Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa
predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne
jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o preprečevanju
pranja denarja in financiranja terorizma obsega:
- Zakon o preprečevanju pranja
denarja in financiranja terorizma – ZPPDFT (Uradni
list RS, št. 60/07 z dne 6. 7. 2007),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in
financiranja terorizma – ZPPDFT-A
(Uradni list RS, št. 19/10 z dne 12. 3. 2010),
- Zakon
o dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma –
ZPPDFT-B (Uradni list
RS, št. 77/11 z dne 3. 10. 2011).
ZAKON
o preprečevanju pranja
denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. POGLAVJE
SPLOŠNE DOLOČBE
1.1 Vsebina zakona
1. člen
(vsebina zakona in prenos direktiv EU)
(1) Ta zakon določa ukrepe, pristojne organe in postopke za
odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, v skladu
z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra
2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in
financiranje terorizma (UL L št. 309 z dne 25. 11. 2005, str. 15; v nadaljnjem
besedilu: direktiva 2005/60/ES), Direktivo Komisije 2006/70/ES z dne
1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za direktivo 2005/60/ES
Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve politično izpostavljene osebe
in tehničnih meril za postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju
identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj
občasno ali v omejenem obsegu (UL L št. 214 z dne 4. 8. 2006, str. 29),
ter Direktivo 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra
2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES,
2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL
L št. 319, z dne 5. 12. 2007, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva
2007/64/ES).
1.2 Opredelitev pojmov in področje uporabe
2. člen
(pranje denarja in financiranje terorizma)
(1) Pranje denarja po tem zakonu je katero koli ravnanje, s
katerim se prikriva izvor denarja ali drugega premoženja, pridobljenega s
kaznivim dejanjem, in vključuje:
1.
zamenjavo ali kakršen koli prenos denarja ali drugega premoženja, ki
izvira iz kaznivega dejanja;
2.
skrivanje ali prikrivanje prave narave, izvora, nahajanja, gibanja,
razpolaganja, lastništva ali pravic v zvezi z denarjem ali drugim premoženjem,
ki izvira iz kaznivega dejanja.
(2) Financiranje terorizma po tem zakonu je zagotavljanje ali
zbiranje oziroma poskus zagotavljanja ali zbiranja denarja ali drugega
premoženja zakonitega ali nezakonitega izvora, posredno ali neposredno, z
namenom ali zavedajoč se, da bo v celoti ali delno uporabljeno za izvedbo
terorističnega dejanja, ali da ga bo uporabil terorist oziroma teroristka (v
nadaljnjem besedilu: terorist) ali teroristična organizacija.
(3) Teroristično dejanje po tem zakonu je kaznivo dejanje,
določeno v 2. členu Zakona o ratifikaciji Mednarodne konvencije o zatiranju
financiranja terorizma (2. člen konvencije; Uradni list RS - MP, št. 21/04).
(4) Terorist po tem zakonu je fizična oseba, ki:
-
stori ali poskuša storiti teroristično dejanje na kakršen koli način;
-
je udeležena pri storitvi terorističnega dejanja kot sostorilec,
napeljevalec ali pomagač;
-
organizira storitev terorističnega dejanja; ali
-
prispeva k terorističnemu dejanju skupine ljudi, ki deluje s skupnim
ciljem, če ravna namerno in z namenom prispevati k nadaljevanju izvajanja terorističnega
dejanja, ali je seznanjena z namenom skupine, da stori teroristično dejanje.
(5) Teroristična organizacija po tem zakonu je katera koli
skupina teroristov, ki:
-
storijo ali poskušajo storiti teroristično dejanje na kakršen koli
način;
-
so udeleženi pri storitvi terorističnega dejanja;
-
organizirajo storitev terorističnega dejanja; ali
-
prispevajo k terorističnemu dejanju skupine ljudi, ki deluje s skupnim
ciljem, če ravnajo namerno in z namenom prispevati k nadaljevanju izvajanja
terorističnega dejanja, ali so seznanjeni z namenom skupine, da stori
teroristično dejanje.
3. člen
(pomen drugih pojmov)
Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji
pomen:
1.
premoženje so katera koli sredstva, materialna ali nematerialna,
opredmetena ali neopredmetena, premičnine ali nepremičnine in pravne listine
ali instrumenti v kateri koli obliki, tudi elektronski, ki dokazujejo
lastništvo ali delež na teh sredstvih;
2.
sredstva po tem zakonu so finančna sredstva in koristi katere koli vrste
vključno z:
a)
gotovino, čeki, denarnimi zahtevki, menicami, denarnimi nakazili in
drugimi plačilnimi sredstvi,
b)
vlogami pri organizacijah,
c)
finančnimi instrumenti, ki jih določa zakon, ki ureja trg finančnih
instrumentov, in sicer vrednostni papirji, s katerimi se trguje javno ali
zasebno, vključno z delnicami in deleži, certifikati, dolžniškimi instrumenti,
obveznicami, zadolžnicami, garancijami in izvedenimi finančnimi instrumenti,
d)
obrestmi, dividendami ali drugimi dohodki od sredstev,
e)
terjatvami, krediti in akreditivi,
f) drugimi dokumenti, ki izkazujejo
upravičenost do sredstev ali drugih finančnih virov;
3.
urad je Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja;
4.
država članica je država članica Evropske unije ali država podpisnica
Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (Uradni list RS, št. 59/05);
5.
tretja država je država, ki ni članica Evropske unije ali podpisnica
Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora ali enakovredna
tretja država iz petega odstavka 25. člena tega zakona;
6.
oseba, ki zagotavlja podjetniške ali fiduciarne storitve, je vsaka
fizična ali pravna oseba, ki kot svojo poslovno dejavnost opravlja katero izmed
naslednjih storitev za tretjo osebo:
a)
ustanavlja pravne osebe,
b)
opravlja vlogo, ali drugi osebi omogoča opravljati vlogo direktorja oziroma
direktorice, poslovodje oziroma poslovodkinje ali družbenika oziroma družbenice
(v nadaljnjem besedilu: družbenik), pri tem pa ne gre za dejansko opravljanje
poslovodne funkcije, oziroma oseba ne prevzema poslovnega tveganja v zvezi s
kapitalskim vložkom v pravni osebi, v kateri je formalno družbenik;
c)
pravni osebi zagotavlja registrirani sedež, poslovni, dopisni ali
upravni naslov in druge s tem povezane storitve;
d)
opravlja vlogo, ali drugi osebi omogoča opravljati vlogo skrbnika
ustanove, sklada ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, ki sprejema,
upravlja ali razdeljuje premoženjska sredstva za določen namen, pri čemer
definicija ne zajema skrbnikov investicijskih skladov, vzajemnih pokojninskih
skladov in pokojninskih družb;
e)
opravlja vlogo, ali drugi osebi omogoča opravljati vlogo delničarja za
račun druge osebe, razen če gre za družbo, katere vrednostni papirji so
uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, in za katero v skladu z zakonodajo
Evropske Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti) ali primerljivimi
mednarodnimi standardi veljajo zahteve po razkritju podatkov;
7.
izraz plačilna institucija ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja
plačilne storitve in sisteme;
8.
nepridobitne organizacije po tem zakonu so društva, ustanove, zavodi in
verske skupnosti, ki so ustanovljeni v skladu z veljavno zakonodajo, in se
pretežno ukvarjajo z nepridobitno dejavnostjo;
9.
druga oseba civilnega prava po tem zakonu je organizirana združba
posameznikov, ki združuje ali bo združevala sredstva ali drugo premoženje za določen
namen;
10. izraz
elektronski denar ima enak pomen kakor v zakonu, ki ureja plačilne storitve in
sisteme;
11. izraz
kreditna institucija ima enak pomen kakor v zakonu, ki ureja bančništvo;
12. izraz
dejanski lastnik oziroma lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) je v tem
zakonu uporabljen za:
-
fizično osebo, ki je končni lastnik stranke, ali ki to nadzira ali kako
drugače obvladuje (če je stranka pravna oseba ali drug podoben pravni subjekt)
ali
-
fizično osebo, v imenu katere se izvaja transakcija ali opravlja dejavnost
(če je stranka fizična oseba);
13. poslovno
razmerje je vsak poslovni ali drug pogodbeni odnos, ki ga stranka sklene ali
vzpostavi pri organizaciji, in je povezan z opravljanjem dejavnosti
organizacije;
14. kontokorenten
odnos po tem zakonu je korespondenčni odnos med domačo in tujo kreditno
(oziroma drugo podobno) institucijo, ki nastane z odprtjem računa tuje kreditne
oziroma druge podobne institucije pri domači kreditni instituciji (odprtje loro
računa). Korespondenčni odnos je dogovor, ki ga domača kreditna institucija
sklene s tujo kreditno oziroma drugo podobno institucijo, zato da lahko prek
nje posluje s tujino;
15. navidezna
banka je kreditna institucija oziroma druga institucija, ki opravlja istovrstne
dejavnosti, ki je registrirana v državi, v kateri svoje dejavnosti ne opravlja,
in ki ni povezana z nadzorovano ali drugače uravnano finančno skupino;
16. gotovina
iz 38. člena tega zakona so bankovci ali kovanci, ki so v obtoku kot plačilno
sredstvo;
17. gotovina
iz 73. člena tega zakona ima enak pomen kakor v Uredbi Evropskega parlamenta in
Sveta (ES) št. 1889/2005 z dne 26. oktobra 2005 o kontroli gotovine ob vstopu v
Skupnost ali izstopu iz nje (UL L št. 309 z dne 25. 11. 2005, str. 9);
18. plačilni
račun ima enak pomen kakor v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme;
19. transakcija
je vsak sprejem, izročitev, zamenjava, hramba, razpolaganje ali drugo ravnanje
z denarjem ali drugim premoženjem pri zavezancu;
20. gotovinska
transakcija je vsak sprejem, izročitev ali zamenjava gotovine iz 16. točke tega
člena, pri čemer zavezanec od stranke fizično sprejme gotovino oziroma stranki
fizično izroči gotovino v posest in razpolaganje;
21. faktoring
je odkup terjatev z regresom ali brez njega;
22. forfetiranje
je izvozno financiranje na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih
nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom;
23. uraden
osebni dokument je vsaka s fotografijo opremljena veljavna listina, ki jo izda
pristojni državni organ Republike Slovenije ali druge države in, ki se po pravu
države izdajateljice šteje za javno listino;
24. izraza
organizirani trg in borza imata enak pomen kakor v zakonu, ki ureja trg
finančnih instrumentov;
25. pojem
finančna institucija se v tem zakonu uporablja za organizacije iz 3., 5., 6.,
7., 8., 10., 16. (a) do (i) točke prvega odstavka 4. člena tega zakona ter za
institucije držav članic, ki opravljajo istovrstne storitve kakor naštete organizacije;
26. za
življenjsko zavarovanje se po tem zakonu šteje zavarovanje, ki ga kot
življenjsko zavarovanje določa zakon, ki ureja zavarovalništvo;
27. osebno
ime je sestavljeno iz imena in priimka, ki sta vsak zase lahko sestavljena iz
več besed, ki tvorijo celoto;
28. informacija
o dejavnosti stranke, ki je fizična oseba, je podatek o strankinem osebnem,
poklicnem ali drugem podobnem delovanju (zaposlen oziroma zaposlena, upokojenec
oziroma upokojenka, študent oziroma študentka, brezposeln oziroma brezposelna,
itd.) oziroma podatek o aktivnosti stranke (na športnem, kulturno-umetniškem,
znanstveno-raziskovalnem, vzgojno-izobraževalnem ali drugem sorodnem področju),
ki predstavljata ustrezno podlago za sklenitev določenega poslovnega razmerja;
29. pojem
dolgoročno se nanaša na obdobje daljše od treh let;
30. podoben
pravni subjekt tujega prava po tem zakonu je subjekt s
pravnoorganizacijsko obliko, ki je slovenski pravni red ne pozna, vendar
pa lahko ta subjekt v skladu s svojo nacionalno zakonodajo sprejema, upravlja
ali razdeljuje sredstva za določen namen (na primer Stiftung ali Trust).
4. člen
(zavezanci)
(1) Ukrepi za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in
financiranja terorizma, določeni v tem zakonu, se izvajajo pred oziroma pri
sprejemanju, izročitvi, zamenjavi, hrambi, razpolaganju oziroma drugem ravnanju
z denarjem ali drugim premoženjem in pri sklepanju poslovnih razmerij pri:
1.
bankah, podružnicah bank tretjih držav in bankah držav članic, ki
ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji, oziroma so pooblaščene neposredno
opravljati bančne storitve v Republiki Sloveniji;
2.
hranilnicah;
3.
plačilnih institucijah in plačilnih institucijah držav članic, ki v skladu
z zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme, ustanovijo podružnico v
Republiki Sloveniji ali opravljajo plačilne storitve v Republiki Sloveniji
preko zastopnika oziroma neposredno;
4.
pošti, če opravlja storitve prenosa denarja (vplačila in izplačila)
preko poštne nakaznice;
5.
družbah za upravljanje investicijskih skladov, podružnicah družb za
upravljanje investicijskih skladov tretjih držav, družbah za upravljanje
investicijskih skladov držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki
Sloveniji, oziroma so pooblaščene neposredno opravljati storitve upravljanja
investicijskih skladov v Republiki Sloveniji, in drugih osebah, ki lahko v
skladu z zakonom, ki ureja upravljanje investicijskih skladov, izvajajo
posamezne storitve ali posle upravljanja investicijskih skladov;
6.
ustanoviteljih in upravljavcih vzajemnih pokojninskih skladov ter pri
pokojninskih družbah;
7.
borznoposredniških družbah, podružnicah borznoposredniških družb tretjih
držav, borznoposredniških družbah držav članic, ki ustanovijo podružnico v
Republiki Sloveniji, oziroma so pooblaščene neposredno opravljati storitve v
zvezi z vrednostnimi papirji v Republiki Sloveniji, in drugih osebah, ki lahko
v skladu z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev, oziroma zakonom, ki
ureja trg finančnih instrumentov, izvajajo posamezne storitve v zvezi z
vrednostnimi papirji;
8.
zavarovalnicah, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v
skupini življenjskih zavarovanj (v nadaljnjem besedilu: poslov življenjskega
zavarovanja), podružnicah zavarovalnic tretjih držav, ki imajo dovoljenje za
opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, in zavarovalnicah držav članic,
ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji, oziroma so pooblaščene
neposredno opravljati posle življenjskega zavarovanja v Republiki Sloveniji;
9.
družbah za izdajo elektronskega denarja, podružnicah družb za izdajo
elektronskega denarja tretjih držav in družbah za izdajo elektronskega denarja
države članice, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji, oziroma so
pooblaščene neposredno opravljati storitve izdaje elektronskega denarja v
Republiki Sloveniji;
10. menjalnicah;
11. revizijskih
družbah in samostojnih revizorjih;
12. koncesionarjih,
ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnicah oziroma igralnih salonih;
13. prirediteljih,
ki trajno prirejajo športne stave;
14. prirediteljih
in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo po internetu ali drugih
telekomunikacijskih sredstvih;
15. zastavljalnicah;
16. pravnih
in fizičnih osebah, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo:
a)
dajanja kreditov oziroma posojil, ki vključuje tudi potrošniške kredite,
hipotekarne kredite, faktoring in financiranje komercialnih poslov, vključno s
forfetiranjem,
b)
finančnega zakupa (lizinga),
c)
izdajanja in upravljanja drugih plačilnih sredstev (na primer menic in
potovalnih čekov), pri čemer ne gre za plačilno storitev v skladu z zakonom, ki
ureja plačilne storitve in sisteme,
d)
izdajanja garancij in drugih jamstev,
e)
upravljanja naložb za tretje osebe in svetovanja v zvezi s tem,
f) oddajanja sefov,
g)
posredovanja pri sklepanju kreditnih in posojilnih poslov,
h)
zavarovalnega zastopstva pri sklepanju pogodb o življenjskem
zavarovanju,
i) zavarovalnega
posredništva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju,
j) računovodskih
storitev,
k)
storitev davčnega svetovanja,
l) podjetniških
ali fiduciarnih storitev,
m)
prometa plemenitih kovin in dragih kamnov ter izdelkov iz njih,
n)
trgovanja z umetninami,
o)
organiziranja ali izvajanja dražb ali
p)
prometa nepremičnin (v nadaljnjem besedilu: organizacije).
(2) Ukrepi za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in
financiranja terorizma, določeni v tem zakonu, se v skladu z določbami III.
poglavja tega zakona izvajajo tudi pri odvetnikih oziroma odvetnicah (v
nadaljnjem besedilu: odvetnik), odvetniških družbah in notarjih oziroma
notarkah (v nadaljnjem besedilu: notar).
(3) Izraz zavezanec se v tem zakonu uporablja kot skupni
pojem za organizacije, odvetnike, odvetniške družbe in notarje.
(4) Vlada Republike Slovenije lahko z uredbo določi pogoje,
pod katerimi pravne ali fizične osebe iz prvega odstavka tega člena, ki izvajajo
dejavnost samo občasno ali v omejenem obsegu in pri katerih obstaja nizko
tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, niso zavezane k
izvajanju ukrepov po tem zakonu. Pri določitvi pogojev Vlada Republike
Slovenije upošteva tehnična merila, ki jih v skladu s 40. členom direktive
2005/60/ES sprejme Evropska komisija, ter ugotovitve urada in nadzornih organov
iz 85. člena tega zakona v zvezi s tem.
II. POGLAVJE
NALOGE IN OBVEZNOSTI ORGANIZACIJ
2.1 Splošne določbe
5. člen
(naloge in obveznosti organizacij)
(1) Zaradi odkrivanja ter preprečevanja pranja denarja in
financiranja terorizma morajo organizacije pri opravljanju svojih dejavnosti
izvajati naloge, določene v tem zakonu in na njegovi podlagi sprejetih
predpisih.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka obsegajo:
1.
izvajanje ukrepov za poznavanje stranke (v nadaljnjem besedilu: pregled
stranke) na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon;
2.
sporočanje predpisanih in zahtevanih podatkov ter predložitev
dokumentacije uradu po določbah tega zakona;
3.
imenovanje pooblaščenca oziroma pooblaščenke (v nadaljnjem besedilu:
pooblaščenec) in namestnikov pooblaščenca ter zagotovitev pogojev za njihovo
delo;
4.
skrb za redno strokovno usposabljanje in izobraževanje delavcev oziroma
delavk (v nadaljnjem besedilu: delavec) ter zagotovitev redne notranje kontrole
nad opravljanjem nalog po tem zakonu;
5.
pripravo seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v
zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja
terorizma;
6.
zagotovitev varstva in hrambe podatkov ter upravljanje s tem zakonom
predpisanih evidenc;
7.
izvajanje ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in
financiranja terorizma v lastnih podružnicah in hčerinskih družbah v večinski
lasti v tretjih državah;
8.
izvajanje drugih nalog in obveznosti po določbah tega zakona in na
njegovi podlagi sprejetih predpisih.
6. člen
(tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma)
(1) Tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma je
tveganje, da bo stranka izrabila finančni sistem za pranje denarja ali
financiranje terorizma, oziroma da bo neko poslovno razmerje, transakcija ali
produkt, posredno ali neposredno, uporabljen za pranje denarja ali financiranje
terorizma.
(2) Organizacija mora izdelati analizo tveganja in z njo
določiti oceno tveganja posamezne skupine ali vrste stranke, poslovnega
razmerja, produkta ali transakcije glede na možne zlorabe za pranje denarja ali
financiranje terorizma.
(3) Analizo tveganja iz prejšnjega odstavka organizacija
pripravi v skladu s smernicami, ki jih izda pristojni nadzorni organ iz 85.
člena tega zakona v skladu s svojimi pooblastili.
(4) V zvezi s 4. točko prvega odstavka 33. člena tega zakona
organizacija kot stranke, za katere ocenjuje, da predstavljajo neznatno
tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, lahko obravnava le
osebe, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih s pravilnikom določi minister oziroma
ministrica, pristojna za finance, (v nadaljnjem besedilu: minister). Minister
pri tem upošteva tehnična merila, ki jih v skladu s 40. členom direktive
2005/60/ES sprejme Evropska komisija, ter podatke urada in nadzornih organov v
zvezi s tem.
(5) Analiza tveganja oziroma postopek določanja ocene
tveganja iz drugega odstavka tega člena mora odražati specifičnost organizacije
in njenega poslovanja (na primer velikost in sestavo organizacije, obseg in
sestavo poslov, vrste strank, s katerimi posluje organizacija, vrste produktov,
ki jih ponuja organizacija).
2.2 Pregled stranke
2.2.1 Splošne določbe
7. člen
(sestavni deli pregleda stranke)
(1) Če ta zakon ne določa drugače, pregled stranke obsega
naslednje ukrepe:
1.
ugotavljanje istovetnosti stranke in preverjanje njene istovetnosti na
podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov;
2.
ugotavljanje dejanskega lastnika stranke;
3.
pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja
ali transakcije ter drugih podatkov po tem zakonu;
4.
redno skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri
organizaciji.
(2) Organizacija mora opredeliti postopke izvajanja ukrepov
iz prvega odstavka tega člena v svojih notranjih aktih.
8. člen
(obveznost pregleda stranke)
(1) Organizacija mora pod pogoji, ki jih določa ta zakon,
opraviti pregled stranke v naslednjih primerih:
1.
pri sklepanju poslovnega razmerja s stranko;
2.
pri vsaki transakciji v vrednosti 15 000 eurov ali več, ne glede na to,
ali poteka posamično ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane;
3.
pri dvomu o verodostojnosti in ustreznosti predhodno dobljenih podatkov
o stranki ali dejanskem lastniku stranke;
4.
vedno kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum
pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na vrednost transakcije.
(2) Če organizacija s stranko sklepa dodatno poslovno
razmerje ali na podlagi obstoječega poslovnega razmerja izvaja transakcije iz
2. točke prejšnjega odstavka, organizacija pridobi le manjkajoče podatke iz
prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona, ob pogoju, da je organizacija
predhodno opravila pregled stranke na način, kot to določa 7. člen tega zakona
in da je v okviru rednega spremljanja poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri organizaciji, zagotovila ustrezno preverjanje in posodabljanje predhodno
pridobljenih listin in podatkov o stranki.
(3) Pri transakcijah iz 2. točke prvega odstavka tega člena
koncesionar, ki prireja posebne igre na srečo v igralnici oziroma igralnem
salonu, preveri istovetnost stranke, ki transakcijo opravlja, in pridobi
predpisane podatke, ko se transakcija opravi pri blagajni.
(4) Za sklenitev poslovnega razmerja se po tem zakonu šteje
tudi registracija stranke za udeležbo v sistemu prirejanja iger na srečo pri
prirediteljih in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo po internetu ali
drugih telekomunikacijskih sredstvih. Kot sklenitev poslovnega razmerja med
stranko in družbo za upravljanje se po tem zakonu šteje tudi pristop stranke k
pravilom upravljanja vzajemnega sklada te družbe za upravljanje. Pristop k
pravilom upravljanja drugega vzajemnega sklada iste družbe za upravljanje se ne
šteje za sklenitev novega poslovnega razmerja po tem zakonu.
9. člen
(pregled stranke pri sklenitvi poslovnega razmerja)
(1) Pri sklepanju poslovnega razmerja iz 1. točke prvega
odstavka 8. člena tega zakona mora organizacija predpisane ukrepe iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona izvesti pred sklenitvijo poslovnega razmerja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko organizacija ukrepa
iz 1. in 2. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona izjemoma izvede tudi med
sklepanjem poslovnega razmerja s stranko in sicer, če je to potrebno, da se ne
prekine običajen način sklepanja poslovnih razmerij v organizaciji, in če v
skladu s 6. členom tega zakona obstaja neznatno tveganje za pranje denarja ali
financiranje terorizma.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena sme organizacija iz
8. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona pri sklepanju poslov
življenjskega zavarovanja izvesti pregled upravičenca po zavarovalni polici
tudi po sklenitvi zavarovalne pogodbe, vendar najpozneje pred ali ob izplačilu
njegovih pravic iz te pogodbe oziroma v trenutku, ko ima upravičenec po
zavarovalni polici namen uveljavljati svoje pravice.
10. člen
(pregled stranke pri izvajanju transakcij)
Pri izvajanju transakcij iz 2. točke prvega odstavka 8. člena
tega zakona mora organizacija predpisane ukrepe iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona, ob upoštevanju drugega odstavka 8. člena tega
zakona, izvesti pred izvršitvijo transakcije.
11. člen
(neizpolnitev obveznosti pregleda stranke)
Organizacija, ki ukrepov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona ne more izvesti v skladu z določbami tega zakona,
ne sme skleniti poslovnega razmerja ali opraviti transakcije, oziroma mora
prekiniti poslovno razmerje, če je to že sklenjeno, in preučiti možnost, da v
skladu s tretjim odstavkom 38. člena tega zakona uradu sporoči podatke o
stranki oziroma transakciji.
12. člen
(opustitev pregleda stranke pri določenih produktih)
(1) Zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov
življenjskega zavarovanja, podružnice zavarovalnic tretjih držav, ki imajo
dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, zavarovalnice držav
članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji oziroma so pooblaščene
neposredno opravljati posle življenjskega zavarovanja v Republiki Sloveniji,
ustanovitelji in upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov, pokojninske družbe
ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo
zavarovalnega zastopništva in posredništva pri prodaji zavarovalnih polic
življenjskega zavarovanja, lahko opustijo pregled stranke v naslednjih
primerih:
1.
pri sklepanju poslov življenjskega zavarovanja, pri katerih posamezen
obrok premije ali več obrokov premije zavarovanja skupaj, ki jih je treba
plačati v enem letu, ne presega vrednosti 1000 eurov, ali v primerih, ko
plačilo enkratne premije zavarovanja ne presega vrednosti 2500 eurov;
2.
pri sklepanju poslov pokojninskega zavarovanja pod pogojem, da gre za:
a)
sklenitev takšne vrste zavarovanja, v okviru katerega zavarovalne police
ni mogoče prenesti na tretjo osebo ali je uporabiti kot zavarovanje za najem
kredita ali posojila, ali
b)
sklenitev kolektivnega zavarovanja v okviru pokojninske ali druge
podobne sheme, ki zaposlenim zagotavlja pravico do pokojnine, če se premije
zavarovanja vplačujejo z odtegovanjem od plače in v okviru pravil sheme ni
dovoljen prenos pravic na tretjega.
(2) Družbe za izdajo elektronskega denarja, družbe za izdajo
elektronskega denarja iz druge države članice in podružnice tujih družb za
izdajo elektronskega denarja lahko opustijo pregled stranke v naslednjih
primerih:
1.
pri izdaji elektronskega denarja, če enkratni znesek vplačila,
opravljenega za izdajo tega denarja, na elektronskem mediju, na katerega
podatkov ni mogoče ponovno naložiti, ne preseže vrednosti 250 eurov;
2.
pri izdaji elektronskega denarja in poslovanju z njim, če skupni znesek
za izdajo tega denarja opravljenih vplačil, shranjen na elektronskem mediju, na
katerega je mogoče podatke ponovno naložiti, v tekočem koledarskem letu ne
preseže vrednosti 2500 eurov, razen če imetnik elektronskega denarja v istem
koledarskem letu unovči znesek 1000 eurov ali več.
(3) Organizacije iz prvega odstavka 4. člena tega zakona
lahko opustijo pregled stranke tudi v zvezi z naslednjimi produkti ali z njimi
povezami transakcijami, če le‑ti v skladu s četrtim in petim odstavkom tega
člena predstavljajo neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma:
a) produkti, ki se nanašajo na
financiranje stvarnega premoženja in pri katerih lastninska pravica in pravica
do razpolaganja s premoženjem nista prenesena na stranko do prenehanja
pogodbenega razmerja (npr. lizing stvarnega premoženja, najem z opcijo odkupa,
prodaja s pridržkom lastninske pravice), če vrednost pologa, povezanega s
takšnim produktom, ali vsota obrokov, odplačanih v obdobju enega leta, ne
presega 15000 eurov;
b) varčevalni produkti, ki
imajo podobne lastnosti kot zavarovalne police (npr. postopno varčevanje), in
sicer če:
-
posamezen polog ali več pologov skupaj, ki jih je treba plačati v enem
letu, ne presega vrednosti 1000 eurov, ali
-
v primeru varčevanja z enkratnim pologom vrednost takega pologa ne
presega 2500 eurov;
c) drugi produkti (npr.
potrošniška posojila male vrednosti), če najvišji možni znesek produkta in z
njim povezanih transakcij ne presega 15000 eurov.
(4) Produkt in z njim povezane transakcije predstavljajo
neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, če so hkrati
izpolnjeni naslednji pogoji:
a) produkt ima pisno pogodbeno
podlago;
b) transakcije, povezane s
produktom, se izvršijo preko računa, ki ga ima stranka odprtega pri kreditni
instituciji v Republiki Sloveniji ali pri kreditni instituciji s sedežem v
državi članici ali enakovredni tretji državi iz petega odstavka 25. člena tega
zakona;
c) produkt ali transakcije,
povezane s produktom, niso anonimne in omogočajo pravočasno izvedbo pregleda
stranke, kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum
pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na vrednost transakcije;
d) za produkt je vnaprej
določen najvišji možni znesek;
e) tretji ne smejo imeti
koristi od produkta ali z njim povezane transakcije, razen v primeru smrti,
invalidnosti, preživnine do vnaprej določene starosti in podobnih dogodkih.
(5) V primeru produktov in z njimi povezanih transakcij, ki
omogočajo naložbe v finančno premoženje ali terjatve, vključno z zavarovalnimi
zahtevki ali drugimi vrstami pogojnih terjatev, morajo biti poleg pogojev,
navedenih v prejšnjem odstavku, izpolnjeni še naslednji pogoji:
a) koristi od produkta in z
njim povezanih transakcij so unovčljive šele dolgoročno;
b) produkt ali z njim povezane
transakcije se ne morejo uporabiti kot zavarovanje terjatev;
c) v času trajanja pogodbenega
razmerja:
- se
ne izvršujejo pospešena plačila,
- se
ne uporablja klavzula o vračilu,
- ni
možno predčasno prenehanje pogodbenega razmerja.
(6) Organizacija mora o produktu, za katerega namerava
na podlagi tega člena opustiti pregled stranke, obvestiti urad, in sicer še
pred trženjem oziroma prodajo produkta brez pregleda stranke.
(7) Ne glede na prvi do peti odstavek tega člena opustitev
pregleda stranke ni dovoljena, kadar v zvezi s stranko, produktom ali
transakcijo obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.
2.2.2 Izvajanje ukrepov pregleda stranke
2.2.2.1 Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke
13. člen
(ugotavljanje in preverjanje istovetnosti fizične osebe
oziroma njenega zakonitega zastopnika, samostojnega podjetnika posameznika in
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost)
(1) Organizacija za stranko, ki je:
1.
fizična oseba oziroma njen zakoniti zastopnik oziroma zastopnica (v
nadaljnjem besedilu; zastopnik),
2.
samostojni podjetnik posameznik oziroma samostojna podjetnica
posameznica (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik) ali
3.
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ugotovi in preveri njeno
istovetnost ter pridobi podatke iz 4. točke prvega odstavka 83. člena tega
zakona z vpogledom v uradni osebni dokument stranke v njeni osebni navzočnosti.
Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči
podatki pridobijo iz druge veljavne javne listine, ki jo predloži stranka,
oziroma neposredno od stranke.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko organizacija pod
pogoji, ki jih s pravilnikom določi minister, pristojen za finance, ugotovi in
preveri istovetnost stranke, ki je fizična oseba oziroma njen zakoniti
zastopnik, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, tudi na podlagi:
1.
kvalificiranega digitalnega potrdila stranke, ki ga izda registrirani
overitelj s sedežem v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja
elektronsko poslovanje in elektronski podpis;
2.
kvalificiranega digitalnega potrdila stranke, ki ga izda registrirani
overitelj s sedežem v drugi državi članici Evropske unije ali tretji državi pod
pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski
podpis, če obstajajo za to tehnološke možnosti.
(3) Organizacija v okviru ugotavljanja in preverjanja
istovetnosti stranke na podlagi drugega odstavka tega člena dobi zahtevane
podatke o stranki iz 4. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona iz
kvalificiranega digitalnega potrdila. Podatki, ki jih iz tega potrdila ni
mogoče dobiti, se pridobijo iz kopije uradnega osebnega dokumenta, ki jo
stranka pošlje organizaciji v papirnati ali digitalni obliki. Če na opisani
način ni mogoče pridobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki
pridobijo neposredno od stranke.
(4) Registrirani overitelj iz drugega odstavka tega člena, ki
je stranki izdal kvalificirano digitalno potrdilo, mora organizaciji na njeno
zahtevo brez odlašanja predložiti podatke o načinu, s katerim je ugotovil in
preveril istovetnost stranke, ki je imetnik potrdila. Pridobljene podatke
organizacija hrani skladno z določbami tega zakona o varstvu in hrambi podatkov.
(5) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena
ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke z uporabo kvalificiranega
digitalnega potrdila ni dovoljena:
1.
pri odpiranju plačilnega računa pri organizacijah iz 1., 2. in 3. točke
prvega odstavka 4. člena tega zakona, razen pri odpiranju začasnega depozitnega
računa za vplačilo ustanovitvenega kapitala; ali
2.
če obstaja sum, da je bilo kvalificirano digitalno potrdilo zlorabljeno,
oziroma če organizacija ugotovi, da so se spremenile okoliščine, ki bistveno
vplivajo na veljavnost potrdila, tega pa overitelj, ki ga je izdal, še ni
preklical.
(6) Če je stranka samostojni podjetnik posameznik ali oseba,
ki samostojno opravlja dejavnost, organizacija pridobi podatke iz 5. točke
prvega odstavka 83. člena tega zakona ob smiselni uporabi 14. člena tega
zakona.
(7) Če organizacija pri ugotavljanju in preverjanju
istovetnosti stranke po tem členu podvomi o resničnosti pridobljenih podatkov
ali verodostojnosti listin in druge poslovne dokumentacije, iz katerih so bili
podatki pridobljeni, mora zahtevati tudi pisno izjavo stranke.
(8) Če organizacija pri sklepanju poslovnega razmerja ugotovi
in preveri istovetnost stranke na podlagi drugega odstavka tega člena, mora ravnati
v skladu s tretjim odstavkom 32. člena tega zakona.
14. člen
(ugotavljanje in preverjanje istovetnosti pravne osebe)
(1) Organizacija za stranko, ki je pravna oseba, ugotovi in
preveri istovetnost stranke ter pridobi podatke iz 1. točke prvega odstavka 83.
člena tega zakona z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz
sodnega ali drugega javnega registra, ki jo organizaciji v imenu pravne osebe
predloži zakoniti zastopnik ali njegov pooblaščenec.
(2) Dokumentacija iz prejšnjega odstavka ob predložitvi
organizaciji ne sme biti starejša od treh mesecev.
(3) Organizacija lahko ugotovi in preveri istovetnost pravne
osebe ter pridobi podatke iz 1. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona
tudi z neposrednim vpogledom v sodni ali drug javni register. Na izpisu iz
registra, v katerega je bil opravljen vpogled, organizacija z zaznamkom navede
datum in čas vpogleda ter osebno ime tistega, ki je vpogled opravil. Izpis iz
registra organizacija hrani v skladu z določbami tega zakona o varstvu in
hrambi podatkov.
(4) Druge podatke iz prvega odstavka 83. člena tega zakona,
razen podatka o dejanskem lastniku, organizacija pridobi z vpogledom v
originalne ali overjene listine in drugo poslovno dokumentacijo. Če iz teh
listin in dokumentacije ni mogoče dobiti vseh podatkov iz prvega odstavka 83.
člena tega zakona, se manjkajoči podatki, razen o dejanskem lastniku, ki se
pridobivajo v skladu z 20. členom tega zakona, pridobijo neposredno od
zakonitega zastopnika ali pooblaščenca.
(5) Če organizacija pri ugotavljanju in preverjanju
istovetnosti pravne osebe podvomi o resničnosti prejetih podatkov ali
verodostojnosti listin in druge poslovne dokumentacije, iz katerih so bili
podatki pridobljeni, mora od zakonitega zastopnika ali pooblaščenca pred
sklenitvijo poslovnega razmerja ali izvedbo transakcije zahtevati tudi njegovo
pisno izjavo.
(6) Organizacija mora pri preverjanju istovetnosti stranke na
podlagi prvega in tretjega odstavka tega člena predhodno preveriti naravo
registra, iz katerega bo pridobila podatke za preverjanje istovetnosti.
(7) Če je stranka tuja pravna oseba, ki opravlja dejavnost v
Republiki Sloveniji prek svoje podružnice, organizacija ugotovi in preveri
istovetnost tuje pravne osebe in njene podružnice.
15. člen
(ugotavljanje in preverjanje istovetnosti zakonitega
zastopnika pravne osebe)
(1) Organizacija ugotovi in preveri istovetnost zakonitega
zastopnika ter pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 83. člena tega
zakona z vpogledom v uradni osebni dokument zakonitega zastopnika v njegovi osebni
navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov,
se manjkajoči podatki pridobijo iz druge javne listine, ki jo predloži zakoniti
zastopnik.
(2) Če organizacija pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti
zakonitega zastopnika podvomi o resničnosti prejetih podatkov, mora zahtevati
tudi njegovo pisno izjavo.
16. člen
(ugotavljanje in preverjanje istovetnosti pooblaščenca)
(1) Če sklepa poslovno razmerje v imenu pravne osebe namesto
zakonitega zastopnika njegov pooblaščenec, organizacija ugotovi in preveri
istovetnost pooblaščenca ter pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 83.
člena tega zakona z vpogledom v uradni osebni dokument pooblaščenca v njegovi
osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih
podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge javne listine, ki jo
predloži pooblaščenec, oziroma neposredno od njega. Podatke iz 2. točke prvega
odstavka 83. člena tega zakona o zakonitem zastopniku, v imenu katerega nastopa
pooblaščenec, pridobi organizacija iz overjenega pisnega pooblastila, ki ga
izda zakoniti zastopnik.
(2) Če stranka izvaja transakcijo iz 2. točke prvega
odstavka 8. člena tega zakona, organizacija od stranke pridobi izjavo, ali
posluje v svojem imenu ali v imenu nekoga tretjega. Če navedena transakcija
poteka na podlagi predhodno sklenjenega poslovnega razmerja, se kot zadosten
šteje tudi podatek o tem, ali je transakcijo opravila stranka ali njen
pooblaščenec.
(3) Če izvaja transakcije iz 2. točke prvega odstavka 8.
člena tega zakona v imenu stranke njen pooblaščenec, organizacija ugotovi in
preveri istovetnost pooblaščenca ter pridobi zahtevane podatke iz 3. točke
prvega odstavka 83. člena tako, kakor je določeno v prvem odstavku tega člena.
Podatke iz 4. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona o stranki, ki je
fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, v imenu katere oziroma katerega nastopa pooblaščenec,
pridobi organizacija iz pisnega pooblastila stranke.
(4) Če organizacija pri ugotavljanju in preverjanju
istovetnosti pooblaščenca podvomi o resničnosti prejetih podatkov, mora od
njega zahtevati tudi pisno izjavo.
17. člen
(ugotavljanje in preverjanje istovetnosti drugih oseb
civilnega prava)
(1) Če je stranka organizacije oseba civilnega prava iz 9. točke
3. člena tega zakona, ki ni fizična ali pravna oseba, mora organizacija:
1.
ugotoviti in preveriti istovetnost osebe, pooblaščene za zastopanje (v
nadaljnjem besedilu: zastopnik);
2.
pridobiti overjeno pisno pooblastilo za zastopanje;
3.
pridobiti podatke iz 2. in 16. točke prvega odstavka 83. člena tega
zakona.
(2) Organizacija ugotovi in preveri istovetnost zastopnika iz
prvega odstavka tega člena in pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 83.
člena tega zakona z vpogledom v uradni osebni dokument zastopnika v njegovi
osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih
podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge veljavne javne listine, ki
jo predloži zastopnik, oziroma neposredno od njega.
(3) Organizacija podatke iz 16. točke prvega odstavka 83.
člena tega zakona o vsaki fizični osebi, ki je član osebe civilnega prava iz
prvega odstavka tega člena, pridobi iz overjenega pisnega pooblastila za
zastopanje, ki ga organizaciji predloži zastopnik. Če iz tega pooblastila ni
mogoče dobiti vseh podatkov iz 16. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona,
se manjkajoči podatki pridobijo neposredno od zastopnika.
(4) Ne glede na 2. točko prvega odstavka in tretji
odstavek tega člena lahko organizacija v primeru, da je njena stranka skupnost dijakov, učencev ali otrok v vrtcu, ki je del vzgojno‑izobraževalnega sistema v
Republiki Sloveniji ali prostovoljna skupnost zaposlenih, ki kot blagajna
vzajemne pomoči deluje v okviru sindikata posameznega delodajalca, pridobi
zgolj pisno pooblastilo za zastopanje.
(5) Če organizacija pri ugotavljanju in preverjanju
istovetnosti osebe iz prvega odstavka tega člena podvomi o resničnosti prejetih
podatkov ali verodostojnosti listin, iz katerih so bili podatki zajeti, lahko
pred sklenitvijo poslovnega razmerja ali izvedbo transakcije zahteva tudi pisno
izjavo zastopnika.
18. člen
(posebni primeri ugotavljanja in preverjanja istovetnosti
stranke)
(1) Ob upoštevanju 8. člena tega zakona mora biti istovetnost
stranke ugotovljena oziroma preverjena tudi v naslednjih primerih:
1.
ob vstopu stranke v igralnico oziroma igralni salon;
2.
ob vsakokratnem pristopu stranke k sefu.
(2) Pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti stranke na
podlagi prvega odstavka tega člena koncesionar, ki prireja posebne igre na
srečo v igralnici ali igralnem salonu, ali organizacija, ki opravlja dejavnost
hrambe v sefih, pridobi podatke iz 6. in 8. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona.
(3) Določbe tega člena v zvezi z obveznostjo preverjanja istovetnosti
stranke pri pristopu k sefu se nanašajo na vsako fizično osebo, ki dejansko
pristopi k sefu, ne glede na to, ali je ta oseba sama stranka pogodbe o sefu
ali zgolj zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec takšne osebe.
2.2.2.2 Ugotavljanje dejanskega lastnika stranke
19. člen
(dejanski lastnik stranke)
(1) Po tem zakonu se kot dejanski lastnik gospodarskega
subjekta šteje:
a) vsaka fizična oseba, ki je
posredno ali neposredno imetnik več kakor 25% poslovnega deleža, delnic,
glasovalnih oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri
upravljanju pravne osebe, oziroma je udeležena v kapitalu pravne osebe z več
kakor 25% deležem, ali ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev pravne
osebe;
b) vsaka fizična oseba, ki
pravni osebi posredno zagotovi ali zagotavlja sredstva, in ima na tej podlagi
možnost nadzorovati, usmerjati ali drugače bistveno vplivati na odločitve
uprave ali drugega poslovodnega organa pravne osebe pri odločanju o
financiranju in poslovanju.
(2) Kot dejanski lastnik drugih pravnih oseb, kot so na
primer ustanove, ali podobnih pravnih subjektov tujega prava, ki sprejemajo,
upravljajo ali razdeljujejo premoženjska sredstva za določen namen, se v tem
zakonu šteje:
a) vsaka fizična oseba, ki je
prejemnik več kakor 25% koristi od premoženja, ki se upravlja, pod pogojem, da
so bili bodoči upravičenci že določeni ali so določljivi;
b) oseba ali skupina oseb, v
interesu katerih je ustanovitev in delovanje pravne osebe ali podobnega
pravnega subjekta tujega prava, če je treba posameznike, ki bodo prejemniki
koristi pravne osebe oziroma podobnega pravnega subjekta tujega prava, še
določiti;
c) vsaka fizična oseba, ki
posredno ali neposredno obvladuje več kakor 25% premoženja pravne osebe ali
podobnega pravnega subjekta tujega prava.
20. člen
(ugotavljanje dejanskega lastnika pravne osebe ali podobnega
pravnega subjekta tujega prava)
(1) Organizacija ugotovi dejanskega lastnika pravne osebe ali
podobnega pravnega subjekta tujega prava tako, da pridobi podatke iz 15. točke
prvega odstavka 83. člena tega zakona.
(2) Podatke iz prvega odstavka tega člena organizacija
pridobi z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali
drugega javnega registra, ki ne sme biti starejša od treh mesecev. Lahko jih
pridobi tudi z neposrednim vpogledom v sodni ali drug javni register. Pri tem
organizacija upošteva tretji in peti odstavek 14. člena tega zakona.
(3) Če iz sodnega ali drugega javnega registra ni mogoče
dobiti vseh podatkov o dejanskem lastniku stranke, organizacija pridobi
manjkajoče podatke z vpogledom v originalne ali overjene listine in drugo
poslovno dokumentacijo, ki ji jih predloži zakoniti zastopnik ali njegov
pooblaščenec. Če manjkajočih podatkov iz objektivnih razlogov ni mogoče dobiti
na način, opisan v tem členu, jih organizacija pridobi neposredno iz pisne
izjave zakonitega zastopnika ali njegovega pooblaščenca.
(4) Organizacija mora pridobiti podatke o končnih dejanskih
lastnikih pravne osebe ali podobnega pravnega subjekta tujega prava. Glede na
tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je izpostavljena pri
poslovanju s takšno stranko, organizacija pridobljene podatke preveri v taki
meri, da pozna lastniško in nadzorno sestavo stranke ter je prepričana, da ve,
kdo so dejanski lastniki stranke.
2.2.2.3 Pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi
poslovnega razmerja ali transakcije in drugih podatkov po tem zakonu
21. člen
(nabor podatkov)
(1) Organizacija v okviru pregleda stranke iz 1. točke prvega
odstavka 8. člena tega zakona pridobi podatke iz 1., 2., 4., 5., 7., 8. in 15. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona.
(2) Organizacija v okviru pregleda stranke iz 2. točke prvega
odstavka 8. člena tega zakona pridobi podatke iz 1., 2., 3., 4., 5., 9., 10.,
11., 12. in 15. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona.
(3) Organizacija v okviru pregleda stranke iz 3. in 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona pridobi podatke iz prvega odstavka 83. člena tega
zakona.
2.2.2.4 Spremljanje poslovnih aktivnosti
22. člen
(skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti)
(1) Organizacija mora skrbno spremljati poslovne aktivnosti,
ki jih stranka izvaja pri njej, s čimer se zagotovi poznavanje stranke,
vključno z izvorom sredstev, s katerimi ta posluje. Spremljanje poslovnih
aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri organizaciji, vključuje:
-
preverjanje skladnosti strankinega poslovanja s predvideno naravo in
namenom poslovnega razmerja, ki ga je stranka sklenila pri organizaciji;
-
spremljanje in preverjanje skladnosti strankinega poslovanja z njenim
običajnim obsegom poslovanja;
-
preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov o stranki.
(2) Za stranko, ki je pravna oseba, preverjanje in posodabljanje
pridobljenih listin in podatkov iz prejšnjega odstavka obsega vsaj:
1.
preverjanje podatkov o firmi, naslovu in sedežu pravne osebe;
2.
preverjanje podatkov o osebnem imenu in stalnem ali začasnem
prebivališču zakonitega zastopnika pravne osebe;
3.
preverjanje podatkov o dejanskem lastniku pravne osebe;
4.
preverjanje veljavnosti pooblastila iz tretjega odstavka 16. člena tega
zakona;
5.
ugotavljanje, ali je stranka postala tuja politično izpostavljena oseba
v času trajanja poslovnega razmerja.
(3) Če opravlja transakcije iz prvega odstavka 8. člena
tega zakona v imenu in za račun tuje pravne osebe njena podružnica,
organizacija v okviru preverjanja in posodabljanja pridobljenih listin o
stranki poleg podatkov iz prejšnjega odstavka pridobi tudi:
1.
podatke o naslovu in sedežu podružnice tuje pravne osebe;
2.
podatke o osebnem imenu in stalnem prebivališču zakonitega zastopnika
podružnice tuje pravne osebe.
(4) Organizacija mora zagotoviti, da sta obseg oziroma
pogostost izvajanja ukrepov iz prvega odstavka tega člena prilagojena tveganju
pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je organizacija izpostavljena
pri opravljanju posameznega posla oziroma pri poslovanju s posamezno stranko.
To tveganje organizacija določi na podlagi 6. člena tega zakona. Ne glede na
navedeno mora organizacija zagotoviti, da se pridobljene listine in podatki o
stranki posodobijo najmanj po preteku petih let od zadnjega pregleda stranke,
če stranka pri organizaciji izvaja transakcije.
22.a člen
(obravnava neobičajnih transakcij)
(1) V zvezi z zapletenimi in neobičajno visokimi transakcijami
ali transakcijami, ki imajo neobičajno sestavo ali nimajo jasno razvidnega ekonomskega
ali pravno utemeljenega namena ali niso v skladu ali so v nesorazmerju z
običajnim oziroma pričakovanim poslovanjem stranke, mora organizacija:
-
preučiti ozadje in namen teh transakcij v takšni meri, kot je glede na
okoliščine to mogoče, in
-
zabeležiti in hraniti svoje ugotovitve.
(2) Pri obravnavanju neobičajnih transakcij mora organizacija
posebno skrbnost nameniti strankam, poslovnim razmerjem ali transakcijam, ki so
povezane z državami, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje
pranja denarja ter financiranja terorizma ali se le‑ti ne izvajajo v zadostni
meri. Organizacija v teh primerih ravna skladno s prejšnjim odstavkom.
Informacijo o teh državah objavi urad na svojih spletnih straneh.
23. člen
(črtan)
2.2.3 Pregled stranke preko tretjih oseb
24. člen
(prepustitev pregleda stranke tretji osebi)
(1) Organizacija lahko pod pogoji, ki jih določa ta zakon,
izvajanje ukrepov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona
pri sklepanju poslovnega razmerja zaupa tretji osebi.
(2) Organizacija mora predhodno preveriti, ali tretja oseba,
ki ji bo zaupala izvedbo pregleda stranke, izpolnjuje vse pogoje, predpisane v
tem zakonu.
(3) Pregleda stranke, ki ga je za organizacijo opravila
tretja oseba, organizacija ne sme sprejeti za ustreznega, če je tretja oseba v
okviru tega pregleda istovetnost stranke ugotovila in preverila brez njene
navzočnosti.
(4) Organizacija, ki zaupa pregled stranke tretji osebi, se s
tem ne razbremeni odgovornosti za pravilno izvedbo pregleda stranke po tem
zakonu.
25. člen
(tretje osebe)
(1) Tretja oseba iz prvega odstavka 24. člena tega zakona je
lahko samo:
1.
organizacija iz 1., 2., 4., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 4. člena
tega zakona;
2.
banka države članice ali podružnica slovenske banke v državi članici;
3.
družba za upravljanje investicijskih skladov države članice ali
podružnica slovenske družbe za upravljanje investicijskih skladov v državi
članici;
4.
ustanovitelj ali upravljavec vzajemnih pokojninskih skladov države
članice ali pokojninska družba države članice;
5.
borznoposredniška družba države članice ali podružnica slovenske
borznoposredniške družbe v državi članici;
6.
zavarovalnica ali zavarovalnica države članice ali podružnica slovenske
zavarovalnice v državi članici;
7.
podružnica ali hčerinska banka banke države članice v tretji državi,
podružnica ali hčerinska družba družbe za upravljanje investicijskih skladov
države članice v tretji državi, podružnica ali hčerinska družba
borznoposredniške družbe države članice v tretji državi ali podružnica ali
hčerinska zavarovalnica zavarovalnice države članice v tretji državi;
8.
druga oseba, ki izpolnjuje pogoje, ki jih s pravilnikom določi minister,
pristojen za finance. Minister pri tem med drugim upošteva tehnična merila, ki
jih v skladu s 40. členom direktive 2005/60/ES sprejme Evropska komisija,
podatke pristojnih mednarodnih organizacij in podatke urada.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se kot tretja oseba
šteje tudi notar s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici ali
enakovredni tretji državi iz petega odstavka tega člena.
(3) Ne glede na druge določbe tega člena kot tretja oseba v
nobenem primeru ne more nastopati navidezna banka ali druga podobna kreditna
institucija, ki ne opravlja ali ne sme opravljati svoje dejavnosti v državi, v
kateri je registrirana.
(4) Med tretje osebe iz prvega odstavka 24. člena tega zakona
ne sodijo zunanji izvajalci in zastopniki organizacij.
(5) Minister, pristojen za finance, s pravilnikom določi
seznam enakovrednih tretjih držav, ki predpisujejo in upoštevajo standarde
glede odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma,
kakor so opredeljeni v direktivi 2005/60/ES, pri čemer upošteva tudi akt, ki ga
v skladu s 40. členom direktive 2005/60/ES sprejme Evropska komisija, ter
podatke pristojnih mednarodnih organizacij in urada.
26. člen
(izjeme v zvezi s strankami)
Ne glede na prvi odstavek 24. člena tega zakona organizacija
ne more zaupati izvedbe pregleda stranke tretji osebi, kadar je stranka;
1.
tuja pravna oseba, ki ne opravlja ali ne sme opravljati trgovske,
proizvodne ali druge dejavnosti v državi, v kateri je registrirana;
2.
fiduciarna ali druga podobna družba tujega prava z neznanimi oziroma
prikritimi lastniki ali upravljavci.
27. člen
(pridobivanje podatkov in dokumentacije od tretje osebe)
(1) Tretja oseba, ki v skladu z določbami tega zakona namesto
organizacije opravi pregled stranke, je dolžna organizaciji nemudoma predložiti
pridobljene podatke o stranki, ki jih organizacija potrebuje za sklenitev
poslovnega razmerja po tem zakonu.
(2) Tretja oseba mora organizaciji na njeno zahtevo brez
odlašanja predložiti tudi kopije listin in druge dokumentacije, na podlagi
katerih je opravila pregled stranke in pridobila zahtevane podatke o stranki.
Pridobljene kopije listin in dokumentacije organizacija hrani v skladu z
določbami tega zakona o varstvu in hrambi podatkov.
(3) Če je pregled stranke namesto organizacije opravila
tretja oseba iz 2. do vključno 8. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona,
lahko organizacija kot ustrezne sprejme tudi dokumentacijo ali podatke, ki so
bili osnova za pregled stranke v zadevni državi, čeprav so drugačni, kakor so
predpisani s tem zakonom.
(4) Če organizacija presodi, da obstaja utemeljen dvom o
verodostojnosti opravljenega pregleda stranke oziroma identifikacijske
dokumentacije ali o resničnosti pridobljenih podatkov o stranki, od tretje
osebe nemudoma zahteva, da ji predloži pisno izjavo o verodostojnosti
opravljenega pregleda stranke in resničnosti pridobljenih podatkov o stranki.
(5) Organizacija ne sme skleniti poslovnega razmerja, če:
1.
je pregled stranke opravila oseba, ki ni tretja oseba v skladu s 25.
členom tega zakona;
2.
če je tretja oseba, ki ji je organizacija zaupala pregled stranke,
ugotovila in preverila istovetnost stranke brez njene navzočnosti;
3.
od tretje osebe, ki je opravila pregled stranke, predhodno ni dobila
podatkov iz prvega odstavka tega člena;
4.
od tretje osebe, ki je opravila pregled stranke, predhodno ni dobila
kopije identifikacijskih listin in druge dokumentacije o stranki;
5.
obstaja utemeljen dvom o verodostojnosti izvedenega pregleda stranke ali
resničnosti pridobljenih podatkov o stranki, organizacija pa kljub zahtevi pri
tretji osebi ni dobila pisne izjave iz četrtega odstavka tega člena.
2.2.4 Posebni obliki pregleda stranke
28. člen
(splošno)
Pregled stranke se opravi v skladu s prvim odstavkom 7. člena
tega zakona, v nekaterih primerih, ki jih določa ta zakon, pa se zahtevajo
posebno strogi ukrepi, ali se omogočajo poenostavljeni ukrepi za poznavanje in
preverjanje strank. Posebni obliki pregleda stranke sta:
1.
poglobljeni pregled stranke;
2.
poenostavljeni pregled stranke.
2.2.4.1 Poglobljeni pregled stranke
29. člen
(splošno)
(1) Poglobljeni pregled stranke poleg ukrepov iz prvega
odstavka 7. člena tega zakona vključuje dodatne ukrepe, ki jih ta zakon določa
za naslednje primere:
1.
sklepanje kontokorentnega razmerja z banko ali drugo podobno kreditno
institucijo, ki ima sedež v tretji državi;
2.
sklepanje poslovnega razmerja ali izvajanje transakcije iz 2. točke
prvega odstavka 8. člena tega zakona s stranko, ki je politično izpostavljena
oseba iz 31. člena tega zakona;
3.
kadar v okviru pregleda stranke ta ni osebno navzoča pri ugotavljanju in
preverjanju istovetnosti.
(2) Organizacija mora poglobljeni pregled stranke opraviti v
vseh primerih iz prvega odstavka tega člena. Poleg tega mora organizacija
smiselno uporabiti ukrep ali ukrepe poglobljenega pregleda stranke iz 30., 31.
ali 32. člena tega zakona tudi v drugih primerih, ko v skladu s 6. členom tega
zakona oceni, da zaradi narave poslovnega razmerja, oblike ali načina izvedbe
transakcije, poslovnega profila stranke oziroma drugih okoliščin, povezanih s
stranko, obstaja ali bi lahko obstajalo veliko tveganje za pranje denarja ali
financiranje terorizma.
30. člen
(kontokorentna bančna razmerja s kreditnimi institucijami
tretjih držav)
(1) Pri sklepanju kontokorentnega razmerja z banko ali drugo
podobno kreditno institucijo, ki ima sedež v tretji državi, organizacija v
okviru poglobljenega pregleda stranke izvede ukrepe iz prvega odstavka 7. člena
tega zakona ter dodatno pridobi naslednje podatke, informacije in
dokumentacijo:
1.
datum izdaje dovoljenja za opravljanje bančnih storitev ter naziv in
sedež pristojnega organa tretje države, ki je dovoljenje izdal;
2.
opis izvajanja internih postopkov, ki se nanašajo na odkrivanje in
preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, zlasti postopkov
pregleda stranke, ugotavljanja dejanskih lastnikov, sporočanja podatkov o
sumljivih transakcijah in strankah pristojnim organom, vodenja evidenc, notranje
kontrole in drugih postopkov, ki jih je banka oziroma druga podobna kreditna
institucija sprejela v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja ter
financiranjem terorizma;
3.
opis sistemske ureditve na področju odkrivanja in preprečevanja pranja
denarja ter financiranja terorizma, ki velja v tretji državi, v kateri ima
sedež oziroma je registrirana banka oziroma druga podobna kreditna institucija;
4.
pisno izjavo, da banka oziroma druga podobna kreditna institucija ne
posluje kot navidezna banka;
5.
pisno izjavo, da banka oziroma druga podobna kreditna institucija nima
vzpostavljenih oziroma ne sklepa poslovnih razmerij ali izvaja transakcij z
navideznimi bankami;
6.
pisno izjavo, da je banka ali druga podobna kreditna institucija v
državi, v kateri ima sedež oziroma je registrirana, pod upravnim nadzorom ter
je v skladu z zakonodajo te države zavezana k upoštevanju zakonskih in drugih
ustreznih predpisov glede odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in
financiranja terorizma.
(2) Delavec organizacije, ki sklepa kontokorentno razmerje iz
prvega odstavka tega člena in vodi postopek poglobljenega pregleda stranke,
mora pred to sklenitvijo pridobiti pisno odobritev nadrejene odgovorne osebe v
organizaciji.
(3) Podatke iz prvega odstavka tega člena organizacija dobi z
vpogledom v javne ali druge dostopne evidence podatkov oziroma z vpogledom v
listine in poslovno dokumentacijo, ki jih ji pošlje banka ali druga podobna
kreditna institucija s sedežem v tretji državi.
(4) Organizacija ne sme skleniti ali nadaljevati
kontokorentnega razmerja z banko ali drugo podobno kreditno institucijo, ki ima
sedež v tretji državi, če:
1.
predhodno ni pridobila podatkov iz 1., 2., 4., 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena;
2.
delavec organizacije za sklenitev kontokorentnega razmerja predhodno ni
pridobil pisne odobritve nadrejene odgovorne osebe v organizaciji;
3.
banka ali druga podobna kreditna institucija s sedežem v tretji državi
nima vzpostavljenega sistema za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in
financiranja terorizma ali v skladu z zakonodajo tretje države, v kateri ima
sedež oziroma je registrirana, ni zavezana k upoštevanju zakonskih in drugih
ustreznih predpisov glede odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in
financiranja terorizma;
4.
banka ali druga podobna kreditna institucija s sedežem v tretji državi
posluje kot navidezna banka oziroma sklepa korespondenčna ali druga poslovna
razmerja in opravlja transakcije z navideznimi bankami.
31. člen
(tuje politično izpostavljene osebe)
(1) Organizacija mora vzpostaviti ustrezen postopek, s
katerim ugotavlja, ali je stranka oziroma njen zakoniti zastopnik ali
pooblaščenec tuja politično izpostavljena oseba. Ta postopek, ki temelji na
analizi tveganja, določi v svojem notranjem aktu ob upoštevanju smernic pristojnega
nadzornega organa iz 85. člena tega zakona. Politična izpostavljenost se
ugotavlja tudi za dejanske lastnike stranke.
(2) Tuja politično izpostavljena oseba iz prejšnjega
odstavka je vsaka fizična oseba, ki deluje ali je v zadnjem letu delovala na
vidnem javnem položaju ter ima stalno prebivališče v kateri koli drugi državi,
vključno z njenimi ožjimi družinskimi člani in ožjimi sodelavci.
(3) Fizične osebe, ki delujejo, ali so delovale na vidnem
javnem položaju, so:
a) voditelji oziroma
voditeljice držav, predsedniki oziroma predsednice vlad, ministri in njihovi
namestniki oziroma pomočniki;
b) izvoljeni predstavniki
zakonodajnih teles;
c) člani oziroma članice
vrhovnih in ustavnih sodišč ter drugih sodnih organov na visoki ravni, zoper
odločitve katerih, razen v izjemnih primerih, ni mogoče uporabiti rednih ali
izrednih pravnih sredstev;
d) člani oziroma članice
računskih sodišč in svetov centralnih bank;
e) veleposlaniki oziroma
veleposlanice, odpravniki oziroma odpravnice poslov in visoki častniki oziroma
častnice oboroženih sil;
f) člani oziroma članice
upravnih ali nadzornih organov podjetij, ki so v večinski lasti države.
(4) Ožji družinski člani osebe iz drugega odstavka tega člena
so: zakonec ali zunajzakonski partner, starši ter otroci in njihovi zakonci ali
zunajzakonski partnerji.
(5) Ožji sodelavec osebe iz drugega odstavka tega člena je
vsaka fizična oseba, ki ima skupni dobiček iz premoženja ali sklenjenega
poslovnega razmerja, ali ima katere koli druge tesne poslovne stike.
(6) Če je stranka, ki sklepa poslovno razmerje ali opravlja
transakcijo, oziroma če je stranka, za katero se sklepa poslovno razmerje ali
opravlja transakcija, tuja politično izpostavljena oseba, organizacija v okviru
poglobljenega pregleda stranke poleg ukrepov iz prvega odstavka 7. člena tega
zakona sprejme še naslednje:
1.
pridobi podatke o izvoru sredstev in premoženja, ki so ali bodo predmet
poslovnega razmerja oziroma transakcije, in sicer iz listin in druge
dokumentacije, ki jih organizaciji predloži stranka. Če teh podatkov ni mogoče
dobiti na opisani način, jih organizacija pridobi neposredno iz pisne izjave
stranke.
2.
delavec organizacije, ki vodi postopek sklepanja poslovnega razmerja s
stranko, ki je tuja politično izpostavljena oseba, pred njegovo sklenitvijo
obvezno pridobi pisno odobritev nadrejene odgovorne osebe.
3.
po sklenitvi poslovnega razmerja s posebno skrbnostjo spremlja
transakcije in druge poslovne aktivnosti, ki jih pri organizaciji izvaja tuja
politično izpostavljena oseba.
32. člen
(nenavzočnost stranke pri ugotavljanju in preverjanju
istovetnosti)
(1) Če stranka ob ugotavljanju in preverjanju istovetnosti ni
osebno navzoča pri organizaciji ali pri tretji osebi iz 25. člena tega zakona,
mora ta v okviru poglobljenega pregleda stranke poleg ukrepov iz prvega
odstavka 7. člena tega zakona sprejeti enega ali več dodatnih ukrepov iz
drugega odstavka tega člena.
(2) Organizacija večje tveganje pranja denarja ali
financiranja terorizma, ki nastane zaradi nenavzočnosti stranke, nadomesti:
1.
s pridobivanjem dodatnih listin, podatkov ali informacij, na podlagi
katerih preverja istovetnost stranke;
2.
z dodatnim preverjanjem predloženih listin ali dodatno potrditvijo s
strani finančne institucije iz 25. točke 3. člena tega zakona;
3.
z izvajanjem ukrepa iz tretjega odstavka tega člena in drugih ukrepov,
ki jih določi pristojni nadzorni organ iz 85. člena tega zakona.
(3) Sklenitev poslovnega razmerja brez navzočnosti stranke v
skladu z drugim odstavkom 13. člena tega zakona je dovoljena le, če
organizacija sprejme ukrep, s katerim zagotovi, da se pred izvajanjem
nadaljnjih transakcij stranke pri organizaciji prvo plačilo stranke opravi v
breme računa, ki ga stranka v svojem imenu ali strankin zakoniti zastopnik v
svojem imenu ali v imenu stranke odpre, ali ima odprtega pri kreditni instituciji.
2.2.4.2 Poenostavljeni pregled stranke
33. člen
(splošno)
(1) Ne glede na določbo 7. člena tega zakona lahko
organizacija v primerih iz 1. in 2. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona,
razen če v zvezi s stranko ali transakcijo obstajajo razlogi za sum pranja
denarja ali financiranja terorizma, opravi poenostavljeni pregled stranke, če
je ta:
1.
organizacija iz 1., 2., 4., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 4. člena
tega zakona ali zavarovalnica ali druga istovrstna institucija, pod pogojem, da
ima sedež v državi članici ali enakovredni tretji državi iz petega odstavka 25.
člena tega zakona;
2.
državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti, javna agencija,
javni sklad, javni zavod ali zbornica, ki ima sedež v Republiki Sloveniji;
3.
družba, katere vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na
organiziranem trgu v eni ali več državah članicah v skladu z zakonodajo
Skupnosti, oziroma družba s sedežem v tretji državi, katere vrednostnimi
papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu v državi članici ali tej
tretji državi, pod pogojem, da v tej tretji državi veljajo zahteve po razkritju
podatkov v skladu z zakonodajo Skupnosti;
4.
druga oseba iz četrtega odstavka 6. člena tega zakona, v zvezi s katero
obstaja neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena organizacija, če
sklepa kontokorentno razmerje z banko ali drugo podobno kreditno institucijo s
sedežem v tretji državi, ravna v skladu s prvim odstavkom 30. člena tega
zakona.
(3) Ne glede na določbo 7. člena tega zakona revizijska
družba ali samostojni revizor pri sklenitvi poslovnega razmerja obveznega
revidiranja letnih računovodskih izkazov pravne osebe, ki izhaja iz zakona, ki
ureja njeno delovanje, lahko opravi poenostavljeni pregled stranke, razen če v
zvezi s stranko ali okoliščinami revidiranja obstajajo razlogi za sum pranja
denarja ali financiranja terorizma.
34. člen
(izvajanje poenostavljenega pregleda stranke)
(1) Ne glede na prvi odstavek 7. člena tega zakona
poenostavljen pregled stranke iz prvega odstavka prejšnjega člena obsega zgolj
pridobitev nekaterih podatkov o stranki, poslovnem razmerju ali transakciji in
redno skrbno spremljanje aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri organizaciji, v
skladu z 22. členom tega zakona. Ne glede na drugi odstavek 22. člena tega
zakona, se za stranko, za katero je dopuščen poenostavljen pregled, preverjanje
in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov o stranki izvaja zgolj v
obsegu in na način kot je predpisan v tem členu.
(2) Organizacija mora v okviru poenostavljenega pregleda
stranke pridobiti naslednje podatke:
1.
pri sklepanju poslovnega razmerja:
-
firmo, naslov in sedež pravne osebe, ki sklene poslovno razmerje oziroma
pravne osebe, za katero se sklepa poslovno razmerje,
-
osebno ime zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe, ki za pravno
osebo sklene poslovno razmerje,
-
namen in predvideno naravo poslovnega razmerja ter datum sklenitve
poslovnega razmerja;
2.
pri izvajanju transakcije iz 2. točke prvega odstavka 8. člena tega
zakona:
-
firmo, naslov in sedež pravne osebe, za katero se opravi transakcija,
-
osebno ime zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe, ki za pravno
osebo opravi transakcijo,
-
datum in čas izvedbe transakcije,
-
znesek transakcije in valuto, v kateri se opravi transakcija, ter način
izvedbe transakcije,
-
namen transakcije ter osebno ime in stalno prebivališče oziroma firmo in
sedež osebe, ki ji je transakcija namenjena.
(3) Organizacija pridobi podatke iz drugega odstavka tega
člena z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali
drugega javnega registra, ki jo organizaciji posreduje stranka, oziroma z
neposrednim vpogledom v sodni ali drug javni register.
(4) Če vseh zahtevanih podatkov ni mogoče dobiti na način,
določen v tretjem odstavku tega člena, organizacija pridobi manjkajoče podatke
iz originalnih ali overjenih listin in druge poslovne dokumentacije, ki ji jih
posreduje stranka. Če manjkajočih podatkov iz objektivnih razlogov ni mogoče
dobiti niti na ta način, jih organizacija pridobi neposredno iz pisne izjave
zakonitega zastopnika ali pooblaščenca.
(5) Dokumentacija iz tretjega in četrtega odstavka tega člena
ob predložitvi organizaciji ne sme biti starejša od treh mesecev.
2.2.5 Omejitve pri poslovanju s strankami
35. člen
(prepoved uporabe anonimnih produktov)
Organizacija strankam ne sme odpirati, izdajati ali zanje
voditi anonimnih računov, hranilnih knjižic na geslo ali prinositelja oziroma
drugih produktov, ki bi posredno ali neposredno omogočali prikrivanje
identitete stranke.
36. člen
(prepoved poslovanja z navideznimi bankami)
Organizacija ne sme sklepati ali nadaljevati korespondenčnih
ali kontokorentnih odnosov z banko, ki posluje, ali bi lahko poslovala kot
navidezna banka, ali drugo podobno kreditno institucijo, za katero je znano, da
dovoljuje uporabo svojih računov navideznim bankam.
37. člen
(omejitev gotovinskega poslovanja)
(1) Osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga v Republiki
Sloveniji, od stranke ali nekoga tretjega pri prodaji posameznega blaga ne
smejo sprejeti plačila v gotovini, če to plačilo presega vrednost 15 000 eurov.
Med osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga, se štejejo pravne in fizične
osebe, ki organizirajo ali izvajajo dražbe, trgujejo z umetninami, se ukvarjajo
s prometom plemenitih kovin in dragih kamnov ter izdelkov iz teh, ter druge
pravne in fizične osebe, ki pri prodaji blaga sprejemajo plačila v gotovini.
(2) Omejitev sprejemanja gotovinskih plačil iz prejšnjega
odstavka velja tudi, če se plačilo za prodano blago opravi v več med seboj
povezanih gotovinskih transakcijah, ki skupaj presegajo vrednost 15 000 eurov.
(3) Osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga, plačilo iz
prvega in drugega odstavka tega člena od stranke ali nekoga tretjega sprejmejo
na svoj plačilni račun, če ni z drugim zakonom določeno drugače.
2.3 Sporočanje
38. člen
(obveznost sporočanja in roki)
(1) Organizacija mora sporočiti uradu podatke iz 1., 2., 3.,
4., 5., 9., 10., 11. in 12. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona o vsaki
gotovinski transakciji, ki presega vrednost 30.000 eurov, in sicer takoj ko je
opravljena, najpozneje pa v treh delovnih dneh po opravljeni transakciji.
(2) Organizacija iz 1., 2., 3., 4. in 12. točke prvega
odstavka 4. člena tega zakona mora sporočiti uradu podatke iz 1., 2., 3., 4.,
5., 9., 10., 11. in 12. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona o vsaki
transakciji, ki presega vrednost 30.000 eurov, in ki je na zahtevo stranke
opravljena na račune:
-
pravnih in fizičnih oseb v države iz drugega odstavka 22.a člena tega
zakona in države pri katerih obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja
ali financiranja terorizma in so uvrščene na seznam, ki ga objavi urad,
-
pravnih in fizičnih oseb s sedežem oziroma stalnim ali začasnim
prebivališčem v državah iz drugega odstavka 22.a člena tega zakona in državah pri
katerih obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja ali financiranja
terorizma in so uvrščene na seznam, ki ga objavi urad.
(3) Organizacija mora sporočiti uradu podatke iz drugega
odstavka tega člena takoj, ko je transakcija opravljena, najpozneje pa v treh
delovnih dneh po opravljeni transakciji.
(4) Obveznost sporočanja gotovinskih transakcij iz prvega
odstavka in transakcij iz drugega odstavka tega člena ne velja za revizijske
družbe, samostojne revizorje ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo
računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja.
(5) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov mora organizacija
sporočiti uradu podatke iz prvega odstavka 83. člena tega zakona vedno, kadar v
zvezi s transakcijo, stranko ali sredstvi obstajajo razlogi za sum pranja
denarja ali financiranja terorizma, in sicer še pred izvedbo transakcije, ter v
sporočilu navesti rok, v katerem naj bi se ta opravila. Takšno sporočilo se
lahko da tudi po telefonu ali posreduje po zaščiteni elektronski poti, vendar mora
biti uradu poslano še v pisni obliki najpozneje naslednji delovni dan.
(6) Obveznost sporočanja transakcij iz prejšnjega odstavka
velja tudi za nameravano transakcijo, ne glede na to, ali je bila pozneje
opravljena ali ne.
(7) Ne glede na peti in šesti odstavek tega člena revizijske
družbe, samostojni revizorji ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo
računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, v vseh primerih, ko
stranka pri njih išče nasvet za pranje denarja ali financiranje terorizma, to sporočijo
uradu takoj oziroma najpozneje v treh delovnih dneh od dneva, ko je stranka pri
njih iskala nasvet.
(8) Če organizacija v primerih iz petega in šestega odstavka
tega člena, zaradi narave transakcije, ali ker ta sploh ni bila opravljena ali
iz drugih upravičenih razlogov, ne more ravnati po opisanem postopku, mora
uradu sporočiti podatke takoj, ko je to mogoče, oziroma takoj po zaznavi
razlogov za sum pranja denarja ali financiranja terorizma. V sporočilu mora
obrazložiti razloge, zaradi katerih ni ravnala po opisanem postopku.
(9) Podatke iz prvega, drugega, petega, šestega in sedmega
odstavka tega člena organizacija predloži uradu na način, ki ga s pravilnikom
predpiše minister, pristojen za finance.
(10) Urad na svojih spletnih straneh takoj, najkasneje pa
naslednji delovni dan, objavi prejete podatke iz drugega odstavka tega člena.
Podatki, ki se objavijo, obsegajo podatke 1., 5., 10. in 11. točke prvega
odstavka 83. člena tega zakona.
(11) Minister, pristojen za finance, s pravilnikom določi pogoje,
pod katerimi organizaciji za nekatere stranke uradu ni treba sporočiti podatkov
o transakcijah iz prvega odstavka tega člena.
2.4 Izvajanje ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja
denarja in financiranja terorizma v podružnicah in hčerinskih družbah v
večinski lasti v tretjih državah
39. člen
(obveznost izvajanja ukrepov v tretjih državah)
(1) Organizacija mora zagotoviti, da se ukrepi odkrivanja in
preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, določeni v tem zakonu,
v enakem obsegu izvajajo tudi v njenih podružnicah in hčerinskih družbah v
njeni večinski lasti, ki imajo sedež v tretji državi, razen če to ni v izrecnem
nasprotju z zakonodajo tretje države.
(2) Če zakonodaja tretje države ne dopušča izvajanja ukrepov
odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ali financiranja terorizma v enakem
obsegu, v kakršnem so predpisani v tem zakonu, mora organizacija o tem nemudoma
obvestiti urad ter sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo tveganja za pranje
denarja ali financiranje terorizma.
(3) Organizacije seznanjajo svoje podružnice in hčerinske
družbe v večinski lasti, ki imajo sedež v tretji državi, z internimi postopki,
ki se nanašajo na odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja
terorizma, zlasti glede pregleda strank, sporočanja podatkov, vodenja evidenc,
notranje kontrole in drugih pomembnih okoliščin, povezanih z odkrivanjem in
preprečevanjem pranja denarja ali financiranja terorizma.
2.5 Pooblaščenec, izobraževanje in notranja kontrola
2.5.1 Pooblaščenec
40. člen
(določitev pooblaščenca in njegovega namestnika)
(1) Organizacije morajo za posamezne naloge odkrivanja in
preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki so določene v tem
zakonu in predpisih, sprejetih na njegovi podlagi, imenovati pooblaščenca in
enega ali več njegovih namestnikov.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena organizacijam, ki
imajo zaposlene manj kakor štiri delavce, ni treba določiti pooblaščenca in
izvajati notranje kontrole po tem zakonu.
41. člen
(pogoji za pooblaščenca)
(1) Organizacija mora zagotoviti, da delo pooblaščenca iz 40.
člena tega zakona lahko opravlja izključno oseba, ki izpolnjuje naslednje
pogoje:
1.
da je zaposlena na delovnem mestu, ki je v organizaciji sistemizirano na
tako visokem položaju, da osebi omogoča hitro, kakovostno in pravočasno
izvajanje nalog, predpisanih v tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi
podlagi;
2.
da ni bila pravnomočno obsojena ali ni v kazenskem postopku zaradi
kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti,
ali zaradi enega od teh kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve
smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe,
ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve
poslovne tajnosti, pranja denarja, izdaje uradne tajnosti, povzročitve splošne
nevarnosti ali izdaje državne tajnosti in kazen še ni bila izbrisana;
3.
da je ustrezno strokovno usposobljena za naloge preprečevanja in
odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma ter ima lastnosti in izkušnje,
potrebne za opravljanje funkcije pooblaščenca;
4.
da dobro pozna naravo poslovanja organizacije na področjih, ki so
izpostavljena tveganju za pranje denarja ali financiranje terorizma.
(2) Namestnik pooblaščenca mora izpolnjevati pogoje iz druge,
tretje in četrte točke prvega odstavka tega člena.
42. člen
(dolžnosti pooblaščenca in namestnika pooblaščenca)
(1) Pooblaščenec iz 40. člena tega zakona opravlja zlasti
naslednje naloge:
1.
skrbi za vzpostavitev, delovanje in razvoj sistema odkrivanja in
preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v organizaciji;
2.
skrbi za pravilno in pravočasno sporočanje podatkov uradu v skladu s tem
zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;
3.
sodeluje pri pripravi in spremembah operativnih postopkov ter pri pripravi
določb notranjih aktov v organizaciji, ki se nanašajo na preprečevanje in
odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma;
4.
sodeluje pri izdelavi smernic za opravljanje kontrole v zvezi s
preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma;
5.
spremlja in koordinira dejavnosti organizacije na področju odkrivanja in
preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma;
6.
sodeluje pri vzpostavitvi in razvoju informacijske podpore za izvajanje
dejavnosti v zvezi z odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja in
financiranja terorizma v organizaciji;
7.
upravi ali drugemu poslovodnemu organu organizacije daje pobude in
predloge za izboljšanje sistema odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in
financiranja terorizma v organizaciji,
8.
sodeluje pri pripravi programov strokovnega usposabljanja in
izobraževanja zaposlenih v organizaciji na področju preprečevanja in odkrivanja
pranja denarja in financiranja terorizma.
(2) Namestnik nadomešča pooblaščenca med njegovo odsotnostjo
v celotnem obsegu nalog iz prvega odstavka tega člena in opravlja druge naloge
po tem zakonu, če je tako določeno z notranjim aktom organizacije.
43. člen
(dolžnosti organizacije)
(1) Organizacija mora za izvajanje nalog odkrivanja in
preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma po tem zakonu
pooblaščencu:
1.
zagotoviti neomejen dostop do vseh podatkov, informacij in
dokumentacije, ki so potrebni za izvajanje teh nalog;
2.
priskrbeti ustrezna pooblastila za učinkovito izvajanje nalog iz prvega
odstavka 42. člena tega zakona;
3.
izpolniti ustrezne kadrovske, materialne in druge pogoje dela;
4.
ponuditi primerne prostorske in tehnične zmogljivosti, ki zagotavljajo
ustrezno stopnjo varnosti tajnih podatkov in informacij, s katerimi razpolaga
pooblaščenec na podlagi tega zakona;
5.
zagotoviti ustrezno informacijsko-tehnično podporo, ki omogoča stalno in
varno spremljanje dejavnosti na tem področju;
6.
zagotavljati redno strokovno usposabljanje v zvezi z odkrivanjem in
preprečevanjem pranja denarja in financiranjem terorizma; in
7.
priskrbeti nadomeščanje med njegovo odsotnostjo.
(2) Notranje organizacijske enote, vključno z upravo ali
drugim poslovodnim organom v organizaciji, morajo pooblaščencu zagotoviti pomoč
in podporo pri opravljanju nalog po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi
podlagi, ter ga tekoče obveščati o vseh dejstvih, ki so, ali bi lahko bila
povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma. Organizacija podrobneje
uredi način sodelovanja med svojimi organizacijskimi enotami in pooblaščencem z
notranjim aktom.
(3) Organizacija mora zagotoviti osebi, ki ima funkcijo
pooblaščenca po tem zakonu, da svoje delo in naloge opravlja kot izključno
delovno obveznost s polnim delovnim časom, če je zaradi velikega števila
zaposlenih, narave ali obsega poslovanja oziroma drugih upravičenih razlogov
trajno povečan obseg nalog preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in
financiranja terorizma.
(4) Pooblaščenec iz prejšnjega odstavka opravlja svoje naloge
kot samostojen organizacijski del, ki je neposredno odgovoren upravi ali drugemu
poslovodnemu organu ter je funkcionalno in organizacijsko ločen od drugih
organizacijskih delov organizacije.
(5) Organizacija sporoči uradu podatke o osebnem imenu in
nazivu delovnega mesta pooblaščenca ter namestnika pooblaščenca in vsako
spremembo teh podatkov brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od dneva
imenovanja oziroma spremembe podatka.
2.5.2 Izobraževanje in strokovno usposabljanje
44. člen
(obveznost rednega izobraževanja)
(1) Organizacija mora skrbeti za redno strokovno
usposabljanje in izobraževanje vseh delavcev, ki opravljajo naloge
preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma po tem
zakonu.
(2) Strokovno usposabljanje in izobraževanja iz prejšnjega
odstavka tega člena se nanaša na seznanjanje z določili zakona ter na njegovi
podlagi izdanih pravilnikov in notranjih aktov, s strokovno literaturo glede
preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma, s seznami
indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi
obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.
(3) Organizacija mora pripraviti program letnega strokovnega
usposabljanja in izobraževanja za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in
financiranja terorizma najpozneje do konca marca za tekoče leto.
2.5.3 Notranja kontrola in upravljanje s tveganji
45. člen
(obveznost redne notranje kontrole)
Organizacije morajo zagotoviti redno notranjo kontrolo nad
opravljanjem nalog odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja
terorizma po tem zakonu.
45.a člen
(upravljanje s tveganji)
Organizacija mora ob vseh pomembnih spremembah svojih
poslovnih procesov, kot so na primer uvedba novega produkta, uvedba nove
tehnologije ali organizacijske spremembe, opraviti ustrezno analizo, kako ti
dejavniki vplivajo na izpostavljenost organizacije tveganju pranju denarja ali
financiranja terorizma. V skladu z ugotovitvami organizacija sprejme ustrezne
ukrepe za zmanjšanje tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma.
2.5.4 Podzakonski predpisi za izvajanje nekaterih nalog
46. člen
(podrobnejši predpisi o pooblaščencu, načinu izvajanja
notranje kontrole, hrambi in varovanju podatkov, vodenju evidenc in strokovnem
usposabljanju delavcev)
Minister, pristojen za finance, s pravilnikom predpiše
podrobnejša pravila o pooblaščencu, načinu izvajanja notranje kontrole, hrambi
in varovanju podatkov, upravljanju evidenc in strokovnem usposabljanju delavcev
po tem zakonu pri organizacijah, odvetnikih, odvetniških družbah in notarjih.
III. POGLAVJE
NALOGE IN OBVEZNOSTI ODVETNIKOV, ODVETNIŠKIH DRUŽB IN NOTARJEV
47. člen
(naloge in obveznosti odvetnikov, odvetniških družb in
notarjev)
Če v tem poglavju ni določeno drugače, mora odvetnik,
odvetniška družba ali notar pri izvajanju ukrepov odkrivanja in preprečevanja
pranja denarja in financiranja terorizma ravnati po določbah tega zakona, ki
urejajo naloge in obveznosti organizacij, kadar:
1.
pomaga pri načrtovanju ali izvajanju transakcij za stranko v zvezi z:
a)
nakupom ali prodajo nepremičnine ali gospodarske družbe,
b)
upravljanjem strankinega denarja, vrednostnih papirjev ali drugega
premoženja,
c)
odpiranjem ali upravljanjem bančnih računov, hranilnih vlog ali računov
za poslovanje z vrednostnimi papirji,
d)
zbiranjem sredstev, potrebnih za ustanovitev, delovanje ali upravljanje
gospodarske družbe,
e)
ustanavljanjem, delovanjem ali upravljanjem ustanove, sklada,
gospodarske družbe ali druge podobne pravno-organizacijske oblike;
2.
ali v imenu in za račun stranke izvaja finančno transakcijo ali
transakcijo v zvezi z nepremičnino.
48. člen
(pregled stranke)
(1) Odvetnik, odvetniška družba ali notar v okviru pregleda
stranke v primeru iz 1. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona pridobi
podatke iz 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 11. točke tretjega odstavka 83. člena tega
zakona.
(2) Odvetnik, odvetniška družba ali notar v okviru pregleda
stranke v primeru iz 2. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona pridobi
podatke iz 1., 2., 3., 4., 7., 8., 9., 10. in 11. točke tretjega odstavka 83. člena tega zakona.
(3) Odvetnik, odvetniška družba ali notar v okviru pregleda
stranke v primerih iz 3. in 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona
pridobi podatke iz tretjega odstavka 83. člena tega zakona.
(4) Odvetnik, odvetniška družba ali notar ugotovi in preveri
istovetnost stranke oziroma njenega zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca
ter pridobi podatke iz 1., 2. in 3. točke tretjega odstavka 83. člena tega
zakona z vpogledom v uradni osebni dokument stranke v njegovi osebni
navzočnosti oziroma v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali
drugega javnega registra, ki ne sme biti starejša od treh mesecev.
(5) Odvetnik, odvetniška družba ali notar ugotovi dejanskega
lastnika stranke, ki je pravna oseba ali podoben pravni subjekt tujega prava, s
pridobitvijo podatkov iz 4. točke tretjega odstavka 83. člena tega zakona z
vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali drugega
javnega registra, ki ne sme biti starejša od treh mesecev. Če iz tega registra
ni mogoče dobiti vseh podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo z vpogledom v
originalne in overjene listine ter drugo poslovno dokumentacijo, ki jih
predloži zakoniti zastopnik pravne osebe oziroma njegov pooblaščenec.
(6) Odvetnik, odvetniška družba ali notar preostale podatke
iz tretjega odstavka 83. člena tega zakona pridobi z vpogledom v originalne ali
overjene listine in drugo poslovno dokumentacijo.
(7) Če vseh podatkov ni mogoče dobiti na način, določen v tem
členu, se manjkajoči podatki, razen tistih iz 12., 13. in 14. točke tretjega odstavka 83. člena tega zakona, pridobijo neposredno iz pisne izjave
stranke.
49. člen
(sporočanje podatkov o strankah in transakcijah, v zvezi s
katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja in financiranja terorizma)
(1) Če odvetnik, odvetniška družba ali notar pri opravljanju
poslov iz 47. člena tega zakona ugotovi, da v zvezi s transakcijo ali določeno
osebo obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, mora
to sporočiti uradu še pred izvedbo transakcije in v sporočilu navesti rok, v
katerem naj bi se transakcija opravila. Takšno sporočilo se lahko da tudi po
telefonu, vendar mora biti poslano uradu tudi v pisni obliki najpozneje
naslednji delovni dan.
(2) Obveznost sporočanja transakcij iz prejšnjega odstavka
velja tudi pri nameravani transakciji, ne glede na to, ali je bila pozneje
izvedena ali ne.
(3) Če odvetnik, odvetniška družba ali notar v primerih iz
prvega in drugega odstavka tega člena zaradi narave transakcije, ali ker ta
sploh ni bila izvedena, ali iz drugih upravičenih razlogov ne more ravnati po
opisanem postopku, mora uradu sporočiti podatke takoj, ko je to mogoče, oziroma
takoj po zaznavi razlogov za sum pranja denarja ali financiranja terorizma. V
sporočilu mora odvetnik, odvetniška družba ali notar obrazložiti razloge,
zaradi katerih ni ravnal po opisanem postopku.
(4) Odvetnik, odvetniška družba ali notar mora vedno, ko
stranka pri njih išče nasvet za pranje denarja ali financiranje terorizma, to
sporočiti uradu, in sicer takoj oziroma najpozneje v treh delovnih dneh od
dneva, ko je stranka pri njih iskala nasvet.
(5) Odvetnik, odvetniška družba ali notar mora sporočiti
uradu podatke iz tretjega odstavka 83. člena tega zakona na način, ki ga s
pravilnikom predpiše minister, pristojen za finance.
50. člen
(izjeme)
(1) Za odvetnika, odvetniško družbo ali notarja prvi in drugi
odstavek 49. člena tega zakona ne veljata v zvezi s podatkom, ki ga dobi od
stranke ali o stranki pri ugotavljanju njenega pravnega položaja ali njenem
zastopanju v zvezi s sodnim postopkom, kar vključuje svetovanje o predlaganju
ali izogibanju tega postopka, ne glede na to, ali je takšen podatek pridobljen
pred ali med sodnim postopkom ali po njem.
(2) Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena odvetniku,
odvetniški družbi ali notarju ni treba poslati podatkov, informacij in
dokumentacije na podlagi zahteve urada iz prvega in drugega odstavka 55. člena
tega zakona. V tem primeru mora uradu brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh
od prejema zahteve, pisno sporočiti razloge, zaradi katerih ni ravnal v skladu
z zahtevo urada.
(3) Ne glede na druge določbe tega zakona odvetnikom,
odvetniškim družbam in notarjem ni treba uradu sporočati gotovinskih transakcij
iz prvega odstavka 38. člena tega zakona, razen če v zvezi s transakcijo ali
stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.
IV. POGLAVJE
SEZNAM INDIKATORJEV ZA PREPOZNAVANJE STRANK IN TRANSAKCIJ, V ZVEZI S KATERIMI
OBSTAJAJO RAZLOGI ZA SUM PRANJA DENARJA ALI FINANCIRANJA TERORIZMA
51. člen
(obveznost sestave in uporabe seznama indikatorjev)
(1) Organizacije, odvetniki, odvetniške družbe in notarji
morajo sestaviti seznam indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v
zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja
terorizma.
(2) Pri sestavi seznama indikatorjev iz prvega odstavka tega
člena organizacije, odvetniki, odvetniške družbe in notarji upoštevajo zlasti
zapletenost in obseg izvajanja transakcij, neobičajno sestavo, vrednost ali
povezanost transakcij, ki nimajo jasno razvidnega ekonomskega ali pravno
utemeljenega namena, oziroma niso v skladu, ali so v nesorazmerju z običajnim
oziroma pričakovanim poslovanjem stranke, in druge okoliščine, ki so povezane s
statusom ali drugimi lastnostmi stranke.
(3) Organizacije, odvetniki, odvetniške družbe in notarji
morajo pri ugotavljanju razlogov za sum pranja denarja ali financiranja
terorizma ter drugih okoliščin v zvezi s tem uporabljati seznam indikatorjev iz
prvega odstavka tega člena.
(4) Minister, pristojen za finance, lahko s pravilnikom
predpiše obvezno vključitev posameznih indikatorjev na seznam indikatorjev za
prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum
pranja denarja ali financiranja terorizma.
52. člen
(sodelovanje pri sestavi seznama indikatorjev)
Pri sestavi seznama indikatorjev iz prvega odstavka
prejšnjega člena sodelujejo tudi urad, Banka Slovenije, Agencija za trg
vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor, Urad Republike Slovenije
za nadzor prirejanja iger na srečo, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem,
Slovenski inštitut za revizijo, Notarska zbornica Slovenije, Odvetniška
zbornica Slovenije ter združenja in društva, katerih člani so zavezanci po tem
zakonu.
V. POGLAVJE
NALOGE IN PRISTOJNOSTI URADA
5.1 Splošne določbe
53. člen
(splošno)
(1) Urad opravlja naloge, ki se nanašajo na preprečevanje in
odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma, ter druge naloge, določene
s tem zakonom.
(2) Urad sprejema, zbira, analizira ter posreduje podatke,
informacije in dokumentacijo, ki jih pridobi v skladu z določbami tega zakona.
(3) Vsaka predložitev podatkov, informacij in dokumentacije
uradu po tem zakonu iz zbirk osebnih podatkov je brezplačna.
5.2 Odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma
54. člen
(zahteva organizaciji za predložitev podatkov o sumljivih
transakcijah ali osebah)
(1) Če urad presodi, da so v zvezi z neko transakcijo ali
osebo podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, lahko od
organizacije zahteva, da mu predloži:
1.
podatke iz evidence o strankah in transakcijah, ki jo organizacije
vodijo na podlagi prvega odstavka 83. člena tega zakona;
2.
podatke o stanju sredstev in drugega premoženja te osebe pri
organizaciji;
3.
podatke o prometu s sredstvi in premoženjem te osebe pri organizaciji;
4.
podatke o drugih poslovnih razmerjih, sklenjenih pri organizaciji;
5.
vse druge podatke in informacije, ki jih je organizacija pridobila, ali
jih vodi na podlagi zakona, ter so potrebni za odkrivanje in dokazovanje pranja
denarja ali financiranja terorizma. Urad v zahtevi navede, katere podatke
zahteva, pravno podlago za njihovo posredovanje, namen njihove obdelave in rok,
v katerem morajo biti zahtevani podatki posredovani uradu.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka lahko urad od organizacije
zahteva tudi za osebo, za katero je mogoče sklepati, da je sodelovala oziroma
je udeležena v transakcijah ali poslih osebe, v zvezi s katero so podani
razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.
(3) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena mora
organizacija uradu na njegovo zahtevo poslati tudi vso potrebno dokumentacijo.
(4) Podatke, informacije in dokumentacijo iz prejšnjih
odstavkov mora organizacija predložiti uradu brez odlašanja, najpozneje pa v 15
dneh od prejema zahteve. Izjemoma lahko urad v zahtevi določi krajši rok, če je
to potrebno zaradi ugotavljanja okoliščin, pomembnih za izdajo odredbe o začasni
ustavitvi transakcije, ali zaradi pošiljanja podatkov tujim organom in
mednarodnim organizacijam, ter v drugih nujnih primerih, kadar je treba
preprečiti nastanek premoženjske škode.
(5) Urad lahko zaradi obsežnosti dokumentacije ali drugih
upravičenih razlogov organizaciji na njeno obrazloženo pisno pobudo s pisnim
obvestilom podaljša rok iz četrtega odstavka tega člena, lahko pa v takih
primerih opravi pregled dokumentacije v organizaciji.
55. člen
(zahteva odvetniku, odvetniški družbi ali notarju za
predložitev podatkov o sumljivih transakcijah ali osebah)
(1) Če urad presodi, da so v zvezi z neko transakcijo ali
osebo podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, lahko od
odvetnika, odvetniške družbe ali notarja zahteva podatke, informacije in
dokumentacijo v zvezi s posli iz 47. člena tega zakona, ki so potrebni za
odkrivanje in dokazovanje pranja denarja ali financiranja terorizma. Urad v
zahtevi navede, katere podatke zahteva, pravno podlago za njihovo posredovanje,
namen njihove obdelave in rok, v katerem morajo biti zahtevani podatki
posredovani uradu.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka lahko urad od odvetnika,
odvetniške družbe ali notarja zahteva tudi za osebo, za katero je mogoče sklepati,
da je sodelovala oziroma je udeležena v transakcijah ali poslih osebe, v zvezi
s katero so podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.
(3) Glede rokov za predložitev podatkov, informacij in
dokumentacije iz prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo
četrti in peti odstavek 54. člena tega zakona.
56. člen
(zahteva državnemu organu ali nosilcem javnih pooblastil za
predložitev podatkov o sumljivih transakcijah ali osebah)
(1) Če urad presodi, da so v zvezi z neko transakcijo ali
osebo podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, lahko od
državnih organov in nosilcev javnih pooblastil zahteva podatke, informacije in
dokumentacijo, ki so potrebni za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja ali
financiranja terorizma. Urad v zahtevi navede, katere podatke zahteva, pravno
podlago za njihovo posredovanje, namen njihove obdelave in rok, v katerem
morajo biti zahtevani podatki posredovani uradu.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka lahko urad od državnih organov
in nosilcev javnih pooblastil zahteva tudi za osebo, za katero je mogoče
sklepati, da je sodelovala oziroma je udeležena v transakcijah ali poslih
osebe, v zvezi s katero so podani razlogi za sum pranja denarja ali
financiranja terorizma.
(3) Državni organi in nosilci javnih pooblastil uradu
predložijo podatke, informacije in dokumentacijo iz prejšnjih odstavkov brez
odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od prejema zahteve, ali mu brez nadomestila
omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij.
(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko urad
izjemoma v zahtevi določi krajši rok, če je to potrebno zaradi ugotavljanja
okoliščin, pomembnih za izdajo odredbe o začasni ustavitvi transakcije, ali
pošiljanja podatkov tujim organom in mednarodnim organizacijam ter v drugih
nujnih primerih, kadar je treba preprečiti nastanek premoženjske škode.
57. člen
(odredba o začasni ustavitvi transakcije)
(1) Urad lahko s pisno odredbo začasno, vendar največ za 72
ur ustavi transakcijo, če presodi, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum
pranja denarja ali financiranja terorizma, in o tem obvesti pristojne organe.
(2) Če zaradi narave ali načina izvedbe transakcije oziroma
okoliščin, ki transakcijo spremljajo, ni mogoče odlašati in v drugih nujnih
primerih, se lahko odredba izjemoma izda tudi ustno, vendar jo mora urad v
pisni obliki poslati organizaciji takoj, ko je to mogoče, oziroma še isti dan,
ko je bila izdana. O prejemu ustne odredbe odgovorna oseba organizacije naredi
zaznamek in ga hrani v svojih evidencah v skladu z določbami tega zakona, ki
urejajo varstvo in hrambo podatkov.
(3) V zvezi z izdajo odredbe lahko urad, če je v predkazenskem
ali kazenskem postopku treba zbrati še dodatne podatke ali iz drugih
upravičenih razlogov, organizaciji da navodila o postopku z osebami, na katere
se začasna ustavitev transakcije nanaša.
(4) Pristojni organi iz prvega in drugega odstavka tega člena
morajo po prejetem obvestilu ravnati posebno hitro in najpozneje v 72 urah od
začasne ustavitve transakcije ukrepati v skladu s svojimi pooblastili.
58. člen
(prenehanje začasne ustavitve transakcije)
(1) Če urad v 72 urah od izdaje odredbe o začasni ustavitvi
transakcije presodi, da ni več utemeljenega suma pranja denarja ali
financiranja terorizma, obvesti o tem pristojne organe in organizacijo, ki
transakcijo lahko opravi takoj.
(2) Če urad v roku iz prvega odstavka tega člena ne ukrepa,
lahko organizacija takoj opravi transakcijo.
59. člen
(zahteva za tekoče spremljanje finančnega poslovanja
stranke)
(1) Urad lahko od organizacije pisno zahteva, da tekoče
spremlja finančno poslovanje osebe, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum
pranja denarja ali financiranja terorizma, ali druge osebe, za katero je mogoče
utemeljeno sklepati, da je sodelovala oziroma je udeležena v transakcijah ali
poslih takšne osebe, in mu sproti sporoča podatke o transakcijah ali poslih, ki
jih pri organizaciji opravita ali nameravata opraviti navedeni osebi. V zahtevi
urad obvezno določi rok, v katerem mu morajo organizacije poslati zahtevane
podatke.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka mora organizacija
sporočiti uradu še pred izvedbo transakcije ali sklenitvijo posla in v
sporočilu navesti rok, v katerem naj bi se transakcija ali posel opravila.
(3) Če organizacija zaradi narave transakcije oziroma posla
ali iz drugih upravičenih razlogov ne more ravnati po drugem odstavku tega
člena, mora uradu sporočiti podatke takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa
naslednji delovni dan. V sporočilu mora obvezno navesti, zakaj ni ravnala po drugem
odstavku tega člena.
(4) Izvajanje ukrepa iz prvega odstavka tega člena lahko
traja največ tri mesece, iz utemeljenih razlogov pa se njegovo trajanje vsakič
lahko podaljša še za en mesec, vendar skupno ne več kakor šest mesecev.
60. člen
(pobudniki)
(1) Ne glede na tretji, četrti in šesti odstavek 38. člena
ter prvi odstavek 49. člena tega zakona lahko urad, če v zvezi z neko
transakcijo ali osebo obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja
terorizma, začne zbirati in analizirati podatke, informacije in dokumentacijo
tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča, državnega tožilstva, Policije,
Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, Obveščevalno varnostne službe
Ministrstva za obrambo, Računskega sodišča, organa, pristojnega za
preprečevanje korupcije, Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna in
Carinske uprave Republike Slovenije. Pobuda mora vsebovati podatke iz devetega
odstavka 83. člena tega zakona.
(2) Če obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali
financiranja terorizma v zvezi z delovanjem nepridobitne organizacije, njenih
članov ali z njimi povezanih oseb, lahko urad začne zbirati in analizirati
podatke, informacije in dokumentacijo tudi na podlagi obrazložene pisne pobude
inšpektorata, pristojnega za notranje zadeve, in drugih inšpekcijskih organov,
pristojnih za nadzor nad delovanjem nepridobitnih organizacij.
(3) Urad zavrne pobudo iz prvega in drugega odstavka tega
člena, če v njej niso obrazloženi razlogi za sum pranja denarja ali
financiranja terorizma. O tej zavrnitvi pisno obvesti pobudnika in navede
razloge, zaradi katerih pobude ni sprejel v obravnavo.
61. člen
(obvestilo o sumljivih transakcijah)
(1) Če urad na podlagi podatkov, informacij in dokumentacije,
ki jih pridobi v skladu s tem zakonom, presodi, da so v zvezi z neko
transakcijo ali osebo podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja
terorizma, pošlje pisno obvestilo s potrebno dokumentacijo pristojnim organom.
(2) Urad v obvestilu iz prejšnjega odstavka ne navede
podatkov o organizaciji in delavcu te organizacije, ki je uradu prva sporočila
podatke na podlagi tretjega, četrtega in šestega odstavka 38. člena tega
zakona, razen če obstajajo razlogi za sum, da sta organizacija ali njen delavec
storila kaznivo dejanje pranja denarja ali financiranja terorizma, ali če so
podatki potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskem postopku, in če
predložitev teh podatkov pisno zahteva pristojno sodišče.
62. člen
(informacija o drugih kaznivih dejanjih)
Ne glede na prvi odstavek 61. člena tega zakona urad pošlje
pisno informacijo pristojnim organom tudi, če na podlagi podatkov, informacij
in dokumentacije, pridobljenih po tem zakonu, presodi, da so v zvezi z neko
transakcijo ali osebo podani razlogi za sum storitve naslednjih kaznivih
dejanj:
1.
kršitev proste odločitve volivcev po 151. členu Kazenskega zakonika
(Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr. in 39/09; v nadaljnjem besedilu: KZ‑1),
sprejemanje podkupnine pri volitvah po 157. členu KZ‑1, goljufije po 211. členu
KZ‑1, organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo po 212. členu
KZ‑1, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po 230. členu KZ‑1,
preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji po 231. členu KZ‑1,
ponareditev ali uničenje poslovnih listin po 235. členu KZ‑1, zloraba položaja
ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ‑1, nedovoljeno
sprejemanje daril po 241. členu KZ‑1, nedovoljeno dajanje daril po 242.a členu
KZ‑1 davčna zatajitev po 249. členu KZ‑1 in hudodelsko združevanje po 294.
členu KZ‑1;
2.
druga kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora pet
ali več let.
63. člen
(povratna informacija)
O končanem zbiranju in analiziranju podatkov, informacij in
dokumentacije v zvezi z neko osebo ali transakcijo, pri kateri so bili podani
razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma ali ugotovljena
dejstva, ki so ali bi bila lahko povezana s pranjem denarja ali financiranjem
terorizma, urad pisno obvesti zavezanca iz tretjega, četrtega in šestega
odstavka 38. člena in prvega odstavka 49. člena tega zakona, pobudnika iz 60. člena
tega zakona, borze in centralno klirinškodepotno družbo iz 74. člena tega
zakona ter nadzorni organ iz 89. člena tega zakona, razen če presodi, da bi to
lahko škodovalo nadaljnjemu postopku.
5.3 Mednarodno sodelovanje
64. člen
(splošno pravilo)
(1) Določbe tega zakona o mednarodnem sodelovanju se
uporabljajo, če z mednarodno pogodbo ni določeno drugače.
(2) Pred pošiljanjem osebnih podatkov organu države članice
ali tretje države, pristojnemu za preprečevanje pranja denarja in financiranja
terorizma, urad pridobi zagotovila, da ima organ iz države, v katero se podatki
pošiljajo, urejeno varstvo osebnih podatkov in da jih bo organ države članice
ali tretje države uporabil samo za namene, določene s tem zakonom.
65. člen
(zaprosilo tujemu organu za predložitev podatkov)
(1) Urad lahko v okviru svojih nalog odkrivanja in preprečevanja
pranja denarja in financiranja terorizma organe držav članic ali tretjih držav,
pristojne za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, zaprosi za
podatke, informacije in dokumentacijo, ki jih potrebuje za odkrivanje in
preprečevanje pranja denarja ali financiranja terorizma.
(2) Podatke, informacije in dokumentacijo, pridobljene na
podlagi prejšnjega odstavka, sme urad uporabiti izključno za namene, določene v
tem zakonu. Brez predhodnega soglasja organa države članice ali tretje države,
pristojnega za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, urad
prejetih podatkov, informacij in dokumentacije ne sme pošiljati oziroma dajati
na vpogled tretji osebi ali jih uporabiti v nasprotju s pogoji in omejitvami,
ki jih določi zaprošeni organ.
66. člen
(predložitev podatkov in informacij na zaprosilo tujega
organa)
(1) Urad podatke, informacije in dokumentacijo o strankah ali
transakcijah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali
financiranja terorizma, ki jih pridobi ali vodi v skladu z določbami tega
zakona, predloži organu države članice ali tretje države, pristojnemu za
preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, na njegovo pisno
zaprosilo ob pogoju dejanske vzajemnosti.
(2) Urad lahko zavrne izpolnitev zaprosila organa države
članice ali tretje države, pristojnega za preprečevanje pranja denarja in
financiranja terorizma, v naslednjih primerih:
1.
če na podlagi dejstev in okoliščin, navedenih v zaprosilu, presodi, da
niso podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;
2.
če bi predložitev podatkov ogrozila ali utegnila ogroziti potek
kazenskega postopka v Republiki Sloveniji, oziroma bi lahko kakor koli drugače
škodovala interesom tega postopka.
(3) O zavrnitvi zaprosila urad pisno obvesti organ države
članice ali tretje države, ki je pristojen za preprečevanje pranja denarja in
financiranja terorizma, in ki je zaprosilo poslal, in navede razloge zavrnitve.
(4) Urad lahko določi dodatne pogoje in omejitve, ob
upoštevanju katerih sme organ države članice ali tretje države, pristojen za
preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, uporabiti podatke iz
prvega odstavka tega člena.
67. člen
(predložitev podatkov tujemu organu na lastno pobudo)
(1) Urad lahko podatke in informacije o strankah ali
transakcijah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali
financiranja terorizma, ki jih pridobi ali vodi v skladu z določbami tega zakona,
pošlje organu države članice ali tretje države, pristojnemu za preprečevanje
pranja denarja in financiranja terorizma, tudi na lastno pobudo ob pogoju
dejanske vzajemnosti.
(2) Urad lahko pri pošiljanju podatkov na lastno pobudo
določi dodatne pogoje in omejitve, pod katerimi sme organ države članice ali
tretje države, pristojen za preprečevanje pranja denarja in financiranja
terorizma, uporabiti prejete podatke iz prvega odstavka tega člena.
68. člen
(začasna ustavitev transakcije na pobudo tujega organa)
(1) Urad lahko pod pogoji, ki jih določa ta zakon, in ob
pogoju dejanske vzajemnosti s pisno odredbo začasno, vendar največ za 72 ur
ustavi transakcijo tudi na obrazloženo pisno pobudo organa države članice ali
tretje države, pristojnega za preprečevanje pranja denarja in financiranja
terorizma, in o tem obvesti pristojne organe.
(2) Urad lahko zavrne pobudo organa države članice ali tretje
države, pristojnega za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma,
če na podlagi dejstev in okoliščin, navedenih v pobudi iz prvega odstavka tega
člena, presodi, da ni podan utemeljen sum pranja denarja ali financiranja
terorizma. O zavrnitvi pobude urad pisno obvesti pobudnika in navede razloge,
zaradi katerih je pobudo zavrnil.
(3) V zvezi z odredbo o začasni ustavitvi transakcije po tem
členu se smiselno uporabljata 57. in 58. člen tega zakona.
69. člen
(pobuda tujemu organu za začasno ustavitev transakcije)
Urad lahko v okviru svojih nalog odkrivanja in preprečevanja
pranja denarja in financiranja terorizma organom držav članic ali tretjih
držav, pristojnim za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma,
pošlje pisno pobudo za začasno ustavitev transakcije, če presodi, da je podan
utemeljen sum pranja denarja ali financiranja terorizma.
5.4 Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma
70. člen
(preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma)
Urad opravlja naloge, ki se nanašajo na preprečevanje pranja
denarja in financiranja terorizma, tako da:
1.
pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov, ki se
nanašajo na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja
terorizma;
2.
sodeluje pri sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in
transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali
financiranja terorizma;
3.
pripravlja in izdaja priporočila ali smernice za enotno izvajanje tega
zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, pri zavezancih iz prvega in
drugega odstavka 4. člena tega zakona;
4.
sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij, državnih
organov, nosilcev javnih pooblastil, odvetnikov, odvetniških družb in notarjev;
5.
najmanj enkrat na leto objavi statistične podatke v zvezi s pranjem
denarja in financiranjem terorizma, zlasti o številu sumljivih transakcij, ki
so mu bili poslani v skladu s tem zakonom, številu obravnavanih primerov na
letni ravni, številu kazensko preganjanih oseb, številu oseb, obsojenih kaznivega
dejanja pranja denarja ali financiranja terorizma ter obsegu zamrznjenih,
zaseženih ali odvzetih sredstev;
6.
na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja
in financiranja terorizma.
70.a člen
(predložitev podatkov uradu)
(1) Urad lahko od zavezancev iz 4. člena tega zakona,
nadzornih organov iz 85. člena tega zakona ter drugih državnih organov in
organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke:
1.
iz vseh evidenc, ki so jih dolžni voditi na podlagi tega zakona;
2.
o vseh poslovnih razmerjih, ki so jih sklenile s svojimi strankami, ne
glede na njihovo vrsto in obliko;
3.
o vseh transakcijah med njimi in njihovimi strankami;
4.
o vseh transakcijah, ki so jih njihove stranke opravile v države
članice, enakovredne tretje države ali tretje države;
5.
o vseh transakcijah, ki so bile opravljene iz držav članic, enakovrednih
tretjih držav ali tretjih držav njihovim strankam v Republiko Slovenijo;
6.
druge razpoložljive podatke in dokumentacijo, ki jo vodijo na podlagi
drugih predpisov in ki jih urad potrebuje za namene iz tega člena.
(2) Urad v zahtevi navede katere podatke zahteva, pravno
podlago za njihovo posredovanje, namen njihove obdelave in rok, v katerem
morajo biti podatki posredovani uradu.
(3) Podatke, informacije, dokumentacijo in druge
razpoložljive podatke iz prvega odstavka tega člena urad uporablja za namene
izdelave operativnih in strateških analiz, ugotavljanja izpostavljenosti in
izdelave ocene tveganja finančnega in nefinančnega sistema Republike Slovenije
za pranje denarja in financiranje terorizma ter za ugotavljanje pojavnih oblik
in trendov pranja denarja in financiranja terorizma.
(4) Zavezanci iz 4. člena tega zakona uradu posredujejo
podatke, informacije, dokumentacijo in druge razpoložljive podatke iz prvega
dostavka tega člena brezplačno v roku petnajstih dni po prejemu zahteve.
(5) Brezplačno in v roku iz prejšnjega odstavka tega člena
posredujejo uradu zahtevane podatke tudi nadzorniki iz 85. člena tega zakona
ter drugi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili.
(6) Ne glede na rok iz četrtega in petega odstavka tega člena
lahko urad zaradi obsežnosti dokumentacije ali drugih upravičenih razlogov,
subjektom iz četrtega in petega odstavka tega člena na njihovo obrazloženo
pisno pobudo s pisnim obvestilom podaljša rok.
(7) Urad rezultate opravljenih analiz, ugotovljenih ocen
tveganj, pojavnih oblik in trendov pranja denarja objavi na svoji spletni
strani, lahko pa z rezultati seznani tudi Vlado Republike Slovenije v obliki
posebnega ali rednega letnega poročila o delu urada.
5.5 Druge naloge
71. člen
(predložitev podatkov sodišču, državnemu tožilstvu ali
carinskim organom)
(1) Urad predloži sodišču ali državnemu tožilstvu na njegovo
obrazloženo pisno zahtevo podatke iz evidenc oseb in transakcij iz prvega
odstavka 38. člena in iz 73. člena tega zakona, ki jih sodišče ali državno
tožilstvo potrebuje pri raziskovanju okoliščin, pomembnih za zavarovanje ali
odvzem premoženjske koristi v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski
postopek.
(2) Urad predloži carinskim organom na njihovo obrazloženo
pisno zahtevo podatke iz evidenc oseb in transakcij iz prvega odstavka 38. člena
tega zakona, ki jih carinski organi potrebujejo za namene izvajanja nalog na
podlagi predpisov Skupnosti, ki urejajo medsebojno pomoč med upravnimi organi
držav članic.
72. člen
(poročanje vladi)
Urad najmanj enkrat na leto o svojem delu poroča vladi.
VI. POGLAVJE
NALOGE DRŽAVNIH ORGANOV IN NOSILCEV JAVNIH POOBLASTIL
73. člen
(carinski organi)
(1) Carinski organi morajo uradu najpozneje v treh dneh
sporočiti podatke iz petega odstavka 83. člena tega zakona o vsaki prijavi
vnosa ali iznosa gotovine v vrednosti 10 000 eurov ali več pri vstopu v
Skupnost ali izstopu iz nje.
(2) Carinski organi morajo podatke iz petega odstavka 83. člena
tega zakona sporočiti uradu tudi, če vnos ali iznos gotovine pri vstopu v
Skupnost ali izstopu iz nje iz prvega odstavka tega člena ni bil prijavljen
carinskim organom.
(3) Carinski organi sporočijo uradu podatke iz šestega
odstavka 83. člena tudi pri vnosu oziroma iznosu ali poskusu vnosa oziroma
iznosa gotovine pri vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje v znesku, ki je nižji
od 10 000 eurov, če v zvezi z osebo, ki gotovino prenaša, načinom prenosa ali
drugimi okoliščinami prenosa obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali
financiranja terorizma.
74. člen
(borze in centralna klirinškodepotna družba)
(1) Borze in centralna klirinškodepotna družba morajo brez
odlašanja pisno obvestiti urad, če pri izvajanju svojih dejavnosti oziroma
poslov, ugotovijo oziroma odkrijejo dejstva, ki so, ali bi bila lahko povezana
s pranjem denarja ali financiranjem terorizma.
(2) Na podlagi sporočenih dejstev iz prvega ostavka tega
člena lahko urad, če tako presodi, začne z zbiranjem in analiziranjem podatkov,
informacij in dokumentacije v skladu s svojimi pooblastili, določenimi v tem
zakonu.
75. člen
(sodišča, državna tožilstva in drugi državni organi)
(1) Zaradi centralizacije in analize vseh podatkov v zvezi s
pranjem denarja in financiranjem terorizma morajo sodišča, državna tožilstva in
drugi državni organi uradu pošiljati podatke o kaznivih dejanjih pranja denarja
in financiranja terorističnih dejavnosti ter o prekrških po tem zakonu.
(2) Pristojni državni organi morajo uradu tekoče pošiljati
naslednje podatke:
1.
datum vložitve kazenske ovadbe;
2.
osebno ime, datum rojstva in naslov oziroma firmo, naslov in sedež
ovadene osebe;
3.
zakonsko označbo kaznivega dejanja ter kraj, čas in način storitve
dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja;
4.
zakonsko označbo predhodnega kaznivega dejanja ter kraj, čas in način
storitve dejanja, ki ima znake predhodnega kaznivega dejanja.
(3) Državna tožilstva in sodišča morajo uradu dvakrat na leto
poslati naslednje podatke:
1.
osebno ime, datum rojstva in naslov oziroma firmo, naslov in sedež
ovadene osebe ali osebe, ki je vložila zahtevo za sodno varstvo v okviru
postopka o prekršku;
2.
fazo postopka in njihovo zadnjo odločitev v posamezni fazi;
3.
zakonsko označbo kaznivega dejanja ali prekrška;
4.
osebno ime, datum rojstva in naslov oziroma firmo in sedež osebe, v
zvezi s katero je bilo odrejeno začasno zavarovanje zahtevka za odvzem
premoženjske koristi ali začasni zaseg;
5.
datum izdaje in čas trajanja odredbe o začasnem zavarovanju zahtevka za
odvzem premoženjske koristi ali začasnem zasegu;
6.
znesek sredstev ali vrednost premoženja, na katero se nanaša odredba o
začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi ali začasnem zasegu;
7.
datum izdaje odredbe o odvzemu sredstev ali premoženja;
8.
znesek odvzetih sredstev ali vrednost odvzetega premoženja.
(4) Pristojni državni organi morajo enkrat na leto,
najpozneje pa do konca januarja tekočega leta za preteklo leto, obvestiti urad
o svojih ugotovitvah, do katerih so prišli na podlagi prejetih obvestil o
sumljivih transakcijah iz 61. člena tega zakona ali informacij o drugih
kaznivih dejanjih iz 62. člena tega zakona, in drugih ukrepih, ki so jih
sprejeli na tej podlagi.
VII. POGLAVJE
VARSTVO IN HRAMBA PODATKOV TER UPRAVLJANJE EVIDENC
7.1 Varstvo podatkov
76. člen
(prepoved razkritja)
(1) Zavezanci in njihovi zaposleni, vključno s člani upravnih,
nadzornih ali drugih poslovodnih organov, oziroma druge osebe, ki so jim kakor
koli dostopni podatki o spodnjih dejstvih, stranki ali tretji osebi ne smejo
razkriti:
1.
da je bil ali da bo podatek, informacija ali dokumentacija o njej ali
transakciji iz tretjega, četrtega in šestega odstavka 38. člena, prvega
odstavka 49. člena, prvega, drugega in tretjega odstavka 54. člena ter prvega
in drugega odstavka 55. člena tega zakona sporočena uradu;
2.
da je urad na podlagi 57. člena tega zakona začasno ustavil transakcijo
oziroma v zvezi s tem zavezancu dal navodila;
3.
da je urad na podlagi 59. člena tega zakona zahteval tekoče spremljanje
poslovanja stranke;
4.
da je zoper njo ali tretjo osebo uvedena ali bi bila lahko uvedena
preiskava zaradi pranja denarja ali financiranja terorizma.
(2) Dejstva iz prejšnjega odstavka in obvestilo o sumljivih
transakcijah oziroma informacija o drugih kaznivih dejanjih iz 61. in 62. člena tega zakona morajo biti označeni in obravnavani z ustrezno stopnjo tajnosti v skladu
z zakonom, ki ureja tajne podatke.
(3) O umiku oznake tajnosti iz prejšnjega odstavka odloča
predstojnik urada.
(4) Prepoved razkritja dejstev iz prvega odstavka tega člena
ne velja:
1.
če so podatki, informacije in dokumentacija, ki jih v skladu s tem
zakonom pridobi in vodi zavezanec, potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih
postopkih in če predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno
sodišče,
2.
če podatke iz prejšnje točke zahteva nadzorni organ iz 85. člena tega
zakona zaradi nadzora nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi
sprejetih predpisov, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti.
(5) Kadar poskušajo odvetniki, odvetniške družbe, notarji,
revizijske družbe, samostojni revizorji in pravne ali fizične osebe, ki
opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, odvrniti
stranko od nezakonite dejavnosti, to ne predstavlja razkritja v smislu prvega
odstavka tega člena.
77. člen
(izjema od načela varovanja tajnosti)
(1) Pri posredovanju podatkov, informacij in dokumentacije
uradu po tem zakonu za organizacijo, državni organ ali drugega nosilca javnih
pooblastil, sodišče, za državno tožilstvo, odvetnika, odvetniško družbo,
notarja in njihove delavce ne velja obveznost varovanja tajnih podatkov,
poslovne skrivnosti ter bančne in poklicne tajnosti.
(2) Organizacija, odvetnik, odvetniška družba, notar in
njihovi delavci ne odgovarjajo za škodo, povzročeno strankam ali tretjim
osebam, če v skladu z določbami tega zakona ali na njegovi podlagi sprejetimi
predpisi:
1.
uradu predložijo podatke, informacije in dokumentacijo o svojih
strankah;
2.
pridobivajo in obdelujejo podatke, informacije in dokumentacijo o
strankah;
3.
uresničujejo odredbo urada o začasni ustavitvi transakcije ali navodilo,
dano v zvezi s to odredbo;
4.
uresničujejo zahtevo urada o tekočem spremljanju finančnega poslovanja
stranke.
(3) Delavci organizacij, odvetniki in notarji ne morejo biti
disciplinsko ali kazensko odgovorni za kršitve obveznosti varovanja tajnih
podatkov, poslovne skrivnosti ter bančne in poklicne tajnosti, če:
1.
podatke, informacije in dokumentacijo predložijo uradu v skladu z
določbami tega zakona ali na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.
2.
podatke, informacije in dokumentacijo, pridobljene v skladu s tem
zakonom, obdelujejo zaradi preverjanja strank in transakcij, v zvezi s katerimi
obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.
78. člen
(uporaba pridobljenih podatkov)
(1) Urad, državni organi in drugi nosilci javnih pooblastil,
organizacije, odvetniki, odvetniške družbe, notarji in njihovi delavci smejo
podatke, informacije in dokumentacijo, ki so jih pridobili po tem zakonu, uporabljati
samo za namene, določene s tem zakonom.
(2) Sodišča, državna tožilstva in carinski organi smejo
podatke, ki so jih pridobili na podlagi 71. člena tega zakona, uporabiti
izključno za namen, zaradi katerega so bili pridobljeni.
7.2 Hramba podatkov
79. člen
(rok hrambe podatkov pri organizaciji, odvetniku, odvetniški
družbi ali notarju)
(1) Organizacija mora hraniti podatke, ki jih je pridobila na
podlagi 8., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 19., 20., 21., 22., 22.a, 27., 29., 30.,
31., 32. in 34. člena tega zakona, in pripadajočo dokumentacijo deset let po
prenehanju poslovnega razmerja, opravljeni transakciji, vstopu stranke v
igralnico oziroma igralni salon ali pristopu k sefu.
(2) Organizacija mora hraniti podatke in pripadajočo
dokumentacijo o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca, strokovnem
usposabljanju delavcev, izvajanju notranje kontrole in upravljanju s tveganji
iz 40., 44., 45. in 45.a člena tega zakona štiri leta po imenovanju
pooblaščenca in namestnika pooblaščenca, opravljenem strokovnem usposabljanju
ter izvedenih notranji kontroli in analizi vplivov, ki jih v zvezi s tveganjem
pranja denarja ali financiranja terorizma predstavljajo spremembe poslovnih
procesov organizacije.
(3) Odvetnik, odvetniška družba ali notar mora hraniti podatke,
ki jih je pridobil na podlagi prvega odstavka 48. člena tega zakona, in
pripadajočo dokumentacijo deset let po tem, ko je ugotovil istovetnosti
stranke.
(4) Odvetnik, odvetniška družba ali notar mora hraniti
podatke in pripadajočo dokumentacijo o strokovnem usposabljanju delavcev štiri
leta po opravljenem usposabljanju.
80. člen
(rok hrambe podatkov pri carinskemu organu)
Carinski organi morajo hraniti podatke iz evidenc iz petega
in šestega odstavka 83. člena tega zakona 12 let od dneva, ko so jih pridobili.
Po tem roku se podatki in informacije uničijo.
81. člen
(rok hrambe podatkov v uradu)
(1) Urad mora podatke in informacije iz evidenc, ki jih
upravlja po tem zakonu, hraniti 12 let od dneva, ko jih je pridobil. Po tem
roku se podatki in informacije uničijo.
(2) O zbranih podatkih in informacijah urad ne sme obvestiti
osebe, na katero se podatki in informacije nanašajo, ali tretje osebe.
(3) Oseba, na katero se podatki in informacije nanašajo, ima
pravico do vpogleda v osebne podatke oziroma do njihovega prepisa, izpisa ali
kopije:
-
za evidence iz 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 9. točke četrtega odstavka 82. člena tega zakona po osmih letih od dneva, ko so bili podatki pridobljeni;
-
za evidenci iz 7. in 8. točke četrtega odstavka 82. člena tega zakona po
pravnomočnosti sodbe ali druge odločbe za kaznivo dejanje ali prekršek oziroma
po zastaranju kazenskega pregona oziroma takoj po dokončni odločitvi pristojnega
organa, da ne bo ukrepal zoper osebo, na katero se podatki in informacije
nanašajo.
7.3 Upravljanje evidenc
82. člen
(upravljanje evidenc)
(1) Organizacije upravljajo naslednje evidence podatkov:
1.
evidence podatkov o strankah, poslovnih razmerjih in transakcijah iz 8.
člena tega zakona;
2.
evidence sporočenih podatkov uradu iz 38. člena tega zakona.
(2) Odvetniki, odvetniške družbe in notarji upravljajo
naslednje evidence podatkov:
1.
evidence o strankah, poslovnih razmerjih in transakcijah iz 8. člena
tega zakona;
2.
evidence sporočenih podatkov iz prvega odstavka 49. člena tega zakona.
(3) Carinski organi upravljajo naslednje evidence podatkov:
1.
evidenco o prijavljenih in neprijavljenih vnosih in iznosih gotovine v
vrednosti 10 000 eurov ali več pri vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje iz
prvega in drugega odstavka 73. člena tega zakona;
2.
evidenco o vnosih oziroma iznosih ali poskusih vnosov oziroma iznosov
gotovine pri vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje v znesku, ki je nižji od 10 000
eurov, če so podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma,
iz tretjega odstavka 73. člena tega zakona.
(4) Urad upravlja naslednje evidence podatkov:
1.
evidence podatkov o osebah in transakcijah iz 38. člena tega zakona;
2.
evidenco podatkov o osebah in transakcijah iz prvega odstavka 49. člena
tega zakona;
3.
evidenco o prejetih pobudah iz 60. člena tega zakona;
4.
evidenco obvestil in informacij iz 61. in 62. člena tega zakona;
5.
evidenco mednarodnih zaprosil iz 65. in 66. člena tega zakona;
6.
evidenco o iznesenih osebnih podatkih iz države iz 67. člena tega
zakona;
7.
evidenco o kaznivih dejanjih in prekrških iz 75. člena tega zakona;
8.
evidenco o kršitvah in ukrepih nadzora iz 88. člena tega zakona;
9.
evidenco o sporočenih dejstvih iz 74. in 89. člena tega zakona.
83. člen
(vsebina evidenc)
(1) V evidencah o strankah, poslovnih razmerjih in transakcijah,
ki jih upravljajo organizacije, se za namen izvajanja 8. člena tega zakona
obdelujejo naslednji podatki:
1.
firma, naslov, sedež in matična številka pravne osebe, ki sklene
poslovno razmerje ali opravi transakcijo, oziroma pravne osebe, za katero se
sklepa poslovno razmerje ali opravi transakcija;
2.
osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj
rojstva ter davčna številka zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe, ki za
pravno osebo ali drugo osebo civilnega prava iz 9. točke 3. člena tega zakona
sklene poslovno razmerje ali opravi transakcijo, ter številka, vrsta in naziv
izdajatelja uradnega osebnega dokumenta;
3.
osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj
rojstva ter davčna številka pooblaščene osebe, ki za stranko zahteva ali opravi
transakcijo, ter številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega
dokumenta;
4.
osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj
rojstva ter davčna številka fizične osebe oziroma njenega zakonitega
zastopnika, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki sklene poslovno razmerje ali opravi transakcijo, oziroma
fizične osebe, za katero se sklene poslovno razmerje ali opravi transakcija,
ter številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta;
5.
firma, naslov, sedež in matična številka, če je bila dodeljena,
samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost;
6.
osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj
rojstva fizične osebe, ki vstopi v igralnico oziroma igralni salon ali pristopi
k sefu;
7.
namen in predvidena narava poslovnega razmerja, vključno z informacijo o
dejavnosti stranke;
8.
datum sklenitve poslovnega razmerja oziroma datum in čas vstopa v
igralnico oziroma igralni salon ali pristopa k sefu;
9.
datum in čas izvedbe transakcije;
10. znesek
transakcije in valuta, v kateri se opravi transakcija;
11. namen
transakcije ter osebno ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež osebe,
ki ji je transakcija namenjena;
12. način
izvedbe transakcije;
13. podatki
o izvoru premoženja in sredstev, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja ali
transakcije;
14. razlogi
za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;
15. osebno
ime ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča dejanskega lastnika pravne
osebe oziroma v primeru iz točke b drugega odstavka 19. člena tega zakona
podatek o kategoriji oseb, v interesu katerih je ustanovitev in delovanje
pravne osebe ali podobnega pravnega subjekta tujega prava;
16. naziv
druge osebe civilnega prava iz 9. točke 3. člena tega zakona ter osebno ime,
naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčna
številka člana.
(2) V evidencah o sporočenih podatkih uradu, ki jih
upravljajo organizacije se za namen izvajanja 38. člena tega zakona obdelujejo
podatki iz prvega odstavka tega člena.
(3) V evidencah o strankah, poslovnih razmerjih in transakcijah,
ki jih upravljajo odvetniki, odvetniške družbe in notarji, se za namen
izvajanja 8. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:
1.
osebno ime, stalno prebivališče, datum in kraj rojstva fizične osebe,
samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost, oziroma firma, naslov in sedež ter matična številka pravne osebe,
samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost in za katerega odvetnik, odvetniška družba ali notar opravlja
storitve;
2.
osebno ime, stalno prebivališče, datum in kraj rojstva zakonitega
zastopnika, ki za osebo iz prve točke tega odstavka vzpostavi trajno poslovno
razmerje ali opravi transakcijo;
3.
osebno ime, stalno prebivališče, datum in kraj rojstva pooblaščene
osebe, ki za osebo iz 1. točke tega odstavka opravi transakcijo;
4.
podatki iz 15. točke prvega odstavka tega člena v zvezi s pravno osebo,
za katero odvetnik, odvetniška družba ali notar opravlja storitve;
5.
namen in predvidena narava poslovnega razmerja, vključno z informacijo o
dejavnosti stranke;
6.
datum sklenitve poslovnega razmerja;
7.
datum izvedbe transakcije;
8.
znesek transakcije in valuta, v kateri se opravi transakcija;
9.
namen transakcije ter osebno ime in prebivališče oziroma firma in sedež
osebe, ki ji je transakcija namenjena;
10. način
izvedbe transakcije;
11. podatki
o izvoru premoženja in sredstev, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja ali
transakcije;
12. osebno
ime, datum in kraj rojstva, stalno prebivališče oziroma firma, naslov in sedež
osebe, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali
financiranja terorizma;
13. podatki
o transakciji, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali
financiranja terorizma (znesek, valuta, datum ali obdobje opravljanja
transakcij);
14. razlogi
za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.
(4) V evidencah o sporočenih podatkih uradu, ki jih
upravljajo odvetniki, odvetniške družbe in notarji, se za namen izvajanja prvega
odstavka 49. člena tega zakona obdelujejo podatki iz tretjega odstavka tega
člena.
(5) V evidencah o prijavljenih in neprijavljenih vnosih in
iznosih gotovine v vrednosti 10 000 eurov ali več pri vstopu v Skupnost ali
izstopu iz nje, ki jih upravljajo carinski organi, se za namen izvajanja prvega
in drugega odstavka 73. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:
1.
osebno ime, stalno prebivališče, datum in kraj rojstva ter državljanstvo
fizične osebe, ki vnaša ali iznaša gotovino prek meje Skupnosti;
2.
firma, naslov in sedež pravne osebe oziroma osebno ime, stalno
prebivališče in državljanstvo fizične osebe, za katero se opravlja vnos ali
iznos gotovine prek meje Skupnosti;
3.
osebno ime, stalno prebivališče in državljanstvo fizične osebe oziroma
firma, naslov in sedež pravne osebe, ki je nameravani prejemnik gotovine;
4.
znesek, valuta in vrsta gotovine, ki se vnaša ali iznaša prek meje
Skupnosti;
5.
izvor in namen uporabe gotovine, ki se vnaša ali iznaša prek meje
Skupnosti;
6.
kraj, datum in čas prehoda meje Skupnosti;
7.
podatek o tem, ali je bil vnos ali iznos gotovine prijavljen carinskim
organom.
(6) V evidencah, ki jih upravljajo carinski organi, o vnosih
oziroma iznosih ali poskusih vnosov oziroma iznosov gotovine pri vstopu v
Skupnost ali izstopu iz nje v znesku, ki je nižji od 10 000 eurov, če obstajajo
razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, se za namen izvajanja
tretjega odstavka 73. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:
1.
osebno ime, stalno prebivališče, datum in kraj rojstva ter državljanstvo
fizične osebe, ki vnaša oziroma iznaša ali poskuša vnesti oziroma iznesti
gotovino prek meje Skupnosti;
2.
firma, naslov in sedež pravne osebe oziroma osebno ime, stalno
prebivališče in državljanstvo fizične osebe, za katero se opravlja vnos ali iznos
gotovine prek meje Skupnosti;
3.
osebno ime, stalno prebivališče in državljanstvo fizične osebe oziroma
firma, naslov in sedež pravne osebe, ki je nameravani prejemnik gotovine;
4.
znesek, valuta in vrsta gotovine, ki se vnaša ali iznaša prek meje
Skupnosti;
5.
izvor in namen uporabe gotovine, ki se vnaša ali iznaša prek meje
Skupnosti;
6.
kraj, datum in čas prehoda ali poskusa prehoda prek meje Skupnosti;
7.
razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.
(7) V evidencah o podatkih o osebah in transakcijah, prejetih
na podlagi 38. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namen izvajanja
53. člena tega zakona obdelujejo podatki iz prvega odstavka tega člena.
(8) V evidencah o podatkih o osebah in transakcijah, prejetih
na podlagi prvega odstavka 49. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za
namen izvajanja 53. člena tega zakona obdelujejo podatki iz tretjega odstavka
tega člena.
(9) V evidencah o prejetih pobudah iz 60. člena tega zakona,
ki jih upravlja urad, se za namen izvajanja 53. in 70. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:
1.
osebno ime, datum in kraj rojstva, stalno prebivališče oziroma firma,
naslov in sedež osebe, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja
ali financiranja terorizma;
2.
podatki o transakciji, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja
denarja ali financiranja terorizma (znesek, valuta, datum ali obdobje
opravljanja transakcij);
3.
razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.
(10) V evidencah o obvestilih in informacijah iz 61. in 62. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namen izvajanja 53. in 70. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:
1.
osebno ime, datum in kraj rojstva ter stalno prebivališče oziroma firma
in sedež osebe, v zvezi s katero je urad poslal obvestilo ali informacijo;
2.
podatki o transakciji, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja
denarja (znesek, valuta, datum ali obdobje opravljanja transakcij);
3.
podatki o predhodnem kaznivem dejanju;
4.
podatki o organu, ki mu je bilo obvestilo ali informacija poslana.
(11) V evidencah mednarodnih zaprosil iz 65. in 66. člena tega zakona, ki jih upravlja urad,se za namen izvajanja 53. in 70. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:
1.
osebno ime, datum in kraj rojstva ter stalno prebivališče oziroma firma,
naslov in sedež osebe, na katere se zaprosilo nanaša;
2.
ime države in naziv zaprošenega organa oziroma organa, ki je izdal
zaprosilo.
(12) V evidencah o iznesenih osebnih podatkih iz države iz
67. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namen izvajanja 53. in 70. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:
1.
osebno ime, datum in kraj rojstva ter stalno prebivališče oziroma firma,
naslov in sedež osebe, katere podatki se iznašajo iz države;
2.
ime države in naziv organa, h kateremu se podatki iznašajo.
(13) V evidencah o kaznivih dejanjih in prekrških iz 75.
člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namen centralizacije in analize
vseh podatkov v zvezi s pranjem denarja in financiranja terorizma obdelujejo
naslednji podatki:
1.
osebno ime, datum in kraj rojstva ter stalno prebivališče oziroma firma
in sedež ovadene osebe, osebe, v zvezi s katero je bilo odrejeno začasno
zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ali osebe, zoper katero
teče postopek o prekršku po tem zakonu pred sodiščem;
2.
kraj, čas in način storitve dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja ali
prekrška;
3.
faza postopka, v kateri je zadeva, zakonska označba kaznivega dejanja
pranja denarja in predhodnega kaznivega dejanja ali zakonska označb prekrška;
4.
znesek odvzetega denarja ali vrednost premoženja nezakonitega izvora in
datum odvzema.
(14) V evidencah, ki jih upravlja urad, o začetih postopkih o
prekršku, izdanih odločbah in drugih ukrepih, ki jih v zvezi z zaznanimi
kršitvami sprejmejo nadzorni organi iz 85. člena tega zakona, se za namen izvajanja
88. člena tega zakona obdelujejo:
1.
podatki o kršitelju fizični osebi (osebno ime, enotna matična številka
občana oziroma, če je fizična oseba tujec, datum in kraj rojstva, državljanstvo
in stalno oziroma začasno prebivališče fizične osebe, za odgovorno osebo pravne
osebe pa tudi zaposlitev ter dela in naloge, ki jih opravlja);
2.
podatki o kršitelju pravni osebi (ime, sedež in matična številka);
3.
opis kršitve;
4.
podatki o odrejenih ukrepih nadzora.
(15) V evidencah o sporočenih dejstvih iz 74. in 89. člena tega zakona, ki jih obdeluje urad, se za namen izvajanja 53. in 70. člena tega zakona..obdelujejo naslednji podatki:
1.
osebno ime, datum in kraj rojstva, stalno prebivališče oziroma firma,
naslov in sedež osebe, v zvezi s katero obstajajo dejstva, ki so ali bi bila
lahko povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma;
2.
podatki o transakciji, v zvezi s katero obstajajo dejstva, ki so ali bi
bila lahko povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma (znesek,
valuta, datum ali obdobje opravljanja transakcij);
3.
opis dejstev, ki so ali bi bila lahko povezana s pranjem denarja ali
financiranjem terorizma.
(16) Ne glede na prejšnje odstavke evidence iz 82. člena tega
zakona ne obsegajo matične oziroma davčne številke, kadar gre za nerezidenta,
razen če ta zakon ne določa drugače.
84. člen
(evidenca o dostopu nadzornih organov do podatkov,
informacij in dokumentacije)
(1) Organizacija, odvetnik, odvetniška družba ali notar mora
voditi ločeno evidenco o dostopu nadzornih organov iz 85. člena do podatkov,
informacij in dokumentacije iz prvega odstavka 76. člena tega zakona.
(2) Evidenca iz prvega odstavka tega člena obsega naslednje
podatke:
1.
naziv nadzornega organa;
2.
osebno ime pooblaščene uradne osebe nadzornega organa, ki je vpogled
opravila;
3.
datum in ura vpogleda v podatke.
(3) O vsakem dostopu nadzornih organov iz 85. člena tega
zakona do podatkov iz prvega odstavka tega člena mora organizacija, odvetnik,
odvetniška družba ali notar najpozneje v treh delovnih dneh od vpogleda v te
podatke pisno obvestiti urad.
VIII. POGLAVJE
NADZOR
8.1 Nadzorni organi
85. člen
(nadzorni organi in njihovo ukrepanje)
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov,
izdanih na njegovi podlagi, opravljajo v okviru svojih pristojnosti:
a) urad,
b) Banka Slovenije,
c) Agencija za trg vrednostnih
papirjev,
d) Agencija za zavarovalni
nadzor,
e) Urad Republike Slovenije za
nadzor prirejanja iger na srečo,
f) Davčna uprava
Republike Slovenije,
g) Tržni inšpektorat Republike
Slovenije,
h) Agencija za javni nadzor nad
revidiranjem in Slovenski inštitut za revizijo,
i) Odvetniška
zbornica Slovenije in
j) Notarska
zbornica Slovenije.
(2) Če nadzorni organ iz prvega odstavka tega člena pri
opravljanju nadzornih nalog ugotovi kršitve iz 91., 92., 93., 94., 95., 96.,
97., 98. in 99. člena tega zakona, ima pravico in dolžnost:
1.
odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki
ga sam določi;
2.
izvesti postopke v skladu z zakonom, ki ureja prekrške;
3.
predlagati pristojnemu organu sprejetje ustreznih ukrepov;
4.
odrediti druge ukrepe in dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali
drugim predpisom.
(3) Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena
uradna oseba nadzornega organa iz prvega odstavka tega člena, ki izpolnjuje
pogoje po navedenem zakonu in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.
(4) V hitrem postopku o prekršku se sme storilcu prekrška,
določenem s tem zakonom, izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje
predpisane mere globe, če je globa predpisana v razponu.
8.2 Pristojnosti nadzornih organov
86. člen
(urad)
(1) Urad opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona
pri organizacijah iz prvega odstavka 4. člena tega zakona ter pri odvetnikih,
odvetniških družbah in notarjih.
(2) Urad opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona z
zbiranjem in preverjanjem podatkov, informacij in dokumentacije, ki jo pridobi
na podlagi tega zakona.
(3) Organizacije iz prvega odstavka 4. člena tega zakona ter
odvetniki, odvetniške družbe in notarji morajo uradu pisno poslati podatke,
informacije in dokumentacijo v zvezi z opravljanjem svojih nalog po tem zakonu
ter druge podatke, ki jih urad potrebuje pri izvajanju nadzora, in sicer brez
odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od prejema zahteve.
(4) Urad lahko od državnih organov in nosilcev javnih
pooblastil zahteva vse podatke, informacije in dokumentacijo, ki jo potrebuje
pri izvajanju nadzora po tem zakonu in pri vodenju postopka o prekršku.
87. člen
(drugi nadzorni organi)
(1) Banka Slovenije v skladu s pooblastili, določenimi po tem
in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri
zavezancih iz 1., 2., 3., 9. in 10. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona
in drugih osebah.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev v skladu s
pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad
izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona in drugih osebah.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor v skladu s pooblastili,
določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega
zakona pri zavezancih iz 6., 8., 16. (h) in 16. (i) točke prvega odstavka 4.
člena tega zakona in drugih osebah.
(4) Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na
srečo v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja
nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 12., 13. in 14. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona in drugih osebah.
(5) Davčna uprava Republike Slovenije v skladu s svojimi
pooblastili opravlja nadzor nad izvajanjem prepovedi sprejemanja plačil za
blago v gotovini, ki presega vrednost 15 000 eurov, pri pravnih in fizičnih
osebah iz 37. člena tega zakona.
(6) Tržni inšpektorat Republike Slovenije v skladu s
pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad
izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 15., 16. (a), 16. (b), 16. (g)
in 16. (p) točke prvega odstavka 4. člena tega zakona in drugih osebah.
(7) Agencija za javni nadzor nad revidiranjem in Slovenski
inštitut za revizijo v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih
zakonih, opravljata nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz
11. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona in drugih osebah.
(8) Odvetniška zbornica v skladu s pooblastili, določenimi po
tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri
odvetnikih in odvetniških družbah ter drugih osebah.
(9) Notarska zbornica v skladu s pooblastili, določenimi po
tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri
notarjih in drugih osebah.
(10) Nadzorni organi iz tega člena morajo drugemu nadzornemu
organu na njegovo zahtevo predložiti vse potrebne informacije, ki jih potrebuje
za opravljanje nadzornih nalog.
8.3 Sporočanje podatkov v zvezi z nadzorom
88. člen
(sporočanje kršitev in ukrepov)
(1) Nadzorni organi iz 85. člena tega zakona morajo o
odrejenih nadzornih ukrepih, o ugotovljenih kršitvah in drugih pomembnih
ugotovitvah brez odlašanja pisno obvestiti urad.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati zlasti:
-
podatke o kršitelju (osebno ime, enotna matična številka občana, če je
fizična oseba tujec, pa datum in kraj rojstva), državljanstvo in stalno oziroma
začasno prebivališče fizične osebe, za odgovorno osebo pravne osebe pa tudi
zaposlitev ter dela in naloge, ki jih opravlja, oziroma ime in sedež pravne
osebe, ki je storila kršitev, ter matično številko;
-
opis kršitve; ter
-
podatke o odrejenem nadzornem ukrepu in ugotovitvah.
(3) Nadzorni organ, ki je zaznal kršitev, o svojih ugotovitvah
oziroma nepravilnostih obvešča še druge nadzorne organe, če so pomembne za
njihovo delo.
(4) Zaradi centralizacije in analize vseh podatkov v zvezi s
pranjem denarja in financiranjem terorizma morajo nadzorni organi poslati uradu
tudi izvod odločbe, izdane v postopku o prekršku.
89. člen
(sporočanje dejstev)
(1) Nadzorni organi iz 85. člena tega zakona, ki pri
izvajanju nadzora po tem zakonu ali izvajanju dejavnosti ali poslov, ki jih
opravljajo v skladu s pristojnostmi, določenimi v drugih zakonih, ugotovijo ali
odkrijejo dejstva, ki so ali bi bila lahko povezana s pranjem denarja ali
financiranjem terorizma, o tem brez odlašanja pisno obvestijo urad.
(2) Na podlagi sporočenih dejstev iz prvega ostavka tega
člena lahko urad, če tako presodi, začne z zbiranjem in analiziranjem podatkov,
informacij in dokumentacije v skladu s svojimi pooblastili, določenimi v tem
zakonu.
8.4 Izdajanje priporočil in smernic
90. člen
(izdajanje priporočil in smernic)
Da bi zagotovili enotno izvajanje določb tega zakona in na
njegovi podlagi sprejetih predpisov pri organizacijah, odvetnikih, odvetniških
družbah in notarjih, nadzorni organi iz 85. člena tega zakona samostojno, ali v
sodelovanju z drugimi nadzornimi organi izdajo priporočila ali smernice v zvezi
z izvajanjem posameznih določb tega zakona pri zavezancih iz prvega in drugega
odstavka 4. člena tega zakona.
IX. POGLAVJE
KAZENSKE DOLOČBE
91. člen
(najtežje kršitve)
(1) Z globo od 12 000 do 120 000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba:
1.
če ne izdela analize tveganja oziroma ne določi ocene tveganja posamezne
skupine ali vrste stranke, poslovnega razmerja, produkta, ali transakcije
(drugi odstavek 6. člena tega zakona);
2.
če ne opravi pregleda stranke (prvi odstavek 8. člena in sedmi odstavek
12. člena tega zakona);
3.
če s stranko sklene poslovno razmerje, ne da bi pred tem izvedla predpisane
ukrepe (prvi odstavek 9. člena tega zakona);
4.
če opravi transakcijo, ne da bi pred tem izvedla predpisane ukrepe (10.
člen tega zakona);
5.
če ne ugotovi in ne preveri istovetnosti fizične osebe oziroma njenega
zakonitega zastopnika, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, pravne osebe, zakonitega zastopnika pravne
osebe, pooblaščenca, zastopnika drugih oseb civilnega prava in dejanskega
lastnika pravne osebe ali podobnega pravnega subjekta tujega prava oziroma ne
pridobi predpisanih podatkov ali jih ne pridobi na predpisani način ali ne
pridobi overjenega pisnega pooblastila ali pisnega pooblastila za zastopanje
(13., 14., 15., 16., 17. in 20. člen tega zakona);
6.
če ugotovi in preveri istovetnosti stranke z uporabo kvalificiranega
digitalnega potrdila na nedovoljeni način (peti odstavek 13. člena tega
zakona);
7.
če ne ugotovi in preveri istovetnosti stranke ob vstopu stranke v
igralnico oziroma igralni salon ali ob vsakokratnem pristopu stranke k sefu
oziroma ne pridobi predpisanih podatkov ali jih ne pridobi na predpisani način
(18. člen tega zakona);
8.
če ne pridobi podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja
ali transakcije ter drugih podatkov po tem zakonu oziroma ne pridobi vseh
zahtevanih podatkov (21. člen tega zakona);
9.
če je organizacija sklenila poslovno razmerje v nasprotju z določbami
zakona (peti odstavek 27. člena tega zakona);
10. če
pri sklepanju kontokorentnega razmerja z banko ali drugo podobno kreditno
institucijo, ki ima sedež v tretji državi, ne izvede predpisanih ukrepov ter
dodatno ne pridobi podatkov, informacij in dokumentacije v skladu s prvim odstavkom
30. člena ali jih ne pridobi na predpisani način (prvi in tretji odstavek 30.
člena tega zakona);
11. če
sklene ali nadaljuje kontokorentno razmerje z banko ali drugo podobno kreditno
institucijo, ki ima sedež v tretji državi, v nasprotju z zakonom (četrti
odstavek 30. člena tega zakona);
12. če
pri sklepanju poslovnega razmerja ali opravljanju transakcije za stranko, ki je
tuja politično izpostavljena oseba, ne pridobi podatkov o izvoru sredstev in
premoženja, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja oziroma transakcije, ali
jih ne pridobi na predpisani način (1. točka šestega odstavka 31. člena tega
zakona);
13. če
v okviru poglobljenega pregleda stranke, ki ob ugotavljanju in preverjanju
istovetnosti ni osebno navzoča pri organizaciji, poleg ukrepov iz prvega
odstavka 7. člena ne sprejme enega ali več dodatnih ukrepov iz drugega odstavka
32. člena (prvi odstavek 32. člena tega zakona);
14. če
opravi poenostavljeni pregled stranke kljub temu, da v zvezi z njo ali
transakcijo obstajajo razlogi za sum pranja denarja, ali če sklene
kontokorentno razmerje z banko ali drugo podobno kreditno institucijo s sedežem
v tretji državi in organizacija ne ravna v skladu s prvim odstavkom 30. člena
tega zakona (prvi in drugi odstavek 33. člena tega zakona);
15. če
v okviru poenostavljenega pregleda stranke ne pridobi predpisanih podatkov o
stranki, poslovnem razmerju ali transakciji ali jih ne pridobi na predpisani
način (34. člen tega zakona);
16. če
strankam odpira, izdaja ali zanje vodi anonimne račune, hranilne knjižice na
geslo ali prinositelja oziroma vodi zanje druge produkte, ki bi posredno ali
neposredno omogočali prikrivanje identitete stranke (35. člen tega zakona);
17. če
sklepa oziroma nadaljuje korespondenčne ali kontokorentne odnose z banko, ki
posluje ali bi lahko poslovala kot navidezna banka, ali z drugo podobno
kreditno institucijo, za katero je znano, da dovoljuje uporabo svojih računov
navideznim bankam (36. člen tega zakona);
18. če
od stranke ali tretje osebe pri prodaji posameznega blaga sprejme plačilo v
gotovini, ki presega vrednost 15.000 eurov oziroma sprejme plačilo v več med
seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki skupaj presegajo vrednost 15.000
eurov (prvi in drugi odstavek 37. člena tega zakona);
19. če
uradu v zakonsko določenem roku ne sporoči predpisanih podatkov, kadar v zvezi
s transakcijo ali nameravano transakcijo oziroma stranko obstajajo razlogi za
sum pranja denarja ali financiranja terorizma (tretji, četrti in šesti odstavek
38. člena tega zakona);
20. če
uradu v predpisanem roku ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in
dokumentacije, kadar so v zvezi z neko transakcijo ali osebo podani razlogi za
sum pranja denarja ali financiranja terorizma (prvi, drugi, tretji in četrti
odstavek 54. člena tega zakona);
21. če
ne upošteva odredbe urada o začasni ustavitvi transakcije ali v zvezi s tem
danih navodil urada (57. člen ter prvi in tretji odstavek 68. člena tega
zakona);
22. če
ne upošteva pisne odredbe urada o tekočem spremljanju finančnega poslovanja
določene stranke (prvi, drugi in tretji odstavek 59. člena tega zakona);
23. če
uradu v predpisanem roku in na predpisani način ne predložijo podatkov,
informacij in dokumentacije v zvezi z opravljanjem njihovih nalog po tem zakonu
ter drugih podatkov, ki jih urad potrebuje pri izvajanju nadzora (tretji
odstavek 86. člena tega zakona);
24. če
ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga je
odredila pooblaščena uradna oseba (1. točka drugega odstavka 85. člena tega
zakona);
25. če
stranki ali tretji osebi razkrije dejstva iz prvega odstavka 76. člena tega
zakona;
26. če
urada ne obvesti o produktu, za katerega namerava opustiti pregled stranke, še
pred njegovim trženjem oziroma prodajo (šesti odstavek 12. člena tega zakona);
27. če
ne opravi analize vpliva sprememb poslovnih procesov na njeno izpostavljenost
tveganju pranja denarja ali financiranja terorizma (45a. člen tega zakona).
(2) Z globo od 800 do 4000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 4000 do 40 000 eurov se kaznuje samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki
storita prekršek iz prvega odstavka tega člena.
92. člen
(težje kršitve)
(1) Z globo od 6000 do 60 000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba:
1.
če ne opravi pregleda stranke v predpisanem obsegu (prvi odstavek 7.
člena tega zakona);
2.
če postopkov izvajanja ukrepov iz prvega odstavka 7. člena ne opredeli v
svojih notranjih aktih (drugi odstavek 7. člena tega zakona);
3.
če od stranke, zakonitega zastopnika, pooblaščenca ali zastopnika drugih
oseb civilnega prava ne zahteva pisne izjave (sedmi odstavek 13. člena, peti
odstavek 14. člena, drugi odstavek 15. člena, četrti odstavek 16. člena in peti
odstavek 17. člena tega zakona);
4.
če ne ravna v skladu z določbo tretjega odstavka 32. člena tega zakona
(osmi odstavek 13. člena tega zakona);
5.
če ne spremlja skrbno poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri
organizaciji (prvi odstavek 22. člena tega zakona);
6.
če pri preverjanju in posodabljanju podatkov ne pridobi predpisanih
podatkov (drugi in tretji odstavek 22. člena tega zakona);
7.
če je tretji osebi zaupala opravljanje pregleda stranke, vendar
predhodno ni preverila, ali ta tretja oseba izpolnjuje vse pogoje, ki so
predpisani v tem zakonu (drugi odstavek 24. člena tega zakona);
8.
če je sprejela za ustreznega pregled stranke, v okviru katerega je
tretja oseba ugotovila in preverila istovetnost stranke brez njene navzočnosti
(tretji odstavek 24. člena tega zakona);
9.
če je izvedbo pregleda stranke zaupala tretji osebi, ki je navidezna
banka ali druga podobna kreditna institucija, ki ne opravlja ali ne sme
opravljati svoje dejavnosti v državi, v kateri je registrirana (tretji odstavek
25. člena tega zakona);
10. če
je izvedbo pregleda stranke zaupala tretji osebi, pri čemer je stranka tuja
pravna oseba, ki ne opravlja ali ne sme opravljati trgovske, proizvodne ali
druge dejavnosti v državi, v kateri je registrirana, oziroma je fiduciarna ali
druga podobna družba tujega prava z neznanimi oziroma prikritimi lastniki ali
upravljavci (26. člen tega zakona);
11. če
pri sklepanju kontokorentnega razmerja z banko ali drugo podobno kreditno
institucijo, ki ima sedež v tretji državi, dodatno ne pridobi vseh podatkov,
informacij in dokumentacije v skladu s prvim odstavkom 30. člena (30. člen tega
zakona);
12. če
organizacija postopek ugotavljanja tujih politično izpostavljenih oseb ne
določi v svojem notranjem aktu (prvi odstavek 31. člena tega zakona);
13. če
po sklenitvi poslovnega razmerja s stranko, ki je tuja politično izpostavljena
oseba, ne spremlja s posebno skrbnostjo transakcij in drugih poslovnih
dejavnosti, ki jih pri organizaciji izvaja ta oseba (3. točka šestega odstavka
31. člena tega zakona);
14. če
sklene poslovno razmerje brez navzočnosti stranke na podlagi drugega odstavka
13. člena v nasprotju s tretjim odstavkom 32. člena (tretji odstavek 32. člena
tega zakona);
15. če
uradu v zakonsko določenem roku ne sporoči predpisanih podatkov o transakciji,
ki poteka v gotovini in presega vrednost 30 000 eurov (prvi odstavek 38. člena
tega zakona);
16. če
ne zagotovi izvajanja ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in
financiranja terorizma, določenih v tem zakonu, pri svojih podružnicah in
hčerinskih družbah v njeni večinski lasti, ki imajo sedež v tretji državi (prvi
odstavek 39. člena tega zakona);
17. če
ne imenuje pooblaščenca in enega ali več njegovih namestnikov za opravljanje
posameznih nalog odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja
terorizma, določenih v tem zakonu in predpisih, sprejetih na njegovi podlagi
(40. člen tega zakona);
18. če
pooblaščencu ne zagotovi ustreznih pooblastil, pogojev in podpore za
opravljanje njegovih del in nalog (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 43.
člena tega zakona);
19. če
ne sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi
s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma,
oziroma ga ne sestavi na predpisani način oziroma v predpisanem roku (51. člen
in drugi odstavek 100. člena tega zakona);
20. če
ne hrani podatkov in dokumentacije deset let po prenehanju poslovnega razmerja,
opravljeni transakciji, vstopu stranke v igralnico oziroma igralni salon ali
pristopu k sefu (prvi odstavek 79. člena tega zakona);
21. če
v predpisanem roku ne opravi pregleda vseh obstoječih strank, pri katerih na
podlagi 6. člena tega zakona ugotovi, da obstaja ali bi lahko obstajalo veliko
tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma (101. člen tega zakona);
22. če
pri anonimnih produktih, obstoječih na dan uveljavitve tega zakona, pri katerih
ni mogoče ugotoviti imetnika, ne opravi pregleda stranke oziroma drugega
uporabnika produkta v skladu s 5. členom tega zakona ob prvi transakciji, ki jo
stranka ali drug uporabnik opravi na podlagi takega produkta (102. člen tega
zakona);
23. če
ne uskladi svojega poslovanja oziroma ne prekine obstoječih korespondenčnih ali
kontokorentnih odnosov v predpisanem roku (103. člen tega zakona).
(2) Z globo od 400 do 2000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 2000 do 20 000 eurov se kaznuje samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki
storita prekršek iz prvega odstavka tega člena.
93. člen
(lažje kršitve)
(1) Z globo od 3000 do 30 000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba:
1.
če pri preverjanju istovetnosti stranke predhodno ne preveri narave
registra, iz katerega bo pridobila podatke o stranki (šesti odstavek 14. člena
tega zakona);
2.
če ne zagotovi, da sta obseg oziroma pogostost izvajanja ukrepov iz
prvega odstavka 22. člena prilagojena tveganju pranja denarja ali financiranja
terorizma, ki mu je organizacija izpostavljena pri opravljanju posameznega
posla oziroma pri poslovanju s posamezno stranko (četrti odstavek 22. člena
tega zakona);
3.
če ne obvesti urada ter ne sprejme ustreznih ukrepov za odpravo tveganja
za pranje denarja ali financiranje terorizma (drugi odstavek 39. člena tega
zakona);
4.
če svoje podružnice in hčerinske družbe v večinski lasti, ki imajo sedež
v tretji državi, ne seznani z internimi postopki, ki se nanašajo na odkrivanje
in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (tretji odstavek 39.
člena tega zakona);
5.
če ne zagotovi, da delo pooblaščenca in njegovega namestnika opravlja
oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje (prvi in drugi odstavek 41. člena tega
zakona);
6.
če uradu v predpisanem roku ne sporoči podatkov o osebnem imenu in
nazivu delovnega mesta pooblaščenca ter namestnika pooblaščenca ter vsako
spremembo teh podatkov (peti odstavek 43. člena tega zakona);
7.
če ne skrbi za redno strokovno usposabljanje in izobraževanje vseh
delavcev, ki opravljajo naloge preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in
financiranja terorizma po tem zakonu (prvi odstavek 44. člena tega zakona);
8.
če ne pripravi programa letnega strokovnega usposabljanja in
izobraževanja za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja
terorizma v predpisanem roku (tretji odstavek 44. člena tega zakona);
9.
če ne zagotovi redne notranje kontrole nad opravljanjem nalog odkrivanja
in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma po tem zakonu (45.
člen tega zakona);
10. če
pri ugotavljanju razlogov za sum pranja denarja ali financiranja terorizma ter
drugih okoliščin v zvezi s tem ne uporablja seznama indikatorjev iz prvega
odstavka 51. člena (tretji odstavek 51. člena tega zakona);
11. če
ne hrani podatkov in pripadajoče dokumentacije o pooblaščencu in namestniku
pooblaščenca, strokovnem usposabljanju delavcev in izvajanju notranje kontrole
iz 40., 44., 45. in 45a. člena tega zakona štiri leta po imenovanju
pooblaščenca in namestnika pooblaščenca, opravljenem strokovnem usposabljanju,
notranji kontroli in analizi vplivov, ki jih v zvezi s tveganjem pranja denarja
ali financiranja terorizma predstavljajo spremembe poslovnih procesov organizacije
(drugi odstavek 79. člena tega zakona);
12. če
ne vodi ločene evidence o dostopu nadzornih organov iz 85. člena tega zakona do
podatkov, informacij in dokumentacije iz prvega odstavka 76. člena zakona
oziroma je ta evidenca pomanjkljiva (prvi in drugi odstavek 84. člena tega
zakona);
13. če
o dostopu nadzornih organov iz 85. člena tega zakona do podatkov iz prvega
odstavka 84. člena o tem dogodku ne obvesti urada v predpisanem roku in na
predpisan način (tretji odstavek 84. člena tega zakona).
(2) Z globo od 200 do 1000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 1000 do 10 000 eurov se kaznuje samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki
storita prekršek iz prvega odstavka tega člena.
94. člen
(kršitve registriranih overiteljev kvalificiranih digitalnih
potrdil)
(1) Z globo od 12 000 do 120 000 eurov se za prekršek kaznuje
registrirani overitelj kvalificiranega digitalna potrdila, če organizaciji na
njeno zahtevo ne predloži podatkov o načinu, s katerim je ugotovil in preveril
istovetnost stranke, ki je imetnik potrdila (četrti odstavek 13. člena tega
zakona).
(2) Z globo od 800 do 4000 eurov se kaznuje odgovorna oseba
registriranega overitelja kvalificiranega digitalna potrdila, ki stori prekršek
iz prvega odstavka tega člena.
95. člen
(črtan)
96. člen
(kršitve delavca organizacije)
(1) Z globo od 200 do 1000 eurov se za prekršek kaznuje
delavec organizacije, ki sklepa kontokorentno razmerje iz prvega odstavka 30.
člena in vodi postopek poglobljenega pregleda stranke, če pred sklenitvijo tega
razmerja ne pridobi pisne odobritve nadrejene odgovorne osebe v organizaciji
(drugi odstavek 30. člena tega zakona).
(2) Z globo od 200 do 1000 eurov se za prekršek kaznuje
delavec organizacije, ki vodi postopek sklepanja poslovnega razmerja s stranko,
ki je politično izpostavljena oseba, če pred sklenitvijo tega razmerja ne
pridobi pisne odobritve nadrejene odgovorne osebe v organizaciji (2. točka
šestega odstavka 31. člena tega zakona).
97. člen
(posebne kršitve revizijske družbe, samostojnega revizorja
ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve
davčnega svetovanja)
(1) Z globo od 12 000 do 120 000 eurov se za prekršek kaznuje
revizijska družba ali samostojni revizor, če opravi poenostavljeni pregled
stranke kljub temu, da v zvezi s stranko ali okoliščinami revidiranja obstajajo
razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (tretji odstavek 33.
člena tega zakona).
(2) Z globo od 12 000 do 120 000 eurov se za prekršek kaznuje
revizijska družba oziroma pravna oseba, ki opravlja računovodske storitve ali
storitve davčnega svetovanja, samostojni revizor oziroma posameznik, ki kot
dejavnost samostojno opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega
svetovanja, če uradu v zakonsko določenem roku ne sporoči podatkov, da je
stranka pri njih iskala nasvet za pranje denarja ali financiranje terorizma
(peti odstavek 38. člena tega zakona).
(3) Z globo od 800 do 4000 eurov se kaznuje odgovorna oseba
revizijske družbe in pravne osebe, ki opravlja računovodske storitve ali
storitve davčnega svetovanja, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 800 do 4000 eurov se kaznuje odgovorno osebo
oziroma posameznika, ki opravlja samostojno dejavnost, če stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena.
98. člen
(kršitve odvetnikov, odvetniških družb in notarjev)
(1) Z globo od 12 000 do 120 000 eurov se za prekršek kaznuje
odvetnik, odvetniška družba ali notar:
1.
če v okviru pregleda stranke ne pridobi vseh predpisanih podatkov po tem
zakonu (prvi, drugi, tretji odstavek 48. člena tega zakona); če ne pridobi
podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije ter
drugih podatkov po tem zakonu oziroma ne pridobi vseh zahtevanih podatkov (21.
člen tega zakona);
2.
če ne ugotovi in ne preveri istovetnosti stranke oziroma njenega
zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca ali če predpisanih podatkov ne
pridobi na predpisani način (četrti in sedmi odstavek 48. člena tega zakona);
3.
če uradu v predpisanem roku in na predpisani način ne sporoči, da v
zvezi z neko transakcijo ali nameravano transakcijo oziroma določeno osebo
obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (prvi, drugi
in tretji odstavek 49. člena tega zakona);
4.
če uradu v predpisanem roku ne sporoči, da je stranka pri njem (njej)
iskala nasvet za pranje denarja ali financiranje terorizma (četrti odstavek 49.
člena tega zakona);
5.
če uradu ne sporoči gotovinskih transakcij iz prvega odstavka 38. člena
tega zakona, ko v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum
pranja denarja ali financiranja terorizma (tretji odstavek 50. člena tega
zakona);
6.
če uradu v predpisanem roku ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij
in dokumentacije, kadar so v zvezi z neko transakcijo ali osebo podani razlogi
za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (prvi, drugi in tretji odstavek
55. člena tega zakona);
7.
če ne hrani podatkov, pridobljenih na podlagi prvega odstavka 48. člena
tega zakona, in pripadajoče dokumentacije deset let po tem, ko je ugotovil in
preveril istovetnost stranke (tretji odstavek 79. člena tega zakona).
(2) Z globo od 6000 do 60 000 eurov se za prekršek kaznuje
odvetnik, odvetniška družba ali notar:
1.
če ne imenuje pooblaščenca in enega ali več njegovih namestnikov za
opravljanje posameznih nalog odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in
financiranja terorizma, določenih v tem zakonu in predpisih, sprejetih na
njegovi podlagi (40. člen v zvezi s 47. členom tega zakona);
2.
če pooblaščencu ne zagotovi ustreznih pooblastil, pogojev in podpore za
opravljanje njegovih del in nalog (prvi, tretji in četrti odstavek 43. člena v
zvezi s 47. členom tega zakona);
3.
če ne ugotovi dejanskega lastnika stranke, ki je pravna oseba ali
podoben pravni subjekt tujega prava oziroma ne pridobi predpisanih podatkov ali
jih ne pridobi na predpisani način (peti in sedmi odstavek 48. člena tega
zakona);
4.
če ne sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in
transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali
financiranja terorizma, oziroma ga ne sestavi na predpisani način oziroma v
predpisanem roku (prvi in drugi odstavek 51. člena in drugi odstavek 100. člena
tega zakona);
5.
če uradu v predpisanem roku in na predpisani način ne predloži podatkov,
informacij in dokumentacije v zvezi z opravljanjem njihovih nalog po tem zakonu
ter drugih podatkov, ki jih urad potrebuje pri izvajanju nadzora (tretji odstavek
86. člena tega zakona).
(3) Z globo od 3000 do 30 000 eurov se za prekršek kaznuje
odvetnik, odvetniška družba ali notar:
1.
če ne zagotovi, da delo pooblaščenca in njegovega namestnika opravlja
oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje (prvi in drugi odstavek 41. člena v
zvezi s 47. členom tega zakona)
2.
če uradu v predpisanem roku ne sporoči podatkov o osebnem imenu in
nazivu delovnega mesta pooblaščenca ter namestnika pooblaščenca ter vsako
spremembo teh podatkov (peti odstavek 43. člena v zvezi s 47. členom tega
zakona);
3.
če ne skrbi za redno strokovno usposabljanje in izobraževanje delavcev,
ki opravljajo naloge preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja
terorizma po tem zakonu (prvi odstavek 44. člena v zvezi s 47. členom tega
zakona);
4.
če ne pripravi programa letnega strokovnega usposabljanja in
izobraževanja za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja
terorizma v predpisanem roku (tretji odstavek 44. člena v zvezi s 47. členom
tega zakona);
5.
če ne zagotovi redne notranje kontrole nad opravljanjem nalog odkrivanja
in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma po tem zakonu (45.
člen v zvezi s 47. členom tega zakona);
6.
če uradu ne sporoči razlogov, zaradi katerih se ni ravnalo v skladu z
njegovo zahtevo, oziroma jih ne sporoči v predpisanem roku (drugi odstavek 50.
člena tega zakona);
7.
če pri ugotavljanju razlogov za sum pranja denarja ali financiranja
terorizma ter drugih okoliščin v zvezi s tem ne uporablja seznama indikatorjev
iz prvega odstavka 51. člena (tretji odstavek 51. člena tega zakona);
8.
če ne hrani podatkov in pripadajoče dokumentacije o strokovnem
usposabljanju delavčev štiri leta po tem usposabljanju (četrti odstavek 79.
člena tega zakona);
9.
če ne vodi ločene evidence o dostopu nadzornih organov iz 85. člena tega
zakona do podatkov, informacij in dokumentacije iz prvega odstavka 76. člena
zakona oziroma je ta evidenca pomanjkljiva (prvi in drugi odstavek 84. člena
tega zakona);
10. če
o dostopu nadzornih organov iz 85. člena tega zakona do podatkov iz prvega
odstavka 84. člena o tem dogodku ne obvesti urada v predpisanem roku in na
predpisan način (tretji odstavek 84. člena tega zakona).
(4) Z globo od 800 do 4000 eurov se kaznuje odgovorno osebo
odvetniške družbe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
99. člen
(osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga)
(1) Z globo od 6000 do 60 000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost ali samostojni
podjetnik posameznik, ki opravlja dejavnost prodaje blaga, če ne uskladi
svojega poslovanja z določbo 37. člena tega zakona v predpisanem roku (104.
člen tega zakona).
(2) Z globo od 400 do 2000 eurov se kaznuje odgovorna
oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki
stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Zakon o preprečevanju pranja
denarja in financiranja terorizma – ZPPDFT (Uradni
list RS, št. 60/07)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»X. POGLAVJE
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
100. člen
(podzakonski predpisi in
seznam indikatorjev)
(1) Minister, pristojen za finance, mora sprejeti pravilnike
iz četrtega odstavka 6. člena, drugega odstavka 13. člena, 8. točke prvega
odstavka in petega odstavka 25. člena, sedmega in osmega odstavka 38. člena,
46. člena in petega odstavka 49. člena tega zakona najpozneje v šestih mesecih
po njegovi uveljavitvi.
(2) Organizacije, odvetniki, odvetniške družbe in notarji
sestavijo seznam indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s
katerimi obstajajo razlogi za sum financiranja terorizma, najpozneje v šestih
mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(3) Seznami indikatorjev za prepoznavanje strank in
transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja, ki so
jih organizacije, odvetniki, odvetniške družbe ali notarji sprejeli na podlagi
Zakona o preprečevanju pranja denarja (Uradni list RS, št. 79/01 in 59/02),
ostanejo v veljavi.
101. člen
(pregled obstoječih strank)
Organizacije morajo v enem letu od uveljavitve tega zakona
opraviti pregled vseh obstoječih strank, pri katerih na podlagi 6. člena tega
zakona ugotovijo, da obstaja, ali bi lahko obstajalo veliko tveganje za pranje
denarja ali financiranje terorizma.
102. člen
(uskladitev pri anonimnih
produktih)
Ne glede na določbo 35. člena tega zakona organizacija pri
anonimnih produktih, obstoječih na dan uveljavitve tega zakona, pri katerih ni
mogoče ugotoviti imetnika, opravi pregled stranke oziroma drugega uporabnika
produkta v skladu s 7. členom tega zakona ob prvi transakciji, ki jo stranka
ali drug uporabnik opravi na podlagi takega produkta.
103. člen
(uskladitev za
organizacije)
Organizacije morajo uskladiti svoje poslovanje z določbo 36.
člena tega zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.
104. člen
(uskladitev za pravne in
fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga)
Pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje
blaga, morajo uskladiti svoje poslovanje z določbo 37. člena tega zakona
najpozneje v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona.
105. člen
(razveljavitev predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o
preprečevanju pranja denarja (Uradni list RS, št. 79/01 in 59/02), razen 4.,
5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 28., 28.a in 28.b člena, ki se uporabljajo do
začetka uporabe II. in III. poglavja, razen 38., 40., 41., 42., 43., 44. in 49. člena tega zakona.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati
naslednji podzakonski predpisi:
1.
Pravilnik o organizacijah, ki jih ni potrebno identificirati pri
izvajanju določenih transakcij (Uradni list RS, št. 1/04);
2.
Pravilnik o načinu sporočanja podatkov Uradu Republike Slovenije za
preprečevanje pranja denarja (skupaj z obrazcema, prilogo in navodilom o načinu
izpolnjevanja obrazcev, ki so sestavni del tega pravilnika) (Uradni list RS,
št. 84/01, 83/02 in 1/04);
3.
Pravilnik o določitvi pogojev, pod katerimi organizacije iz 2. člena
Zakona o preprečevanju pranja denarja za nekatere stranke niso dolžne sporočiti
podatkov o gotovinskih transakcijah (Uradni list RS, št. 1/04);
4.
Pravilnik o načinu sporočanja podatkov odvetnika, odvetniške družbe,
notarja, revizijske družbe, samostojnega revizorja ali pravne oziroma fizične
osebe, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja,
Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (Uradni list RS, št.
83/02);
5.
Pravilnik o pooblaščencu, načinu izvajanja notranje kontrole, hrambi in
varovanju podatkov, vodenju evidenc in strokovnem usposabljanju delavcev
organizacij, odvetnikov, odvetniških družb, notarjev, revizijskih družb,
samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb, ki opravljajo računovodske
storitve ali storitve davčnega svetovanja (Uradni list RS, št. 88/02);
6.
Pravilnik o kreditnih ali finančnih institucijah s sedežem v Evropski
uniji ali v tistih državah, ki po podatkih mednarodnih organizacij ali drugih
pristojnih mednarodnih subjektov upoštevajo mednarodne standarde na področju
preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, ki jih ni potrebno identificirati
pri opravljanju določenih transakcij (Uradni list RS, št. 94/02 in 48/04);
7.
Pravilnik o identifikaciji stranke pri odpiranju računa ali vzpostavitvi
trajnega poslovnega razmerja brez njene navzočnosti (Uradni list RS, št. 94/02,
1/04 in 48/04);
8.
Pravilnik o določitvi seznama držav, ki ne upoštevajo standardov na
področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja (Uradni list RS, št.
72/05).
(3) Podzakonski predpisi iz drugega odstavka tega člena se
uporabljajo do izdaje novih predpisov, če niso v nasprotju s tem zakonom.
106. člen
(začetek veljavnosti in
uporabe)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
(2) Določbe II. poglavja, v
zvezi z nalogami in obveznostmi organizacij, in III. poglavja, v zvezi z
nalogami odvetnikov, odvetniških družb in notarjev, razen 38., 40., 41., 42.,
43., 44. in 49. člena, se začnejo uporabljati šest mesecev po uveljavitvi
zakona.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma – ZPPDFT-A (Uradni list RS, št. 19/10) vsebuje naslednjo končno določbo:
»38. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja
denarja in financiranja terorizma – ZPPDFT-B (Uradni list RS, št. 77/11) vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.