnik
o identifikacijskem znaku – priponki za osebe, zaposlene v Upravi RS za zračno
plovbo in za druge osebe (Uradni list RS, št. 43/98),
18. pravilnik
o izkaznici pooblaščenega delavca Ministrstva za promet in zveze (Uradni list
RS, št. 72/98),
19. uredba
o jadralnem zmajarstvu in jadralnem padalstvu (Uradni list RS, št. 13/99),
20. pravilnik
o številu in sestavi članov posadke zrakoplova (Uradni list RS, št. 24/99),
21. pravilnik
o delovnem času posadk zrakoplovov (Uradni list RS, št. 31/99),
22. pravilnik
o licenciranju letalskega osebja – pilotov letal (Uradni list RS, št. 3/00),
23. pravilnik
o definiciji in uporabi združljivih tehničnih specifikacij za nabavo opreme in
sistemov za vodenje zračnega prometa (Uradni list RS, št. 3/00),
24. pravilnik
o reševalni in gasilski službi na javnem letališču (Uradni list RS, št. 42/00),
25. pravilnik
o letenju vojaških zrakoplovov (Uradni list RS, št. 46/00),
26. pravilnik
o hrupu zrakoplovov (Uradni list RS, št. 55/00).
202. člen
(predpisi, ki prenehajo
veljati oziroma se prenehajo uporabljati)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati:
1.
zakon o zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 45/86, 24/88, 80/89 in
29/90), razen določb 28. ter 37. do 40. člena, ki se uporabljajo do uveljavitve
predpisov iz 4. poglavja tega zakona,
2.
zakon o izkoriščanju javnih letališč (Uradni list SFRJ, št. 12/64 –
prečiščeno besedilo).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:
1.
zakon o dopolnitvah zakona o zračni plovbi (Uradni list RS, št. 58/93),
2.
uredba o oznaki državne pripadnosti zrakoplovov (Uradni list RS, št.
9/93).
203. člen
(predpisi o plovnosti)
Do uveljavitve predpisov iz 31. člena tega zakona velja za
plovnost zrakoplovov naslednje:
1.
Pregled za ugotavljanje plovnosti zrakoplova je lahko osnoven, reden ali
izreden in se opravlja na zemlji in med letom. Osnovni in redni pregledi se
opravijo na zahtevo lastnika zrakoplova, izredni pregled pa lahko odredi
letalski inšpektor, če utemeljeno sumi, da zrakoplov ni varen za letenje.
2.
Preizkus zrakoplova v letu se za osnovni pregled opravi v letu brez
potnikov ter obsega preizkus letalno-tehničnih karakteristik in obnašanja
zrakoplova v letu, redni pregled pa se opravi v letu s potniki in obsega
kontrolo delovanja naprav in sistemov zrakoplova na način, ki ne ogroža
varnosti leta.
3.
Osnovni pregled se opravi na novem zrakoplovu in v tujini nabavljenem
zrakoplovu, na drugih zrakoplovih pa po obnovi oziroma večjih popravilih
nosilne strukture ali po spremembi, ki utegne vplivati na bistvene lastnosti
zrakoplova (trdnost, življenjska doba in tehnične karakteristike) ter na
zrakoplovih, ki več kot 6 mesecev nimajo veljavnega spričevala o plovnosti.
Redni pregled zrakoplova se opravi pred izdajo oziroma podaljšanjem veljavnosti
spričevala o plovnosti. Izredni pregled zrakoplova se opravi, če je poškodovan
večji del njegove strukture, kar utegne vplivati na njegovo plovnost, ali na
podlagi utemeljenega suma, da zrakoplov ne izpolnjuje predpisanih zahtev za
plovnost.
4.
Za pregled zrakoplova plača lastnik pristojbino. V primeru, da se z
izrednim pregledom, ki ga je zahteval inšpektor ugotovi, da je zrakoplov
ploven, se pristojbine za pregled ne plača.
204. člen
(predpisi o izdelavi
zrakoplovov in skupni letalski predpisi)
(1) Do uveljavitve predpisov iz 38. in 39. člena tega zakona velja za izdelavo zrakoplovov, motorjev, propelerjev, delov in opreme
naslednje:
1.
Zrakoplov, motor, propeler, del in oprema zrakoplova se mora izdelovati
po tehničnih predpisih za izdelavo in kakovost vgrajenega materiala. Za
izdelavo se uporabljajo standardi proizvajalca, ki jih potrdi Uprava. Pred
začetkom ali med gradnjo ali izvršitvijo spremembe na zrakoplovu, motorju,
propelerju, delu ali opremi zrakoplova, je treba Upravi predložiti ustrezno
tehnično dokumentacijo.
2.
Izdelavo in spremembe na zrakoplovu, motorju, propelerju, delu in opremi
zrakoplova, ter izdelavo tehnično-tehnološke dokumentacije za izdelavo in
spremembe sme opravljati organizacija, ki poleg splošnih pogojev za opravljanje
gospodarske dejavnosti izpolnjuje posebne pogoje, zlasti glede delovnih
prostorov, opremljenosti s tehničnimi sredstvi za delo, strokovnega osebja za
izdelavo zrakoplovov, ter operativno tehničnih postopkov.
3.
Proizvajalec zrakoplova, motorja, propelerja, dela in opreme zrakoplova mora
naročniku oziroma kupcu skupaj s proizvodom dobaviti dokumentacijo o uporabi,
vzdrževanju, obnovi in popravilu proizvoda ter zagotoviti, da bo pravočasno in
stalno obveščen o tehničnih spremembah oziroma o spremembi načina uporabe,
vzdrževanja in popravilih na zadevnem tipu proizvoda.
4.
Preizkušanje za izdajo certifikata tipa ali ustreznega potrdila opravi
pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje in jo za to pooblasti Uprava. Med
certifikacijskim postopkom je treba Upravi predložiti letalni priročnik in
priročnik za vzdrževanje novega tipa zrakoplova, motorja, propelerja, dela ali
opreme zrakoplova. Preizkušanje za certifikacijo tipa iz tega člena se ne
opravi, če je bilo na podlagi rezultatov preizkusov opravljenih v tujini,
ugotovljeno, da predloženi tip izpolnjuje predpisane tehnične pogoje za
plovnost.
205. člen
(predpisi o vzdrževanju,
spremembah in popravilih na zrakoplovih)
Do uveljavitve predpisov iz 38. in 39. člena tega zakona velja za opravljanje vzdrževanja, sprememb in popravil na zrakoplovih,
motorjih, propelerjih, delih in opremi zrakoplovov naslednje:
1.
Pregledi in preizkusi, popravila, zamenjave in obnove na zrakoplovu,
motorju, propelerju, delu in opremi zrakoplova (v nadaljnjem besedilu:
vzdrževanje zrakoplova), preventivno vzdrževanje zrakoplova in izvajanje
sprememb in popravil na zrakoplovu, motorju, propelerju, delu in opremi
zrakoplova, ter tehnična kontrola in kontrola kvalitete del se morajo
opravljati v skladu s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona ter tehničnimi
predpisi proizvajalca za določen tip zrakoplova.
2.
Za vzdrževanje in tehnično kontrolo vzdrževanja zrakoplova, motorja,
propelerja, dela in opreme zrakoplova in za izdelovanje tehnično-tehnološke
dokumentacije mora izvajalec, ki ga pooblasti Uprava, izpolnjevati, poleg
splošnih tudi, posebne pogoje glede delovnih prostorov, opremljenosti s
tehničnimi sredstvi za delo, strokovnega osebja za to delo ter
operativno-tehničnih postopkov. Enomotorne zrakoplove splošne kategorije,
balone in jadralna letala sme vzdrževati tudi pooblaščena fizična oseba, če ima
licenco za ta tip zrakoplova, kar pa ne velja za obnovo.
3.
Vzdrževanje in tehnična kontrola zrakoplova, motorja, propelerja, dela
in opreme zrakoplova se opravljata po tehničnem sistemu za vzdrževanje, ki se
določi za vsak tip zrakoplova, motorja, propelerja, dela in opreme zrakoplova.
Tehnični sistem sestoji iz programa in predpisanih postopkov za vzdrževanje
zrakoplova, motorja, propelerja, dela in opreme zrakoplova ter zajema roke in
način njihovega izvajanja, določi pa se v skladu s predpisom, izdanim na
podlagi tega zakona, zahtevami za vzdrževanje, ki jih odobrijo pristojni
letalski organi in organizacije države proizvajalca zrakoplova in tehničnimi
navodili za vzdrževanje zrakoplova, motorja, propelerja, dela in opreme
zrakoplova, ki jih izdela proizvajalec, ter načinom njihove uporabe in
rezultati preizkusa njihove zanesljivosti med uporabo. Tehnični sistem za
vzdrževanje zrakoplova, motorja, propelerja, dela in opreme zrakoplova izdela
lastnik zrakoplova, če vzdržuje zrakoplov, motor, propeler, del ali opremo
zrakoplova in ga predloži Upravi v potrditev.
4.
Če lastnik zrakoplova zaupa vzdrževanje zrakoplova, motorja, propelerja,
dela in opreme zrakoplova drugi osebi, mora predložiti Upravi listino, s katero
izkaže, da je tako osebo pooblastil pristojni letalski organ oziroma pristojna
organizacija za opravljanje takega dela.
5.
Če se zrakoplov, vpisan v register zrakoplovov, da v zakup drugi osebi,
mora lastnik zrakoplova s pogodbo zagotoviti vzdrževanje zrakoplova, motorja, propelerja,
dela in opreme zrakoplova po odobrenem tehničnem sistemu za vzdrževanje in
sicer pri osebi, ki je za taka dela pooblaščena v skladu z 38. členom tega
zakona.
6.
Lastnik oziroma uporabnik zrakoplova mora v skladu s predpisom, izdanim
na podlagi tega zakona, zagotoviti pregled zrakoplova pred vsakim vzletom, da
se ugotovi, ali je zrakoplov ploven. Oseba, pooblaščena za pregled zrakoplova,
mora s svojim podpisom v knjigi zrakoplova potrditi, da je bil zrakoplov
pregledan in da je sposoben za varno letenje.
7.
Program popravila zrakoplova zaradi večje poškodbe, zaradi katere je
zrakoplov izgubil plovnost, odobri Uprava.
206. člen
(predpisi o razvrstitvi
zrakoplovov)
Do uveljavitve predpisov iz 40. člena tega zakona se
zrakoplovi razvrščajo glede na:
1.
vrsto na: zrakoplove težje od zraka (letalo, giroplan, helikopter,
mahokrilec, jadralno letalo, ultralahke letalne naprave in druge letalne
naprave) in zrakoplove lažje od zraka (prosti balon, vezani balon in zračna
ladja);
2.
kategorijo na: prometno kategorijo, splošno kategorijo (neakrobatska,
polakrobatska in akrobatska) in posebno kategorijo (amatersko izdelan
zrakoplov, eksperimentalen zrakoplov, ultralahka letalna naprava in podobno);
3.
namen uporabe: kot zrakoplovi za prevoz oseb in stvari, zrakoplovi za
prevoz tovora, zrakoplovi za dela v kmetijstvu in gozdarstvu, zrakoplovi za
športno dejavnost, zrakoplovi za usposabljanje letalskega osebja, zrakoplovi za
prvo pomoč in druge;
4.
največjo dovoljeno maso pri vzletanju na: zrakoplove z maso: od 50 do 2750 kg, od 2751 do 5700 kg, od 5701 do 27000 kg, od 27001 do 72000 kg in nad 72001 kg.
207. člen
(predpisi o listinah in
knjigah zrakoplova)
Do uveljavitve predpisov iz 42. člena tega zakona veljajo za
listine in knjige zrakoplova naslednje določbe:
1.
Zrakoplov, ki se uporablja za letenje, mora imeti listine in knjige,
predpisane s tem zakonom. Vsebino listin in knjig ter način njihovega vodenja,
urejajo predpisi, izdani na podlagi tega zakona.
2.
Med letenjem morajo biti v zrakoplovu, razen v balonu in drugih letalnih
napravah, naslednje listine in knjige:
-
potrdilo o vpisu v register zrakoplovov,
-
spričevalo o plovnosti zrakoplova,
-
dovoljenje za delo radijske postaje (če jo ima),
-
licenca oziroma potrdilo člana posadke,
-
operativni dnevnik zrakoplova,
-
nalog za let.
3.
V zrakoplovu, ki se uporablja za prevoz oseb in stvari, morajo biti
poleg listin in knjig iz prejšnje točke tega člena tudi naslednje listine in
knjige:
-
listina obremenitve in lege težišča,
-
dokumenti za pripravo leta,
-
listina s podatki o vkrcanih stvareh, če se prevažajo stvari,
-
letalni priročnik zrakoplova,
-
letalno-operativni priročnik,
-
potni priročnik zrakoplova,
-
seznam opreme v primeru nevarnosti, s katero je zrakoplov opremljen,
-
potna knjiga zrakoplova,
-
potrdilo o izpolnjevanju okoljevarstvenih zahtev (hrup, emisija plinov).
4.
Če se zrakoplov izbriše iz registra zrakoplovov, se izročijo Upravi
naslednje njegove listine: potrdilo o vpisu v register zrakoplovov, spričevalo
o plovnosti zrakoplova in dovoljenje za delo radijske postaje (če ga ima).
5.
Vsebina dokumentov na zrakoplovu je naslednja:
-
v spričevalo o registraciji se vpišejo podatki o državni pripadnosti
zrakoplova, namenu uporabe in lastniku zrakoplova;
-
v spričevalo o plovnosti zrakoplova se vpišejo podatki o njegovih
oznakah, tipu, kategoriji, vrsti in namenu uporabe, ter drugi predpisani
podatki;
-
z dovoljenjem za delo radijske postaje se daje pravica, da se določena
radijska postaja uporablja na način, urejen s predpisi o radijskih zvezah;
-
v potno knjigo zrakoplova se vpišejo podatki o izrednih in drugih
dogodkih na zrakoplovu med letom, razen podatkov, ki se vpišejo v operativni
dnevnik;
-
v operativni dnevnik zrakoplova se vpišejo podatki o posadki zrakoplova,
gibanju zrakoplova, delovanju motorja in drugih sistemov in naprav na
zrakoplovu, urah letenja, nesrečah, ki so se pripetile zrakoplovu, o
opravljenih popravilih in pregledih ter o pripravljenosti zrakoplova za
letenje;
-
v listo obremenitve in lege težišča se vpišejo podatki o številu
potnikov, teži vkrcanih stvari, razporeditvi tovora in količini goriva, ki ga
nosi zrakoplov;
-
v dokumente za pripravo leta se vpišejo meteorološki podatki, načrti
leta in seznam podatkov za vzletanje in pristajanje zrakoplova;
-
letalni priročnik vsebuje navodilo za uporabo zrakoplova, njegovih
naprav in sistemov;
-
potni priročnik vsebuje potne karte in postopke za vzletanje zrakoplova
z letališča in pristajanje na njem;
-
letalno-operativni priročnik vsebuje opis sistemov zrakoplova ter opis
normalnih in izrednih postopkov in postopkov v primeru nevarnosti.
6.
Izpolnjeni operativni dnevnik zrakoplova, ki se uporablja za prevoz oseb
in stvari, mora biti v zrakoplovu, dokler ni izpolnjen naslednji operativni
dnevnik. Operativni dnevnik zrakoplova, ki se ne uporablja za prevoz oseb in
stvari, hrani lastnik oziroma uporabnik zrakoplova tri leta od dneva, ko je bil
izpolnjen. Po poteku tega roka se podatki iz operativnega dnevnika zrakoplova,
ki se uporablja za prevoz oseb in stvari, vpišejo v zbirko tehničnih dokumentov
o bistvenih lastnostih in vzdrževanju zrakoplova (v nadaljnjem besedilu: matična
knjiga), ki jo vodi lastnik oziroma uporabnik, in ki jo mora hraniti 10 let
potem, ko je bil zrakoplov izbrisan iz registra. Če se zrakoplov proda tujemu
kupcu, se matična knjiga izroči temu kupcu.
7.
Izpolnjeno potno knjigo zrakoplova mora lastnik oziroma uporabnik
zrakoplova hraniti leto dni od dneva, ko je bila izpolnjena. Po poteku tega
roka in če je zrakoplov izbrisan iz registra, se potna knjiga zrakoplova izroči
Upravi, ki jo mora hraniti 10 let od dneva, ko jo je prejela.
8.
Lista obremenitve in lege težišča ter listine s podatki o vkrcanih
stvareh morata lastnik oziroma uporabnik zrakoplova in ustrezna služba na
letališču za vzletanje in pristajanje, hraniti najmanj 90 dni od dneva, ko se
je let začel.
9.
Dokumente za pripravo leta mora lastnik oziroma uporabnik zrakoplova
hraniti najmanj 90 dni po letu.
10. Listine
in knjige tujih zrakoplovov, izdane po predpisih države registracije
zrakoplova, veljajo v Republiki Sloveniji, če je to določeno z mednarodno
pogodbo ali pod pogojem vzajemnosti. Ne glede na to zahtevo veljajo listine in
knjige tujega zrakoplova v Republiki Sloveniji tudi, če vzajemnost ni izkazana,
če je to tujemu zrakoplovu priznano v dovoljenju za letenje v slovenskem
zračnem prostoru.
11. Šteje
se, da zrakoplov, ki je registriran v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega
zakona, izpolnjuje okoljevarstvene zahteve, če ima spričevalo o hrupu, izdano
ali priznano za zrakoplov po predpisih, ki se uporabljajo na dan uveljavitve
tega zakona.
208. člen
(predpisi o licencah)
(1) Do uveljavitve predpisov iz 43. do 67. člena tega zakona
se štejejo dovoljenja za delo in pooblastila, izdana letalskemu osebju v skladu
z določbami zakona o zračni plovbi za licenco, rating, pooblastilo, spričevalo
in potrdilo po tem zakonu in ostanejo v veljavi do izteka veljavnosti
posameznega dovoljenja oziroma najdalj do izteka prehodnih obdobij, določenih v
navedenih predpisih.
(2) Do izdaje predpisov iz 38., 43. in 48. člena tega zakona se letalskemu osebju izda in podaljša veljavnost dovoljenja za delo in
pooblastilo z veljavnostjo:
1.
24 mesecev – športnemu pilotu;
2.
12 mesecev – poklicnemu pilotu letala ali helikopterja;
3.
12 mesecev – prometnemu pilotu letala ali helikopterja;
4.
12 mesecev navigatorju – letalcu;
5.
12 mesecev inženirju letalcu;
6.
12 mesecev kabinskemu osebju,
če vložnik izkaže, da izpolnjuje vse predpisane strokovne,
zdravstvene, starostne in druge pogoje v skladu s predpisi iz 201. člena tega
zakona.
(3) Usposobljenost osebe, ki ima licenco iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena, pa več kot 60 dni ne uresničuje upravičenj iz licence in
pooblastila, preveri inštruktor oziroma pooblaščeni učitelj letenja, v skladu z
določbami pravilnika iz 32. točke prvega odstavka 201. člena tega zakona.
Smiselno enako velja za osebo, ki ima licenco ali pooblastilo iz 1. točke drugega
odstavka tega člena, če upravičenj iz licence in pooblastila ne uresničuje več
kot 90 dni.
209. člen
(predpisi o licencah
kontrolorjev letenja)
(1) Do uveljavitve predpisov iz 43. oziroma 48. člena tega
zakona se kontrolorju letenja, ki je star manj kot 40 let, izda ali podaljša
veljavnost dovoljenja za delo in pooblastilo oziroma se izda licenca in
pooblastilo z veljavnostjo 24 mesecev, tistemu, ki je star več kot 40 let, pa
za 12 mesecev.
(2) Do uveljavitve predpisov iz 43. oziroma 48. člena tega
zakona se pomočniku kontrolorja letenja izda ali podaljša veljavnost dovoljenja
za delo in pooblastilo oziroma se izda potrdilo z ustreznim pooblastilom z
veljavnostjo 24 mesecev.
210. člen
(predpisi o licencah
drugega osebja)
Do uveljavitve predpisov iz 38., 43., 48. oziroma 67. člena
tega zakona se osebi, ki spada med:
-
osebje, ki skrbi za meteorološko varnost zračne plovbe,
-
letalsko tehnično osebje,
-
letalsko prometno osebje,
-
letalsko osebje za tehnične priprave,
-
tehnično osebje kontrole letenja,
-
osebje tehnološke priprave kontrole letenja,
-
osebje za zveze kontrole letenja ter
-
padalsko osebje,
izda ali podaljša veljavnost dovoljenja za delo in
pooblastila za 24 mesecev.
211. člen
(predpisi o omejitvah
delovne obveznosti)
(1) Do izdaje predpisov iz 43. do 67. člena tega zakona sme
za člana posadke zrakoplova v zračnem prevozu trajati:
1.
delovni čas – tedensko do 40 ur, s tem, da v 30 zaporednih dneh ne
preseže 160 ur, in
2.
čas letenja – tedensko do 28 ur, s tem, da v 30 zaporednih dneh ne
preseže 85 ur.
(2) Delovni čas kontrolorja letenja ne sme preseči 160 ur
mesečno oziroma 462 ur v treh zaporednih mesecih.
212. člen
(rekreacijski dopust)
(1) Delavcem navigacijskih služb zračnega prometa, ki morajo
imeti za svoje delo, v skladu z določbami letalskih standardov in priporočil
ICAO, veljavno licenco ali pooblastilo, pripada za ohranitev telesne in duševne
kondicije do 15 dni posebnega dopusta na leto (rekreacijski dopust).
(2) Kontrolorjem letenja pripada 15 dni posebnega dopusta iz
prejšnjega odstavka, od tega posebnega dopusta pa sedem dni plačanega
medicinsko programiranega rekreacijskega dopusta na leto.
(3) Minister, pristojen za promet, izda predpise o načinu in
pogojih izrabe ter plačilu dopusta iz tega člena.
213. člen
(predpisi o operativni
licenci in spričevalu letalskega prevoznika)
(1) Podzakonske akte iz 4. poglavja tega zakona izda
minister, pristojen za promet, najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega
zakona in se začnejo uporabljati po poteku šestih mesecev od njihove izdaje, če
posamezen podzakonski akt ne določa drugače.
(2) Listine, izdane na podlagi 28. in 37. do 40. člena zakona o zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 45/86, 24/88, 80/89, 29/90 in
Uradni list RS, št. 58/93), se štejejo za operativno licenco in spričevalo
letalskega prevoznika iz 69. do 76. člena oziroma za drugo ustrezno spričevalo
ali dovoljenje, ki se izda v skladu z določbami 4. poglavja tega zakona, in se
lahko uporabljajo do začetka uporabe predpisov iz prejšnjega odstavka. Vlogo za
izdajo listine po tem zakonu vloži predlagatelj pri Upravi najkasneje v roku 60
dni pred začetkom uporabe predpisov iz prejšnjega odstavka.
(3) Šteje se, da letalski prevoznik izpolnjuje pogoje glede
operativne licence iz prvega odstavka 68. člena in 69. člena tega zakona ter
pogoje glede spričevala letalskega prevoznika iz 76. člena tega zakona, če ima
na dan uveljavitve tega zakona veljavno listino, izdano na podlagi 28. člena
zakona iz prejšnjega odstavka. Določba tega odstavka se uporablja do začetka
uporabe podzakonskih aktov iz prvega odstavka tega člena.
214. člen
(varstvo pri opravljanju
dela pilotov in delavcev na terenu)
(1) V državni Upravi zaposleni poklicni in prometni piloti z
ratingom oziroma pooblastilom inštruktorja ali učitelja letenja, če je to
zahtevano s sistemizacijo, delavci v preiskovalnem organu za preiskovanje
letalskih nesreč in incidentov, delavci tehničnih služb Uprave, ki opravljajo
delo na terenu, delavci Sektorja za varnost in letalske standarde v Upravi, ki
opravljajo delo na terenu ter letalski inšpektorji imajo pravico do posebnega
varstva pri opravljanju dela.
(2) Poškodba ali bolezen, ki nastane pri opravljanju delovne
dolžnosti, se šteje kot poškodba pri delu ali poklicna bolezen. Delavec iz
prejšnjega odstavka, ki se pri opravljanju dela poškoduje ali zboli, ima pravice
po posebnih predpisih.
(3) Za poškodbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi
poškodba, ki jo je delavec utrpel na poti z dela ali na delo po običajni poti.
(4) Družinski člani delavca iz prvega odstavka, ki je izgubil
življenje pri opravljanju delovnih dolžnosti, imajo po njem pravico do
povračila stroškov prevoza, pogrebnih storitev in odškodnine.
(5) Stroške za invalidsko in nezgodno zavarovanje ter pravice
iz prejšnjih odstavkov tega člena krije država. Višino zavarovalne vsote
predpiše minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za
finance.
215. člen
(uporaba nekaterih določb)
Določbe drugega do šestega odstavka 39. člena, devetega
odstavka 69. člena, v delu, ki se nanaša na upoštevanje morebitnih odločitev,
priporočil, oziroma pojasnil Evropske komisije in odločitve Evropskega sodišča,
drugega odstavka 71. člena, v delu, ki se nanaša na državljane držav članic
Skupnosti, sedmega odstavka 72. člena, prvega in tretjega odstavka 74. člena in
sedmega odstavka 81. člena tega zakona se uporabljajo od dneva članstva
Republike Slovenije v Skupnosti, oziroma od dneva uveljavitve mednarodne
pogodbe, ki se sklene na podlagi 4. točke 55. člena Evropskega sporazuma
oziroma druge mednarodne pogodbe.
216. člen
(letališča in navigacijske
službe zračnega prometa)
(1) Vlada določi sistem letališč iz 86. člena tega zakona v
12 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Šteje se, da imajo letališča in objekti na letališčih ter
objekti, naprave in omrežja navigacijskih služb zračnega prometa obratovalno
dovoljenje po tem zakonu, če so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi in se
jim namembnost po 25. juniju 1991 ni spremenila.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora obratovalec
letališča predložiti Upravi:
1.
analizo topografskih pogojev,
2.
navigacijsko študijo za letališče z ustreznimi meteorološkimi podatki,
3.
navodilo za delo predpisanih služb ter uporabo in vzdrževanje objektov,
opreme in naprav, pomembnih za varnost zračnega prometa,
4.
prostorski izvedbeni akt za območje letališča,
5.
izris iz katastrskega načrta (mapna kopija),
6.
izpiske iz zemljiške knjige za parcele letališča, vse v obsegu, ki še ni
bil predložen Upravi.
217. člen
(varovanje)
Osnovne varnostne preglede in druge naloge varovanja iz
tretjega odstavka 127. člena tega zakona, prevzamejo izvajalci letaliških služb
iz 158. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi predpisov in programov
iz 125. in 129. člena tega zakona.
218. člen
(razvoj letališč v
prehodnem obdobju)
Naloge v zvezi z načrtovanim razvojem letališč se do sprejema
nacionalnega programa izvajajo na osnovi programiranega razvoja posameznega
letališča, za katerega pridobi upravljalec letališča soglasje vlade. Vlada izda
soglasje ob smiselnem upoštevanju določb 6. člena.
219. člen
(obratovanje javnih
letališč v prehodnem obdobju)
(1) Osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo
dejavnosti, ki so s tem zakonom določene kot naloge obratovalca letališča,
nadaljujejo z opravljanjem svoje dejavnosti in so si dolžne pridobiti
obratovalno dovoljenje po določbah tega zakona v roku enega leta od uveljavitve
predpisov iz 165. člena, pri čemer so dolžne podati popolno vlogo najkasneje 6
mesecev pred iztekom navedenega roka. Obratovalci javnih letališč oziroma
izvajalci storitev zemeljske oskrbe so dolžni izdelati tarife in določiti cene
iz 164. člena tega zakona in opraviti prvo posvetovanje v roku 60 dni po
uveljavitvi predpisov iz 165. člena, ki se nanašajo na odbor uporabnikov
letališča. Novi ponudniki storitev morajo opraviti prvo usklajevanje pred
začetkom izvajanja storitev.
(2) Vlada izda predpise iz 165. člena v 10 mesecih od
uveljavitve tega zakona.
220. člen
(začetek delovanja Uprave
za civilno letalstvo)
Z dnem uveljavitve tega zakona Uprava nadaljuje z delom kot
Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo in do izločitve navigacijskih
služb zračnega prometa iz njene sestave, opravlja vse naloge, ki se nanašajo na
naloge Uprave Republike Slovenije za civilno letalstvo in naloge navigacijskih
služb civilnega letalstva, razen nalog iz 5. točke prvega odstavka 117. člena
tega zakona.
221. člen
(prehodna določba za
pooblaščene izvajalce zdravstvenih pregledov)
Pooblaščeni izvajalci zdravstvenih pregledov, ki na dan
uveljavitve tega zakona opravljajo zdravstvene preglede letalskega in drugega
strokovnega osebja, nadaljujejo z opravljanjem dosedanjih nalog do izteka
veljavnosti pooblastil, ki so bila izdana po dosedanjih predpisih oziroma do
pridobitve pooblastila v skladu z določbami tega zakona in predpisov iz šestega
odstavka 51. člena tega zakona, vendar najdalj do 31. 12. 2002.
222. člen
(nedokončani postopki o
prekrških)
Postopki o prekrških, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo
tega zakona, se dokončajo ob uporabi določb zakona o zračni plovbi (Uradni list
SFRJ, št. 45/86, 24/88, 80/89 in 29/90 in Uradni list RS, št. 58/93).
223. člen
(stroški)
(1) Za licenco, rating, pooblastilo, spričevalo za
usposabljanje, priznanje tuje listine, preverjanje usposobljenosti, opravljanje
izpitov, registracijo zrakoplova, potrdilo o vpisu zrakoplova, spričevalo,
certifikat, dovoljenje, odobritve listin, preglede v zvezi z registracijo
zrakoplovov ter za druga dejanja na zahtevo stranke, ki jih v okviru svojih
pristojnosti izvaja Uprava oziroma pooblaščena oseba, vse v skladu z določbami
tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, se plača stroške.
(2) Minister, pristojen za promet, v zvezi s prvim odstavkom
tega člena:
1.
lahko predpiše obrazce, ki jih izdaja Uprava,
2.
in v soglasju z ministrom, pristojnim za finance:
3.
določi ceno obrazcev iz prejšnje točke in višino stroškov iz prejšnjega
odstavka tega člena, ki jih stranke plačujejo pristojnemu organu.
(3) Potrdilo o plačilu stroškov priloži predlagatelj vlogi za
izdajo zahtevane listine ali predlaganega dejanja Uprave, oziroma pooblaščene
osebe.
(4) Postopek za izdajo listine, ki je bil uveden pred
uveljavitvijo tega zakona, se konča po določbah tega zakona.
(5) Obrazci, ki jih izdaja Uprava, se smejo uporabljati še
dve leti od izdaje predpisov iz tega zakona, če se z navedenimi predpisi ne
določi drugačen rok. Po preteku tega roka se izdana listina, na vlogo imetnika
za podaljšanje veljavnosti listine, zamenja z novo ob izteku veljavnosti
listine.
224. člen
(državna zastava)
Zrakoplov, ki je registriran v Republiki Sloveniji ob
uveljavitvi tega zakona, lahko nosi slovensko državno zastavo ne glede na
določbo 21. člena tega zakona
225. člen
(začetek veljavnosti
zakona)
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o meteorološki dejavnosti –
ZMetD (Uradni list RS, št. 49/06) vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»42. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o letalstvu – ZLet-A (Uradni
list RS, št. 79/06) spreminja 207. člen zakona tako, da
se glasi:
»207. člen
(predpisi o listinah in
knjigah zrakoplova)
Do uveljavitve predpisov iz 42. člena tega zakona veljajo za
listine in knjige zrakoplova naslednje določbe:
1.
Zrakoplov, ki se uporablja za letenje, mora imeti listine in knjige,
predpisane s tem zakonom. Vsebino listin in knjig ter način njihovega vodenja,
urejajo predpisi, izdani na podlagi tega zakona.
2.
Med letenjem morajo biti v zrakoplovu, razen v balonu in drugih letalnih
napravah, naslednje listine in knjige:
-
potrdilo o vpisu v register zrakoplovov,
-
spričevalo o plovnosti zrakoplova,
-
dovoljenje za delo radijske postaje (če jo ima),
-
licenca oziroma potrdilo člana posadke,
-
operativni dnevnik zrakoplova,
-
nalog za let.
3.
V zrakoplovu, ki se uporablja za prevoz oseb in stvari, morajo biti
poleg listin in knjig iz prejšnje točke tega člena tudi naslednje listine in
knjige:
-
listina obremenitve in lege težišča,
-
dokumenti za pripravo leta,
-
listina s podatki o vkrcanih stvareh, če se prevažajo stvari,
-
letalni priročnik zrakoplova,
-
letalno-operativni priročnik,
-
potni priročnik zrakoplova,
-
seznam opreme v primeru nevarnosti, s katero je zrakoplov opremljen,
-
potna knjiga zrakoplova,
-
potrdilo o izpolnjevanju okoljevarstvenih zahtev (hrup, emisija plinov).
4.
Če se zrakoplov izbriše iz registra zrakoplovov, se izročijo ministrstvu,
pristojnemu za promet naslednje njegove listine: potrdilo o vpisu v register
zrakoplovov, spričevalo o plovnosti zrakoplova in dovoljenje za delo radijske
postaje (če ga ima).
5.
Vsebina dokumentov na zrakoplovu je naslednja:
-
v spričevalo o registraciji se vpišejo podatki o državni pripadnosti
zrakoplova, namenu uporabe in lastniku zrakoplova;
-
v spričevalo o plovnosti zrakoplova se vpišejo podatki o njegovih
oznakah, tipu, kategoriji, vrsti in namenu uporabe, ter drugi predpisani
podatki;
-
z dovoljenjem za delo radijske postaje se daje pravica, da se določena
radijska postaja uporablja na način, urejen s predpisi o radijskih zvezah;
-
v potno knjigo zrakoplova se vpišejo podatki o izrednih in drugih
dogodkih na zrakoplovu med letom, razen podatkov, ki se vpišejo v operativni
dnevnik;
-
v operativni dnevnik zrakoplova se vpišejo podatki o posadki zrakoplova,
gibanju zrakoplova, delovanju motorja in drugih sistemov in naprav na
zrakoplovu, urah letenja, nesrečah, ki so se pripetile zrakoplovu, o
opravljenih popravilih in pregledih ter o pripravljenosti zrakoplova za
letenje;
-
v listo obremenitve in lege težišča se vpišejo podatki o številu
potnikov, teži vkrcanih stvari, razporeditvi tovora in količini goriva, ki ga
nosi zrakoplov;
-
v dokumente za pripravo leta se vpišejo meteorološki podatki, načrti
leta in seznam podatkov za vzletanje in pristajanje zrakoplova;
-
letalni priročnik vsebuje navodilo za uporabo zrakoplova, njegovih
naprav in sistemov;
-
potni priročnik vsebuje potne karte in postopke za vzletanje zrakoplova
z letališča in pristajanje na njem;
-
letalno-operativni priročnik vsebuje opis sistemov zrakoplova ter opis
normalnih in izrednih postopkov in postopkov v primeru nevarnosti.
6.
Izpolnjeni operativni dnevnik zrakoplova, ki se uporablja za prevoz oseb
in stvari, mora biti v zrakoplovu, dokler ni izpolnjen naslednji operativni
dnevnik. Operativni dnevnik zrakoplova, ki se ne uporablja za prevoz oseb in
stvari, hrani lastnik oziroma uporabnik zrakoplova tri leta od dneva, ko je bil
izpolnjen. Po poteku tega roka se podatki iz operativnega dnevnika zrakoplova,
ki se uporablja za prevoz oseb in stvari, vpišejo v zbirko tehničnih dokumentov
o bistvenih lastnostih in vzdrževanju zrakoplova (v nadaljnjem besedilu:
matična knjiga), ki jo vodi lastnik oziroma uporabnik, in ki jo mora hraniti 10
let potem, ko je bil zrakoplov izbrisan iz registra. Če se zrakoplov proda
tujemu kupcu, se matična knjiga izroči temu kupcu.
7.
Izpolnjeno potno knjigo zrakoplova mora lastnik oziroma uporabnik
zrakoplova hraniti leto dni od dneva, ko je bila izpolnjena. Po poteku tega
roka in če je zrakoplov izbrisan iz registra, se potna knjiga zrakoplova izroči
ministrstvu, pristojnemu za promet, ki jo mora hraniti 10 let od dneva, ko jo
je prejela.
8.
Lista obremenitve in lege težišča ter listine s podatki o vkrcanih
stvareh morata lastnik oziroma uporabnik zrakoplova in ustrezna služba na
letališču za vzletanje in pristajanje, hraniti najmanj 90 dni od dneva, ko se
je let začel.
9.
Dokumente za pripravo leta mora lastnik oziroma uporabnik zrakoplova
hraniti najmanj 90 dni po letu.
10. Listine
in knjige tujih zrakoplovov, izdane po predpisih države registracije
zrakoplova, veljajo v Republiki Sloveniji, če je to določeno z mednarodno
pogodbo ali pod pogojem vzajemnosti. Ne glede na to zahtevo veljajo listine in
knjige tujega zrakoplova v Republiki Sloveniji tudi, če vzajemnost ni izkazana,
če je to tujemu zrakoplovu priznano v dovoljenju za letenje v slovenskem
zračnem prostoru.
11. Šteje
se, da zrakoplov, ki je registriran v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega
zakona, izpolnjuje okoljevarstvene zahteve, če ima spričevalo o hrupu, izdano
ali priznano za zrakoplov po predpisih, ki se uporabljajo na dan uveljavitve
tega zakona.«;
spreminja 213. člen zakona tako, da se glasi:
»213. člen
(predpisi o operativni
licenci in spričevalu letalskega prevoznika)
(1) Podzakonske akte iz 4. poglavja tega zakona izda
minister, pristojen za promet, najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega
zakona in se začnejo uporabljati po poteku šestih mesecev od njihove izdaje, če
posamezen podzakonski akt ne določa drugače.
(2) Listine, izdane na podlagi 28. in 37. do 40. člena zakona o zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 45/86, 24/88, 80/89, 29/90 in
Uradni list RS, št. 58/93), se štejejo za operativno licenco in spričevalo
letalskega prevoznika iz 69. do 76. člena oziroma za drugo ustrezno spričevalo
ali dovoljenje, ki se izda v skladu z določbami 4. poglavja tega zakona, in se
lahko uporabljajo do začetka uporabe predpisov iz prejšnjega odstavka. Vlogo za
izdajo listine po tem zakonu vloži predlagatelj pri ministrstvu, pristojnemu za
promet najkasneje v roku 60 dni pred začetkom uporabe predpisov iz prejšnjega
odstavka.
(3) Šteje se, da letalski prevoznik izpolnjuje pogoje glede
operativne licence iz prvega odstavka 68. člena in 69. člena tega zakona ter
pogoje glede spričevala letalskega prevoznika iz 76. člena tega zakona, če ima
na dan uveljavitve tega zakona veljavno listino, izdano na podlagi 28. člena
zakona iz prejšnjega odstavka. Določba tega odstavka se uporablja do začetka
uporabe podzakonskih aktov iz prvega odstavka tega člena.«;
spreminja 214. člen zakona tako, da se glasi:
»214. člen
(varstvo pri opravljanju
dela pilotov in delavcev na terenu)
(1) V državni Upravi zaposleni poklicni in prometni piloti z
ratingom oziroma pooblastilom inštruktorja ali učitelja letenja, če je to
zahtevano s sistemizacijo, delavci v preiskovalnem organu za preiskovanje
letalskih nesreč in incidentov, delavci tehničnih služb ministrstva,
pristojnega za promet, ki opravljajo delo na terenu, delavci Sektorja za
varnost in letalske standarde v ministrstvu, pristojnemu za promet, ki
opravljajo delo na terenu ter letalski inšpektorji imajo pravico do posebnega
varstva pri opravljanju dela.
(2) Poškodba ali bolezen, ki nastane pri opravljanju delovne
dolžnosti, se šteje kot poškodba pri delu ali poklicna bolezen. Delavec iz
prejšnjega odstavka, ki se pri opravljanju dela poškoduje ali zboli, ima
pravice po posebnih predpisih.
(3) Za poškodbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi
poškodba, ki jo je delavec utrpel na poti z dela ali na delo po običajni poti.
(4) Družinski člani delavca iz prvega odstavka, ki je izgubil
življenje pri opravljanju delovnih dolžnosti, imajo po njem pravico do
povračila stroškov prevoza, pogrebnih storitev in odškodnine.
(5) Stroške za invalidsko in nezgodno zavarovanje ter pravice
iz prejšnjih odstavkov tega člena krije država. Višino zavarovalne vsote
predpiše minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za
finance.«;
spreminja 216. člen zakona tako, da se
glasi:
»216. člen
(letališča in navigacijske
službe zračnega prometa)
(1) Vlada določi sistem letališč iz 86. člena tega zakona v
12 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Šteje se, da imajo letališča in objekti na letališčih ter
objekti, naprave in omrežja navigacijskih služb zračnega prometa obratovalno
dovoljenje po tem zakonu, če so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi in se
jim namembnost po 25. juniju 1991 ni spremenila.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora obratovalec
letališča predložiti ministrstvu, pristojnemu za promet:
1.
analizo topografskih pogojev,
2.
navigacijsko študijo za letališče z ustreznimi meteorološkimi podatki,
3.
navodilo za delo predpisanih služb ter uporabo in vzdrževanje objektov,
opreme in naprav, pomembnih za varnost zračnega prometa,
4.
prostorski izvedbeni akt za območje letališča,
5.
izris iz katastrskega načrta (mapna kopija),
6.
izpiske iz zemljiške knjige za parcele letališča, vse v obsegu, ki še ni
bil predložen ministrstvu, pristojnemu za promet.«;
spreminja 223. člen zakona tako, da se
glasi:
»223. člen
(stroški)
(1) Za licenco, rating, pooblastilo, spričevalo za
usposabljanje, priznanje tuje listine, preverjanje usposobljenosti, opravljanje
izpitov, registracijo zrakoplova, potrdilo o vpisu zrakoplova, spričevalo,
certifikat, dovoljenje, odobritve listin, preglede v zvezi z registracijo
zrakoplovov ter za druga dejanja na zahtevo stranke, ki jih v okviru svojih
pristojnosti izvaja ministrstvo, pristojno za promet oziroma pooblaščena oseba,
vse v skladu z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov,
se plača stroške.
(2) Minister, pristojen za promet, v zvezi s prvim odstavkom
tega člena:
1.
lahko predpiše obrazce, ki jih izdaja ministrstvo, pristojno za promet,
2.
in v soglasju z ministrom, pristojnim za finance:
3.
določi ceno obrazcev iz prejšnje točke in višino stroškov iz prejšnjega
odstavka tega člena, ki jih stranke plačujejo pristojnemu organu.
(3) Potrdilo o plačilu stroškov priloži predlagatelj vlogi za
izdajo zahtevane listine ali predlaganega dejanja ministrstva, pristojnega za
promet, oziroma pooblaščene osebe.
(4) Postopek za izdajo listine, ki je bil uveden pred
uveljavitvijo tega zakona, se konča po določbah tega zakona.
(5) Obrazci, ki jih izdaja ministrstvo, pristojno za promet,
se smejo uporabljati še dve leti od izdaje predpisov iz tega zakona, če se z
navedenimi predpisi ne določi drugačen rok. Po preteku tega roka se izdana
listina, na vlogo imetnika za podaljšanje veljavnosti listine, zamenja z novo
ob izteku veljavnosti listine.«;
ter
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
59. člen
(1) Pristojnosti in naloge, ki jih imata po Zakonu o
zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa (Uradni list RS, št. 30/06 –
uradno prečiščeno besedilo) Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo in
Prometni inšpektorat Republike Slovenije, preidejo z dnem uveljavitve tega
zakona na ministrstvo, pristojno za promet.
(2) Šteje se, da je v vseh predpisih, izdanih na podlagi
Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/01, 110/02 – ZGO-1 in 49/06 – ZMetD) in tistih, ki se uporabljajo na njegovi podlagi, v primerih, ko je navedena
pristojnost Uprave Republike Slovenije za civilno letalstvo oziroma njenega
predstojnika ali Prometnega inšpektorata Republike Slovenije oziroma njegovega
predstojnika, pristojni organ ministrstvo, pristojno za promet.
(3) Postopek za izdajo listin, ki se izdajo na podlagi
letalskih predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji in glede katerih je bil
postopek za njihovo izdajo uveden pred uveljavitvijo tega zakona, se konča po
določbah tega zakona.
(4) Obrazci, ki jih je izdala Uprava Republike Slovenije za
civilno letalstvo, se smejo uporabljati do izdaje novih predpisov, vendar
največ eno leto od dneva uveljavitve tega zakona.
60. člen
Ne glede na 217. člen Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št.
18/01, 110/02 – ZGO-1 in 49/06 – ZMetD) morajo obratovalec javnega letališča,
ki zagotavlja in obratuje manevrske površine in ploščadi, potniški ali tovorni
terminal letališča in letalski prevozniki ali operatorji iz 26. člena tega
zakona zagotoviti izpolnjevanje pogojev in zahtev iz navedenega člena v enem
mesecu po uveljavitvi tega zakona.
61. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. Določbe 18. in 51. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. septembra 2006.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o letalstvu – ZLet-B (Uradni
list RS, št. 33/09) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
3. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa – ZZNSZP-B (Uradni list RS, št. 109/09) vsebuje naslednjo končno določbo:
»32. člen
(uveljavitev)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o letalstvu – ZLet-C (Uradni
list RS, št. 62/10) spreminja 203. člen zakona tako, da
se glasi:
»203. člen
(predpisi o plovnosti)
Do uveljavitve predpisov iz 31. člena tega zakona velja za
plovnost zrakoplovov naslednje:
1.
Pregled za ugotavljanje plovnosti zrakoplova je lahko osnoven, reden ali
izreden in se opravlja na zemlji in med letom. Osnovni in redni pregledi se
opravijo na zahtevo lastnika zrakoplova, izredni pregled pa lahko odredi letalski
nadzornik, če utemeljeno sumi, da zrakoplov ni varen za letenje.
2.
Preizkus zrakoplova v letu se za osnovni pregled opravi v letu brez
potnikov ter obsega preizkus letalno-tehničnih karakteristik in obnašanja
zrakoplova v letu, redni pregled pa se opravi v letu s potniki in obsega
kontrolo delovanja naprav in sistemov zrakoplova na način, ki ne ogroža
varnosti leta.
3.
Osnovni pregled se opravi na novem zrakoplovu in v tujini nabavljenem
zrakoplovu, na drugih zrakoplovih pa po obnovi oziroma večjih popravilih
nosilne strukture ali po spremembi, ki utegne vplivati na bistvene lastnosti
zrakoplova (trdnost, življenjska doba in tehnične karakteristike) ter na
zrakoplovih, ki več kot 6 mesecev nimajo veljavnega spričevala o plovnosti.
Redni pregled zrakoplova se opravi pred izdajo oziroma podaljšanjem veljavnosti
spričevala o plovnosti. Izredni pregled zrakoplova se opravi, če je poškodovan
večji del njegove strukture, kar utegne vplivati na njegovo plovnost, ali na
podlagi utemeljenega suma, da zrakoplov ne izpolnjuje predpisanih zahtev za
plovnost.
4.
Za pregled zrakoplova plača lastnik pristojbino. V primeru, da se z
izrednim pregledom, ki ga je zahteval inšpektor ugotovi, da je zrakoplov
ploven, se pristojbine za pregled ne plača.«;
spreminja 214. člen zakona tako, da se glasi:
»214. člen
(varstvo pri opravljanju
dela pilotov in delavcev na terenu)
(1) V državni Upravi zaposleni poklicni in prometni piloti z
ratingom oziroma pooblastilom inštruktorja ali učitelja letenja, če je to
zahtevano s sistemizacijo, delavci v preiskovalnem organu za preiskovanje
letalskih nesreč in incidentov, delavci tehničnih služb ministrstva,
pristojnega za promet, ki opravljajo delo na terenu, delavci Sektorja za
varnost in letalske standarde v ministrstvu, pristojnemu za promet, ki
opravljajo delo na terenu ter letalski nadzorniki imajo pravico do posebnega
varstva pri opravljanju dela.
(2) Poškodba ali bolezen, ki nastane pri opravljanju delovne
dolžnosti, se šteje kot poškodba pri delu ali poklicna bolezen. Delavec iz
prejšnjega odstavka, ki se pri opravljanju dela poškoduje ali zboli, ima
pravice po posebnih predpisih.
(3) Za poškodbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi
poškodba, ki jo je delavec utrpel na poti z dela ali na delo po običajni poti.
(4) Družinski člani delavca iz prvega odstavka, ki je izgubil
življenje pri opravljanju delovnih dolžnosti, imajo po njem pravico do
povračila stroškov prevoza, pogrebnih storitev in odškodnine.
(5) Stroške za invalidsko in nezgodno zavarovanje ter pravice
iz prejšnjih odstavkov tega člena krije država. Višino zavarovalne vsote
predpiše minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za
finance.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48. člen
(prevzem pristojnosti)
(1) Agencija začne izvajati pristojnosti iz 179.i člena
zakona (v nadaljnjem besedilu: prevzem pristojnosti) najpozneje v petih mesecih
od uveljavitve tega zakona. Pri tem mora biti zagotovljena stalnost nadzora
letalske varnosti v skladu z letalskimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo
oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji.
(2) Agencija, ob upoštevanju obveznosti v zvezi z upravnimi
nalogami ministrstva, pristojnega za promet, z dnem prevzema pristojnosti
prevzame javne uslužbence ministrstva, pristojnega za promet, ki so bili na dan
uveljavitve tega zakona razporejeni na delovna mesta, na katerih se opravljajo
naloge, ki s prevzemom pristojnosti preidejo v pristojnost agencije. Javni
uslužbenci sklenejo z agencijo pogodbo o zaposlitvi za delovna mesta, določena
v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest agencije, za katera
izpolnjujejo predpisane pogoje.
(3) Z dnem začetka delovanja agencije se izvede prenos
oziroma prevzem potrebnih sredstev za njeno delovanje in za prevzem
pristojnosti. Pri tem se upoštevajo okoliščine in potrebe agencije od začetka
delovanja do prevzema pristojnosti in po prevzemu pristojnosti.
(4) Z dnem, ko agencija prevzame pristojnosti, se vsi
nekončani upravni postopki iz pristojnosti agencije, in postopki stalnega
nadzora, z ministrstva, pristojnega za promet, prenesejo v vodenje na agencijo,
ki nadaljuje postopke v skladu s tem zakonom. Postopki za izdajo listin, ki se
izdajajo na podlagi letalskih predpisov, ki veljajo oziroma se uporabljajo v
Republiki Sloveniji, uvedeni pred dnevom prevzema pristojnosti, se končajo po
določbah tega zakona.
(5) Pritožbeni postopki, začeti pred dnevom prevzema
pristojnosti, se končajo po določbah zakona, ki ureja letalstvo, ki so veljale
do uveljavitve tega zakona.
(6) Nedokončani inšpekcijski postopki in postopki o
prekrških, ki so se začeli pred dnevom prevzema pristojnosti, se dokončajo po
določbah tega zakona.
(7) Z dnem prevzema pristojnosti agencija prevzame vse
pogodbene obveznosti in pravice iz pogodb, ki jih je kot pogodbena stranka
sklenilo ministrstvo, pristojno za promet, in se nanašajo na izvajanje nalog
agencije, in sicer do rokov, določenih v prevzetih pogodbah.
(8) Šteje se, da je v predpisih, izdanih na podlagi
zakona, ki ureja letalstvo, in predpisih, ki se uporabljajo na njegovi podlagi,
ter v predpisih za izvajanje predpisov Evropske unije, če je navedena
pristojnost ministrstva, pristojnega za promet, ki po tem zakonu preide na
agencijo, pristojni organ agencija, kolikor za posamezno vsebinsko področje ni
drugače določeno.
(9) Obrazci, ki jih je izdalo ministrstvo, pristojno za
promet, se smejo uporabljati do izdaje novih, vendar največ še šest mesecev po
dnevu prevzema pristojnosti.
49. člen
(zagotovitev pogojev za
začetek dela in poslovanja agencije)
(1) Vlada sprejme ustanovitveni akt agencije najpozneje
v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Ustanovitelj zagotovi agenciji finančne pogoje in
osnovna materialna sredstva za začetek dela in poslovanja z zagotovitvijo
prostorov in opreme iz ministrstva, pristojnega za promet.
(3) Vlada in minister, pristojen za promet, izdata
predpise iz tretjega odstavka 5. člena, četrtega odstavka 68. člena, prvega
odstavka 155. člena, četrtega odstavka 166.a člena, petega odstavka 168. člena,
tretjega odstavka 168.b člena in šestega odstavka 179.a člena zakona najkasneje
v petih mesecih po njegovi uveljavitvi, predpis iz petega odstavka 164. člena
zakona pa najkasneje v roku enega leta po njegovi uveljavitvi. Do uveljavitve
teh predpisov se uporabljajo predpisi, ki so veljali na dan uveljavitve tega
zakona. Če do izdaje predpisov po tem odstavku agencija ne bi mogla začeti z
izvajanjem določenih nalog, jih do uveljavitve novih predpisov izvaja
ministrstvo, pristojno za promet.
(4) Ne glede na določbe tega zakona se določbe 207. in 216. člena zakona uporabljajo do izdaje novih predpisov.
50. člen
(izpolnjevanje pogojev za
letalske nadzornike)
Oseba, ki ima na dan uveljavitve tega zakona višješolsko
izobrazbo, pridobljeno pred uvedbo visokošolskega strokovnega izobraževanja
leta 1996 oziroma univerzitetnega študija po letu 1998, in:
-
licenco prometnega pilota letala (ATPL(A)) z ustreznimi delovnimi
izkušnjami na področju, ki ga nadzira, ali licenco prometnega pilota
helikopterja (ATPL(H)) z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga
nadzira, oziroma najmanj licenco poklicnega pilota letala (CPL(A)) z ustreznimi
delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, ali licenco poklicnega pilota
helikopterja (CPL(H)) z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga
nadzira, ali
-
licenco kontrolorja zračnega prometa z ratingom nadzorne priletne
kontrole ali ratingom nadzorne območne kontrole z ustreznimi delovnimi
izkušnjami na področju, ki ga nadzira, oziroma licenco za vzdrževanje
zrakoplova kategorije B z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga
nadzira, ali licenco za vzdrževanje zrakoplova kategorije C z ustreznimi
delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira,
izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta v agenciji in
nadaljuje z opravljanjem dela oziroma za zaposlitev v agenciji na delovnem
mestu, za katerega se zahteva visokošolska izobrazba.
51. člen
(organi agencije v
prehodnem obdobju)
Vlada Republike Slovenije najkasneje tri mesece po
uveljavitvi tega zakona, na predlog ministra, pristojnega za promet, imenuje
vršilca dolžnosti direktorja agencije, vendar ne za dlje kot za eno leto.
52. člen
(varstvo pri opravljanju
dela)
Določbe 214. člena zakona se glede varstva pri opravljanju
dela pilotov in delavcev na terenu uporabljajo tudi za letalske nadzornike in
nadzornike, zaposlene v agenciji.
53. člen
(dokumentarno gradivo)
Tekočo zbirko dokumentarnega gradiva, ki se nanaša na
dejavnost agencije po tem zakonu, agencija prevzame od ministrstva, pristojnega
za promet, z dnem prevzema pristojnosti za izvajanje pooblastil in nalog po tem
zakonu.
54. člen
(prenehanje veljavnosti
določb Zakona o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati tretji in
četrti stavek prvega odstavka ter drugi in četrti odstavek 21. člena
Zakona o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa (Uradni list RS,
št. 101/03, 110/05 in 109/09).
55. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.