Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o javnem naročanju obsega:
-
Zakon o javnem naročanju – ZJN-2 (Uradni list
RS, št. 128/06 z dne 8. 12. 2006),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
javnem naročanju – ZJN-2A (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
javnem naročanju – ZJN-2B (Uradni list RS, št. 19/10 z dne 12. 3. 2010),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
javnem naročanju – ZJN-2C (Uradni list RS, št. 18/11 z dne 15. 3. 2011).
ZAKON
o javnem
naročanju (ZJN-2)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
Prvi del
SKUPNE DOLOČBE ZAKONA
Prvo poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1.1. Predmet urejanja zakona
1. člen
(predmet zakona)
(1) Ta zakon določa obvezna ravnanja
naročnikov, ponudnikov in podizvajalcev pri javnem naročanju blaga, storitev in
gradenj.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike
Slovenije prenašata:
-
Direktiva št. 2004/18/ES Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 31. 3. 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih
naročil gradenj, blaga in storitev (UL L št. 134 z dne 30. 4. 2004, str.
114), nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta št.
2009/81/ES z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo
nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na
področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES
(UL L št. 216 z dne 20. 8. 2009, str. 76), razen v delu, ki se nanaša na javna
naročila na področju obrambe in varnosti, in
-
del Direktive Sveta št. 89/665/EGS z dne
21. 12. 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi
revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za
gradnje (UL L št. 395 z dne 30. 12. 1989, str. 33), nazadnje spremenjena z
Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta št. 2007/66/ES z dne 11. 12. 2007
o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja
učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L št. 335 z dne
20. 12. 2007, str. 31).
(3) Če naročnik izvaja dejavnost na vodnem,
energetskem, transportnem področju ali področju poštnih storitev, veljajo za
naročanje v zvezi s to dejavnostjo določbe zakona, ki ureja javno naročanje na
vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev.
1.2. Definicije pojmov
2. člen
(pomen v zakonu uporabljenih pojmov)
(1) V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo
naslednji pomen:
1.
»Dinamični nabavni sistem« je način izvedbe
postopka javnega naročanja v okviru odprtega postopka, ki v celoti poteka na
elektronski način. Uporablja se pri običajnih nabavah, katerih značilnost je,
da v obliki kot so dostopne na trgu, v celoti izpolnjujejo zahteve naročnika.
Ta postopek je časovno omejen, ves čas trajanja omogoča udeležbo ponudniku in
ponudnici (v nadaljnjem besedilu: ponudnik), ki izpolnjuje pogoje in je
predložil prijavo, skladno z razpisno dokumentacijo.
2.
»Elektronska dražba« je ponavljajoči se postopek,
kot del postopka javnega naročanja, ki poteka na elektronski način, v katerem
ponudniki predstavijo nove cene, popuste in/ali izboljšanje ponudbe v okviru
določenih elementov.
3.
»Elektronska sredstva« pomenijo uporabo
elektronske opreme za obdelavo podatkov (vključno z digitalno kompresijo) in
shranjevanje podatkov, ki se pošiljajo ter prejemajo po žici, radiu,
mikrovalovnih, optičnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih.
4.
»Enotni besednjak javnih naročil (CPV)«,
sprejet z Uredbo (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5.
novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) (UL L, št. 340 z dne
16. 12. 2002, str. 3), nazadnje spremenjeno z Uredbo Komisije (ES) št. 213/2008
z dne 28. novembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 2195/2002 Evropskega
parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) in direktiv
2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o postopkih javnega
naročanja, kar zadeva revizijo CPV (UL L, št. 74 z dne 15. 3. 2008, str. 1), je
enakovredna referenčna nomenklatura, ki se uporablja pri javnem naročanju.
Enotni besednjak javnih naročil je enakovreden z drugimi veljavnimi
nomenklaturami. V primeru različnih razlag uporabe tega zakona se zaradi
morebitnih razlik med nomenklaturama:
-
Enotni besednjak javnih naročil in NACE
(Splošna industrijska klasifikacija ekonomskih aktivnosti v Evropskih
skupnostih) iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki je priloga uredbe, ki
jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam dejavnosti na
področju gradenj), uporablja nomenklatura NACE;
-
Enotni besednjak javnih naročil in CPC
(Osrednja klasifikacija proizvodov in storitev začasna različica) iz Seznama
storitev, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: Seznam storitev), uporablja nomenklatura CPC.
5.
»Gospodarski subjekt« je skupni izraz za
dobavitelja blaga, izvajalca storitev in izvajalca gradenj, ki je lahko vsaka
pravna ali fizična oseba ali oseba javnega prava ali skupina teh oseb, ki na
trgu ponujajo bodisi izvedbo gradenj in/ali gradnjo, blago ali storitve.
6.
»Industrijski ali poslovni značaj« ima subjekt,
ki deluje v pogojih proste konkurence na trgu z drugimi subjekti, tako, da
izvaja gospodarske aktivnosti, to pomeni industrijske ali druge poslovne aktivnosti,
katerih namen je dobava blaga ali storitev zasebnim ali javnim gospodarskim
subjektom.
7.
»Javno naročilo gradenj« je javno naročilo,
katerega predmet je bodisi izvajanje bodisi projektiranje in izvajanje gradenj,
ki so povezane z eno od dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj
ali gradnja ali izvedba ene od dejavnosti na področju gradenj in ki ustreza
zahtevam, ki jih določi naročnik. »Gradnja« je rezultat dejavnosti iz te točke,
ki predstavlja gospodarsko in tehnično funkcionalno celoto.
8.
»Javno naročilo blaga« je javno naročilo,
katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga na kredit, z možnostjo
odkupa ali brez te možnosti. Javno naročilo, katerega predmet je dobava blaga
in vključuje storitev namestitve in inštalacije, ki je vezana na to blago
oziroma, da se blago lahko uporablja v skladu z njegovim namenom, se obravnava
kot »javno naročilo blaga«.
9.
»Javno naročilo storitev« je javno naročilo,
katerega predmet je izvajanje ali izvedba ene ali več storitev iz Seznama
storitev. Javno naročilo, katerega predmet so blago in storitve iz Seznama
storitev se obravnava kot »javno naročilo storitev«, če vrednost zadevnih
storitev presega vrednost blaga, ki je zajeto v naročilu. Javno naročilo,
katerega predmet so storitve iz Seznama storitev in vključujejo dejavnosti iz
Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki so samo dodatek glavnemu predmetu
naročila, se obravnava kot javno naročilo storitev.
10.
»Kandidat« je tisti, ki v postopku s predhodnim
ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji ali v konkurenčnem dialogu na
podlagi naročnikovega povabila k sodelovanju izkaže interes.
11.
»Naročnikove spletne informacije o javnem
naročanju« so del spletne strani naročnika, ki vsebuje informacije o javnih
naročilih, ki jih naročnik namerava oddati, se izvajajo, so preklicana ali
zaključena, predhodna informativna obvestila, ter vsakršne druge informacije,
ki koristijo potencialnim ponudnikom pri pripravi ponudb, kot so kontaktna
točka ali kontaktna oseba, njena telefonska številka, številka telefaksa,
poštni in e-naslov.
12.
»Okvirni sporazum« je sporazum med enim ali več
naročniki in enim ali več ponudniki, katerega namen je določiti pogoje za
naročila, ki se bodo oddajala v določenem obdobju zlasti glede cene in, če je
to mogoče, upoštevaje količino.
13.
»Pisen« ali »pisno« pomeni kateri koli izraz,
sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje.
Pomeni tudi informacije, ki se pošiljajo in hranijo na elektronski način.
13.a »Obdobje mirovanja« je obdobje po
odločitvi o oddaji javnega naročila, v katerem naročnik ne sme skleniti pogodbe
z izbranim ponudnikom oziroma ponudniki, razen če zakon, ki ureja pravno
varstvo v postopkih javnega naročanja, ali ta zakon ne določata drugače.
Obdobje mirovanja poteče z dnem, ko ponudniku, ki je zadnji prejel naročnikovo
odločitev o oddaji javnega naročila, poteče rok za uveljavitev pravnega varstva
v predrevizijskem postopku, ki ga ureja zakon, ki ureja pravno varstvo v
postopkih javnega naročanja.
14.
»Pogodba o izvedbi javnega naročila« je odplačna
pogodba med enim ali več ponudniki ter enim ali več naročniki, katere predmet
je izvedba gradenj, dobav blaga ali opravljanje storitev v skladu s pomenom iz
tega zakona.
15.
»Ponudnik« je gospodarski subjekt, ki je pravna
ali fizična oseba in ponuja izvedbo gradenj, storitev oziroma dobavo blaga ter
v postopku javnega naročanja izkaže interes s tem, da naročniku odda ponudbo.
15.a »Podizvajalec« je gospodarski
subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik
po tem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali
izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega
naročila.
15.b »Odgovorna oseba naročnika,
ponudnika oziroma podizvajalca« je oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja
prekrške, odgovorna za prekršek, ki je bil storjen z njenim dejanjem ali z
opustitvijo dolžnega nadzorstva.
16.
»Popolna ponudba« je ponudba, ki je pravočasna,
formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.
17.
»Formalno nepopolna ponudba« je tista ponudba,
ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila.
Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno
nepopolna.
18.
»Pravočasna ponudba« je ponudba, ki jo naročnik
prejme do izteka roka, določenega za prejem ponudb.
19.
»Nepravilna ponudba« je tista ponudba, ki je v
nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni
skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do
47. člena tega zakona.
20.
»Neprimerna ponudba« je tista ponudba, ki ne
izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne
izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji.
21.
»Nesprejemljiva ponudba« je tista ponudba,
katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali ponudba,
katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu.
21.a »Neobičajno nizka ponudba« je
ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih
tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo
tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo, ne more pojasniti.
22.
»Portal javnih naročil« je spletni
informacijski portal ministrstva, pristojnega za finance, kamor naročniki
neposredno pošiljajo v objavo obvestila o javnih naročilih in razpisne
dokumentacije v skladu s tem zakonom.
23.
»Odprti postopek« je postopek, v katerem lahko
vsak gospodarski subjekt predloži ponudbo.
24.
»Postopek s predhodnim ugotavljanjem
sposobnosti« je postopek, katerega namen je oddaja javnega naročila, v katerem
lahko katerikoli gospodarski subjekt predloži prijavo k sodelovanju, ponudbo pa
lahko oddajo samo kandidati, ki jih povabi naročnik.
25.
»Postopek s pogajanji« pomeni tisti postopek,
ki vključuje pogajanja z namenom oddaje javnega naročila, v katerem naročnik
povabi gospodarske subjekte in se z njimi pogaja o vseh pogojih za naročilo.
26.
»Natečaj« je postopek, ki naročniku omogoča, da
pridobi, predvsem na področjih urbanističnega ali prostorskega in krajinskega
načrtovanja, arhitekture, inženirskih storitev in informacijske tehnologije ali
obdelave podatkov, načrt ali projekt, ki ga izbere žirija po razpisu natečaja z
ali brez podelitve nagrad.
27.
»Konkurenčni dialog« je postopek, ki ga
naročnik uporabi v primerih oddaje posebno zahtevnih javnih naročil, v katerem
lahko kateri koli gospodarski subjekt zahteva sodelovanje in v katerem naročnik
opravi dialog s kandidati, ki sodelujejo v postopku, s ciljem oblikovati eno
ali več variant, ki lahko izpolnijo njegove zahteve, in na podlagi katerih
naročnik izbrane kandidate povabi, da predložijo ponudbo. Za namen uporabe
postopka iz te točke se za javno naročilo šteje, da je »posebno zahtevno«, če
ni mogoče objektivno:
-
opredeliti tehničnih specifikacij v skladu s
točko b), c) ali č) tretjega odstavka 37. člena tega zakona, ki bi lahko
zadovoljila naročnikove potrebe ali dosegla cilje, in/ali
-
določiti pravnih in/ali finančnih elementov
projekta oziroma predmeta javnega naročila.
28.
»Postopek oddaje naročila male vrednosti« je
poenostavljen postopek javnega naročanja, v katerem naročnik, z namenom
pridobitve ponudb, na portalu javnih naročil objavi obvestilo o naročilu male
vrednosti.
29.
»Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi«
je postopek javnega naročanja, v katerem predložijo svoje ponudbe ponudniki na
podlagi obvestila o javnem naročilu, objavljenega na portalu javnih naročil.
30.
»Predhodno informativno obvestilo« je objava
namena oddaje javnih naročil blaga, storitev ali gradenj za naslednjih 12
mesecev.
31.
»Sklop« je del javnega naročila, ki tvori
zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno.
32.
»Skupni nabavni organ« je naročnik, ki na
podlagi pooblastila drugih naročnikov:
-
naroča blago in/ali storitve, namenjene
naročnikom, ali
-
izvede postopek oddaje javnega naročila za
gradnje, blago ali storitve, namenjene naročnikom.
33.
»Svetovalni odbor za javna naročila« je organ
Evropske komisije (v nadaljevanju: Komisija), sestavljen iz predstavnikov in
predstavnic (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) držav članic Evropske unije,
ki redno preučuje na predlog Komisije ali države članice uporabo ukrepov Sveta
v zvezi z javnimi naročili.
34.
»Datum oddaje naročila« je na dan, ko postane
odločitev o oddaji javnega naročila pravnomočna.
(2) Za namene 2. točke prvega odstavka
17. člena in 97. člena tega zakona imajo v tem zakonu uporabljeni
pojmi naslednji pomen:
1.
»Javno telekomunikacijsko omrežje« pomeni javno
telekomunikacijsko infrastrukturo, ki omogoča prenos signalov med določenimi
omrežnimi priključnimi točkami po žici, mikrovalovnih, optičnih sredstvih ali
drugih elektromagnetnih sredstvih;
2.
»Omrežna priključna točka« pomeni vse fizične
povezave in specifikacijo njihovega tehničnega dostopa, ki tvorijo del javnega
telekomunikacijskega omrežja in so potrebne za dostop do tega javnega omrežja
in za učinkovito komuniciranje v njem;
3.
»Javne telekomunikacijske storitve« pomenijo
telekomunikacijske storitve, katerih upravljanje so države članice posebej
dodelile enemu ali več telekomunikacijskim subjektom;
4.
»Telekomunikacijske storitve« pomenijo
storitve, katerih izvajanje je v celoti ali delno sestavljeno iz prenosa in/ali
usmerjanja signalov po telekomunikacijskem omrežju s pomočjo
telekomunikacijskih procesov, razen storitev radijske radiodifuzije in
televizije.
3. člen
(naročniki)
(1) Naročniki po tem zakonu so:
-
organi Republike Slovenije in samoupravnih
lokalnih skupnosti,
-
javni skladi, javne agencije, javni zavodi,
-
javni gospodarski zavodi in
-
druge osebe javnega prava.
(2) »Oseba javnega prava« je po tem zakonu
vsaka oseba:
a)
ki je ustanovljena za opravljanje dejavnosti,
ki so v splošnem interesu in ki nimajo industrijskega ali poslovnega značaja,
b)
ki je pravna oseba in
c)
je v višini več kot 50% financirana iz sredstev
organov Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb
javnega prava ali ti organi opravljajo nadzor nad poslovanjem take osebe ali ki
imajo upravljavski ali nadzorni odbor, katerega več kakor polovico članov
imenujejo organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali
druge osebe javnega prava.
(3) Za naročnika se šteje tudi združenje,
ki ga oblikuje eden ali več naročnikov iz prvega odstavka tega člena.
(4) Informativni seznam naročnikov je
priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
vlada). Ministrstvo, pristojno za finance, redno obvešča Komisijo o spremembah
na seznamu naročnikov.
(5) V primeru dvoma, ali določen subjekt
izpolnjuje pogoje, ki opredeljujejo naročnika po tem zakonu, lahko subjekt, ki
izkaže pravni interes, pri ministrstvu, pristojnemu za finance, v pisni obliki
poda predlog za ugotovitev statusa naročnika. Če se z odločitvijo ministrstva,
pristojnega za finance, subjekt ne strinja, o tem odloči vlada. Pravila in
postopek za ugotavljanje statusa naročnika določi vlada z uredbo.
4. člen
(obravnavanje gospodarskih subjektov)
(1) Naročnik ne sme zavrniti kandidata
oziroma ponudnika z utemeljitvijo, da bi moral imeti kandidat oziroma ponudnik
za opravljanje določene dejavnosti po slovenski zakonodaji status fizične ali
pravne osebe, če sme kandidat oziroma ponudnik isto dejavnost opravljati v
državi članici, v kateri je ustanovljen.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek pa lahko
naročnik v primeru javnih naročil storitev, gradenj ter blaga, ki vključujejo
dodatne storitve in/ali namestitvena ter inštalacijska dela, ne glede na to ali
so ponudniki pravne ali fizične osebe od le-teh zahteva, da v ponudbi ali
prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost
osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevnega naročila.
(3) Skupine gospodarskih subjektov lahko
predložijo ponudbo ali se prijavijo za kandidate. Naročnik od teh skupin ne sme
zahtevati, da se povežejo v kakršno koli pravno formalno obliko, vendar lahko
za izvedbo naročila od izbrane skupine zahteva predložitev ustreznega akta o
skupni izvedbi naročila (na primer pogodbe o sodelovanju), če je to nujno za
uspešno izvedbo javnega naročila.
(4) Ponudnik, kateremu je bilo oddano
naročilo, v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo prejetega
naročila.
(5) Naročnik lahko od ponudnikov zahteva,
da v ponudbeni dokumentaciji predložijo tudi sestavo (kalkulacije) ponudbene
cene v zvezi z javnim naročilom, zlasti v primeru javnih naročil, ki se
izvajajo v sodelovanju s podizvajalci.
1.3. Temeljna načela
5. člen
(načela, na katerih temelji javno
naročanje)
Ureditev, razvoj sistema javnega naročanja
in njegovo izvajanje mora temeljiti na načelu prostega pretoka blaga, načelu
svobode ustanavljanja, načelu prostega pretoka storitev, ki izhajajo iz Pogodbe
o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št.
7/04, v nadaljnjem besedilu: PES) in na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in
uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega
naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti.
6. člen
(načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti)
(1) Naročnik mora izvesti javno naročanje
tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in
uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo
porabo proračunskih in drugih javnih sredstev.
(2) Če predmet javnega naročila dopušča in
če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila,
mora naročnik oblikovati razpisno dokumentacijo tako, da je mogoče ponudbo
oddati po sklopih. Pri tem mora zagotovi nediskriminatorno obravnavo in s tem
večjo dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom.
7. člen
(načelo zagotavljanja konkurence med
ponudniki)
(1) Naročnik v postopku javnega naročanja
ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih
ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom, pri
izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu
oziroma preprečevanju omejevanja konkurence.
(2) Naročnik ne sme zahtevati od ponudnika,
da pri izvedbi naročila zaposli določene podizvajalce, ali da izvede kakšen
drug posel, kot na primer izvoz določenega blaga ali storitev, če s posebnim
zakonom ali mednarodnim sporazumom ni določeno drugače.
8. člen
(načelo transparentnosti javnega
naročanja)
(1) Ponudnik mora biti izbran na pregleden
način in po predpisanem postopku.
(2) Postopki naročanja po tem zakonu so
javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil glede na
vrednosti iz 12. člena tega zakona tako v Uradnem listu Evropske unije kot
tudi na portalu javnih naročil.
9. člen
(načelo enakopravne obravnave ponudnikov)
(1) Naročnik mora zagotoviti, da med
ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni
razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika
glede na predmet naročila.
(2) Naročnik mora zagotoviti, da ne
ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo
ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo
opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.
(3) (črtan)
10. člen
(načelo sorazmernosti)
Javno naročanje se mora izvajati sorazmerno
predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev
in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.
1.4. Posebne ali izključne pravice
11. člen
(dodelitev posebnih ali izključnih pravic)
Če naročnik dodeli posebne ali izključne
pravice za opravljanje javne storitve subjektu, ki ni naročnik po tem zakonu,
mora z aktom, s katerim dodeli to pravico, določiti, da mora ta subjekt v zvezi
z naročili blaga, ki jih odda tretjim osebam, kot del njegovih dejavnosti za
katere ima posebne ali izključne pravice, upoštevati načelo nediskriminacije na
podlagi sedeža ali državljanstva.
1.5. Področje uporabe
12. člen
(mejne vrednosti za objave)
(1) Naročnik mora poslati v objavo Uradu za
uradne objave Evropskih skupnosti in portalu javnih naročil naročila, katerih
vrednost je brez davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) enaka
ali večja od naslednjih vrednosti:
1.
v primeru naročanja blaga:
a)
125.000 eurov, če blago naročajo naročniki iz
Seznama naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v sestavi ter
lokalne skupnosti, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem
besedilu: Seznam naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v sestavi
ter lokalne skupnosti), ki so organi Republike Slovenije in njihovi organi v
sestavi in naročniki s področja obrambe, če je predmet naročila blago iz
Seznama blaga, ki ga naročajo naročniki na področju obrambe, ki je priloga
uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam blaga),
b)
193.000 eurov, če blago naročajo drugi
naročniki po tem zakonu, in če naročajo blago naročniki s področja obrambe, ki
ni na Seznamu blaga;
2.
v primeru naročanja storitev:
a)
125.000 eurov, če storitve naročajo naročniki
iz Seznama naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v sestavi ter
lokalne skupnosti, ki so organi Republike Slovenije in njihovi organi v
sestavi;
b)
193.000 eurov:
-
če storitve naročajo drugi naročniki po tem
zakonu;
-
za javna naročila, ki jih odda kateri koli
naročnik v zvezi s storitvami kategorije 8 iz Seznama storitev A, ki je priloga
uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev A),
elektronskimi komunikacijskimi storitvami kategorije 5, katerih postavke v
nomenklaturi CPV so enakovredne referenčnim številkam CPC 7524, 7525 in 7526, in/ali s storitvami iz Seznama storitev B, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v
nadaljnjem besedilu: Seznam storitev B);
3.
4.845.000 eurov za javna naročila gradenj.
(2) Naročnik mora poslati v objavo portalu
javnih naročil naročila, katerih vrednost je brez DDV enaka ali večja od
naslednjih vrednosti:
1.
v primeru naročanja blaga in storitev: 20.000
eurov,
2.
v primeru naročanja gradenj: 40.000 eurov.
(3) Kadar Komisija objavi spremembe mejnih
vrednosti iz tega zakona, ministrstvo, pristojno za finance, v desetih dneh po
objavi na svojih spletnih straneh objavi nove evropske mejne vrednosti.
13. člen
(naročila, ki jih naročnik subvencionira
ali sofinancira z več kakor 50% deležem)
(1) Ta zakon se uporablja za oddajo:
a)
naročil gradenj, ki jih naročniki neposredno
sofinancirajo z več kakor 50% deležem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je
4.845.000 eurov ali več,
-
če ta naročila vključujejo dejavnosti
gradbeništva, ki so navedene v Seznamu dejavnosti na področju gradenj,
-
če vključujejo gradbena dela za bolnišnice,
objekte za šport, rekreacijo in prosti čas, šolske in univerzitetne objekte ter
objekte, ki se uporabljajo za upravne namene;
b)
naročil storitev, ki jih naročniki neposredno
sofinancirajo z več kakor 50% deležem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je
enaka ali večja od 193.000 eurov;
c)
naročil blaga, ki jih naročniki neposredno
sofinancirajo z več kakor 50% deležem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je
enaka ali večja od 193.000 eurov.
(2) Ta zakon se uporablja tudi za
oddajo naročil blaga, ki jih naročnik društvom ali zavodom sofinancira z več
kakor 30% deležem, če je ocenjena vrednost blaga brez DDV enaka ali večja od
40.000 eurov.
(3) Če v svojem imenu ali v imenu drugega
subjekta naroča blago, storitve oziroma gradnje iz prvega ali drugega odstavka
tega člena naročnik, mora ravnati v skladu s tem zakonom.
14. člen
(metode za izračun ocenjene vrednosti
javnih naročil, okvirnih sporazumov in dinamičnih nabavnih sistemov)
(1) Naročnik mora izračunati ocenjeno
vrednost javnega naročila upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV,
vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem
vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja. Ocenjena
vrednost javnega naročila mora vključevati tudi vrednost morebitnih nagrad in
drugih izplačil kandidatom in ponudnikom. Ocenjena vrednost se določi tako, da
je njena višina primerljiva s cenami na trgu, ki veljajo za predmet javnega
naročila, če je dostopen na trgu in ni prilagojen posebnim potrebam naročnika.
(2) Način izračuna ocenjene vrednosti
javnega naročila, vključno z vsemi količinskimi in cenovnimi parametri, na
podlagi katerih je naročnik izračunal ocenjeno vrednost naročila, mora biti
razviden iz dokumentacije, ki jo o javnem naročilu vodi naročnik. Ocenjena
vrednost javnega naročila mora biti veljavna na dan pošiljanja obvestila o
javnem naročilu v objavo oziroma v primeru, da objava ni potrebna, ko naročnik
izda sklep o začetku postopka oddaje naročila.
(3) Naročnik ne sme določiti ocenjene
vrednosti javnega naročila tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti
izognil uporabi tega zakona glede na mejne vrednosti predmeta javnega naročila.
(4) V zvezi z javnimi naročili gradenj mora
izračun ocenjene vrednosti javnega naročila gradenj vključevati tako stroške
gradnje kot tudi skupno ocenjeno vrednost blaga, potrebnega za izvedbo gradenj,
ki ga je naročnik dal na voljo izvajalcu gradenj.
(5) V zvezi z javnimi naročili, ki jih je
možno deliti na sklope veljajo naslednja pravila:
a)
če lahko iz javnega naročila gradnje ali
storitev izhaja možnost, da se naročilo lahko odda tudi po sklopih, se upošteva
skupna ocenjena vrednost vseh sklopov. V primeru, da je skupna vrednost sklopov
enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno
naročilo v Uradnem listu Evropske unije, se za oddajo vsakega posameznega
sklopa uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za naročila, katerih
vrednost je enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno
objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik pa lahko
odstopi od upoštevanja pravila za objave v Uradnem listu Evropske unije v zvezi
s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša kakor 80.000 eurov za
storitve ali 1 milijon eurov za gradnje, če skupna vrednost teh sklopov ne
presega 20% skupne vrednosti vseh sklopov javnega naročila.
b)
če je na podlagi informacij o nabavah podobnega
blaga mogoče zaključiti, da gre za naročila, ki se lahko oddajajo istočasno v
ločenih sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov, upoštevaje
mejno vrednost, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem
listu Evropske unije. Če je skupna vrednost sklopov enaka ali večja od mejne
vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu
Evropske unije, se za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabljajo določbe
tega zakona, ki veljajo za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od
mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem
listu Evropske unije. Naročnik pa lahko odstopi od upoštevanja pravila za
objave v Uradnem listu Evropske unije v zvezi s sklopi, katerih ocenjena
vrednost brez DDV je manjša kakor 80.000 eurov, če skupna vrednost teh sklopov
ne presega 20% skupne vrednosti vseh sklopov.
(6) Glede javnih naročil blaga v zvezi z
zakupom, najemom ali nakupom na kredit so vrednosti, ki jih je treba uporabiti
pri izračunu ocenjene vrednosti naročila, naslednje:
a)
pri javnih naročilih za določeno obdobje, če je
to obdobje krajše ali enako 12 mesecem, celotna ocenjena vrednost za ves čas
trajanja naročila ali če je obdobje trajanja javnega naročila daljše od 12
mesecev, celotna vrednost, ki vključuje ocenjeno preostalo vrednost;
b)
v primeru naročil za nedoločeno obdobje ali
naročil, za katera obdobja ni mogoče določiti, njihova mesečna vrednost,
pomnožena z 48.
(7) V primeru javnih naročil za blago ali
storitve, ki so dostopne na trgu ali naročil, ki bodo predmet ponovne oddaje v
določenem obdobju, mora izračun ocenjene vrednosti temeljiti na:
a)
dejanski celotni vrednosti istovrstnih
zaporednih naročil, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v koledarskem letu,
upoštevaje spremembe količine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po
prvotnem naročilu, ali
b)
celotni ocenjeni vrednosti zaporednih naročil,
oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi ali med koledarskim letom, če le-to ni
daljše od 12 mesecev.
(8) Pri javnih naročilih storitev mora
izračun ocenjene vrednosti temeljiti:
a)
pri zavarovalniških storitvah na višini premije
in drugih oblik plačil;
b)
pri bančnih in drugih finančnih storitvah na
pristojbinah, proviziji, obrestih in drugih oblikah plačil;
c)
pri naročilih idejnih načrtov na honorarjih,
plačljivih provizijah in drugih oblikah plačil;
č) pri naročilih storitev brez navedene skupne cene:
-
v primeru javnih naročil za določeno obdobje,
če je to obdobje 48 mesecev ali manj: skupna vrednost za njihovo celotno
trajanje;
-
v primeru naročil z obdobjem, daljšim kakor 48
mesecev: njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.
(9) Za okvirne sporazume in dinamične
nabavne sisteme je vrednost, ki jo je treba upoštevati, maksimalna ocenjena
vrednost (brez DDV) vseh naročil, predvidenih za celotno obdobje okvirnega
sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema.
(10) V primeru, da predmet javnega naročila
lahko vzdržuje, nadgrajuje ali servisira samo za to pooblaščena oseba, morajo
biti elementi, ki se na to nanašajo, ocenjeni za dobo petih let, vključeni v
izračun ocenjene vrednosti javnega naročila.
1.6. Posebne situacije
15. člen
(javno naročanje na področju obrambe)
(1) Ta zakon se uporablja za javna
naročila, ki jih oddaja naročnik s področja obrambe, upoštevaje pri tem pravila
iz 296. člena PES.
(2) Naročnik mora o izvedenih javnih
naročilih na podlagi 296. člena PES poročati vladi do konca februarja
tekočega leta za preteklo leto.
16. člen
(javno naročanje in sklepanje okvirnih
sporazumov preko skupnih nabavnih organov in/ali na podlagi pooblastila)
(1) Naročnik lahko naroči izvedbo gradenj
in storitev ter nabavo blaga od ali preko skupnega nabavnega organa. Skupni
nabavni organ za izvedbo postopka javnega naročanja ne sme zaračunati
provizije, razen če ta ali drug zakon ne določa drugače.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka za
pravilnost izvedbe javnega naročanja odgovarja naročnik. Šteje se, da je
naročnik ravnal v skladu s tem zakonom, v kolikor je v skladu s tem zakonom
ravnal skupni nabavni organ.
(3) Naročniki lahko za izvedbo oziroma
odločanje v postopkih javnega naročanja pooblastijo le druge naročnike iz prilog
3 in 4 Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih
vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in
zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list
RS, št. 18/07) ali iz prilog 1 do 10 Uredbe o seznamih naročnikov, področni
zakonodaji Skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v
objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati
oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07).
(4) Kadar naročnik za svetovanje v postopku
ali v zvezi s postopkom javnega naročanja najame osebo zasebnega prava ali
posameznika, mora:
a)
zahtevati, da ta oseba pred sklenitvijo pogodbe
predloži garancijo za dobro izvedbo del;
b)
v pogodbi za svetovanje, ki jo sklene s to
osebo, določiti, da se plačilo po tej pogodbi izvede po zaključku postopka
javnega naročanja. Šteje se, da je postopek javnega naročanja zaključen, ko
postane odločitev iz:
-
prvega odstavka 79. člena tega zakona ali
-
drugega odstavka 80. člena tega zakona ali
-
tretjega odstavka 80. člena tega zakona
pravnomočna.
1.7. Izjeme pri javnem naročanju, za katere
se zakon ne uporablja
17. člen
(splošne izjeme, ki niso predmet javnega
naročanja)
(1) Ta zakon se ne uporablja za:
1.
javna naročila, ki se oddajajo v skladu z
zakonom, ki ureja javno naročanje na vodnem, energetskem in transportnem
področju ter področju poštnih storitev s strani naročnikov, ki opravljajo eno
ali več dejavnosti iz 5. do 9. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem
energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list
RS, št. 128/06; v nadaljnjem besedilu: ZJNVETPS), in oddana zaradi izvajanja
teh dejavnosti, ali za javna naročila, ki so izključena iz področja uporabe
navedenega zakona;
2.
javna naročila, ki naročnikom, ki delujejo na
področju telekomunikacij, omogočajo, da nudijo ali izkoriščajo
telekomunikacijska omrežja ali nudijo izvajanje ene ali več telekomunikacijskih
storitev, kadar drugi subjekti lahko prosto ponujajo enake storitve na istem
geografskem območju in pod dejansko enakimi pogoji;
3.
javna naročila, s katerimi se razkrivajo
podatki z določeno stopnjo tajnosti, če morajo njihovo izvedbo spremljati
posebni varnostni ukrepi v skladu z zakoni, ali kadar to zahteva zaščita
temeljnih varnostnih interesov Republike Slovenije in so določeni s predpisom
vlade; naročnik mora o izvedenih naročilih poročati vladi do konca februarja
tekočega leta za preteklo leto.
4.
javna naročila, za katera veljajo drugačna
postopkovna pravila naročanja in so dodeljena:
a)
na podlagi mednarodnega sporazuma, sklenjenega
v skladu s PES, med Republiko Slovenijo in eno ali več tretjimi državami, ter
vključujejo bodisi blago ali gradnje, namenjene skupnemu izvajanju naročila
gradnje ali uporabi gradnje s strani držav podpisnic, bodisi storitve,
namenjene skupnemu izvajanju naročila storitev ali uporabi rezultatov projekta
s strani držav podpisnic; o vseh sporazumih ministrstvo, pristojno za zunanje
zadeve, obvesti Komisijo;
b)
na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma,
ki se nanaša na stacioniranje vojaških enot in zadeva podjetja v Republiki
Sloveniji ali tretji državi;
c)
na podlagi posebnega postopka mednarodne
organizacije;
5.
koncesije za storitve;
6.
javna naročila storitev, ki jih odda naročnik
ponudniku, ki je naročnik po tem zakonu ali združenje naročnikov, na podlagi
izključne pravice, ki jo uživajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi;
7.
javna naročila opreme, tehnike ter druga javna
naročila za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ob
naravni ali drugi nesreči, skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami, kadar je vrednost naročila nižja od vrednosti, od katerih
dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije;
8.
pogodbe, sklenjene med enim ali več naročniki
in enim ali več gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih imajo ti
naročniki nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami
naročnika. Pri tem morajo biti izpolnjeni pogoji, da:
-
gospodarski subjekt izvaja pretežni del svojih
dejavnosti za naročnika,
-
gospodarski subjekt za javno naročilo, ki se
odda po tej točki, naroča to blago, storitve ali gradnje, upoštevaje določbe
tega zakona, tudi če sam ni naročnik, in
-
je vrednost predmeta naročanja enaka ali nižja
od cen za ta predmet na trgu;
9.
javna naročila, katerih vrednost ne presega
vrednosti iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, če se predmet javnega
naročila vključuje v izvajanje dejavnosti dobave blaga, izvajanja gradenj ali
storitev, kadar naročnik v okviru te dejavnosti nastopa na trgu kot dobavitelj
blaga ali izvajalec gradenj ali storitev.
(2) Pri naročanju gradenj, katerih vrednost
ne presega vrednosti iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, lahko
naročnik, kadar gre za izvajanje dodatnih oziroma več del, dovoli izvajalcu, ki
že izvaja dela na gradbišču, po potrditvi obsega del s strani osebe, ki
opravlja nadzor nad gradbenimi deli, začetek opravljanja teh del istočasno z
začetkom postopka pogajanj, v kolikor bi lahko zaradi zamika izvedbe del zaradi
izvedbe postopka prišlo do dodatnih stroškov pri naročniku, pri tem pa vrednost
teh del ne sme presegati 10% osnovne pogodbene vrednosti.
18. člen
(posebne izjeme, ki niso predmet javnega
naročanja)
Ta zakon se ne uporablja za javna naročila
storitev v zvezi z:
1.
nakupom, razvojem, produkcijo ali koprodukcijo
programskega materiala s strani radijskih ali televizijskih postaj in zakupom
časa oddajanja;
2.
storitvami na področju arbitraže in poravnave;
3.
finančnimi storitvami glede izdaje, prodaje,
nakupa ali prenosa vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov,
zlasti glede transakcij naročnikov za pridobitev denarja ali kapitala ter
storitvami Banke Slovenije;
4.
pogodbami o zaposlitvi;
5.
raziskovalnimi in razvojnimi storitvami, razen
tistih, od katerih ima koristi izključno naročnik za uporabo pri upravljanju
lastnih zadev in pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti plača naročnik;
6.
pridobitvijo ali najemom zemljišča, obstoječih
objektov ali drugih nepremičnin ali pravic, ki so z njimi povezane, s
kakršnimikoli finančnimi sredstvi; vendar pa ta izjema ne velja za pogodbe o
finančnih storitvah, ki so vezane na pogodbe o pridobitvi ali najemu in se v
kakršni koli obliki sklenejo istočasno, prej ali pozneje.
1.8. Posebni primeri naročanja
19. člen
(pridržana naročila)
(1) Naročnik mora v primeru oddaje pridržanega
javnega naročila ob izpolnjevanju vseh razpisanih pogojev izbrati ponudnika, ki
izkaže status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra, v skladu z
določbami Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov
(Uradni list RS, št. 100/05 – UPB1, v nadaljnjem besedilu: ZZRZI-UPB1) in
katerega ponudbena cena oziroma ekonomsko najugodnejša ponudba ni višja kot 5%
ponudbene cene najugodnejšega ponudnika, ki ni invalidsko podjetje ali
zaposlitveni center, pri čemer morajo podizvajalci izpolnjevati enake pogoje iz
tega člena.
(2) Če naročnik na način iz prejšnjega
odstavka nadomestno izpolnjuje kvoto, mora pri tem upoštevati tudi določbe
64. člena ZZRZI-UPB1.
(3) Naročnik, ki namerava oddati javno
naročilo po tem členu, je to dolžan navesti v objavi javnega naročila in v
razpisni dokumentaciji.
1.9. Javna naročila storitev
20. člen
(storitve iz Seznama storitev A in Seznama
storitev B)
(1) Javna naročila, katerih predmet so
storitve iz Seznama storitev A, se oddajo v skladu s tem zakonom.
(2) Javna naročila, katerih predmet so
storitve iz Seznama storitev B, se oddajo v skladu z določbami zakona, ki
določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije. Naročnik
mora pri naročanju storitev iz Seznama storitev B spoštovati pravila tega
zakona za objavo obvestil o oddaji naročila. V primeru odstopanja med
nomenklaturama CPV in CPC, se uporablja nomenklatura CPC.
(3) Javna naročila, katerih predmet so
storitve iz Seznama storitev A in Seznama storitev B, se oddajo v skladu s tem
zakonom, če je vrednost storitev iz Seznama storitev A, večja od vrednosti
storitev iz Seznama storitev B. V drugih primerih se naročila oddajo v skladu z
določbami tega zakona, ki določajo tehnične specifikacije in pravila za objavo
obvestil o oddaji naročila.
1.10. Sporazumi, sklenjeni v okviru Svetovne
trgovinske organizacije
21. člen
(pogoji v zvezi s sporazumi, sklenjenimi v
okviru Svetovne trgovinske organizacije)
Pri oddaji javnega naročila morajo biti
vsem gospodarskim subjektom iz držav članic Evropske unije zagotovljeni enaki
pogoji, kakršni morajo biti zagotovljeni gospodarskim subjektom iz tretjih
držav na podlagi Sporazuma o vladnih nabavah, sklenjenega v okviru Svetovne
trgovinske organizacije (GPA).
1.11. Javnost in zaupnost
22. člen
(varstvo podatkov)
(1) Naročnik mora zagotoviti varovanje
podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov,
tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali
poslovno skrivnost. Varovanje osebnih podatkov mora zagotoviti tudi organ ali
subjekt, ki v skladu z osmim odstavkom 24. člena tega zakona izvaja
usposabljanja, izpopolnjevanja in strokovne izpite, in organ, ki vodi evidenco
o teh usposabljanjih in izpopolnjevanjih ter o opravljenih izpitih.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
so javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne
postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše
ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih
meril.
(3) Naročnik mora zagotoviti posredovanje,
izmenjavo in shranjevanje informacij na tak način, da so varovani celovitost
podatkov ter zaupno ravnanje s ponudbami in prijavami za sodelovanje. Pri
posredovanju tehničnih specifikacij ponudnikom in kandidatom zaradi izbire
dobaviteljev blaga in izvajalcev gradenj in storitev in v zvezi z oddajo
naročil lahko naročnik zahteva varovanje tajnih podatkov, ki jim jih daje na
razpolago.
(4) Naročnik mora imena ponudnikov in
predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za
odpiranje ponudb.
(5) Vsi, ki so prejeli podatke, ki so
določeni z zakonom kot tajni, morajo upoštevati tajno naravo prejetih podatkov
glede na stopnjo tajnosti.
(6) Celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu
je po datumu oddaje naročila javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali
tajnih podatkov iz tega člena. Pred tem datumom določbe zakona, ki urejajo
dostop do informacij javnega značaja, ne veljajo.
(7) Po sprejemu odločitve o oddaji naročila
mora naročnik ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in
ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek
tega člena predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. Naročnik mora
organizirati vpogled v ponudbe, prejete v postopku oddaje javnega naročila, v
25 dneh od prejema zahteve za vpogled. Kadar ponudnik zahteva vpogled v ponudbe
zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, pa mora vpogled organizirati najmanj
tri dni pred potekom obdobja mirovanja. Če v tem primeru prejme zahtevo za
vpogled štiri dni pred potekom obdobja mirovanja ali pozneje, mora naročnik
zagotoviti vpogled v najkrajšem možnem času, in, če okoliščine to dopuščajo,
pred potekom obdobja mirovanja. Naročnik mora ponudnika, v ponudbo katerega bo
izveden vpogled, seznaniti s časom in krajem vpogleda in mu tako omogočiti, da
je navzoč pri vpogledu v njegovo ponudbo ter da ima možnost varovati svoje
interese. Naročnik mora ponudniku, ki opravi vpogled v ponudbe drugih
ponudnikov ali dokumentacijo o postopku javnega naročanja, omogočiti prepis,
fotokopijo ali elektronski zapis fotokopije ponudbe, dokumentacije ali njunega
dela. Vpogled v zahtevano informacijo je brezplačen. Za posredovanje prepisa,
fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko naročnik
ponudniku zaračuna materialne stroške.
1.12. Jezik
23. člen
(jezik v postopku javnega naročanja)
(1) Postopek javnega naročanja poteka v
slovenskem jeziku. Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji določi, da smejo
ponudniki svoje ponudbe predložiti delno ali v celoti v tujem jeziku, zlasti v
delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo,
kot so na primer prospekti, propagandni ter tehnični material in drugo. V
izjemnih primerih lahko naročnik, kadar obstaja pomanjkanje slovenske
terminologije na specifičnem tehničnem področju, pripravi razpisno
dokumentacijo ali del razpisne dokumentacije v tujem jeziku. Če naročnik
dovoli, da ponudnik predloži del ponudbene dokumentacije v enem od uradnih
jezikov Evropske unije ali drugem tujem jeziku, mora naročnik navesti v katerem
jeziku in za kateri del ponudbe gre.
(2) Če naročnik ob pregledovanju in
ocenjevanju ponudb meni, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem
jeziku, uradno prevesti v slovenski jezik, lahko to zahteva in ponudniku določi
ustrezni rok. Stroške prevoda nosi ponudnik.
(3) Za presojo spornih vprašanj se vedno
uporablja ponudba oziroma njen uradni prevod v slovenskem jeziku, v primeru, da
je bila razpisna dokumentacija ali del razpisne dokumentacije podan v tujem
jeziku, pa tuji jezik.
(4) Določbe tega člena, ki veljajo za
slovenski jezik, veljajo na dvojezičnih območjih, v okviru izvajanja posebnih
pravic pripadnikov italijanske in madžarske skupnosti, smiselno tudi za
italijanski oziroma madžarski jezik.
Drugo poglavje
SKUPNE DOLOČBE ZA VSE POSTOPKE JAVNEGA NAROČANJA
24. člen
(vrste postopkov)
(1) Naročnik izvede javno naročanje po enem
izmed naslednjih postopkov:
1.
odprti postopek,
2.
postopek s predhodnim ugotavljanjem
sposobnosti,
3.
konkurenčni dialog,
4.
postopek s pogajanji brez predhodne objave,
5.
postopek s pogajanji po predhodni objavi,
6.
postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi in
7.
postopek oddaje naročila male vrednosti.
(2) Naročnik izvede javno naročanje:
a)
če je vrednost predmeta javnega naročila brez
DDV:
-
v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali
višja od 20.000 eurov in nižja od 40.000 eurov in
-
v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od
40.000 eurov in nižja od 80.000 eurov,
po postopku oddaje
naročila male vrednosti ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 6. točke
prejšnjega odstavka.
b)
če je vrednost predmeta javnega naročila brez
DDV:
-
v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali
višja od 40.000 eurov in nižja od 125.000 eurov in
-
v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od
80.000 eurov in nižja od 274.000 eurov,
po postopku zbiranja
ponudb po predhodni objavi ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 5. točke
prejšnjega odstavka.
c)
če je vrednost predmeta javnega naročila brez
DDV:
-
v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali
višja od 125.000 eurov in
-
v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od
274.000 evrov,
po postopkih iz 1. do 5.
točke prejšnjega odstavka.
(3) Javno naročanje iz c) točke prejšnjega
odstavka se izvaja ob uporabi odprtega postopka ali postopka s predhodnim
ugotavljanjem sposobnosti. V posebnih razmerah, ki so izrecno določene v
27. členu tega zakona, lahko naročnik odda svoja javna naročila s pomočjo
konkurenčnega dialoga. V posebnih primerih in razmerah, izrecno navedenih v 28. in 29. členu tega zakona, lahko uporabi postopek s pogajanji z ali brez objave obvestila o
naročilu.
(4) V primeru, da se kadarkoli v postopku
ugotovi, da vrednost javnega naročila presega katero od mejnih vrednosti iz
tega zakona, mora naročnik javno naročanje v skladu z 80. členom tega zakona
ustaviti oziroma zavrniti vse ponudbe, in, če je to primerno, začeti nov
postopek, skladno določbam tega zakona.
(5) Določbe tega zakona, razen določb 105.a
do 107. člena tega zakona, se ne uporabljajo za javna naročila, katerih
vrednost je nižja od 20.000 eurov brez DDV za blago in storitve in 40.000 eurov
brez DDV za gradnje. Naročniki morajo za ta naročila voditi le evidenco o
njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila.
(6) Vlada lahko s predpisom podrobneje
določi posamezne elemente v izvajanju postopkov javnega naročanja.
(7) Postopek javnega naročanja iz 1. do 6.
točke prvega odstavka tega člena lahko vodi in v njem odloča le oseba, ki ima
opravljen strokovni izpit iz javnega naročanja. Če sta od opravljanja izpita
pretekli dve leti, lahko vodi in odloča v postopku javnega naročanja iz 1. do
6. točke prvega odstavka tega člena oseba, ki se je v zadnjih dveh letih od
začetka postopka javnega naročanja udeležila vsaj enega usposabljanja ali
izpopolnjevanja o nacionalni, evropski ali mednarodni zakonodaji, smernicah,
priporočilih in dobrih praksah s področja javnega naročanja v obsegu osem
pedagoških ur.
(8) Vsebino in način izvajanja
usposabljanj, izpopolnjevanj in strokovnih izpitov, način vzpostavitve in
vodenja evidence o izvedenih usposabljanjih, izpopolnjevanjih in strokovnih
izpitih ter način, nabor in rok sporočanja teh podatkov določi minister,
pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo. Naloge na
področju usposabljanja in izpopolnjevanja ter izvajanja strokovnega izpita iz
javnega naročanja opravlja ministrstvo, pristojno za upravo. Na podlagi javnega
pooblastila, ki se podeli na podlagi javnega natečaja izvedenega v skladu z
zakonom, ki ureja državno upravo, lahko usposabljanja, izpopolnjevanja in
strokovni izpit izvaja tudi druga oseba javnega ali zasebnega prava. Evidenco o
opravljenih izpitih in udeležbi na usposabljanjih in izpopolnjevanjih vodi
ministrstvo, pristojno za upravo.
25. člen
(oddaja naročila po odprtem postopku)
Odprti postopek oddaje javnega naročila je
postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes pridobiti javno naročilo,
predložijo svoje ponudbe, pripravljene skladno z vnaprej določenimi zahtevami
naročnika iz razpisne dokumentacije.
26. člen
(oddaja naročila po postopku s predhodnim
ugotavljanjem sposobnosti)
Postopek s predhodnim ugotavljanjem
sposobnosti je postopek, katerega namen je oddaja javnega naročila in v katerem
naročnik v prvi fazi na podlagi vnaprej predloženih prijav prizna sposobnost
ponudnikom in v drugi fazi povabi k oddaji ponudb kandidate, ki jim je priznal
sposobnost.
27. člen
(konkurenčni dialog)
(1) Konkurenčni dialog je postopek, ki se
lahko uporablja kadar uporaba odprtega ali postopka s predhodnim ugotavljanjem
sposobnosti zaradi zahtevnosti javnega naročila ni mogoča in pod pogojem, da je
merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika ekonomsko najugodnejša ponudba.
(2) Med potekom dialoga je naročnik dolžan
zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov. Še zlasti naročnik ne sme ponujati
informacij na diskriminatoren način, zaradi katerega bi lahko nekateri
ponudniki dobili prednost pred drugimi.
(3) Naročnik drugim udeležencem ne sme
razkriti predlagane rešitve ali drugih zaupnih informacij, posredovanih s
strani določenega kandidata, ki sodeluje v dialogu, brez njegove privolitve.
(4) Naročniki začnejo dialog s tistimi
kandidati, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 41. do 47. člena tega
zakona, in so le-ti v naprej določeni v razpisni dokumentaciji, katerega cilj
je ugotoviti in opredeliti sredstva, ki so najbolj primerna za zadovoljitev
njihovih potreb. V tem dialogu lahko z izbranimi kandidati razpravljajo o vseh
vidikih predmeta naročila.
(5) Naročnik lahko izvaja dialog vse do
pridobitve končne rešitve oziroma rešitev, ki ustrezajo njegovim potrebam. Pri
tem po potrebi med sabo primerja predložene rešitve.
(6) Po zaključku dialoga naročnik o tem
obvesti udeležence in jih pozove k predložitvi končne ponudbe, na podlagi
sprejete rešitve oziroma rešitev iz zaključenega dialoga. Ponudbe morajo
izpolnjevati vse zahteve iz razpisne dokumentacije.
(7) Naročnik lahko od ponudnikov zahteva,
da predložene končne ponudbe razjasnijo ali podrobno obrazložijo. Navedene
razjasnitve ali podrobne obrazložitve oziroma dodatne informacije ne smejo
vključevati sprememb osnovnih elementov iz ponudbe ali iz povabila k oddaji
ponudbe, ki bi lahko imele za posledico izkrivljanje konkurence ali
diskriminacijski učinek.
(8) Naročnik oceni ponudbe in izbere
najugodnejšo ob uporabi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, kot je
opredeljeno v objavi ali razpisni dokumentaciji.
(9) Naročnik lahko od izbranega ponudnika
zahteva pojasnilo oziroma utemeljitev ponudbe ali potrditev prevzetih obvez
danih v ponudbi, vendar to ne sme povzročiti spremembe bistvenih elementov iz
ponudbe ali iz povabila k oddaji ponudbe oziroma razpisne dokumentacije, ki bi
lahko imele za posledico izkrivljanje konkurence ali diskriminacijo med
ponudniki.
(10) Naročniki lahko določijo nagrade ali
plačila, ki jih bodo izplačali udeležencem v dialogu, kar morajo opredeliti v
razpisni dokumentaciji.
28. člen
(oddaja javnega naročila po postopku s
pogajanji po predhodni objavi)
(1) Naročnik sme oddati svoje javno
naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi:
1.
če v postopku oddaje naročila male vrednosti,
postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, odprtem postopku, postopku s
predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali v konkurenčnem dialogu ne dobi nobene
pravilne ali sprejemljive ponudbe, pri čemer pa se prvotno določene zahteve iz
razpisne dokumentacije ne smejo bistveno spremeniti. Naročniku pa ni treba
objaviti obvestila o javnem naročilu, če v postopek s pogajanji vključi vse
tiste ponudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 42. do 47. člena tega
zakona in so v prejšnjem odprtem postopku ali postopku s predhodnim
ugotavljanjem sposobnosti ali konkurenčnem dialogu predložili ponudbe v skladu
s formalnimi zahtevami, vezanimi na postopek oddaje ponudb;
2.
v izjemnih primerih oddaje javnega naročila, ko
narava naročila in z naročilom povezana tveganja ne dopuščajo naročniku, da bi
predhodno v celoti ocenil vrednost naročila;
3.
v primeru storitev, med drugim za storitve
kategorije 6 iz Seznama storitev A in intelektualnih storitev, kot so na primer
storitve, ki vključujejo izdelavo načrtov za gradnje, če so značilnosti teh
storitev take, da predmeta naročila ni mogoče določiti tako natančno, da bi
bilo mogoče naročilo oddati z izbiro najugodnejšega ponudnika v skladu s
pravili, ki veljajo za odprti postopek ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti;
4.
v primerih javnih naročil gradenj, za gradnje,
ki se izvajajo izključno zaradi raziskovanja, preskusov ali razvoja in ne
zaradi ustvarjanja dobička iz te gradnje ali povrnitve stroškov raziskav in
razvoja;
5.
v primerih javnih naročil, katerih vrednost je
nižja od vrednosti iz prvega odstavka 12. člena tega zakona.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se
naročnik pogaja s ponudniki o ponudbah, ki so jih slednji predložili v tem
postopku, da bi jih prilagodili zahtevam, ki jih je naročnik navedel že v
objavi oziroma v razpisni dokumentaciji, z namenom izbire najugodnejšega
ponudnika, ob uporabi vnaprej določenih meril. V primeru iz 1. točke prejšnjega
odstavka cena iz ponudbe, predložene v postopku s pogajanji, ne sme presegati
cene iz ponudbe istega ponudnika, predložene v neuspešnem prej izvedenem
postopku javnega naročanja.
(3) Naročnik mora med pogajanji zagotoviti
enako obravnavo vseh ponudnikov. Zlasti ne sme posredovati udeležencem pogajanj
informacij na diskriminatoren način, zaradi katerega bi lahko bili nekateri
ponudniki v prednosti pred drugimi. Pred pogajanji mora naročnik ponudnike, ki
jih namerava povabiti k pogajanjem, seznaniti s pravili, po katerih bodo
pogajanja potekala.
(4) V primerih javnega naročanja na podlagi
določb prvega odstavka tega člena mora naročnik pred začetkom postopka oddaje
naročila ministrstvo, pristojno za finance, obvestiti o:
-
predmetu naročila,
-
razlogih za uporabo tega postopka,
-
vrednosti naročila,
-
obdobju veljavnosti pogodbe.
V primeru javnega naročanja na podlagi
določb 1. točke prvega odstavka tega člena mora naročnik pred začetkom postopka
s pogajanji po predhodni objavi o izvedbi postopka na podlagi te točke
obvestiti tudi vse ponudnike ali kandidate, ki so v prejšnjem, neuspešno
izvedenem, postopku predložili ponudbe. Kadar naročnik v skladu s 1. točko
prvega odstavka tega člena ne objavi obvestila o naročilu, mora ministrstvo,
pristojno za finance, pred začetkom postopka oddaje naročila obvestiti o
gospodarskih subjektih, s katerimi se bo pogajal.
29. člen
(oddaja javnega naročila po postopku s
pogajanji brez predhodne objave)
(1) Postopek s pogajanji brez predhodne
objave se lahko uporabi za javna naročila gradenj, javna naročila blaga in
javna naročila storitev:
1.
če v postopku oddaje javnega naročila v postopku
oddaje naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi
ali odprtem postopku ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ne
pridobi nobene ponudbe ali nobene primerne ponudbe oziroma nobene prijave in
pod pogojem, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne
dokumentacije bistveno ne spremenita in pod pogojem, da se Komisiji pošlje
poročilo, če slednja to zahteva;
2.
če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških
zahtev predmeta javnega naročila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem
izključnih pravic, naročilo izpolni le določen ponudnik. Naročnik ne sme
uporabiti postopka s pogajanji brez predhodne objave na podlagi te točke, če je
predmet javnega naročanja izvedba projekta, ki ga je projektant projektiral v
predhodnem postopku javnega naročanja, in namerava v pogajanja vključiti le
tega projektanta;
3.
samo če je to nujno potrebno, kadar je iz
razlogov, ki jih ni bilo mogoče predvideti in jih v nobenem primeru ni mogoče
pripisati naročnikovemu ravnanju, javno naročilo neizogibno potrebno oddati in
ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti postopek
ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po
predhodni objavi;
4.
če vrednost javnega naročila ne presega
vrednosti, od katere dalje je treba objaviti javni razpis v Uradnem listu
Evropske unije, če lahko naročilo izpolni vnaprej znano končno število
sposobnih ponudnikov in pod pogojem, da enakopravno obravnava vse ponudnike;
5.
v primeru, če naročnik v že začetem postopku
javnega naročanja zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more pravočasno
oddati javnega naročila, izvedba naročila pa je nujna tudi v tem obdobju, pod
pogojem, da vrednost naročila ne presega vrednosti iz prvega odstavka 12. člena
tega zakona in na podlagi predhodnega soglasja ministrstva, pristojnega za
finance. Naročnik lahko v takem primeru odda naročilo le za čas do sklenitve
pogodbe na podlagi že začetega postopka.
(2) Cena iz ponudbe, predložene v postopku
s pogajanji v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka, ne sme presegati cene iz
ponudbe istega ponudnika, predložene v neuspešnem prej izvedenem postopku
javnega naročanja.
(3) V primerih javnega naročanja na podlagi
določb prvega, četrtega, petega in šestega odstavka tega člena mora naročnik
pred začetkom postopka oddaje naročila ministrstvo, pristojno za finance,
obvestiti o:
-
predmetu naročila,
-
razlogih za uporabo tega postopka,
-
vrednosti naročila,
-
obdobju veljavnosti pogodbe in
-
gospodarskih subjektih, s katerimi se bo pogajal.
Naročnik mora v obvestilu uporabo postopka
tudi utemeljiti. V primeru javnega naročanja na podlagi 1. ali 4. točke prvega
odstavka ali 1. ali 3. točke četrtega odstavka tega člena mora naročnik, če je
to primerno, v postopek s pogajanji vključiti več gospodarskih subjektov. V
primeru javnega naročanja na podlagi določb 1. točke prvega odstavka tega člena
mora naročnik pred začetkom postopka s pogajanji brez predhodne objave o
izvedbi postopka na podlagi te točke obvestiti tudi vse ponudnike ali kandidate,
ki so v prejšnjem, neuspešno izvedenem postopku predložili ponudbe.
(4) Postopek s pogajanji brez predhodne
objave se lahko uporabi za javna naročila blaga tudi v naslednjih primerih:
1.
kadar je predmet javnega naročila blago, ki se
izdela izključno zaradi raziskovanja, poskusov, študij ali razvoja; ta določba
ne vključuje serijske proizvodnje zaradi preživetja na trgu ali zaradi
povrnitve stroškov raziskav in razvoja;
2.
za dodatne nabave blaga s strani prvotnega
dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo na trgu dostopnega blaga ali
postavitev ali kot povečanje obsega obstoječega blaga ali postavitev, če bi
zamenjava dobavitelja prisilila naročnika, da bi nabavil material, ki ima
drugačne tehnične lastnosti, to pa bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne
tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem; trajanje teh naročil kot tudi
ponovitev naročil praviloma ne sme presegati treh let;
3.
za blago, ponujeno in kupljeno na blagovni
borzi;
4.
za naročanje blaga pod posebno ugodnimi pogoji,
bodisi od ponudnika blaga, ki zaključuje svoje poslovanje, ali v primerih
stečaja od stečajnih ali likvidacijskih upraviteljev, ali na podlagi sporazuma
z upniki ali po postopku, opredeljenem v zakonodaji, ki ureja to področje.
(5) Postopek s pogajanji brez predhodne
objave se lahko uporabi za javna naročila storitev, kadar je naročanje storitev
vezano na predhodno izvedeni postopek javnega natečaja in mora biti naročilo v
skladu z uporabljenimi pravili v postopku natečaja oddano izbranemu kandidatu
ali enemu izmed izbranih kandidatov. Če je kandidatov več morajo biti vsi
povabljeni v pogajanja.
(6) Postopek s pogajanji brez predhodne
objave se lahko uporabi za javna naročila gradenj in javna naročila storitev
tudi v primeru:
1.
za dodatne gradnje ali storitve, ki niso
vključene v prvotni projekt ali v prvotno naročilo, vendar so zaradi
nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila gradenj ali
storitev, zajetih v tem projektu ali naročilu, pod pogojem, da se naročilo odda
ponudniku, ki izvaja prvotno naročilo;
-
če teh dodatnih gradenj ali storitev ni mogoče
tehnično ali ekonomsko ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to naročnikom
povzročilo resne težave, ali
-
če so dodatne storitve ali gradnje, čeprav bi
se lahko ločile od izvajanja prvotnega naročila, nujno potrebne za dokončanje
tega naročila. Skupna vrednost dodatnih naročil, opredeljenih v tej točki, ne
sme presegati 30% zneska prvotnega naročila;
2.
za dodatne gradnje ali storitve, ki
predstavljajo ponovitev podobnih gradenj ali storitev kot so zajete v prvotnem
naročilu, pod pogojem, da se oddajo istemu izvajalcu, kateremu je naročnik
oddal prvotno naročilo, če so te gradnje ali storitve v skladu z osnovnim
projektom oziroma prvotnim naročilom, oddanim na podlagi odprtega postopka ali
postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. Možnost uporabe takšnega
postopka mora biti navedena že v postopku oddaje prvotnega javnega naročila in
pri izračunu ocenjene vrednosti naročila, upoštevaje vrednosti dodatnih gradenj
ali storitev. Ta postopek se lahko uporablja samo tri leta po oddaji prvega
naročila.
30. člen
(postopek zbiranja ponudb po predhodni
objavi)
(1) Postopek zbiranja ponudb po predhodni
objavi lahko naročnik izvede na enega od naslednjih načinov, tako, da:
a)
izmed prejetih ponudb izbere najugodnejšo
ponudbo ob upoštevanju pogojev in meril, določenih v objavi obvestila o javnem
naročilu po postopku zbiranja ponudb ali v razpisni dokumentaciji, ali
b)
postopek razdeli v dve fazi:
-
tako, da v prvi fazi na podlagi prejetih prijav
ugotovi ali gospodarski subjekti, ki so predložili prijavo za sodelovanje,
izpolnjujejo pogoje, opredeljene v objavi obvestila o javnem naročilu po
postopku zbiranja ponudb in razpisni dokumentaciji in v drugi fazi te povabi k
oddaji ponudbe ali
-
tako, da v prvi fazi na podlagi prejetih prijav
opravi dialog s prijavitelji, z namenom oblikovanja dokončne razpisne
dokumentacije in ugotovi, kateri od njih izpolnjujejo zahtevane pogoje, v drugi
fazi pa le-te povabi k oddaji ponudbe na podlagi končne razpisne dokumentacije.
c)
po zaključenem pregledu in ocenjevanju ponudb
izbere najugodnejšo ponudbo ali ponudnike s katerimi bo sklenil okvirni
sporazum.
(2) Naročnik lahko v postopek zbiranja
ponudb po predhodni objavi vključi tudi pogajanja, če jih je napovedal v objavi
obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali
razpisni dokumentaciji.
30.a člen
(postopek oddaje naročila male vrednosti)
(1) Naročnik lahko omeji sodelovanje
ponudnikov v postopku oddaje naročila male vrednosti zgolj na podlagi vnaprej
opredeljenih pogojev.
(2) Naročnik lahko v postopek oddaje
naročila male vrednosti vključi tudi pogajanja, če je le-to ali možnost
vključitve pogajanj v postopek oddaje naročila male vrednosti napovedal v
objavi obvestila o naročilu male vrednosti ali razpisni dokumentaciji.
31. člen
(posebni načini javnega naročanja in
okvirni sporazum)
(1) Posebni načini javnega naročanja so:
1.
dinamični nabavni sistem,
2.
posebna pravila za subvencionirane stanovanjske
programe,
3.
elektronska dražba in
4.
skupno javno naročanje.
(2) Naročnik lahko po izvedenem postopku
javnega naročanja sklene okvirni sporazum, pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
32. člen
(okvirni sporazumi)
(1) Za namen sklenitve okvirnega sporazuma
naročnik upošteva postopkovna pravila tega zakona za vse faze do oddaje naročil
na podlagi tega sporazuma. Stranke okvirnega sporazuma so izbrane ob uporabi
meril za izbor v skladu s 48. členom tega zakona. Naročnik mora v razpisni
dokumentaciji opredeliti način izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega
sporazuma glede na uspešnost v okviru posameznih meril.
(2) Veljavnost okvirnega sporazuma ne sme
biti daljša od štirih let, razen v izjemnih primerih, upravičenih predvsem
zaradi predmeta okvirnega sporazuma, o čemer pa mora naročnik pridobiti
soglasje ministrstva, pristojnega za finance.
(3) Naročnik ne sme uporabljati okvirnih
sporazumov neprimerno glede na namen in naravo predmeta naročila ali tako, da
bi s tem kršil temeljna načela.
(4) Okvirni sporazum se sklene na podlagi
predhodno izvedenega odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem
sposobnosti ali postopka s pogajanji po predhodni objavi ali postopka s
pogajanji brez predhodne objave ali postopka zbiranja ponudb po predhodni
objavi. Na podlagi okvirnega sporazuma se naročila oddajo v skladu s postopki
iz petega, šestega in sedmega odstavka tega člena. Ti postopki se izvedejo le
med naročniki in ponudniki, s katerimi je sklenjen okvirni sporazum. Pri oddaji
naročil na podlagi okvirnega sporazuma stranke v nobenem primeru ne smejo
bistveno spreminjati pogojev iz sklenjenega okvirnega sporazuma.
(5) Če se okvirni sporazum sklene z
enim gospodarskim subjektom, se naročila na podlagi tega sporazuma vedno oddajo
v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma. Kadar v tem okvirnem sporazumu niso
opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se v zvezi z oddajo posameznih naročil
naročnik lahko v pisni obliki posvetuje s ponudnikom, stranko okvirnega
sporazuma, in zahteva, da ta po potrebi predloži ponudbo.
(6) Kadar se okvirni sporazum sklene z
večjim številom ponudnikov in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se
mora skleniti z vsaj tremi ponudniki, če je gospodarskih subjektov, ki
izpolnjujejo pogoje, dovolj ali če je dovolj sprejemljivih ponudb. Če
gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje, ni dovolj ali če ni dovolj
sprejemljivih ponudb, lahko naročnik sklene okvirni sporazum z enim ali dvema
ponudnikoma. Če je okvirni sporazum sklenjen z več ponudniki in v njem niso
opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, mora naročnik posamezna naročila oddati s
ponovnim odpiranjem konkurence med strankami okvirnega sporazuma v skladu z
naslednjim postopkom:
-
za vsako posamezno naročilo, ki ga namerava
oddati, se naročnik v pisni obliki posvetuje z gospodarskimi subjekti,
strankami okvirnega sporazuma;
-
naročnik določi rok, ki je dovolj dolg, da
omogoča ponudnikom, strankam okvirnega sporazuma, predložitev ponudb za vsako
posamezno naročilo upoštevajoč dejavnike, kot sta zapletenost predmeta naročila
in čas, ki je potreben za pošiljanje ponudb;
-
ponudbe se predložijo v pisni obliki, njihova
vsebina pa je zaupna do poteka roka, določenega za oddajo ponudb;
-
naročnik odda posamezno naročilo ponudniku, ki
je predložil najugodnejšo ponudbo na podlagi meril za izbor iz določb okvirnega
sporazuma;
-
naročnik pisno obvesti ponudnike, ki so oddali
ponudbo za posamezno naročilo, o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila.
(7) Kadar naročnik sklene okvirni sporazum
z večjim številom ponudnikov in so v njem opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se
posamezna naročila oddajo brez ponovnega odpiranja konkurence ob upoštevanju določb
okvirnega sporazuma in temeljnih načel javnega naročanja. V tem primeru mora
naročnik pisno obvestiti ponudnike, stranke okvirnega sporazuma, o svoji
odločitvi o oddaji posameznega naročila.
(8) O sklenitvi okvirnega sporazuma mora
naročnik obvestiti ponudnike in jim omogočiti uveljavljanje pravnega varstva v
skladu z zakonom, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.
Ponudnik lahko zahteva dodatno obrazložitev odločitve o sklenitvi okvirnega
sporazuma, če so za to izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 79. člena tega
zakona.
(9) Naročnik objavi predhodno informativno
obvestilo, če namerava skrajšati rok za oddajo ponudb za sklenitev okvirnega
sporazuma.
(10) Naročnik je dolžan objaviti obvestilo
o oddaji javnega naročila v vseh primerih sklenitve okvirnih sporazumov, v roku
48 dni po sklenitvi okvirnega sporazuma. Naročnik ni dolžan objaviti tistih
informacij v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, katerih objava bi
pomenila nespoštovanje predpisov ali bi bila drugače v nasprotju z javnim
interesom, če bi škodila bodisi poslovnim interesom javnih ali zasebnih
gospodarskih subjektov bodisi bi posegala v lojalno konkurenco med njimi.
(11) Naročnik mora objaviti obvestilo o
oddaji posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma v 48 dneh po oddaji
posameznega naročila, razen če objavi obvestilo o oddanih posameznih naročilih
za koledarsko leto. V tem primeru mora naročnik vsa zbrana obvestila
predhodnega leta poslati v objavo najkasneje do 28. februarja tekočega leta.
Obvestilo o oddaji posameznih naročil se ne glede na vrednost posameznih
naročil in ne glede na vrednost okvirnega sporazuma objavi le na portalu javnih
naročil.
33. člen
(dinamični nabavni sistemi)
(1) Pri vzpostavitvi dinamičnega nabavnega
sistema, naročnik upošteva pravila za odprti postopek v vseh fazah do oddaje
naročil, ki se bodo oddala v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Vsi
ponudniki, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev in so predložili prijavo,
skladno z razpisno dokumentacijo, ter vsemi dodatnimi dokumenti se vključijo v
sistem; prijave se lahko kadar koli popravijo, če so tudi po spremembi skladne
z razpisno dokumentacijo. Zaradi vzpostavitve dinamičnega nabavnega sistema in
oddaje naročil v njegovem okviru naročnik uporablja izključno elektronska
sredstva.
(2) Za namene vzpostavitve dinamičnega
nabavnega sistema naročnik:
a)
objavi obvestilo o javnem naročilu z navedbo,
da se uporablja dinamični nabavni sistem;
b)
v razpisni dokumentaciji navede, med drugimi
zadevami, značilnosti nabav, predvidenih v okviru dinamičnega nabavnega
sistema, kakor tudi vse potrebne informacije v zvezi z nabavnim sistemom,
uporabljeno elektronsko opremo ter tehničnimi pripravami in specifikacijami za
povezavo;
c)
po objavi obvestila in do zaključka delovanja
sistema z elektronskimi sredstvi nudi neomejeni, neposredni in polni dostop do
razpisne dokumentacije in do katerih koli dodatnih dokumentov ter v obvestilu
navede internetni naslov, na katerem so ti dokumenti dostopni.
(3) Naročnik med celotnim trajanjem
dinamičnega nabavnega sistema zagotavlja gospodarskim subjektom možnost, da
oddajo prijavo in da pristopijo sistemu pod pogoji iz prvega odstavka tega
člena. Naročnik zaključi ocenjevanje najpozneje 15 dni od datuma predložitve
prijave. Vendar lahko podaljša to ocenjevalno obdobje, če se v tem času ne
objavi nobeno povabilo k oddaji ponudb. Naročnik v najkrajšem možnem času
obvesti ponudnika o njegovi vključitvi v dinamični nabavni sistem ali o
zavrnitvi prijave.
(4) Vsako posamezno naročilo mora biti
predmet povabila k oddaji ponudb. Naročnik pred povabilom k oddaji ponudb
objavi poenostavljeno obvestilo o naročilu, ki vabi vse zainteresirane
gospodarske subjekte, da predložijo prijavo za vključitev v dinamični nabavni
sistem v roku, ki ne sme biti krajši kakor 15 dni od datuma pošiljanja poenostavljenega
obvestila. Naročnik ne sme nadaljevati s postopkom, dokler ne oceni vseh prijav
za vključitev v dinamični nabavni sistem, predloženih do tega skrajnega roka.
(5) Naročnik povabi vse ponudnike, ki so
vključeni v dinamični nabavni sistem, da v roku, ki ga določi v obvestilu iz
11. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, predložijo ponudbo za vsako
posamezno naročilo, ki se oddaja v okviru dinamičnega nabavnega sistema.
Posamezno naročilo odda ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi
meril za izbor, navedenih v obvestilu o javnem naročilu v zvezi z
vzpostavitvijo dinamičnega nabavnega sistema. Ta merila se lahko, če je to
primerno, natančneje navedejo v obvestilu iz 11. točke prvega odstavka 57.
člena tega zakona.
(6) Naročnik mora ponudnike, ki so
vključeni v dinamični nabavni sistem in so oddali ponudbo za posamezno
naročilo, obvestiti o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila.
(7) Dinamični nabavni sistem ne sme trajati
dlje kakor štiri leta, razen v upravičenih izjemnih primerih, o čemer pa mora
naročnik pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance.
(8) Naročnik ne sme uporabljati tega
sistema tako, da onemogoča, omejuje ali izkrivlja konkurenco.
(9) Gospodarskim subjektom naročnik ne sme
zaračunati nobenih stroškov za vključitev v dinamični nabavni sistem.
(10) Naročnik mora objaviti obvestilo o
izidu v 48 dneh po oddaji vsakega naročila, lahko pa objavi obvestilo o oddanih
javnih naročilih za četrtletje. V tem primeru mora naročnik vsa zbrana
obvestila poslati v objavo v 48 dneh po koncu četrtine obdobja, za katerega je
vzpostavljen dinamični nabavni sistem.
34. člen
(javna naročila gradenj: posebna pravila
za subvencionirane stanovanjske programe)
(1) V primeru javnih naročil v zvezi z
načrtovanjem in gradnjo subvencioniranega stanovanjskega programa, katerega
obseg in zapletenost ter ocena trajanja potrebne gradnje zahteva, da je
načrtovanje od začetka izvajano v okviru skupine, v kateri sodelujejo
predstavniki naročnika, drugi strokovnjaki in gradbeni izvajalec, ki je
odgovoren za izvedbo gradenj, se lahko sprejme poseben postopek oddaje naročil
v zvezi z izbiro gradbenega izvajalca, ki je najprimernejši za vključitev v to
skupino.
(2) Naročnik je dolžan v obvestilo o javnem
naročilu vključiti zlasti čim bolj natančen opis predvidenih gradenj, da se
lahko zainteresirani gradbeni izvajalci natančno seznanijo s projektom. Poleg
tega naročnik v obvestilu o naročilu v skladu z 41. do 47. členom tega
zakona navede pogoje za osebje, tehnično opremljenost in finančno stanje, ki
jih morajo kandidati izpolnjevati.
(3) Če se uporablja poseben postopek,
naročnik upošteva temelja načela javnega naročanja, določbe tega zakona v zvezi
z objavami, določanjem rokov, obveščanjem kandidatov in ponudnikov,
sporočanjem, pripravi poročil o oddaji naročila in pogojih za ugotavljanje
sposobnosti.
35. člen
(uporaba elektronske dražbe)
(1) Naročnik se lahko odloči, da bo v
odprtem postopku ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali v
postopku s pogajanji po predhodni objavi naročilo oddal na elektronski dražbi,
če je takrat že mogoče natančno in nedvoumno določiti tehnične specifikacije
naročila. V enakih okoliščinah se lahko elektronska dražba izvede po ponovnem
odpiranju konkurence med strankami okvirnega sporazuma ter po začetku odpiranja
konkurence za naročila, ki jih je treba oddati v okviru dinamičnega nabavnega
sistema. Izvede se po prvem popolnem ocenjevanju ponudb in s tem omogoči
razvrstitev ponudb z uporabo metod za avtomatsko ocenjevanje. Naročila storitev
in naročila gradenj, ki vključujejo tudi storitve intelektualne narave, kot je
na primer načrtovanje gradenj, ne morejo biti predmet elektronskih dražb.
Elektronska dražba mora temeljiti:
-
le na cenah, če se naročilo odda ponudniku z
najnižjo ceno, ali
-
na cenah in/ali novih vrednostnih elementih
ponudb, navedenih v razpisni dokumentaciji, če se naročilo odda ekonomsko
najugodnejšemu ponudniku.
(2) Naročnik, ki se odloči za izvedbo
elektronske dražbe, mora to navesti v obvestilu o javnem naročilu. Razpisna
dokumentacija mora vsebovati tudi naslednje podatke:
a)
značilnosti blaga oziroma storitev, katerih
vrednost bo predmet elektronske dražbe, pod pogojem, da so te značilnosti
merljive in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih;
b)
omejitve glede vrednosti, ki se lahko
predložijo, kot izhajajo iz razpisne dokumentacije v zvezi s predmetom
naročila;
c)
informacije, ki bodo na voljo ponudnikom med
potekom elektronske dražbe, ter, če je mogoče, kdaj jim bodo na voljo;
č) informacije v zvezi s postopkom elektronske dražbe;
d)
pogoje, pod katerimi bodo ponudniki lahko
predložili ponudbe, ter, zlasti minimalne razlike, ki bodo, če je to primerno,
zahtevane pri ponujanju;
e)
ustrezne informacije v zvezi z uporabljeno
elektronsko opremo ter z modalitetami in tehničnimi specifikacijami za povezavo
s sistemom, ki bo uporabljen.
(3) Pred začetkom postopka elektronske
dražbe mora naročnik opraviti začetno ocenjevanje ponudb v skladu z
merilom/merili za ocenjevanje in njihovimi ponderji. Vsi ponudniki, ki
predložijo sprejemljive ponudbe, morajo biti na elektronski način istočasno
povabljeni, da predložijo nove cene in/ali nove vrednosti; povabilo mora
vsebovati vse informacije o povezavah vsakega od njih z uporabljeno elektronsko
opremo ter datum in čas začetka elektronske dražbe. Elektronska dražba se lahko
izvede v več zaporednih fazah. Elektronska dražba se ne sme začeti prej kakor
dva delovna dneva po datumu odpošiljanja povabil.
(4) Če se naročilo oddaja na podlagi
ekonomsko najugodnejše ponudbe, je treba povabilu dodati izid celotnega ocenjevanja
ustreznega ponudnika, ki je opravljeno v skladu z merili iz 48. člena tega
zakona. Povabilo mora vsebovati tudi matematično formulo, ki jo je treba
uporabiti pri elektronski dražbi za določitev avtomatičnih ponovnih razvrstitev
na podlagi predloženih novih cen in/ali novih vrednosti. Ta formula mora
vključevati ponderje za vsa merila, ki so predvidena za določitev ekonomsko
najugodnejše ponudbe in so navedena v obvestilu o javnem naročilu ali v
razpisni dokumentaciji; vendar se morajo za ta namen vsi razponi vnaprej
zmanjšati na določeno vrednost. Če so dovoljene variante, se mora za vsako
varianto določiti ločena formula.
(5) Naročnik mora v vsaki fazi elektronske
dražbe takoj sporočiti vsem ponudnikom vsaj tiste informacije, ki jim
omogočijo, da kadar koli preverijo svojo relativno uvrstitev. Sporočiti mora
tudi druge informacije v zvezi z drugimi predloženimi cenami ali vrednostmi, če
je to navedeno v razpisni dokumentaciji. Lahko tudi kadarkoli objavi število
udeležencev v tej fazi dražbe. Vendar pa naročnik v nobenem primeru in v nobeni
fazi elektronske dražbe ne sme razkriti imen ponudnikov.
(6) Elektronska dražba se lahko zaključi na
enega ali več naslednjih načinov, kot sledi:
a)
v povabilu k sodelovanju pri elektronski dražbi
mora naročnik navesti datum in čas zaključka dražbe vnaprej;
b)
v povabilu k sodelovanju mora naročnik navesti,
da bo dražba zaključena, ko ne bo več ponujenih novih cen ali novih vrednosti.
V tem primeru mora naročnik v povabilu k sodelovanju v elektronski dražbi
opredeliti rok, po izteku katerega ni več mogoče predložiti nove ponudbe in
pomeni zaključek elektronske dražbe;
c)
ko se izvede toliko faz dražbe, kolikor jih je
bilo navedenih v povabilu k sodelovanju na dražbi.
(7) Če se naročnik odloči, da bo
elektronsko dražbo zaključil v skladu s c) točko prejšnjega odstavka, če je
mogoče v kombinaciji z načinom, opredeljenim v b) točki prejšnjega odstavka,
mora biti v povabilu k sodelovanju opredeljen čas za vsako fazo dražbe.
(8) Po zaključku elektronske dražbe mora
naročnik oddati naročilo na podlagi izidov elektronske dražbe, ki so izračunani
z uporabo vnaprej objavljenih meril in njihovih ponderjev. Naročnik ne sme
uporabljati elektronske dražbe nepravilno ali na tak način, da ovira, omejuje
ali izkrivlja konkurenco ali spreminja predmet naročila, kot je opredeljen v
objavljenem obvestilu o naročilu in v razpisni dokumentaciji.
(9) Če se elektronska dražba izvede na
podlagi elektronske oddaje ponudb, mora naročnik ponudnike o tem seznaniti že v
razpisni dokumentaciji, ponudnikom pa mora biti omogočen vpogled v trenutno
razvrstitev na podlagi meril že ob prvi prijavi v informacijski sistem
elektronske dražbe.
(10) V primerih in pod pogoji iz prvega
odstavka tega člena mora naročnik v postopku javnega naročanja uporabiti
elektronsko dražbo, če v postopku oddaje javnega naročila ne prejme nobene
sprejemljive ponudbe, ker so cene iz prejetih ponudb višje od cen, ki veljajo
za predmet javnega naročila na trgu. Vsi ponudniki, ki predložijo
nesprejemljive ponudbe, ker so cene iz prejetih ponudb višje od cen, ki veljajo
za predmet javnega naročila na trgu, morajo biti na elektronski način istočasno
povabljeni, da predložijo nove cene in/ali nove vrednosti. Če se z izvedeno
elektronsko dražbo ne doseže znižanje cen na raven, ki velja za predmet javnega
naročila na trgu, naročnik ne glede na določbe šestega, sedmega in osmega
odstavka tega člena zaključi postopek kot neuspešen in ne odda javnega naročila
na podlagi izidov elektronske dražbe. Postopek oddaje javnega naročila lahko v
tem primeru naročnik nadaljuje s pogajanji v skladu s 1. točko prvega
odstavka 28. člena tega zakona.
(11) Naročnik ni dolžan uporabiti
elektronske dražbe v skladu s prejšnjim odstavkom v primerih, ko prejme samo
eno ponudbo, ki jo oceni kot nesprejemljivo.
36. člen
(skupno javno naročanje vlade)
(1) Vlada lahko skladno z letnim programom
javnih naročil za posamezno skupno javno naročilo neposrednim uporabnikom
državnega proračuna in organom v sestavi odobri skupno naročanje, če na predlog
naročnikov, utemeljen z analizo, oceni, da skupne nabave povečujejo
gospodarnost in učinkovitost porabe proračunskih sredstev in ne zmanjšujejo
konkurence na trgu.
(2) Vlada mora v sklepu o določitvi
skupnega javnega naročila določiti vrsto blaga ali storitev ter časovno obdobje
skupnega javnega naročila, skupni nabavni organ ter odgovorne osebe za pravilno
in gospodarno ter učinkovito izvedbo skupnega naročila, okvirni terminski plan
izvedbe skupnega javnega naročila in vrsto postopka oddaje skupnega javnega
naročila.
(3) Upravni organi morajo najkasneje v
tridesetih dneh po sprejemu sklepa o določitvi skupnih javnih naročil iz prvega
odstavka tega člena skupnemu nabavnemu organu sporočiti svoje potrebe.
(4) V primerih skupnega javnega naročanja,
ki se izvaja na podlagi drugih zakonov ali interesa naročnikov, se smiselno
uporabljajo določbe, ki veljajo za skupno javno naročanje vlade.
Tretje poglavje
SPLOŠNA PRAVILA GLEDE DOLOČITVE TEHNIČNIH IN DRUGIH ELEMENTOV JAVNEGA NAROČANJA
37. člen
(tehnične specifikacije)
(1) Tehnične specifikacije iz 1. točke
Seznama opisov določenih tehničnih specifikacij, ki je priloga uredbe, ki jo
izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam opisov določenih tehničnih
specifikacij), se navedejo v dokumentaciji javnega naročila, kot npr. v
obvestilu o javnem naročilu, razpisni dokumentaciji ali dodatnih dokumentih.
Kadarkoli je to mogoče, je potrebno tehnične specifikacije določiti tako, da
upoštevajo standarde za dostop za invalidne osebe ali standarde za gradbene
objekte, namenjene vsem uporabnikom.
(2) Tehnične specifikacije morajo omogočati
enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih
naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti
oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na
objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako, da nedopustno ne omejujejo
konkurence med ponudniki.
(3) Ne glede na tehnična pravila, ki jih
kot obvezna določajo predpisi, se morajo tehnične specifikacije oblikovati:
a)
s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz
Seznama opisov določenih tehničnih specifikacij, ter po prednostnem vrstnem
redu, na slovenske standarde, ki prenašajo evropske standarde, evropska
tehnična soglasja, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge
tehnične referenčne sisteme, ki so jih določili evropski organi za
standardizacijo, ali, če teh ni, na slovenske standarde, slovenska tehnična
soglasja ali slovenske tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem,
izračunom in izvedbo gradenj in uporabo blaga. Pri vsakem sklicevanju se
navedejo besede »ali enakovredni«; ali
b)
v smislu navedbe storilnostnih ali
funkcionalnih zahtev, ki lahko vključujejo tudi elemente, ki se nanašajo na
varovanje okolja. Vendar morajo biti ti parametri dovolj natančni, da omogočajo
ponudniku opredelitev predmeta naročila in da omogočijo naročnikom oddajo
naročila; ali
c)
v smislu storilnostnih ali funkcionalnih zahtev
iz b) točke tega odstavka s sklicevanjem na specifikacije iz a) točke tega
odstavka, ki so sredstvo, s katerim se izrazi domneva o skladnosti s temi
storilnostnimi ali funkcionalnimi zahtevami; ali
č) s sklicevanjem na specifikacije iz a) točke tega odstavka v
zvezi z enimi značilnostmi ter s sklicevanjem na navedene storilnostne ali
funkcionalne zahteve iz b) točke tega odstavka v zvezi z drugimi značilnostmi.
(4) Če naročnik izkoristi možnost
sklicevanja na specifikacije iz a) točke prejšnjega odstavka, ne sme zavrniti
ponudbe z obrazložitvijo, da blago ali storitve, ki so ponujene, niso skladne s
specifikacijami, na katere se sklicuje, če ponudnik v svoji ponudbi z
ustreznimi sredstvi in na način, ki ga je naročnik opredelil kot sprejemljivega
v razpisni dokumentaciji, dokaže, da rešitve, ki jih predlaga, na enak način
izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah. Ustrezno sredstvo je
lahko tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega
organa.
(5) Če naročnik izkoristi možnost iz a)
točke tretjega odstavka tega člena, da določi tehnične specifikacije v smislu
storilnostnih ali funkcionalnih zahtev, ne sme zavrniti ponudbe za gradnje,
proizvode ali storitve, skladne s slovenskim standardom, ki prevzema evropski
standard, z evropskim tehničnim soglasjem, skupno tehnično specifikacijo,
mednarodnim standardom ali tehničnim referenčnim sistemom, ki so ga določili
evropski organi za standardizacijo, če se te specifikacije nanašajo na
storilnostne ali funkcionalne zahteve, ki jih določajo. Ponudnik mora v svoji
ponudbi dokazati s katerimi koli ustreznimi sredstvi in na način, ki je
sprejemljiv za naročnika, da gradnja, blago ali storitev, ki je skladna s
standardom, izpolnjuje storilnostne ali funkcionalne zahteve naročnika.
Ustrezno sredstvo bi lahko bila tehnična dokumentacija proizvajalca ali
poročilo o preskusih priznanega organa.
(6) Če naročnik določi okoljske značilnosti
v smislu storilnostnih ali funkcionalnih zahtev iz b) točke tretjega odstavka
tega člena, lahko uporabi tudi podrobne specifikacije ali po potrebi njene dele
v skladu z evropskimi ali (več-) nacionalnimi znaki za okolje ali s katerim
koli drugim znakom za okolje, pod pogojem, da:
a)
so navedene specifikacije primerne za
opredelitev značilnosti blaga ali storitev, ki so predmet naročila;
b)
so zahteve za znak pripravljene na podlagi
znanstvenih informacij;
c)
so znaki za okolje sprejeti ob uporabi
postopka, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni
organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije ter
č) da so na voljo vsem zainteresiranim.
(7) Naročnik lahko navede, da se za blago
in storitve z znakom za okolje domneva skladnost s tehničnimi specifikacijami
iz razpisne dokumentacije; sprejeti mora vsako drugo primerno dokazilo, kot je
tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa.
(8) Za namene tega člena se za priznane
organe štejejo laboratoriji za testiranje in kalibracijo ter certifikacijski in
nadzorni organi, ki so usklajeni z evropskimi standardi. Naročnik mora sprejeti
potrdila, ki jih izdajo priznani organi s sedežem v drugih državah članicah,
lahko pa sprejme tudi potrdila, ki jih izdajo priznani organi s sedežem v
drugih državah.
(9) Če tega ne upravičuje predmet naročila,
se tehnične specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali
na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo
ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim
podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. To sklicevanje
je dovoljeno v primerih ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, v
skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena; pri takem sklicevanju se
navede besedo »ali enakovredni«.
(10) Če so funkcionalne zahteve iz
tehničnih specifikacij opredeljene kot pogoj, potem je dokazno breme za njihovo
izpolnitev na strani ponudnika.
38. člen
(variantne ponudbe)
(1) Če je merilo za oddajo ekonomsko
najugodnejša ponudba, lahko naročnik določi, da bo upošteval variante, ki jih
predložijo ponudniki.
(2) Naročnik mora v obvestilu o javnem
naročilu navesti, ali dopušča predložitev variant ali ne: v kolikor variantne
ponudbe niso dopuščene jih naročnik ne sme upoštevati.
(3) Naročnik, ki dopusti predložitev
variant, mora v razpisni dokumentaciji navesti minimalne zahteve, ki jih je
treba upoštevati v variantnih ponudbah ter katere koli posebne zahteve za njihovo
predstavitev.
(4) Obravnavajo se samo variante, ki
izpolnjujejo minimalne zahteve naročnika. V postopkih za oddajo javnega
naročila blaga ali storitev naročnik, ki je dopustil predložitev variant, ne
sme zavrniti variante izključno iz razloga, da bi, če bi bile uspešne,
pripeljale bodisi do javnega naročila storitve namesto javnega naročila blaga
ali do javnega naročila blaga namesto javnega naročila storitve.
39. člen
(pogoji, ki vključujejo socialne in
okoljske vidike)
(1) Vlada lahko za posamezne predmete
javnega naročanja predpiše, da morajo naročniki v postopkih javnega naročanja
upoštevati socialne in etične ali okoljske vidike ter način vključevanja teh
vidikov v predmet naročila, tehnične specifikacije, pogoje za ugotavljanje
sposobnosti ponudnika, merila za izbor najugodnejše ponudbe in določila pogodbe
o izvedbi javnega naročila.
(2) Naročnik lahko določi tudi druge pogoje
za izvedbo naročila, ki se lahko nanašajo zlasti na socialne in okoljske
vidike, če so ti pogoji v skladu s predpisi Evropske skupnosti in so navedeni v
obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji.
40. člen
(obveznosti v zvezi z davki, varstvom
okolja, določbami za zagotavljanje zaposlovanja in pogojih za delo)
(1) Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji
navede organ ali organe, od katerih lahko kandidat ali ponudnik pridobi
ustrezne informacije o obveznostih v zvezi z davki, varovanjem okolja, določbah
za zagotavljanje zaposlovanja in pogojih za delo, ki veljajo v Republiki
Sloveniji, regiji ali kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti
storitve, in veljajo za gradnje, ki se izvajajo na kraju samem, ali za
storitve, ki se opravljajo med izvedbo naročila.
(2) Če nudi naročnik informacije iz
prejšnjega odstavka, mora zahtevati od ponudnikov ali kandidatov v postopku
javnega naročanja, da navedejo, da so pri pripravi svoje ponudbe upoštevali
obveznosti v zvezi z določbami za zagotavljanje zaposlovanja in pogojih za
delo, ki veljajo v kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve.
Navedena zahteva ni v povezavi z določbo, ki ureja obravnavanje neobičajno
nizkih ponudb.
Četrto poglavje
POGOJI ZA UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI IN MERILA ZA IZBOR
41. člen
(preverjanje sposobnosti, izbor
udeležencev in oddaja naročil)
(1) Naročnik mora oddati javno naročilo na podlagi
meril, opredeljenih v 48. členu tega zakona, ob upoštevanju določb 49. člena
tega zakona in upoštevaje možnost ponujanja variant.
(2) V odprtem postopku, postopku zbiranja
ponudb po predhodni objavi in postopku oddaje naročila male vrednosti naročnik
odda javno naročilo potem, ko:
a)
razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila,
b)
preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena
kot najugodnejša, popolna.
(3) V postopku s prehodnim
ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po prehodni objavi, postopku s
pogajanji brez predhodne objave in konkurenčnem dialogu naročnik odda javno
naročilo potem, ko:
a)
preveri, ali so predložene ponudbe popolne,
b)
razvrsti popolne ponudbe glede na merila.
(4) V primeru okvirnega sporazuma odda
naročnik javno naročilo v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena,
odvisno od načina izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma, ki ga je
v skladu s prvim odstavkom 32. člena tega zakona predvidel v razpisni
dokumentaciji.
(5) Preverjanje iz drugega in tretjega
odstavka tega člena se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje
sposobnosti iz 42. do 47. člena tega zakona in na pogoje in merila iz devetega
odstavka tega člena.
(6) Ne glede na druge določbe tega zakona
ponudniku ni treba predložiti nobenega dokazila o podatku, o katerem državni
organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno
evidenco; namesto dokazila ponudnik poda izjavo o podatkih, ki jih mora
vsebovati ponudba. Podatke iz uradnih evidenc naročnik pridobi sam. Za
pridobitev osebnih podatkov je potrebno soglasje subjekta, na katerega se
podatki nanašajo. V primeru javnih naročil iz 7. točke prvega odstavka 24.
člena tega zakona ponudnik dokazuje izpolnjevanje pogojev s pisno izjavo, ki je
naročniku v skladu s 77. členom tega zakona ni treba preverjati.
(7) Pri preverjanju sposobnosti
gospodarskega subjekta lahko naročnik upošteva podatke iz uradnih evidenc, ki
jih je pridobil oziroma jih je predložil ponudnik ali kandidat v drugih
postopkih oddaje javnega naročila, če izpis iz uradne evidence ni starejši od
štirih mesecev.
(8) Naročnik lahko od kandidatov in
ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede
ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti. Količina
informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno
naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane
minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o
javnem naročilu.
(9) V postopku s predhodnim ugotavljanjem
sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi in v postopku
konkurenčnega dialoga, lahko naročnik tako, da to navede v obvestilu o javnem
naročilu ali razpisni dokumentaciji, omeji število primernih kandidatov, ki jih
bo povabil, da predložijo ponudbe, da se udeležijo pogajanj ali da sodelujejo v
dialogu, če je prijavljenih dovolj primernih kandidatov. Naročnik v obvestilu o
javnem naročilu navede objektivne in nediskriminatorne pogoje ali pravila, ki
jih namerava uporabiti, minimalno število kandidatov, ki jih namerava povabiti,
ter, če je to primerno, maksimalno število. V postopku s predhodnim
ugotavljanjem sposobnosti mora naročnik povabiti najmanj pet kandidatov. V
postopku s pogajanji po predhodni objavi in v konkurenčnem dialogu mora naročnik
povabiti najmanj tri kandidate. V vsakem primeru mora biti število povabljenih
kandidatov zadostno za zagotovitev konkurence.
(10) Naročnik mora povabiti najmanj toliko
kandidatov, kolikor jih je vnaprej določil kot minimalno število. Če je število
kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje in minimalne stopnje sposobnosti, manjše od
minimalnega števila, lahko naročnik nadaljuje postopek tako, da povabi
kandidata oziroma kandidate, ki izpolnjujejo pogoje. Naročnik v takem primeru
ne sme vključiti v postopek drugih gospodarskih subjektov, ki se niso prijavili
za sodelovanje, niti kandidatov, ki nimajo zahtevanih sposobnosti.
(11) Če naročnik uporabi možnost zmanjšanja
števila rešitev, o katerih je treba razpravljati, ali ponudb, o katerih se je
treba pogajati v primeru uporabe konkurenčnega dialoga ali postopka s pogajanji
po predhodni objavi, mora to storiti ob uporabi razlogov in pravil, ki so
navedena v obvestilu o javnem naročilu, razpisni dokumentaciji ali v drugem
dokumentu, ki vsebuje podatke o vsebini javnega naročila. V vsakem primeru mora
dobiti dovolj rešitev ali primernih kandidatov, da je zagotovljena konkurenca.
42. člen
(osnovna sposobnost kandidata ali
ponudnika)
(1) Naročnik mora iz postopka javnega
naročanja izločiti kandidata ali ponudnika, katerega osnovno sposobnost je
preverjal, če je bil le-ta ali njegov zakoniti zastopnik, v kolikor gre za
pravno osebo, pravnomočno obsojen zaradi naslednjih kaznivih dejanj, ki so
opredeljena v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr. in
39/09, v nadaljnjem besedilu: Kazenski zakonik):
hudodelsko združevanje,
sprejemanje podkupnine pri volitvah (velja
za fizične osebe), nedovoljeno sprejemanje daril, nedovoljeno dajanje daril,
jemanje podkupnine (za fizične osebe), dajanje podkupnine, sprejemanje daril za
nezakonito posredovanje in dajanje daril za nezakonito posredovanje,
goljufija, poslovna goljufija, preslepitev
pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in zatajitev finančnih obveznosti,
pranje denarja.
(2) Naročnik mora iz postopka javnega
naročanja izločiti kandidata ali ponudnika, katerega osnovno sposobnost je
preverjal, če je bil le-ta ali njegov zakoniti zastopnik, kolikor gre za pravno
osebo, pravnomočno obsojen zaradi goljufije zoper finančne interese Evropskih
skupnosti v smislu 1. člena Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih
skupnosti.
(3) Naročnik mora iz posameznega postopka
javnega naročanja izločiti ponudnika ali kandidata, če je le-ta na dan, ko se
izteče rok za oddajo ponudb, izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi
uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami iz 77.a člena tega
zakona oziroma 81.a člena ZJNVETPS.
(4) Naročnik mora iz postopka javnega
naročanja izločiti kandidata ali ponudnika, če:
-
je v stečajnem postopku;
-
je bil njegov član poslovodstva ali nadzornega
organa ali zastopnik, kot ga določa zakon, ki ureja finančno poslovanje,
postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kadarkoli v dveh letih
pred iztekom roka za oddajo ponudb v postopku javnega naročanja družbenik z lastniškim
deležem večjim od 25 odstotkov ali delničar z lastniškim deležem večjim od 25
odstotkov ali član poslovodstva ali nadzornega organa ali zastopnik subjekta,
nad katerim je bil začet stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave ali postopek
prisilnega prenehanja;
-
na dan ko se izteče rok za oddajo ponudb ima
neplačane, zapadle obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost
v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami
države naročnika;
-
na dan ko se izteče rok za oddajo ponudb ima
neplačane, zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi
določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika.
(5) Ponudnik izkaže, da izpolnjuje pogoje
iz prvega in drugega odstavka tega člana z dokazilom iz uradne evidence. V
skladu s šestim odstavkom prejšnjega člena lahko ponudnik namesto dokazila v
ponudbi navede, v kateri evidenci in pri katerem državnem organu, organu
lokalne skupnosti ali nosilcu javnega pooblastila lahko naročnik ta podatek iz
uradnih evidenc pridobi sam. Če gre za utemeljen dvom o osnovni sposobnosti
kandidatov ali ponudnikov iz prvega ali drugega odstavka tega člena, naročnik
lahko zaprosi pristojne organe, z namenom da bi pridobil vse informacije o
osnovni sposobnosti kandidatov ali ponudnikov iz prvega ali drugega odstavka
tega člena, za katere menijo, da so potrebni. Če gre za kandidata ali
ponudnika, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, lahko naročnik zaprosi za
sodelovanje pristojne organe v državi, v kateri ima kandidat ali ponudnik svoj
sedež. Informacije, ki jih morajo pridobiti naročniki, se morajo nanašati na
pravne oziroma fizične osebe in vse druge osebe, ki so pooblaščene za
zastopanje, odločanje ali nadzor nad kandidatom ali ponudnikom.
(6) Naročnik lahko določi, da bo iz
postopka oddaje naročila izločil kandidata ali ponudnika, če:
a)
je bil podan predlog za začetek likvidacije ali
stečajnega postopka ali za začetek postopka prisilne poravnave ali je v
postopku prisilne poravnave ali v postopku prisilnega prenehanja ali kadar z
njegovimi posli iz drugih razlogov upravlja sodišče ali je opustil poslovno
dejavnost ali je v katerem koli podobnem položaju;
b)
je bil s pravnomočno sodbo v katerikoli državi
obsojen za prestopek v zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem;
c)
mu lahko naročnik na kakršni koli upravičeni
podlagi dokaže veliko strokovno napako ali hujšo kršitev poklicnih pravil;
d)
je pri dajanju informacij, zahtevanih v skladu
z določbami 41. do 49. člena tega zakona, v tem ali predhodnih postopkih, namerno
podal zavajajoče razlage ali teh informacij ni zagotovil.
(7) Kadar namerava ponudnik izvesti javno
naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz četrtega odstavka tega člena
izpolnjevati tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi javnega naročila.
(8) Če država, v kateri ima kandidat
oziroma ponudnik svoj sedež, ne izdaja takšnih dokumentov, naročnik lahko
namesto pisnega dokazila sprejme zapriseženo izjavo prič ali zapriseženo izjavo
kandidata oziroma ponudnika. V primerih naročil katerih vrednost je enaka ali
presega vrednost iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, mora biti ta
izjava podana pred pravosodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim
organom poklicnih ali gospodarskih subjektov v državi, v kateri ima kandidat
oziroma ponudnik svoj sedež.
(9) Vlada na predlog ministrstva,
pristojnega za finance, oblikovanega na podlagi informacij ministrstva,
pristojnega za pravosodje, Davčne uprave Republike Slovenije, Carinske uprave
Republike Slovenije in drugih organov, pristojnih za vodenje evidenc, obvesti
Komisijo, kateri državni organi in drugi subjekti so pristojni za izdajo
dokazil iz prejšnjega odstavka.
(10) Vlada v skladu z:
-
Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne
25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun
Evropskih skupnosti (UL L št. 248 z dne 16. 9. 2002, str. 1), nazadnje
spremenjeno z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1995/2006 z dne 13. decembra
2006 o spremembah Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se
uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L št. 390 z dne
30. 12. 2006, str. 1), in
-
Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 1302/2008 z
dne 17. decembra 2008 o centralni podatkovni zbirki o izključitvah (UL L
št. 344 z dne 20. 12. 2008, str. 12)
z uredbo določi način
vzpostavitve podatkovne zbirke o izključitvah ponudnikov iz postopkov javnega
naročanja in podatke, ki se vodijo v tej zbirki.
43. člen
(sposobnost za opravljanje poklicne
dejavnosti)
(1) Naročnik lahko od vsakega gospodarskega
subjekta, ki želi sodelovati pri javnem naročanju, zahteva, da predloži
dokazilo v skladu s predpisi države članice, v kateri je registriral dejavnost,
o vpisu v register poklicev ali trgovski register ali da predloži izjavo ali
potrdilo. Podatke iz javnih evidenc za ponudnike iz Republike Slovenije mora
naročnik pridobiti sam.
(2) Če morajo kandidati ali ponudniki imeti
posebno dovoljenje ali morajo biti člani posebne organizacije, da bi lahko v
državi, v kateri imajo svoj sedež opravljali storitev, ki je predmet naročila,
lahko naročnik od njih zahteva, da v postopkih za oddajo javnih naročil
storitev predložijo dokazila o tem dovoljenju ali članstvu.
44. člen
(ekonomska in finančna sposobnost)
(1) Naročnik lahko od kandidatov in
ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo tudi pogoje iz tega člena. Izpolnjevanje
minimalnih pogojev za priznanje sposobnosti za posamezno naročilo mora biti v
povezavi in sorazmerno s predmetom naročila. Pogoje za priznanje sposobnosti je
naročnik dolžan navesti v obvestilu o javnem naročilu bodisi opisno bodisi s
sklicevanjem na določbe tega zakona.
(2) Naročnik lahko od gospodarskega
subjekta kot dokaz o finančni in ekonomski sposobnosti gospodarskega subjekta
zahteva predložitev enega ali več od naslednjih dokumentov, iz katerih bo lahko
ugotovil izpolnjevanje zahtevane finančne in ekonomske sposobnosti, razen
tistih podatkov, ki jih lahko pridobi sam v skladu z 41. členom tega
zakona kot na primer:
a)
ustrezne bančne izpiske, podatke o boniteti
poslovanja ali, če je to primerno, dokazilo o škodnem zavarovanju poklicnega
tveganja;
b)
računovodske izkaze ali izvlečke iz
računovodskih izkazov in poslovnih knjig z vsebino, kot jo naročnik določi v
razpisni dokumentaciji, če jih zakonodaja države, v kateri je gospodarski
subjekt registriran, zahteva;
c)
različne oblike izpisov prometa ter, v kolikor
je to primerno, prometa na področju javnega naročila za največ zadnja tri
poslovna leta, upoštevajoč datum ustanovitve podjetja ali začetka poslovanja
gospodarskega subjekta, če so informacije o tem prometu na voljo.
(3) Gospodarski subjekt se lahko, kadar je
to primerno, za posamezno naročilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih
subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru mora
naročniku predložiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva,
potrebna za izvedbo naročila. Kot dokazilo lahko na primer šteje pisni dogovor
teh subjektov, sklenjen za ta namen. V primeru, da gospodarski subjekt
zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik njegovo ponudbo izloči.
(4) Pogoji iz prejšnjega odstavka veljajo
tudi v primeru, ko nastopa več gospodarskih subjektov skupaj. Pri tem se lahko
sklicuje posamezni subjekt na sposobnosti sodelujočih v skupini ali drugih
subjektov.
(5) Naročnik mora v obvestilu o javnem
naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb oziroma razpisni dokumentaciji navesti,
katero dokazilo ali dokazila iz drugega odstavka je izbral in katera druga
dokazila so gospodarski subjekti dolžni predložiti.
(6) Ponudnik mora v ponudbi predložiti
izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih
postopkih javnega naročanja.
(7) Če gospodarski subjekt iz katerega koli
utemeljenega razloga zahtevanih dokazov ne more predložiti, lahko ekonomsko in
finančno sposobnost dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega
naročnik meni, da je primeren.
45. člen
(tehnična in/ali kadrovska sposobnost)
(1) Naročnik oceni in preveri tehnično
in/ali kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z drugim in tretjim
odstavkom tega člena.
(2) Gospodarski subjekti lahko izkažejo
izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in
uporabo gradnje, storitve ali blaga, na enega ali več od naslednjih načinov:
a)
s seznamom:
-
gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih,
skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje. V
potrdilih mora biti navedena vrednost, datum in kraj opravljenih gradenj z
navedbo, da so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zaključene in z
navedbo podatkov naročnika. Naročnik lahko določi, da mu naročniki z njihove
strani izdana potrdila o opravljenem naročilu posredujejo neposredno;
-
najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih
storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali
zasebnih naročnikov. Gospodarski subjekt mora predložiti dokazilo o dobavi in
storitvah, če je bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjav, ki jih izda ali
sopodpiše pristojni organ, ali v obliki pogodb, računov, ipd. oziroma če
naročnik ni bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjave naročnika ali v obliki
pogodbe oziroma delov pogodbe v zvezi z javnim naročilom ali računom ali, če
tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta;
b)
z navedbo tehničnega osebja ali strokovnih
organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali so
zaposleni pri gospodarskemu subjektu oziroma zanj opravljajo ali bodo
opravljali dela, zlasti pa tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, ter v
primeru javnih naročil gradenj tistih, od katerih lahko naročnik zahteva, da
izvedejo gradnjo;
c)
z opisom tehnične opreme in ukrepov, ki jih
dobavitelj ali ponudnik storitev uporabljata za zagotovitev kakovosti, ter opis
študijskih in raziskovalnih zmogljivosti;
d)
če gre za kompleksne izdelke ali storitve, ali
če je predmet naročila namenjen za posebne namene, se lahko opravi tudi ogled.
Ogled opravijo predstavniki naročnika ali po naročnikovem pooblastilu pristojni
organ države, kjer ima ponudnik svoj sedež, če ta organ s tem soglaša. Ogled
obsega ponudnikove proizvodne ali tehnične zmogljivosti, če je potrebno tudi
njegove raziskovalne in študijske zmogljivosti ter ukrepe za način ugotavljanja
kakovosti;
e)
z navedbo izobrazbene in strokovne
kvalifikacije oseb pri izvajalcu storitve oziroma gradnje in/ali kvalifikacije
oseb, odgovornih za vodenje projektov, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo
storitve oziroma gradnje;
f)
če gre za javna naročila gradenj in javna
naročila storitev ter samo v ustreznih primerih, z navedbo ukrepov za okoljsko
upravljanje, ki jih bo lahko gospodarski subjekt uporabil med izvajanjem
naročila;
g)
z izjavo o povprečnem letnem obsegu
razpoložljive delovne sile in številu oseb, odgovornih za vodenje projektov pri
ponudniku storitev ali gradbenem izvajalcu za zadnja tri leta;
h)
z izjavo o orodjih, obratni ali tehnični ali
drugi opremi, ki je na voljo ponudniku storitev ali gradbenemu izvajalcu za
izvedbo naročila;
i)
z navedbo dela naročila, ki ga ponudnik
storitev morebiti namerava oddati v podizvajanje;
j)
v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti:
-
z vzorci, opisi in/ali fotografijami, katerih
ustreznost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik;
-
s certifikati, ki jih izdajajo uradne
pooblaščene ustanove ali pristojne agencije za nadzor kakovosti, s katerimi se
potrdi skladnost izdelkov s tehničnimi specifikacijami ali veljavnimi
standardi.
(3) Gospodarski subjekt se lahko, kadar je
to primerno, za posamezno naročilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih
subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru mora
naročniku predložiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva,
potrebna za izvedbo naročila. Kot dokazilo lahko na primer šteje pisni dogovor
teh subjektov, sklenjen za ta namen. V primeru, da gospodarski subjekt
zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik njegovo ponudbo izloči.
(4) Pogoji iz prejšnjega odstavka veljajo
tudi v primeru, ko nastopa več gospodarskih subjektov skupaj. Pri tem se lahko
sklicuje posamezni subjekt na sposobnosti sodelujočih v skupini ali drugih
subjektov.
(5) V postopkih javnega naročanja, katerih
predmet so dobave blaga, ki vključujejo namestitev ali vgraditev, opravljanje
storitev in/ali izvedbo gradenj, se lahko sposobnost gospodarskih subjektov, da
opravijo storitev ali izvedejo namestitvena dela ali gradnjo, oceni zlasti
glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost, kot jih je
naročnik opredelil v razpisni dokumentaciji.
(6) Naročnik mora v obvestilu o javnem
naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb navesti, katero dokazilo iz drugega
odstavka tega člena bo štel kot ustrezno. Pri tem naročnik obdobja poslovanja
ponudnika iz seznama ne more opredeliti kot odločilni kriterij pri zbiranju
dokazov o strokovni (tehnični) sposobnosti.
46. člen
(standardi za zagotovitev kakovosti)
Če zahteva naročnik predložitev spričeval
neodvisnih organov, ki potrjujejo usklajenost gospodarskega subjekta z veljavnimi
standardi za zagotovitev kakovosti, se mora sklicevati na sisteme zagotavljanja
kakovosti, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, potrjenih s
strani organov, ki so usklajeni s serijo evropskih standardov v zvezi z
izdajanjem potrdil. Naročnik mora sprejeti enakovredna potrdila, ki jih izdajo
organi s sedežem v drugih državah članicah. Od gospodarskih subjektov mora
naročnik sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje
kakovosti.
47. člen
(standardi za okoljsko upravljanje)
Če naročnik v primerih iz f) točke drugega
odstavka 45. člena tega zakona zahteva spričevala neodvisnih organov, ki
so pooblaščeni za ugotavljanje in potrjevanje usklajenosti gospodarskega
subjekta z veljavnimi standardi za varstvo okolja, se mora sklicevati na Sistem
Skupnosti za okoljsko upravljanje in presojanje (EMAS) ali na standarde za
varstvo okolja, ki temeljijo na evropskih ali mednarodnih standardih, ki so jih
potrdili organi, ki jih priznava Evropska skupnost. Naročnik mora sprejeti enakovredna
spričevala, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah, prav tako
pa tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za varstvo okolja.
48. člen
(merila za izbiro ponudbe)
(1) Naročnik lahko odda naročilo:
a)
na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z
uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila, kot so na primer
kakovosti, cene, tehničnih prednosti, estetskih in funkcionalnih lastnosti,
okoljskih lastnosti, stroškov poslovanja, stroškovne učinkovitosti, poprodajnih
storitev in tehnične pomoči, datuma dobave ter roka za dobavo ali dokončanje
del ali
b)
na podlagi najnižje cene.
(2) Pri merilih za izbiro ponudbe pri
naročanju živil se prednostno upoštevajo živila, ki so v shemah kakovosti (npr.
sezonsko pridelana živila na integriran način, sezonsko pridelana živila na
ekološki način ipd.) in živila, ki so proizvedena po nacionalnih predpisih o
kakovosti živil.
(3) V kolikor naročnik navede merila v
obvestilu o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji, morajo le-ta biti
enaka.
(4) Naročnik mora v primeru oddaje naročila
na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe v obvestilu o javnem naročilu
ali v razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem
dokumentu, opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila. Merila
ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino
javnega naročila. Naročnik lahko ovrednoti merila z določitvijo maksimalnega
razpona. Če po mnenju naročnika meril zaradi objektivnih razlogov ni mogoče
ovrednotiti, mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni
dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu, navesti
merila po vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
(5) Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik
uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu
ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena.
(6) V primeru dveh ali več ekonomsko
najugodnejših ponudb naročnik izbere najugodnejšo ponudbo tudi na podlagi
vnaprej določenih socialnih elementov, s katerimi se dosega spodbujanje
poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanja težje zaposljivih
oseb, boja proti nezaposlenosti in jih določi v razpisni dokumentaciji.
(7) Naročnik mora merila oblikovati tako,
da sta ponudnik, ki je oddal ponudbo za vse sklope, in ponudnik, ki je oddal
ponudbo za en sklop ali del sklopov, v enakovrednem položaju.
49. člen
(neobičajno nizka ponudba)
(1) Če naročnik meni, da je pri določenem
naročilu ponudba neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti
izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve, mora naročnik, preden
zavrne takšno ponudbo, pisno zahtevati podrobne podatke o elementih ponudbe, za
katere meni, da so merodajni za izpolnitev tega naročila, oziroma vplivajo na
razvrstitev ponudb in jih je naročnik predhodno določil in od ponudnika
zahtevati, da jih vrednostno utemelji. Te podrobnosti se lahko nanašajo zlasti
na:
a)
ekonomičnost načina gradnje, proizvodnega
procesa ali ponujene storitve;
b)
izbrane tehnične rešitve in/ali izjemno ugodne
pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvedbi gradnje, dobavi blaga ali opravljanju
storitev;
c)
izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih
predlaga ponudnik;
d)
skladnost s predpisi o zagotavljanju
zaposlovanja in pogoji za delo, ki veljajo v kraju izvedbe gradenj, storitev
ali dobav blaga;
e)
možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.
(2) Naročnik mora preveriti te postavke ob
posvetovanju s ponudnikom, upoštevajoč predložena dokazila. V kolikor naročnik
ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, tako ponudbo izloči.
(3) Če naročnik ugotovi, da je ponudba
neobičajno nizka, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo
le, če se je prej posvetoval s ponudnikom, če slednji v primernem roku, ki ga
določi naročnik, ne more dokazati, da je pomoč dodeljena zakonito. Če naročnik
zavrne ponudbo v teh okoliščinah, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno
za finance in Komisijo.
Peto poglavje
ROKI
50. člen
(roki za prejem prijav in ponudb)
(1) Pri določanju rokov za prejem prijav in
ponudb mora naročnik upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben
za pripravo ponudb, upoštevaje pri tem minimalne roke, določene s tem zakonom.
(2) Če je obvestilo o javnem naročilu
objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, šteje rok za oddajo ponudbe od
dneva, ko je naročnik odposlal Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti
zahtevo za objavo v Uradnem listu Evropske unije.
51. člen
(rok za prejem ponudb v odprtem postopku)
Rok za prejem ponudb v odprtem postopku
mora biti najmanj 40 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu v
objavo Uradnemu listu Evropske unije.
52. člen
(skrajšanje rokov v odprtem postopku)
(1) V primeru, da naročnik objavi predhodno
informativno obvestilo, se rok za prejem ponudb, določen v prejšnjem členu,
lahko skrajša, vendar ne sme biti krajši od 29 dni.
(2) Rok začne teči od dneva pošiljanja
obvestila o javnem naročilu v objavo Uradu za uradne objave Evropskih
skupnosti.
(3) Skrajšanje rokov na podlagi prvega
odstavka tega člena je dovoljeno samo pod pogojem, če je predhodno informativno
obvestilo vsebovalo vse informacije, ki jih mora vsebovati objava obvestila o
javnem naročilu, kot je opredeljen v Seznamu informacij, ki morajo biti
navedene v objavah, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem
besedilu: Seznam informacij, ki morajo biti navedene v objavah), v kolikor so
te informacije bile na voljo ob objavi in če je predhodno informativno
obvestilo bilo poslano v objavo najmanj 52 dni in največ 12 mesecev pred
datumom pošiljanja obvestila o javnem naročilu.
53. člen
(podaljšanje rokov)
Če se zaradi kakršnega koli razloga
razpisna dokumentacija ali dodatne informacije, čeprav jih je gospodarski
subjekt pravočasno zahteval, ne predložijo v rokih, določenih v tem zakonu, ali
če se naknadno ugotovi, da se ponudbe lahko predložijo šele po ogledu lokacije
ali po pregledu drugih dokumentov v zvezi s predmetnim javnim naročilom na
kraju samem, mora naročnik rok za prejem ponudb podaljšati, tako da se lahko
gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za
pripravo ponudb. Podaljšanje roka mora naročnik objaviti v Uradnem listu
Evropske unije oziroma na portalu javnih naročil.
54. člen
(roki v postopku s predhodnim
ugotavljanjem sposobnosti)
(1) Rok za prejem prijav in ponudb v primeru
oddaje javnega naročila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, je
najmanj:
1.
za prejem prijav za sodelovanje 30 dni od
datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo Uradnemu listu Evropske
unije;
2.
za prejem ponudb v primeru postopkov s
predhodnim ugotavljanjem sposobnosti 35 dni od datuma pošiljanja povabila, če
je vrednost javnega naročila enaka ali presega vrednost iz prvega odstavka 12.
člena tega zakona.
(2) V primeru, da naročnik objavi predhodno
informativno obvestilo, se rok določen v 2. točki prejšnjega odstavka lahko
skrajša, vendar ne sme biti krajši od 31 dni.
(3) Rok iz prvega in drugega odstavka tega
člena začne teči od dneva pošiljanja povabila k oddaji ponudb v postopku s
predhodnim ugotavljanjem sposobnosti.
(4) Skrajšanje rokov na podlagi prvega
odstavka tega člena je dovoljeno samo pod pogojem, če je predhodno informativno
obvestilo vsebovalo vse informacije, ki jih mora vsebovati obvestilo o javnem
naročilu, kot je opredeljeno v Seznamu informacij, ki morajo biti navedene v
objavah, v kolikor so te informacije bile na voljo ob objavi in če je predhodno
informativno obvestilo bilo poslano v objavo najmanj 52 dni in največ 12
mesecev pred datumom pošiljanja obvestila o javnem naročilu.
55. člen
(rok za prejem prijav v konkurenčnem
dialogu in v postopku s pogajanji po predhodni objavi)
Rok za prejem prijav v konkurenčnem dialogu
in v postopku s pogajanji po predhodni objavi je 30 dni od datuma pošiljanja
obvestila o javnem naročilu v objavo Uradnemu listu Evropske unije.
56. člen
(določanje rokov iz razloga nujnosti v
postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in postopku s pogajanji po
predhodni objavi)
Če se iz razloga nujnosti, v primeru oddaje
javnega naročila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in postopku
s pogajanji po predhodni objavi, roki za oddajo ponudb ne morejo upoštevati,
lahko naročniki določijo:
-
rok za prejem prijav, ki ne sme biti krajši
kakor 15 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo ali
najmanj 10 dni, če je objava poslana na elektronski način, v skladu z obliko in
postopkom za pošiljanje iz 2. točke Informacij povezanih z objavljanjem, ki je
priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Informacije povezane z
objavljanjem);
-
rok za prejem ponudb, ki ne sme biti krajši
kakor 10 dni od datuma povabila k oddaji ponudb.
Šesto poglavje
OBJAVE
57. člen
(vrste objav)
(1) Vrste objav so:
1.
predhodno informativno obvestilo,
2.
obvestilo o javnem naročilu,
3.
obvestilo o oddaji naročila,
4.
obvestilo o javnem naročilu po postopku
zbiranja ponudb po predhodni objavi,
5.
obvestilo o oddaji naročila po postopku
zbiranja ponudb po predhodni objavi
6.
obvestilo o natečaju,
7.
rezultati natečaja,
8.
obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah
o nedokončanem postopku ali popravku,
9.
prostovoljno obvestilo za predhodno
transparentnost,
10.
obvestilo o naročilu male vrednosti,
11.
poenostavljeno obvestilo o naročilu po
dinamičnem nabavnem sistemu,
12.
obvestilo o oddaji naročila male vrednosti,
13.
obvestilo o oddaji posameznih naročil na
podlagi okvirnega sporazuma.
(2) Naročnik vse vrste objav v zvezi z
javnimi naročili pošlje v objavo portalu javnih naročil, upoštevaje njihovo
vrednost pa predhodno tudi Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti.
58. člen
(oblika in način objave obvestil)
(1) Objave morajo imeti obliko standardnih
obrazcev, ki jih določa Uredba Komisije (ES) št. 1564/2005 z dne
7. septembra 2005 o določitvi standardnih obrazcev za objavo obvestil v
okviru postopkov javnih naročil v skladu z direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES
Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 257 z dne 1. 10. 2005, str. 1).
Nabor podatkov, ki jih mora vsebovati obvestilo iz prvega odstavka 57. člena
tega zakona, določa Uredba o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev,
določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih
specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko
naročanje (Uradni list RS, št. 18/07). Naročnik lahko objavi tudi katero koli
drugo informacijo, za katero meni, da je koristna.
(2) Objave mora naročnik poslati na portal
javnih naročil na elektronski način, v obliki in po postopku za pošiljanje v
skladu z Informacijami povezanimi z objavljanjem. Objave, ki jih naročnik
pošlje v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti, se pošljejo v
elektronski obliki preko portala javnih naročil.
(3) Obvestila, ki so sestavljena in
odposlana na elektronski način in so v obliki in glede pravil za pošiljanje
usklajena s pravili iz 2. točke Informacij povezanih z objavljanjem, morajo
biti objavljena najkasneje v roku pet dni po pošiljanju v objavo.
(4) Obvestilo o javnem naročilu se objavi v
celoti v slovenskem jeziku. V drugih uradnih jezikih Evropske skupnosti se
objavi povzetek pomembnih elementov vsakega obvestila.
(5) Stroški objavljanja objav, ki se
objavijo na portalu javnih naročil, se krijejo iz proračuna Republike
Slovenije, stroški objavljanja objav, ki se objavijo v Uradnem listu Evropske
unije, pa se krijejo iz proračuna Evropske skupnosti. V organizacijo in kritje
stroškov objav so všteti tudi prevodi v druge uradne jezike Evropske Unije.
59. člen
(pravilo zaporednosti objav)
(1) Obvestilo, ki ga je potrebno objaviti v
Uradnem listu Evropske unije, ne sme biti objavljeno na portalu javnih naročil,
preden je bilo odposlano v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti.
Vsebina obvestila, objavljenega na portalu javnih naročil, mora biti enaka
vsebini obvestila, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije. V obvestilu,
objavljenem na portalu javnih naročil, mora biti naveden datum odpošiljanja
Komisiji.
(2) Portal javnih naročil in Urad za uradne
objave Evropskih skupnosti izdata naročniku potrdilo o prejemu obvestila,
poslanega v objavo, z navedbo datuma objave. Potrdilo je dokazilo o objavi.
Dokazila o datumih odpošiljanja obvestil mora naročnik hraniti in jih po
potrebi predložiti kot dokaz.
60. člen
(predhodno informativno obvestilo)
(1) Naročnik mora objaviti predhodno
informativno obvestilo le v primeru, ko pri javnem naročanju namerava skrajšati
roke za prejem ponudb. Določbe tega člena ne veljajo za postopek s pogajanji
brez predhodne objave.
(2) Naročnik v primerih iz prejšnjega
odstavka pošlje v objavo Komisiji ali portalu za javna naročila predhodno
informativno obvestilo, ki vsebuje:
1.
v primerih naročil blaga, skupno okvirno
vrednost javnih naročil po vrstah blaga, ki jih naročnik namerava oddati v
naslednjih 12 mesecih, če je skupna ocenjena vrednost enaka ali večja od
750.000 eurov. Naročnik je dolžan opredeliti vrste blaga s sklicevanjem na
nomenklaturo CPV;
2.
v primerih javnih naročil storitev, skupno
ocenjeno vrednost javnih naročil za posamezno kategorijo storitev iz Seznama
storitev A, ki jih naročnik namerava oddati v naslednjih 12 mesecih, če je
skupna ocenjena vrednost večja ali enaka od 750.000 eurov;
3.
v primerih javnih naročil gradenj mora objaviti
bistvene značilnosti javnih naročil, ki jih namerava oddati, če je njihova
skupna ocenjena vrednost enaka ali večja od vrednosti opredeljene v prvem
odstavku 12. člena tega zakona.
(3) Predhodno informativno obvestilo mora
naročnik na podlagi 1. in 2. točke prejšnjega odstavka poslati Uradu za uradne
objave Evropskih skupnosti ali objaviti na portalu javnih naročil čim prej po
sprejemu proračuna.
(4) Predhodno informativno obvestilo mora
naročnik na podlagi 3. točke drugega odstavka tega člena poslati Uradu za
uradne objave Evropskih skupnosti ali objaviti na portalu javnih naročil čim
prej po odločitvi, ki vključuje načrt javnih naročil gradenj.
(5) Naročnik, ki objavi predhodno
informativno obvestilo na portalu javnih naročil, mora v elektronski obliki
poslati Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti obvestilo o objavi
predhodnega informativnega obvestila na portalu javnih naročil, v obliki in po
postopku za pošiljanje obvestil iz 2. točke Informacij povezanih z
objavljanjem.
(6) Naročnik lahko objavi predhodno
informativno obvestilo na portalu javnih naročil, ko je poslal Uradu za uradne
objave Evropskih skupnosti obvestilo o njegovi objavi v tej obliki. Predhodno
informativno obvestilo mora vsebovati datum pošiljanja obvestila Uradu za uradne
objave Evropskih skupnosti.
61. člen
(obvestila o
naročilu)
(1) Naročnik objavi obvestilo o naročilu iz
2. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, kadar oddaja javno naročilo po
odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, konkurenčnem
dialogu ali postopku s pogajanji po predhodni objavi.
(2) Naročniku ni treba objaviti obvestila
iz prejšnjega odstavka, če oddaja naročilo na podlagi 1. točke prvega odstavka
28. člena tega zakona in so izpolnjeni pogoji iz navedene točke.
(3) Naročnik objavi obvestilo o naročilu iz
4. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, kadar oddaja javno naročilo po
postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, obvestilo iz 10. točke prvega
odstavka 57. člena tega zakona pa, kadar oddaja javno naročilo po postopku
oddaje naročila male vrednosti.
62. člen
(obvestilo o oddaji naročila)
(1) Naročnik mora poslati v objavo
obvestilo o oddaji javnega naročila, katerega vrednost je enaka ali presega
vrednosti iz prvega ali drugega odstavka 12. člena tega zakona, v 48 dneh po
oddaji naročila.
(2) Naročnik v obvestilu o oddaji javnega
naročila tudi označi, ali želi podatke, ki jih za potrebe statistike posreduje
v skladu z določbo 107. člena tega zakona, objaviti.
(3) V primeru javnega naročila storitev iz
Seznama storitev B mora naročnik v obvestilu navesti, ali soglaša z objavo
vsebine.
(4) Naročnik ni dolžan objaviti tistih
informacij v zvezi z javnim naročilom, katerih objava bi ovirala izvajanje
zakona, škodila poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov
ali posegala v lojalno konkurenco med njimi.
63. člen
(obvestilo o oddaji naročila po postopku
zbiranja ponudb po predhodni objavi)
Naročnik mora poslati obvestilo o oddaji
naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi v objavo na portal
javnih naročil v 48 dneh po oddaji javnega naročila.
63.a člen
(obvestilo o dodatnih informacijah,
informacijah o nedokončanem postopku ali popravku)
(1) Naročnik objavi obvestilo o dodatnih
informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, kadar izvaja
postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4., 6.
ali 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, in:
-
spreminja ali dopolnjuje razpisno dokumentacijo
ali
-
v skladu z 80. členom tega zakona postopek javnega
naročanja ustavi ali zavrne vse ponudbe ali
-
so vse ponudbe, ki jih je prejel, nepravočasne,
nepravilne, neprimerne, nesprejemljive ali formalno nepopolne in niso bile
dopolnjene v skladu s prvim odstavkom 78. člena tega zakona.
(2) Naročnik objavi obvestilo o dodatnih
informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, tudi kadar
spreminja ali dopolnjuje navedbe v predhodno objavljenem obvestilu iz prvega
odstavka 57. člena tega zakona, razen v obvestilu iz 8. točke navedenega
odstavka.
(3) V primeru iz druge ali tretje alineje
prvega odstavka tega člena mora naročnik obvestilo o dodatnih informacijah,
informacijah o nedokončanem postopku ali popravku poslati v objavo v roku 48
dni od sprejema odločitve iz prvega do tretjega odstavka 80. člena tega zakona,
vendar ne pred pravnomočnostjo te odločitve.
63.b člen
(prostovoljno obvestilo za predhodno
transparentnost)
(1) Naročnik mora prostovoljno
obvestilo za predhodno transparentnost objaviti, kadar oddaja naročilo po
postopku s pogajanji brez predhodne objave ali po postopku s pogajanji po
predhodni objavi, če na portalu javnih naročil in, če je to primerno, v Uradnem
listu Evropske unije ni objavil obvestila o naročilu. Prostovoljno obvestilo za
predhodno transparentnost se posreduje v objavo isti dan, ko naročnik posreduje
ponudnikom odločitev iz prvega odstavka 79. člena tega zakona.
(2) Naročnik lahko v roku iz
prejšnjega odstavka prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost objavi
tudi v drugih postopkih javnega naročanja in v primeru javnega naročila
storitev iz Seznama storitev B. Obvestilo se objavi na portalu javnih naročil
in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije.
(3) S tem obvestilom se v zvezi z
odločitvijo o oddaji naročila še pred njeno pravnomočnostjo zagotavlja večja
transparentnost v postopkih javnih naročil.
63.c člen
(obvestilo o
oddaji naročila male vrednosti)
Naročnik mora poslati obvestilo o oddaji
naročila male vrednosti v objavo na portal javnih naročil v 48 dneh po oddaji
javnega naročila.
63.č člen
(poenostavljeno obvestilo o naročilu po
dinamičnem nabavnem sistemu)
Naročnik objavi poenostavljeno obvestilo o
naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu, v primeru iz četrtega ostavka 33.
člena tega zakona.
63.d člen
(nabor podatkov v obvestilih)
Vlada z uredbo določi nabor podatkov, ki
jih morajo vsebovati obvestila iz prvega odstavka 57. člena tega zakona.
64. člen
(neobvezna objava)
Naročnik lahko v skladu s prejšnjima
členoma objavi tudi obvestila o javnih naročilih, ki jih ni dolžan objaviti po
tem zakonu.
Sedmo poglavje
SPOROČANJE
65. člen
(pravila, ki se uporabljajo za sporočanje)
(1) Naročnik lahko v postopku javnega
naročanja vsa sporočila in informacije pošilja po pošti, telefaksu, z
elektronskimi sredstvi. V primeru pošiljanja prijav se lahko prenašajo
sporočila in informacije tudi po telefonu.
(2) Naročnik mora izbrati tak način ali
načine sporočanja, ki so dostopni vsem gospodarskim subjektom in jih ne smejo
omejevati pri vključevanju v postopek javnega naročanja.
(3) Sporočanje ter izmenjava in shranjevanje
informacij se morajo izvesti tako, da se zagotovi varovanje celovitosti
podatkov ter zaupnosti ponudb in prijav za sodelovanje in da naročnik pregleda
vsebino ponudb in prijav za sodelovanje šele po izteku roka za njihovo
predložitev.
(4) V primeru sporočanja podatkov na
elektronski način, morajo biti sredstva in tehnične lastnosti take, da je
zagotovljena enakopravnost, splošna dostopnost in povezljivost z
informacijskimi in komunikacijskimi sredstvi v splošni rabi.
(5) Gospodarski subjekti lahko pošiljajo
prijave za sodelovanje na enega od naslednjih načinov:
a)
v pisni obliki ali po telefonu;
b)
v kolikor so bile prijave za sodelovanje
posredovane po telefonu je potrebno posredovati pisno potrditev pred iztekom
roka za prejem prijav;
c)
če so prijave za sodelovanje poslane po
telefaksu naročnik lahko zahteva njihovo pisno potrditev po pošti ali na
elektronski način, v kolikor bi bile uporabljene kot listinski dokaz. Take
zahteve skupaj z rokom za pošiljanje potrditve mora naročnik navesti v
obvestilu o javnem naročilu.
66. člen
(elektronsko pošiljanje in sprejemanje
ponudb)
Za sredstva za elektronsko pošiljanje in
sprejemanje ponudb ter sredstva za elektronsko sprejemanje prijav za
sodelovanje se uporabljajo naslednja pravila:
a)
vse informacije v zvezi z razpisno
dokumentacijo, ki so potrebne za elektronsko oddajo ponudb in prijav za
sodelovanje, vključno s šifro, morajo biti na voljo zainteresiranim
gospodarskim subjektom. Poleg tega morajo biti sredstva za elektronsko
sprejemanje ponudb in prijav za sodelovanje v skladu z zahtevami iz Zahtev v
zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijavami za sodelovanje ter
načrti in projekti v natečajih, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v
nadaljnjem besedilu: Zahteve v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje
ponudb, prijavami za sodelovanje ter načrti in projekti v natečajih);
b)
ponudniki in kandidati morajo vse dokumente,
potrdila in izjave, ki ne obstajajo v elektronski obliki, povezane z
izpolnjevanjem pogojev iz 42. do 47. člena tega zakona predložiti v pisni
obliki do izteka roka za prejem ponudb ali prijav za sodelovanje.
67. člen
(ponudba v elektronski obliki)
(1) Ponudnik lahko odda ponudbo v
elektronski obliki, če to omogoča informacijski sistem, ki ga uporablja
naročnik.
(2) Naročnik mora ponudnike o možnosti
oddaje ponudb v elektronski obliki seznaniti v razpisni dokumentaciji.
Informacijski sistem naročnika mora zagotoviti tehnološko neodvisen sprejem
ponudb.
(3) Naročnikov informacijski sistem mora
biti zgrajen tako, da omogoča odpiranje in vpogled v ponudbe šele po izteku
roka za prejem ponudb. Informacijski sistem pri naročniku mora o tem voditi
elektronski zapis o vseh aktivnostih, ki potekajo na informacijskem sistemu
naročnika tako, da tega ni mogoče kasneje spremeniti.
(4) Ponudba v elektronski obliki mora biti
varno elektronsko podpisana in podpis overjen s kvalificiranim potrdilom.
(5) Elektronski ponudbi mora biti dodan
časovni žig.
(6) V nobenem primeru naročnik ne sme z
zahtevo po prejemu ponudb v elektronski obliki preprečiti ali drugače omejiti
konkurence med ponudniki. Naročnikov informacijski sistem mora omogočati
pošiljanje povratnice o prejemu elektronske ponudbe ponudniku.
(7) Naročnikov informacijski sistem mora
zagotoviti preprečitev zanikanja (nezatajljivost) identitete ponudnika.
(8) Naročnikov informacijski sistem mora
omogočati arhiviranje elektronskih ponudb na način, kot to določa ta zakon,
zakon, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis in zakon, ki ureja
varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivov.
67.a člen
(elektronsko javno naročanje)
(1) Javno podjetje Uradni list Republike
Slovenije d.o.o. mora ob sodelovanju in strokovni pomoči ministrstva,
pristojnega za javno upravo, in ministrstva, pristojnega za finance,
vzpostaviti sistem za elektronsko javno naročanje, ki omogoča osnovno
funkcionalnost elektronskega naročanja.
(2) Minister, pristojen za finance, določi
tehnične pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, ki sodelujejo v
postopkih javnega naročanja, ki se izvajajo na elektronski način, zaradi
ugotovitve identitete ponudnika in zagotavljanja sledljivosti vnosov z namenom
preprečitve morebitnih kršitev zakona ter obliko in način oddaje ponudbe, ki se
predloži v takem postopku.
Drugi del
RAVNANJA V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA
Prvo poglavje
SKUPNE DOLOČBE
68. člen
(strokovna komisija)
Naročnik lahko za vodenje postopka javnega
naročanja imenuje strokovno komisijo. Strokovna komisija lahko sodeluje v
celotnem ali delu postopka javnega naročanja.
69. člen
(strokovni dialog)
Pred začetkom postopka javnega naročanja
lahko naročnik z gospodarskimi subjekti izvede strokovni dialog in v okviru
tega zaprosi ali upošteva nasvete, ki jih bo lahko uporabil pri pripravi
razpisne dokumentacije, pod pogojem, da taki nasveti oziroma priporočila ne
preprečujejo ali omejujejo konkurence.
70. člen
(faze postopka)
(1) Postopek javnega naročanja poteka po
naslednjih fazah, razen če ta zakon za posamezno vrsto postopka ne določa
drugače:
1.
predhodno informativno obvestilo, če je to
primerno,
2.
izračun ocenjene vrednosti,
3.
sklep o začetku postopka,
4.
priprava razpisne dokumentacije, če je to
primerno,
5.
objava obvestila o javnem naročilu,
6.
predložitev in odpiranje ponudb,
7.
pregled in ocenjevanje ponudb,
8.
odločitev o oddaji javnega naročila,
9.
objava obvestila o oddaji javnega naročila, če
je to primerno.
(2) V sklepu o začetku postopka mora
naročnik navesti vir sredstev za financiranje javnega naročila.
71. člen
(priprava razpisne dokumentacije in
osnutka pogodbe)
(1) Vsebino razpisne dokumentacije lahko
sestavljajo, če ta zakon za posamezno vrsto postopka ne določa drugače,
naslednji elementi:
1.
povabilo k oddaji ponudbe,
2.
navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
3.
pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila
o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika,
4.
splošni in posebni pogoji, ki bodo sestavni del
pogodbe,
5.
za pripravo predračuna z navodilom o
izpolnitvi,
6.
morebitna finančna ali druga zavarovanja.
(2) Razpisna dokumentacija lahko vsebuje
tudi druge listine, ki so glede na predmet naročila potrebne pri izdelavi
ponudbe. Podatki iz razpisne dokumentacije morajo biti enaki podatkom,
objavljenim v obvestilu o naročilu. Kot del razpisne dokumentacije se štejejo
tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim
v postopku oddaje javnega naročila. Informacije, ki jih posreduje naročnik
gospodarskim subjektom na ali preko portala javnih naročil, se štejejo za
spremembo, dopolnitev ali pojasnilo razpisne dokumentacije, če iz vsebine
informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje razpisna
dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v razpisni
dokumentaciji.
(3) Po poteku roka za prejem ponudb
naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.
(4) Pogodba o izvedbi naročila, ki jo
podpišeta naročnik in izbrani ponudnik, v bistvenih delih ne sme odstopati od
osnutka pogodbe iz razpisne dokumentacije, razen v primeru, ko je bila v
postopku oddaje javnega naročila posamezna določba osnutka pogodbe predmet
pogajanj med naročnikom in ponudnikom.
(5) Pogodba o izvedbi javnega naročila
mora vsebovati:
-
dejansko vrednost celotnega javnega naročila
oziroma
-
v utemeljenih primerih, kjer le-te ni mogoče
določiti, ocenjeno vrednost javnega naročila
in rok veljavnosti pogodbe.
(6) Za potrebe tega člena se za
podizvajalca ne šteje gospodarski subjekt, ki glede na razmerje z izbranim
ponudnikom izpolnjuje kriterije za povezano družbo po zakonu, ki ureja gospodarske
družbe. V tem primeru:
-
se za potrebe neposrednih plačil za
podizvajalca šteje subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za osebo,
povezano z izbranim ponudnikom, dejansko dobavlja blago ali izvaja storitev
oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila;
-
mora izbrani ponudnik s podizvajalcem iz
prejšnje alineje skleniti pogodbo, s katero uredi obveznosti in pravice
povezane s predmetom javnega naročanja.
(7) Kadar namerava ponudnik izvesti
javno naročilo s podizvajalci, mora:
-
ponudnik v pogodbi pooblastiti naročnika, da na
podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem,
-
podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi
katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika.
(8) V primeru iz prejšnjega odstavka
je obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila:
-
vsaka vrsta del, ki jih bo izvedel, in vsaka
vrsta blaga, ki ga bo dobavil, podizvajalec,
-
podatki o podizvajalcu (naziv, polni naslov,
matična številka, davčna številka in transakcijski račun),
-
predmet, količina, vrednost, kraj in rok
izvedbe teh del.
Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti,
da so podatki iz tega odstavka obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega
naročila in da so neposredna plačila podizvajalcem v skladu s tem zakonom
obvezna.
(9) Ponudnik, ki izvaja javno naročilo z
enim ali več podizvajalci, mora imeti ob sklenitvi pogodbe z naročnikom ali med
njenim izvajanjem, sklenjene pogodbe s podizvajalci. Podizvajalec mora
naročniku posredovati kopijo pogodbe, ki jo je sklenil s svojim naročnikom
(ponudnikom), v petih dneh od sklenitve te pogodbe. Naročnik mora nemudoma po prejemu
kopije pogodbe preveriti, ali ima ponudnikovo pooblastilo iz prve alineje
sedmega odstavka tega člena in podizvajalčevo soglasje iz druge alineje sedmega
odstavka tega člena. Če pooblastila ali soglasja nima, mora ponudnika ali
podizvajalca nemudoma pozvati, da mu ta dokument predloži v roku petih dni od
prejema poziva. Če ponudnik ali podizvajalec pooblastila ali soglasje naročniku
ne predloži v tem roku, mora naročnik Državni revizijski komisiji predlagati,
da uvede postopek o prekršku iz 1. točke prvega odstavka 109.a člena ali prvega
odstavka 109.b člena tega zakona.
(10) Ponudnik mora svojemu računu
oziroma situaciji obvezno priložiti račune oziroma situacije podizvajalcev, ki
jih je predhodno potrdil.
(11) Če se po sklenitvi pogodbe o
izvedbi javnega naročila zamenja podizvajalec ali če ponudnik sklene pogodbo z
novim podizvajalcem, mora ponudnik, ki je sklenil pogodbo z naročnikom, le-temu
v 5 dneh po spremembi predložiti:
-
svojo izjavo, da je poravnal vse nesporne
obveznosti prvotnemu podizvajalcu, če je bil le-ta zamenjan,
-
pooblastilo za plačilo opravljenih in prevzetih
del oziroma dobav neposredno novemu podizvajalcu in
-
soglasje novega podizvajalca k neposrednemu
plačilu.
(12) Vlada z uredbo natančneje določi
pravila in postopke za neposredno izvajanje plačil podizvajalcem.
(13) Naročnik mora v razpisni dokumentaciji
navesti, da mu mora na njegov poziv izbrani ponudnik v postopku javnega
naročanja ali pri izvajanju javnega naročila posredovati podatke o:
-
svojih ustanoviteljih, družbenikih, vključno s
tihimi družbeniki, delničarjih, komanditistih ali drugih lastnikih in podatke o
lastniških deležih navedenih oseb;
-
gospodarskih subjektih, za katere se glede na
določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so z njim povezane
družbe.
(14) Izbrani ponudnik mora podatke iz
prejšnjega odstavka posredovati naročniku v roku osmih dni od prejema poziva.
72. člen
(objava obvestila o javnem naročilu in
razpisne dokumentacije)
(1) V primeru postopka iz 1., 2., 3., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona je naročnik dolžan objaviti obvestilo iz 2., 4.
oziroma 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona in razpisno
dokumentacijo, vključno z njenimi spremembami in dopolnitvami, na ali prek
portala javnih naročil.
(2) Naročnik mora omogočiti ponudniku,
da prevzame razpisno dokumentacijo v elektronski obliki. Dostop, pregled in
prevzem razpisne dokumentacije na spletnih straneh naročnika in/ali portalu
javnih naročil je brezplačen. Naročnik mora zagotoviti vpogled in prevzem
tistih delov razpisne dokumentacije, ki iz tehničnih razlogov ne more biti
dostopna na spletnih straneh naročnika ali portalu javnih naročil.
73. člen
(predložitev ponudbe)
(1) Pravočasna predložitev ponudbe pomeni,
da mora ponudnik naročniku ponudbo predložiti do roka, določenega za prejem
ponudb.
(2) Naročnik mora določiti datum in uro
roka za predložitev ponudbe v objavi in razpisni dokumentaciji.
(3) Če ni bila ponudba predložena v roku,
določenem za prejem ponudb, se šteje, da je bila predložena prepozno. Tako ponudbo
mora naročnik po končanem postopku odpiranja ponudb neodprto vrniti ponudniku,
z navedbo, da je prepozna.
(4) Ponudnik mora ponudbo predložiti
osebno, po pošti, po faxu ali z uporabo elektronskih sredstev ali na drug
ustrezen način, skladno z zahtevami naročnika.
(5) Naročnik mora ob prejemu ponudbe
označiti datum in uro prejema ponudbe in na zahtevo ponudnika izročiti potrdilo
o prejemu.
74. člen
(ponudba za sklope)
Če je naročnik dovolil, da se lahko ponudba
predloži za posamezne sklope, mora ponudnik v svoji ponudbi navesti, ali se
njegova ponudba nanaša na celotno naročilo ali le na posamezne sklope. Ne glede
na to ali ponudnik oddaja ponudbo za vse sklope mora biti njegova ponudba
predložena tako, da se lahko ocenjuje po sklopih. Po ocenitvi ponudb po
posameznih sklopih in ocenitvi ponudb za vse sklope skupaj naročnik sklene
pogodbo z enim ali več ponudniki, z najugodnejšo kombinacijo ponudb.
74.a člen
(umik ponudbe)
(1) Ponudnik lahko v postopku javnega
naročanja umakne svojo ponudbo. Kadar to stori po poteku roka za oddajo ponudb,
mora naročnik unovčiti ponudnikovo garancijo za resnost ponudbe, če je bila
le-ta v predmetnem postopku zahtevana in predložena.
(2) Naročnik mora unovčiti ponudnikovo
garancijo za resnost ponudbe, če je bila le-ta v predmetnem postopku zahtevana
in predložena, tudi v primeru, ko ponudnik, kljub pozivu naročnika, z njim ne
sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila.
75. člen
(javno odpiranje ponudb)
Odpiranje ponudb je javno v primerih javnih
naročil, katerih ocenjena vrednost je enaka ali višja od vrednosti iz drugega
odstavka 12. člena tega zakona, razen v primerih, ko se naročilo oddaja po
postopku s pogajanji brez predhodne objave in se naročnik pogaja samo z enim
ponudnikom.
76. člen
(odpiranje ponudb)
(1) Odpiranje ponudb izvede naročnik.
Odpiranje ponudb se izvede na kraju in ob času, ki sta navedena v objavi
obvestila o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji. O odpiranju ponudb se
vodi zapisnik. Ponudbe se odpirajo po vrstnem redu prejema.
(2) V zapisniku o odpiranju ponudb je
potrebno navesti:
-
naziv ponudnika ali šifro, če je bil razpis
anonimen,
-
variantne ponudbe, če so dopustne ali ponudbe z
opcijami,
-
ponudbeno ceno ter morebitne popuste.
V zapisnik se lahko vpišejo tudi drugi
podatki iz ponudb, če tako odloči naročnik.
(3) V kolikor naročnik ne vroči zapisnika o
odpiranju ponudb pooblaščenim predstavnikom ponudnikov na odpiranju ponudb, ga
mora najkasneje v treh delovnih dneh posredovati vsem ponudnikom.
77. člen
(preveritev ponudbe)
(1) V primeru postopka iz 1. do 6. točke
prvega odstavka 24. člena tega zakona, naročnik pred sprejetjem odločitve iz
79. člena tega zakona oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi
javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe
oziroma drugih navedb iz ponudbe. V primeru postopka iz 7. točke prvega
odstavka 24. člena tega zakona mora naročnik preveriti obstoj in vsebino
podatkov iz izbrane ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe, kadar dvomi v
resničnost ponudnikovih izjav.
(2) Kadar koli se pri naročniku pojavi
utemeljen sum, da je posamezni ponudnik, ne glede na razvrstitev njegove
ponudbe, predložil neresnične izjave ali dokazila, mora naročnik Državni
revizijski komisiji podati predlog za uvedbo postopka o prekršku iz drugega
odstavka 109.a člena tega zakona.
77.a člen
(evidenca ponudnikov z negativnimi
referencami)
(1) Organ, ki odloči o prekršku iz
drugega odstavka 109.a člena, v treh delovnih dneh po pravnomočnosti te
odločitve o tem obvesti ministrstvo, pristojno za finance. V obvestilu navede
polno ime in matično številko ponudnika ter datum, do katerega se ponudnik
izloči iz postopkov javnega naročanja.
(2) Ministrstvo, pristojno za finance,
vodi evidenco ponudnikov z negativnimi referencami, ki obsega:
-
polno ime in matično številko ponudnika,
-
datum uvrstitve ponudnika v evidenco in
-
datum, do katerega je ponudnik izločen iz
postopkov oddaje javnih naročil,
ter jo objavi na svoji spletni strani. V
evidenco se uvrsti ponudnik, ki je storil prekršek iz drugega odstavka 109.a
člena tega zakona ali iz drugega odstavka 106.a člena ZJNVETPS.
(3) Ministrstvo, pristojno za finance,
uvrsti ponudnika v evidenco v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz prvega
odstavka tega člena. Zoper uvrstitev v evidenco ponudnikov z negativnimi
referencami pritožba ni dopustna.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance,
iz evidence ponudnikov z negativnimi referencami zbriše ponudnika v treh
delovnih dneh po datumu iz tretje alineje drugega odstavka tega člena.
78. člen
(dopustne dopolnitve ponudbe)
(1) V kolikor naročnik sam ali na predlog
gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora
dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva
dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti.
Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora
naročnik tako ponudbo izločiti.
(2) Ponudnik ne sme spreminjati:
-
svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne
vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril,
-
tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične
specifikacije predmeta javnega naročila,
-
tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi
lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale
ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.
(3) Na glede na prejšnji odstavek sme
izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske
napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina
in cena na enoto ne smeta spreminjati.
79. člen
(odločitev o oddaji naročila)
(1) Naročnik po pregledu in ocenjevanju
ponudb v razumnem roku, ki v primeru javnih naročil iz prvega odstavka 12.
člena tega zakona ne sme biti daljši od 60 dni, v primeru drugih javnih naročil
pa 45 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora
obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. V odločitvi mora naročnik
opozoriti ponudnike o možnem pravnem varstvu ter navesti:
-
kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za
uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja, in
-
višino takse za postopek pravnega varstva v
postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in
sklic, ki se pri tem navede.
(2) Naročnik mora o svoji odločitvi
pisno obvestiti ponudnike. Odločitev se vroči v skladu z zakonom, ki ureja
upravni postopek.
(3) Če odločitev o oddaji naročila ne
vsebuje:
-
razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni
bil izbran, in
-
prednosti sprejete ponudbe v razmerju do
ponudnika, ki ni bil izbran,
lahko ponudnik, ki ni bil
izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji
naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev.
Zahteva se lahko vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. Če
ponudnik ne vloži zahteve pravočasno ali če je ta nepopolna ali če niso
izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev, jo naročnik
zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve ali
odločitev o zavrženju zahteve v treh delovnih dneh po prejemu zahteve. Ponudnik
ne sme uveljavljati pravice do dodatne obrazložitve z namenom pridobitve
dodatnega časa za uveljavljanje pravnega varstva v postopku javnega naročanja.
(4) Naročnik sme zavrniti zahtevo za
dodatno obrazložitev odločitve delno ali v celoti, če bi bilo lahko razkritje
takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi lahko s tem razkril poslovno
skrivnost ponudnika ali če bi lahko sporočeni podatki vplivali na pošteno
konkurenco med ponudniki ali drugimi udeleženci v postopku, skladno z določili
tega zakona o varstvu podatkov. Naročnik ne sme zavrniti zahteve komisije,
pristojne za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, glede izročitve vseh
podatkov o postopku oddaje naročila.
(5) Naročnik lahko do pravnomočnosti
odločitve o oddaji naročila z namenom odprave nezakonitosti, po predhodni
ugotovitvi utemeljenosti, svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme
novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik sprejme novo odločitev
upoštevaje določbe tega člena. Naročnik lahko spremeni odločitev o oddaji
naročila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te
odločitve odločil o zahtevku za revizijo. V tem primeru mora biti nova
odločitev o oddaji naročila skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo.
(6) Ta člen se smiselno uporablja tudi za
posamezna naročila iz 32. ali 33. člena tega zakona.
79.a člen
(obdobje mirovanja)
(1) Naročnik mora po sprejemu odločitve iz
prvega odstavka prejšnjega člena upoštevati obdobje mirovanja, razen če:
-
je v postopku javnega naročanja objavil obvestilo
o javnem naročilu iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena tega
zakona in je prejel le eno pravočasno ponudbo;
-
naročnik izvede postopek s pogajanji brez
predhodne objave na podlagi 5. točke prvega odstavka 29. člena tega zakona;
-
je v postopek s pogajanji brez predhodne objave
vključil le en gospodarski subjekt in je objavil prostovoljno obvestilo za
predhodno transparentnost, pod pogojem, da ne sklene pogodbe o izvedbi naročila
ali okvirnega sporazuma pred potekom osmih delovnih dni od objave tega
obvestila;
-
je v postopek s pogajanji po predhodni objavi,
v katerem ni objavil obvestila o javnem naročilu, vključil le en gospodarski
subjekt in je objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, pod
pogojem, da ne sklene pogodbe o izvedbi naročila ali okvirnega sporazuma pred
potekom osmih delovnih dni od objave tega obvestila.
(2) Obdobja mirovanja ni treba upoštevati,
če naročnik oddaja posamezno naročilo na podlagi okvirnega sporazuma ali v
dinamičnem nabavnem sistemu.
(3) Kadar ponudnik vloži zahtevo za dodatno
obrazložitev odločitve o oddaji naročila iz tretjega odstavka prejšnjega člena,
teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja od dneva
prejema odločitve o tej zahtevi.
(4) Kadar naročnik v skladu s petim
odstavkom prejšnjega člena sprejme novo odločitev o oddaji naročila, teče rok
za uveljavitev pravnega varstva od dneva prejema nove odločitve o oddaji
naročila.
(5) Odločitev o oddaji naročila postane
pravnomočna z dnem, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva.
80. člen
(izločitev ponudb, ustavitev postopka,
zavrnitev vseh ponudb, odstop od izvedbe javnega naročila)
(1) V postopku oddaje javnega naročila mora
naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom
tega zakona in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona
izločiti ponudbe, ki niso popolne. V odločitvi, s katero se ponudnika izloči iz
postopka oddaje javnega naročila, razen v primeru izločitve iz prvega odstavka
77.a člena tega zakona oziroma prvega odstavka 81.a člena ZJNVETPS, mora
naročnik izločenega ponudnika opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega
varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena tega zakona, vključno z
razlogi za izločitev.
(2) Naročnik lahko kadarkoli pred odpiranjem
ponudb ustavi postopek javnega naročanja. Kadar izvaja naročnik postopek
javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4., 6. ali 10.
točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, mora navedeno odločitev objaviti
na portalu javnih naročil, in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske
unije. Že predložene ponudbe mora naročnik neodprte vrniti pošiljateljem in jih
obvestiti o ustavitvi postopka javnega naročanja in opozoriti na možnost
uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena
tega zakona.
(3) Naročnik lahko v vseh fazah postopka po
poteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse
ponudbe, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o
svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali
kandidate, ki so predložili ponudbo, in, razen v primeru postopka iz 7. točke
prvega odstavka 24. člena, vlado oziroma svoj nadzorni organ. V odločitvi o
zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik ponudnike opozoriti tudi na možnost
uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena
tega zakona. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi
obvestilo o naročilu iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena tega
zakona, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je
to primerno, v Uradnem listu Evropske unije.
(4) Kadar naročnik v skladu s prejšnjim
odstavkom zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega
naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je
zavrnil vse ponudbe.
(5) Po sprejemu odločitve o oddaji naročila
lahko naročnik do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila ob predhodnem
soglasju svojega nadzornega organa odstopi od izvedbe javnega naročila iz
razlogov, da predmeta javnega naročila ne potrebuje več ali da zanj nima
zagotovljenih sredstev ali da se pri naročniku pojavi utemeljen sum, da je bila
ali bi lahko bila vsebina pogodbe posledica storjenega kaznivega dejanja ali da
so nastale druge izredne okoliščine, na katere naročnik ni mogel vplivati in
jih predvideti ter zaradi katerih je postala izvedba javnega naročila z
izbranim ponudnikom nemogoča. Če naročnik nima nadzornega organa, izda soglasje
iz tega odstavka vlada. V primeru, da naročnik odstopi od izvedbe javnega
naročila, mora o svoji odločitvi in o razlogih, zaradi katerih odstopa od
izvedbe javnega naročila, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so
predložili ponudbo.
(6) Naročnik odločitev iz prvega, drugega
in tretjega odstavka tega člena vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni
postopek.
Drugo poglavje
POSEBNE DOLOČBE V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA
1.1. Posebne določbe za odprti postopek
81. člen
(spremembe, dopolnitve in pojasnila
razpisne dokumentacije)
Naročniki so dolžni na ali preko portala
javnih naročil posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo
najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila
zahteva posredovana pravočasno.
1.2. Posebne določbe za postopek s
predhodnim ugotavljanjem sposobnosti
82. člen
(priprava razpisne dokumentacije in
osnutka pogodbe)
(1) Naročnik pripravi razpisno
dokumentacijo za vsako fazo postopka posebej. Razpisna dokumentacija za prvo
fazo vsebuje:
1.
povabilo k oddaji prijave,
2.
navodila ponudnikom za izdelavo prijave,
3.
navedbo števila kandidatov, ki bodo povabljeni
k oddaji ponudbe, če je to primerno,
4.
pogoje, ki so vezani na predmet naročila in
druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik za izvedbo javnega naročila,
5.
navedba meril za izbiro, če je to mogoče,
6.
drugo.
(2) Razpisna dokumentacija za drugo fazo
vsebuje:
1.
povabilo k oddaji ponudbe,
2.
navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
3.
splošne in posebne pogoje, ki bodo sestavni del
pogodbe,
4.
elemente za pripravo predračuna z navodilom o
izpolnitvi,
5.
opis in ovrednotenje meril za izbiro,
6.
drugo.
83. člen
(spremembe, dopolnitve in pojasnila
razpisne dokumentacije)
Naročniki so dolžni na ali preko portala
javnih naročil posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo
najpozneje štiri dni pred iztekom roka za prejem ponudb, pod pogojem, da je
bila zahteva posredovana pravočasno.
84. člen
(obvestilo o priznanju sposobnosti)
Obvestilo o priznanju sposobnosti oziroma o
zavrnitvi priznanja sposobnosti mora naročnik poslati tistim gospodarskim
subjektom, ki so oddali prijavo.
85. člen
(povabilo k oddaji ponudbe)
(1) Če se oddaja javno naročilo po postopku
s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti mora naročnik hkrati povabiti vse
kandidate k oddaji ponudb. Povabilo mora biti poslano kandidatom v pisni
obliki.
(2) Povabilo kandidatom mora vsebovati
podatek o objavi razpisne dokumentacije.
(3) Povabilo kandidatom je enako tudi v
primeru, da z razpisno dokumentacijo razpolaga druga oseba in ne naročnik, ki je
odgovoren za javno naročanje.
1.3. Posebne določbe za konkurenčni dialog
86. člen
(priprava razpisne dokumentacije)
(1) Naročnik mora potrebe in zahteve,
vezane na predmet javnega naročila, navesti v obvestilu o javnem naročilu
in/ali v razpisni dokumentaciji.
(2) Naročnik lahko določi, da se ta
postopek opravi v zaporednih fazah z namenom, da se izločijo ponujene rešitve,
ki v manjši meri dosegajo določena in opisana merila, navedena v objavi ali v
razpisni dokumentaciji. Navedeno možnost je naročnik dolžan navesti v obvestilu
o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji.
(3) Naročnik pripravi razpisno
dokumentacijo za vsako fazo postopka posebej. Razpisna dokumentacija za prvo
fazo vsebuje:
1.
povabilo k oddaji prijave,
2.
navodila ponudnikom za izdelavo prijave,
3.
navedbo meril,
4.
navedbo števila kandidatov, ki bodo povabljeni
k oddaji ponudbe,
5.
opis predmeta naročila ali ciljev, ki jih želi
doseči naročnik za izvedbo naročila,
6.
pogoje za prvo fazo,
7.
drugo.
(4) Razpisna dokumentacija za ostale faze
vsebuje:
1.
povabilo k oddaji ponudbe,
2.
navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
3.
razpisno dokumentacijo, pripravljeno na podlagi
izvedenega dialoga,
4.
elemente za pripravo predračuna z navodilom o
izpolnitvi,
5.
opis in ovrednotenje meril za izbiro,
6.
drugo.
87. člen
(povabilo k oddaji ponudbe)
(1) Naročnik povabi kandidate k oddaji
ponudbe v skladu s prvim odstavkom 85. člena tega zakona. Povabilo mora v
primeru uporabe konkurenčnega dialoga vsebovati vsaj še:
1.
sklicevanje na objavljeno obvestilo o javnem
naročilu;
2.
navedbo skrajnega roka za prejem ponudb,
naslov, na katerega morajo biti poslane, ter jezik ali jezike, v katerih morajo
biti sestavljene;
3.
v primeru konkurenčnega dialoga datum in
naslov, ki sta določena za začetek dialoga, ter jezik ali jezike, v katerih bo
potekal;
4.
sklicevanje na vse morebitne priložene
dokumente, ki jih je treba oddati bodisi kot dodatek izjavam ponudnika ali kot
dodatek informacijam v skladu s pogoji iz 44. in 45. člena tega zakona;
5.
relativno pomembnost meril za oddajo naročila
ali, če je to potrebno, padajoče zaporedje pomembnosti teh meril, če to ni
opredeljeno v objavi obvestila o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji.
(2) V primeru naročil, ki se oddajo v
skladu s 27. členom tega zakona, se informacija iz 2. točke prvega odstavka
tega člena ne navede v povabilu k sodelovanju v dialogu, temveč v povabilu k
oddaji ponudbe.
(3) Povabilo kandidatom je enako tudi v
primeru, da z razpisno dokumentacijo razpolaga druga oseba in ne naročnik, ki
je odgovoren za javno naročanje.
1.4. Posebne določbe za postopek s pogajanji
po predhodni objavi
88. člen
(priprava razpisne dokumentacije in
osnutka pogodbe)
(1) Naročnik lahko določi, da se postopek s
pogajanji opravi v zaporednih fazah, da bi zmanjšal število rešitev, o katerih
se je treba pogajati, ob uporabi meril za izbiro. Naročnik mora v obvestilu o
javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji določiti, da bo tako možnost
uporabil in na kakšen način.
(2) Razpisna dokumentacija lahko vsebuje:
1.
povabilo k oddaji ponudbe,
2.
navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
3.
pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik,
4.
opis predmeta naročila ali ciljev, ki jih želi
doseči naročnik z izvedbo naročila,
5.
splošne pogoje pogodbe,
6.
elemente za pripravo predračuna z navodilom o
izpolnitvi.
89. člen
(povabilo k pogajanjem po predhodni
objavi)
(1) Naročnik ponudnike, ki izpolnjujejo
zahtevane pogoje, po pregledu ponudb povabi k pogajanjem v skladu s prvim
odstavkom 85. člena tega zakona. Povabilo mora vsebovati vsaj podatke iz
prvega odstavka 87. člena tega zakona.
(2) Naročnik se pogaja s ponudniki o vseh
pogojih za izvedbo naročila, opredeljenih v ponudbah, ki so jih slednji
predložili, da bi jih prilagodili zahtevam, ki jih je navedel že v objavi
oziroma v razpisni dokumentaciji, z namenom izbire najugodnejše ponudbe, ob
uporabi v naprej določenih meril.
(3) Naročnik mora med pogajanji zagotoviti
enako obravnavo vseh ponudnikov. Zlasti ne sme posredovati udeležencem pogajanj
informacij na diskriminacijski način, zaradi katerega bi lahko bili nekateri
ponudniki v prednosti pred drugimi.
(4) Naročnik po zaključenih pogajanjih od
ponudnikov zahteva predložitev končne ponudbe v skladu z doseženim na
pogajanjih. V primeru, da naročnik postopek s pogajanji opravi v več zaporednih
fazah, velja navedeno za vsako fazo posebej, razen kadar se naročnik pogaja
samo z enim ponudnikom. V tem primeru mora ponudnik oddati le ponudbo, o kateri
se naročnik in ponudnik pogajata v prvi fazi pogajanj, in končno ponudbo, ki jo
ponudnik predloži po zaključku zadnje faze pogajanj.
1.5. Posebne določbe za postopek s pogajanji
brez predhodne objave
89.a člen
(priprava razpisne dokumentacije in
osnutka pogodbe)
Naročnik v postopku s pogajanji brez
predhodne objave ravna v skladu z 88. členom tega zakona.
90. člen
(rok za prejem ponudbe)
Naročnik določi rok za prejem ponudbe glede
na razloge, iz katerih lahko uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave
in glede na predmet naročila.
91. člen
(povabilo k pogajanjem brez predhodne
objave)
Naročnik v postopku s pogajanji ravna v
skladu z 89. členom tega zakona.
92. člen
(roki za prejem ponudb)
(1) Rok za prejem ponudb ali prijav mora
biti tak, da omogoča gospodarskemu subjektu pripravo popolne ponudbe.
(2) V kolikor naročnik sam ali na pobudo
gospodarskega subjekta oceni, da je to potrebno, rok za prejem ponudb ustrezno
podaljša.
1.6. (črtano)
93. člen
(razpisna dokumentacija)
(1) V postopku zbiranja ponudb naročnik
pripravi razpisno dokumentacijo, predvsem pogoje, ki bodo sestavni del pogodbe
o izvedbi naročila, če je to potrebno in v obsegu kot je to primerno, glede na
način izvajanja postopka.
(2) Naročniku ni potrebno posebej
pripraviti razpisne dokumentacije, v primeru, da so vsi potrebni podatki in
podlage za oddajo ponudbe podani v objavi obvestila o javnem naročilu po
postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.
94. člen
(dokumentacija o postopku oddaje naročila)
(1) Dokumentacijo o oddaji naročila po
postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, ki jo mora voditi naročnik,
sestavljajo:
-
sklep o začetku postopka,
-
objava obvestila o javnem naročilu,
-
povabilo k oddaji ponudbe in/ali razpisna
dokumentacija, če je to primerno,
-
predložene ponudbe,
-
odločitev o oddaji naročila,
-
objava obvestila o oddaji naročila.
(2) Dokumentacijo sestavljajo tudi drugi
dokumenti glede na način izvedbe javnega naročanja.
1.7. (črtano)
95. člen
(črtan)
1.8. Posebne določbe za postopek oddaje
naročila male vrednosti
95.a člen
(rok za prejem ponudb)
Pri določanju roka za prejem ponudb ali
prijav ravna naročnik v skladu z 92. členom tega zakona.
95.b člen
(razpisna dokumentacija)
Pri pripravi razpisne dokumentacije v
postopku oddaje naročila male vrednosti ravna naročnik v skladu s 93. členom
tega zakona.
95.c člen
(dokumentacija o postopku oddaje naročila
male vrednosti)
(1) Dokumentacijo o oddaji naročila
male vrednosti, ki jo mora voditi naročnik, sestavljajo:
-
sklep o začetku postopka, če je to primerno,
-
povabilo k oddaji ponudbe,
-
razpisna dokumentacija, če je to primerno,
-
predložene ponudbe,
-
odločitev o oddaji naročila.
(2) Dokumentacijo lahko sestavljajo
tudi drugi dokumenti glede na način izvedbe javnega naročila.
95.č člen
(odpiranje ponudb v postopku oddaje
naročila male vrednosti)
Kadar naročnik v postopku oddaje naročila
male vrednosti pripravi razpisno dokumentacijo, odpre ponudbe po vrstnem redu
prejema.
Tretji del
PRAVILA, KI UREJAJO NATEČAJE
95.d člen
(uporaba zakona pri natečaju)
Naročnik izvede natečaj v skladu s tem
delom zakona in pri tem smiselno uporablja ostale določbe tega zakona.
96. člen
(področje uporabe)
(1) Javne natečaje organizirajo:
a)
naročniki iz Seznama naročnikov, ki so državni
organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti, ki so organi
Republike Slovenije in njihovi organi v sestavi, če je vrednost javnega
naročila enaka ali večja od 125.000 eurov;
b)
naročniki, ki niso navedeni v Seznamu
naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne
skupnosti, če je vrednost javnega naročila enaka ali večja od 193.000 eurov;
c)
vsi naročniki, če je vrednost javnega naročila
enaka ali večja od 193.000 eurov, če se javna naročila nanašajo na storitve
kategorije 8 iz Seznama storitev A, telekomunikacijske storitve kategorije 5,
katerih vrstne številke v nomenklaturi CPV so enakovredne referenčnim številkam
CPC 7524, 7525 in 7526, in/ali na storitve iz Seznama storitev B.
(2) Določbe tega dela zakona se uporabljajo
za:
a)
natečaje, ki se organizirajo kot del postopka
za oddajo javnega naročila storitev;
b)
natečaje s podelitvijo nagrad in/ali plačil
udeležencem.
(3) V primerih iz a) točke prejšnjega
odstavka se mejna vrednost nanaša na ocenjeno vrednost javnega naročila
storitev brez DDV, vključno z vsemi morebitnimi nagradami in/ali plačili
udeležencem. V primerih iz b) točke prejšnjega odstavka se mejna vrednost
nanaša na skupni znesek nagrad in plačil, vključno z ocenjeno vrednostjo javnih
naročil storitev brez DDV, ki se lahko pozneje oddajo po petem odstavku
29. člena tega zakona, če naročnik v obvestilu o natečaju ne izključi take
oddaje naročila.
(4) Vrednost nagrade, podeljene
posamezniku, ne sme presegati vrednosti 30.000 eurov, vrednost nagrade, podeljene
gospodarskemu subjektu, pa ne sme presegati vrednosti 100.000 eurov.
97. člen
(izključitev iz področja uporabe)
Določbe tega dela zakona se ne uporabljajo
za:
a)
natečaje v smislu tega zakona, organizirane s
strani naročnikov, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz 5. do 9. člena
ZJNVETPS, in organizirane zaradi izvajanja teh dejavnosti; ravno tako se ne
uporablja za natečaje, ki so izključeni iz področja uporabe tega zakona. Vendar
se ta zakon še naprej uporablja za natečaje, razpisane s strani naročnikov, ki
opravljajo eno ali več dejavnosti iz 8. člena ZJNVETPS, in razpisane
zaradi izvajanja teh dejavnosti, če to zahteva področna zakonodaja;
b)
natečaje, ki so organizirani v enakih primerih,
kot tisti v 2., 3. in 4. točki prvega odstavka 17. člena tega zakona za
javna naročila storitev.
98. člen
(splošne določbe)
(1) Pravila za organizacijo in izvedbo
natečajev mora naročnik sporočiti zainteresiranim za sodelovanje pri natečaju.
(2) V natečajih udeležencem pravica do
sodelovanja ne sme biti omejena:
a)
na ozemlje ali del ozemlja države članice;
b)
z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države
članice, v kateri natečaj poteka, morali le-ti biti fizične ali pravne osebe.
99. člen
(objave)
(1) V kolikor želijo naročniki izvesti
natečaj, morajo le-to objaviti.
(2) Naročniki, ki so izvedli natečaj, so
dolžni objaviti izide natečaja v skladu z določbami tega zakona. Naročnik mora
imeti dokazilo o dnevu odpošiljanja v objavo. Naročnik ni dolžan objaviti
informacij o izidih natečaja, če bi njihova objava ovirala izvrševanje zakona,
bila v nasprotju z javnim interesom, posegala v legitimne poslovne interese
posameznega javnega ali zasebnega podjetja ali bi lahko škodila lojalni
konkurenci med ponudniki storitev.
(3) Za natečaje se uporablja tudi
64. člen tega zakona.
100. člen
(oblika in način objave natečajev)
(1) Objave iz prejšnjega člena morajo
vsebovati informacije iz Seznama informacij, ki morajo biti navedene v objavah
o natečajih, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu:
Seznam informacij, ki morajo biti navedene v objavah o natečajih), v skladu s
standardnimi vzorci obvestil.
(2) Objave se opravijo v skladu z določbami
tega zakona.
101. člen
(sredstva sporočanja)
(1) Za vsa sporočila v zvezi z natečaji se
uporablja prvi, drugi in četrti odstavek 65. člena tega zakona.
(2) Naročnik mora zagotoviti posredovanje,
izmenjavo in shranjevanje informacij na tak način, da so varovani celovitost
podatkov ter zaupno ravnanje z vsemi informacijami, ki jih sporočijo udeleženci
natečaja. Žirija ne sme pregledati načrte in projekte pred iztekom roka za
njihovo oddajo.
(3) Vse informacije v zvezi z razpisno
dokumentacijo, ki so potrebne za elektronsko predstavitev načrtov in projektov,
vključno s šifro, morajo biti na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom.
Poleg tega morajo biti sredstva za elektronsko sprejemanje načrtov in projektov
v skladu z zahtevami iz Zahtev v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje
ponudb, prijavami za sodelovanje ter načrti in projekti v natečajih.
102. člen
(sestava žirije)
Žirija mora biti sestavljena izključno iz
fizičnih oseb, ki so neodvisne od udeležencev natečaja. Žirijo sestavljajo
predsednik, namestnik in vsaj dva člana. Če naročnik od udeležencev natečaja
zahteva posebna strokovna znanja in izkušnje, mora imeti vsaj tretjina članov
žirije enaka ali enakovredna strokovna znanja in izkušnje.
103. člen
(izbor tekmecev)
Če je število udeležencev na natečaju
omejeno, morajo naročniki določiti jasna in nediskriminatorna merila za izbor.
V vsakem primeru mora biti število kandidatov, povabljenih k sodelovanju,
zadostno za zagotovitev prave konkurence.
104. člen
(odločitve žirije)
(1) Žirija mora biti samostojna pri
sprejemanju svojih odločitev ali mnenj.
(2) Žirija mora pregledati načrte in
projekte, ki jih predložijo kandidati, upoštevaje njihovo anonimnost ter
izključno na podlagi meril iz obvestila o javnem natečaju.
(3) Žirija mora v poročilu, ki ga podpišejo
njeni člani, razvrstiti projekte od prvega do zadnjega na podlagi ocene vsakega
projekta, skupaj s svojimi opombami in vsemi točkami, ki bi jih bilo treba
pojasniti.
(4) Žirija mora spoštovati anonimnost
udeležencev natečaja do sprejema mnenja ali odločitve.
(5) Po potrebi se lahko kandidate povabi k
dialogu, da zaradi pojasnitve katerih koli vidikov projektov, odgovorijo na vprašanja,
ki jih je žirija navedla v poročilu iz tretjega odstavka tega člena.
(6) O dialogu med člani žirije in kandidati
mora žirija sestaviti izčrpni zapisnik.
Četrti del
POROČILA IN STATISTIKA
Prvo poglavje
POROČILA
104.a člen
(hramba dokumentacije o postopku javnega
naročanja)
Naročnik mora hraniti dokumentacijo o
postopku javnega naročanja najmanj deset let po datumu oddaje naročila oziroma
najmanj dve leti po preteku garancije za predmet naročila, če garancija velja
več kot deset let. Neizbrane ponudbe mora naročnik hraniti najmanj dve leti po
datumu oddaje naročila.
105. člen
(končno poročilo o oddaji naročila)
(1) Naročnik mora sestaviti pisno poročilo
o vsakem oddanem naročilu, razen v primeru postopka oddaje naročila male
vrednosti, vsakemu sklenjenemu okvirnemu sporazumu in vzpostavljenemu
dinamičnemu nabavnemu sistemu, ki mora vsebovati predvsem naslednje podatke:
a)
ime in naslov naročnika, predmet in vrednost
naročila, okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema;
b)
imena izbranih kandidatov ali ponudnikov in
razloge za njihovo izbiro ter razvrstitev ponudb tako, da je razvidno, katera
izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji
vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom;
c)
imena izločenih kandidatov ali ponudnikov in
razloge za njihovo izločitev;
d)
razloge za zavrnitev neobičajno nizkih ponudb;
e)
ime izbranega ponudnika in razloge za izbiro
njegove ponudbe, ter, v kolikor je to znano, delež naročila ali okvirnega
sporazuma, ki ga izbrani ponudnik namerava dati v podizvajanje tretji osebi;
f)
glede postopkov s pogajanji okoliščine iz 28. in 29. člena tega zakona, ki upravičujejo uporabo teh postopkov;
g)
če gre za konkurenčni dialog, okoliščine iz
27. člena tega zakona, ki upravičujejo uporabo tega postopka;
h)
po potrebi razloge, na podlagi katerih se je
naročnik odločil, da ne odda naročila ali sklene okvirnega sporazuma ali da ne
vzpostavi dinamičnega nabavnega sistema.
(2) Naročniki morajo sprejeti ustrezne
ukrepe za dokumentiranje poteka postopkov za oddajo naročila, ki se izvajajo na
elektronski način.
(3) Poročilo ali njegovi najpomembnejši
podatki se sporočijo Komisiji, če le-ta to zahteva.
Drugo poglavje
STATISTIKA
105.a člen
(sporočanje podatkov o oddanih javnih
naročilih v preteklem letu)
(1) Podatki o oddanih javnih naročilih,
katerih vrednost je enaka ali večja od vrednosti iz drugega odstavka 12. člena
tega zakona, se zajemajo neposredno iz obvestil iz 3., 5., 7. in 12. točke
prvega odstavka 57. člena tega zakona, ki jih naročnik objavi na portalu javnih
naročil v skladu s tem zakonom.
(2) Podatke o posameznih naročilih, oddanih
na podlagi okvirnega sporazuma, naročniki sporočajo na portal javnih naročil do
28. februarja tekočega leta za preteklo leto.
(3) Podatke o oddanih javnih naročilih,
katerih vrednost je nižja od vrednosti iz drugega odstavka 12. člena tega
zakona, sporočajo organi Republike Slovenije na portal javnih naročil do 28.
februarja tekočega leta za preteklo leto.
106. člen
(statistično poročilo)
(1) Podatke o oddanih javnih naročilih v
preteklem letu, ki so jih naročniki sporočili na portal javnih naročil v skladu
s prejšnjim členom tega zakona, obdela Javno podjetje Uradni list Republike
Slovenije, d.o.o., in jih pošlje ministrstvu, pristojnemu za finance, do
31. maja tekočega leta.
(2) Javno podjetje Uradni list Republike
Slovenije, d.o.o., ima za obdelavo podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena
zagotovljen brezplačen dostop do razširjenega nabora podatkov iz baze
Poslovnega registra Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in
storitve, v standardizirani obliki, ki jo Agencija Republike Slovenije za
javnopravne evidence in storitve po ceniku ponuja tudi ostalim uporabnikom.
(3) Ministrstvo, pristojno za finance, na
podlagi podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu, najkasneje do
30. septembra tekočega leta pripravi statistično poročilo o oddanih javnih
naročilih v Republiki Sloveniji in ga posreduje vladi v potrditev.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance,
posreduje statistično poročilo o oddanih javnih naročilih, pripravljeno v
skladu s 107. členom tega zakona, v katerem so ločeno navedena javna
naročila blaga, storitev in gradenj, ki so jih oddali naročniki v predhodnem
letu, najkasneje do 31. oktobra tekočega leta Komisiji.
107. člen
(vsebina statističnega poročila)
(1) Statistično poročilo mora za vsakega
naročnika iz Seznama subjektov in kategorij subjektov javnega prava in Seznama
naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne
skupnosti, vsebovati vsaj:
a)
število in vrednost oddanih naročil;
b)
število in skupno vrednost naročil, oddanih v
skladu z omejitvami iz Sporazuma o vladnih nabavah.
(2) V kolikor je to mogoče, se podatki iz
a) točke prejšnjega odstavka razčlenijo na:
-
postopke za oddajo naročila, ki jih je naročnik
uporabil;
-
referenčne številke ali kategorije nomenklature
CPV za vse te postopke gradenj iz Seznama dejavnosti na področju gradenj in
blaga ter storitev iz Seznama storitev;
-
ime, sedež ali državljanstvo gospodarskega
subjekta, ki mu je naročilo oddano.
(3) Če so bila naročila oddana po postopku
s pogajanji, se podatki iz a) točke prvega odstavka tega člena razčlenijo še na
okoliščine iz 28. in 29. člena tega zakona, ter navedeta število in
vrednost oddanih naročil s strani Republike Slovenije in države izbranega
ponudnika.
(4) Statistično poročilo mora za vsako
kategorijo naročnika, ki ni navedena v Seznamu naročnikov, ki so državni organi
in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti, vsebovati vsaj:
a)
število in vrednost oddanih naročil,
razčlenjenih v skladu z drugim odstavkom tega člena;
b)
skupno vrednost naročil, oddanih v skladu z
omejitvami iz Sporazuma o vladnih nabavah.
(5) Statistično poročilo mora vsebovati
vsako statistično informacijo, ki jo zahteva Sporazum o vladnih nabavah.
(6) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem
besedilu: minister), pristojen za finance, izda pravilnik o vrstah in načinu
zbiranja podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu.
Peti del
PREKRŠKOVNI ORGAN
108. člen
(prekrškovni organ)
(1) Organ, pristojen za ugotavljanje
prekrškov naročnikov, ponudnikov in podizvajalcev je Državna revizijska
komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu:
Državna revizijska komisija).
(2) Postopek o prekršku vodi in o njem
odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje
pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.
Pooblaščeno uradno osebo določi predsednik Državne revizijske komisije v skladu
z zakonom, ki ureja prekrške.
(3) V primeru, ko Državna revizijska
komisija v skladu s tem zakonom:
-
ugotavlja pogoje za začetek postopka o prekršku
zoper naročnika in odgovorno osebo naročnika oziroma
-
zbira dodatna obvestila in dokaze o morebitnem
prekršku naročnika in odgovorne osebe naročnika,
morata naročnik in
odgovorna oseba naročnika Državni revizijski komisiji najpozneje v treh dneh po
prejemu njenega pisnega poziva odstopiti vso dokumentacijo, na odstop katere ju
je Državna revizijska komisija pozvala.
Šesti del
KAZENSKE DOLOČBE
109. člen
(kazenske določbe za naročnika)
(1) Z globo od 25.000 do 100.000 eurov se
za prekršek kaznuje pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja
gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba in ki kot naročnik:
1.
izbere način določitve vrednosti, da bi se
zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil postopku oddaje javnega naročila (14.
člen tega zakona);
2.
pooblasti za izvedbo ali odločanje v postopku
javnega naročanja osebo zasebnega prava (tretji odstavek 16. člena tega
zakona);
3.
ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 16. člena
tega zakona;
4.
odda naročilo brez izvedbe ustreznega postopka,
razen v primerih, ko zakon to dopušča (25. do 30.a člen tega zakona);
5.
zahteva, da dokazilo o podatku, o katerem
državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi
uradno evidenco, predloži ponudnik (šesti odstavek 41. člena tega zakona);
6.
odda javno naročilo ali sklene pogodbo o
izvedbi javnega naročila s ponudnikom, ki je bil na dan, ko se je potekel rok
za oddajo ponudbe, uvrščen v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami
(tretji odstavek 42. člena tega zakona);
7.
določi merilo ekonomsko najugodnejša ponudba in
med izvajanjem predmeta javnega naročila spremeni predmet pogodbe o oddaji
javnega naročila tako, da izbrana ponudba zaradi te spremembe ni več ekonomsko
najugodnejša ponudba (48. člen tega zakona);
8.
ne upošteva rokov za objavo in predložitev
ponudb, opredeljenih v tem zakonu (50. do 56., 62. do 63.b člen tega zakona);
9.
ni objavil obvestila iz 1. do 12. točke prvega
odstavka 57. člena tega zakona, čeprav ga k temu zavezuje ta zakon;
10.
opredeli določbe pogodbe o oddaji javnega
naročila tako, da v bistvenih elementih odstopajo od določb iz razpisne
dokumentacije (četrti odstavek 71. člena tega zakona);
11.
ravna v nasprotju z osmim odstavkom 71. člena
tega zakona;
12.
ravna v nasprotju s trinajstim odstavkom 71.
člena tega zakona;
13.
ne upošteva obdobja mirovanja, čeprav ga k temu
zavezuje zakon (prvi odstavek 79.a člena tega zakona);
14.
zavrne vse ponudbe in izvede za isti predmet
nov postopek javnega naročanja, pri tem pa se niso bistveno spremenile
okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe (četrti odstavek 80. člena
tega zakona);
15.
odstopi od izvedbe javnega naročila v nasprotju
s petim odstavkom 80. člena tega zakona;
16.
ne sporoči statističnih podatkov oziroma
sporoči napačne statistične podatke o oddanih javnih naročilih (105.a člen tega
zakona);
17.
ne odstopi dokumentacije Državni revizijski
komisiji skladno z njenim pozivom (tretji odstavek 108. člena tega zakona).
(2) Pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki
ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba in ki kot
naročnik stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo od 12.500 do
50.000 eurov.
(3) Samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki kot naročnik stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov.
(4) Odgovorna oseba pravne osebe,
samostojnega podjetnika posameznika, v državnem organu ali samoupravni lokalni
skupnosti, ki kot naročnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, se
kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.
(5) Za prekršek iz 1., 4., 7., 13. ali 14.
točke prvega odstavka tega člena se odgovorni osebi pravne osebe, samostojnega
podjetnika posameznika, v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, ki
je storila ta prekršek, izreče tudi stranska sankcija izločitve iz postopkov
javnega naročanja, in sicer taka oseba za dobo treh let ne sme voditi, odločati
ali na kateri koli drug način sodelovati v postopku javnega naročanja.
(6) Organ, ki odloči o prekršku iz
prejšnjega odstavka, posreduje to odločitev naročniku, pri katerem je oseba, ki
je storila prekršek, zaposlena in ministrstvu, pristojnemu za finance.
Odločitev mora posredovati v treh delovnih dneh od njene pravnomočnosti.
109.a člen
(kazenske določbe za ponudnika)
(1) Z globo od 25.000 do 100.000 eurov se
za prekršek kaznuje pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja
gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba in ki kot ponudnik:
1.
ravna v nasprotju s sedmim, osmim, desetim ali
enajstim odstavkom 71. člena tega zakona;
2.
naročniku v roku ne posreduje podatkov iz
trinajstega odstavka 71. člena tega zakona (štirinajsti odstavek 71. člena tega
zakona);
3.
kljub naročnikovemu pozivu in čeprav za to niso
podani objektivni razlogi, z njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila.
Šteje se, da so objektivni razlogi tisti, na katere ponudnik ni mogel vplivati;
4.
v ponudbi vedoma da neresnično izjavo ali
dokazilo;
5.
uveljavlja pravico do dodatne obrazložitve iz
tretjega odstavka 79. člena tega zakona z namenom pridobitve dodatnega časa za
uveljavljanje pravnega varstva v postopku javnega naročanja.
(2) Pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki
ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba in ki kot
ponudnik stori prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z globo od 12.500 do
50.000 eurov.
(3) Samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki kot ponudnik stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov.
(4) Za prekršek iz 3. točke prvega odstavka
tega člena se ponudniku izreče tudi sankcija izločitve iz postopkov javnega
naročanja, in sicer:
-
če je predmet javnega naročila blago ali
storitev, za dobo treh let od pravnomočnosti odločbe o prekršku,
-
če je predmet naročila gradnja, za dobo petih
let od pravnomočnosti odločbe o prekršku.
(5) Odgovorna oseba pravne osebe ali
samostojnega podjetnika posameznika, ki kot ponudnik stori prekršek iz prvega
odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.
109.b člen
(kazenske določbe za podizvajalca)
(1) Z globo od 25.000 do 100.000 eurov se
za prekršek kaznuje pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja
gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba in ki kot
podizvajalec ne predloži soglasja k neposrednemu plačilu (sedmi odstavek 71.
člena tega zakona).
(2) Pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki
ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba in ki kot
podizvajalec stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo od 12.500
do 50.000 eurov.
(3) Samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki kot podizvajalec stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000
eurov.
(4) Odgovorna oseba pravne osebe ali
samostojnega podjetnika posameznika, ki kot podizvajalec stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.
109.c člen
(sankcioniranje hujših prekrškov)
Če je narava prekrška iz 1., 4., 11., 12.
in 13. točke prvega odstavka 109. člena tega zakona ter 1. in 2. točke prvega
odstavka 109.a člena tega zakona posebno huda zaradi višine povzročene škode
ali višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega
naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, lahko prekrškovni organ izreče
večkratnik globe iz 109. in 109.a člena tega zakona, vendar izrečena globa za:
a) pravno osebo, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske
družbe, srednja ali velika gospodarska družba, ne sme preseči vrednosti 300.000
eurov;
b) pravno osebo, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe,
ni srednja ali velika gospodarska družba, ne sme preseči vrednosti 150.000
eurov;
c) samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno
opravlja dejavnost, ne sme preseči vrednosti 90.000 eurov;
d) odgovorno osebo pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika,
v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, ne sme preseči vrednosti
6.000 eurov.
109.č člen
(globe v hitrem postopku)
V hitrem postopku lahko prekrškovni organ
izreče globo v razponu, predpisanem v tem zakonu. Pri odločanju o višini globe
se upoštevata teža prekrška in z njim povzročena škoda.
110. člen
(črtan)
Zakon o javnem naročanju – ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»Sedmi del
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
111. člen
(predpisi, ki
prenehajo veljati)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04 in
36/04) in predpisi, izdani na njegovi podlagi:
-
Pravilnik o vsebini, pogojih in omejitvah za
izvedbo elektronske dražbe v postopkih oddaje javnih naročil (Uradni list RS,
št. 130/04),
-
Pravilnik o določitvi tolarskih protivrednosti,
nad katerimi so potrebne objave javnih naročil v Uradnem glasilu Evropskih
skupnosti (Uradni list RS, št. 40/04),
-
Pravilnik o enotnih obrazcih za vse vrste
objav, ki jih morajo naročniki objavljati po zakonu o javnih naročilih (Uradni
list RS, št. 44/04),
-
Uredba o skupnih osnovah za pripravo notranjega
akta za oddajo javnih naročil male vrednosti (Uradni list RS, št. 84/04),
-
Uredba o kategorijah in seznamih naročnikov po
Zakonu o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 73/04),
-
Pravilnik o vrstah in načinu zbiranja podatkov
ter enotnih obrazcih za sporočanje podatkov o oddanih javnih naročilih v
preteklem letu (Uradni list RS, št. 41/05),
-
Pravilnik o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za
nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/04),
-
Pravilnik o natančnejši vsebini sklepa za
začetek postopka oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 32/04 in 87/04),
-
Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, s
katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje
javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/04 in 87/04),
-
Navodilo o postopku odpiranja ponudb (Uradni
list RS, št. 86/01).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati 20. člen Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za
leti 2006 in 2007 (Uradni list RS, št. 116/2005).
(3) Do pričetka uporabe tega zakona in na
njegovi podlagi izdanih predpisov se, v kolikor niso z njim v nasprotju, še
nadalje uporabljajo predpisi iz prvega in drugega odstavka tega člena.
112. člen
(zaključitev
postopkov začetih po prejšnjem zakonu)
(1) Postopki oddaje javnih naročil za
katere so bila obvestila o javnem naročilu objavljena pred začetkom uporabe
tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
(2) Druga faza postopka s predhodnim
ugotavljanjem sposobnosti ali postopka oddaje javnega naročila po postopku s
pogajanji se izvede po tem zakonu, če naročnik kandidatom še ni izročil
razpisne dokumentacije.
113. člen
(vzpostavitev
portala javnih naročil)
(1) Poleg objave obvestil v Uradnem listu
Evropske unije, glede na mejne vrednosti, se obvestila v zvezi z javnimi
naročili do vzpostavitve portala javnih naročil objavljajo v Uradnem listu
Republike Slovenije.
(2) Ministrstvo, pristojno za finance,
zagotovi vzpostavitev portala javnih naročil v roku šestih mesecev od
uveljavitve tega zakona.
114. člen
(objave do
vzpostavitve portala)
(1) Do vzpostavitve portala javnih naročil
mora naročnik za prejem prijav za sodelovanje in za prejem ponudb upoštevati
naslednje roke:
-
v primeru iz 51. člena je rok za prejem
ponudb najmanj 52 dni;
-
v primeru iz prvega odstavka 52. člena in
drugega odstavka 54. člena je minimalni rok za prejem ponudb 36 dni;
-
v primeru iz 1. točke prvega odstavka
54. člena in 55. člena je rok za prejem prijav za sodelovanje 37 dni
od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu;
-
v primeru iz 2. točke prvega odstavka
54. člena je rok za prejem ponudb 40 dni od datuma pošiljanja povabila.
(2) Do vzpostavitve portala javnih naročil
se obvestila, ki se ne pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in
postopki za pošiljanje iz 2. točke Informacij povezanih z objavljanjem,
objavijo najpozneje 12 dni po pošiljanju ali v primeru skrajšanja rokov iz
razloga nujnosti, najpozneje pet dni po pošiljanju.
(3) Vsebina obvestil, ki se ne pošiljajo z
elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopkom za pošiljanje iz 2. točke
Informacij povezanih z objavljanjem, je omejeno na približno 650 besed.
115. člen
(predpisi na
podlagi tega zakona)
(1) Minister, pristojen za finance izda
pravilnik iz 107. člena tega zakona v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega
zakona.
(2) Vlada izda predpis iz petega odstavka
3. člena in šestega odstavka 4. člena tega zakona v roku 3. mesecev
po uveljavitvi tega zakona.
(3) Vlada izda uredbo iz prvega odstavka
2. člena, četrtega odstavka 3. člena, prvega odstavka 12. člena,
četrtega odstavka 16. člena, prvega odstavka 37. člena, tretjega
odstavka 52. člena, 56. člena in 66. člena v roku 15 dni po
uveljavitvi tega zakona.
116. člen
(veljavnost
zakona)
Ta zakon začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
uporabljati pa se začne v roku 15 dni po njegovi uveljavitvi.«.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju – ZJN-2A (Uradni list RS,
št. 16/08)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17. člen
Ne glede na 105.a člen in 106. člen zakona
naročnik vpiše in pošlje v elektronski obliki podatke o oddanih javnih
naročilih v letu 2007 na portal javnih naročil do 28. februarja 2008.
18. člen
Določba desetega odstavka 35. člena zakona
se začne uporabljati 1. junija 2008.
19. člen
Osnovni funkcionalni sistem za elektronsko
javno naročanje mora Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o.
vzpostaviti najkasneje do 31. marca 2008, informacijski sistem za izvedbo
elektronske dražbe pa v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
20. člen
Ta zakon začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju – ZJN-2B (Uradni list RS,
št. 19/10)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
55. člen
Vlada izda predpis iz desetega odstavka 71.
člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Vlada izda predpis iz 63.d člena zakona v
30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
Vlada izda predpis iz osmega odstavka 42.
člena v 24 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Vlada izda predpis iz sedmega odstavka 24.
člena v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
56. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s
podizvajalcem pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 66/07), uporablja pa se
do začetka uporabe predpisa iz prvega odstavka prejšnjega člena.
57. člen
Javno podjetje Uradni list Republike
Slovenije d.o.o. mora na portalu javnih naročil zagotoviti objavo obvestil iz 9. in 10. točke prvega odstavka 57. člena zakona z dnem uveljavitve zakona.
58. člen
Postopki oddaje javnih naročil, za katere
so bila obvestila iz 2. ali 4. točke prvega odstavka 57. člena zakona
objavljena pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
Postopki s pogajanji brez predhodne objave,
ki so jih naročniki začeli izvajati pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo
po dosedanjih predpisih.
Druga faza postopka s predhodnim
ugotavljanjem sposobnosti ali postopka oddaje javnega naročila po postopku s
pogajanji se izvede po tem zakonu, če naročnik pred uveljavitvijo tega zakona
kandidatom še ni izročil razpisne dokumentacije.
59. člen
Ministrstvo, pristojno za finance, začne
voditi evidenco iz 77.a člena zakona in jo objavi na svoji spletni strani z
dnem uveljavitve tega zakona. Z dnem vzpostavitve evidence iz 77.a člena se
preneha voditi evidenca iz drugega odstavka 77. člena Zakona o javnem naročanju
(Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08).
60. člen
Določba desetega odstavka 35. člena zakona
se začne uporabljati z dnem vzpostavitve sistema za elektronsko javno naročanje
iz 67.a člena zakona.
Določba sedmega odstavka 24. člena zakona
se začne uporabljati v 12 mesecih od začetka izvajanja strokovnega izpita iz
javnega naročanja.
61. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju – ZJN-2C (Uradni list RS,
št. 18/11)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
Minister, pristojen za finance, izda
predpis iz osmega odstavka 24. člena do 30. septembra 2011.
Minister, pristojen za finance, izda
predpis iz drugega odstavka 67.a člena zakona v treh mesecih po vzpostavitvi
sistema za elektronsko javno naročanje.
Minister, pristojen za finance, uskladi
predpis iz šestega odstavka 107. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list
RS, št. 128/06, 16/08 in 19/10) z določbami 24. člena tega zakona v osmih
mesecih po uveljavitvi tega zakona.
38. člen
Javno podjetje Uradni list Republike
Slovenije d.o.o. mora v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za finance, na
portalu javnih naročil zagotoviti objavo obvestil iz 13. točke prvega odstavka
57. člena zakona do 31. decembra 2011.
39. člen
Postopki javnega naročanja, za katere so
bila obvestila iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena zakona
poslana v objavo na portal javnih naročil pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo
po dosedanjih predpisih.
Postopki s pogajanji brez predhodne objave
in postopki s pogajanji po predhodni objavi, v katerih naročnik ne objavi
obvestila iz 2. točke prvega odstavka 57. člena zakona, ki so jih naročniki
začeli izvajati pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih
predpisih.
Posamezna naročila, oddana na podlagi
okvirnega sporazuma, se oddajo v skladu z določbami okvirnega sporazuma.
40. člen
Zajem in sporočanje statističnih podatkov o
javnih naročilih, oddanih v letu 2010, se izvede po dosedanjih predpisih.
Določba prvega stavka sedmega odstavka 24.
člena se začne uporabljati 1. 1. 2013.
41. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.