Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o raziskovalni
in razvojni dejavnosti obsega:
- Zakon o raziskovalni in
razvojni dejavnosti – ZRRD (Uradni
list RS, št. 96/02 z dne 14. 11. 2002),
- Zakon
o spremembi Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti – ZRRD-A (Uradni list
RS, št. 115/05 z dne 20. 12. 2005),
- Zakon o raziskovalni in
razvojni dejavnosti– uradno
prečiščeno besedilo – ZRRD- UPB1 (Uradni list RS, št. 22/06 z dne 28. 2. 2006),
- Zakon
o društvih – ZDru-1 (Uradni list RS, št. 61/06 z dne 13. 6. 2006),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti –
ZRRD-B (Uradni list RS, št. 112/07 z dne 7. 12. 2007),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti –
ZRRD-C (Uradni list RS, št. 9/11 z dne 11. 2. 2011).
ZAKON
o raziskovalni in razvojni dejavnosti
(ZRRD)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 5)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet zakona)
Ta zakon določa načela in cilje ter ureja
način izvajanja politike raziskovalne in razvojne dejavnosti, ki se financira
iz državnega proračuna in drugih virov (iz evropskih programov in skladov,
lokalnih skupnosti in gospodarstva) ter je usmerjena k doseganju ciljev
družbenega in gospodarskega razvoja Slovenije. Ta zakon določa tudi
organizacijo raziskovalne in razvojne dejavnosti ter pogoje za opravljanje te
dejavnosti, kar podpira prehod v na znanju temelječo družbo, ki postavlja
raziskovalno in razvojno dejavnost kot razvojno prioriteto.
S tem zakonom se v pravni red Republike
Slovenije prenese Direktiva Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem
postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega
raziskovanja (UL L 289, 3. 11. 2005, str. 15).
2. člen
(načela)
Osebam, ki opravljajo raziskovalno in
razvojno dejavnost, je zagotovljena avtonomnost raziskovanja.
Raziskovalna in razvojna dejavnost temelji
na načelih etičnosti in odgovornosti za uresničevanje ciljev, zapisanih v Raziskovalni
in inovacijski strategiji Slovenije in v proračunskih memorandumih, ob
spoštovanju socialnega, okoljevarstvenega in trajnostnega vidika družbenega
razvoja, na načelu konkurenčnosti, kakovosti, učinkovitosti, odprtosti ter na
medsebojnem interesnem sodelovanju in povezovanju v državnem in mednarodnem
okolju.
Financiranje raziskovalne in razvojne
dejavnosti se izvaja na način, ki zagotavlja učinkovitost in preglednost
uporabe javnih sredstev. Prednost pri mednarodnem sodelovanju ima vključevanje
v skupni evropski prostor (ERA) in okvirne programe Evropske unije.
Rezultati raziskovalne in razvojne
dejavnosti, financirani iz državnega proračuna, so javni, z omejitvami,
določenimi s predpisi, ki urejajo varstvo intelektualne lastnine in varstvo
avtorskih pravic ter varstvo podatkov.
3. člen
(namen)
Namen zakona je ustvariti organizacijo in
določiti pogoje za financiranje raziskovalne in razvojne dejavnosti za
uresničevanje temeljnih strateških razvojnih ciljev, kar zagotavlja:
-
ustvarjanje novega znanja in spoznanj ter prenos tega in mednarodno
dosegljivega znanja v javno korist in gospodarsko izrabo za povečanje družbene
blaginje;
-
krepitev sposobnosti za obvladovanje splošnega družbenega napredka in
tehnološkega napredka kot glavnega vira povečevanja produktivnosti dela in
nacionalne konkurenčne sposobnosti v globalnem prostoru;
-
zviševanje individualne in družbene kakovosti življenja ter utrjevanje
nacionalne identitete.
4. člen
(cilji)
Cilji zakona so:
-
povečanje družbene pomembnosti in učinkovitosti raziskovalne in razvojne
dejavnosti z vzpostavljanjem policentričnega modela razvoja znanosti in
mrežnega povezovanja raziskovalnih organizacij na področju znanosti,
izobraževanja in gospodarstva;
-
ustvarjanje pogojev za avtonomno in strokovno neodvisno usmerjanje,
vrednotenje ter spremljanje raziskovalne in razvojne dejavnosti;
-
spodbujanje delovanja razvojnih jeder v znanosti, gospodarstvu in družbi
na področjih, ki so osnova dolgoročnega gospodarskega in družbenega razvoja;
-
razvijanje človeških virov ob zagotavljanju enakih možnosti žensk in
moških ter razvijanje raziskovalne ustvarjalnosti s povečanjem vloge znanosti
pri vzgoji kadrov, predvsem na univerzah;
-
povečanje skupnega obsega sredstev in naložb v raziskovalno in razvojno
dejavnost, kar se bo doseglo z usmerjanjem javnih sredstev v strateška razvojna
področja, ki bodo spodbujala povečanje obsega podjetniških vlaganj;
-
pospeševanje mednarodnega in meddisciplinarnega sodelovanja.
5. člen
(pomeni izrazov)
V tem zakonu imajo posamezni izrazi
naslednji pomen:
-
raziskovalna in razvojna dejavnost obsegata temeljno in uporabno
raziskovanje ter predkonkurenčne raziskave, industrijske raziskave in prenos
znanja;
-
raziskovalec oziroma raziskovalka (v nadaljnjem besedilu: raziskovalec)
je fizična oseba, ki opravlja raziskovalno ali razvojno dejavnost;
-
tretja država je vsaka država, ki ni članica
Evropske unije;
-
raziskovalec oziroma raziskovalka iz tretje
države (v nadaljnjem besedilu: raziskovalec iz tretje države) je državljan
oziroma državljanka tretje države z ustreznimi visokošolskimi kvalifikacijami,
ki omogočajo vpis v programe doktorskih študijev, ki opravlja raziskovalno ali
razvojno dejavnost in ki ga raziskovalna organizacija izbere za izvajanje
raziskovalnega projekta, v skladu s tem zakonom;
-
raziskovalna skupina je skupina raziskovalcev, ki izvaja raziskovalno
in/ali razvojno dejavnost pri osebah javnega ali zasebnega prava;
-
raziskovalna organizacija je pravna oseba javnega ali zasebnega prava,
ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na podlagi
tega zakona za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti;
-
javna raziskovalna organizacija je oseba javnega prava, katere
ustanovitelj je Republika Slovenija ali druga z zakonom pooblaščena oseba
javnega prava;
-
javno službo na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti izvajajo v
obliki raziskovalnih programov programske skupine v javnih raziskovalnih
zavodih, na visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija,
ter na podlagi koncesije programske skupine, organizirane pri pravnih osebah
zasebnega in javnega prava;
-
programsko financiranje je financiranje programov javne službe, ki se
izvaja v obliki raziskovalnih programov in infrastrukturnih programov.
6. člen
(izvajalci raziskovalne in razvojne
dejavnosti)
Raziskovalno in razvojno dejavnost izvajajo
raziskovalne organizacije v obliki programov in projektov ter zasebni
raziskovalci v obliki projektov, ki izhajajo iz Raziskovalne in inovacijske
strategije Slovenije.
II. RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA DEJAVNOST
1. Raziskovalna in inovacijska strategija
Slovenije
7. člen
(Raziskovalna in inovacijska strategija
Slovenije)
Podlaga za usmerjanje in določanje obsega
sredstev državnega proračuna za izvajanje raziskovalne, razvojne in inovacijske
dejavnosti je Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije.
Raziskovalna in inovacijska strategija
Slovenije določa izhodišča, cilje, obseg in način financiranja ter kazalce za
spremljanje učinkovitosti nacionalne politike za izvajanje in pospeševanje raziskovalne,
razvojne in inovacijske dejavnosti.
Z Raziskovalno in inovacijsko strategijo
Slovenije se določajo strateška razvojna področja in nacionalne prioritete za
financiranje raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti ter s tem tudi
vsebina in obseg javne službe ter obseg raziskovalne, razvojne in inovacijske
dejavnosti, usposabljanje za raziskovalno delo na univerzah, raziskovalnih in
razvojnih organizacijah, tako, da se zagotavlja povezava med raziskovalnim
delom in gospodarstvom.
Raziskovalna in inovacijska strategija
Slovenije izhaja iz sprejetih nacionalnih strateških dokumentov.
8. člen
(priprava in sprejemanje strategije)
Raziskovalno in inovacijsko strategijo
Slovenije sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike
Slovenije.
Predlog Raziskovalne in inovacijske
strategije Slovenije pripravi Vlada Republike Slovenije na podlagi izhodišč in
usmeritev Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.
Za uresničevanje Raziskovalne in inovacijske
strategije Slovenije sta odgovorna minister, pristojen za znanost, oziroma
minister, pristojen za tehnologijo.
2. Svet za znanost in tehnologijo Republike
Slovenije
9. člen
(Svet za znanost in tehnologijo Republike
Slovenije)
Svet za znanost in tehnologijo Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: svet) je strokovno posvetovalno telo Vlade
Republike Slovenije.
Svet opravlja naslednje naloge:
-
predlaga Vladi Republike Slovenije izhodišča in usmeritve Raziskovalne
in inovacijske strategije Slovenije;
-
predlaga izhodišča in usmeritve za politiko uresničevanja Raziskovalne
in inovacijske strategije Slovenije v tekočem letu;
-
spremlja rezultate in učinke delovanja na področju raziskovalne in
razvojne dejavnosti, ocenjuje uresničevanje Raziskovalne in inovacijske
strategije Slovenije ter spremlja razvoj raziskovalne in razvojne dejavnosti;
-
spremlja kakovost izvajanja programov dela javnih raziskovalnih
organizacij in daje oceno o ustreznosti programov dela javnih raziskovalnih
organizacij;
-
daje mnenje k metodologiji in merilom za vrednotenje znanstvene in
razvojne uspešnosti, prenosa znanj in dela raziskovalnih organizacij;
-
daje mnenja in pobude k programom mednarodnega sodelovanja;
-
daje mnenje k poročilu o delu agencij, ustanovljenih na podlagi tega
zakona;
-
poroča Vladi Republike Slovenije o svojem delu najmanj enkrat letno;
-
opravlja druge naloge, določene z zakonom in drugimi predpisi.
Svet imenuje strokovno komisijo za
spremljanje kakovosti programov dela javnih raziskovalnih organizacij.
Svet sodeluje pri vprašanjih, povezanih z
raziskovalno dejavnostjo univerz in samostojnih visokošolskih zavodov, s Svetom
za visoko šolstvo Republike Slovenije.
Delo sveta je javno.
10. člen
(sestava sveta)
Svet ima 14 članov, ki so imenovani in
člane po položaju.
Šest članov sveta imenuje Vlada Republike
Slovenije izmed raziskovalcev tako, da so zastopane vse znanstvene vede, šest
članov izmed nosilcev tehnološkega razvoja in predstavnikov gospodarskih družb,
enega člana kot predstavnika javnosti ter enega člana kot predstavnika
reprezentativnih sindikatov s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti.
Člani sveta po položaju so predsednik Slovenske akademije znanosti in
umetnosti, rektorji univerz, ministri, pristojni za znanost, tehnologijo in
finance ter predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Predloge za članstvo v svetu podajo
raziskovalne organizacije, univerze in samostojni visokošolski zavodi,
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, gospodarska in strokovna združenja
ter druge nevladne organizacije.
Vlada Republike Slovenije imenuje
predsednika sveta.
Predsednik in člani so imenovani za štiri
leta, pri čemer se pri prvem imenovanju za polovico imenovanih članov določi
mandat dveh let, za drugo polovico pa štiri leta.
Svet uredi svoje delo s poslovnikom, ki ga
sprejme z večino glasov vseh članov.
Strokovna in administrativna dela za svet
opravlja ministrstvo, pristojno za znanost.
3. Strokovna telesa
11. člen
(strokovna telesa)
Za strokovno podporo pri sprejemanju
odločitev pri izvajanju raziskovalne in razvojne politike se imenuje strokovne
skupine in posamezne strokovnjake kot neodvisna strokovna telesa.
Neodvisna strokovna telesa iz prejšnjega
odstavka imenujejo, v okviru pooblastil določenih s tem zakonom in drugimi
predpisi, minister, pristojen za znanost, oziroma minister, pristojen za
tehnologijo ter agenciji, ustanovljeni v skladu s tem zakonom.
Podrobnejše določbe o pristojnostih in
postopkih imenovanja neodvisnih strokovnih teles, ki jih imenujeta ministra iz
prejšnjega odstavka, se določi s podzakonskima predpisoma, ki ju sprejmeta
ministra v okviru svojih pristojnosti. V podzakonskih predpisih iz prejšnjega
stavka se določijo tudi razlogi, zaradi katerih se morajo člani strokovnih
teles izločiti pri sprejemanju odločitev iz pristojnosti strokovnega telesa. O
izločitvi člana odloči predsednik strokovnega telesa, o izločitvi predsednika
pa minister, pristojen za znanost, oziroma minister, pristojen za tehnologijo.
Podrobnejše določbe o pristojnostih in postopkih imenovanja neodvisnih
strokovnih teles agencij se določi v splošnem aktu iz 43. člena tega zakona.
4. Financiranje
12. člen
(sredstva)
Sredstva za financiranje raziskovalne in
razvojne dejavnosti se zagotavljajo v državnem proračunu in iz drugih virov,
skladno s cilji in prioritetami določenimi z Raziskovalno in inovacijsko
strategijo Slovenije, za naslednje namene:
-
financiranje raziskovalnih in infrastrukturnih programov ter
raziskovalnih in razvojnih projektov;
-
ustanoviteljske obveznosti Republike Slovenije do javnih raziskovalnih
in javnih infrastrukturnih zavodov;
-
usposabljanje in razvoj raziskovalnih in razvojnih kadrov;
-
mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje;
-
promocijo raziskovalne in razvojne dejavnosti;
-
raziskovalne opreme in raziskovalne infrastrukture;
-
financiranje znanstvenega publiciranja in komuniciranja;
-
za druge namene, določene s tem zakonom.
5. Normativi in standardi
13. člen
(določanje strukture sredstev)
Normative in standarde ter merila za
določanje sredstev za financiranje Raziskovalne in inovacijske strategije
Slovenije po tem zakonu sprejme Vlada Republike Slovenije na predlog ministra,
pristojnega za znanost, oziroma ministra, pristojnega za tehnologijo.
Z normativi in standardi iz prejšnjega
odstavka se podrobneje določi pogoje, kriterije, merila za določitev obsega
sredstev za izvedbo raziskovalnih in razvojnih programov in projektov, ki se
izvajajo v okviru Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije in
spremljanje ter poraba proračunskih sredstev.
6. Projekti za doseganje ciljev nacionalnega
razvoja
14. člen
(sodelovanje)
Izvajanje raziskovalnih in razvojnih
projektov, ki so namenjeni pripravi strateških podlag za odločanje in pripravo
razvojnih in drugih politik ter spremljanje njihovega izvajanja, lahko država
financira prek več ministrstev in drugih proračunskih porabnikov.
Medresorsko sodelovanje, določeno v
prejšnjem odstavku, usklajuje ministrstvo, pristojno za znanost.
7. Javna agencija
15. člen
(način in namen ustanovitve javne
agencije)
Javna agencija na področju raziskovalne
dejavnosti in javna agencija na področju tehnološkega razvoja (v nadaljnjem
besedilu: agencija) je oseba javnega prava, ki jo ustanovi Republika Slovenija.
Vloga agencije je opravljanje strokovnih,
razvojnih in izvršilnih nalog v zvezi z izvajanjem sprejete Raziskovalne in
inovacijske strategije Slovenije oziroma njegovih posameznih delov kakor tudi
izvajanje drugih nalog pospeševanja raziskovalne in razvojne dejavnosti ter
tehnološkega razvoja, skladno z namenom, določenim v aktu o ustanovitvi.
Agencija opravlja s tem zakonom določene
naloge v javnem interesu z namenom, da zagotovi trajno, strokovno in neodvisno
odločanje o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega
proračuna.
Zoper odločitev agencije o izbiri programov
in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna, in ki jo na prvi
stopnji sprejme direktor agencije, lahko stranka v 15 dneh po vročitvi vloži
ugovor. Stranka mora v ugovoru natančno opredeliti razloge, zaradi katerih
vlaga ugovor. Ugovor se lahko vloži samo zaradi kršitve postopka izbire ali
očitne napake. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji.
O ugovoru odloči upravni odbor agencije v 30 dneh po njegovem prejemu ob
smiselni uporabi zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Zoper odločitev
upravnega odbora agencije ni pritožbe.
Glede vprašanj, ki s tem zakonom niso
urejena, se uporablja zakon o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/2002).
16. člen
(organi agencije)
Organa agencije sta upravni odbor agencije
(v nadaljnjem besedilu: upravni odbor) in direktor. Agencija na področju
raziskovalne dejavnosti ima znanstveni svet, agencija na področju tehnološkega
razvoja ima strokovni svet.
17. člen
(upravni odbor)
Upravni odbor ima najmanj pet in največ
devet članov.
Člane upravnega odbora imenuje in razrešuje
ustanovitelj za dobo petih let in z možnostjo ponovnega imenovanja. Predsednika
upravnega odbora izvoli upravni odbor izmed svojih članov. Število članov in
sestava upravnega odbora se določita z aktom o ustanovitvi.
Ustanovitelj agencije na področju
raziskovalne dejavnosti imenuje v upravni odbor svoje predstavnike in
predstavnike na predlog raziskovalnih organizacij, univerz, Slovenske akademije
znanosti in umetnosti, Gospodarske zbornice Slovenije ter drugih uporabnikov
storitev, reprezentativnih sindikatov s področja raziskovalne in razvojne
dejavnosti, društev ali drugih interesnih združenj, in sicer izmed uglednih
znanstvenikov, raziskovalcev ter nosilcev gospodarskega in družbenega razvoja.
18. člen
(direktor agencije)
Za direktorja agencije je lahko imenovan
kdor ima najmanj univerzitetno izobrazbo in izpolnjuje pogoje, ki jih določa
zakon o javnih agencijah ter druge pogoje, določene z aktom o ustanovitvi
oziroma s statutom agencije.
Direktorja agencije imenuje in razrešuje
Vlada Republike Slovenije na predlog upravnega odbora.
19. člen
(znanstveni in strokovni svet agencije)
Znanstveni svet agencije na področju
raziskovalne dejavnosti oziroma strokovni svet agencije na področju
tehnološkega razvoja je strokovno telo v evalvacijskem postopku.
Znanstveni svet agencije na področju
raziskovalne dejavnosti se oblikuje po postopkih, določenih v aktu o
ustanovitvi. Člani znanstvenega sveta so iz vrst uglednih znanstvenikov in
raziskovalcev.
Strokovni svet agencije na področju
tehnološkega razvoja se oblikuje po postopkih, določenih v aktu o ustanovitvi.
Člani strokovnega sveta so iz vrst nosilcev tehnološkega razvoja.
Število članov sveta in naloge se določijo
v aktu o ustanovitvi agencije.
Način oblikovanja in podrobnejše naloge
sveta se določijo s statutom agencije v skladu z aktom o ustanovitvi.
20. člen
(naloge agencije na področju raziskovalne
dejavnosti)
Agencija na področju raziskovalne
dejavnosti opravlja naslednje naloge:
-
na podlagi neodvisnega ter po metodologiji in merilih mednarodno
primerljivega preverjanja odloča o izbiri raziskovalnih in infrastrukturnih
programov ter projektov in zagotavlja njihovo financiranje;
-
nadzira relevantnost, inovativnost, učinkovitost, kakovost delovanja,
konkurenčnost in strokovnost dela pravnih in fizičnih oseb, katerim dodeljuje
finančna sredstva ali druge oblike spodbud;
-
spremlja in nadzira izvedbo programov in projektov;
-
skrbi za izvedbo programa mladih raziskovalcev in drugih programov;
-
spodbuja mednarodno sodelovanje;
-
vodi zbirke podatkov, določene s tem zakonom in drugimi predpisi;
-
skrbi za pridobivanje dodatnih sredstev za izvajanje Raziskovalne in
inovacijske strategije Slovenije;
-
sodeluje pri načrtovanju nacionalne raziskovalne politike;
-
v okviru svojih dejavnosti in pristojnosti se povezuje z agencijo na
področju tehnološkega razvoja;
-
skladno s predpisi pošilja letne programe dela, finančne načrte, letna
poročila in poročila o periodičnih samoevalvacijah o kakovosti svojega
delovanja ministrstvu, pristojnemu za znanost;
-
spodbuja povezavo z uporabniki;
-
opravlja druge strokovne naloge skladno z namenom, za katerega je bila
ustanovljena.
21. člen
(naloge agencije na področju tehnološkega
razvoja)
Agencija na področju tehnološkega razvoja
opravlja naslednje naloge:
-
izvaja programe in ukrepe za spodbujanje konkurenčnosti in tehnološkega
razvoja v okviru Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije in politike
ministrstva, pristojnega za tehnologijo;
-
planira, usmerja in financira aktivnosti za promocijo inovativnosti in
pospeševanje raziskovalne in razvojne dejavnosti ter prenos znanja;
-
zagotavlja svetovanje in strokovno podporo nosilcem projektov za razvoj
izdelkov, proizvodnih procesov in storitev pri pridobivanju informacij in
finančnih virov;
-
spodbuja mednarodno sodelovanje, prenos in uporabo mednarodnega
tehnološkega znanja;
-
spodbuja povezovanje in prenos znanja med institucijami znanja in
gospodarstvom;
-
spremlja izvajanje programov in ukrepov in vrednoti učinke razvojne
politike in vlaganj v raziskovalno in razvojno dejavnost na povečanje
konkurenčnosti gospodarstva;
-
vodi zbirke podatkov, določene s tem zakonom in drugimi predpisi,
zagotavlja informacijske podlage za usmerjanje in izvajanje politike ter v
okviru svoje dejavnosti in pristojnosti sodeluje z agencijo na področju
raziskovalne dejavnosti in drugimi organizacijami na področju raziskovalne in
razvojne dejavnosti;
-
skrbi za pridobivanje dodatnih sredstev za izvajanje Raziskovalne in
inovacijske strategije Slovenije;
-
sodeluje pri načrtovanju nacionalne tehnološko razvojne in inovacijske
politike;
-
skladno s predpisi skrbi za redno poročanje o izvajanju letnih
programov, uresničevanju finančnih načrtov in učinkih ministrstvu, pristojnemu
za tehnologijo;
-
zagotavlja javnost dela in skrbi za informiranje javnosti o usmeritvah
in učinkih razvojne politike;
-
opravlja druge strokovne naloge skladno z namenom, za katerega je bila
ustanovljena.
Ustanovitveni akt lahko določi, da agencija
opravlja tudi druge naloge v javnem interesu, če so povezane z nalogami iz
prejšnjega člena ter prejšnjega odstavka oziroma če so nujen pogoj za
opravljanje teh nalog.
7. Društva v javnem interesu
22. člen
(pogoji za pridobitev statusa društva v
javnem interesu)
Društvu, ki deluje na področju raziskovalne
in razvojne dejavnosti v javnem interesu, katerega namen in delovanje presegata
uresničevanje interesov njegovih članov ter je splošno koristno, se lahko
podeli status društva, ki deluje v javnem interesu na področju raziskovalne in
razvojne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: društvo, ki deluje v javnem
interesu). Status društva, ki deluje v javnem interesu, se podeli v skladu s
predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek z odločbo, ki jo izda minister,
pristojen za znanost, za področje raziskovalne dejavnosti, oziroma minister,
pristojen za tehnologijo, za področje razvojne dejavnosti.
Društvo mora za pridobitev statusa društva
v javnem interesu izpolnjevati naslednje pogoje:
-
da deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev statusa
društva, ki deluje v javnem interesu;
-
da ima dejavnosti, ki so v javnem interesu na področju raziskovalne in
razvojne dejavnosti, opredeljene v temeljnem aktu društva;
-
da je zadnji dve leti pred vložitvijo zahteve za podelitev statusa
društva, ki deluje v javnem interesu, sredstva društva pretežno uporabljalo za
opravljanje dejavnosti, ki so v javnem interesu na področju raziskovalne in
razvojne dejavnosti;
-
da je v obdobju zadnjih dveh let redno izvajalo programe, projekte ali
druge aktivnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu;
-
da ima izdelane programe bodočega delovanja;
-
da ima izkazane pomembne dosežke svojega delovanja.
(prenehal
veljati)
Postopek pridobitve statusa društva se
podrobneje določi s podzakonskim predpisom. (prenehal
veljati)
23. člen
(podelitev statusa društva v javnem
interesu)
Društvu, ki deluje v javnem interesu, se
podeli status za dobo petih let, z možnostjo podaljšanja statusa. (prenehal
veljati)
Društvo, ki deluje v javnem interesu, mora
ministrstvu do konca meseca februarja predložiti poročilo o delu za preteklo
leto. (prenehal
veljati)
Društvo, ki pridobi status društva, ki
deluje v javnem interesu na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti,
lahko, ob izpolnjevanju pogojev po tem zakonu, pridobi za izvajanje
raziskovalne in razvojne dejavnosti in s tem povezane aktivnosti sredstva iz
državnega proračuna.
24. člen
(prenehal
veljati)
8. Zbirke podatkov
25. člen
(zbirke podatkov)
Za načrtovanje politike, za potrebe
izvajanja raziskovalne in razvojne dejavnosti, določene z zakonom, statistične
namene, spremljanje stanja na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti ter
namene promocije raziskovalnega in razvojnega dela, se pri agenciji na področju
raziskovalne dejavnosti, kot upravljavcu centralne zbirke podatkov, vodijo
zbirke podatkov.
Zbirke podatkov vsebujejo podatke o:
-
prejemnikih sredstev iz državnega proračuna;
-
izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti;
-
programih in projektih na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti.
Zbirke podatkov iz druge alinee prejšnjega
odstavka vsebujejo naslednje osebne podatke:
-
osebno ime raziskovalca;
-
rojstne podatke;
-
spol;
-
enotno matično številko občana;
-
davčno številko;
-
podatke o državljanstvu;
-
podatke o prebivališču;
-
podatke o naslovu, kjer opravlja raziskovalno oziroma razvojno
dejavnost;
-
podatke o zaposlitvi;
-
podatke o izobrazbi.
Posamezne zbirke podatkov vsebujejo tudi
podatke, ki niso osebni, če so potrebni za dosego namena iz prvega odstavka
tega člena.
Osebni podatki iz tretjega odstavka tega
člena se hranijo pet let. Po preteku roka, se podatki arhivirajo. Podatki iz
prejšnjega odstavka se hranijo do poteka namena iz prvega odstavka tega člena.
26. člen
(pridobivanje podatkov)
Podatki se zbirajo neposredno na podlagi
prijav ali predlogov od izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti ter iz
drugih uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni
organi in organizacije.
Agencija na področju raziskovalne
dejavnosti brezplačno pridobiva podatke iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih
upravljavcev:
-
ministrstva, pristojnega za notranja zadeve – podatke o raziskovalcu
(osebno ime, rojstne podatke, enotno matično številko občana iz centralnega
registra prebivalstva, podatke o državljanstvu);
-
Davčne uprave Republike Slovenije – podatke o davčni številki izvajalcev
raziskovalne in razvojne dejavnosti;
-
delodajalcev – podatke o zaposlitvi, podatke o izplačilih plač in
nadomestil ter podatke o drugih izplačilih;
-
javnega infrastrukturnega zavoda, ki opravlja dejavnost komunikacijske
in informacijske podpore raziskovalni dejavnosti – podatke o izvajalcih
raziskovalne in razvojne dejavnosti, o programih in projektih na področju
raziskovalne in razvojne dejavnosti.
Na zahtevo ministrstva, pristojnega za
znanost, je agencija na področju raziskovalne dejavnosti dolžna brezplačno
posredovati podatke iz vseh zbirk podatkov, ki jih upravlja. Ministrstvo,
pristojno za tehnologijo, javni infrastrukturni zavod, ki opravlja dejavnost
informacijske in komunikacijske podpore raziskovalni dejavnosti, javne
raziskovalne organizacije, koncesionarji in pravne osebe, ki jim je bilo dano
javno pooblastilo, brezplačno pridobivajo podatke iz zbirk podatkov iz druge in
tretje alinee drugega odstavka 25. člena tega zakona in jih uporabljajo za
izvajanje dejavnosti, vodenje zbirk podatkov po tem zakonu, izvajanje nadzora
ter za spremljanje stanja, analize ali v statistične namene.
Agencija na področju raziskovalne
dejavnosti lahko osebne podatke, o katerih vodi zbirke podatkov in podatke, ki
jih pridobi od upravljavcev zbirk osebnih podatkov iz drugega odstavka tega
člena, obdeluje samo za potrebe izvajanja dejavnosti in izvajanja zbirk
podatkov po tem zakonu, za izvajanje nadzora in izplačil, za spremljanje stanja,
analize ter statistične namene.
III. ORGANIZACIJA IN IZVAJANJE RAZISKOVALNE IN RAZVOJNE
DEJAVNOSTI
1. Raziskovalna organizacija
27. člen
(pogoji)
Raziskovalne organizacije morajo za
opravljanje raziskovalne in razvojne dejavnosti zagotoviti ustrezno usposobljene
raziskovalce, organizirane v raziskovalne skupine, vodje projektov,
raziskovalno opremo in prostore ter infrastrukturo za podporo tej dejavnosti.
Raziskovalne organizacije, ki izvajajo
javno službo, morajo za izvajanje raziskovalnih programov, poleg pogojev iz
prejšnjega odstavka, zagotoviti tudi vodjo programske skupine.
Raziskovalne organizacije, ki opravljajo
infrastrukturno dejavnost, morajo za opravljanje te dejavnosti zagotoviti vodjo
infrastrukturne skupine, ustrezno usposobljene sodelavce, opremo in prostore.
Raziskovalna organizacija, ki izpolnjuje
pogoje za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti, določene s tem zakonom
in je vpisana v zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne
dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: evidenca raziskovalnih organizacij) pri
javni agenciji na področju raziskovalne dejavnosti, lahko sklepa sporazume o
gostovanju z raziskovalci iz tretjih držav (v nadaljnjem besedilu: sporazumi).
Če raziskovalna organizacija ne izpolnjuje
več pogojev za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti, določene s tem
zakonom, izgubi pravico do sklepanja sporazumov oziroma mora odstopiti od že
sklenjenih sporazumov z dnem izbrisa iz evidence raziskovalnih organizacij.
Raziskovalne organizacije, ki imajo
sklenjene sporazume, morajo obveščati javno agencijo na področju raziskovalne
dejavnosti o sklenjenih sporazumih in o prenehanju veljavnosti teh sporazumov.
Javna agencija na področju raziskovalne
dejavnosti objavi seznam raziskovalnih organizacij, ki lahko sklepajo sporazume.
Nadzor nad izvajanjem sporazumov opravlja
ministrstvo, pristojno za znanost, ki lahko prenese nadzor na javno agencijo na
področju raziskovalne dejavnosti.
Vsebino, obliko in način sklepanja
sporazumov iz četrtega odstavka tega člena, način obveščanja iz šestega
odstavka tega člena, vsebino in način objave seznama iz sedmega odstavka tega
člena ter način nadzora nad izvajanjem sporazumov iz osmega odstavka tega
člena, s podzakonskim aktom določi minister, pristojen za znanost.
2. Raziskovalci
28. člen
(pogoji)
Raziskovalec, ki opravlja raziskovalno ali
razvojno dejavnost v raziskovalni organizaciji, mora imeti najmanj
univerzitetno izobrazbo in mora izpolnjevati druge predpisane pogoje.
Raziskovalci so razvrščeni v raziskovalne
nazive. Raziskovalni nazivi in minimalni pogoji za izvolitve v nazive se
določijo s podzakonskim predpisom in so primerljivi z nazivi na področju
visokega šolstva.
Raziskovalec iz tretje države, ki želi v
Republiki Sloveniji opravljati raziskovalno delo, mora z raziskovalno
organizacijo skleniti sporazum.
Raziskovalec iz tretje države, s katerim
ima raziskovalna organizacija sklenjen sporazum, mora izpolnjevati pogoje iz
prvega in drugega odstavka tega člena.
Raziskovalec iz tretje države, ki ima v
drugi državi članici Evropske unije sklenjen sporazum in želi v Republiki
Sloveniji opravljati raziskovalno delo za obdobje, daljše od treh mesecev, mora
z raziskovalno organizacijo v Republiki Sloveniji skleniti sporazum.
29. člen
(vodja projekta)
Vodja raziskovalnega projekta je
raziskovalec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-
ima doktorat znanosti,
-
izkazuje mednarodno primerljive raziskovalne ali tehnološke-razvojne
rezultate v zadnjih petih letih in
-
izkazuje sposobnost za organiziranje in vodenje.
Vodja razvojnega projekta je raziskovalec,
ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka ali raziskovalec, ki izkazuje
sposobnost za organiziranje in vodenje uporabnih raziskovalnih in razvojnih
projektov.
Kriterije za ugotavljanje izpolnjevanja
pogojev iz prejšnjih odstavkov določi minister, pristojen za znanost, oziroma
minister, pristojen za tehnologijo.
30. člen
(vodja programske in vodja infrastrukturne
skupine)
Vodja programske skupine mora izpolnjevati
pogoje za vodjo raziskovalnega projekta, določene v prvem odstavku prejšnjega
člena in biti zaposlen v raziskovalni organizaciji, ki izvaja raziskovalni
program.
Vodja infrastrukturne skupine mora
izpolnjevati naslednje pogoje:
-
je zaposlen v raziskovalni organizaciji, kjer se infrastrukturni program
izvaja,
-
ima ustrezno univerzitetno izobrazbo,
-
izkazuje potrebno strokovno znanje in
-
izkazuje sposobnost za organiziranje in vodenje.
31. člen
(zaposlitev raziskovalcev za določen čas
in sobotno leto)
Raziskovalna organizacija lahko sklene
pogodbo o zaposlitvi za določen čas, daljši od dveh let, če gre za
usposabljanje in izobraževanje za pridobitev magisterija ali doktorata, za
obdobje, ki ga za pridobitev naziva predpisuje program, ob upoštevanju
upravičene odsotnosti mladega raziskovalca med trajanjem sofinanciranja.
Delavci v raziskovalnih organizacijah, ki
so izvoljeni v najvišje raziskovalne nazive oziroma v nazive visokošolskih
učiteljev, imajo pravico, da v obdobju šestih let lahko preidejo za eno leto iz
raziskovalne v visokošolsko dejavnost. V tem času pogodba o zaposlitvi ne
preneha veljati.
3. Javni raziskovalni in javni
infrastrukturni zavod
32. člen
(javni raziskovalni zavod in javni
infrastrukturni zavod)
Javni raziskovalni zavod je zavod, ki ga
ustanovi Republika Slovenija ali druga z zakonom pooblaščena oseba javnega
prava za izvajanje javne službe po tem zakonu. V aktu o ustanovitvi javnega
raziskovalnega zavoda se opredeli njegovo poslanstvo.
Javni infrastrukturni zavod je zavod, ki ga
ustanovi Republika Slovenija ali druga z zakonom pooblaščena oseba javnega
prava za izvajanje infrastrukturne dejavnosti kot podpore raziskovalni
dejavnosti, ki je javna služba po tem zakonu.
33. člen
(organi zavoda)
Organi javnega raziskovalnega zavoda in
javnega infrastrukturnega zavoda so upravni odbor, znanstveni oziroma strokovni
svet in direktor.
Javni raziskovalni zavod in javni
infrastrukturni zavod (v nadaljnjem besedilu: javni zavod) upravlja upravni
odbor, v katerem so predstavniki ustanoviteljice, predstavniki zaposlenih in
predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti. Upravni odbor ima od
pet do devet članov. Število članov mora biti liho, pri čemer nobena od treh
strani v upravnem odboru ne sme imeti večine. Število članov upravnega odbora
in način njihovega imenovanja oziroma izvolitve se določita z aktom o
ustanovitvi, podrobnejši način imenovanja oziroma izvolitve članov upravnega
odbora pa se lahko določi s statutom javnega zavoda.
Znanstveni oziroma strokovni svet obravnava
vprašanja s področja znanstvenega in strokovnega dela javnega zavoda, odloča o
strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil, določenih v statutu ali drugih
splošnih aktih javnega zavoda, pripravlja strokovne podlage za programe dela in
razvoja javnega zavoda, daje upravnemu odboru in direktorju mnenja in predloge
o organizaciji dela in pogojih za razvoj dejavnosti ter opravlja druge naloge,
določene z ustanovitvenim aktom, statutom ali drugimi splošnimi akti javnega
zavoda.
Sestava, način oblikovanja in naloge
znanstvenega sveta oziroma strokovnega sveta se določijo s statutom javnega
zavoda skladno z aktom o ustanovitvi.
34. člen
(pogoji za imenovanje direktorja zavoda)
Za direktorja javnega raziskovalnega zavoda
je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za vodjo raziskovalnega projekta,
določene v prvem odstavku 29. člena tega zakona, ter druge pogoje, določene z
aktom o ustanovitvi oziroma s statutom javnega raziskovalnega zavoda.
Za direktorja javnega infrastrukturnega
zavoda je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za vodjo infrastrukturne
skupine, določene z drugo, tretjo in četrto alineo drugega odstavka 30. člena
tega zakona, ter druge pogoje, določene z aktom o ustanovitvi oziroma s
statutom javnega infrastrukturnega zavoda.
35. člen
(sodelovanje z univerzami in samostojnimi
visokošolskimi zavodi)
Javni raziskovalni zavodi v okviru svoje
raziskovalne dejavnosti, s soglasjem ustanovitelja in ob izpolnjevanju
predpisanih pogojev lahko sodelujejo z univerzami in samostojnimi
visokošolskimi zavodi pri izvajanju visokošolskega izobraževanja.
4. Javna služba
36. člen
(javna služba)
Na področju raziskovalne dejavnosti
predstavlja javno službo zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katerega
je pričakovati, da bo aktualno in uporabno v daljšem časovnem obdobju, in je
takega pomena za Slovenijo, da obstaja državni interes, opredeljen v Raziskovalni
in inovacijski strategiji Slovenije, za dolgoročno raziskovanje programske
skupine na tem področju.
Infrastrukturna dejavnost, ki je podpora
raziskovalni dejavnosti, se opravlja na način in pod pogoji, ki veljajo za
javno službo.
37. člen
(opravljanje javne službe)
Javno službo opravljajo v obliki
raziskovalnih programov programske skupine v javnih raziskovalnih zavodih, na
visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, ter na podlagi
koncesije programske skupine, organizirane pri pravnih osebah zasebnega ali
javnega prava.
Infrastrukturno dejavnost opravljajo v
obliki infrastrukturnih programov infrastrukturne skupine v javnih zavodih in
na podlagi koncesije pri osebah zasebnega ali javnega prava.
5. Izvajanje javne službe na podlagi
koncesije
38. člen
(izbor in podelitev koncesije)
Koncesija se podeli na podlagi javnega
razpisa. Koncesionarji morajo izpolnjevati pogoje, ki so s tem zakonom in na
njegovi podlagi izdanimi predpisi, določeni za programsko financiranje javne
raziskovalne organizacije v delu, ki se nanaša na programsko financiranje.
Vsebina in postopek javnega razpisa se
določi s podzakonskim predpisom, ki ga sprejme minister, pristojen za znanost.
Koncesijo za opravljanje javne službe na
področju raziskovalne dejavnosti, po predhodno opravljenem postopku izbora
koncesionarja, ki ga izvede agencija na področju raziskovalne dejavnosti,
podeli minister, pristojen za znanost, z odločbo.
Koncesija se podeli za določen čas. Število
in vrste koncesij vsako leto določi minister, pristojen za znanost, na podlagi Raziskovalne
in inovacijske strategije Slovenije.
39. člen
(pogodba in prenehanje koncesije)
Razmerja med koncedentom in koncesionarjem
se uredijo s pogodbo o koncesiji, ki se sklene v pisni obliki in jo v imenu
koncendenta podpiše direktor agencije.
Če koncesionar ne opravlja javne službe
skladno s predpisi in pogodbo, se na podlagi predloga upravnega odbora agencije
in predhodnega mnenja znanstvenega sveta koncesija odvzame z odločbo ministra,
pristojnega za znanost. Koncesijsko razmerje preneha z dokončnostjo odločbe, in
to ne glede na koncesijsko pogodbo.
6. Javno pooblastilo
40. člen
(podelitev javnega pooblastila)
Pravnim osebam, ki delujejo na področju
raziskovalne in razvojne dejavnosti, lahko minister, pristojen za znanost,
oziroma minister, pristojen za tehnologijo, v skladu z določbami zakona o
državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002) za določen čas z odločbo podeli
javno pooblastilo za opravljanje naslednjih upravnih nalog:
-
podeljevanje štipendij in drugih oblik pomoči s področja razvoja kadrov;
-
spodbujanje mednarodnega znanstvenega sodelovanja;
-
promocijo raziskovalne in razvojne dejavnosti;
-
spremljanje in vrednotenje učinkov raziskovalne in razvojne dejavnosti.
Pogoje, kriterije, merila ter postopek za
podelitev javnega pooblastila se podrobneje določi s podzakonskim predpisom, ki
ga sprejme minister, pristojen za znanost, oziroma minister, pristojen za
tehnologijo.
41. člen
(odvzem javnega pooblastila)
Zaradi nezakonitega, nepravilnega ali
nepravočasnega izvajanja javnih pooblastil se lahko nosilcu javnega pooblastila
odvzame javno pooblastilo.
O odvzemu javnega pooblastila odloči
minister, pristojen za znanost, oziroma minister, pristojen za tehnologijo, z
upravno odločbo.
7. Ocenjevanje kakovosti delovanja pravnih
oseb
42. člen
(ocenjevanje kakovosti delovanja pravnih
oseb)
Pravne osebe zasebnega ali javnega prava,
ki opravljajo javno službo po tem zakonu ali opravljajo dejavnost po javnem
pooblastilu, morajo v roku petih let izvesti evalvacijo kakovosti svojega
delovanja po mednarodnih merilih.
8. Podzakonski predpisi
43. člen
(podzakonski predpisi)
Podrobnejšo organizacijo upravljanja z
javnimi sredstvi za raziskovalno in razvojno dejavnost, metodologijo, pogoje in
merila, postopke izbora, financiranje, spremljanje in nadziranje izvajanja
programov in projektov ter druga področja, ki jih ureja ta zakon, določa
agencija po predhodno danem soglasju ministra, pristojnega za znanost, oziroma
ministra, pristojnega za tehnologijo, s podzakonskimi predpisi in drugimi
splošnimi akti. Ti akti se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
IV. NADZOR
44. člen
(nadzor nad delom in poslovanjem agencije)
Nadzor nad zakonitostjo, učinkovitostjo in
uspešnostjo dela agencije in pravne osebe, ki ji je bilo podeljeno javno
pooblastilo, opravlja ministrstvo, pristojno za delovno področje, na katerem
agencija deluje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
45. člen
(nadzor nad pravnimi akti nosilca javnega
pooblastila)
Ministrstvo v zvezi z danim pooblastilom
opravlja nad nosilcem javnega pooblastila nadzor nad zakonitostjo njegovih
splošnih aktov in instančni nadzor nad zakonitostjo njegovih posamičnih aktov.
Če nosilec javnega pooblastila izda akt, ki
ni skladen z ustavo ali zakonom, mu ministrstvo da navodila za uskladitev akta.
46. člen
(nadzor nad porabniki proračunskih
sredstev)
Nadzor, ki ga opravlja agencija, vključuje
nadzor nad primernostjo in strokovnostjo dela vseh, ki se financirajo iz
državnega proračuna na podlagi tega zakona.
Nadzor agencije nad pravnimi osebami
zasebnega in javnega prava, ki izvajajo javno službo oziroma dejavnost, ki se
izvaja kot javna služba po tem zakonu, vključuje nadzor nad zakonitostjo,
učinkovitostjo in uspešnostjo dela teh pravnih oseb.
Nadzor nad namensko porabo proračunskih
sredstev pri pravnih in fizičnih osebah iz prejšnjega odstavka se izvaja
skladno s predpisi Vlade Republike Slovenije in ministrstev ter drugimi
predpisi.
Pravne in fizične osebe, ki se financirajo
na podlagi tega zakona, so skladno s predpisi dolžne agenciji pošiljati podatke
o rezultatih raziskovalne in razvojne dejavnosti ter porabi proračunskih
sredstev.
O opravljanju nadzora izdaja agencija
poročila, ki morajo biti objavljena in dostopna javnosti.
_________
Zakon o
raziskovalni in razvojni dejavnosti – ZRRD (Uradni list RS, št. 96/02)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
(rok za
podzakonske predpise)
Podzakonski predpisi, ki so potrebni za
izvajanje tega zakona, se izdajo najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega
zakona oziroma najpozneje v enem letu od ustanovitve agencije po tem zakonu.
Vlada Republike Slovenije v enem letu po
uveljavitvi tega zakona sprejme akte, s katerimi uredi ustanovitev in začetek
delovanja agencije na področju raziskovalne dejavnosti in agencije na področju
razvojne dejavnosti.
Z ustanovitvijo agencij iz prejšnjega
odstavka preidejo vanju zaposleni na ministrstvu, pristojnem za znanost,
oziroma ministrstvu, pristojnem za tehnologijo, ki opravljajo upravne in
strokovne naloge, ki skladno s tem zakonom preidejo v pristojnost obeh agencij.
48. člen
(potekanje
mandata)
Mandat članov sveta in članov strokovnih
teles ministrstva preneha z imenovanjem novih članov v roku šestih mesecev po
uveljavitvi tega zakona.
49. člen
(prenehanje
veljavnosti dosedanjega zakona)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati zakon o raziskovalni dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/91-I), razen
določb 38. in 39. člena.
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati naslednji podzakonski predpisi:
1.
pravilnik o infrastrukturnih razvojnih centrih (Uradni list RS, št.
52/2001),
2.
pravilnik o vzpodbujanju tehnološkega razvoja (Uradni list RS, št.
52/2001),
3.
pravilnik o pogojih in metodologiji izbora in financiranja razvojnih
projektov izumiteljev (Uradni list RS, št. 22/94),
4.
pravilnik o dodeljevanju štipendij in drugih oblik denarnih pomoči
Ministrstva za znanost in tehnologijo (Uradni list RS, št. 73/94),
5.
pravilnik o pogojih in metodologiji izbiranja predlogov za sofinanciranje
nakupa informacijske in komunikacijske opreme (Uradni list RS, št. 62/95).
Do sprejema novih podzakonskih predpisov na
podlagi tega zakona se uporabljajo dosedanji podzakonski predpisi, in sicer:
1.
pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje nakupa tuje
znanstvene literature in baz podatkov (Uradni list RS, št. 71/99),
2.
pravilnik o organizaciji in pristojnosti strokovnih teles Ministrstva za
znanost in tehnologijo za področje tehnološkega razvoja (Uradni list RS, št.
78/98),
3.
pravilnik o vrednotenju kakovosti in financiranju programa dela JRO (Uradni list RS, št. 52/98, 67/98, 72/98, 102/2001),
4.
pravilnik o nagradah in priznanjih Republike Slovenije za
znanstveno-raziskovalno delo (Uradni list RS, št. 39/98, 11/99, 33/2001),
5.
pravilnik o pogojih in postopkih izbora in financiranja mrežnih
raziskovalno-razvojnih programov v okviru Ciljnega raziskovalnega programa za
podporo strateškega razvoja Slovenije na posameznih področjih javnega interesa
(Uradni list RS, št. 46/2001),
6.
pravilnik o organizaciji in pristojnosti strokovnih teles za področje
temeljnega in aplikativnega raziskovanja (Uradni list RS, št. 79/97, 69/98,
21/2001),
7.
pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje domačih
znanstvenih in strokovnih periodičnih publikacij (Uradni list RS, št. 36/2002),
8.
pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje znanstvenih
monografij (Uradni list RS, št. 36/2002),
9.
pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje znanstvenih
sestankov (Uradni list RS, št. 36/2002),
10. pravilnik
o financiranju mednarodnega znanstvenega sodelovanja Republike Slovenije
(Uradni list RS, št. 62/96, 11/98, 48/99, 46/2001),
11. pravilnik
o oblikovanju in izvajanju programov razvoja raziskovane dejavnosti (Uradni
list RS, št. 6/96),
12. pravilnik
o postopku in merilih za sofinanciranje programov dejavnosti organizacij
informacijske infrastrukture (Uradni list RS, št. 62/95),
13. pravilnik
o izvajanju in organiziranju nadzora Ministrstva za znanost in tehnologijo na
področju raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 55/95),
14. pravilnik
o uporabi kvantitativnih kriterijev za razvrščanje v znanstvene,
strokovno-raziskovalne in razvojne nazive (Uradni list RS, št. 75/94, 35/98,
52/98),
15. pravilnik
o merilih za ocenjevanje kakovosti raziskovalne dejavnosti in o evidencah ter
spremljanju raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 65/94, 1/98, 35/98,
52/98),
16. pravilnik
o usposabljanju in vključevanju mladih raziskovalcev v raziskovalne,
visokošolske in druge organizacije (Uradni list RS, št. 38/94, 53/95, 1/98, 38/99),
17. pravilnik
o pogojih in metodologiji izbiranja predlogov za subvencioniranje nakupa
raziskovalne opreme (Uradni list RS, št. 14/94, 54/2001),
18. pravilnik
o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov temeljnega in
aplikativnega raziskovanja (Uradni list RS, št. 21/2001, 38/2002),
19. pravilnik
o postopku in o pogojih za vpis posameznikov, ki opravljajo raziskovalno
dejavnost kot zasebniki, v register zasebnih raziskovalcev (Uradni list RS, št.
30/92, 46/93, 61/98),
20. pravilnik
o pogojih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju
znanosti in tehnologije (Uradni list RS, št. 62/96, 13/97),
21. sklep
o merilih za določanje višine subvencij za usposabljanje mladih raziskovalcev
(Uradni list RS, št. 64/95),
22. sklep
o pogojih dodeljevanja proračunskih sredstev za financiranje ustanoviteljskih
obveznosti zavodom, ki opravljajo raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št.
17/94, 33/96),
23. sklep
o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje nacionalnega
raziskovalnega programa (Uradni list RS, št. 16/94, 63/97, 87/97 in 49/98),
24. sklep
o sofinanciranju podiplomskega študija (Uradni list RS, št. 41/2001).
50. člen
(rok
uveljavitve zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________
Zakon o spremembi Zakona o raziskovalni in razvojni
dejavnosti – ZRRD-A (Uradni list RS, št. 115/05)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»2. člen
Do imenovanja oziroma izvolitve novega
upravnega odbora javnega zavoda, skladno s 1. členom tega zakona, nadaljuje
delo dosedanji upravni odbor javnega zavoda.
Novi upravni odbor javnega zavoda se
imenuje oziroma izvoli v petih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Javni zavod mora uskladiti statut in druge
splošne akte s tem zakonom v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
3. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________
Zakon o društvih – ZDru-1 (Uradni list RS, št. 61/06)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»61. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o raziskovalni
in razvojni dejavnosti – ZRRD-B (Uradni list RS, št. 112/07)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
5. člen
Minister, pristojen za znanost, v
tridesetih dneh od uveljavitve tega zakona izda podzakonski akt iz devetega
odstavka 27. člena zakona.
6. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o raziskovalni
in razvojni dejavnosti – ZRRD-C (Uradni list RS, št. 9/11)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
15. člen
Do imenovanja oziroma izvolitve novega
upravnega odbora javnega zavoda skladno z 12. členom tega zakona nadaljuje delo
dosedanji upravni odbor javnega zavoda.
Novi upravni odbor javnega zavoda se
imenuje oziroma izvoli v petih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Javni zavod mora uskladiti statut in druge
splošne akte s tem zakonom v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Akti o ustanovitvi javnih zavodov se
uskladijo s tem zakonom v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
16. člen
Vsi postopki javnih razpisov in javnih
pozivov, ki so ob začetku veljavnosti tega zakona v teku pri agenciji in še
niso pravnomočno končani, se dokončajo po določbah Zakona o raziskovalni in
razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo,
61/06 – ZDru-1 in 112/07).
17. člen
Do sprejema Raziskovalne in inovacijske
strategije Slovenije v skladu s tem zakonom se glede določb iz 1. člena tega
zakona uporablja Resolucija o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu
za obdobje 2006–2010 (Uradni list RS, št. 3/06).
18. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.