Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o odvzemu premoženja
nezakonitega izvora obsega:
-
Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora – ZOPNI (Uradni list RS,
št. 91/11 z dne 14. 11. 2011),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvzemu premoženja
nezakonitega izvora – ZOPNI-A (Uradni list RS, št. 25/14 z dne 11. 4. 2014),
-
Odločbo o razveljavitvi prvega odstavka 57. člena Zakona o odvzemu
premoženja nezakonitega izvora in ugotovitvi kršitve človekovih pravic (Uradni
list RS, št. 53/18 z dne 3. 8. 2018).
ZAKON
O ODVZEMU PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA (ZOPNI)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. UVODNE DOLOČBE
Vsebina zakona
1. člen
Ta zakon določa pogoje, postopek in pristojne organe za
finančno preiskavo, začasno zavarovanje odvzema, začasen odvzem, hrambo,
upravljanje in odvzem premoženja nezakonitega izvora, odgovornost Republike
Slovenije ter mednarodno sodelovanje v zvezi s postopki po tem zakonu.
Namen zakona
2. člen
(1) Namen zakona je preprečevanje pridobivanja in uporabe
premoženja nezakonitega izvora zaradi varstva pridobivanja premoženja na
zakonit način ter zaradi zaščite gospodarske, socialne in ekološke funkcije
lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi.
(2) Namen iz prejšnjega odstavka se zagotavlja z odvzemom
premoženja tistim, ki so ga pridobili na nezakonit način, ali je bilo tako
premoženje nanje preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski
vrednosti,.
Začetek postopka
3. člen
Postopek finančne preiskave po tem zakonu se izvede, če se v
predkazenskem ali kazenskem postopku izkažejo razlogi za sum, da posamezne
osebe razpolagajo s premoženjem nezakonitega izvora in njegova skupna vrednost
presega 50.000 eurov.
Pomen izrazov
4. člen
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji
pomen:
1.
Premoženje so stvari in pravice, ki so lahko predmet izvršbe, zlasti
nepremičnine, premičnine in finančno premoženje ter vsa druga sredstva, ki
imajo denarno vrednost, kot tudi premoženje, ki neposredno ali posredno izhaja
iz takega premoženja, v katero je spremenjeno ali s katerim je pomešano.
2.
Finančno premoženje so denarna sredstva, terjatve, dolžniški vrednostni
papirji ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb, druge naložbe v pravne
osebe in drugi finančni instrumenti.
3.
Osumljenec ali osumljenka, obdolženec ali obdolženka in obsojenec ali
obsojenka (v nadaljnjem besedilu: osumljenec, obdolženec in obsojenec) imajo
enak pomen, kot v zakonu, ki ureja kazenski postopek.
4.
Zapustnik ali zapustnica (v nadaljnjem besedilu: zapustnik) je oseba,
zoper katero se zaradi smrti predkazenski ali kazenski postopek ni mogel začeti
ali je bil ustavljen, pa zanjo obstajajo razlogi za sum, da je skupaj z drugimi
osebami, zoper katere tak postopek teče, storila kataloško kaznivo dejanje; ali
oseba, zoper katero je bil predkazenski ali kazenski postopek zaradi smrti
ustavljen, pa so bili podani razlogi za sum, da je storila kataloško kaznivo
dejanje.
5.
Pravni naslednik ali pravna naslednica (v nadaljnjem besedilu: pravni
naslednik) je oseba, ki je podedovala premoženje nezakonitega izvora od
osumljenca, obdolženca, obsojenca, zapustnika ali njihovih dedičev.
6.
Povezana oseba je ožje povezana oseba, ožji družinski član ali druga
fizična ali pravna oseba, na katero je premoženje nezakonitega izvora preneseno
brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, ali navidezno, ali
je z njenim premoženjem pomešano.
7.
Ožje povezana oseba je pravna oseba, v kateri ima osumljenec,
obdolženec, obsojenec, zapustnik ali pravni naslednik lastniški delež ali
pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 % vrednosti vseh deležev ali
v obliki glasovalne pravice ali pravice odločanja v takem obsegu ali obvladuje
pravno osebo na podlagi pogodbe ali prevladujočega položaja pri upravljanju ali
nadzoru ali se pogoji prenosa premoženja razlikujejo od pogojev, ki so ali bi
bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami.
8.
Ožji družinski člani so zakonec oziroma oseba, s katero osumljenec,
obdolženec, obsojenec, zapustnik ali pravni naslednik živi v zunajzakonski
skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali s katero je v
sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega tretjega
kolena ali v svaštvu do vštetega drugega kolena ali je njen posvojitelj ali
posvojenec, skrbnik ali oskrbovanec ali druga oseba, s katero živi v skupnem
gospodinjstvu.
9.
Lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) je oseba, ki ima
premoženjsko pravico ali se v pravnem prometu izkazuje kot imetnik premoženjske
pravice.
10.
»Kataloško kaznivo dejanje« je v Kazenskem zakoniku (v nadaljnjem
besedilu: KZ-1) določeno kaznivo dejanje:
-
terorizma (108. člen KZ-1),
-
financiranja terorizma (109. člen KZ-1),
-
spravljanja v suženjsko razmerje (112. člen KZ-1),
-
trgovine z ljudmi (113. člen KZ-1),
-
zlorabe prostitucije (175. člen KZ-1),
-
prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva
(drugi, tretji in četrti odstavek 176. člen KZ-1)
-
proizvodnje in prometa škodljivih sredstev za zdravljenje (prvi, drugi,
četrti in peti odstavek 183. člena KZ-1),
-
proizvodnje in prometa škodljivih živil in drugih izdelkov (prvi, drugi,
četrti in peti odstavek 184. člena KZ-1),
-
neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami,
nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo
prepovedanih drog (186. člen KZ-1),
-
omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu
(187. člen KZ-1),
-
organiziranja denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo (212. člen
KZ-1),
-
zoper gospodarstvo (štiriindvajseto poglavje KZ-1), za katero se sme
izreči kazen treh let zapora ali več,
-
jemanja podkupnine (261. člen KZ-1),
-
dajanja podkupnine (262. člen KZ-1),
-
sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje (263. člen KZ-1),
-
dajanja daril za nezakonito posredovanje (264. člen KZ-1),
-
hudodelskega združevanje (294. člen KZ-1),
-
izdelovanja in pridobivanja orožja in pripomočkov, namenjenih za kaznivo
dejanje (prvi odstavek 306. člena KZ-1),
-
nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva (307. člen
KZ-1),
-
drugo kaznivo dejanje, storjeno v hudodelski združbi, ali
-
drugo naklepno kaznivo dejanje, za katerega se sme izreči kazen petih
let zapora ali več, če lahko iz njega izvira premoženje nezakonitega izvora.
Premoženje nezakonitega izvora
5. člen
(1) Premoženje je nezakonitega izvora, če ni dokazano, da je
bilo pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način.
(2) Domneva se, da premoženje ni bilo pridobljeno iz
zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način, če je podano očitno nesorazmerje
med njegovim obsegom in dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke, ki jih je
oseba, zoper katero teče postopek po tem zakonu, plačala v obdobju, v katerem
je bilo premoženje pridobljeno.
(3) Pri ugotavljanju nesorazmernosti se upošteva vrednost
vsega premoženja, ki ga ima oseba iz prejšnjega odstavka v lasti, posesti, ga
uporablja, uživa, z njim razpolaga ali je razpolagala oziroma ga je prenesla na
povezane osebe ali je bilo pomešano z njihovim premoženjem ali je prešlo na
njene pravne naslednike.
Domneva o brezplačnosti prenosa
6. člen
Domneva se, da je bilo premoženje nezakonitega izvora
preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, če je
bilo preneseno na ožje povezane osebe ali ožje družinske člane.
Pristojni organi
7. člen
(1) Postopek finančne preiskave vodi državno tožilstvo, ki je
pristojno za predkazenski ali kazenski postopek zaradi kataloškega kaznivega
dejanja, pri čemer sodeluje s pristojnim državnim tožilcem Specializiranega
državnega tožilstva Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SDT RS).
(2) SDT RS zastopa Republiko Slovenijo kot tožečo stranko v
postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora ali v zvezi z njim. V
postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih obravnava Vrhovno sodišče
Republike Slovenije, zastopa Republiko Slovenijo Vrhovno državno tožilstvo
Republike Slovenije.
(3) V postopku začasnega zavarovanja odvzema in začasnega odvzema
premoženja nezakonitega izvora odloča sodišče, ki je pristojno za odločanje v
predkazenskem ali kazenskem postopku iz prvega odstavka tega člena.
(4) V postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora
odloča Okrožno sodišče v Ljubljani.
Sodelovanje in posredovanje podatkov
8. člen
(1) Državni organi, nosilci javnih pooblastil, banke in druge
finančne organizacije so dolžni dajati pristojnim organom iz 7. člena tega
zakona in organom, pristojnim za izvrševanje odločb po tem zakonu, zahtevano
pomoč, ki je brezplačna.
(2) Upravljavci uradnih evidenc, registrov in javnih knjig
ter drugih varovanih podatkov, informacij in dokumentacije, potrebnih za namen
izvrševanja pristojnosti po tem zakonu, morajo pristojnim organom na njihovo
pisno zahtevo brezplačno posredovati zahtevane podatke. V zahtevi za
posredovanje podatkov, informacij in dokumentacije pristojni organ navede,
katere podatke zahteva, ime in priimek ter datum in kraj rojstva ali enotno
matično številko in podatke o prebivališču lastnikov, katerih podatke zahteva,
enoznačno številko, pod katero vodi zadevo, in primeren rok, v katerem morajo
biti podatki posredovani, ter opozorilo, da se osebi, na katero se podatki
nanašajo, ne sme razkriti, da so bili posredovani.
(3) Pri posredovanju podatkov, informacij in dokumentacije iz
prejšnjega odstavka za sodišče, državno tožilstvo, drug državni organ, nosilca
javnih pooblastil, notarja, banke in druge finančne organizacije ter njihove
delavce ne velja obveznost varovanja tajnih podatkov, poslovne skrivnosti ter
bančne in poklicne tajnosti.
Smiselna uporaba drugih predpisov
9. člen
(1) V postopku finančne preiskave, začasnega zavarovanja in
začasnega odvzema premoženja nezakonitega izvora se smiselno uporabljajo
določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
(2) V postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora se
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni s tem
zakonom drugače določeno.
(3) Glede prenosa premoženja brezplačno ali za plačilo, ki ne
ustreza dejanski vrednosti, ter glede domneve brezplačnosti prenosa se smiselno
uporabljajo določbe KZ-1 o odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim
dejanjem ali zaradi njega, če ni s tem zakonom drugače določeno.
II. FINANČNA PREISKAVA
Uvedba finančne preiskave
10. člen
(1) Državni tožilec odredi finančno preiskavo, kadar so
izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
v predkazenskem ali kazenskem postopku se ugotovi, da so podani ali so
bili podani razlogi za sum, da je osumljenec, obdolženec ali zapustnik storil
kataloško kaznivo dejanje;
2.
oseba iz prejšnje točke ima v lasti, posesti, uporabi ali uživanju
premoženje, v zvezi s katerim so podani razlogi za sum, da je nezakonitega
izvora, oziroma je s takim premoženjem razpolagala ali je prešlo na njene pravne
naslednike ali ga je prenesla na povezane osebe ali je bilo pomešano s
premoženjem teh oseb, in
3.
premoženje iz prejšnje točke ne predstavlja premoženjske koristi,
pridobljene s kataloškim kaznivim dejanjem ali zaradi njega.
(2) Predlog za finančno preiskavo z obrazloženimi razlogi za
sum lahko poda policija, Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: DURS), Carinska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
CURS), Komisija za preprečevanje korupcije ali Urad Republike Slovenije za
preprečevanje pranja denarja.
(3) O odreditvi finančne preiskave pristojni državni tožilec
obvesti DURS, CURS, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja,
Komisijo za preprečevanje korupcije in policijo.
(4) Državni tožilec lahko pod pogoji iz prvega odstavka tega
člena odredi finančno preiskavo zoper osebo, zoper katero je tekel predkazenski
ali kazenski postopek za kataloško kaznivo dejanje najkasneje v enem letu po
pravnomočnosti sodbe ali po pravnomočni ustavitvi kazenskega postopka ali po
zavrženju kazenske ovadbe.
(5) V odredbi o finančni preiskavi državni tožilec določi
osebo, zoper katero se preiskava opravi, in obdobje, za katero se opravi.
Finančna preiskava se lahko opravi najdalj za obdobje petih let pred letom, v
katerem je bilo storjeno očitano kataloško kaznivo dejanje ter do vložitve
tožbe po tem zakonu.
(6) Če se med finančno preiskavo pokažejo razlogi za sum, da
je bilo premoženje preneseno ali je prešlo na povezane osebe, državni tožilec
odredi, da se finančna preiskava razširi tudi zoper te osebe.
(7) Če niso podani pogoji za uvedbo finančne preiskave,
pristojni državni tožilec zavrne predlog za uvedbo finančne preiskave in o tem
obvesti predlagatelja finančne preiskave.
Namen in obseg finančne preiskave
11. člen
(1) Namen finančne preiskave je, da se zberejo dokazi in
podatki, ki so potrebni za odločitev o začasnem zavarovanju odvzema in začasnem
odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ter ali in zoper katere osebe naj se
začne postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora.
(2) V finančni preiskavi se zberejo:
-
podatki o obsegu premoženja osumljenca, obdolženca, obsojenca ali
zapustnika in razmerju med njegovimi dohodki, zmanjšanimi za davke in
prispevke, ki jih je plačal, ter vrednostjo premoženja, ki ga je imel oziroma
ga ima v lasti, posesti, ga uporablja, uživa, z njim razpolaga ali je
razpolagal v obdobju, za katero se opravi finančna preiskava;
-
podatki o obsegu premoženja iz prejšnje alineje, ki je bilo preneseno na
povezane osebe ali je prešlo na pravne naslednike v obdobju, za katero se
opravi finančna preiskava, ter način prenosa oziroma prehoda;
-
drugi podatki, ki utegnejo biti koristni za postopek oziroma je glede na
okoliščine primera smotrno, da se pridobijo za ugotovitev izvora, obsega in
prenosa premoženja.
Finančna preiskovalna dejanja
12. člen
(1) V finančni preiskavi se lahko uporabijo ukrepi, ki so po
zakonu, ki ureja kazenski postopek, dopustni za pridobitev podatkov in dokazov
za zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim
dejanjem ali zaradi njega.
(2) Preiskava stanovanja in drugih prostorov lastnika ter
osebna preiskava lastnika se sme opraviti, če so za sum iz 10. člena tega
zakona podani utemeljeni razlogi in je verjetno, da bo mogoče pri preiskavi
odkriti premoženje nezakonitega izvora ali da se bodo našli sledovi, predmeti
in dokazi, ki so pomembni za postopek po tem zakonu. Hišna in osebna preiskava
se smeta opraviti le po odredbi sodišča.
(3) Premoženje in predmeti, pridobljeni pri preiskavi iz
prejšnjega odstavka, oziroma tisti, ki jih lastnik sam izroči, in utegnejo biti
dokaz ali predmet odvzema, se zasežejo po določbah zakona, ki ureja kazenski
postopek. Premoženje, ki utegne biti predmet odvzema, se izroči v začasno
hrambo CURS.
(4) V primerih, ko začasno zavarovanje odvzema premoženja
nezakonitega izvora še ni bilo odrejeno, mora državni tožilec v osmih delovnih
dneh po zasegu premoženja iz prejšnjega odstavka sodišču predlagati odreditev
začasnega zavarovanja ali začasnega odvzema, sicer se premoženje vrne.
(5) Državni tožilec lahko s pisno odredbo začasno do izdaje
sodne odločbe, vendar največ do 72 ur, odredi prepoved razpolaganja s sredstvi
na bančnem računu ter z drugim premičnim ali nepremičnim premoženjem
preiskovanca in o tem obvesti pristojne organe.
Usmerjanje finančne preiskave
13. člen
Državni tožilec lahko pri opravljanju finančne preiskave
usmerja delo policije, DURS, CURS, Urada Republike Slovenije za preprečevanje
pranja denarja in drugih pristojnih državnih organov z obveznimi navodili, strokovnimi
mnenji in predlogi za zbiranje obvestil ter izvedbo drugih ukrepov, za katere
so pristojni, z namenom, da se odkrije premoženje nezakonitega izvora in
ugotovi njegova vrednost ter zberejo podatki, potrebni za odločitev o začasnem
zavarovanju odvzema, začasnem odvzemu premoženja nezakonitega izvora in za
odvzem premoženja nezakonitega izvora.
Finančna preiskovalna skupina
14. člen
(1) O uvedbi finančne preiskave pristojni državni tožilec
obvesti vodjo pristojnega državnega tožilstva, ki ustanovi finančno
preiskovalno skupino, in odredbo vroči tudi vodji SDT RS. Finančno preiskovalno
skupino vodi pristojni državni tožilec, sestavljajo pa jo predstavniki
policije, DURS, CURS, Državnega pravobranilstva Republike Slovenije, Urada
Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Komisije za preprečevanje
korupcije, Agencije za trg vrednostnih papirjev, Javne agencije Republike
Slovenije za varstvo konkurence ali Računskega sodišča v skladu s predlogom
pristojnega državnega tožilca.
(2) Ob zaključku finančne preiskave vodja skupine iz
prejšnjega odstavka izdela pisno poročilo in ga skupaj z zbranimi podatki
posreduje vodji pristojnega državnega tožilstva in vodji SDT RS. V poročilu
navede natančne podatke in zbrane dokaze o premoženju, za katero obstaja sum
nezakonitega izvora, o prenosih takega premoženja na povezane osebe ter o
njihovem premoženju in o razlogih za morebitno začasno zavarovanje odvzema
oziroma začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora.
(3) Glede opredelitve podatkov o premoženju se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, o posredovanju
podatkov oziroma o seznamu dolžnikovega premoženja.
(4) Glede ustanovitve, sestave, vodenja ter usmerjanja
finančne preiskovalne skupine se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja
kazenski postopek, o specializiranih preiskovalnih skupinah.
(5) (črtan).
Uporaba dokazov in podatkov
15. člen
(1) Za potrebe finančne preiskave se smejo uporabljati tudi
dokazi in drugo gradivo, pridobljeno v predkazenskem ali kazenskem postopku
zaradi kataloškega kaznivega dejanja, ter podatki iz zbirk osebnih podatkov,
katerih vsebino sme pridobiti državno tožilstvo.
(2) Dokazi in drugo gradivo, pridobljeno v postopku finančne
preiskave po tem zakonu, se smejo uporabiti v predkazenskem ali kazenskem
postopku le, če so bili pri njihovi pridobitvi izpolnjeni vsi pogoji, ki jih
zahteva zakon, ki ureja kazenski postopek.
Tajnost podatkov
16. člen
(1) Podatki, pridobljeni v finančni preiskavi, so tajni.
(2) Uradne osebe, ki sodelujejo v postopku, morajo na
dolžnost varovanja tajnosti opozoriti vse osebe, ki sodelujejo v postopku.
Trajanje finančne preiskave
17. člen
(1) Pristojni organi v finančni preiskavi morajo postopati
posebej hitro.
(2) Finančna preiskava lahko traja največ eno leto. Z odredbo
vodje pristojnega državnega tožilstva se trajanje zaradi objektivnih razlogov
lahko podaljša za največ šest mesecev.
Pravica do izjave
17.a člen
(1) Pred vložitvijo tožbe po prvem odstavku 26. člena tega
zakona, povabi pristojni državni tožilec preiskovanca na državno tožilstvo, ki
je uvedlo finančno preiskavo, da se preiskovancu omogoči vpogled v zbrane
podatke iz finančne preiskave. V vabilu se navede razlog vabljenja in posledice
neodziva. Če se povabilu odzove, seznani državni tožilec preiskovanca z
rezultati finančne preiskave in s pravico izjaviti se o zbranih podatkih ter
predlagati dokaze.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka sestavi pristojni
državni tožilec zapisnik o naroku, v katerega vpiše izjavo preiskovanca in
druge njegove navedbe. Zapisnik, podpisan s strani preiskovanca in pristojnega
državnega tožilca, se pošlje sodišču ob vložitvi tožbe.
(3) Če se preiskovanec ne odzove vabilu, ga ni dopustno
ponovno vabiti.
Ustavitev finančne preiskave
18. člen
(1) Če državni tožilec v roku iz drugega odstavka 17. člena
tega zakona sodišču ne predlaga začasnega zavarovanja odvzema premoženja
nezakonitega izvora oziroma ne vloži tožbe za odvzem takega premoženja, se
finančna preiskava z odredbo ustavi.
(2) O ustavitvi finančne preiskave državni tožilec obvesti
DURS, CURS, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Komisijo
za preprečevanje korupcije in policijo.
(3) DURS ima dolžnost v treh mesecih od prejema obvestila iz
prejšnjega odstavka vpogledati zbrane podatke. Državni tožilec lahko na
zaprosilo DURS podaljša rok iz prejšnjega stavka za največ eno leto. Podatke
lahko DURS uporabi kot dokaz v davčnem postopku. V primeru podatkov, ki
dokazujejo sum storitev kaznivih dejanj, DURS po uradni dolžnosti obvesti
državno tožilstvo, ki lahko podatke uporabi v predkazenskih in kazenskih
postopkih zoper storilce kaznivih dejanj, če so bili izpolnjeni vsi pogoji, ki
jih določa zakon, ki ureja kazenski postopek.
(4) V kolikor DURS podatkov ne uporabi kot dokaz v davčnem
postopku ali državnemu tožilstvu ne prijavi sumov kaznivih dejanj, CURS in
državni tožilec po preteku daljšega izmed rokov iz prejšnjega odstavka brez
odlašanja vrneta upravičencem zaseženo premoženje in predmete.
(5) Druge podatke, zbrane v okviru ustavljene finančne preiskave,
se v enem mesecu od izteka roka iz tretjega odstavka tega člena uniči pod
nadzorstvom preiskovalnega sodnika s smiselno uporabo drugega odstavka 154.
člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/07 – uradno
prečiščeno besedilo, 102/07 – ZSKZDČEU, 23/08 – ZBPP-B, 68/08, 77/09 in 29/10 –
odločba US).
Mednarodno sodelovanje
19. člen
(1) Kadar je treba pridobiti gradiva za potrebe finančne
preiskave po tem zakonu iz drugih držav, lahko državni tožilec neposredno na
podlagi mednarodne pogodbe, ali če velja vzajemnost, zahteva ta gradiva od
pristojnih organov drugih držav.
(2) Državni tožilec lahko za potrebe finančne preiskave
uporabi tudi podatke, ki so jih pristojni organi tujih držav posredovali brez
zaprosila, če to ni v nasprotju z mednarodno pogodbo. Pod enakimi pogoji lahko
državni tožilec brez zaprosila pristojnega organa tuje države temu posreduje
podatke, pridobljene v finančni preiskavi.
III. ZAČASNO ZAVAROVANJE ODVZEMA IN ZAČASEN ODVZEM PREMOŽENJA
NEZAKONITEGA IZVORA
Pogoji za začasno zavarovanje
20. člen
(1) Sodišče na predlog državnega tožilca odredi začasno
zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora, če so podani naslednji
pogoji:
-
je bilo v predkazenskem ali kazenskem postopku ugotovljeno, da so podani
ali so bili podani utemeljeni razlogi za sum, da je osumljenec, obdolženec,
obsojenec ali zapustnik storil kataloško kaznivo dejanje,
-
iz zbranih podatkov in dokazov za obdobje, za katero se opravlja oziroma
je bila opravljena finančna preiskava, izhaja očitno nesorazmerje med dohodki,
zmanjšanimi za davke in prispevke, ki jih je osumljenec, obdolženec, obsojenec
ali zapustnik plačal, ter vrednostjo premoženja, ki ga ima v lasti, posesti, ga
uporablja, uživa ali z njim razpolaga ali je razpolagal, oziroma ga je prenesel
na povezane osebe ali je prešlo na njegove pravne naslednike,
-
obstaja nevarnost, da bi lastnik, sam ali preko drugih oseb, to
premoženje uporabil za kriminalno dejavnost ali da bi ga skril, odtujil, uničil
ali kako drugače z njim razpolagal, tako, da bi onemogočil ali precej otežil
njegov odvzem in
-
premoženje, ki je predmet predloga za začasno zavarovanje po tem zakonu,
ni predmet zavarovanja odvzema premoženjske koristi pridobljene s kataloškim
kaznivim dejanjem ali zaradi njega po določbah zakona, ki ureja kazenski
postopek.
(2) Predmet zavarovanja po tem zakonu je lahko tudi
premoženje, glede katerega je bilo v kazenskem postopku odrejeno začasno
zavarovanje odvzema premoženjske koristi, pa je bilo odpravljeno, če je na tem
premoženju zadržana izvršitev spremembe ali odprave začasnega zavarovanja,
odrejenega v kazenskem postopku, zaradi načrtovane uvedbe postopka pristojnega
davčnega organa.
Odreditev začasnega zavarovanja
21. člen
(1) Začasno zavarovanje se odredi zoper osumljenca,
obdolženca, obsojenca ali zapustnika, za katerega so podani utemeljeni razlogi
za sum, da razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora ali zoper pravnega
naslednika ali povezano osebo, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je
bilo premoženje nezakonitega izvora preneseno na to osebo.
(2) V sklepu sodišče navede podatke o lastniku, opis dejanja,
iz katerega izhajajo zakonski znaki kataloškega kaznivega dejanja, čas in kraj
storitve ter zakonsko označbo tega dejanja, premoženje, ki je predmet
zavarovanja ter način in trajanje zavarovanja. Sklep mora biti obrazložen.
(3) Sodišče ugotavlja obseg premoženja nezakonitega izvora in
odreja zavarovanje na podlagi predloženih dokazov državnega tožilca. Pri tem se
sodišče ne spušča v presojo zakonitosti podlag za pridobitev premoženja, temveč
se omeji samo na oceno sorazmernosti na podlagi predloženih podatkov.
(4) Sklep iz drugega odstavka tega člena se nemudoma pošlje
pristojnemu organu oziroma osebi, ki ga izvrši. Sklep se vroči lastniku in SDT
RS.
(5) Če lastniku ni mogoče vročiti sklepa o začasnem
zavarovanju, ker njegov naslov ni znan ali ga ni mogoče pridobiti, mu sodišče
po uradni dolžnosti postavi pooblaščenca izmed odvetnikov za postopek začasnega
zavarovanja.
Zagotavljanje pravne in socialne varnosti
22. člen
(1) Sodišče po potrebi osebi, zoper katero se odredi začasno
zavarovanje, omogoči, da razpolaga s tolikšnim delom premoženja, ki ji omogoča
plačilo stroškov pravne pomoči v postopku po tem zakonu, in ki njej in osebam,
ki jih je dolžna preživljati, omogoči socialno varnost.
(2) O plačilu stroškov iz prejšnjega odstavka sodišče odloči
s sklepom na predlog osebe, zoper katero je bilo začasno zavarovanje odrejeno.
(3) Za plačilo stroškov pravne pomoči se smiselno uporabljajo
predpisi o odvetniški tarifi za zastopanje v kazenskem postopku po uradni
dolžnosti, za omogočanje socialne varnosti pa predpisi, ki določajo sredstva za
zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.
Trajanje in prenehanje začasnega zavarovanja
23. člen
(1) Začasno zavarovanje po tem zakonu preneha, če državni
tožilec Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije v enem mesecu
od zaključka finančne preiskave oziroma od poteka roka iz drugega odstavka 17.
člena tega zakona, s katerim je bilo odrejeno, ne predloži dokazila, da je
vložil tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora in predlagal podaljšanje
začasnega zavarovanja v pravdnem postopku.
(2) Rok iz prejšnjega odstavka se na predlog državnega
tožilca lahko podaljša največ za en mesec, če iz objektivnih razlogov ni bilo
mogoče vložiti tožbe za odvzem premoženja in predloga za podaljšanje začasnega
zavarovanja v roku iz prejšnjega odstavka.
(3) Če državni tožilec v roku iz prejšnjih odstavkov vloži
tožbo za odvzem premoženja in hkrati predlaga podaljšanje začasnega zavarovanja
v pravdnem postopku, se začasno zavarovanje podaljša do odločitve sodišča o tem
predlogu.
(4) Če državni tožilec v roku iz prejšnjih odstavkov ne vloži
tožbe in predloga za podaljšanje začasnega zavarovanja odvzema premoženja nezakonitega
izvora v pravdnem postopku, mora sodišče, ki je odredilo začasno zavarovanje,
izdati sklep o prenehanju zavarovanja in ga vročiti državnemu tožilcu,
lastniku, njegovemu pooblaščencu, organom, ki so pristojni za izvršitev
zavarovanja, DURS in CURS.
(5) Sklep o prenehanju zavarovanja se ne sme izvršiti pred
potekom enega meseca od vročitve sklepa iz prejšnjega odstavka DURS.
Začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora
24. člen
(1) Sodišče lahko na predlog pristojnega državnega tožilca
odredi tudi začasen odvzem premoženja ali dela premoženja nezakonitega izvora v
naslednjih primerih:
-
če obstaja resna nevarnost, da bi se vrednost premoženja pri lastniku
zmanjšala, ali
-
če nevarnosti, da bi lastnik sam ali preko drugih oseb premoženje
uporabil za kriminalno dejavnost, ni mogoče odpraviti brez prevzema premoženja
v hrambo oziroma upravljanje, ali
-
če nevarnosti, da bi lastnik sam ali preko drugih oseb s premoženjem
razpolagal tako, da bi onemogočil ali precej otežil njegov odvzem, ni mogoče
odpraviti le z začasnim zavarovanjem po tem zakonu.
(2) Začasni odvzem premoženja nezakonitega izvora lahko
državni tožilec predlaga tudi po izdaji sklepa o začasnem zavarovanju, če se
šele takrat pokažejo razlogi iz prejšnjega odstavka.
(3) Sodišče s sklepom določi premoženje, ki se začasno
odvzame, in pristojni organ, kateremu se premoženje izroči v hrambo oziroma
upravljanje. Pri tem upošteva tudi vrednost in vrsto premoženja, za katero je
predlagan začasen odvzem, ter stroške in tveganja začasnega odvzema, hrambe oziroma
upravljanja.
(4) Če v tem členu ni drugače določeno, se za začasen odvzem
premoženja nezakonitega izvora smiselno uporabljajo določbe tega zakona o
začasnem zavarovanju odvzema.
Smiselna uporaba predpisov
25. člen
Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za začasno
zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora in za začasen odvzem
premoženja nezakonitega izvora smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja
kazenski postopek glede začasnega zavarovanja odvzema premoženjske koristi, ter
določbe kazenskega zakonika glede odvzema premoženjske koristi, pridobljene s
kaznivim dejanjem ali zaradi njega.
IV. POSTOPEK ODVZEMA PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA
Začetek postopka
26. člen
(1) Pravdni postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora
se začne s tožbo, ki jo tožeča stranka vloži zoper lastnika kot toženo stranko.
(2) Tožba mora obsegati vse sestavine v skladu z zakonom, ki
ureja pravdni postopek, o vsebini tožbe. Tožbi je treba priložiti zapisnik iz
drugega odstavka 17.a člena tega zakona, pisno poročilo o finančni preiskavi in
sodne odločbe o začasnem zavarovanju odvzema premoženja oziroma začasnem
odvzemu premoženja nezakonitega izvora, izdane na podlagi tega zakona.
(3) Sodišče je dolžno izvod kopije tožbe za odvzem premoženja
nezakonitega izvora nemudoma posredovati DURS.
(4) Stroški zastopanja tožeče stranke v postopku za odvzem
premoženja nezakonitega izvora ali v zvezi z njim se obračunavajo po predpisu,
ki ureja odvetniško tarifo.
(5) Predujmi in stroški tožeče stranke se vnaprej izplačajo
iz proračuna Republike Slovenije pri proračunskem uporabniku SDT RS, pozneje pa
se izterjajo od tistih, ki so jih po določbah zakona, ki ureja pravdni
postopek, dolžni poravnati.
Dokazno breme
27. člen
(1) Tožeča stranka v pravdnem postopku navaja dejstva in
predlaga dokaze, iz katerih izhaja domneva nezakonitosti izvora premoženja
tožene stranke po določbah tega zakona.
(2) Če je bilo premoženje nezakonitega izvora preneseno na
povezano osebo, tožeča stranka v pravdnem postopku navaja tudi dejstva in
predlaga dokaze, iz katerih izhaja, da je bil prenos opravljen brezplačno ali
za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, če gre za ožje povezano osebo ali
ožjega družinskega člana, pa dejstva in dokaze, iz katerih izhaja domneva o
brezplačnosti prenosa.
(3) Tožena stranka lahko izpodbije domnevo iz drugega
odstavka 5. člena tega zakona, če dokaže, da premoženje ni nezakonitega izvora,
domnevo iz 6. člena tega zakona pa, če dokaže, da je za premoženje plačala
dejansko vrednost.
Začasno zavarovanje in začasen odvzem premoženja
nezakonitega izvora
28. člen
(1) Če je državni tožilec predlagal odreditev ali podaljšanje
začasnega zavarovanja ali začasnega odvzema premoženja v pravdnem postopku,
sodišče odloči o razpisu naroka v osmih delovnih dneh od prejema predloga. O
predlogu odloči v osmih delovnih dneh po opravljenem naroku, če naroka ne
opravi, pa v osmih delovnih dneh od prejema predloga. Enak rok velja za
odločitev o pravnih sredstvih.
(2) V postopku začasnega zavarovanja in začasnega odvzema po
tem poglavju se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega poglavja tega zakona in
zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje.
Hitrost postopka
29. člen
(1) Pravdni postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora
je nujen in se zadeve obravnavajo prednostno.
(2) Narok za glavno obravnavo sodišče razpiše najkasneje v
treh mesecih po prejemu odgovora na tožbo.
Varstvo upravičencev
30. člen
(1) Odvzem premoženja nezakonitega izvora lastniku ne vpliva
na pravice, ki jih imajo na tem premoženju tretje osebe, razen če so v času
pridobitve teh pravic vedele ali bi bile mogle vedeti, da je bilo premoženje
pridobljeno nezakonito.
(2) Sodišče po uradni dolžnosti takoj po prejemu tožbe
preveri, ali so v postopku udeležene vse tretje osebe, ki so znane in na
katerih pravice ali pravne koristi, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno,
bi lahko vplivala izdana sodna odločba. Tretje osebe, ki niso udeležene,
pozove, da v enem mesecu od prejema poziva podajo izjavo o vstopu v pravdo v
skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, glede sospornikov in udeležbe
drugih oseb v pravdi, in jih opozori na pravne posledice iz 32. člena tega
zakona ter pouči o pravici iz četrtega odstavka 33. člena tega zakona.
(3) Pod pogoji, ki jih KZ-1 določa za varstvo oškodovanca pri
odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega,
ima položaj tretje osebe iz prejšnjih odstavkov tudi oškodovanec, ki je v
kazenskem postopku zaradi kataloškega kaznivega dejanja, zoper osumljenca,
obdolženca, obsojenca ali zapustnika uveljavljal premoženjskopravni zahtevek.
(4) Na podlagi določb prejšnjih odstavkov, se v pravdi
ugotovljene pravice tretjih oseb, ki ne preprečujejo odvzema premoženja
nezakonitega izvora, iz odvzetega premoženja uveljavljajo po določbah četrtega
odstavka 33. člena tega zakona.
Oklic o začetku postopka
31. člen
(1) Sodišče z oklicem takoj po prejemu tožbe za odvzem
premoženja nezakonitega izvora obvesti tretje osebe iz prvega odstavka 30.
člena tega zakona, ki niso znane, o začetku postopka odvzema.
(2) Oklic iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
1.
podatke o sodišču, ki vodi postopek in opravilni številki zadeve, pod
katero se postopek vodi, ter o premoženju, zoper katero se vodi postopek,
2.
osebno ime in naslov fizične osebe oziroma firmo in sedež pravne osebe
kot tožene stranke,
3.
izrek sklepa o začasnem zavarovanju odvzema oziroma začasnem odvzemu
premoženja,
4.
poziv, naj v treh mesecih po objavi oklica podajo izjavo o vstopu v
pravdo v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, glede sospornikov in
udeležbe drugih oseb v pravdi,
5.
opozorilo na pravne posledice iz 32. člena tega zakona in pouk o pravici
iz petega odstavka 33. člena tega zakona,
6.
dan objave oklica.
(3) Sodišče objavi oklic v Uradnem listu Republike Slovenije
in razglasi na sodni deski, lahko pa odredi, da se oklic objavi tudi v drugih
glasilih.
Posledica zamude roka
32. člen
Če oseba iz 30. ali 31. člena tega zakona zamudi rok za
podajo izjave o vstopu v pravdo, izgubi to pravico in pravico v zvezi s
premoženjem, ki se odvzame zaradi ugotovljenega nezakonitega izvora,
izpodbijati civilnopravne učinke pravnomočne sodne odločbe na njene pravice ali
pravne koristi, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno.
(2) Pravne posledice iz prejšnjega odstavka nimajo učinka v
primeru izdaje sodbe pred potekom roka za podajo izjave o vstopu v pravdo.
Vpliv na druge postopke
33. člen
(1) Po začetku pravdnega postopka za odvzem premoženja
nezakonitega izvora se na nepremičnem premoženju, ki je predmet tožbenega
zahtevka, ne more začeti postopek odmere davka na promet nepremičnin ter davka
na darila.
(2) Po začetku pravdnega postopka za odvzem premoženja
nezakonitega izvora se na premoženju, ki je predmet tožbenega zahtevka, ne more
začeti postopek izvršbe, zavarovanja, poplačila zemljiškega dolga, stečaja,
likvidacije, izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije ali
prenehanja po skrajšanem postopku zaradi poplačila pravnomočno ugotovljenih
terjatev do lastnika premoženja.
(3) Začeti postopki iz prejšnjega odstavka na premoženju, ki
je predmet tožbenega zahtevka po tem zakonu, se prekinejo do pravnomočne
odločitve sodišča o tožbi za odvzem. Sklep o prekinitvi postopka izda Okrožno
sodišče v Ljubljani.
(4) Od začetka pravdnega postopka se do pravnomočne odločitve
prekine tek zastaralnih rokov in zakonskih rokov za opravo dejanj v postopkih
iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(5) V dveh mesecih po pravnomočnosti sodbe o odvzemu
premoženja nezakonitega izvora lahko upniki, ki so začeli postopke iz drugega
odstavka tega člena, in tisti, ki imajo pravnomočno ugotovljene terjatve do
lastnika premoženja ali pravice do ločenega poplačila iz odvzetega premoženja,
predlagajo Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije poplačilo iz odvzetega
premoženja, razen če so v času pridobitve upravičenja vedeli ali bi bili mogli
vedeti, da je bilo premoženje pridobljeno nezakonito.
(6) Če skupna vrednost zahtevkov iz prejšnjega odstavka
presega vrednost odvzetega premoženja, Državno pravobranilstvo Republike
Slovenije v postopku, ki ga vodi po zakonu, ki ureja državno pravobranilstvo,
ponudi poplačilo v skladu s pravili o poplačilu upnikov v stečajnem postopku.
Če ponudba državnega pravobranilca ni sprejeta, Državno pravobranilstvo
Republike Slovenije po uradni dolžnosti sodišču predlaga, da se na odvzetem
premoženju opravi stečaj po določbah zakona, ki ureja finančno poslovanje,
postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.
Sodba
34. člen
(1) V sodbi, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, sodišče ugotovi,
da je določeno premoženje nezakonitega izvora, ga odvzame lastniku in odloči,
da to premoženje s pravnomočnostjo sodbe postane last Republike Slovenije.
(2) Tožeča stranka lahko do konca glavne obravnave brez
privolitve tožene stranke spremeni tožbo tako, da zahteva odvzem premoženja, ki
ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora, ali da se toženi stranki
naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza tej vrednosti, če zaradi
okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, odvzem premoženja nezakonitega
izvora ni mogoč.
(3) Če sodišče tožbenemu zahtevku ne ugodi, ne sme odpraviti
začasnega zavarovanja in vrniti začasno odvzetega premoženja pred potekom enega
meseca od dneva, ko je bila pravnomočna odločba vročena DURS.
V. IZVRŠEVANJE ODLOČB O ZAČASNEM ZAVAROVANJU, ZAČASNEM
ODVZEMU IN ODVZEMU PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA
Splošna določba
35. člen
(1) Za izvrševanje odločb o začasnem zavarovanju odvzema,
začasnem odvzemu, hrambi in upravljanju začasno odvzetega premoženja in o
odvzemu premoženja nezakonitega izvora se poleg določb tega zakona uporabljajo
tudi določbe zakonov, po katerih pristojni organi izvršujejo svoje naloge glede
na vrsto premoženja, ki je predmet zavarovanja, hrambe, upravljanja oziroma
odvzema.
(2) Če v tem ali v drugem zakonu ni drugače določeno, se
glede izvrševanja odločb iz prejšnjega odstavka smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje.
(3) Če v tem ali drugem zakonu ni določena pristojnost za
izvrševanje odločb iz prvega odstavka tega člena, je pristojna CURS.
Izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju
36. člen
(1) Sklep, s katerim sodišče prepove razpolaganje s
premoženjem, ki je vpisano v register ali evidenco, izvrši organ, ki vodi tak
register ali evidenco.
(2) Sklep, s katerim sodišče prepove izpolnitev obveznosti,
se izvrši z vročitvijo sklepa osebi, kateri je izpolnitev prepovedana.
(3) Sklep, s katerim sodišče dovoli začasno zavarovanje
premičnin s hrambo, izvrši CURS.
(4) Drugi sklepi se izvršijo na način, ki ga določi sodišče v
skladu z namenom začasnega zavarovanja.
Pristojnost za hrambo in upravljanje
37. člen
Za hrambo in upravljanje začasno zavarovanega, začasno
odvzetega in odvzetega premoženja nezakonitega izvora so pristojni naslednji
organi:
1.
za lastniške vrednostne papirje po zakonu, ki ureja trg finančnih
instrumentov in deležev v gospodarskih družbah, organ, pristojen za upravljanje
kapitalskih naložb Republike Slovenije, v skladu z zakonom, ki ureja
upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije,
2.
za drugo finančno premoženje, ministrstvo, pristojno za finance,
3.
za premičnine, CURS, ki za izvajanje hrambe lahko pooblasti zunanje
izvajalce,
4.
za kmetijska zemljišča, kmetije in gozdove, Sklad kmetijskih zemljišč in
gozdov Republike Slovenije,
5.
za druge nepremičnine, organ, pristojen za ravnanje s stvarnim
premoženjem države.
Izvrševanje hrambe in upravljanja začasno zavarovanega
in začasno odvzetega premoženja
38. člen
(1) Z začasno zavarovanim oziroma začasno odvzetim
premoženjem mora pristojni organ ravnati kot dober gospodar.
(2) Če je hramba ali upravljanje iz prejšnjega odstavka
povezana z nesorazmernimi stroški ali se vrednost premoženja ali predmetov
zmanjšuje, lahko državni tožilec na predlog organa, pristojnega za hrambo ali
upravljanje predlaga sodišču, da se tako premoženje proda v skladu z določbo
drugega odstavka 40. člena tega zakona, uniči ali podari v javno korist.
(3) Pred odločitvijo iz prejšnjega odstavka mora sodišče
pridobiti mnenje lastnika premoženja. Če lastnik ni znan ali mu poziva za
podajo mnenja ni mogoče vročiti, sodišče poziv pritrdi na sodno desko in se po
osmih dneh šteje, da je bila vročitev opravljena. Če lastnik v osmih dneh po
vročitvi poziva ne poda mnenja, se šteje, da s prodajo, uničenjem ali
podaritvijo soglaša.
Upravljanje odvzetega premoženja nezakonitega izvora
39. člen
(1) Za upravljanje s finančnim premoženjem se uporablja
zakon, ki ureja javne finance in zakon, ki ureja upravljanje kapitalskih
naložb.
(2) Za upravljanje s stvarnim premoženjem se uporablja zakon,
ki ureja stvarno premoženje države.
(3) Za upravljanje s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in
gozdovi, se uporablja zakon, ki ureja sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.
Prodaja odvzetega premoženja
40. člen
(1) Premoženje, odvzeto s pravnomočno sodbo sodišča, se
proda, razen če Vlada Republike Slovenije na predlog upravljavca odloči
drugače.
(2) Prodaja premoženja se opravlja na podlagi zakona, ki
ureja javne finance, zakona, ki ureja upravljanje kapitalskih naložb, zakona,
ki ureja stvarno premoženje države, zakona, ki ureja davčni postopek in zakona,
ki ureja sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.
Stroški in prihodki
41. člen
(1) Za pokrivanje stroškov zavarovanja, hrambe, upravljanja
in prodaje premoženja, ki je predmet začasnega zavarovanja, začasnega odvzema
ali odvzema, se zagotovijo sredstva v proračunu Republike Slovenije.
(2) Kupnina od prodanega premoženja iz prejšnjega člena je
prihodek proračuna Republike Slovenije.
Podzakonski akt
42. člen
Postopke hrambe, upravljanja in prodaje začasno zavarovanega,
začasno odvzetega in odvzetega premoženja nezakonitega izvora po tem zakonu
natančneje predpiše Vlada Republike Slovenije.
VI. EVIDENCE
Vodenje evidenc začasno zavarovanega in odvzetega
premoženja nezakonitega izvora
43. člen
(1) Za namene zagotavljanja zakonitega izvrševanja začasnega
zavarovanja in začasnega odvzema premoženja nezakonitega izvora ter varnosti
pravnega prometa organ, pristojen za hrambo in upravljanje začasno zavarovanega
oziroma začasno odvzetega premoženja, vodi evidenco začasno zavarovanega
premoženja oziroma začasno odvzetega premoženja nezakonitega izvora.
(2) Organ, pristojen za upravljanje odvzetega premoženja,
vodi evidenco odvzetega premoženja v skladu z nameni iz prejšnjega odstavka.
(3) CURS vodi centralno evidenco, ki združuje evidence iz
prvega in drugega odstavka tega člena v skladu z nameni iz prvega odstavka tega
člena. Organi iz prvega in drugega odstavka tega člena posredujejo CURS podatke
iz evidenc, ki jih vodijo v skladu s tem členom.
(4) CURS posreduje podatke iz prejšnjega odstavka pristojnemu
državnemu tožilcu na njegovo zahtevo.
(5) Podrobnejšo obliko, in način vodenja evidenc, predpiše
Vlada Republike Slovenije.
Vsebina evidenc
44. člen
(1) Evidence iz prejšnjega člena vsebujejo podatke o
premoženju, ki je predmet zavarovanja oziroma odvzema, podatke o lastnikih in
imetnikih drugih pravic na tem premoženju ter podatke o odločbah, izdanih po
tem zakonu in o vrsti, trajanju in načinu zavarovanja oziroma odvzema
premoženja.
(2) V evidencah iz prejšnjega člena se obdelujejo naslednji
osebni in drugi podatki o lastnikih in imetnikih drugih pravic na premoženju,
ki je predmet zavarovanja oziroma odvzema:
-
osebno ime,
-
rojstni podatki (dan, mesec, leto, kraj),
-
EMŠO, za tujega državljana pa številko osebnega dokumenta,
-
naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ali drug zakoniti naslov,
-
davčna številka,
-
državljanstvo,
-
podatki o zakonitem zastopniku (osebno ime, naslov, firma, sedež,
pravnoorganizacijska oblika),
-
podatki o izdanih odločbah (opr. št., datum izdaje, vrsta ukrepa),
-
podatki o vrsti, trajanju in načinu začasnega zavarovanja in odvzema
premoženja,
-
podatki o zaznambah, bremenih in drugih omejitvah, opozorilih ali
znakih, ki imajo pomen za pravni promet ali dejansko stanje,
-
podatek o vrsti in fazi postopka,
-
podatek o vrednosti premoženja,
-
podatek o vrsti pravice, ki jo imajo drugi imetniki na premoženju.
(3) Evidence iz prejšnjega člena se upravljajo ločeno, glede
na posamezno vrsto začasno zavarovanega oziroma začasno odvzetega ali odvzetega
premoženja in vsebujejo naslednje podatke:
1.
evidenca kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov (parcelna številka
nepremičnine in oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja, kot je vpisana v
zemljiškem katastru);
2.
evidenca drugih nepremičnin (parcelna številka nepremičnine in oznaka
katastrske občine, v kateri se nahajajo, kot je vpisana v zemljiškem katastru;
identifikacijska številka objekta ali dela objekta, tako kot je vpisana v
katastru stavb, če pa se objekt v ta kataster ne vpisuje, drug enolični
identifikacijski znak, s katerim se ta objekt vpisuje v uradni evidenci takih
objektov; ulica, hišna številka, kraj in pošta, kjer se nahaja objekt);
3.
evidenca premičnega premoženja:
-
zaloge (parcelna številka nepremičnine in oznaka katastrske občine, v
kateri se nahajajo, kot je vpisana v zemljiškem katastru; identifikacijska
številka objekta ali dela objekta, tako kot je vpisana v katastru stavb, če pa
se objekt v ta kataster ne vpisuje, drug enolični identifikacijski znak, s
katerim se ta objekt vpisuje v uradni evidenci takih objektov; ulica, hišna
številka, kraj in pošta, kjer se nahaja objekt);
-
oprema (parcelna številka nepremičnine in oznaka katastrske občine, v
kateri se nahaja oprema, kot je vpisana v zemljiškem katastru; identifikacijska
številka objekta ali dela objekta, tako kot je vpisana v katastru stavb, če pa
se objekt v ta kataster ne vpisuje, drug enolični identifikacijski znak, s
katerim se ta objekt vpisuje v uradni evidenci takih objektov; ulica, hišna
številka, kraj in pošta, kjer se nahaja objekt);
-
motorna in tirna vozila, motorna kolesa ter prikolice in polprikolice
(številka vozila (številka šasije), registrska označba, s katero so vozila
vpisana v referenčnem registru, znamka, vrsta in kategorija ter komercialna
oznaka, leto izdelave, datum prve registracije);
-
živali (za goveda: identifikacijska številka, s katero je žival vpisana
v referenčnem registru, spol, pasma, datum rojstva; za kopitarje,
identifikacijska številka, s katero je žival vpisana v referenčnem registru);
-
druge premičnine (vrsta premičnine, opis, količina in merska enota,
ocenjena vrednost).
4.
evidenca lastniških vrednostnih papirjev:
-
oznako vrste vrednostnega papirja, identifikacijske podatke o
izdajatelju, podatek, ali je vrednostni papir imenski ali prinosniški, skupno
število izdanih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralni register, če se
vrednostni papir glasi na nominalni znesek: skupni nominalni znesek izdanih
vrednostnih papirjev, vpisanih v centralni register, datum vpisa vrednostnega
papirja v centralni register;
-
za nematerializirane delnice se poleg podatkov iz prejšnje alinee
vpisujejo še naslednji podatki: oznaka razreda delnice, nominalni znesek, na
katerega se glasi, ali oznako, da gre za kosovno delnico, podatek, ali imetniku
daje glasovalno pravico, če ima značilnost prednostne delnice, tudi vsebino
prednostne pravice ali prednostnih pravic imetnika.
5.
evidenca drugega finančnega premoženja:
-
denarna sredstva (znesek, valuta in datum priliva na računa, določena z
uredbo iz 42. člena tega zakona, znesek, valuta in datum nakazila natečenih
obresti za posamezen priliv);
-
terjatve (podatki o fizični ali pravni osebi, do katere je vzpostavljena
terjatev, matična oziroma davčna številka, datum zapadlosti, izračun morebitnih
zamudnih obresti);
-
dolžniški vrednostni papirji ter delnice in deleži na kapitalu pravnih
oseb;
-
druge naložbe v pravne osebe in drugi finančni instrumenti (naložbe v
sklade: ime sklada, identifikacijska številka sklada in število točk;
obveznice: ime izdajatelja obveznic, vrednost obveznice, obresti);
-
podatki o znesku zaseženih sredstev, valuti, datum nakazila na račun
Uprave Republike Slovenije za javna plačila oziroma Banke Slovenije, znesek
natečenih obresti, valuta natečenih obresti.
6.
evidenca drugega začasno zavarovanega, začasno odvzetega oziroma
odvzetega premoženja (podatki o vrsti, količini, merski enoti in ocenjeni
vrednosti).
Rok hrambe
44.a člen
Podatki iz evidenc, ki jih določa 43. člen tega zakona, se
hranijo še tri leta po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi finančne preiskave,
sklepa o prenehanju začasnega zavarovanja ali začasnega odvzema premoženja
nezakonitega izvora oziroma sodne odločbe iz 34. člena tega zakona, nato se
izbrišejo.
VII. ODGOVORNOST REPUBLIKE SLOVENIJE
Podlaga odgovornosti
45. člen
(1) Lastnik, zoper katerega je bilo odrejeno začasno zavarovanje
ali začasen odvzem premoženja, pa mu premoženje ni bilo odvzeto, ima po
pravnomočno končanem postopku pravico do vrnitve premoženja in do povrnitve
škode, povzročene s protipravnim ravnanjem ali kršitvijo dolžne skrbnosti pri
izvrševanju pooblastil pristojnih organov po tem zakonu.
(2) Za vračilo premoženja in povrnitev škode je zavezana
Republika Slovenija.
Pravila vračanja
46. člen
(1) V primeru iz 45. člena tega zakona je Republika Slovenija
ob vrnitvi dolžna odstopiti lastniku tudi plodove in vse druge koristi dosežene
z upravljanjem začasno odvzetega premoženja in mu plačati zamudne obresti po
pravilih zakona, ki ureja obligacijska razmerja o neupravičeni pridobitvi.
(2) Če je med začasnim zavarovanjem ali začasnim odvzemom
premoženje ali njegov del prodano, je Republika Slovenija dolžna lastniku
odstopiti prejeto kupnino z obrestmi. Republika Slovenija odstopi lastniku
obresti v enaki višini kot jih je ustvarila v času hrambe in upravljanja s
kupnino.
(3) Obveznost iz prejšnjih odstavkov je pristojni organ, ki
je premoženje hranil, upravljal oziroma prodal, dolžan izpolniti v petnajstih
dneh po poteku roka iz drugega odstavka 34. člena tega zakona.
Odškodninski zahtevek
47. člen
Zahtevek za povrnitev škode iz prvega odstavka 45. člena tega
zakona je lastnik dolžan vložiti najkasneje v treh mesecih od dneva, ko mu je
bilo premoženje vrnjeno, sicer izgubi to pravico.
VIII. MEDNARODNO SODELOVANJE
Splošna določba
48. člen
(1) Mednarodno sodelovanje za namene tega zakona se izvaja na
podlagi mednarodnih sporazumov ali pravnih aktov Evropske unije, ki se v
Republiki Sloveniji uporabljajo neposredno. Če teh ni ali ne rešujejo odprtih
vprašanj, se mednarodno sodelovanje izvaja na podlagi določb tega zakona.
(2) Mednarodno sodelovanje v smislu določb tega zakona
vključuje zagotavljanje pomoči pri iskanju, začasnem zavarovanju ali odvzemu
premoženja nezakonitega izvora.
(3) Prošnjo za mednarodno sodelovanje v zvezi s pomočjo pri
iskanju premoženja nezakonitega izvora v tujini sestavi državno tožilstvo, ki vodi
postopek finančne preiskave, po vložitvi tožbe za odvzem premoženja
nezakonitega izvora pa SDT RS.
(4) Organ, pristojen za mednarodno sodelovanje v zvezi z
odvzemom premoženja nezakonitega izvora v tujini, je Vrhovno državno tožilstvo
Republike Slovenije.
(5) Pristojnost državnega tožilstva oziroma sodišča pri
mednarodnem sodelovanju v zvezi s pomočjo pri iskanju ali začasnem zavarovanju
premoženja nezakonitega izvora v Republiki Sloveniji se določi v skladu s
predpisi, ki urejajo mednarodno pravno pomoč v kazenskih zadevah.
(6) Sodišče, pristojno za mednarodno sodelovanje v zvezi
odvzemom premoženja nezakonitega izvora v Republiki Sloveniji, je Okrožno
sodišče v Ljubljani.
Pogoji
49. člen
Pogoji za zagotavljanje pomoči pristojnemu organu tuje države
so:
1.
da zahtevan ukrep ni v nasprotju s temeljnimi načeli notranjega pravnega
reda;
2.
da izvršitev zahtevanega ukrepa ne bi škodovala suverenosti, javnemu
redu ali drugim interesom Republike Slovenije;
3.
da so v postopku v tuji državi glede odvzema premoženja zagotovljeni
standardi poštenega sojenja.
Posredovanje prošnje
50. člen
Če mednarodni sporazum ali pravni akt Evropske unije, ki se v
Republiki Sloveniji uporablja neposredno, ne določata drugače, se prošnje
domačih in tujih organov pošiljajo po diplomatski poti.
Vsebina prošnje
51. člen
(1) Če mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki
se uporablja neposredno, ne določata drugače, prošnja za mednarodno sodelovanje
vsebuje:
1.
naziv organa, ki prosi za sodelovanje;
2.
podatke o osebi, na katero se nanaša (osebno ime, datum in kraj rojstva,
državljanstvo in prebivališče), če gre za pravno osebo, pa podatke o firmi in
sedežu pravne osebe;
3.
podatke o premoženju, v zvezi s katerim se predlaga sodelovanje in
njegovo povezavo z osebo iz prejšnje točke;
4.
konkretne ukrepe, ki bi jih bilo treba opraviti in pravno podlago države
prositeljice, ki je podlaga za izvrševanje njenih pristojnosti.
(2) Predlog za začasno zavarovanje premoženja nezakonitega
izvora vsebuje poleg podatkov iz prejšnjega odstavka tudi okoliščine, iz
katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da gre za premoženje nezakonitega
izvora in da se je začel predkazenski ali kazenski postopek v zvezi s
kataloškim kaznivim dejanjem ali da je bila oseba obsojena za tako kaznivo
dejanje. Predlogu je treba priložiti predloge, zahteve oziroma odločbe, iz
katerih izhajajo navedene okoliščine.
(3) Predlogu za izvršitev pravnomočne sodne odločbe o odvzemu
premoženja nezakonitega izvora v tujini je treba priložiti pravnomočno sodno
odločbo.
Postopek
52. člen
(1) Po prejemu prošnje državno tožilstvo oziroma sodišče
preveri, ali so izpolnjeni pogoji po tem zakonu. Če prošnja ne vsebuje vseh
potrebnih sestavin, se pristojni organ tuje države zaprosi, da prošnjo dopolni
v roku, ki ne sme biti krajši od treh mesecev, drugače se prošnja zavrne.
(2) Če je za ugoditev prošnji treba ugotoviti, ali in kje se
nahaja premoženje osebe, zoper katero je predlagano začasno zavarovanje,
postopa državni tožilec po določbah tega zakona o finančni preiskavi.
(3) Če je za ugoditev prošnji treba opraviti procesno
dejanje, za katerega je po tem zakonu pristojno sodišče na predlog državnega
tožilca, se prošnja odstopi Specializiranemu državnemu tožilstvu Republike
Slovenije. O predlaganem ukrepu odloča Okrožno sodišče v Ljubljani.
Začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega
izvora
53. člen
(1) Sodišče prošnji pristojnega organa tuje države za začasno
zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora ugodi ali jo zavrne.
(2) Za postopek odločanja o prošnji in izvršitev začasnega
zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe tega zakona.
(3) Začasno zavarovanje odvzema premoženja traja do
pravnomočne zaključitve kazenskega postopka v državi prositeljici oziroma do
konca postopka za odvzem premoženja nezakonitega izvora.
(4) Če postopek iz drugega odstavka tega člena ni končan v
dveh letih od izdaje odločbe o začasnem zavarovanju, se to odpravi. Sodišče o
nameri vrnitve premoženja obvesti organ tuje države šest mesecev pred potekom
navedenega roka. Izjemoma lahko sodišče, če organ tuje države predloži dodatne
dokaze, podaljša zavarovanje še za največ dve leti. Stroške začasnega
zavarovanja premoženja nosi država prositeljica.
Izvršitev odločbe o odvzemu premoženja nezakonitega
izvora v Republiki Sloveniji
54. člen
(1) Premoženje nezakonitega izvora v Republiki Sloveniji se
odvzame, ko pristojni organ tuje države sodišču predloži pravnomočno odločbo o
odvzemu premoženja nezakonitega izvora v svoji državi.
(2) Za postopek priznanja in izvršitve se uporabljajo določbe
zakona, ki ureja priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb v civilnih zadevah,
če mednarodni sporazum ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki
Sloveniji uporablja neposredno, ne določata drugače.
(3) Z odvzetim premoženjem nezakonitega izvora se postopa po
določbah tega zakona, če ni z mednarodnimi pogodbami ali pravnimi akti Evropske
unije, ki se v Republiki Sloveniji uporabljajo neposredno, določeno drugače.
Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora
– ZOPNI (Uradni list RS, št. 91/11) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»IX. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
Podzakonski predpisi
55. člen
(1) Vlada Republike Slovenije sprejme predpis iz
42. člena tega zakona in petega odstavka 43. člena tega zakona v treh
mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Organ, pristojen po zakonu, ki ureja državno tožilstvo,
uskladi določbe Državnotožilskega reda in državnotožilske interne akte z
določbami tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Izvajanje pristojnosti
56. člen
(1) Naloge, ki so po tem zakonu v pristojnosti
Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije, do njegove
ustanovitve opravlja Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega
kriminala pri Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije.
(2) Določba četrtega odstavka 192. člena Zakona o državnem
tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11) o izključni pristojnosti SDT se uporablja
za vložitev in zastopanje tožbe v postopku odvzema premoženja nezakonitega
izvora, v skladu z zakonom.
(3) Do začetka delovanja Javnega nepremičninskega sklada
Republike Slovenije, nepremično premoženje po tem zakonu upravlja ministrstvo,
pristojno za javno upravo.
Uporaba zakona
57. člen
(1) Ta zakon se uporablja tudi za zadeve, v katerih se je
predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oziroma po
1. 1. 1990.
(2) Ta zakon se uporablja tudi za zadeve, v katerih je bila
pravnomočna obsodba za kataloško kaznivo dejanje izdana pred njegovo
uveljavitvijo, oziroma po 1. 1. 1990.
Končna določba
58. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi
uveljavitvi.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
odvzemu premoženja nezakonitega izvora – ZOPNI-A (Uradni list RS, št. 25/14) spreminja 57. člen zakona tako, da
se glasi:
»Uporaba zakona
57. člen
(1) Ta zakon se uporablja tudi za zadeve, v katerih se je
predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oziroma po
1. 1. 1990.
(2) Za zadeve iz prejšnjega odstavka ne velja rok iz četrtega
odstavka 10. člena tega zakona.
(3) Ta zakon se uporablja tudi za zadeve, v katerih je bila
pravnomočna obsodba za kataloško kaznivo dejanje izdana pred njegovo uveljavitvijo,
oziroma po 1. 1. 1990.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
(1) Vsi postopki odvzema premoženja nezakonitega izvora, v
katerih je že bila vložena tožba, se nadaljujejo in končajo po določbah Zakona
o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. 91/11).
(2) V postopkih iz prejšnjega odstavka se uporablja določba
novega drugega odstavka 34. člena zakona.
37. člen
S spremembami zakona, ki ureja državno tožilstvo, se v SDT RS
oblikuje posebna notranja organizacijska enota, ki po zakonu zastopa Republiko
Slovenijo kot tožečo stranko v postopku za odvzem premoženja nezakonitega
izvora ali v zvezi z njim.
38. člen
Pristojnosti DURS in CURS po zakonu se z dnem začetka
veljavnosti zakona, ki ureja finančno upravo, prenesejo na finančno upravo.
39. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Odločba o razveljavitvi prvega odstavka 57.
člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in ugotovitvi kršitve
človekovih pravic (Uradni list RS, št. 53/18) spreminja 57. člen zakona tako, da
se glasi:
»Uporaba zakona
57. člen
(1) (razveljavljen)
(2) Za zadeve iz prejšnjega odstavka ne velja rok iz četrtega
odstavka 10. člena tega zakona.
(3) Ta zakon se uporablja tudi za zadeve, v katerih je bila
pravnomočna obsodba za kataloško kaznivo dejanje izdana pred njegovo uveljavitvijo,
oziroma po 1. 1. 1990.«.