Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o gozdovih (ZG-C)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o gozdovih obsega:

-       Zakon o gozdovih – ZG (Uradni list RS, št. 30/93 z dne 10. 6. 1993),

-       Zakon o ohranjanju narave – ZON (Uradni list RS, št. 56/99 z dne 13. 7. 1999),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih – ZG-A (Uradni list RS, št. 67/02 z dne 26. 7. 2002),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih – ZG-B (Uradni list RS, št. 110/07 z dne 3. 12. 2007),

-       Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o gozdovih – ZG-C (Uradni list RS, št. 106/10 z dne 27. 12. 2010).

ZAKON

o gozdovih (ZG)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1) Ta zakon ureja varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi kot naravnim bogastvom s ciljem, da se zagotovijo trajnostno sonaravno ter večnamensko gospodarjenje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter uresničevanje njihovih funkcij.

(2) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na gozdove, veljajo tudi za druga gozdna zemljišča, če ta zakon ne določa drugače.

(3) Ta zakon ureja tudi pogoje gospodarjenja z gozdnim prostorom ter s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj ureditvenih območij naselij (v nadaljnjem besedilu: zunaj naselij), da se njihova vloga v okolju ohrani in krepi.

2. člen

(1) Gozd je:

-       zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ki lahko doseže višino najmanj 5 metrov in ima površino najmanj 0,25 hektarja;

-       zemljišče v zaraščanju na površini najmanj 0,25 hektarja, ki se zadnjih 20 let ni uporabljalo v kmetijske namene in na katerem lahko gozdno drevje doseže višino najmanj 5 metrov ter je pokrovnost gozdnega drevja dosegla 75 odstotkov;

-       obrečni in protivetrni pasovi, širši od ene drevesne višine odraslega drevja, na površini najmanj 0,25 hektarja.

(2) Druga gozdna zemljišča so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem ali drugim gozdnim rastjem, na površini najmanj 0,25 hektarja, ki niso gozd in se zadnjih 20 let niso uporabljala v kmetijske namene. Med druga gozdna zemljišča se uvrščajo tudi obore v gozdovih za rejo divjadi in zemljišča pod daljnovodi v gozdu na površini najmanj 0,25 hektarja.

(3) Gozdna infrastruktura, ki ni odmerjena v samostojno parcelo, je sestavni del gozda.

(4) Gozd oziroma drugo gozdno zemljišče po tem zakonu niso posamično gozdno drevje, skupine gozdnega drevja na površini do 0,25 hektarja, drevoredi, parki in plantaže gozdnega drevja.

(5) Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za posamično gozdno drevje in skupine gozdnega drevja, ki rastejo zunaj gozda, kadar je to s tem zakonom posebej določeno.

3. člen

Pojmi imajo po tem zakonu naslednji pomen:

1.     Gozdni prostor je gozd oziroma gozdno zemljišče iz prvega, drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena in negozdno zemljišče, ekološko oziroma funkcionalno povezano z gozdom, ki skupaj z njim zagotavlja uresničevanje funkcij gozda.

2.     Gozdnogospodarska območja so zaokrožene ozemeljske ekosistemske celote, ki se določijo za zagotavljanje trajnosti gozdov in načrtovanje, usmerjanje in spremljanje razvoja gozdov in gozdnega prostora ne glede na lastništvo. Gozdnogospodarska območja se delijo na gozdnogospodarske enote.

3.     Gozdni ekosistem so življenjske združbe rastlin in živali ter njihovi življenjski prostori z vsemi soodvisnostmi (vplivi okolja na te življenjske združbe in obratno).

4.     Biotsko ravnovesje je stanje gozdnega ekosistema, ki zagotavlja obstoj, pestrost in uravnoteženo razmerje ter razvoj rastlinskih in živalskih vrst.

5.     Funkcije gozdov so ekološke: varovanje gozdnih zemljišč in sestojev, hidrološka, funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti ter klimatska funkcija; socialne: zaščitna funkcija – varovanje objektov, rekreacijska, turistična, poučna, raziskovalna, higiensko – zdravstvena funkcija, funkcija varovanja naravnih vrednot, funkcija varovanja kulturne dediščine, obrambna ter estetska funkcija; proizvodne: lesnoproizvodna funkcija, pridobivanje drugih gozdnih dobrin ter lovnogospodarska funkcija.

6.     Sonaravno gospodarjenje je način ravnanja z gozdnimi ekosistemi, ki temelji na negi gozda in zagotavlja njihovo ohranitev, povečevanje pestrosti avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter vzpostavljanje biotskega ravnovesja.

7.     Izbira dreves za možni posek je gojitveno – negovalno opravilo, s katerim se v skladu s stanjem gozdnega ekosistema, cilji in z intenzivnostjo gospodarjenja ter s potrebami lastnika gozda določijo posamezna drevesa ali skupine dreves za posek.

8.     Gospodarjenje z gozdovi obsega opravljanje varstvenih in gojitvenih ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov, gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi.

9.     Raba gozdov je skupni izraz za izkoriščanje funkcij gozdov, ki je po tem zakonu dovoljeno tudi nelastnikom gozdov (nabiranje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov, čebelarjenje, gibanje po gozdovih, rekreacija v gozdu ipd.).

10.  Premena gozda je gojitveno delo, s katerim se spremeni mešanost ali zamenja drevesne vrste v gozdu, kjer rodovitnost rastišča zaradi preteklega čezmernega izkoriščanja gozdnih lesnih sortimentov in drugih gozdnih dobrin pretežno ni izkoriščena.

11.  Gozdna infrastruktura so gozdne prometnice (gozdne ceste, vlake in stalne žičnice) in drugi objekti v gozdovih, namenjeni predvsem gospodarjenju z gozdovi.

12.  Območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali, so pasišča, grmišča, mirne cone in druga območja, pomembna za razmnoževanje in vzrejo mladičev, v gozdu in ob gozdnem robu.

13.  Krčitev gozda je odstranitev vsega gozdnega drevja oziroma drugega gozdnega rastja zaradi spremembe namembnosti zemljišča.

14.  Posek na golo je odstranitev vsega gozdnega drevja v nepomlajenem sestoju, kjer ni predvidena sprememba namembnosti zemljišča in gre za površino, pri kateri je povprečna razdalja med nasprotnimi robovi preostalega sestoja večja od ene višine odraslega drevja na tem rastišču.

15.  Opustošen gozd je gozd, v katerem sta zaradi nepravilnih posegov pri gospodarjenju onemogočeni njegovo trajno in optimalno delovanje ter uresničevanje njegovih funkcij.

16.  Priprava vlak za spravilo lesa ni poseg v gozd po tem zakonu, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu.

17.  Razvrednoten gozd je gozd, v katerem se zaradi negativnih zunanjih vplivov zmanjša njegova rastnost oziroma rodovitnost gozdnega zemljišča ali drugače poslabšajo možnosti uresničevanja funkcij gozda.

18.  Poškodovan gozd je gozd, v katerem je zaradi negativnih vplivov onemogočen naraven razvoj ekosistema oziroma onemogočeno zagotavljanje funkcij gozda. Poškodovan gozd je gozd za sanacijo in je ogroženo okolje po predpisih o varstvu okolja.

19.  Varstvena dela so dela, ki se opravljajo zato, da se preprečijo ali omejijo motnje pri delovanju gozda, in sicer:

-  z gozdnogojitvenim načrtom določena varstvena dela;

-  preventivna varstvena dela: preprečevalni in preprečevalno-zatiralni ukrepi (polaganje kontrolnih dreves, postavljanje lovnih nastav za podlubnike in podobno) ter protipožarni ukrepi (izdelava in vzdrževanje protipožarnih presek, zidov, stez, protipožarnih tabel, tabel za označevanje protipožarnih objektov, opazovalna služba, zagotovitev mest za oskrbo helikopterjev z vodo in podobno);

-  sanitarne sečnje: sečnje okuženega, z insekti napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja.

20.  Okrasna drevesa so posekana gozdna drevesa, namenjena za okras ali praznovanje.

21.  Krčitev gozda za kmetijske namene je poseg v gozd z namenom spremeniti rabo gozdnega zemljišča v rabo za kmetijske namene.

22.  Zemljišča v zaraščanju so zemljišča, ki se kot taka vodijo v uradni evidenci dejanske rabe zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

23.  Plantaža gozdnega drevja je nasad gozdnega drevja, ki je namenjen izključno pridelavi lesa, okrasnih dreves ali plodov oziroma drugih delov drevja in pri katerem so razdalje med drevjem že ob zasaditvi tolikšne kot ob predvidenem končnem razvojnem stanju sestoja.

24.  Prost dostop pomeni prosto hojo oseb po gozdu.

3.a člen

(1) Določitev dela gozda oziroma gozdnega zemljišča za stavbno zemljišče ali za drug namen je mogoča le v prostorskih aktih v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje.

(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja za graditev gozdne infrastrukture v gozdu oziroma na gozdnih zemljiščih in za izvajanje del, ki se po tem zakonu štejejo za gozdarska investicijska vzdrževalna dela.

(3) Gozdarska investicijska vzdrževalna dela po tem zakonu so rekonstrukcija gozdne infrastrukture, izdelava in rekonstrukcija protipožarnih presek, zidov, stez ter druga podobna dela. Minister oziroma ministrica, pristojna za gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za gozdarstvo) podrobneje določi gozdarska investicijska vzdrževalna dela in pogoje za njihovo izvedbo.

(4) Gozdarska investicijska vzdrževalna dela iz prejšnjega odstavka se štejejo za investicijska vzdrževalna dela po predpisih, ki urejajo graditev objektov.

4. člen

Lastniki gozdov so pravne oziroma fizične osebe.

5. člen

(1) Lastninska pravica na gozdovih se izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, socialna in proizvodna funkcija. Lastnik gozda zato mora:

-       gospodariti z gozdovi v skladu s predpisi, z načrti za gospodarjenje in upravnimi akti, izdanimi po tem Zakonu;

-       dopustiti v svojem gozdu prost dostop, razen za primere pridobitne turistične oziroma pridobitne rekreativne dejavnosti;

-       dopustiti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi.

(2) Lastniki gozdov imajo pravico sodelovati v postopku priprave in sprejemanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi. Njihove potrebe, predlogi in zahteve se v največji možni meri upoštevajo skladno z ekosistemskimi in zakonskimi omejitvami.

(3) Republika Slovenija mora v gozdovih v svoji lasti omogočiti praktični pouk kot del izobraževalnega procesa v gozdarstvu.

6. člen

(1) Podlaga za gospodarjenje z gozdovi so nacionalni gozdni program in načrti za gospodarjenje z gozdovi.

(2) Z nacionalnim gozdnim programom in z načrti za gospodarjenje z gozdovi se zagotavljajo:

-       ohranitev ali vzpostavitev naravne sestave gozdnih življenjskih združb in krepitev vsestranske odpornosti gozdov;

-       gospodarjenje z gozdovi, ki ohranja vse funkcije gozdov in temelji na uspešnem naravnem obnavljanju sestojev;

-       ustrezno izkoriščanje gozdnih rastišč v skladu z naravnim razvojem gozdnih življenjskih združb;

-       medsebojna usklajenost gojenja gozdov, pridobivanja lesa ter drugih gozdnih dobrin.

(3) Načrti za gospodarjenje z gozdovi so:

-       gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrti območij;

-       gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih enot;

-       gozdnogojitveni načrti.

(4) Prostorske enote za načrtovanje so gozdnogospodarska in lovsko upravljavska območja in gozdnogospodarske enote. Gozdnogospodarska in lovsko upravljavska območja določi Vlada Republike Slovenije, gozdnogospodarske enote pa se določijo z gozdnogospodarskimi načrti območij.

II. NAČRTOVANJE

1. Nacionalni gozdni program

7. člen

(1) Z nacionalnim gozdnim programom se določijo nacionalna politika trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi, usmeritve za ohranitev in razvoj gozdov ter pogoji za njihovo izkoriščanje oziroma večnamensko rabo. Vključuje tudi usmeritve za trajnostno upravljanje prosto živečih živali ter za ohranitev in izboljšanje njihovih življenjskih razmer.

(2) Nacionalni gozdni program se spreminja in dopolnjuje v skladu s spremembami v gozdovih in s spremenjenimi pogoji gospodarjenja. Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, vsakih pet let pripravi poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa in njegovih petletnih operativnih programov, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.

(3) Strokovne podlage za nacionalni gozdni program izdela Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod), predlog nacionalnega gozdnega programa izdela ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, po predhodni obravnavi, v katero je vključena zainteresirana javnost, sprejme pa ga Državni zbor na predlog Vlade Republike Slovenije.

(4) Za izvedbo nacionalnega gozdnega programa ministrstvo, pristojno za gozdarstvo pripravi petletne operativne programe, ki jih sprejme Vlada Republike Slovenije.

2. Načrti za gospodarjenje z gozdovi

8. člen

(1) Z načrti za gospodarjenje z gozdovi se določijo pogoji za usklajeno rabo gozdov in poseganje v gozdove ter gozdni prostor, potreben obseg gojenja in varstva gozdov, najvišja možna stopnja njihovega izkoriščanja ter pogoji za gospodarjenje z živalskim svetom.

(2) Vsebina načrtov za gospodarjenje z gozdovi je javna.

(3) Načrti za gospodarjenje z gozdovi so po preteku veljavnosti dokumentarno gradivo, ki se mora trajno hraniti.

9. člen

(1) Gozdnogospodarski načrti so gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrti območij ter gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih enot. Gozdnogospodarski načrti se izdelajo kot skupni načrti za vse gozdove ne glede na lastništvo ob upoštevanju posebnosti na posameznih območjih.

(2) Gozdnogospodarski načrti imajo splošni in prostorski del.

(3) Obvezna izhodišča za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov so okoljska izhodišča po predpisih, ki urejajo varstvo okolja.

(4) V gozdnogospodarskem načrtu se upoštevajo tudi usmeritve za gospodarjenje z naravnimi vrednotami in kulturno dediščino v gozdnem prostoru, vodnogospodarski pogoji in usmeritve za zagotavljanje drugih funkcij gozdov, ki jih pripravijo pristojni organi in organizacije.

(5) V gozdnogospodarskih načrtih se določijo tudi potrebni ukrepi za ohranitev ugodnega stanja posebnih varstvenih območij, določenih po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave.

10. člen

(1) V gozdnogospodarskem in lovsko upravljavskem načrtu območja (v nadaljnjem besedilu: območni načrt) se ob upoštevanju usmeritev iz nacionalnega gozdnega programa, ugotovljenega stanja gozdov, analize preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov, ugotovljenega stanja populacij divjadi in njenega okolja ter pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov na območju določijo:

-       funkcije gozdov in njihovo ovrednotenje;

-       cilji, usmeritve in ukrepi za gospodarjenje z gozdom in gozdnim prostorom;

-       cilji, usmeritve in ukrepi za upravljanje z divjadjo v skladu s predpisi o divjadi in lovstvu;

-       usmeritve za ohranjanje oziroma vzpostavitev naravne avtohtone sestave gozdnih življenjskih združb na podlagi bioloških kazalnikov.

(2) V prostorskem delu območnega načrta se:

-       prikaže stanje gozdov in drugih gozdnih zemljišč;

-       v okviru gozdov in drugih gozdnih zemljišč prikažejo območja, ki so po prostorskih planskih aktih namenjena drugim rabam;

-       prikažejo območja, ki so razglašena za varovalni gozd, gozdni rezervat oziroma za gozd s posebnim namenom, ter zavarovana in varovana območja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, ohranjanje narave in upravljanje z vodami;

-       določijo območja posamičnega gozdnega drevja in skupin gozdnega drevja zunaj ureditvenih naselij, ki so pomembna za ohranjanje in razvoj krajine ali življenjskega prostora prostoživečih organizmov;

-       prikaže zasnova gozdne infrastrukture in drugih prostorskih ureditev v gozdnem prostoru;

-       določijo območja, na katerih sta mogoči ježa in vožnja s kolesom brez motorja po označenih gozdnih vlakah in drugih poteh.

(3) Funkcije gozdov, ki so določene in ovrednotene s stopnjami njihovega vpliva na gospodarjenje z gozdovi na kartah in popisih funkcij gozdov v območnem načrtu, se kot strokovne podlage upoštevajo pri prostorskih ureditvah državnega in lokalnega pomena.

11. člen

(1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote se ob upoštevanju usmeritev iz splošnega dela območnega načrta, ugotovljenega stanja gozdov, analize preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov ter pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdnogospodarski enoti določijo:

-       funkcije gozdov in njihovo ovrednotenje;

-       intenzivnost in cilji gospodarjenja z gozdom in gozdnim prostorom;

-       usmeritve za doseganje ciljev;

-       ukrepi in načini njihove izvedbe po osnovnih načrtovalnih enotah gozdnega prostora;

-       usmeritve za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij.

(2) V prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote se:

-       prikažejo območja, ki so razglašena za varovalni gozd, gozdni rezervat oziroma za gozd s posebnim namenom ter zavarovana in varovana območja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, ohranjanje narave in upravljanje z vodami;

-       prikažejo območja, ki so predlagana, da se jih razglasi kot varovalni gozd, gozdni rezervat oziroma gozd s posebnim namenom;

-       prikažejo zemljišča v zaraščanju, ki so kot gozd določena v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote;

-       določijo območja gozdov za sanacijo;

-       določi intenzivnost gospodarjenja z gozdovi;

-       določijo območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali;

-       določijo območja posamičnega gozdnega drevja in skupin gozdnega drevja zunaj naselij, za katere je obvezna izdaja strokovnih navodil za ravnanje z njimi;

-       izdelata pregled in zasnova gozdne infrastrukture in drugih načrtovanih posegov v gozdni prostor ter določijo večfunkcionalna območja;

-       območja, na katerih posamična izbira dreves za možni posek ni obvezna.

(3) Površina gozdov in funkcije gozdov, ki so določene in ovrednotene s stopnjami njihovega vpliva na gospodarjenje z gozdom na kartah in popisih funkcij gozdov v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote, se kot strokovne podlage upoštevajo pri urejanju prostora na lokalni ravni.

(4) Gozdne parcele in podatki o njih se v zemljiškem katastru evidentirajo v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

(5) Ob izdelavi gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Zavod, lokalno skupnost in lastnike vseh zemljišč v zaraščanju, ki se v kmetijske namene ne rabijo že vsaj 10 let, pisno obvesti, da se bodo zemljišča, ki bodo še naprej prepuščena zaraščanju, ob izdelavi naslednjega gozdnogospodarskega načrta določila kot gozd oziroma drugo gozdno zemljišče.

12. člen

(črtan)

13. člen

(1) Gozdnogojitveni načrt je izvedbeni načrt gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote, v katerem se po posameznih gozdnih ekosistemih oziroma njihovih delih določijo:

-       gozdnogojitveni cilji, smernice in ukrepi za gospodarjenje;

-       obseg, intenzivnost in nujnost gojitvenih in varstvenih del;

-       območja, kjer posamična izbira dreves za možni posek ni obvezna in so usklajena z gozdnogospodarskim načrtom gozdnogospodarske enote;

-       količinski, časovni in prostorski obseg sečenj;

-       načini in pogoji za pridobivanje lesa;

-       smernice in dela za sočasno ohranjanje in pospeševanje ekoloških in socialnih funkcij gozda.

(2) Na podlagi gozdnogojitvenega načrta se izberejo drevesa za možni posek.

(3) Gozdnogojitveni načrti se morajo zaradi sprememb, ki nastajajo z razvojem gozdov ali zaradi zunanjih vplivov na gozd, dopolnjevati oziroma obnavljati tako, da se temu ustrezno prilagodijo gozdnogojitveni cilji in ukrepi ter da se na novo določi obseg gojitvenih in varstvenih del. Pobudo za spremembo oziroma dopolnitev načrta lahko da tudi lastnik gozda.

(4) Lastnik gozda lahko za svoj gozd, za plačilo materialnih stroškov izdelave, pridobi izvleček iz gozdnogojitvenega načrta.

3. Postopek priprave in sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov

14. člen

(1) Ob začetku priprave gozdnogospodarskega načrta Zavod na krajevno običajen način obvesti lastnike gozdov in zainteresirano javnost, ki lahko, med pripravo osnutka, dajo svoje pobude. Osnutek območnega načrta določi Strokovni svet Zavoda, osnutek gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote pa strokovni svet območne enote Zavoda.

(2) Minister, pristojen za gozdarstvo, s sklepom odredi javno razgrnitev osnutka gozdnogospodarskega načrta. Javna razgrnitev traja 14 dni. Med javno razgrnitvijo se opravi javna obravnava. O začetku in trajanju ter času javne razgrnitve in javne obravnave morajo biti na krajevno običajen način obveščeni lastniki gozdov in zainteresirana javnost. Sklep se objavi tudi na spletni strani ministrstva, pristojnega za gozdarstvo.

(3) Po opravljeni javni razgrnitvi in javni obravnavi svet območne enote Zavoda obravnava pripombe in predloge ter zavzame do njih stališče. Na tej podlagi Zavod pripravi predlog gozdnogospodarskega načrta. Predlog območnega načrta določi svet Zavoda, predlog gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote pa svet območne enote Zavoda.

(4) Zavod mora k predlogu območnega načrta pridobiti soglasje ministra, pristojnega za okolje, prostor in vode ter ministra, pristojnega za ohranjanje narave, k predlogu gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote pa mnenje organizacije, pristojne za varstvo narave in mnenja lokalnih skupnosti, na območju katerih leži gozdnogospodarska enota.

(5) Soglasje oziroma mnenje se mora izdati v enem mesecu po predložitvi predloga gozdnogospodarskega načrta. Če soglasje oziroma mnenje ni dano ali odrečeno v roku, se šteje, da je dano.

(6) Zavod predloži predlog gozdnogospodarskega načrta skupaj s predpisanim soglasjem oziroma s predpisanimi mnenji ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo. Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo lahko predlog gozdnogospodarskega načrta vrne Zavodu, ki ga mora spremeniti oziroma dopolniti v skladu s predlaganimi usmeritvami in v določenem roku.

(7) Območni načrt sprejme Vlada Republike Slovenije, gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote pa minister, pristojen za gozdarstvo.

15. člen

(1) Gozdnogospodarski načrt se praviloma izdeluje za obdobje 10 let. Zavod mora predložiti predlog novega gozdnogospodarskega načrta na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, najpozneje do 1. oktobra prvega leta novega obdobja, razen v primeru višje sile. Podaljšanje roka za predložitev predloga načrta odobri minister, pristojen za gozdarstvo, na podlagi obrazložene vloge Zavoda. Do sprejetja novega gozdnogospodarskega načrta se uporablja dotedanji načrt.

(2) Gozdnogospodarski načrt se med veljavnostjo spremeni ali dopolni, kadar je to potrebno, zaradi nepredvidenih sprememb v gozdovih ali v poudarjenosti njihovih funkcij, zaradi potreb urejanja prostora, zaradi uskladitve z gozdnogospodarskim načrtom višje ravni ali z nacionalnim gozdnim programom oziroma s prostorskimi planskimi akti višje ravni.

(3) O pobudi za spremembo ali dopolnitev gozdnogospodarskega načrta odloči minister, pristojen za gozdarstvo.

(4) Spremembe in dopolnitve gozdnogospodarskih načrtov se sprejemajo na enak način in po enakem postopku kot gozdnogospodarski načrti.

16. člen

Minister, pristojen za gozdarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, prostor in vode ter ministrom, pristojnim za ohranjanje narave, predpiše vsebino načrtov za gospodarjenje z gozdovi, roke in podrobnejši postopek sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov ter način spremljanja njihovega izvajanja.

III. GOSPODARJENJE Z GOZDOVI

1. Gojenje in izkoriščanje gozdov

17. člen

(1) Na podlagi gozdnogojitvenega načrta izda Zavod lastniku gozda, po predhodnem svetovanju in skupni izbiri dreves za možni posek, odločbo v upravnem postopku. Z odločbo se določijo:

-       potrebna gojitvena dela za obnovo gozdov in nego mladja do vključno nege letvenjaka;

-       potrebna varstvena dela;

-       usmeritve ter roki za izvedbo in ponovitev posameznih gojitvenih in varstvenih del;

-       količina in struktura dreves za največji možni posek;

-       usmeritve in pogoji za sečnjo in spravilo lesa;

-       usmeritve in pogoji za pridobivanje smole in okrasnih dreves;

-       obdobje, za katero je odločba izdana. Zoper odločbo je možna pritožba na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

(2) Možni posek po prejšnjem odstavku je največja količina drevja v bruto m3, ki jo sme posekati lastnik gozda med veljavnostjo odločbe iz prejšnjega odstavka.

(3) Dela v gozdovih morajo biti opravljena v ustreznem letnem času na način, s katerim se najmanj ogroža gozdni ekosistem in da se zagotavljata varstvo gozdov in varnost ljudi. Nastale posledice poškodb tal je treba odstraniti takoj po končanem spravilu oziroma prevozu.

(4) Sečnja gozdnega drevja ter pridobivanje smole in okrasnih dreves se smeta opravljati le na podlagi odločbe iz prvega odstavka tega člena.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko lastnik gozda brez odločbe iz prvega odstavka tega člena seka gozdno drevje na območjih, določenih v gozdnogojitvenem načrtu, kjer posamična izbira dreves za možni posek ni obvezna.

(6) Če se lastnik gozda odloči za premeno gozdov, mu pogoje za njeno izvedbo določi Zavod z odločbo v upravnem postopku.

(7) Podrobnejše predpise za izvajanje sečnje, ravnanje s sečnimi ostanki, spravilo, prevoz in zlaganje gozdnih lesnih sortimentov izda minister, pristojen za gozdarstvo.

17.a člen

(1) Odločba iz prejšnjega člena se izda praviloma za več let, vendar največ za dobo petih let.

(2) Pri skupni izbiri drevja za posek lastnik odgovarja za pokazane meje svojega gozda.

(3) Če po izvedeni sečnji lastnik gozda oziroma izvajalec sečnje ne uredi sečišča v skladu s tem zakonom in predpisom, ki ureja izvajanje sečnje, mu lahko Zavod z odločbo določi dela, potrebna za zagotovitev urejenosti sečišča.

18. člen

(1) V gozdovih je prepovedano vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko lastnik gozda v lastnem gozdu pridobiva seme gozdnih dreves in druge gozdne dobrine, če se s tem ne povzroči opustošenje.

(3) Prevoz in prodaja okrasnih dreves sta dovoljena, če je okrasno drevo opremljeno s plombo, iz katere sta razvidni izvorno gozdnogospodarsko območje in leto poseka. Plombe izdaja Zavod.

(4) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.

19. člen

(1) Dela v svojem gozdu lahko opravlja lastnik gozda, pri tem pa mu lahko pomagajo njegovi zakoniti dediči ter njihovi zakonci in druge fizične osebe v obliki medsosedske pomoči.

(2) Dela v gozdu lahko opravljajo tudi za ta dela registrirane fizične ali pravne osebe (V nadaljnjem besedilu: izvajalci), ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne usposobljenosti.

(3) Minister, pristojen za gozdarstvo, predpiše minimalne pogoje, ki jih morajo za opravljanje del v gozdovih izpolnjevati izvajalci.

20. člen

(1) Za pripravo prostorskih planskih aktov za ureditvena območja po drugih predpisih izdela Zavod strokovne podlage za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem oziroma s skupinami gozdnega drevja zunaj naselij.

(2) Za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij, ki so pomembni habitati in se obravnavajo kot življenjsko okolje prosto živečih živali, izda Zavod lastniku strokovno navodilo na podlagi usmeritev iz gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote, katerega izpolnjevanje se upošteva pri sofinanciranju iz druge alinee drugega odstavka 48. člena tega zakona.

21. člen

(1) Za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor je treba pridobiti soglasje Zavoda.

(2) Mnenje Zavoda se mora pridobiti tudi za graditev objektov zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozda.

(3) Soglasja iz tega člena ni mogoče izdati, kadar je mogoče pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor bistveno ogrozili funkcije gozdov. Pri presoji ogroženosti se upošteva ovrednotenje funkcij iz gozdnogospodarskih načrtov.

(4) Za krčitev gozda v kmetijske namene je treba pridobiti dovoljenje Zavoda.

(5) Zavod izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka z odločbo, če ugotovi, da je krčitev v skladu s prostorskim aktom, s katerim se ureja območje, na katerem leži gozd oziroma gozdno zemljišče.

(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko izda Zavod dovoljenje tudi za krčitev gozda oziroma gozdnega zemljišča, čeprav taka krčitev ni predvidena s prostorskim aktom, vendar samo, če površina gozda oziroma gozdnega zemljišča, na katerem naj bi se izvedla krčitev, ne presega 0,5 hektarja in če taka krčitev ni v gozdu, ki je v skladu s tem zakonom opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom.

(7) Pri spremembi gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče kot jo določa občinski prostorski načrt, se z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove do sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki lahko opredeljuje tudi etapnost izvedbe prostorske ureditve. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede Zavod.

21.a člen

(1) Pred začetkom gozdarskih investicijskih vzdrževalnih del je treba pridobiti dovoljenje Zavoda. Zavod izda dovoljenje, če izvajalec gozdarskih investicijskih vzdrževalnih del vlogi za izdajo dovoljenja priloži ustrezen načrt, izdelan v skladu s predpisom iz tretjega odstavka 3.a člena tega zakona ter predloži soglasje vseh lastnikov gozda oziroma gozdnega zemljišča, na katerem namerava izvajati taka dela.

(2) Javni shod in prireditev je dopustno organizirati v gozdu oziroma gozdnem zemljišču v skladu s predpisi, ki urejajo javne shode in prireditve. O shodu oziroma prireditvi organizator obvesti Zavod.

22. člen

(1) Posek na golo kot način gospodarjenja z gozdovi je prepovedan.

(2) Ne glede na prepoved iz prejšnjega odstavka se gozd lahko poseka na golo, če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu zaradi gozdnogojitvenih ukrepov ali če je to potrebno zaradi sanitarne sečnje oziroma opravljanja preventivnih varstvenih del.

23. člen

(1) Lastnik gozda mora obnoviti gozd, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo. Rok za obnovo gozda določi Zavod z odločbo v upravnem postopku.

(2) Zavod v sodelovanju z lastnikom gozda zagotovi obnovo gozda na pogoriščih in v gozdovih, poškodovanih v naravnih ujmah. Povzročitelj požara je odškodninsko odgovoren lastniku gozda za povzročeno škodo in izgubljeni dobiček, Republiki Sloveniji pa za stroške obnove gozda.

24. člen

(1) Ograditev posameznih delov gozda se lahko dovoli, če je to:

-       predvideno v gozdnogojitvenem načrtu zaradi zaščite mladja ali varstva gozdov pred divjadjo za čas. ki je potreben do uskladitve populacije divjadi z okoljem;

-       potrebno zaradi zaščite vodnih zajetij, varstva naravnih vrednot in območij, zavarovanih na podlagi predpisov o ohranjanju narave, kulturnih spomenikov ali znanstveno-raziskovalnih proučevanj.

(2) Za postavitev ograje iz prejšnjega odstavka izda dovoljenje Zavod na predlog organa, organizacije ali posameznika v 14 dneh. Z dovoljenjem se lahko določijo tudi ukrepi za omejitev gibanja znotraj ograjenega gozda.

(3) Ogradi se lahko tudi gozd s posebnim namenom, če je to določeno z aktom o razglasitvi gozda za gozd s posebnim namenom.

25. člen

(1) V gozdovih, v katerih bi se z nabiranjem živali, plodov, gob ali rastlin ogrožala katera koli rastlinska ali živalska vrsta oziroma funkcija gozdov, se lahko nabiranje omeji ali prepove. Omejitev vrste, količine, načina, kraja in časa nabiranja ali prepoved nabiranja predpiše minister, pristojen za gozdarstvo.

(2) V gozdovih, kjer lastnik drevje goji tudi zaradi plodov, se lahko drugim nabiranje takih plodov prepove. Prepoved na predlog lastnika gozda odredi pristojni organ lokalne skupnosti.

26. člen

(1) Če spravila, prevoza ali zložitve gozdnih lesnih sortimentov ni mogoče opraviti drugače ali bi bil drugačen način nesorazmerno dražji, mora lastnik oziroma uporabnik:

-       gozda dovoliti začasno spravilo, začasen prevoz ali začasno zložitev tujih gozdnih lesnih sortimentov v svojem gozdu;

-       kmetijskega zemljišča dovoliti v nerastni dobi začasen prevoz ali začasno zložitev tujih gozdnih lesnih sortimentov na svojem zemljišču.

(2) Če uresničevanja pravic iz prejšnjega odstavka ni mogoče doseči sporazumno, izda Zavod na zahtevo stranke o tem odločbo v upravnem postopku. V odločbi se v skladu s predpisi o razlastitvi določi tudi višina odškodnine za začasno uporabljena zemljišča. Zoper del odločbe, s katerim se odloči o pravici iz prejšnjega odstavka, je možna pritožba na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo. Pritožba zoper ta del odločbe ne zadrži njene izvršitve. Zoper del odločbe, s katerim se odloči o višini odškodnine, ni možna pritožba v upravnem postopku, pač pa lahko vsaka stranka v nadaljnjih 30 dneh zahteva, da p tem odloči sodišče v nepravdnem postopku.

2. Varstvo gozdov

27. člen

(1) Zaradi spremljanja in krepitve biotskega ravnovesja v gozdovih zagotavlja izvajanje preventivnih varstvenih del:

-       v gozdovih in na posamičnem gozdnem drevju zunaj naselij Zavod,

-       na posamičnem gozdnem drevju v naseljih gozdarska inšpekcija.

(2) Lastniki gozdov in posamičnega gozdnega drevja izvajanja del iz prejšnjega odstavka ne smejo ovirati oziroma preprečevati.

28. člen

(1) Lastniki in drugi uporabniki gozdov morajo izvajati vse s predpisi o varstvu gozdov predpisane ukrepe za preprečitev in zatrtje rastlinskih bolezni in prenamnoženih populacij žuželk, ki lahko porušijo biotsko ravnovesje v gozdu, ter za preprečitev druge škode v gozdovih.

(2) Ukrepe po prejšnjem odstavku morajo zagotoviti tudi lastniki gozdnega drevja, ki raste zunaj gozda, in lastniki ter uporabniki zemljišč, ki po tretjem odstavku 2. člena tega zakona niso gozd, in negozdnih zemljišč v bližini gozda.

29. člen

(1) Zavod lastniku gozda in lastniku posamičnega gozdnega drevja zunaj naselij z odločbo v upravnem postopku določi sanitarne sečnje in preventivna varstvena dela ter rok, do kdaj jih mora opraviti. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve. Če ima posamično drevo status naravne vrednote, mora Zavod pred izdajo odločbe pridobiti mnenje organizacije pristojne, za varstvo narave.

(2) Lastnik gozda lahko sanitarne sečnje in preventivna varstvena dela opravi tudi brez odločbe iz prejšnjega odstavka, mora pa o tem predhodno obvestiti Zavod.

(3) Če je v gozdovih toliko porušeno biotsko ravnovesje, da ga ni mogoče vzpostaviti z ukrepi iz prvega odstavka tega člena, ali če obstaja nevarnost druge velike škode, Zavod obvesti o tem ministrstvo, pristojno za gozdarstvo. Minister, pristojen za gozdarstvo, odredi dodatne ukrepe za varstvo gozdov, in določi izvajalce za njihovo izvedbo.

(4) Minister, pristojen za gozdarstvo, izda predpise o varstvu gozdov, v katerih podrobneje predpiše načine izvajanja del v gozdovih ter pogoje za drugo rabo gozdov.

30. člen

(1) Gozdne lesne sortimente smreke, jelke, bora in bresta, ki jih niso napadli podlubniki, je dovoljeno spravljati, prevažati, skladiščiti in jih predelovati v lubju, vendar morajo biti obeljeni ali predelani in njihovi ostanki porabljeni ali predelani:

-       pri sortimentih iz zimske sečnje (od 1. novembra do 31. marca) do 15. maja, na Krasu pa do 1. maja,

-       pri sortimentih iz letne sečnje (od 1. aprila do 31. oktobra) v 30 dneh po sečnji oziroma v 10 dneh po dospetju na skladišče.

(2) Skladišča za gozdne lesne sortimente iz prejšnjega odstavka morajo biti od 15. marca do 31. oktobra opremljena s kontrolo-lovnimi pastmi.

(3) Gozdni lesni sortimenti, ki so jih napadli podlubniki, se morajo takoj obeliti in podlubniki uničiti ali pa prepeljati na skladišče in predelati v določenem roku, kar z odločbo dovoli in določi Zavod.

(4) Za uničenje podlubnikov se na skladiščih lahko uporabijo atestirana kemična sredstva, če se s tem ne ogroža okolje v skladu s predpisi o varstvu okolja.

31. člen

(1) Uporaba kemičnih sredstev v gozdu je prepovedana.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v gozdu izjemoma lahko uporabljajo atestirana kemična sredstva, ki ne ogrožajo biotskega ravnovesja, za zaščito gozdnega mladja pred divjadjo in za zatiranje prenamnoženih populacij žuželk, ki jih ni mogoče drugače številčno zmanjšati, ter za zatiranje bolezni gozdnega drevja, ki lahko ogrozijo gozd.

(3) Dovoljenje za izjemno uporabo kemičnih sredstev iz prejšnjega odstavka, s katerim se določi tudi način njihove uporabe, izda Zavod v upravnem postopku. Rok za izdajo dovoljenja je dva dni.

(4) Ne glede na prepoved iz prvega odstavka tega člena se atestirana kemična sredstva, ki ne ogrožajo biotskega ravnovesja, lahko uporabljajo za gašenje gozdnih požarov.

32. člen

(1) Paša v gozdovih je prepovedana.

(2) Izjemoma je na podlagi kriterijev, določenih v predpisu o varstvu gozdov, paša lahko dovoljena z gozdnogojitvenim načrtom.

33. člen

(1) V gozdu ni dovoljeno kuriti, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki ogrožajo gozdove.

(2) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za zemljišča, ki po četrtem odstavku 2. člena tega zakona niso gozd.

(3) Prepovedano je požigati travišča in ledine na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd. Sežiganje rastlinskih ostankov na njivah je dovoljeno le ob stalni navzočnosti polnoletne osebe, ki ima ogenj pod nadzorom.

34. člen

(1) Gozdove na Krasu in druge gozdove, ki so posebno ogroženi zaradi požara, določi za požarno ogrožene gozdove lokalna skupnost, na območju katere ležijo, na predlog Zavoda.

(2) Za varstvo gozdov pred požarom na Krasu in v drugih požarno ogroženih gozdovih se sprejmejo in izvajajo ukrepi, predpisani za varstvo pred požari.

(3) V gozdovih iz prvega odstavka tega člena je prepovedana uporaba odprtega ognja.

35. člen

(1) Zavod spremlja obseg in stopnjo razvrednotenja in poškodovanosti gozdov ter o tem obvešča pristojna ministrstva, ki odredijo ukrepe za odpravo vzrokov razvrednotenja oziroma poškodovanosti gozdov.

(2) Povzročitelj razvrednotenja oziroma poškodovanja gozda mora lastniku takega gozda plačati odškodnino v skladu s predpisi o varstvu okolja.

36. člen

(1) V gozdovih se v skladu z gozdnogospodarskimi načrti ohranjajo oziroma ponovno vzpostavljajo habitati avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst. V gozdovih s spremenjeno sestavo gozdnih življenjskih združb se postopno ponovno vzpostavlja njihova naravna sestava.

(2) Številčnost populacij avtohtonih vrst prosto živečih živali v gozdnem ekosistemu mora zagotavljati biotsko ravnovesje ter ne sme ogrožati razvoja gozda ali preprečevati uresničevanja ciljev gospodarjenja z njim.

3. Gradnja in vzdrževanje gozdne infrastrukture

37. člen

(1) Gozdna infrastruktura se mora načrtovati, graditi in vzdrževati tako. da se ob upoštevanju tehničnih, gospodarskih in ekoloških pogojev gozdna tla, rastlinstvo in živalstvo čim manj prizadenejo.

(2) Pri načrtovanju gozdnih cest je treba poleg pomena gozdne ceste za gospodarjenje z gozdovi in prilagajanja naravnemu okolju upoštevati tudi obstoj in razvoj višinskih kmetij ter turistične in rekreativne potrebe.

(3) Gozdne prometnice se morajo graditi, vzdrževati in uporabljati tako, da se ne:

-       ogrozijo vodni viri;

-       povzročijo erozijski procesi;

-       prepreči odtok visokih vod iz hudournikov;

-       poveča nevarnost plazov;

-       poruši ravnotežje na labilnih tleh;

-       poslabša odtok padavinskih vod, tako da bi bila ogrožena kmetijska ali druga zemljišča ali da bi bil ogrožen obstoj gozda ali onemogočen njegov razvoj;

-       prizadenejo območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali;

-       prizadene naravna ali kulturna dediščina;

-       ogrozijo druge funkcije oziroma večnamenska raba gozdov.

(4) Prepovedana je uporaba gozdnih prometnic za namene, ki niso povezani z gospodarjenjem z gozdovi, s katero se zmanjša ali prepreči uporaba gozdnih prometnic oziroma povečajo stroški njihovega vzdrževanja, če ta zakon ne določa drugače.

(5) Gozdne vlake je treba graditi in vzdrževati v skladu z usmeritvami, določenimi v gozdnogojitvenem načrtu.

(6) Minister, pristojen za gozdarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, izda predpise o gradnji, vzdrževanju in načinu uporabe gozdnih prometnic.

38. člen

(1) Gozdne ceste so gozdne prometnice, ki so namenjene predvsem gospodarjenju z gozdom ter so sestavni del gozda ali drugega zemljišča, čez katero potekajo, in so javnega značaja. Zavod vodi evidenco o gozdnih cestah in oceni površino neodmerjenih gozdnih cest. ki se odšteje pri osnovi katastrskega dohodka za odmero davka in drugih dajatev.

(2) Gozdne ceste, ki omogočajo tudi dostop do kmetij, zaselkov oziroma vasi. turističnih objektov, izletniških in drugih podobnih objektov in so pretežno javnega značaja, prevzemajo pripadajoče lokalne skupnosti.

(3) Sredstva za vzdrževanje gozdnih cest zagotavljajo lokalne skupnosti iz lastnih sredstev in iz pristojbin iz 49. člena tega zakona ter Republika Slovenija.

(4) Izvedbo vzdrževanja gozdnih cest zagotavlja lokalna skupnost na podlagi programa vzdrževanja, ki ga pripravi Zavod v sodelovanju z lokalno skupnostjo.

39. člen

(1) Gozdne ceste praviloma lahko uporabljajo tudi drugi uporabniki, morajo pa biti označene, da so gozdne ceste in da jih drugi uporabniki uporabljajo na lastno odgovornost.

(2) Uporabniki morajo gozdne ceste uporabljati v skladu z režimom uporabe, ki ga določi Zavod v sodelovanju z lastniki gozdov.

(3) Zavod v sodelovanju z lokalno skupnostjo označi gozdne ceste in režim njihove uporabe z opozorilnimi tablami oziroma drugimi znaki.

(4) Za gozdne ceste v varovalnih gozdovih in v gozdovih s posebnim namenom, v požarno ogroženih gozdovih in v gozdovih, ki so v prostorskih delih gozdnogospodarskih načrtov določeni kot območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali, oziroma v drugih podobnih primerih, Zavod določi poseben režim prometa.

40. člen

(1) Vožnja v gozdu zunaj gozdnih cest je dovoljena le za gospodarjenje z gozdovi ali za reševanje ljudi oziroma premoženja.

(2) Ob veliki razmočenosti gozdnih cest je vožnja z vozili nad določeno težo prepovedana. Največjo dovoljeno težo vozil in trajanje prepovedi določi in ju na opozorilnih tablah označi Zavod.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavek tega člena sta ježa in vožnja s kolesom brez motorja dovoljeni na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh na območjih, določenih v prostorskem delu območnega načrta.

(4) Poti iz prejšnjega odstavka in pogoje njihove rabe sporazumno določijo in v skladu s predpisi o gozdnih prometnicah označijo lastniki, Zavod in lokalna skupnost.

41. člen

(1) Čezmerna uporaba gozdne ceste (v nadaljnjem besedilu: čezmerna uporaba) pomeni povečan dnevni promet vozil, ki ni povezan z gospodarjenjem z gozdovi, temveč je posledica pridobitne dejavnosti.

(2) Čezmerna uporaba je začasna, če traja manj kot 30 dni, sicer gre za trajno čezmerno uporabo.

(3) Za čezmerno uporabo mora uporabnik na podlagi pisnega soglasja lastnikov najmanj polovice lastniških deležev površine gozdne ceste in soglasja Zavoda, da je čezmerna uporaba dopustna glede na poudarjenost funkcij gozda, pridobiti dovoljenje lokalne skupnosti, ki vzdržuje gozdno cesto.

(4) Po končani čezmerni uporabi gozdne ceste mora uporabnik v 14 dneh od zadnjega dneva uporabe gozdne ceste odpraviti morebitne posledice take uporabe na cesti ali plačati odškodnino za morebitno povzročeno škodo na gozdni cesti.

(5) Odškodnino iz prejšnjega odstavka določi lokalna skupnost na predlog Zavoda. Odškodnina je prihodek proračuna lokalne skupnosti in se uporabi za odpravo posledic začasne čezmerne uporabe gozdne ceste.

(6) Merila za določitev odškodnine so predvsem:

-       normativi za vzdrževanje gozdnih cest,

-       cene, ki veljajo za vzdrževalna dela na gozdnih cestah v lokalni skupnosti,

-       stanje gozdne ceste pred začetkom čezmerne uporabe,

-       stanje gozdne ceste po končani čezmerni uporabi.

(7) Natančnejše pogoje, postopke in merila iz tega člena predpiše minister, pristojen za gozdarstvo.

42. člen

(1) Kadar sečnje ali druge obdelave gozdnih lesnih sortimentov oziroma spravila ni mogoče opraviti zunaj cestišča, je treba gozdno cesto zapreti. Zaporo s prometno signalizacijo označi izvajalec del, ki mora zato pridobiti dovoljenje Zavoda. Dnevna zapora lahko traja največ 10 ur, označena morata biti njen začetek in konec. Kadar traja zapora več dni, izdela Zavod v sodelovanju z lastnikom gozdne ceste poseben načrt prometa in ga označi na opozorilnih tablah.

(2) Trajno in popolno zaporo gozdnih cest Zavod označi s cestno-prometnimi znaki za prepoved prometa. Zavod določi, katere gozdne ceste se zaprejo z zapornico.

(3) Gozdne ceste se lahko, na podlagi predhodnega dovoljenja Zavoda, zaprejo tudi zaradi zagotovitve varnosti, vzdrževanja gozdne ceste, lova in prirejanja javnih shodov oziroma prireditev.

(4) Zapore gozdnih cest iz drugega odstavka tega člena ne veljajo za prebivalce bližnjih naselij, ki dnevno uporabljajo te ceste.

IV. VAROVALNI GOZDOVI IN GOZDOVI S POSEBNIM NAMENOM

43. člen

Gozdovi, ki v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe, svoje zemljišče in nižje ležeča zemljišča, in gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena katera koli druga ekološka funkcija, se razglasijo za varovalne gozdove.

44. člen

(1) Gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena raziskovalna funkcija, funkcija varovanja naravnih vrednot ali funkcija varovanja kulturne dediščine, se razglasijo za gozdove s posebnim namenom.

(2) Gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena zaščitna, rekreacijska, turistična, poučna higiensko-zdravstvena funkcija, obrambna ali estetska funkcija, se lahko razglasijo za gozdove s posebnim namenom. Gozdovi s posebnim namenom so tudi gozdna zemljišča, na katerih so skladišča ali vadbeni objekti, namenjeni obrambnim potrebam. Z njimi upravlja Ministrstvo za obrambo v skladu s tem zakonom.

(3) Gozdovi s posebnim namenom so tudi gozdovi na območjih, ki so zavarovana po predpisih s področja ohranjanja narave.

(4) (prenehal veljati)

45. člen

(1) Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom iz prvega odstavka 44. člena tega zakona se razglasijo z predpisom vlade.

(2) Gozdovi s posebnim namenom iz drugega odstavka 44. člena tega zakona se razglasijo s predpisom lokalne skupnosti, če je izjemna poudarjenost funkcij gozdov v njenem interesu oziroma s predpisom vlade, če je izjemna poudarjenost funkcij gozdov v državnem interesu.

46. člen

(1) S predpisom, s katerim se gozd razglasi za varovalni gozd ali za gozd s posebnim namenom, se določijo režim gospodarjenja s takim gozdom, izvajalec tega režima in zavezanec za zagotovitev sredstev za stroške, ki nastajajo zaradi posebnega režima gospodarjenja ali posebnega režima ureditve in opreme gozda s posebnim namenom.

(2) Če se z razglasitvijo gozda za varovalni gozd ali za gozd s posebnim namenom omeji uživanje lastnine oziroma uveljavljanje lastninske pravice na gozdu, ima lastnik pravico zahtevati ustrezne davčne olajšave ali pravico do odškodnine po predpisih o razlastitvi oziroma lahko zahteva, da mu Republika Slovenija ali lokalna skupnost, ki je gozd razglasila za varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom, ta gozd odkupi. Če lastnik to zahteva, je razglasitelj dolžan odkupiti ta gozd.

(3) Za razglasitev gozda z izjemno poudarjeno raziskovalno funkcijo za gozd s posebnim namenom je treba predhodno pridobiti soglasje lastnika.

(4) Dela, potrebna zaradi zagotovitve posamezne izjemno poudarjene socialne funkcije v gozdu, ki ni razglašen za gozd s posebnim namenom, se določijo s pogodbo med lastnikom takega gozda in državo oziroma lokalno skupnostjo. V pogodbi se določi lastniku gozda tudi višina odškodnine za zmanjšano lesnoproizvodno funkcijo in višina povračila za izvedbo v pogodbi določenih del.

(5) Minister, pristojen za gozdarstvo, lahko ne glede na predpise o urejanju prostora in prostorskem načrtovanju odobri poseg v varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom, če se s posegom bistveno ne zmanjšajo funkcije, zaradi katerih je bil gozd razglašen.

V. PROMET Z GOZDOVI

47. člen

(1) Republika Slovenija ima predkupno pravico pri nakupu gozdov iz 43. člena ter prvega, drugega in tretjega odstavka 44. člena tega zakona, razen če je izjemna poudarjenost funkcije, zaradi katere so gozdovi razglašeni za gozdove s posebnim namenom, v interesu lokalne skupnosti.

(2) Lokalna skupnost, na območju katere ležijo gozdovi, ki se prodajajo, ima predkupno pravico pri nakupu gozdov iz drugega in tretjega odstavka 44. člena tega zakona, če je izjemna poudarjenost funkcije, zaradi katere so gozdovi razglašeni za gozdove s posebnim namenom, v interesu lokalne skupnosti. Če lokalna skupnost predkupne pravice ne uveljavi, jo ima lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja.

(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena ter predpisov, ki urejajo predkupno pravico na zemljiščih, ima Republika Slovenija oziroma pravna oseba, ki gospodari z gozdovi v lasti Republike Slovenije, predkupno pravico pri nakupu gozdov v kompleksu, večjem od 30 hektarjev. Ta pravna oseba mora v primeru zemljišč, ki se nahajajo na zavarovanih območjih po predpisih s področja ohranjanja narave, pridobiti mnenje ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave, ki se šteje za izjavo iz 84. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo in 61/06 – ZDru-1).

(4) Pri prometu z gozdovi iz 43. in 44. člena tega zakona ter prejšnjega odstavka upravna enota o predkupni pravici obvesti pravno osebo, ki gospodari z gozdovi v lasti Republike Slovenije, oziroma lokalno skupnost. Če pravna oseba, ki gospodari z gozdovi, v lasti Republike Slovenije, oziroma lokalna skupnost uveljavlja predkupno pravico, objava ponudbe na oglasni deski upravne enote in enotnem državnem portalu e-uprave ni potrebna.

(5) Predkupna pravica po tem zakonu se uveljavi tako, da upravičenec iz prejšnjega odstavka v 30 dneh od prejema obvestila upravne enote pisno sporoči lastniku nepremičnine in upravni enoti, da ponudbo sprejema.

(6) Zemljiške parcele, ki so gozd in so manjše od 5 hektarjev, se lahko deli samo, če:

-       ni v prostorskih aktih na taki zemljiški parceli ali njenem delu določena namenska raba gozd ali

-       je to potrebno zaradi gradnje javne infrastrukture ali

-       so v solastnini z Republiko Slovenijo ali lokalno skupnostjo.

(7) Fizična oseba, ki je kmet v skladu s predpisi, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči in aktivno gospodari na kmetiji v gorskem oziroma hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja, lahko uveljavlja prednostno pravico pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije. Ne glede na določbe zakona, ki ureja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, imajo upravičenci iz tega odstavka prednostno pravico pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov pred dosedanjimi koncesionarji. Prednostno pravico uveljavlja fizična oseba na podlagi posamičnega programa ohranjanja kmetije, ki je osnova za pripravo Programa ohranjanja kmetij in podeželja v gorskem in hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja.

(8) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka mora fizična oseba, ki želi uveljavljati prednostno pravico pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije, izpolnjevati še naslednje pogoje:

-       izkazati mora, da bo koncesijo izvajal v okviru svojega kmetijskega gospodarstva, ob smiselni uporabi 19. člena zakona;

-       zagotoviti mora potrebna tehnična sredstva in imeti strokovna znanja za izvajanje koncesije;

-       lastni in s koncesijo pridobljeni gozdovi predstavljajo zaokroženo celoto in ne smejo presegati 200 hektarjev.

(9) Programa ohranjanja kmetij in podeželja v gorskem in hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja pripravi minister, pristojen za gozdarstvo, sprejme pa ga Vlada Republike Slovenije.

(10) Razen v primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ima lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja, prednostno pravico pri nakupu tega gozda. Če ta prednostne pravice ne uveljavi, ima prednostno pravico drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja.

(11) Za postopke in roke prodaje gozdov, uveljavljanje prednostne pravice in pogoje za menjavo gozdov se smiselno uporabljajo določbe zakona o kmetijskih zemljiščih, če ni s tem zakonom določeno drugače.

(12) Podrobnejše pogoje iz osmega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za gozdarstvo.

VI. FINANCIRANJE

48. člen

(1) V proračunu Republike Slovenije se zagotavljajo sredstva za:

-       javno gozdarsko službo;

-       načrtovana dela v varovalnih gozdovih in hudourniških območjih v zasebnih gozdovih;

-       dela, za katera mora Zavod zagotoviti izvedbo;

-       izplačila odškodnin in povračil v skladu s 46. členom tega zakona in za nakup gozdov, ki jih Republika Slovenija razglasi za varovalne gozdove oziroma za gozdove s posebnim namenom;

-       izvajanje ukrepov za varstvo gozdov pred požari na Krasu;

-       preprečevalne in preprečevalno-zatiralne ukrepe (polaganje kontrolnih dreves, postavljanje lovnih nastav za podlubnike in podobno).

(2) V proračunu Republike Slovenije se zagotavljajo tudi sredstva za sofinanciranje:

-       gozdno-okoljskih ukrepov in ukrepov v okviru Nature 2000, kot so določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1), zadnjič spremenjeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1944/2006 z dne 19. decembra 2006 o spremembah Uredbe (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 367 z dne 22. 12. 2006, str. 23);

-       gozdnogojitvenih in varstvenih del ter del za vzdrževanje življenjskega okolja prosto živečih živali v zasebnih gozdovih oziroma gozdnem prostoru;

-       preprečevalno-zatiralnih varstvenih ukrepov za skupine gozdnega drevja ali posamičnega gozdnega drevja na negozdnih površinah zunaj naselij;

-       obnove gozdov na pogoriščih in gozdov poškodovanih zaradi naravnih ujm;

-       semenarske in drevesničarske dejavnosti;

-       razvojno-raziskovalnega dela v gozdarstvu;

-       sanacij in premen v zasebnih gozdovih;

-       vzdrževanja gozdnih cest;

-       gradnje in rekonstrukcije gozdnih cest;

-       priprave, gradnje in rekonstrukcije gozdnih vlak;

-       vlaganj za izboljšanje pogojev pridobivanja in trženja gozdnih proizvodov;

-       začetka dejavnosti združenj lastnikov gozdov nastalih na podlagi pogodbe ali zakona;

-       dejavnosti popularizacije gozdov in gozdarstva.

(3) Sredstva iz prejšnjih odstavkov se v proračunu Republike Slovenije zagotavljajo po programu vlaganj v gozdove, ki ga na podlagi nacionalnega gozdnega programa pripravi Zavod. Sredstva za namene iz prve, druge, četrte, sedme, devete, desete in enajste alinee prejšnjega odstavka se zagotavljajo tudi v skladu s predpisi Skupne kmetijske politike.

(4) Pri sofinanciranju del v gozdovih se upoštevajo vrsta dela ter poudarjenost ekoloških in socialnih funkcij gozdov. Minister, pristojen za gozdarstvo, izda predpise za uveljavljanje sredstev po prvem in drugem odstavku tega člena.

49. člen

(1) Lastniki gozdov plačujejo pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest.

(2) Pristojbina je prihodek proračuna lokalnih skupnosti. Sredstva pristojbin mora lokalna skupnost nameniti izključno vzdrževanju gozdnih cest.

(3) Višino pristojbine predpiše Vlada Republike Slovenije v odvisnosti od katastrskega dohodka gozdov in gostote gozdnih cest.

(4) Pristojbino odmeri in za račun lokalne skupnosti pobira organ, pristojen za odmero, pobiranje in izterjevanje davkov, na način, določen za davek od dohodka iz kmetijstva. Za odmero, plačevanje in vračanje pristojbine, prisilno izterjavo, odpis zaradi neizterljivosti, zastaranje in druga vprašanja postopka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.

VII. JAVNA GOZDARSKA SLUŽBA

I. Dejavnost

50. člen

(1) Dejavnosti javne gozdarske službe so:

-       spremljanje stanja in razvoja gozdov;

-       varstvo gozdov;

-       usmerjanje gospodarjenja z gozdovi, gozdnim prostorom, posamičnim gozdnim drevjem ter skupinami gozdnega drevja zunaj naselij;

-       usmerjanje gradnje in vzdrževanja gozdnih cest;

-       vodenje evidenc in baz podatkov za gozdarstvo;

-       strokovno svetovanje in usposabljanje lastnikov gozdov;

-       gozdno semenarstvo vključno s pridelavo semena gozdnih in drevesnih vrst na semenskih plantažah, hranjenjem rezervnih količin semena gozdnih drevesnih in grmovnih vrst in ustanovitvijo in delovanjem semenske banke;

-       zagotavljanje sadik gozdnih drevesnih in grmovnih vrst;

-       prevzemanje del, ki so bila opravljena v gozdu, če so bila sofinancirana iz proračuna Republike Slovenije.

(2) Dejavnosti javne gozdarske službe opravlja Zavod, posamezne naloge iz prve, druge, pete, sedme in osme alinee prejšnjega odstavka Gozdarski inštitut Slovenije, posamezne naloge iz prve, druge, tretje, pete, šeste, sedme in osme alinee prejšnjega odstavka pa lahko opravljajo tudi koncesionarji.

(3) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje ustrezne dejavnosti, ki izpolnjuje kadrovske, tehnološke in prostorske pogoje za to dejavnost. Pogoje za opravljanje dejavnosti predpiše minister, pristojen za gozdarstvo. Koncesije podeljuje minister, pristojen za gozdarstvo, na predlog Zavoda.

(4) Delo Zavoda. Gozdarskega inštituta Slovenije in koncesionarjev nadzira ministrstvo, pristojno za gozdarstvo.

51. člen

Lastniki gozdov ne smejo ovirati izvajanja nalog javne gozdarske službe.

52. člen

Minister, pristojen za gozdarstvo, predpiše podrobnejše pogoje iz 70. člena tega zakona, program pripravništva, program in postopek strokovnega izpita ter program in postopek strokovnega izpopolnjevanja.

53. člen

(1) Zavod mora omogočiti praktični pouk in pripravniško delo učencem in študentom oziroma diplomantom gozdarstva.

(2) Izobraževalne organizacije za gozdarstvo na podlagi pogodbe z izvajalskimi organizacijami zagotovijo svojim učencem in študentom praktični pouk pri teh organizacijah.

VIII. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE

1. Ustanovitev

54. člen

(1) S tem zakonom se ustanovi Zavod za gozdove Slovenije.

(2) Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvršuje Vlada Republike Slovenije.

(3) Zavod je pravna oseba s statusom javnega zavoda.

2. Ime in sedež Zavoda

55. člen

(1) Ime Zavoda je Zavod za gozdove Slovenije.

(2) Sedež Zavoda je v Ljubljani.

3. Naloge Zavoda

56. člen

(1) Zavod opravlja javno gozdarsko službo v vseh gozdovih, in sicer:

-       zbira podatke o stanju in razvoju gozdov kot ekosistema;

-       vodi evidence kot baze podatkov za svoje delo in za statistično posploševanje;

-       spremlja biotsko ravnovesje v gozdovih;

-       spremlja razvrednotenje in poškodovanost gozdov;

-       izdela program varstva gozdov;

-       zagotavlja izvedbo ukrepov za varstvo gozdov;

-       izdeluje načrte požarnega varstva za gozdove in nudi strokovno pomoč pri gašenju požarov;

-       opravlja naloge poročevalsko, prognostično-diagnostične službe;

-       izdela strokovne podlage za nacionalni gozdni program;

-       pripravi program vlaganj v gozdove;

-       izdeluje gozdnogospodarske načrte, gozdnogojitvene načrte, lovsko upravljavske načrte območij ter druge strokovne podlage za gospodarjenje z divjadjo v skladu z zakonom;

-       pripravlja načrte za premeno in sanacijo gozdov;

-       usmerja in spremlja sanacijo hudourniških območij;

-       sodeluje pri prostorskem načrtovanju;

-       sodeluje pri usmerjanju, usklajevanju in opravljanju raziskovalne dejavnosti v gozdarstvu in lovstvu;

-       pripravlja strokovne podlage za odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami in vodi evidenco o gozdnih cestah;

-       načrtuje vzdrževanje gozdnih cest;

-       spremlja in nadzira izvajanje gradnje, rekonstrukcij in vzdrževanja gozdnih cest ter prevzema opravljena dela

-       pripravlja metodologijo za zbiranje podatkov o stanju in razvoju gozdov;

-       obdeluje podatke in pripravlja informacije o stanju in razvoju gozdov;

-       skrbi za popularizacijo gozdov in osveščanje javnosti o pomenu gozdov;

-       izvaja svetovanje, izobraževanje in usposabljanje lastnikov gozdov;

-       zagotavlja seme in sadike gozdnih drevesnih in grmovnih vrst;

-       prevzema opravljena dela v gozdovih in hudourniških območjih, če so financirana ali sofinancirana iz proračuna;

-       vodi in odloča o upravnih stvareh iz prvega in šestega odstavka 17. člena, tretjega odstavka 17.a člena, prvega, drugega in četrtega odstavka 21. člena, 21.a člena, prvega odstavka 23. člena, drugega odstavka 24. člena, drugega odstavka 26. člena, prvega odstavka 29. člena, tretjega odstavka 30. člena, tretjega odstavka 31. člena, prvega in tretjega odstavka 42. člena, drugega odstavka 92. člena in drugega odstavka 95. člena. Upravne zadeve iz prvega odstavka 23. člena in prvega odstavka 29. člena Zavod vodi in o njih odloča v skrajšanem postopku. Zavod lahko odločbe o izbiri drevja za možni posek vroča tudi po postopku navadne vročitve, pri čemer se šteje, da je vročitev opravljena deseti dan od dneva odprave odločbe;

-       opravlja v gozdovih in gozdnem prostoru naloge nadzora v skladu z določbami tega zakona;

-       opravlja v gozdu in gozdnem prostoru naloge neposrednega nadzora v naravi v skladu s predpisi o ohranjanju narave in v tej zvezi naloge prekrškovnega organa;

-       o nedovoljenih posegih in aktivnostih v gozdu in gozdnem prostoru pisno obvešča pristojne inšpekcijske službe.

(2) Naloge iz druge, šeste, osemnajste, štiriindvajsete, petindvajsete, šestindvajsete in sedemindvajsete alinee prejšnjega odstavka Zavod opravlja kot javno pooblastilo.

57. člen

(1) Poleg nalog iz prejšnjega člena Zavod pripravlja strokovne podlage za oddajanje načrtovanih del v državnih gozdovih, nadzira njihovo opravljanje in prevzema opravljena dela, če ga za ta dela pooblasti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

(2) S soglasjem ustanovitelja Zavod lahko opravlja tudi druge naloge.

57.a člen

(1) Za opravljanje s tem zakonom določenih nalog Zavod obdeluje osebne podatke o lastnikih zemljišč in njihovih začasnih upraviteljih v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov. Osebni podatki in podatki o pravni osebi, povezani z lastnikom ali upravljalcem zemljišč, ki jih obdeluje Zavod, so: naslov stalnega ali začasnega prebivališča, enotna matična številka občana, davčna številka ali druga identifikacijska oznaka v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi, grafični in pisni podatki o parcelah in njihovi površini, katastrski občini, katastrski kulturi in katastrskem razredu ter podatki o izdanih odločbah.

(2) Razen podatkov o izdanih odločbah pridobiva Zavod podatke iz prejšnjega odstavka iz računalniške podatkovne zbirke zemljiškega katastra in zemljiške knjige Republike Slovenije. Upravljalec oziroma organizacija, ki obdeluje podatke iz računalniške podatkovne zbirke zemljiškega katastra in zemljiške knjige Republike Slovenije, posreduje Zavodu podatke iz te zbirke brezplačno, pri čemer pa mu lahko zaračuna materialne stroške priprave podatkov.

4. Organiziranost in organi Zavoda

58. člen

Zavod ima območne enote. Število in meje območnih enot določi Vlada Republike Slovenije.

59. člen

Organi Zavoda so svet Zavoda, direktor Zavoda in strokovni svet Zavoda.

60. člen

(1) Svet Zavoda sestavljajo predstavniki svetov območnih enot, ustanovitelja, delavcev Zavoda, izobraževalnih in raziskovalnih organizacij s področja gozdarstva in lastnikov gozdov.

(2) Svet Zavoda ima naslednje naloge:

-       določi predlog območnega načrta;

-       sprejme program dela Zavoda;

-       sprejme finančni načrt in zaključni račun Zavoda;

-       sprejema poročila o opravljenem delu Zavoda;

-       opravlja druga dela v skladu s statutom.

(3) Podrobnejša sestava in naloge sveta Zavoda se določijo s statutom Zavoda.

61. člen

(1) Direktor Zavoda organizira in vodi delo ter poslovanje Zavoda, predstavlja in zastopa Zavod in je odgovoren za zakonitost dela Zavoda.

(2) Direktorja Zavoda imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije.

62. člen

(1) Strokovni svet Zavoda je kolegijski strokovni organ Zavoda. Strokovni svet Zavoda določi osnutek območnega načrta, obravnava strokovna vprašanja, povezana z gozdarstvom in lovstvom ter predlaga rešitve in priporočila organom Zavoda.

(2) Sestava, način oblikovanja in naloge strokovnega sveta Zavoda se določijo s statutom Zavoda v skladu z zakonom.

63. člen

Organi območnih enot so svet območne enote, vodja območne enote in strokovni svet območne enote.

64. člen

(1) Svet območne enote ima naslednje naloge:

-       obravnava pripombe in predloge iz javne razgrnitve in javne obravnave gozdnogospodarskih načrtov in zavzame do njih stališče;

-       določi predlog. gozdnogospodarskega načrta, gozdnogospodarske enote in predlog letnega lovsko upravljavskega načrta območja, katerega vsebino določajo predpisi o divjadi in lovstvu;

-       predlaga program dela območne enote;

-       predlaga finančni načrt območne enote;

-       sprejema poročila o opravljenem delu v območni enoti;

-       opravlja druga dela v skladu s statutom.

(2) Po tretjino članov sveta območne enote sestavljajo predstavniki:

-       lastnikov gozdov;

-       lovstva, kmetijstva in varstva narave;

-       ustanovitelja, lokalnih skupnosti z gozdnogospodarskega območja in delavcev Zavoda.

65. člen

(1) Vodja območne enote organizira in vodi delo ter. poslovanje območne enote in je odgovoren za strokovnost njenega dela.

(2) Vodjo območne enote imenuje in razrešuje direktor Zavoda po predhodnem mnenju Sveta območne enote. V enem letu od nastopa funkcije lahko direktor Zavoda razreši vodjo območne enote. V primeru razrešitve se vodjo območne enote, ki je bil že pred začetkom mandata zaposlen na Zavodu, premesti na delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi in usposobljenosti. Če takšnega delovnega mesta ni, mu delovno razmerje preneha, ima pa pravico do odpravnine, ki mu zaradi prenehanja potrebe po njegovem delu pripada v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja.

66. člen

(1) Strokovni svet območne enote je kolegijski strokovni organ območne enote. Strokovni svet območne enote določi osnutek gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote in osnutek letnega lovsko upravljavskega načrta območja, obravnava strokovna vprašanja, povezana z gozdarstvom in lovstvom na gozdnogospodarskem območju, ter predlaga rešitve in priporočila organom območne enote Zavoda.

(2) Sestava, način oblikovanja in naloge strokovnega sveta območne enote se določijo s statutom Zavoda v skladu z zakonom.

5. Pravice, obveznosti in odgovornosti Zavoda v pravnem prometu

67. člen

(1) Zavod nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.

(2) Premoženje Zavoda je last Republike Slovenije. Zavod gospodari z vsemi osnovnimi in drugimi materialnimi sredstvi, ki jih pridobi v skladu s tem zakonom.

(3) Za upravljanje premoženja je Zavod odgovoren ustanovitelju. Zavod mora uporabljati in upravljati premoženje ustanovitelja s skrbnostjo dobrega gospodarja.

6. Sredstva za delo Zavoda

68. člen

Zavod pridobiva sredstva za opravljanje dejavnosti:

-       iz proračuna Republike Slovenije;

-       s prodajo storitev drugim;

-       z dotacijami, darili in iz drugih virov.

7. Druge medsebojne pravice in obveznosti med ustanoviteljem in Zavodom

69. člen

(1) Ustanovitelj:

-       spremlja uresničevanje nacionalnega gozdnega programa;

-       zagotovi ustrezne materialne možnosti za delo Zavoda in njegov razvoj;

-       izda soglasje k statutu; – imenuje in razrešuje direktorja;

-       imenuje in razrešuje svoje predstavnike v organe Zavoda in območnih enot;

-       izda soglasje k organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Zavodu.

(2) Zavod:

-       pripravi program dela in finančni načrt;

-       skrbi za uresničevanje nacionalnega gozdnega programa;

-       daje predloge za podelitev koncesije za opravljanje določenih nalog javne gozdarske službe;

-       poroča o poslovanju.

8. Delavci v Zavodu

70. člen

(1) Naloge javne gozdarske službe v Zavodu opravljajo delavci, ki imajo za to ustrezno izobrazbo, ustrezno strokovno usposobljenost za samostojno opravljanje dela v svojem poklicu in izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

(2) Naloge javne gozdarske službe v Zavodu lahko na delovnih mestih, za katera je predpisana izobrazba, pridobljena po študijskih programih prve stopnje ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje, opravljajo tudi delavci, ki imajo višjo izobrazbo, pridobljeno v okviru sistema visokošolskega izobraževanja po višješolskih programih, sprejetih pred 1. 1. 1994, ter najmanj 12 let delovnih izkušenj na delovnih mestih z zahtevano višješolsko izobrazbo v Zavodu.

(3) Delavci Zavoda, ki opravljajo naloge javne gozdarske službe, se v času delovnega razmerja na Zavodu ne smejo ukvarjati z dejavnostjo gospodarjenja z gozdovi, dejavnostjo trženja lesa, zastopanjem oseb, ki se ukvarjajo z navedenimi dejavnostmi ter s skrbništvom nad gozdovi v lastništvu drugih oseb.

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se delavci Zavoda v času delovnega razmerja na Zavodu lahko:

-       ukvarjajo z dejavnostjo rabe gozdov,

-       ukvarjajo z dejavnostjo gospodarjenja z gozdovi in dejavnostjo trženja lesa v lastnem gozdu ali v gozdu, ki je v lasti osebe, ki je z njimi v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti pa do drugega kolena ali če je z njimi v zakonu ali v svaštvu do prvega kolena.

71. člen

Strokovni delavci Zavoda imajo pravico in dolžnost, da se strokovno izpopolnjujejo, zato jim mora Zavod omogočiti:

-       stalno spremljanje razvoja gozdarskih ved;

-       občasno praktično izpopolnjevanje v ustreznih organizacijah;

-       občasno preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja.

IX. RAZISKOVALNA DEJAVNOST

1. Skupne določbe

72. člen

(1) Raziskovalno dejavnost v gozdarstvu in lovstvu opravljajo raziskovalne organizacije ter druge pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje po predpisih o raziskovalni dejavnosti.

(2) Temeljna, uporabna in razvojno-raziskovalna dejavnost v gozdarstvu in lovstvu se opravlja v okviru nacionalnega raziskovalnega programa in v skladu z njim. Na tej podlagi ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za znanost in tehnologijo, financira ali sofinancira raziskovalne in razvojne projekte ter raziskovalno in razvojno infrastrukturo.

(3) Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za znanost in tehnologijo, usklajuje programiranje in izvajanje raziskovalnega dela.

2. Gozdarski inštitut

73. člen

(1) Gozdarski inštitut Slovenije opravlja raziskovalno dejavnost na področju gozdov, gozdarstva, divjadi in lovstva.

(2) Gozdarski inštitut Slovenije je pravna oseba s statusom javnega raziskovalnega zavoda.

74. člen

(1) Gozdarski inštitut Slovenije poleg raziskovalne dejavnosti opravlja naslednje naloge javne gozdarske službe:

-       usmerja in strokovno vodi spremljanje stanja razvrednotenja in poškodovanosti gozdov;

-       usmerja in strokovno vodi poročevalsko, prognostično – diagnostično službo za gozdove;

-       strokovno usmerja gozdno semenarsko in drevesničarsko dejavnost;

-       razvija in strokovno usmerja informacijski sistem za gozdove;

-       pripravlja strokovne podlage in predloge normativov za opravljanje del v gozdovih.

(2) Gozdarski inštitut Slovenije ima naslednja javna pooblastila:

-       izdaja potrdila za gozdno seme in sadike v skladu s predpisi o semenu in sadikah;

-       opravlja strokovni in zdravstveni nadzor nad gozdnim semenarstvom in drevesničarstvom.

(3) Gozdarski inštitut Slovenije opravlja program statističnih raziskav za gozdove in druge naloge, predvidene z aktom o ustanovitvi in statutom.

IX.a ZDRUŽEVANJE

74.a člen

(1) Za povečanje učinkovitosti gospodarjenja z gozdovi in trženja gozdnih proizvodov ter lesne biomase se spodbuja prostovoljno združevanje lastnikov gozdov v društvih lastnikov gozdov.

(2) Za učinkovitejšo uporabo gozdarske mehanizacije ter opreme, delovne sile in drugih proizvodnih zmogljivosti lahko fizične osebe v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo ustanovijo strojne krožke.

74.b člen

(1) Društvom na področju gozdarstva (v nadaljnjem besedilu: društva), katerih namen ustanovitve in delovanja presega uresničevanje interesov njihovih članov in pomeni delovanje v javnem interesu na področju gozdarstva, lahko minister pristojen za gozdarstvo podeli status društva, ki deluje v javnem interesu. Delovanje v javnem interesu na področju gozdarstva pomeni, da je pretežni del delovanja društva na podlagi sprejetega programa, v različnih oblikah in vsebinah namenjen popularizaciji gozdov in gozdarstva.

(2) Podrobnejše pogoje za podelitev statusa društva iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za gozdarstvo v skladu z zakonom, ki ureja društva.

(3) Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo vodi evidenco društev iz prvega odstavka tega člena.

(4) Izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, se preverja na vsaka tri leta.

X. NADZOR

75. člen

(1) Uresničevanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov nadzirajo gozdarski inšpektorji. Posege v gozdni prostor nadzirajo tudi inšpektorji za lovstvo in ribištvo, gradbeni in urbanistični inšpektorji, vsak v okviru svojih pooblastil.

(2) Uresničevanje določb tega zakona o preprečevanju in gašenju požarov poleg gozdarskih inšpektorjev nadzirajo tudi požarni inšpektorji in organi za notranje zadeve.

76. člen

Za gozdarskega inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki ima univerzitetno izobrazbo gozdarske smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju usmerjanja gospodarjenja z gozdovi ali na področju gojenja in izkoriščanja gozdov.

77. člen

(1) Pri izvrševanju inšpekcijskega nadzorstva ima gozdarski inšpektor poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:

-       pregledovati dela v gozdovih ter dokumentacijo za ta dela in vsa mesta, kjer se v gozdovih sekajo oziroma spravljajo, zlagajo in prevažajo gozdni lesni sortimenti iz gozda do potrošnika;

-       pregledovati in spremljati uresničevanje gozdnogospodarskih načrtov in gozdnogojitvenih načrtov;

-       ustaviti vsa dela, ki niso v skladu z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov;

-       določiti rok za obeljenje panjev in neobeljenih gozdnih lesnih sortimentov iglavcev in bresta, za katere je obeljenje predpisano, oziroma odrediti obeljenje na stroške lastnika sortimentov oziroma panjev oziroma skladišča;

-       v nujnih primerih, ko bi sicer nastala škoda, odrediti ukrepe, da se škoda prepreči;

-       pregledovati in spremljati uresničevanje ukrepov za varstvo gozdov;

-       preveriti, če izvajalci izpolnjujejo pogoje za opravljanje del v gozdovih;

-       nadzirati porabo proračunskih sredstev, ki so namenjena financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove in gozdarstvo, gradnje in vzdrževanja gozdnih prometnic.

(2) Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi tretje, četrte in pete alinee prejšnjega odstavka, ne zadrži njene izvršitve.

(3) Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ugotovi, da so ti predpisi kršeni, ima pravico in dolžnost:

-       odrediti ukrepe, da se ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo v roku, ki ga določi;

-       odrediti, da se sredstva, dodeljena oziroma porabljena v nasprotju s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, vrnejo v proračun Republike Slovenije;

-       poročati pristojnim državnim organom o ugotovitvah pri opravljanju inšpekcijskega nadzora in o izrečenih ukrepih.

77.a člen

(1) Delavci Zavoda, ki jih za to pooblasti minister, pristojen za gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: gozdarski nadzorniki) in imajo pooblastila prekrškovnega organa po zakonu, ki ureja prekrške, opravljajo poleg inšpektorjev neposredni nadzor nad izvajanjem določb prvih odstavkov 18. in 25. člena, prvega in četrtega odstavka 37. člena ter prvega in tretjega odstavka 40. člena tega zakona in na njihovi podlagi izdanih predpisov ter določb drugih predpisov, ki urejajo nabiranje gob, plodov, zelnatih rastlin in njihovih delov, ki zajema:

-       ugotavljanje kršitev glede zmanjševanja rastnosti sestoja ali rodovitnosti rastišča, stabilnosti ali trajnosti gozda oziroma ogrožanja njegovega obstoja, namena ali funkcij, ki se med drugim povzročajo tudi z zasekovanjem, lupljenjem, zarezovanjem, zažiganjem drevja in grmovja, odvažanjem in zastrupljanjem zemlje, ogrožanjem bivališč živali;

-       ugotavljanje kršitev glede omejitev in prepovedi nabiranja živali, plodov, gob in rastlin;

-       ugotavljanje kršitev glede rekreativnega nabiranja gob, plodov, zelnatih rastlin in njihovih delov;

-       ugotavljanje kršitev glede vožnje v gozdu;

-       ugotavljanje kršitev, ki bi zmanjšale ali preprečile uporabo gozdnih prometnic oziroma povečale stroške njihovega vzdrževanja;

-       opozarjanje oseb na dejanja, ki škodijo gozdu.

(2) Med opravljanjem zakonsko določenih nalog je gozdarski nadzornik uradna oseba ter ima službeni znak, službeno izkaznico in predpisano službeno obleko.

(3) Gozdarski nadzorniki imajo pravico od osebe, ki ne spoštuje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, zahtevati in dobiti na vpogled osebno izkaznico ali drugo javno listino, s katero se dokazuje istovetnost te osebe. Gozdarski nadzorniki lahko tudi fotodokumentirajo potek kršitve in kršilca zaradi dokazovanja storitve prekrška.

(4) Gozdarski nadzorniki imajo pravico izdati plačilni nalog osebi, ki stori prekršek iz 5., 13., 23., 24. in 27. točke prvega odstavka 79. člena in 3. točke tretjega odstavka 81. člena tega zakona.

(5) Minister, pristojen za gozdarstvo predpiše podrobnejše določbe o službenem znaku, izkaznici in službeni obleki gozdarskih nadzornikov.

XI. KAZENSKE DOLOČBE

78. člen

(1) Z globo od 2.000 eurov do 50.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki v obsegu, ki presega 10-letni možni posek, seka ali dovoli sekati gozdno drevje ali okrasna drevesa brez odločbe ali v nasprotju z njo (prvi in četrti odstavek 17. člena).

(2) Z globo od 1.000 eurov do 2.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.

(3) Z globo od 800 eurov do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.

79. člen

(1) Z globo od 1.200 eurov do 42.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:

1.     ne opravi potrebnih gojitvenih ali varstvenih del v določenem roku ali jih opravi v nasprotju z odločbo, seka gozdno drevje, spravlja les, pridobiva smolo ali okrasna drevesa brez odločbe ali v nasprotju z njo ali opravlja premeno gozdov v nasprotju s pogoji, ki jih določi Zavod (prvi, četrti in šesti odstavek 17. člena);

2.     seka, spravlja, prevaža ali zlaga gozdne lesne sortimente oziroma ravna s sečnimi ostanki oziroma ta dela zagotovi v nasprotju s predpisi o varstvu gozdov ali ne odstrani posledic poškodb tal takoj po končanem spravilu oziroma prevozu (tretji odstavek 17. člena);

3.     ne ravna v skladu s predpisi za izvajanje sečnje, ravnanje s sečnimi ostanki, spravilo, prevoz in zlaganje gozdnih lesnih sortimentov (sedmi odstavek 17. člena);

4.     ne zagotovi z odločbo Zavoda odrejenih del (tretji odstavek 17.a člena);

5.     s svojim ravnanjem zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen (prvi odstavek 18. člena);

6.     pri pridobivanju semena gozdnih dreves ali drugih gozdnih dobrin povzroči opustošenje (drugi odstavek 18. člena);

7.     gradi objekt ali izvede poseg v gozd oziroma gozdni prostor brez soglasja Zavoda (prvi odstavek 21. člena);

8.     gradi objekt zunaj gozda brez soglasja Zavoda (drugi odstavek 21. člena);

9.     krči gozd brez dovoljenja Zavoda (četrti odstavek 21. člena);

10.  pred začetkom gozdarskih investicijskih vzdrževalnih del ne pridobi dovoljenja Zavoda (prvi odstavek 21.a člena);

11.  seka na golo, čeprav to ni predvideno v gozdnogospodarskem načrtu (drugi odstavek v zvezi s prvim odstavkom 22. člena);

12.  ne obnovi gozda, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo, v roku, ki ga določi Zavod (prvi odstavek 23. člena);

13.  kljub omejitvi ali prepovedi, ki jo določi pristojni organ, v gozdovih nabira živali, plodove, gobe ali rastline (25. člen);

14.  preprečuje spremljanje ali krepitev biotskega ravnovesja v gozdu ali izvajanje preventivnih varstvenih del (27. člen);

15.  ne izvede oziroma zagotovi vseh s predpisi o varstvu gozdov predpisanih ukrepov za preprečitev porušenja biotskega ravnovesja ali druge škode v gozdovih (28. člen);

16.  ne opravi sanitarnih sečenj ali preventivnih varstvenih del v določenem roku ali jih opravi v nasprotju z odločbo (prvi odstavek 29. člena);

17.  ne izvede dodatno predpisanih ukrepov za varstvo gozdov (tretji odstavek 29. člena);

18.  ne obeli ali ne predela gozdnih lesnih sortimentov smreke, jelke, bora ali bresta ali ne porabi ali ne predela njihovih ostankov v predpisanem roku (prva in druga alinea prvega odstavka 30. člena);

19.  ne opremi skladišč od 15. marca do 31. oktobra s kontrolno-lovnimi pastmi (drugi odstavek 30. člena);

20.  ne zagotovi izvedbe z odločbo Zavoda določenih del (tretji odstavek 30. člena);

21.  brez dovoljenja Zavoda v gozdu uporablja kemična sredstva oziroma zagotovi njihovo uporabo (drugi in tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 31. člena);

22.  pase v gozdu, kadar to ni dovoljeno z gozdnogojitvenim načrtom (32. člen);

23.  z gradnjo, vzdrževanjem ali uporabo gozdnih prometnic ogrozi vodni vir, povzroči erozijski proces, prepreči odtok visokih vod iz hudournikov, poveča nevarnost plazu, poruši ravnotežje na labilnih tleh, poslabša odtok padavinskih vod, prizadene območje, pomembno za ohranitev prosto živečih živali, prizadene naravno ali kulturno dediščino, ogrozi drugo funkcijo oziroma večnamensko rabo gozdov (tretji odstavek 37. člena);

24.  uporabi gozdno prometnico za namen, ki ni povezan z gospodarjenjem z gozdovi, s čimer zmanjša ali prepreči uporabo gozdne prometnice oziroma poveča stroške njenega vzdrževanja (četrti odstavek 37. člena);

25.  gradi ali vzdržuje gozdne vlake v nasprotju z usmeritvami, določenimi v gozdnogojitvenem načrtu (peti odstavek 37. člena);

26.  uporablja gozdne ceste v nasprotju z določenim režimom uporabe (drugi odstavek 39. člena);

27.  se razen za namene gospodarjenja z gozdovi ali reševanja ljudi oziroma njihovega premoženja vozi v gozdu ali gozdnem prostoru zunaj gozdnih cest z izjemo vožnje s kolesom brez motorja (prvi odstavek 40. člena);

28.  se vozi po gozdnih cestah z vozili nad določeno težo, kadar je to zaradi razmočenosti tal prepovedano (drugi odstavek 40. člena);

29.  brez dovoljenja oziroma v nasprotju z dovoljenjem čezmerno uporablja gozdne ceste (tretji odstavek 41. člena);

30.  v predpisanem roku ne odpravi morebitnih posledic čezmerne uporabe ali ne plača odškodnine (četrti odstavek 41. člena);

31.  zapre gozdno cesto brez predhodnega dovoljenja Zavoda (tretji odstavek 42. člena);

32.  ovira izvajanje nalog javne gozdarske službe (51. člen);

33.  na podlagi izdane odločbe ne ustavi vseh del, ki niso v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanih predpisov (tretja alinea prvega odstavka 77. člena);

34.  ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je inšpektor odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon ali drug predpis.

(2) Z globo od 600 eurov do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.

(3) Z globo od 400 eurov do 800 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.

80. člen

(1) Z globo od 1.000 eurov do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:

1.     kuri na neurejenih kuriščih v gozdovih ali na zemljiščih, ki po tretjem odstavku 2. člena tega zakona niso gozd (prvi in drugi odstavek 33. člena);

2.     požiga travišča in ledine na območju, na katerih ogenj lahko ogrozi gozd, oziroma sežiga rastlinske ostanke na njivah brez stalne navzočnosti polnoletne osebe, ki ima ogenj pod nadzorstvom (tretji odstavek 33. člena);

3.     uporablja odprti ogenj v gozdovih na Krasu oziroma v gozdovih, ki so določeni za požarno ogrožene gozdove (tretji odstavek 34. člena).

(2) Z globo od 600 eurov do 1.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.

(3) Z globo od 200 eurov do 600 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.

81. člen

(1) Z globo od 800 eurov do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:

1.     v gozdu pogozduje negozdna zemljišča, ki z gozdnogospodarskim načrtom niso predvidena za pogozditev (četrti odstavek 18. člena);

2.     organizira javni shod ali prireditev, ne da bi o tem obvestil Zavod (drugi odstavek 21. a člena zakona);

3.     ogradi posamezne dele gozda brez dovoljenja oziroma v nasprotju z dovoljenjem (drugi odstavek 24. člena);

4.     predhodno ni obvestil Zavoda o nameravanih sanitarnih sečnjah ali preventivnih varstvenih delih, ki jih je opravil brez odločbe (drugi odstavek 29. člena).

(2) Z globo od 400 eurov do 1.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.

(3) Z globo od 200 eurov do 400 eurov se za prekršek kaznuje tudi posameznik, ki:

1.     stori katero od dejanj iz prvega odstavka tega člena;

2.     se giblje znotraj ograjenega gozda, kadar je to prepovedano (drugi odstavek 24. člena);

3.     jezdi oziroma se vozi s kolesom brez motorja v nasprotju s tretjim odstavkom 40. člena tega zakona.

81.a člen

(1) Z globo od 800 eurov do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki v manjšem obsegu seka gozdno drevje ali okrasna drevesa ali dovoli njihovo sečnjo brez odločbe ali v nasprotju z njo (prvi in četrti odstavek 17. člena).

(2) Z globo od 300 eurov do 800 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.

(3) Z globo od 150 eurov do 400 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.

Zakon o gozdovih – ZG (Uradni list RS, št. 30/93) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

82. člen

(1) Gozdnogospodarske organizacije z dnem uveljavitve tega zakona nadaljujejo delo kot izvajalska gozdarska podjetja. Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti v sestavi gozdnogospodarske delovne organizacije postanejo z dnem uveljavitve tega zakona organizacijske enote izvajalskega gozdarskega podjetja s pooblastili v pravnem prometu, ki so vpisana v sodni register. Ta pooblastila izvajajo v imenu in za račun izvajalskega gozdarskega podjetja. Temeljne organizacije kooperantov v sestavi dosedanjih gozdnogospodarskih delovnih organizacij postanejo z dnem uveljavitve tega zakona samostojne pravne osebe in poslujejo po predpisih o zadrugah. Te organizacije poslujejo s pooblastili v pravnem prometu, ki so vpisana v sodni register, dokler svoje organiziranosti ne uskladijo s predpisi o zadrugah. Gozdarska izvajalska podjetja, temeljne organizacije kooperantov, delovne organizacije in podjetja, ki gospodarijo z gozdovi in svoje organiziranosti niso uskladile z zakonom o gozdovih (Uradni list SRS, št. 18/85, 29/86 in 24/89) ter Vlada Republike Slovenije sklenejo v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona v skladu s tem zakonom in po pravilih pravnega nasledstva pogodbo o razdružitvi sredstev in obveznosti do virov sredstev (v nadaljnjem besedilu: premoženje) ter delavcev. V pogodbi se ugotovijo tudi presežni delavci, posebej presežni delavci, ki bodo postali presežek zaradi vračanja gozdov po predpisih o denacionalizaciji in zadrugah ter zaradi tega zakona. V pogodbi se glede na razdružitev in namembnost sredstev dogovorijo tudi o prihodnji statusni organiziranosti izvajalskih gozdarskih podjetij oziroma zadrug.

(2) Če je temeljna organizacija kooperantov v sestavi gozdnogospodarske delovne organizacije prenehala obstajati in se je namesto nje ustanovila zadruga oziroma je njene dejavnosti prevzela zadruga, sklepa pogodbo iz prejšnjega odstavka tudi ta zadruga.

(3) Če je bila temeljna organizacija kooperantov v sestavi gozdnogospodarske delovne organizacije likvidirana in preostanek likvidacijske mase prenesen na gozdnogospodarsko delovno organizacijo oziroma temeljno organizacijo združenega dela ali delovno skupnost v njeni sestavi, sklepa pogodbo iz prvega odstavka tega člena namesto temeljne organizacije kooperantov Zadružna zveza Slovenije.

(4) Z razdružitvijo premoženja in delavcev na podlagi sklenjene pogodbe in oblikovanjem subjektov kot pravnih naslednikov prenehajo vse dotedanje medsebojne pravice in obveznosti med novonastalimi subjekti.

(5) Če pogodba iz prvega odstavka tega člena ni sklenjena v roku. lahko zainteresirani upravičenec zahteva, da se v 30 dneh začne postopek pred ad hoc arbitražo. Arbitraža vodi postopek s smiselno uporabo pravil Stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije.

(6) V arbitražo imenuje vsak udeleženec v osmih dneh od poziva zainteresiranega upravičenca po enega arbitra, ti pa sporazumno imenujejo predsednika. Če je število arbitrov vključno s predsednikom sodo, arbitri imenujejo še enega zunanjega člana.

(7) Arbitraža odloča o spornem razmerju in s svojo odločitvijo nadomesti pogodbo iz prvega odstavka tega člena. Odločitev arbitraže je dokončna in je izvršilni naslov.

(8) Če se arbitraža ne sestavi ali če ne odloči v štirih mesecih po vložitvi zahtevka, ima vsak zainteresirani udeleženec pravico predlagati, da o spornem vprašanju odloči sodišče v nepravdnem postopku.

83. člen

Na podlagi pogodbe oziroma drugega akta iz 82. člena tega zakona se:

a)  v last Republike Slovenije preneseta premoženje organizacij iz prvega odstavka 82. člena tega zakona, namenjeno opravljanju dejavnosti, ki jih na podlagi tega zakona opravlja Zavod, in premoženje lovskogospodarskih organizacij združenega dela v sestavi gozdnogospodarskih delovnih organizacij. To premoženje se prenese na Zavod.

Zavod prevzame tudi potrebno število delavcev, ki so opravljali te dejavnosti v gozdnogospodarskih in drugih organizacijah, ki so upravljale gozdove in razpolagale z njimi, in potrebno število delavcev lovskogospodarskih temeljnih organizacij združenega dela, ki so bile v sestavi gozdnogospodarske delovne organizacije.

Zavod vodi premoženje, ki ga pridobi od lovskogospodarskih temeljnih organizacij združenega dela in s poslovanjem s tem premoženjem, ločeno od svojih drugih sredstev in ga uporablja namensko v skladu s predpisi o divjadi in lovstvu;

b)  v last temeljnih organizacij kooperantov v sestavi gozdnogospodarske delovne organizacije, iz njih nastalih zadrug oziroma Zadružne Zveze prenese ustrezen del premoženja v skladu z merili iz 84. člena tega zakona. To premoženje je nedeljivo zadružno premoženje;

c)  v upravljanje in razpolaganje izvajalskim gozdarskim podjetjem in drugim organizacijam, ki so gospodarile z gozdovi, prenese preostalo premoženje v skladu z merili iz 84. člena tega zakona. To premoženje je družbena lastnina in se lastnini po predpisih o lastninskem preoblikovanju podjetij.

84. člen

Premoženje in delavci se med pogodbene stranke iz prvega odstavka 82. člena tega zakona razdružijo po naslednjih merilih:

a)  Sredstva:

- sredstva v materialni obliki po namenu uporabe;

- sredstva v obliki pravic oziroma terjatev po uporabi pravice oziroma lastništvu terjatve;

- sredstva v denarni obliki po vrednosti prodaje v zadnjem letu, zmanjšane za neplačane račune;

b)  Obveznosti do virov sredstev:

- obveznosti do tujih virov sredstev glede na povzročitelja obveznosti;

- pasivne časovne razmejitve glede na organizacijsko enoto, zaradi katere so nastale;

- lastni kapital (obveznosti do lastnih virov sredstev) po merilu, kdo ga je ustvaril. Kot izhodišče za ugotovitev lastnega kapitala, ki je bil ustvarjen z gospodarjenjem z družbenimi in zasebnimi gozdovi, se upošteva začetni kapital posameznega sektorja lastništva z dnem, ko je bilo v gozdnogospodarski organizaciji uvedeno skupno gospodarjenje z družbenimi in zasebnimi gozdovi. Začetni kapital zasebnega sektorja je razlika med poslovnim skladom v končni bilanci stanja pred skupnim gospodarjenjem oziroma organiziranjem temeljnih organizacij in začetno bilanco stanja prvega leta skupnega gospodarjenja oziroma organiziranja temeljih organizacij. Začetni sklad se povečuje z dejansko akumulacijsko stopnjo, doseženo z gospodarjenjem z gozdovi posameznega sektorja lastništva do dneva razdružitve premoženja. Izjemoma se lahko v primeru, ko ni podatkov za obdobje, ko je bilo uvedeno skupno gospodarjenje, za začetni kapital posameznega sektorja upošteva knjižno stanje lastnega kapitala ob nastanku temeljnih organizacij združenega dela in temeljnih organizacij kooperantov, povečanega za ustrezni delež kapitala skupnih dejavnosti. Tako ugotovljeni začetni sklad se povečuje z dejansko akumulacijsko stopnjo do dneva razdružitve premoženja;

c)  Delavci

se razdružijo glede na prevzeto premoženje, svojo usposobljenost in dejansko opravljanje del za temeljne organizacije kooperantov, lovskogospodarske temeljne organizacije združenega dela, dejavnosti, ki se prenašajo na Zavod, in dejavnosti v izvajalskem gozdarskem podjetju oziroma drugi organizaciji, ki je gospodarila z gozdovi. Hkrati se ugotovijo delavci, ki postanejo presežki zaradi vračanja gozdov po predpisih o denacionalizaciji in zadrugah ter zaradi tega zakona.

85. člen

(1) Z. dnem, ki je določen v pogodbi oziroma v drugem aktu iz 82. člena tega zakona, dobijo presežni delavci pravice trajnih presežnih delavcev.

(2) Sredstva za zagotavljanje pravic presežnim delavcem iz prejšnjega odstavka se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v skladu z zakonom.

86. člen

Najpozneje v enem letu po sklenitvi pogodbe oziroma drugega akta iz 82. člena tega zakona se gozdnogospodarske organizacije lastninsko preoblikujejo v skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij.

87. člen

(1) Temeljne organizacije kooperantov v sestavi gozdnogospodarske delovne organizacije se v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona preoblikujejo v skladu z zakonom.

(2) Če temeljna organizacija kooperantov v sestavi gozdnogospodarske delovne organizacije v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona ne prijavi uskladitve svoje organiziranosti z zakonom registrskemu sodišču, se zanjo uvede likvidacijski postopek.

(3) Če je bil nad temeljno organizacijo kooperantov v sestavi gozdnogospodarske delovne organizacije do uveljavitve tega zakona uveden likvidacijski postopek, se ta prekine do ureditve razmerij iz 82. člena tega zakona.

88. člen

(1) Zavod se organizira in začne z delom najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2) Priprave za organiziranje in začetek dela Zavoda vodi vršilec dolžnosti direktorja Zavoda, ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije.

(3) Do začetka delovanja Zavoda usmerjajo gospodarjenje z gozdovi gozdnogospodarske organizacije.

(4) Republika Slovenija iz proračuna zagotovi sredstva za začetek delovanja Zavoda.

89. člen

(1) Do razdružitve premoženja po 82. do 85. členu tega zakona se to premoženje uporablja namensko za dejavnosti po tem zakonu in se ne sme odtujiti, obremeniti, uničiti ali mu kako drugače zmanjšati njegovo vrednost. Omejitve se ne nanašajo na sklepanje pravnih poslov v okviru izvajanja dejavnosti, za katero je podjetje registrirano, in na sklepanje najemnih pogodb za sredstva izven uporabe ter pogodb o odtujitvi knjižno odpisanih sredstev. Za poškodovanje ali zmanjšanje vrednosti je uporabnik odškodninsko odgovoren.

(2) Pogodbe in pravni posli, sklenjeni v nasprotju s prejšnjim odstavkom, so nični.

90. člen

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se ustanoviteljske pravice do Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti (v nadaljnjem besedilu: Inštitut) prenesejo na Vlado Republike Slovenije. Inštitut nadaljuje s svojim delom.

(2) Premoženje Inštituta postane z dnem uveljavitve tega zakona lastnina Republike Slovenije in se dodeli v upravljanje Inštitutu.

(3) Vlada Republike Slovenije v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi ustanovni akt Inštituta z določbami tega zakona.

91. člen

Do uveljavitve zakona o upravi:

-       opravljajo občinski gozdarski inšpektorji naloge iz 77. člena tega zakona;

-       republiški gozdarski inšpektor nadzira delo občinskih gozdarskih inšpektorjev, jim daje strokovna navodila in drugo potrebno strokovno pomoč ter ukrepa v skladu z zakonom.

92. člen

(1) Lastniki gozdov morajo za gozdove, ki se uporabljajo kot pašniki oziroma kot obore za rejo divjadi, najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona, prijaviti pristojnemu organu spremembo katastrske kulture.

(2) Pred prijavo spremembe katastrske kulture mora lastnik gozda za to pridobiti soglasje Zavoda. Soglasje se ne izda, če je v gozdovih iz prejšnjega odstavka poudarjena katera od ekoloških funkcij.

(3) Če lastnik gozda ne prijavi spremembe katastrske kulture v roku iz prvega odstavka tega člena, jo ob pogojih iz prejšnjega odstavka prijavi Zavod na stroške lastnika gozda.

(4) Če ni pogojev za izdajo soglasja, mora lastnik gozda prenehati z opravljanjem dejavnosti.

93. člen

(1) Prostorski deli gozdnogospodarskih načrtov morajo biti izdelani pri gozdnogospodarskih načrtih z veljavnostjo od 1. 1. 1995 dalje.

(2) Določbe 10., 11. in 14. člena tega zakona glede vsebine in postopka sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov se uporabljajo za gozdnogospodarske načrte z veljavnostjo od 1. 1. 1995 dalje, do takrat se uporablja postopek, predpisan z dotedanjimi predpisi.

(3) Akti o razglasitvi gozdov za varovalne gozdove oziroma za gozdove s posebnim namenom se morajo uskladiti s tem zakonom najpozneje v treh letih po uveljavitvi tega zakona. Do uskladitve aktov so zavarovano naravno bogastvo gozdovi, ki so kot gozdovi z izjemno poudarjeno katero koli ekološko funkcijo ali raziskovalno, higiensko-zdravstveno funkcijo ali funkcijo varovanja naravne in kulturne dediščine določeni v gozdnogospodarskih načrtih območij z veljavnostjo od 1. 1. 1991 do 31. 12. 2000.

94. člen

(1) Izjemoma se lahko kot strokovna podlaga za izkoriščanje, gojenje in varstvo gozdov uporabljajo letni gozdnogospodarski načrti, kadar je to potrebno zaradi časovne premostitve med obdobjema veljavnosti gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote in je to določeno v gozdnogospodarskem načrtu območja.

(2) Letni gozdnogospodarski načrt iz prejšnjega odstavka sprejme s predpisom minister, pristojen za gozdarstvo, v enem mesecu po njegovi predložitvi.

(3) Zavod vodi evidenco o uresničevanju letnih gozdnogospodarskih načrtov.

(4) Do sprejetja prostorskih delov gozdnogospodarskih načrtov v skladu s tem zakonom se gozdovi s posebnim namenom iz drugega odstavka 44. člena tega zakona določijo s predpisi lokalnih skupnosti, če je izjemna poudarjenost funkcije gozdov v interesu lokalne skupnosti oziroma s predpisom Vlade Republike Slovenije, če je izjemna poudarjenost funkcije gozdov v širšem interesu.

95. člen

(1) Zavod izdela gozdnogojitvene načrte za vse gozdove v petih letih po uveljavitvi tega zakona.

(2) Dokler niso izdelani gozdnogojitveni načrti, izdaja Zavod lastnikom gozdov namesto odločb po prvem odstavku 17. člena tega zakona po uradni dolžnosti le odločbe, s katerimi lastniku gozda določi potrebna varstvena in gojitvena dela za obnovo gozdov in nego mladja do faze letvenjaka ter roke in načine za njihovo opravljanje. Lastniki gozda, ki želijo v gozdu sekati drevje oziroma okrasna drevesa. Zavodu prijavijo sečnjo. Zavod v sodelovanju z lastnikom gozda v 14 dneh z odločbo odredi drevesa za možni posek oziroma izda plombe za okrasna drevesa.

96. člen

Lokalne skupnosti prevzamejo v dveh letih po uveljavitvi tega zakona v upravljanje gozdne ceste, ki omogočajo predvsem dostop do kmetij, zaselkov oziroma vasi, turističnih objektov, izletniških in drugih podobnih krajev. Do prevzema gozdnih cest iz tega člena se zanje uporabljajo določbe 37. do 42., 48. in 49. člena tega zakona.

97. člen

Že začete raziskave na poskusnih ploskvah na gozdnih zemljiščih, ki bodo prejšnjim lastnikom vrnjena po predpisih o denacionalizaciji, se nadaljujejo in dokončajo tudi po vrniti gozdov prejšnjim lastnikom.

98. člen

Sredstva za gojitvena in varstvena dela v gozdovih, ki so lahko predmet denacionalizacije, se do pravnomočnosti akta o denacionalizaciji zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

99. člen

Do organiziranja in začetka delovanja lokalnih skupnosti opravljajo njihove naloge, določene s tem zakonom, občine.

100. člen

Za statistične namene mora lastnik gozda do 31. januarja na posebnem obrazcu sporočiti podatke o poseku gozdnega drevja, ki je bil opravljen v njegovem gozdu v preteklem koledarskem letu. Vsebino obrazca in naslovnika sporočanja predpiše Zavod Republike Slovenije za statistiko v soglasju z ministrom, pristojnim za gozdarstvo.

101. člen

(1) Minister, pristojen za gozdarstvo, izda predpis iz 19. člena tega zakona najpozneje v dveh mesecih, druge predpise, predvidene s tem zakonom, pa najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

(2) Do izdaje predpisov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo veljavni predpisi.

102. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:

-       Zakon o gozdovih (Uradni list SRS, št. 18/85, 29/86 in 24/89),

-       Uredba o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 31/86 in 18/89),

-       določba 2. točke prvega odstavka 18. člena Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 26/93).

103. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o ohranjanju narave – ZON (Uradni list RS, št. 56/99) vsebuje naslednjo končno določbo:

»178. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan od objave v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih – ZG-A (Uradni list RS, št. 67/02) spreminja 93. člen zakona tako, da se glasi:

»93. člen

(1) (črtan)

(2) Določbe 10., 11. in 14. člena tega zakona glede vsebine in postopka sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov se uporabljajo za gozdnogospodarske načrte z veljavnostjo od 1. 1. 1995 dalje, do takrat se uporablja postopek, predpisan z dotedanjimi predpisi.

(3) Akti o razglasitvi gozdov za varovalne gozdove oziroma za gozdove s posebnim namenom se morajo uskladiti s tem zakonom najpozneje v treh letih po uveljavitvi tega zakona. Do uskladitve aktov so zavarovano naravno bogastvo gozdovi, ki so kot gozdovi z izjemno poudarjeno katero koli ekološko funkcijo ali raziskovalno, higiensko-zdravstveno funkcijo ali funkcijo varovanja naravne in kulturne dediščine določeni v gozdnogospodarskih načrtih območij z veljavnostjo od 1. 1. 1991 do 31. 12. 2000.«;

črta 100. člen zakona:

»100. člen

(črtan);«

ter vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»23. člen

V 10. členu tega zakona se drugi odstavek začne uporabljati s 1. 1. 2004.

24. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih – ZG-B (Uradni list RS, št. 110/07) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

49. člen

(1) Do sprejema nacionalnega gozdnega programa iz 7. člena tega zakona se uporablja Program razvoja gozdov v Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/96).

(2) Obstoječi gozdnogospodarski načrti območij in dolgoročni načrti lovsko upravljavskih območij veljajo do sprejema prvih območnih načrtov po tem zakonu.

(3) Prvi območni načrti po tem zakonu morajo biti izdelani za obdobje 2011–2020.

(4) Postopki razglasitve varovalnih gozdov oziroma gozdov s posebnim namenom, uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu z dosedanjim zakonom.

(5) Minister izda podzakonske predpise iz sedmega odstavka 41. člena, drugega odstavka 74.b člena in petega odstavka 77.a člena zakona v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.

(6) Vlada sprejme program iz devetega odstavka 47. člena zakona v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona.

(7) Določbe sedmega odstavka 47. člena zakona se začnejo uporabljati po sprejemu programa iz devetega odstavka 47. člena zakona.

(8) Zavod je dolžan uskladiti statut z določbami tega zakona v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.

(9) Določba drugega odstavka 65. člena zakona se začne uporabljati v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.

50. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o gozdovih – ZG-C (Uradni list RS, št. 106/10) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

3. člen

Določba novega drugega odstavka 70. člena zakona se uporablja tudi za javne uslužbence, ki so sklenili delovno razmerje v Zavodu pred uveljavitvijo tega zakona.

4. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.