Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o odnosih Republike
Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja obsega:
-
Zakon
o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih
meja – ZORSSZNM (Uradni list RS, št. 43/06 z dne 21. 4. 2010),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odnosih
Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja – ZORSSZNM-A (Uradni list RS,
št. 76/10 z dne 1. 10. 2010).
ZAKON
o odnosih Republike Slovenije s
Slovenci zunaj njenih meja
(ZORSSZNM)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta zakon ureja odnose Republike
Slovenije s Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja in določa pristojnosti, ki
jih imajo na tem področju organi Republike Slovenije.
(2) Zakon ureja tudi status Slovencev brez
slovenskega državljanstva in repatriacijo.
2. člen
(1) Slovenci in Slovenke (v nadaljnjem
besedilu: Slovenci) zunaj Republike Slovenije so:
-
Slovenci v zamejstvu (zamejski Slovenci;
zamejci); to so pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih
državah;
-
Slovenci po svetu; to so zdomci in izseljenci,
ki bivajo v sosednjih državah zunaj območja opredeljenega kot slovensko
zamejstvo in v ostalih evropskih ter izvenevropskih državah.
(2) Slovensko zamejstvo so tista obmejna
območja vseh štirih sosednjih držav, kjer prebiva avtohtono slovensko
prebivalstvo.
3. člen
Zakon se nanaša na Slovence v zamejstvu in
po svetu:
-
z državljanstvom Republike Slovenije;
-
s statusom Slovenca brez državljanstva
Republike Slovenije;
-
brez državljanstva Republike Slovenije in brez
statusa.
4. člen
(1) Republika Slovenija spoštuje načelo
Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin in Evropske listine o
regionalnih ali manjšinskih jezikih Sveta Evrope, da so narodne manjšine v
Evropski uniji pomemben dejavnik sodelovanja med državami.
(2) Republika Slovenija podpira čezmejno
sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi, v katerem je avtohtona
slovenska narodna skupnost v sosednjih državah pomemben dejavnik.
II. TEMELJNA NAČELA
5. člen
(1) Slovenci v zamejstvu in po svetu so
enakovreden del enotnega slovenskega naroda.
(2) Republika Slovenija je matična domovina
vseh Slovencev zunaj njenih meja in tudi država zaščitnica avtohtonih
slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah.
6. člen
(1) Območja sosednjih držav, kjer prebiva
avtohtona slovenska narodna skupnost, in Republika Slovenija tvorijo skupni
slovenski kulturni prostor.
(2) Prizadevanje za ohranitev in okrepitev
slovenstva v skupnem slovenskem kulturnem prostoru sodi med poglavitne naloge
Republike Slovenije.
7. člen
Skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu je
neločljiv in bistven del zunanje politike Republike Slovenije.
8. člen
Republika Slovenija spremlja in se dejavno
zavzema za izvajanje vseh dvostranskih in večstranskih mednarodnih pogodb, ki
zadevajo tudi interese in pravice avtohtone slovenske narodne skupnosti v
sosednjih državah.
9. člen
Republika Slovenija skrbi za ohranjanje in
razvoj slovenskega jezika in kulture, za ohranitev kulturne dediščine in
narodne identitete med Slovenci v zamejstvu in po svetu.
10. člen
Republika Slovenija omogoča in pospešuje
vključevanje zamejskih Slovencev v družbeno in politično življenje matičnega
naroda.
11. člen
(1) Republika Slovenija podpira celovitost,
subjektiviteto in avtonomnost avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih
državah in spoštuje organizirane oblike enotnega predstavništva posamezne
skupnosti.
(2) V odnosih z avtohtono slovensko narodno
skupnostjo v sosednjih državah Republika Slovenija uveljavlja državniški,
demokratičen in partnerski pristop.
12. člen
Odnose s Slovenci zunaj njenih meja gradi
Republika Slovenija na osnovi dolgoročne strategije ki se uresničuje:
-
z institucionalnim povezovanjem na ravni
organov in ustanov;
-
z razvijanjem trajnostnih strategij za
vsestransko krepitev slovenskih skupnosti v zamejstvu in po svetu;
-
s finančno pomočjo.
III. NOSILCI
13. člen
Poglavitna nosilca sodelovanja med
Republiko Slovenijo ter Slovenci v zamejstvu in po svetu sta:
-
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v
zamejstvu in po svetu in
-
Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za
odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
14. člen
(1) Urad Vlade Republike Slovenije za
Slovence v zamejstvu in po svetu (v nadaljnjem besedilu: urad) je centralni
organ državne uprave za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono
slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in
Slovenci po svetu. Vodi ga minister brez listnice.
(2) Urad je posredno vključen v
informacijsko mrežo ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve.
(3) Urad lahko preko ministrstva,
pristojnega za zunanje zadeve, daje diplomatskim predstavništvom in konzulatom
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: diplomatsko-konzularna
predstavništva Republike Slovenije) pobude s področja svojega dela.
15. člen
Urad je pristojen za opravljanje nalog, ki
se nanašajo na:
-
Slovence v zamejstvu in po svetu;
-
njihovo kulturno, prosvetno, gospodarsko in
politično in drugo povezovanje z matično državo Republiko Slovenijo;
-
informiranje na področju pravne zaščite;
-
informiranje, svetovanje in pomoč posameznikom
ter organizacijam Slovencev v zamejstvu in po svetu;
-
spremljanje in usklajevanje dejavnosti
ministrstev na področju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu;
-
oblikovanje in izvajanje državne politike do
Slovencev v zamejstvu in po svetu;
-
izvajanje in načrtovanje finančnih podpor
Republike Slovenije Slovencem v zamejstvu in po svetu;
-
izvajanje in načrtovanje finančne podpore
organizacijam civilne družbe v Sloveniji za sodelovanje s Slovenci v zamejstvu
in po svetu ter na nadzor porabe javnih sredstev v teh organizacijah.
16. člen
(1) Komisija Državnega zbora Republike
Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (v nadaljnjem besedilu:
komisija) je delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije.
(2) Komisija je pristojna za opravljanje
nalog, ki se nanašajo na:
-
spremljanje stanja pri Slovencih v zamejstvu in
po svetu;
-
spremljanje sodelovanja organizacij civilne
družbe s Slovenci v zamejstvu in po svetu;
-
sooblikovanje politike Republike Slovenije na
področjih, ki zadevajo Slovence v zamejstvu in po svetu;
-
ustrezno vključevanje problematike Slovencev v
zamejstvu in po svetu v zakone, kjer je to potrebno;
-
zavzemanje za interese Slovencev v zamejstvu in
po svetu pri sooblikovanju in sprejemanju državnih proračunov Republike
Slovenije;
-
sooblikovanje in predlaganje programov
nacionalnega interesa na področju skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu;
-
oblikovanje stališč do posameznih vprašanj s
tega področja;
-
informiranje Državnega zbora Republike Slovenije
o splošnih in konkretnih problemih, s katerimi se srečujejo Slovenci v
zamejstvu in po svetu;
-
skrb za odpravljanje težav pri Slovencih v
zamejstvu in po svetu ter upoštevanje njihovih mnenj in predlogov;
-
spremljanje izvajanja politike Republike Slovenije
do Slovencev v zamejstvu in po svetu s strani organov izvršne oblasti.
17. člen
O svojih aktivnostih pri izvajanju
sodelovanja med Republiko Slovenijo ter Slovenci v zamejstvu in po svetu se
urad ter Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v
zamejstvu in po svetu medsebojno obveščata.
18. člen
(1) Ministrstva, v okviru svojih delovnih
področij, vzpostavljajo stike in razvijajo sodelovanja z organizacijami
Slovencev zunaj Republike Slovenije.
(2) Dejavnosti ministrstev iz prejšnjega
odstavka tega člena usklajuje urad.
(3) Ministrstva in drugi državni organi so
dolžni urad sproti informirati o svojih dejavnostih na področju sodelovanja s
Slovenci zunaj Republike Slovenije.
(4) Vloga pristojnih ministrstev kot
nosilcev sodelovanja je opredeljena v posameznih poglavjih tega zakona, v
posameznih področnih zakonih in podzakonskih aktih.
19. člen
V okviru svojih pristojnosti in možnosti
vzpostavljajo stike in razvijajo sodelovanje z organizacijami Slovencev zunaj
Republike Slovenije tudi ostali državni organi Republike Slovenije, organi
lokalnih skupnosti, javni zavodi, verske skupnosti in organizacije civilne
družbe.
20. člen
(1) Svet za Slovence v zamejstvu je stalno
posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije. Sestavljajo ga predstavniki
državnih organov, institucij, političnih organizacij in organizacij civilne
družbe iz Republike Slovenije in zamejstva.
(2) Svet za Slovence v zamejstvu zaseda
najmanj dvakrat letno.
(3) Člane Sveta za Slovence v zamejstvu
imenuje predsednik Vlade Republike Slovenije, ki tudi sklicuje in vodi seje
sveta. Administrativno-tehnična opravila za Svet za Slovence v zamejstvu
opravlja urad.
(4) Mandat Sveta za Slovence v zamejstvu
traja pet let. Mandat Svetu za Slovence v zamejstvu preneha z imenovanjem novega
sveta. Posameznik je lahko v Svet za Slovence v zamejstvu imenovan večkrat.
(5) Če nov Svet za Slovence v zamejstvu ni
imenovan do izteka mandata iz prejšnjega odstavka, z delom nadaljuje obstoječi
svet, vendar največ za šest mesecev.
(6) Razlogi za predčasno razrešitev in
postopki predčasne razrešitve posameznega člana, predstavnika državnih organov,
institucij, političnih organizacij in organizacij civilne družbe iz Republike
Slovenije, ter posameznega člana iz devetega odstavka tega člena, se določijo s
poslovnikom iz sedmega odstavka tega člena.
(7) Delovanje Sveta za Slovence v zamejstvu
in njegovo sestavo v delu, ki se nanaša na člane Sveta iz Republike Slovenije
določa poslovnik, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.
(8) Člane Sveta za Slovence v zamejstvu,
predstavnike Slovencev v zamejstvu, predlagajo predsedniku Vlade Republike
Slovenije v imenovanje reprezentativne organizacije avtohtone slovenske narodne
skupnosti v sosednjih državah.
(9) Predsednik Vlade Republike Slovenije
imenuje v Svet za Slovence v zamejstvu po štiri predstavnike avtohtone
slovenske narodne skupnosti iz Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine
(Republika Italija) in Zvezne dežele Koroške (Republika Avstrija) ter po dva
predstavnika avtohtone slovenske narodne skupnosti iz Zvezne dežele Štajerske
(Republika Avstrija) in Železne županije (Republika Madžarska). Predsednik
Vlade Republike Slovenije imenuje v Svet za Slovence v zamejstvu tudi dva
predstavnika avtohtone slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem, katere pripadniki
prebivajo v sedmih županijah Republike Hrvaške, ki mejijo na Republiko
Slovenijo, in na območju mesta Zagreb.
21. člen
Svet za Slovence v zamejstvu:
-
sodeluje pri oblikovanju in izvajanju politik
ter strategij Republike Slovenije na področju skrbi za Slovence v zamejstvu;
-
svetuje Vladi Republike Slovenije in njenim
ministrstvom v okviru njihovih zakonitih pristojnosti, povezanih z delovanjem
in položajem Slovencev v zamejstvu;
-
sodeluje pri izdelavi drugih strateških
dokumentov ter razvojnih programov;
-
sprejema stališča do dogodkov, povezanih z
delovanjem in položajem Slovencev v zamejstvu.
22. člen
(1) Svet za Slovence po svetu je stalno
posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije. Sestavljajo ga predstavniki
državnih organov, institucij, političnih organizacij in organizacij civilne
družbe iz Republike Slovenije in zdomstva ter izseljenstva.
(2) Svet za Slovence po svetu zaseda
praviloma enkrat letno.
(3) Člane Sveta za Slovence po svetu
imenuje predsednik Vlade Republike Slovenije, ki tudi sklicuje in vodi seje
Sveta. Administrativno-tehnična opravila za Svet za Slovence po svetu opravlja
urad.
(4) Mandat Sveta za Slovence po svetu traja
pet let. Mandat Svetu za Slovence po svetu preneha z imenovanjem novega sveta.
Posameznik je lahko v Svet za Slovence po svetu imenovan večkrat.
(5) Če nov Svet za Slovence po svetu ni
imenovan do izteka mandata iz prejšnjega odstavka, z delom nadaljuje obstoječi
svet, vendar največ za šest mesecev.
(6) Razlogi za predčasno razrešitev in
postopki predčasne razrešitve posameznega člana, predstavnika državnih organov,
institucij, političnih organizacij in organizacij civilne družbe iz Republike
Slovenije, ter posameznega člana iz devetega odstavka tega člena, se določijo s
poslovnikom iz sedmega odstavka tega člena.
(7) Delovanje Sveta za Slovence po svetu in
njegovo sestavo v delu, ki se nanaša na člane Sveta iz Republike Slovenije
določa poslovnik, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.
(8) Člane Sveta za Slovence po svetu,
predstavnike Slovencev po svetu, predlagajo predsedniku Vlade Republike
Slovenije v imenovanje organizacije Slovencev po svetu.
(9) Predsednik Vlade Republike Slovenije
imenuje v Svet za Slovence po svetu:
-
štiri predstavnike Slovencev, živečih v
evropskih državah, pri čemer sta dva predstavnika slovenskih izseljencev,
živečih v državah nekdanje Jugoslavije;
-
tri predstavnike Slovencev, živečih v Južni
Ameriki, pri čemer sta dva predstavnika Slovencev živečih v Argentini;
-
tri predstavnike Slovencev, živečih v Severni
Ameriki, pri čemer sta dva predstavnika Slovencev živečih v Združenih državah
Amerike, drugi pa predstavnik Slovencev, živečih v Kanadi;
-
dva predstavnika Slovencev, živečih v
Avstraliji;
-
in enega predstavnika Slovencev, živečih v
ostalih državah drugih celin.
23. člen
Svet za Slovence po svetu sodeluje pri
oblikovanju in izvajanju politike ter strategije Republike Slovenije na
področju skrbi za Slovence po svetu.
IV. OSNOVNA PODROČJA SODELOVANJA REPUBLIKE SLOVENIJE S
SLOVENCI ZUNAJ NJENIH MEJA
A. SODELOVANJE NA PODROČJU KULTURE
24. člen
(1) Urad v okviru svojih rednih programov
skrbi tudi za kulturno sodelovanje s Slovenci zunaj Republike Slovenije,
ohranjanje skupne kulturne dediščine ter za medsebojno izmenjavo dosežkov s
tega področja.
(2) Pri pripravi posebnih razpisov za
področje kulture in pri sprejemanju odločitev o financiranju na podlagi
posebnih razpisov za področje kulture urad pridobi strokovna stališča
ministrstva, pristojnega za kulturo.
25. člen
(1) Ministrstvo, pristojno za zunanje
zadeve, sklepa krovne bilateralne sporazume o sodelovanju v kulturi,
izobraževanju in znanosti in iz njih izhajajoče izvedbene programe.
(2) Pri sklepanju bilateralnih sporazumov
in programov se upoštevajo tudi interesi Slovencev, ki živijo v drugi državi
pogodbenici.
26. člen
Arhiv Republike Slovenije vodi zbirno
evidenco arhivskega gradiva v zamejstvu in po svetu, ki se nanaša na Slovenijo
in Slovence.
27. člen
Javni arhivi v Republiki Sloveniji
evidentirajo in izdelujejo vodnike ter druge pripomočke o arhivskem gradivu, ki
je v zamejstvu in po svetu ter se nanaša na Slovenijo in Slovence.
28. člen
(1) Republika Slovenija vzpodbuja
nastajanje javnih ali zasebnih centrov (arhivskih, informacijskih, kulturnih,
ekonomskih) v tistih državah, kjer živi večje število Slovencev.
(2) V skladu z zakonodajo posamezne države
slovenski center zbira in hrani izvirno zasebno arhivsko gradivo, ki je v tej
državi nastalo in se nanaša na Slovenijo in Slovence.
(3) Odgovorni za delo z arhivskim gradivom
v centrih morajo upoštevati strokovna načela arhivske stroke in biti za delo
ustrezno usposobljeni.
(4) Skrb za strokovno izobraževanje in
svetovanje ter strokovni nadzor opravlja Arhiv Republike Slovenije oziroma
drugi javni arhivi v Republiki Sloveniji.
29. člen
V državah, kjer slovenski centri niso
ustanovljeni, lahko javni arhivi Republike Slovenije in drugi evidentirajo
izvirno arhivsko gradivo, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence v teh državah,
zbirajo reprodukcije tega gradiva in le izjemoma zbirajo izvirno arhivsko
gradivo, v skladu s predpisi teh držav.
30. člen
(1) Javni zavod Radiotelevizija Slovenija
je dolžan v okviru svojih, s področno zakonodajo opredeljenih nalog, skrbeti za
ustrezno obveščanje Slovencev v zamejstvu in obveščanje javnosti v Republiki
Sloveniji o problematiki Slovencev v zamejstvu in po svetu.
(2) Vsem zainteresiranim Slovencem zunaj
Republike Slovenije, ki živijo na območju dosega satelitskega oddajanja oziroma
sprejemanja signalov Radiotelevizije Slovenije, je ta dolžna omogočiti
sprejemanje svojih programov brez vsakršnih odškodnin, naročnin ali drugih
oblik plačevanja.
30.a člen
Nadzor nad izvajanjem nalog iz 26., 27. in 30. člena tega zakona izvaja ministrstvo, pristojno za kulturo.
31. člen
(1) Republika Slovenija podpira obveščanje
na področju tiskanih medijev tako, da tiskanim medijem nacionalnega pomena za
obveščanje Slovencev v zamejstvu in po svetu namenja ustrezno finančno podporo,
ki omogoča njihovo izhajanje.
(2) Do podpore so upravičeni mediji, ki
imajo status tiskanega medija nacionalnega pomena za obveščanje Slovencev v
zamejstvu in po svetu.
(3) Kriteriji za pridobitev statusa
tiskanega medija nacionalnega pomena so:
-
vsebinski koncept;
-
število naročnikov;
-
izvajanje obveščanja Slovencev zunaj Republike
Slovenije kot primarna dejavnost izdajatelja;
-
čas dosedanjega izhajanja zadevnega tiskanega
medija;
-
drugi kriteriji, določeni z zakoni ali
podzakonskimi akti.
(4) O pridobitvi in odvzemu statusa
tiskanega medija nacionalnega pomena za obveščanje Slovencev v zamejstvu in po
svetu odloča urad na podlagi izpolnjevanja kriterijev iz tretjega odstavka tega
člena.
B. OHRANJANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN
IZOBRAŽEVANJE
32. člen
(1) Republika Slovenija zagotavlja
Slovencem v zamejstvu in po svetu pogoje za ohranjanje in učenje slovenskega
jezika. V ta namen:
1.
organizira v evropskih državah, kjer živijo
slovenski izseljenci in zdomci dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture za
otroke, mladostnike in odrasle ter omogoča štipendije za njihovo udeležbo na
tistih šolah slovenskega jezika v Sloveniji, ki so namenjene poučevanju
slovenskega jezika za Slovence zunaj Republike Slovenije;
2.
zagotavlja finančna sredstva za plačevanje
najemnin za učne prostore v krajih, kjer izvajanje slovenskega dopolnilnega
pouka ni mogoče v javnih izobraževalnih ustanovah;
3.
nudi v izvenevropskih državah pomoč pri pouku
slovenskega jezika za otroke, mladostnike in odrasle:
-
v obliki strokovnega izpopolnjevanja učiteljev
v Sloveniji in v tujini,
-
pošiljanja učbenikov in drugih učnih sredstev
ter
-
delnega kritja materialnih stroškov, ki
nastajajo pri pouku,
-
zagotavljanja štipendij za udeležbo na tistih
šolah slovenskega jezika v Sloveniji, ki so namenjene poučevanju slovenskega
jezika za Slovence zunaj Republike Slovenije;
4.
zagotavlja dodatno strokovno in jezikovno
izpopolnjevanje učiteljev in vzgojiteljev, ki delujejo na slovenskih oziroma
dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih zavodih v zamejstvu in štipendije za
udeležbo zamejskih otrok, mladostnikov ter odraslih na šolah slovenskega jezika
v Sloveniji, ki so namenjene poučevanju slovenskega jezika za Slovence zunaj
Republike Slovenije;
5.
organizira strokovno poučne ekskurzije za
učence in dijake;
6.
vključuje zamejske šole v šolska tekmovanja in
druge aktivnosti v Sloveniji;
7.
podpira razvoj učenja slovenskega jezika na
daljavo z uporabo sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij.
(2) Za uresničevanje nalog iz prejšnjega
odstavka tega člena je zadolženo ministrstvo, pristojno za šolstvo in šport,
ter ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Pri
uresničevanju nalog iz tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka tega člena
sodeluje tudi urad. Izvajalci so javne in zasebne vzgojne inštitucije rednih
izobraževalnih programov.
33. člen
Ministrstvo, pristojno za šolstvo in šport,
preverja stanje in spodbuja mlajše generacije k učenju ter ohranjanju
slovenskega jezika preko staršev, učiteljev in diplomatsko-konzularnih
predstavništev Republike Slovenije.
C. ZNANOST IN VISOKO ŠOLSTVO
34. člen
(1) Slovenci v zamejstvu in po svetu s
stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije, ki imajo državljanstvo
Republike Slovenije, Slovenci v zamejstvu in po svetu s stalnim prebivališčem
zunaj Republike Slovenije, ki imajo status Slovenca brez državljanstva
Republike Slovenije, in Slovenci v zamejstvu in po svetu s stalnim
prebivališčem zunaj Republike Slovenije brez državljanstva Republike Slovenije
in brez statusa Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije se lahko v
izobraževalne programe javnih visokošolskih zavodov v Republiki Sloveniji
vpisujejo pod ugodnejšimi pogoji, na način, ki ga določa zakon, ki ureja
področje visokega šolstva.
(2) Slovenci v zamejstvu in po svetu iz
prejšnjega odstavka lahko v Republiki Sloveniji pod ugodnejšimi pogoji
pridobivajo štipendije na način, ki ga določa zakon, ki ureja področje
štipendiranja.
35. člen
Republika Slovenija organizacijsko in finančno
podpira:
-
povezovanje in sodelovanje med Slovenci v
zamejstvu in po svetu in subjekti v Sloveniji na področjih znanosti ter razvoja
novih tehnologij;
-
vključevanje v tujini delujočih slovenskih
strokovnjakov, mladih raziskovalcev in predavateljev v znanstveno-raziskovalne
programe, ki jih izvajajo ustrezne institucije naše države;
-
mednarodna srečanja, ki omogočajo navezovanje
stikov in projektov sodelovanja s slovenskimi znanstveniki v tujini;
-
ustanavljanje in delovanje lektoratov
slovenskega jezika na univerzah na območjih, kjer živijo večje skupnosti
Slovencev zunaj Republike Slovenije.
36. člen
Raziskovalne institucije Republike
Slovenije posvečajo posebno pozornost raziskovanju pretekle in sedanje družbene
stvarnosti slovenskih skupnosti v zamejstvu in po svetu.
37. člen
Za izvajanje ključnih nalog na področju
znanstveno-raziskovalnega in izobraževalnega sodelovanja s slovenskimi
znanstveniki v tujini je pristojno ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo
znanost in tehnologijo.
D. ŠPORT
38. člen
(1) Republika Slovenija v okviru sprejete
področne zakonodaje zagotavlja pogoje za ohranjanje stikov s Slovenci v
zamejstvu in po svetu na področju športa in spodbuja neposredno sodelovanje
slovenskih športnih organizacij s športnimi organizacijami Slovencev v
zamejstvu in po svetu.
(2) Na razpise ministrstva, pristojnega za
šport, se lahko prijavijo samo zamejske športne zveze. Na vse ostale razpise,
ki jih za področje športa objavljajo državni organi in iz javnih sredstev
sofinancirane nevladne organizacije, se lahko prijavijo športne krovne
organizacije, zamejske športne zveze, slovenska športna društva ter posamezniki
slovenske narodnosti iz zamejstva in sveta.
(3) Slovenci v zamejstvu in po svetu imajo
v zadevah iz prvega in drugega odstavka tega člena enake pravice kot slovenski
državljani.
39. člen
(1) Sodelovanje z zamejskimi Slovenci
poteka v obliki:
-
prirejanja skupnih športnih srečanj;
-
organiziranja strokovnih seminarjev za zamejske
strokovne delavce v športu;
-
udeležbe zamejskih strokovnih delavcev v športu
na strokovnih seminarjih, usposabljanjih in izpopolnjevanjih v Republiki
Sloveniji;
-
sodelovanja pri organiziranju večjih športnih
prireditev;
-
vključevanja slovenskih trenerjev v strokovno
delo zamejskih športnih organizacij za njihove člane vseh starostnih skupin in
vseh športnih zvrsti.
(2) Stiki s Slovenci po svetu, poleg
neposrednega sodelovanja med pristojnimi športnimi organizacijami, potekajo
tudi v obliki izmenjave informacij, strokovnega gradiva in literature za
področje športa ter prirejanja skupnih športnih in strokovnih srečanj.
40. člen
Za izvajanje ključnih nalog na področju
sodelovanja s športnimi organizacijami Slovencev v zamejstvu in po svetu je
pristojno ministrstvo, pristojno za šport.
E. GOSPODARSKO IN REGIONALNO SODELOVANJE
41. člen
Pri izvajanju mednarodnega gospodarskega in
regionalnega sodelovanja je ena od prioritet Republike Slovenije poglobitev
sodelovanja z gospodarskimi, kmetijskimi in ostalimi organiziranimi strukturami
Slovencev v zamejstvu in po svetu.
42. člen
(1) Oblikovanje in izvajanje politike
gospodarskega in regionalnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu
temelji na naslednjih medsebojno usklajenih dokumentih: Strategiji
gospodarskega razvoja Slovenije, Strategiji regionalnega razvoja Slovenije,
Državnem razvojnem programu, programskih dokumentih za EU, Programu ukrepov za
spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti, Strategiji trga dela in
zaposlovanja, Strategiji Republike Slovenije v informacijski družbi in
regionalnih razvojnih programih.
(2) Veljavni dokumenti razvojnega
načrtovanja iz prejšnjega odstavka tega člena se uskladijo z določbami tega
zakona.
43. člen
(1) Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo,
in organ, pristojen za regionalni razvoj, določita izhodišča, cilje in namen,
instrumente in način financiranja ukrepov za spodbujanje gospodarskega in
regionalnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
(2) Organ, pristojen za regionalni razvoj,
pri izvajanju nalog, povezanih z oblikovanjem euroregij in drugih čezmejnih
regionalnih razvojnih povezav, skrbi za obveščenost, vključitev in
zagotavljanje interesov Slovencev v zamejstvu.
44. člen
(1) Vlada Republike Slovenije ima za
področje gospodarskega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu posebno
svetovalno telo, imenovano Razvojno poslovni svet za Slovence po svetu (v
nadaljnjem besedilu: razvojni svet).
(2) Razvojni svet opravlja naslednje
naloge:
-
sprejema smernice in priporočila za gospodarsko
sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu;
-
skrbi za spodbujanje gospodarskega sodelovanja
s Slovenci v zamejstvu in po svetu;
-
obravnava, daje pobude in vrednoti predloge
dokumentov iz 42. člena tega zakona z vidika gospodarskega sodelovanja s
Slovenci v zamejstvu in po svetu.
(3) Sestavo, organizacijo in način
opravljanja nalog razvojnega sveta določi Vlada Republike Slovenije.
V. IZVAJANJE FINANČNE PODPORE
45. člen
(1) S finančno podporo pomaga Republika
Slovenija vzdrževati strukture in dejavnosti Slovencev zunaj Republike
Slovenije.
(2) Finančne podpore so lahko deležni tudi
posamezniki, ustanove, društva, organizacije in poslovni subjekti, ki v
Republiki Sloveniji delujejo na področju povezovanja in sodelovanja s Slovenci
v zamejstvu in po svetu.
46. člen
(1) Glavnina finančne podpore Slovencem v
zamejstvu in po svetu je zagotovljena s posebnima stalnima postavkama v rednem
letnem proračunu Republike Slovenije.
(2) Postavki iz prvega odstavka tega člena
se nahajata pri proračunskem uporabniku Urad Vlade Republike Slovenije za
Slovence v zamejstvu in po svetu.
47. člen
Postopek razdeljevanja sredstev določi
Vlada Republike Slovenije z uredbo.
48. člen
(1) Pri razdeljevanju sredstev se
upoštevajo analize, ocene, strategija ter interesi Republike Slovenije in
potrebe, interesi, ocene ter predlogi Slovencev zunaj Republike Slovenije.
(2) Analize, ocene, interesi in potrebe iz
prejšnjega odstavka tega člena se nanašajo na upravičenost posameznih prosilcev
do finančnih podpor iz Republike Slovenije.
49. člen
(1) Vloga Sveta za Slovence v zamejstvu pri
izvajanju finančne podpore avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu se
določi z uredbo iz 47. člena tega zakona.
(2) Vloga Sveta za Slovence po svetu pri
izvajanju finančne podpore slovenskim zdomcem in izseljencem se določi z uredbo
iz 47. člena tega zakona.
50. člen
Možnost za pridobitev finančnih podpor iz
Republike Slovenije imajo vsi Slovenci v zamejstvu, zdomci, izseljenci in
njihovi potomci, kakor tudi vse njihove organizacije.
51. člen
Finančno podporo Republike Slovenije lahko
prejme prosilec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-
da si z enkratnim dejanjem ali s trajno
dejavnostjo prizadeva za materialno, socialno, politično, kulturno ali duhovno
dobrobit pripadnikov slovenskega naroda zunaj Republike Slovenije oziroma za
ohranitev in krepitev njihove slovenske identitete;
-
da ima pozitiven odnos do povezovanja z matično
domovino Republiko Slovenijo in
-
da spoštuje postopke in obveznosti v zvezi z
rabo proračunskih sredstev Republike Slovenije.
52. člen
(1) O tem ali prosilec izpolnjuje pogoje in
merila za dodelitev finančne podpore Republike Slovenije presoja in odloča urad
na podlagi določb uredbe iz 47. člena tega zakona.
(2) S prosilcem, ki izpolnjuje pogoje in
merila iz 51. in 53. člena tega zakona ter mu je finančna podpora odobrena,
sklene urad pogodbo. Pogodba se sklene za določen čas in je lahko večletna.
53. člen
Višina finančne podpore Republike Slovenije
je odvisna od naslednjih meril:
-
od izpričane vloge prosilca in njegovega pomena
znotraj posamezne slovenske skupnosti;
-
od obsega in kakovosti delovanja;
-
od velikosti in razvejanosti strukture;
-
od načrtov delovanja;
-
od dejanskih stroškov in potreb;
-
od nujnosti zadev;
-
od simbolne vrednosti enkratnega dejanja,
trajnega delovanja ali materialnega pričevanja;
-
od višine finančne podpore, ki jo prosilec
prejme z drugih virov.
54. člen
(1) Prejemnik podpore je dolžan finančna
sredstva uporabljati namensko, zakonito, skladno z načrtom uporabe, ki je
sestavni del prošnje za dodelitev podpore, in skladno z določbami tega zakona.
(2) Prejemniki finančne podpore so dolžni
uradu v predpisanem roku predložiti natančna pisna poročila in dokazila o
uporabi sredstev, tako kot je določeno z uredbo iz 47. člena tega zakona.
55. člen
Za zakonito in smotrno izvajanje finančne
podpore je odgovoren predstojnik urada.
56. člen
Urad je dolžan spremljati izvajanje
finančne podpore in zbirati podatke o prispevkih, ki jih strukturam in
dejavnostim Slovencev v zamejstvu in po svetu namenjajo ostali državni organi
Republike Slovenije.
57. člen
Vsi državni organi Republike Slovenije, ki
so v predhodnem letu del svojih proračunskih sredstev namenili tudi strukturam
in dejavnostim Slovencev v zamejstvu in po svetu ali projektom, povezanim s
Slovenci v zamejstvu in po svetu, so dolžni uradu posredovati natančne podatke
o teh prispevkih najpozneje do konca meseca aprila tekočega leta.
VI. STATUS SLOVENCA BREZ DRŽAVLJANSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE
58. člen
Republika Slovenija je matična domovina
vseh Slovencev, zato tudi Slovencem brez slovenskega državljanstva na svojem
ozemlju priznava poseben status, ki imetnikom zagotavlja posebne pravice in
ugodnosti.
59. člen
Status Slovenca brez državljanstva
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: status Slovenca brez slovenskega
državljanstva) lahko pridobi tisti posameznik:
-
ki je slovenskega rodu (slovenskega porekla);
-
ki je aktiven v organizacijah Slovencev zunaj
Republike ali je aktivno povezan z Republiko Slovenijo;
-
ki ne pripada društvom, političnim strankam in
drugim organizacijam, ki nasprotujejo mednarodnopravnim, ustavnim in zakonitim
pravicam Slovencev v zamejstvu oziroma aktivno delujejo zoper ustavno ureditev
Republike Slovenije in
-
kateremu državljanstvo Republike Slovenije ni
bilo odvzeto po določbah zakona, ki ureja državljanstvo Republike Slovenije.
60. člen
Slovenski rod (slovensko poreklo) se
dokazuje z izpiski iz rojstne matične knjige in drugimi ustreznimi dokazili.
61. člen
Ni pogoj, da predniki osebe, ki želi
pridobiti status, izhajajo z območja, na katerem danes leži Republika
Slovenija. Predniki osebe, ki želi pridobiti status, lahko izhajajo tudi iz
zamejstva, zdomstva in izseljenstva.
62. člen
Do pridobitve statusa Slovenca brez
slovenskega državljanstva so upravičene tudi mladoletne osebe.
63. člen
(1) Prosilec vloži vlogo za priznanje
statusa na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije ali na
uradu.
(2) Prosilec mora vlogi priložiti:
-
pisno dokazilo o slovenskem rodu (slovenskem
poreklu);
-
pisno dokazilo o članstvu in aktivnostih v
slovenskih organizacijah
ali
-
pisno dokazilo o njegovih vezeh z Republiko
Slovenijo;
-
pisno izjavo, da ne pripada društvom,
političnim strankam in drugim organizacijam, ki nasprotujejo mednarodnopravnim,
ustavnim in zakonitim pravicam Slovencev v zamejstvu oziroma aktivno delujejo
zoper ustavno ureditev Republike Slovenije.
64. člen
O pridobitvi statusa Slovenca brez
slovenskega državljanstva odloča na prvi stopnji urad.
65. člen
(1) Urad izda odločbo o pridobitvi oziroma
prenehanju statusa v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni
postopek.
(2) Zoper odločbo urada je dovoljena
pritožba v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne
določa drugače.
(3) O pritožbi zoper odločbo urada odloča
pritožbena komisija urada, ki deluje v senatu treh članov. Pritožbeno komisijo
imenuje generalni sekretar Vlade Republike Slovenije.
(4) Zoper dokončno odločbo pritožbene
komisije je dovoljen upravni spor. Zadeve so prednostne in nujne.
66. člen
(1) Oseba s statusom Slovenca brez
slovenskega državljanstva ima v Republiki Sloveniji zagotovljene naslednje
pravice:
-
pravico do ugodnejših vpisnih pogojev,
določenih s statuti visokošolskih zavodov;
-
pravico do enakopravnega nastopa na natečajih
za znanstvene projekte, financirane z javnimi sredstvi, kot kandidat za nosilca
projekta ali kot kandidat za sodelavca v projektu;
-
dostop do vseh javnih kulturnih dobrin, pod
enakimi pogoji, kot veljajo za slovenske državljane;
-
pravico do vseh storitev javnih knjižnic, pod
enakimi pogoji, kot veljajo za slovenske državljane;
-
pravico do raziskovanja v javnih arhivih
Republike Slovenije;
-
možnost pridobitve statusa rednega člana
Slovenske akademije znanosti in umetnosti;
-
možnost pridobitve vseh priznanj in odlikovanj
Republike Slovenije;
-
pravico do pridobitve lastninske pravice na
nepremičninah pod enakimi pogoji, ki veljajo za državljane Republike Slovenije;
-
prednost pri kandidiranju za prosto delovno
mesto – ob izpolnjevanju pogojev za opravljanje objavljenega dela – pred
ostalimi tujci; pri čemer so mišljeni tujci, ki niso državljani držav članic
Evropske unije.
(2) Pravico oseb s statusom Slovenca brez
slovenskega državljanstva iz devete alinee prvega odstavka tega člena morajo
spoštovati vsi delodajalci v Republiki Sloveniji.
67. člen
Druge pravice, ugodnosti in olajšave, ki
jih lahko uveljavljajo osebe s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva
in jih ta zakon ne navaja, določajo področni zakoni.
68. člen
Pravice iz tega zakona je mogoče
uveljavljati izključno v slovenskem jeziku.
69. člen
Status Slovenca brez slovenskega državljanstva
preneha:
-
s smrtjo,
-
s pridobitvijo državljanstva Republike
Slovenije,
-
z odrekom,
-
z odvzemom.
70. člen
(1) Status Slovenca brez slovenskega
državljanstva se odvzame, če oseba s svojim delovanjem škoduje interesom
Republike Slovenije oziroma sramoti njeno ime in njene simbole ali če se
naknadno ugotovi neresničnost navedenih oziroma ugotovljenih dejstev v
dokazilih.
(2) Za delovanje, s katerim se škoduje
interesom Republike Slovenije, se šteje:
-
če oseba pripada organizaciji, katere aktivnost
meri na rušenje ustavnega reda Republike Slovenije;
-
če je oseba pogosti storilec kaznivih dejanj,
ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in prekrškov zoper javni red in mir;
-
če oseba kot pripadnik tuje obveščevalne službe
škoduje interesom Republike Slovenije ali če tem interesom škoduje s svojim
delom v državnem organu ali organizaciji tuje države ali če tem interesom
škoduje z drugimi dejanji.
VII. REPATRIACIJA
71. člen
(1) Repatriacija v pomenu tega zakona je
tisto priseljevanje Slovencev v domovino, ki ga organizira in financira
Republike Slovenija.
(2) Repatriacija iz prejšnjega odstavka se
izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo vstop, prebivanje in izstop tujcev iz
Republike Slovenije, v kolikor določbe tega zakona ne določajo drugače.
(3) Poleg repatriacije v pomenu tega zakona
podpira Republika Slovenija tudi druge oblike priseljevanja in vračanja
slovenskih izseljencev in zdomcev ter njihovih potomcev.
(4) Načini podpore iz prejšnjega odstavka
so določeni s posameznimi področnimi zakoni.
72. člen
(1) Po postopku repatriacije se v Republiko
Slovenijo lahko priselijo Slovenci iz držav, za katere se ugotovi, da se
nahajajo v hudi gospodarski in politični krizi in kjer so Slovenci
izpostavljani različnim pritiskom ter Slovenci, ki lahko doprinesejo k razvoju
ter uveljavitvi Republike Slovenije.
(2) Odločanje o tem, kdaj je mogoče krizo v
neki državi obravnavati kot hudo politično ali drugačno krizo je v pristojnosti
ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve.
(3) Na podlagi odločitve ministrstva,
pristojnega za zunanje zadeve, iz prejšnjega odstavka, lahko Vlada Republike
Slovenije sprejme sklep o začetku izvajanja postopka repatriacije.
73. člen
(1) Državni organi, ki operativno izvajajo
konkretne naloge na posameznih področjih repatriacije, so: ministrstvo,
pristojno za socialno varstvo, ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve,
ministrstvo, pristojno za zdravje, ministrstvo, pristojno za kulturo,
ministrstvo, pristojno za šolstvo, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve,
ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, ministrstvo, pristojno za
gospodarstvo, in urad.
(2) Repatriacija se financira iz proračuna
Republike Slovenije, s proračunskih postavk državnih organov iz prejšnjega
odstavka tega člena, in iz drugih virov.
74. člen
(črtan)
75. člen
Posameznik, ki se želi v Republiko
Slovenije priseliti ali uživati spodbudo v smislu tega zakona, vloži prošnjo na
uradu ali bližnjem diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije
in priloži priporočila ustreznih organizacij in inštitucij.
76. člen
(1) Odločbo o statusu repatriirane osebe
izda urad.
(2) Odločba iz prejšnjega odstavka se
posameznikom v tujino vroči v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni
upravni postopek.
(3) Odločba o statusu repatriirane osebe in
z njo pridobljene pravice ter obveznosti stopijo v veljavo s prihodom
posameznika v Republiko Slovenijo.
(4) Pravnomočna odločba, s katero je bil
prosilcu priznan status repatriirane osebe, velja kot dovoljenje za začasno
prebivanje v Republiki Sloveniji.
(5) Status repatriirane osebe lahko traja
največ 15 mesecev. Po prenehanju statusa repatriirane osebe, posameznik ne more
več ponovno zaprositi za status.
77. člen
(1) Oseba, ki ji je omogočeno, da se v
Republiko Slovenijo priseli po postopku repatriacije, dobi status repatriirane
osebe s pravicami, ki jih določa 66. člen tega zakona.
(2) Poleg pravic, ki jih določa 66. člen,
ima oseba s statusom repatriirane osebe še pravico do:
-
brezplačnega zdravstvenega varstva;
-
pouka slovenskega jezika za ožje družinske
člane repatriirane osebe.
Pouk se organizira za osebe, ki ne
obvladajo slovenščine v meri, potrebni za aktivno vključitev v slovensko
okolje;
-
pridobitve osebnega delovnega dovoljenja, ki ga
mora, na podlagi predložene pravnomočne odločbe o podelitvi statusa
repatriirane osebe, izdati Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
(3) Za ožjega družinskega člana v pomenu
tega zakona se šteje:
-
zakonec oziroma izvenzakonski partner, če je
zakonska oziroma izvenzakonska zveza obstajala že pred prihodom v Republiko
Slovenijo,
-
mladoleten neporočen otrok,
-
sorodnik v ravni vrsti repatriirane osebe, če
so te osebe brez sredstev za preživljanje, odvisne od repatriirane osebe in jih
repatriirana oseba preživlja.
(4) Sorodstveno vez dokazujejo ožji
družinski člani z ustreznim potrdilom oziroma drugim ustreznim dokumentom, s
katerim je to vez mogoče dokazati oziroma, iz katerega je ta vez razvidna.
A. POGOJI
78. člen
(1) O upravičenosti posameznih oseb do
repatriacije odloča urad na podlagi mnenj in predlogov slovenskih
diplomatsko-konzularnih predstavništev in nepridobitnih oseb zasebnega prava
oziroma njihovih pravnih oseb v tujini, kot so slovenske rimokatoliške misije
in misije drugih verskih skupnosti, slovenske izseljenske organizacije v
Sloveniji in po svetu ter drugi.
(2) Po postopku repatriacije se v Republiko
Slovenijo lahko priseli tisti posameznik slovenskega rodu, ki izpolnjuje pogoje
iz 59. člena tega zakona in ni bil v Sloveniji ali v državi, katere državljan
je, obsojen na zaporno kazen, daljšo od enega leta, za kaznivo dejanje, za
katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, če je to dejanje kaznivo tako
po predpisih njegove države kot tudi po predpisih Republike Slovenije.
(3) Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega
odstavka tega člena dokazuje upravičenec tako, kot je predvideno v 60. členu
tega zakona ter s priporočili slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev
in nepridobitnih oseb zasebnega prava oziroma njihovih pravnih oseb v tujini,
kot so slovenske rimokatoliške misije in misije drugih verskih skupnosti,
slovenske izseljenske organizacije v Sloveniji in po svetu ter drugi. Izpolnjevanje
pogoja nekaznovanosti iz drugega odstavka tega člena dokaže upravičenec s
potrdilom o nekaznovanosti oziroma neobsojenosti iz države, katere državljan
je, oziroma z drugim ustreznim dokazilom.
79. člen
(1) Za nastanitev repatriiranih oseb lahko
Vlada Republike Slovenije ustanovi dom za priseljevanje.
(2) Vlada Republike Slovenije v
ustanovitvenem aktu določi upravljalca doma in vir njegovega financiranja.
80. člen
(1) Repatriiranim osebam in njihovim ožjim
družinskim članom, kot so opredeljeni v tretjem odstavku 77. člena tega zakona,
je v domu za priseljevanje zagotovljena osnovna oskrba, ki obsega bivanje in
organiziranje prehrane, skladno s standardi s področja socialnovarstvene
dejavnosti, ki veljajo za storitev institucionalnega varstva.
(2) Višino stroškov osnovne oskrbe iz
prejšnjega odstavka s sklepom določi minister, pristojen za socialne zadeve.
81. člen
Repatriirane osebe prispevajo k plačilu
stroškov osnovne oskrbe iz prvega odstavka prejšnjega člena v višini plačilne
sposobnosti, ki se določi na enak način kot plačilna sposobnost upravičenca k
plačilu oziroma doplačilu storitve pomoč družini na domu skladno s predpisi o
socialnovarstveni dejavnosti.
82. člen
(1) Repatriirane osebe so upravičene do
oskrbe v domu za priseljevanje za obdobje največ 15 mesecev.
(2) Do sofinanciranja pod enakimi pogoji so
upravičene tudi druge repatriirane osebe, ki niso nastanjene v domu za
priseljence.
83. člen
(1) Posamezniki, ki imajo status
repatriirane osebe, in njihovi družinski člani imajo do prenehanja statusa
repatriirane osebe zagotovljeno brezplačno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je
zagotovljeno na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja državljanov
Republike Slovenije.
(2) Stroške za brezplačno zdravstveno
varstvo iz prejšnjega odstavka tega člena pokriva Zavod za zdravstveno
zavarovanje Republike Slovenije.
(3) Stroški, ki jih ima z zagotavljanjem
brezplačnega zdravstvenega varstva iz prvega in drugega odstavka tega člena, se
Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije povrnejo iz vira, ki ga
določa 73. člen tega zakona.
84. člen
(1) Repatriirane osebe, ki nimajo
zagotovljenih dohodkov in drugih prejemkov vsaj v višini minimalnega dohodka,
določenega s predpisi o socialnovarstveni dejavnosti, so upravičene do denarne
pomoči po tem zakonu.
(2) Med dohodke in prejemke iz prejšnjega
odstavka se štejejo tisti, ki se po predpisih s področja socialnovarstvenih
prejemkov upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči.
(3) Glede višine, meril za izračun denarne
pomoči, zahtevka za denarno pomoč, odločanja o denarni pomoči in izplačevanja
denarne pomoči po tem členu, se smiselno uporabljajo določbe o denarni pomoči
predpisov, ki urejajo začasno zaščito razseljenih oseb, če ni s tem zakonom
določeno drugače.
(4) O upravičenosti do denarne pomoči po
tem zakonu odloča center za socialno delo na območju bivanja repatriirane
osebe.
(5) Postopek za dodelitev denarne pomoči se
začne na zahtevo repatriirane osebe, ki jo vloži na obrazcu, ki ga predpiše
minister, pristojen za socialne zadeve.
(6) Pravica do prejemanja denarne pomoči iz
prvega odstavka tega člena traja, dokler je repatriirana oseba upravičena do
prejemanja te pomoči, vendar največ 15 mesecev od pridobitve statusa
repatriirane osebe. Upravičenost do denarne pomoči se ugotavlja skladno s
predpisi o socialnovarstvenih prejemkih za ugotavljanje upravičenosti do
denarne socialne pomoči.
(7) Denarna pomoč iz prvega odstavka tega
člena se financira iz virov, ki so določeni s 73. členom tega zakona.
85. člen
(1) Republika Slovenija dodeli trajne
priznavalnine repatriiranim osebam, ki so dopolnile starost 70 let in so
pomembneje prispevale k ohranitvi in razvoju slovenstva in slovenske kulture v
tujini. O dodelitvi trajnih priznavalnin po tem odstavku odloča ministrstvo,
pristojno za kulturo, ki je tudi pristojno za njihovo financiranje.
(2) Republika Slovenija dodeli trajne
priznavalnine repatriiranim osebam, ki so dopolnile starost 70 let in so vsaj
15 let poučevale slovenski dopolnilni pouk v zamejstvu in po svetu ter za svoje
delo niso prejemale plačila. O dodelitvi trajnih priznavalnin po tem odstavku
odloča urad, ki je tudi pristojen za njihovo financiranje.
(3) Pravica iz prvega in prejšnjega
odstavka ni prenosljiva in preneha s smrtjo upravičenca.
(4) Podrobnejši pogoji in postopki za
pridobitev trajne priznavalnine iz prvega odstavka tega člena in trajne
priznavalnine iz drugega odstavka tega člena ter kriteriji za določitev njihove
višine se določijo z uredbama vlade.
86. člen
(1) Posameznikom, ki so s svojim delovanjem
v tujini pridobili kvalifikacije vrhunskega strokovnjaka, pred zaposlitvijo v
Republiki Sloveniji ni potrebno opravljati strokovnih ali drugih izpitov.
(2) Določba prejšnjega odstavka tega člena
ne velja za strokovne in druge izpite, s katerimi se preverjajo specifična
znanja, ki terjajo natančno poznavanje stanja v Republiki Sloveniji (npr.
pravniški državni izpit, itd.).
(3) Ministrstvo, pristojno za visoko
šolstvo, znanost in tehnologijo, določi kriterije za priznavanje statusa
vrhunskega strokovnjaka, določi strokovne in druge izpite iz prejšnjega
odstavka tega člena in na podlagi predloga urada poda predhodno obvezujoče
mnenje o obstoju omenjenih kriterijev za predlagane repatriirane osebe.
87. člen
Repatriirane osebe prijavijo začasno
prebivališče na naslovu najete nepremičnine, pri sorodnikih, ki jim to
omogočijo, pri dobrodelnih ustanovah oziroma izseljenskih organizacijah ali v
domu za priseljevanje.
VII. ZBIRANJE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
88. člen
(1) Zaradi vodenja evidenc, spremljanja
stanja in odločanja o pravicah in dolžnostih, določenih s tem zakonom, zbirata
urad in ministrstvo, pristojno za kulturo, osebne in druge podatke.
(2) Urad zbira podatke iz naslova
podeljevanja statusa Slovenca brez slovenskega državljanstva, dodeljevanja in
izplačevanja trajnih priznavalnin iz drugega odstavka 85. člena tega zakona,
repatriacije in medijske oskrbe. Ministrstvo, pristojno za kulturo, zbira
podatke iz naslova dodeljevanja in izplačevanja trajnih priznavalnin iz prvega
odstavka 85. člena tega zakona.
(3) Podatke pridobivata urad in
ministrstvo, pristojno za kulturo, neposredno od oseb, na katere se ti podatki
nanašajo, od pristojnih državnih organov, od diplomatsko‑konzularnih
predstavništev Republike Slovenije, od nepridobitnih oseb zasebnega prava
oziroma njihovih pravnih oseb v tujini, kot so slovenske rimokatoliške misije
in misije drugih verskih skupnosti, slovenske izseljenske organizacije v
Sloveniji in po svetu in drugi, od organov samoupravnih lokalnih skupnosti, od
nosilcev javnih pooblastil ter od drugih oseb javnega in zasebnega prava v
Republiki Sloveniji in tujini.
(4) Podatke so dolžni organi iz prejšnjega
odstavka posredovati uradu in ministrstvu, pristojnemu za kulturo, brezplačno
na njuno zahtevo.
(5) Osebne podatke, s katerimi razpolagajo
nepridobitne osebe zasebnega prava oziroma njihove pravne oseb v tujini, kot so
slovenske rimokatoliške misije in misije drugih verskih skupnosti, slovenske
izseljenske organizacije v Sloveniji in po svetu in drugi ter druge osebe
javnega in zasebnega prava iz tujine, pridobivata urad in ministrstvo,
pristojno za kulturo, po dogovoru o načinu posredovanja osebnih podatkov.
Osebni podatki se uradu in ministrstvu, pristojnemu za kulturo, posredujejo na
podlagi pisnih privolitev posameznikov, na katere se nanašajo.
(6) Urad in ministrstvo, pristojno za
kulturo, zbirata, obdelujeta, upravljata, posredujeta in shranjujeta osebne ter
druge podatke, potrebne za izvajanje nalog, določenih s tem zakonom, v skladu s
predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in mednarodnimi konvencijami o
varstvu osebnih podatkov.
89. člen
Evidenca podatkov, ki se vodijo o osebah,
ki so pridobile status Slovenca brez slovenskega državljanstva, vsebuje
naslednje podatke:
-
osebno ime;
-
datum in kraj rojstva;
-
naslov stalnega in/ali začasnega prebivališča;
-
telefonsko številko, elektronski naslov;
-
dosežena stopnja izobrazbe, pridobljen poklic,
če prosilec s tem pisno soglaša;
-
državljanstvo;
-
številka in vrsta potne listine;
-
datum prenehanja statusa Slovenca brez
slovenskega državljanstva;
-
druge podatke, ki so po tem zakonu potrebni za
odločanje o podelitvi statusa.
90. člen
Evidenca podatkov, ki se vodijo o osebah,
ki so pridobile status repatriirane osebe, vsebuje naslednje podatke:
-
osebno ime;
-
datum in kraj rojstva;
-
datum prihoda v Republiko Slovenijo;
-
o zaposlitvah, dohodkih ter drugih prejemkih
repatriirane osebe za namene odločanja o njeni nastanitvi;
-
naslov začasnega prebivališča v Republiki
Sloveniji;
-
vrsta in naslov zadnjega stalnega in/ali začasnega
prebivališča repatriirane osebe pred prihodom v Republiko Slovenijo;
-
telefonsko številko, elektronski naslov;
-
dosežena stopnja izobrazbe, pridobljen poklic,
če prosilec s tem pisno soglaša;
-
državljanstvo;
-
številko in vrsto potne listine;
-
razlogi, zaradi katerih je oseba postala
repatriirana oseba;
-
o socialnih prejemkih v času bivanja v
Republiki Sloveniji;
-
o dodeljeni posebni priznavalnini iz 85. člena
tega zakona;
-
osebna imena in naslovi začasnega prebivališča
ožjih družinskih članov repatriirane osebe v Republiki Sloveniji;
-
o šolanju, jezikovnem izpopolnjevanju in
izobraževanju ter o pridobljeni izobrazbi v Republiki Sloveniji.
90.a člen
(1) Ministrstvo, pristojno za kulturo, in
urad vodita evidenci podatkov o osebah, ki prejemajo trajne priznavalnine iz
85. člena tega zakona.
(2) Evidenca, ki jo vodi ministrstvo,
pristojno za kulturo, vsebuje podatke o prejemniku, navedene od prve do šeste
alineje 89. člena tega zakona, podatke o delovanju prejemnika na področju
ohranjanja in razvoja slovenstva ter slovenske kulture v tujini, višini
priznavalnine in o davčni številki, če jo prejemnik ima.
(3) Evidenca, ki jo vodi urad, vsebuje
podatke o prejemniku, navedene od prve do šeste alineje 89. člena tega zakona,
podatke o trajanju poučevanja, organizaciji, kraju in državi delovanja, višini
priznavalnine ter o davčni številki, če jo prejemnik ima.
91. člen
(1) Urad lahko za namene medijske oskrbe
ali obveščanja o delovanju urada obdeluje seznam naročnikov osrednje revije za
Slovence po svetu.
(2) Seznam naročnikov iz prejšnjega
odstavka vsebuje naslednje podatke:
-
osebno ime naročnika;
-
datum in kraj rojstva naročnika;
-
naslov stalnega in/ali začasnega prebivališča
naročnika;
-
telefonsko številko, elektronski naslov
naročnika;
-
transakcijski ali drugi ustrezni račun naročnika;
-
davčno ali drugo ustrezno številko naročnika;
-
podatke iz prejšnjih alinej o družinskih članih
naročnika.
(3) Podatke iz prejšnjega odstavka urad
pridobiva od naročnikov, na podlagi pisne privolitve pa jih lahko pridobi tudi
od prosilcev za pridobitev statusa Slovenca brez slovenskega državljanstva. Za
pridobitev pisne privolitve lahko urad uporabi podatke iz 89. člena tega
zakona.
(4) Podatke iz drugega odstavka tega člena
hrani urad trajno. Za namene statističnih raziskav se lahko uporabijo tudi brez
pisne privolitve naročnika.
92. člen
(1) Osebni podatki iz evidence, namenjene
podeljevanju statusa Slovenca brez slovenskega državljanstva, se hranijo še pet
let po smrti, odreku ali prenehanju statusa osebi, na katero se ti podatki
nanašajo.
(2) Osebni podatki iz evidence, namenjeni
repatriaciji, se hranijo pet let po prenehanju statusa repatriirane osebe.
(3) Osebni podatki iz evidenc o prejemnikih
trajnih priznavalnin se hranijo še pet let po prenehanju pravice.
(4) Po preteku rokov iz prvega, drugega in
prejšnjega odstavka se osebni podatki hranijo v Arhivu Republike Slovenije.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
93. člen
(1) Z globo od 3.000 do 5.500 eurov se
kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ne
izpolni obveznosti iz devete alineje prvega odstavka 66. člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.500 do 3.000 eurov se za
prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali
samostojnega podjetnika posameznika.
(3) Z globo od 1.500 do 3.000 eurov se za
prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba državnega organa
ali organa samoupravne lokalne skupnosti.
(4) Z globo od 1.000 do 1.500 eurov se
kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
94. člen
(1) Za izvajanje in nadzor nad izvajanjem
določb devete alinee 66. člena tega zakona je pristojen Inšpektorat Republike
Slovenije za delo.
(2) Organ iz prejšnjega odstavka tega
zakona lahko izreče globo za prekrške po tem zakonu v okviru razpona,
predpisanega po tem zakonu.
Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja –
ZORSSZNM (Uradni list
RS, št. 43/06)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
95. člen
Strategijo iz 12. člena tega zakona
oblikuje in sprejme Vlada Republike Slovenije najkasneje v dveh letih po
uveljavitvi tega zakona.
96. člen
Drugi podzakonski akti, ki jih je treba
izdati na podlagi tega zakona, se izdajo najpozneje v dvanajstih mesecih od
začetka veljavnosti tega zakona.
97. člen
Do ustanovitve doma za priseljevanje iz 79.
člena tega zakona, se organ, pristojen za izvajanje repatriacije, poslužuje
ustreznih prostorov v različnih objektih, ki so v lasti ministrstev, uradov in
drugih državnih ustanov.
98. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Sklep o organizaciji in delovnem področju Urada Vlade Republike
Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (Uradni list RS, št. 138/04).
99. člen
Drugi stavek prvega odstavka 14. člena tega
zakona začne veljati z naslednjim mandatom.
100. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja – ZORSSZNM-A (Uradni
list RS, št. 76/10)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
(1) Podzakonski akti, ki jih je treba
izdati na podlagi tega zakona, se izdajo najpozneje v 12 mesecih od začetka
veljavnosti tega zakona.
(2) Uredba o posebnih trajnih
priznavalninah učiteljem slovenskega dopolnilnega pouka (Uradni list RS, št.
99/08 in 42/10) se uskladi s tem zakonom najpozneje v šestih mesecih od začetka
veljavnosti tega zakona.
24. člen
Vloge za dodelitev trajnih priznavalnin
učiteljem slovenskega dopolnilnega pouka, ki so vložene do 1. julija 2011,
se obravnavajo v skladu z Zakonom o odnosih Republike Slovenije s Slovenci
zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 43/06).
25. člen
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Spremenjeni drugi odstavek 85. člena
zakona se začne uporabljati 1. julija 2011. Do takrat se uporablja drugi
odstavek 85. člena Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih
meja (Uradni list RS, št. 43/06).«.