Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa
predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne
jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o javnem naročanju obsega:
-
Zakon o javnem naročanju – ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06 z dne 8.
12. 2006),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju – ZJN-2A
(Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju – ZJN-2B
(Uradni list RS, št. 19/10 z dne 12. 3. 2010),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju – ZJN-2C
(Uradni list RS, št. 18/11 z dne 15. 3. 2011),
-
Odločbo o razveljavitvi druge alineje četrtega odstavka 42. člena Zakona
o javnem naročanju ter tretjega odstavka 47. člena in četrtega odstavka 48.
člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju
in področju poštnih storitev, v delih, v katerih se nanašata na drugo alinejo
četrtega odstavka 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 43/12
z dne 8. 6. 2012),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju – ZJN-2D
(Uradni list RS, št. 90/12 z dne 30. 11. 2012).
ZAKON
o javnem naročanju (ZJN-2)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 5)
Prvi del
SKUPNE DOLOČBE ZAKONA
Prvo poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1.1. Predmet urejanja zakona
1. člen
(predmet zakona)
(1) Ta zakon določa obvezna ravnanja naročnikov, ponudnikov
in podizvajalcev pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije
prenašata:
-
Direktiva št. 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. 3.
2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in
storitev (UL L št. 134 z dne 30. 4. 2004, str. 114), nazadnje spremenjena z
Uredbo Komisije (EU) št. 1251/2011 z dne 30. novembra 2011 o spremembi direktiv
2004/17/ES, 2004/18/ES in 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede
njihovih pragov uporabe za postopke za oddajo naročil (UL L št. 319 z dne 2.
12. 2011, str. 43), in
-
del Direktive Sveta št. 89/665/EGS z dne 21. 12. 1989 o
usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje
javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL L št. 395 z dne
30. 12. 1989, str. 33), nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega
parlamenta in Sveta št. 2007/66/ES z dne 11. 12. 2007 o spremembi direktiv
Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti
revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L št. 335 z dne 20. 12.
2007, str. 31).
(3) Če naročnik izvaja dejavnost na vodnem, energetskem,
transportnem področju ali področju poštnih storitev, veljajo za naročanje v
zvezi s to dejavnostjo določbe zakona, ki ureja javno naročanje na vodnem,
energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev.
1.2. Definicije pojmov
2. člen
(pomen v zakonu uporabljenih pojmov)
(1) V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1.
»Dinamični nabavni sistem« je način izvedbe postopka javnega naročanja v
okviru odprtega postopka, ki v celoti poteka na elektronski način. Uporablja se
pri običajnih nabavah, katerih značilnost je, da v obliki kot so dostopne na
trgu, v celoti izpolnjujejo zahteve naročnika. Ta postopek je časovno omejen,
ves čas trajanja omogoča udeležbo ponudniku in ponudnici (v nadaljnjem besedilu:
ponudnik), ki izpolnjuje pogoje in je predložil prijavo, skladno z razpisno
dokumentacijo.
2.
»Elektronska dražba« je ponavljajoči se postopek, kot del postopka
javnega naročanja, ki poteka na elektronski način, v katerem ponudniki
predstavijo nove cene, popuste in/ali izboljšanje ponudbe v okviru določenih
elementov.
3.
»Elektronska sredstva« pomenijo uporabo elektronske opreme za obdelavo
podatkov (vključno z digitalno kompresijo) in shranjevanje podatkov, ki se
pošiljajo ter prejemajo po žici, radiu, mikrovalovnih, optičnih ali drugih
elektromagnetnih sredstvih.
4.
»Enotni besednjak javnih naročil (CPV)«, sprejet z Uredbo (ES) št.
2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem
besednjaku javnih naročil (CPV) (UL L, št. 340 z dne 16. 12. 2002, str. 3),
nazadnje spremenjeno z Uredbo Komisije (ES) št. 213/2008 z dne 28. novembra
2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o
enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) in direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES
Evropskega parlamenta in Sveta o postopkih javnega naročanja, kar zadeva
revizijo CPV (UL L, št. 74 z dne 15. 3. 2008, str. 1), je enakovredna
referenčna nomenklatura, ki se uporablja pri javnem naročanju. Enotni besednjak
javnih naročil je enakovreden z drugimi veljavnimi nomenklaturami. V primeru
različnih razlag uporabe tega zakona se zaradi morebitnih razlik med
nomenklaturama:
-
Enotni besednjak javnih naročil in NACE (Splošna industrijska
klasifikacija ekonomskih aktivnosti v Evropskih skupnostih) iz Seznama dejavnosti
na področju gradenj, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije
(v nadaljnjem besedilu: Seznam dejavnosti na področju gradenj), uporablja
nomenklatura NACE;
-
Enotni besednjak javnih naročil in CPC (Osrednja klasifikacija
proizvodov in storitev začasna različica) iz Seznama storitev, ki je priloga
uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam
storitev), uporablja nomenklatura CPC.
5.
»Gospodarski subjekt« je skupni izraz za dobavitelja blaga, izvajalca
storitev in izvajalca gradenj, ki je lahko vsaka pravna ali fizična oseba ali
oseba javnega prava ali skupina teh oseb, ki na trgu ponujajo bodisi izvedbo
gradenj in/ali gradnjo, blago ali storitve.
6.
»Industrijski ali poslovni značaj« ima subjekt, ki deluje v pogojih
proste konkurence na trgu z drugimi subjekti, tako, da izvaja gospodarske
aktivnosti, to pomeni industrijske ali druge poslovne aktivnosti, katerih namen
je dobava blaga ali storitev zasebnim ali javnim gospodarskim subjektom.
7.
»Javno naročilo gradenj« je javno naročilo, katerega predmet je bodisi
izvajanje bodisi projektiranje in izvajanje gradenj, ki so povezane z eno od
dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj ali gradnja ali izvedba
ene od dejavnosti na področju gradenj in ki ustreza zahtevam, ki jih določi
naročnik. »Gradnja« je rezultat dejavnosti iz te točke, ki predstavlja
gospodarsko in tehnično funkcionalno celoto.
8.
»Javno naročilo blaga« je javno naročilo, katerega predmet je nakup,
zakup, najem ali nakup blaga na kredit, z možnostjo odkupa ali brez te
možnosti. Javno naročilo, katerega predmet je dobava blaga in vključuje
storitev namestitve in inštalacije, ki je vezana na to blago oziroma, da se
blago lahko uporablja v skladu z njegovim namenom, se obravnava kot »javno
naročilo blaga«.
9.
»Javno naročilo storitev« je javno naročilo, katerega predmet je
izvajanje ali izvedba ene ali več storitev iz Seznama storitev. Javno naročilo,
katerega predmet so blago in storitve iz Seznama storitev se obravnava kot
»javno naročilo storitev«, če vrednost zadevnih storitev presega vrednost
blaga, ki je zajeto v naročilu. Javno naročilo, katerega predmet so storitve iz
Seznama storitev in vključujejo dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju
gradenj, ki so samo dodatek glavnemu predmetu naročila, se obravnava kot javno
naročilo storitev.
10. »Kandidat«
je tisti, ki v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s
pogajanji ali v konkurenčnem dialogu na podlagi naročnikovega povabila k
sodelovanju izkaže interes.
11. »Naročnikove
spletne informacije o javnem naročanju« so del spletne strani naročnika, ki
vsebuje informacije o javnih naročilih, ki jih naročnik namerava oddati, se
izvajajo, so preklicana ali zaključena, predhodna informativna obvestila, ter
vsakršne druge informacije, ki koristijo potencialnim ponudnikom pri pripravi
ponudb, kot so kontaktna točka ali kontaktna oseba, njena telefonska številka,
številka telefaksa, poštni in e-naslov.
12. »Okvirni
sporazum« je sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več ponudniki,
katerega namen je določiti pogoje za naročila, ki se bodo oddajala v določenem
obdobju zlasti glede cene in, če je to mogoče, upoštevaje količino.
13. »Pisen«
ali »pisno« pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se
lahko prebere, natisne in nato pošlje. Pomeni tudi informacije, ki se pošiljajo
in hranijo na elektronski način.
13.a »Obdobje mirovanja« je obdobje po odločitvi o oddaji
javnega naročila, v katerem naročnik ne sme skleniti pogodbe z izbranim
ponudnikom oziroma ponudniki, razen če zakon, ki ureja pravno varstvo v
postopkih javnega naročanja, ali ta zakon ne določata drugače. Obdobje
mirovanja poteče z dnem, ko ponudniku, ki je zadnji prejel naročnikovo
odločitev o oddaji javnega naročila, poteče rok za uveljavitev pravnega varstva
v predrevizijskem postopku, ki ga ureja zakon, ki ureja pravno varstvo v
postopkih javnega naročanja.
14. »Pogodba
o izvedbi javnega naročila« je odplačna pogodba med enim ali več ponudniki ter
enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobav blaga ali
opravljanje storitev v skladu s pomenom iz tega zakona.
15. »Ponudnik«
je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in ponuja izvedbo
gradenj, storitev oziroma dobavo blaga ter v postopku javnega naročanja izkaže
interes s tem, da naročniku odda ponudbo.
15.a »Podizvajalec« je gospodarski subjekt, ki je pravna
ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po tem zakonu sklenil
pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma
gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila.
15.b »Odgovorna oseba naročnika, ponudnika oziroma
podizvajalca« je oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, odgovorna
za prekršek, ki je bil storjen z njenim dejanjem ali z opustitvijo dolžnega
nadzorstva.
16. »Popolna
ponudba« je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna
in primerna.
17. »Formalno
nepopolna ponudba« je tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na
njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena,
ponudba ni formalno nepopolna.
18. »Pravočasna
ponudba« je ponudba, ki jo naročnik prejme do izteka roka, določenega za prejem
ponudb.
19. »Nepravilna
ponudba« je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena
očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne
izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona.
20. »Neprimerna
ponudba« je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino
predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika,
določenim v razpisni dokumentaciji.
21. »Nesprejemljiva
ponudba« je tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova
zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za
predmet javnega naročila na trgu.
21.a »Neobičajno nizka ponudba« je ponudba, ki s svojo
ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma
uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo
in obrazložitvijo, ne more pojasniti.
22. »Portal
javnih naročil« je spletni informacijski portal ministrstva, pristojnega za
finance, kamor naročniki neposredno pošiljajo v objavo obvestila o javnih
naročilih in razpisne dokumentacije v skladu s tem zakonom.
23. »Odprti
postopek« je postopek, v katerem lahko vsak gospodarski subjekt predloži
ponudbo.
24. »Postopek
s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti« je postopek, katerega namen je oddaja
javnega naročila, v katerem lahko katerikoli gospodarski subjekt predloži
prijavo k sodelovanju, ponudbo pa lahko oddajo samo kandidati, ki jih povabi
naročnik.
25. »Postopek
s pogajanji« pomeni tisti postopek, ki vključuje pogajanja z namenom oddaje
javnega naročila, v katerem naročnik povabi gospodarske subjekte in se z njimi
pogaja o vseh pogojih za naročilo.
26. »Natečaj«
je postopek, ki naročniku omogoča, da pridobi, predvsem na področjih
urbanističnega ali prostorskega in krajinskega načrtovanja, arhitekture, inženirskih
storitev in informacijske tehnologije ali obdelave podatkov, načrt ali projekt,
ki ga izbere žirija po razpisu natečaja z ali brez podelitve nagrad.
27. »Konkurenčni
dialog« je postopek, ki ga naročnik uporabi v primerih oddaje posebno zahtevnih
javnih naročil, v katerem lahko kateri koli gospodarski subjekt zahteva
sodelovanje in v katerem naročnik opravi dialog s kandidati, ki sodelujejo v
postopku, s ciljem oblikovati eno ali več variant, ki lahko izpolnijo njegove
zahteve, in na podlagi katerih naročnik izbrane kandidate povabi, da predložijo
ponudbo. Za namen uporabe postopka iz te točke se za javno naročilo šteje, da
je »posebno zahtevno«, če ni mogoče objektivno:
-
opredeliti tehničnih specifikacij v skladu s točko b), c) ali č)
tretjega odstavka 37. člena tega zakona, ki bi lahko zadovoljila
naročnikove potrebe ali dosegla cilje, in/ali
-
določiti pravnih in/ali finančnih elementov projekta oziroma predmeta
javnega naročila.
28. »Postopek
oddaje naročila male vrednosti« je poenostavljen postopek javnega naročanja, v
katerem naročnik, z namenom pridobitve ponudb, na portalu javnih naročil objavi
obvestilo o naročilu male vrednosti.
29. »Postopek
zbiranja ponudb po predhodni objavi« je postopek javnega naročanja, v katerem
predložijo svoje ponudbe ponudniki na podlagi obvestila o javnem naročilu,
objavljenega na portalu javnih naročil.
30. »Predhodno
informativno obvestilo« je objava namena oddaje javnih naročil blaga, storitev
ali gradenj za naslednjih 12 mesecev.
31. »Sklop«
je del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati
ločeno.
32. »Skupni
nabavni organ« je naročnik, ki na podlagi pooblastila drugih naročnikov:
-
naroča blago in/ali storitve, namenjene naročnikom, ali
-
izvede postopek oddaje javnega naročila za gradnje, blago ali storitve,
namenjene naročnikom.
33. »Svetovalni
odbor za javna naročila« je organ Evropske komisije (v nadaljevanju: Komisija),
sestavljen iz predstavnikov in predstavnic (v nadaljnjem besedilu: predstavnik)
držav članic Evropske unije, ki redno preučuje na predlog Komisije ali države
članice uporabo ukrepov Sveta v zvezi z javnimi naročili.
34. »Datum
oddaje naročila« je na dan, ko postane odločitev o oddaji javnega naročila
pravnomočna.
(2) Za namene 2. točke prvega odstavka 17. člena in
97. člena tega zakona imajo v tem zakonu uporabljeni pojmi naslednji
pomen:
1.
»Javno telekomunikacijsko omrežje« pomeni javno telekomunikacijsko
infrastrukturo, ki omogoča prenos signalov med določenimi omrežnimi
priključnimi točkami po žici, mikrovalovnih, optičnih sredstvih ali drugih
elektromagnetnih sredstvih;
2.
»Omrežna priključna točka« pomeni vse fizične povezave in specifikacijo
njihovega tehničnega dostopa, ki tvorijo del javnega telekomunikacijskega
omrežja in so potrebne za dostop do tega javnega omrežja in za učinkovito
komuniciranje v njem;
3.
»Javne telekomunikacijske storitve« pomenijo telekomunikacijske
storitve, katerih upravljanje so države članice posebej dodelile enemu ali več
telekomunikacijskim subjektom;
4.
»Telekomunikacijske storitve« pomenijo storitve, katerih izvajanje je v
celoti ali delno sestavljeno iz prenosa in/ali usmerjanja signalov po
telekomunikacijskem omrežju s pomočjo telekomunikacijskih procesov, razen
storitev radijske radiodifuzije in televizije.
3. člen
(naročniki)
(1) Naročniki po tem zakonu so:
-
organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti,
-
javni skladi, javne agencije, javni zavodi,
-
javni gospodarski zavodi in
-
druge osebe javnega prava.
(2) »Oseba javnega prava« je po tem zakonu vsaka oseba:
a) ki je
ustanovljena za opravljanje dejavnosti, ki so v splošnem interesu in ki nimajo
industrijskega ali poslovnega značaja,
b) ki je
pravna oseba in
c) je v
višini več kot 50% financirana iz sredstev organov Republike Slovenije in
samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava ali ti organi
opravljajo nadzor nad poslovanjem take osebe ali ki imajo upravljavski ali
nadzorni odbor, katerega več kakor polovico članov imenujejo organi Republike
Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali druge osebe javnega prava.
(3) Za naročnika se šteje tudi združenje, ki ga oblikuje eden
ali več naročnikov iz prvega odstavka tega člena.
(4) Informativni seznam naročnikov je priloga uredbe, ki jo
izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada). Ministrstvo,
pristojno za finance, redno obvešča Komisijo o spremembah na seznamu
naročnikov.
(5) V primeru dvoma, ali določen subjekt izpolnjuje pogoje,
ki opredeljujejo naročnika po tem zakonu, lahko subjekt, ki izkaže pravni
interes, pri ministrstvu, pristojnemu za finance, v pisni obliki poda predlog
za ugotovitev statusa naročnika. Če se z odločitvijo ministrstva, pristojnega
za finance, subjekt ne strinja, o tem odloči vlada. Pravila in postopek za
ugotavljanje statusa naročnika določi vlada z uredbo.
4. člen
(obravnavanje gospodarskih subjektov)
(1) Naročnik ne sme zavrniti kandidata oziroma ponudnika z
utemeljitvijo, da bi moral imeti kandidat oziroma ponudnik za opravljanje
določene dejavnosti po slovenski zakonodaji status fizične ali pravne osebe, če
sme kandidat oziroma ponudnik isto dejavnost opravljati v državi članici, v
kateri je ustanovljen.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek pa lahko naročnik v primeru
javnih naročil storitev, gradenj ter blaga, ki vključujejo dodatne storitve
in/ali namestitvena ter inštalacijska dela, ne glede na to ali so ponudniki
pravne ali fizične osebe od le-teh zahteva, da v ponudbi ali prijavi za
sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo
odgovorno za izvedbo zadevnega naročila.
(3) Skupine gospodarskih subjektov lahko predložijo ponudbo
ali se prijavijo za kandidate. Naročnik od teh skupin ne sme zahtevati, da se
povežejo v kakršno koli pravno formalno obliko, vendar lahko za izvedbo
naročila od izbrane skupine zahteva predložitev ustreznega akta o skupni
izvedbi naročila (na primer pogodbe o sodelovanju), če je to nujno za uspešno
izvedbo javnega naročila.
(4) Ponudnik, kateremu je bilo oddano naročilo, v razmerju do
naročnika v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila.
(5) Naročnik lahko od ponudnikov zahteva, da v ponudbeni
dokumentaciji predložijo tudi sestavo (kalkulacije) ponudbene cene v zvezi z
javnim naročilom, zlasti v primeru javnih naročil, ki se izvajajo v sodelovanju
s podizvajalci.
1.3. Temeljna načela
5. člen
(načela, na katerih temelji javno naročanje)
Ureditev, razvoj sistema javnega naročanja in njegovo
izvajanje mora temeljiti na načelu prostega pretoka blaga, načelu svobode
ustanavljanja, načelu prostega pretoka storitev, ki izhajajo iz Pogodbe o
ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/04,
v nadaljnjem besedilu: PES) in na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in
uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega
naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti.
6. člen
(načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti)
(1) Naročnik mora izvesti javno naročanje tako, da z njim
zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže
cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo
proračunskih in drugih javnih sredstev.
(2) Če predmet javnega naročila dopušča in če to prispeva k
večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila, mora naročnik
oblikovati razpisno dokumentacijo tako, da je mogoče ponudbo oddati po sklopih.
Pri tem mora zagotovi nediskriminatorno obravnavo in s tem večjo dostopnost
javnega naročila gospodarskim subjektom.
7. člen
(načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki)
(1) Naročnik v postopku javnega naročanja ne sme omejevati
konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in
izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom, pri izvajanju javnega
naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju
omejevanja konkurence.
(2) Naročnik ne sme zahtevati od ponudnika, da pri izvedbi
naročila zaposli določene podizvajalce, ali da izvede kakšen drug posel, kot na
primer izvoz določenega blaga ali storitev, če s posebnim zakonom ali
mednarodnim sporazumom ni določeno drugače.
8. člen
(načelo transparentnosti javnega naročanja)
(1) Ponudnik mora biti izbran na pregleden način in po
predpisanem postopku.
(2) Postopki naročanja po tem zakonu so javni, kar se
zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil glede na vrednosti iz
12. člena tega zakona tako v Uradnem listu Evropske unije kot tudi na
portalu javnih naročil.
9. člen
(načelo enakopravne obravnave ponudnikov)
(1) Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah
postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje
vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet
naročila.
(2) Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki
pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov,
diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik,
ali drugo diskriminacijo.
(3) (črtan)
10. člen
(načelo sorazmernosti)
Javno naročanje se mora izvajati sorazmerno predmetu javnega
naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki
morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.
1.4. Posebne ali izključne pravice
11. člen
(dodelitev posebnih ali izključnih pravic)
Če naročnik dodeli posebne ali izključne pravice za
opravljanje javne storitve subjektu, ki ni naročnik po tem zakonu, mora z
aktom, s katerim dodeli to pravico, določiti, da mora ta subjekt v zvezi z
naročili blaga, ki jih odda tretjim osebam, kot del njegovih dejavnosti za
katere ima posebne ali izključne pravice, upoštevati načelo nediskriminacije na
podlagi sedeža ali državljanstva.
1.5. Področje uporabe
12. člen
(mejne vrednosti za objave)
(1) Naročnik mora poslati v objavo Uradu za uradne objave
Evropskih skupnosti in portalu javnih naročil naročila, katerih vrednost je
brez davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) enaka ali večja od
naslednjih vrednosti:
1.
v primeru naročanja blaga:
a)
130.000 eurov, če blago naročajo naročniki iz Seznama naročnikov, ki so
državni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti, ki je priloga
uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam naročnikov, ki so
državni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti), ki so organi
Republike Slovenije in njihovi organi v sestavi in naročniki s področja
obrambe, če je predmet naročila blago iz Seznama blaga, ki ga naročajo
naročniki na področju obrambe, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v
nadaljnjem besedilu: Seznam blaga),
b)
200.000 eurov, če blago naročajo drugi naročniki po tem zakonu, in če
naročajo blago naročniki s področja obrambe, ki ni na Seznamu blaga;
2.
v primeru naročanja storitev:
a)
130.000 eurov, če storitve naročajo naročniki iz Seznama naročnikov, ki
so državni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti, ki so
organi Republike Slovenije in njihovi organi v sestavi;
b)
200.000 eurov:
-
če storitve naročajo drugi naročniki po tem zakonu;
-
za javna naročila, ki jih odda kateri koli naročnik v zvezi s storitvami
kategorije 8 iz Seznama storitev A, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v
nadaljnjem besedilu: Seznam storitev A), elektronskimi komunikacijskimi
storitvami kategorije 5, katerih postavke v nomenklaturi CPV so enakovredne
referenčnim številkam CPC 7524, 7525 in 7526, in/ali s storitvami iz Seznama
storitev B, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu:
Seznam storitev B);
3.
5.000.000 eurov za javna naročila gradenj.
(2) Naročnik mora poslati v objavo portalu javnih naročil
naročila, katerih vrednost je brez DDV enaka ali večja od naslednjih vrednosti:
1.
v primeru naročanja blaga in storitev: 20.000 eurov,
2.
v primeru naročanja gradenj: 40.000 eurov.
(3) Kadar Komisija objavi spremembe mejnih vrednosti iz tega
zakona, ministrstvo, pristojno za finance, v desetih dneh po objavi na svojih
spletnih straneh objavi nove evropske mejne vrednosti.
13. člen
(naročila, ki jih naročnik subvencionira ali sofinancira z
več kakor 50% deležem)
(1) Ta zakon se uporablja za oddajo:
a) naročil
gradenj, ki jih naročniki neposredno sofinancirajo z več kakor 50% deležem,
katerih ocenjena vrednost brez DDV je 5.000.000 eurov ali več,
-
če ta naročila vključujejo dejavnosti gradbeništva, ki so navedene v
Seznamu dejavnosti na področju gradenj,
-
če vključujejo gradbena dela za bolnišnice, objekte za šport, rekreacijo
in prosti čas, šolske in univerzitetne objekte ter objekte, ki se uporabljajo
za upravne namene;
b) naročil
storitev, ki jih naročniki neposredno sofinancirajo z več kakor 50% deležem,
katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali večja od 200.000 eurov;
c) naročil
blaga, ki jih naročniki neposredno sofinancirajo z več kakor 50% deležem,
katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali večja od 200.000 eurov.
(2) Ta zakon se uporablja tudi za oddajo naročil blaga,
ki jih naročnik društvom ali zavodom sofinancira z več kakor 30% deležem, če je
ocenjena vrednost blaga brez DDV enaka ali večja od 40.000 eurov.
(3) Če v svojem imenu ali v imenu drugega subjekta
naroča blago, storitve oziroma gradnje iz prvega ali drugega odstavka tega
člena naročnik, mora ravnati v skladu s tem zakonom.
14. člen
(metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil,
okvirnih sporazumov in dinamičnih nabavnih sistemov)
(1) Naročnik mora izračunati ocenjeno vrednost javnega
naročila upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV, vključno z
možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe
zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja. Ocenjena vrednost javnega
naročila mora vključevati tudi vrednost morebitnih nagrad in drugih izplačil
kandidatom in ponudnikom. Ocenjena vrednost se določi tako, da je njena višina
primerljiva s cenami na trgu, ki veljajo za predmet javnega naročila, če je
dostopen na trgu in ni prilagojen posebnim potrebam naročnika.
(2) Način izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila,
vključno z vsemi količinskimi in cenovnimi parametri, na podlagi katerih je
naročnik izračunal ocenjeno vrednost naročila, mora biti razviden iz
dokumentacije, ki jo o javnem naročilu vodi naročnik. Ocenjena vrednost javnega
naročila mora biti veljavna na dan pošiljanja obvestila o javnem naročilu v
objavo oziroma v primeru, da objava ni potrebna, ko naročnik izda sklep o
začetku postopka oddaje naročila.
(3) Naročnik ne sme določiti ocenjene vrednosti javnega
naročila tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi tega
zakona glede na mejne vrednosti predmeta javnega naročila.
(4) V zvezi z javnimi naročili gradenj mora izračun ocenjene
vrednosti javnega naročila gradenj vključevati tako stroške gradnje kot tudi
skupno ocenjeno vrednost blaga, potrebnega za izvedbo gradenj, ki ga je
naročnik dal na voljo izvajalcu gradenj.
(5) V zvezi z javnimi naročili, ki jih je možno deliti na
sklope veljajo naslednja pravila:
a) če lahko
iz javnega naročila gradnje ali storitev izhaja možnost, da se naročilo lahko
odda tudi po sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov. V
primeru, da je skupna vrednost sklopov enaka ali večja od mejne vrednosti, od
katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske
unije, se za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabljajo določbe tega zakona,
ki veljajo za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejne vrednosti,
od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske
unije. Naročnik pa lahko odstopi od upoštevanja pravila za objave v Uradnem
listu Evropske unije in na portalu javnih naročil v zvezi s sklopi, katerih
ocenjena vrednost brez DDV je manjša kakor 80.000 eurov za storitve ali 1
milijon eurov za gradnje, če skupna vrednost teh sklopov ne presega 20% skupne
vrednosti vseh sklopov javnega naročila.
b) če je na
podlagi informacij o nabavah podobnega blaga mogoče zaključiti, da gre za
naročila, ki se lahko oddajajo istočasno v ločenih sklopih, se upošteva skupna
ocenjena vrednost vseh sklopov, upoštevaje mejno vrednost, od katere dalje je
potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije. Če je skupna
vrednost sklopov enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je
potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije, se za oddajo
vsakega posameznega sklopa uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za
naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere
dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije.
Naročnik pa lahko odstopi od upoštevanja pravila za objave v Uradnem listu
Evropske unije in na portalu javnih naročil v zvezi s sklopi, katerih ocenjena
vrednost brez DDV je manjša kakor 80.000 eurov, če skupna vrednost teh sklopov
ne presega 20% skupne vrednosti vseh sklopov.
(6) Glede javnih naročil blaga v zvezi z zakupom, najemom ali
nakupom na kredit so vrednosti, ki jih je treba uporabiti pri izračunu ocenjene
vrednosti naročila, naslednje:
a) pri javnih
naročilih za določeno obdobje, če je to obdobje krajše ali enako 12 mesecem,
celotna ocenjena vrednost za ves čas trajanja naročila ali če je obdobje
trajanja javnega naročila daljše od 12 mesecev, celotna vrednost, ki vključuje
ocenjeno preostalo vrednost;
b) v primeru
naročil za nedoločeno obdobje ali naročil, za katera obdobja ni mogoče
določiti, njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.
(7) V primeru javnih naročil za blago ali storitve, ki so
dostopne na trgu ali naročil, ki bodo predmet ponovne oddaje v določenem
obdobju, mora izračun ocenjene vrednosti temeljiti na:
a) dejanski celotni
vrednosti istovrstnih zaporednih naročil, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v
koledarskem letu, upoštevaje spremembe količine ali vrednosti, ki bi nastale v
12 mesecih po prvotnem naročilu, ali
b) celotni
ocenjeni vrednosti zaporednih naročil, oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi ali
med koledarskim letom, če le-to ni daljše od 12 mesecev.
(8) Pri javnih naročilih storitev mora izračun ocenjene
vrednosti temeljiti:
a) pri
zavarovalniških storitvah na višini premije in drugih oblik plačil;
b) pri
bančnih in drugih finančnih storitvah na pristojbinah, proviziji, obrestih in
drugih oblikah plačil;
c) pri
naročilih idejnih načrtov na honorarjih, plačljivih provizijah in drugih
oblikah plačil;
č) pri
naročilih storitev brez navedene skupne cene:
-
v primeru javnih naročil za določeno obdobje, če je to obdobje 48
mesecev ali manj: skupna vrednost za njihovo celotno trajanje;
-
v primeru naročil z obdobjem, daljšim kakor 48 mesecev: njihova mesečna
vrednost, pomnožena z 48.
(9) Za okvirne sporazume in dinamične nabavne sisteme je
vrednost, ki jo je treba upoštevati, maksimalna ocenjena vrednost (brez DDV)
vseh naročil, predvidenih za celotno obdobje okvirnega sporazuma ali
dinamičnega nabavnega sistema.
(10) V primeru, da predmet javnega naročila lahko vzdržuje,
nadgrajuje ali servisira samo za to pooblaščena oseba, morajo biti elementi, ki
se na to nanašajo, ocenjeni za dobo petih let, vključeni v izračun ocenjene
vrednosti javnega naročila.
1.6. Posebne situacije
15. člen
(javno naročanje na področju obrambe)
(1) Predmet javnega naročanja po tem zakonu so blago,
storitve ali gradnje s področja obrambe in varnosti, za katere se ne uporablja
Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št.
90/12; v nadaljnjem besedilu: ZJNPOV).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se ta zakon ne uporablja
pri naročanju blaga, storitev ali gradenj s področja obrambe in varnosti, če:
1.
se naročila oddajajo v okviru progama sodelovanja, ki temelji na
raziskavah in razvoju in v katerem z namenom razvoja novega proizvoda, če je to
primerno, pa tudi z namenom razvoja poznejših faz v celotni življenjski dobi
tega proizvoda, sodelujeta najmanj dve državi članici. Kadar se program
sodelovanja izvaja izključno med državami članicami, morajo te ob njegovem
zaključku Evropski komisiji sporočiti delež stroškov za raziskave in razvoj v
razmerju do skupnih stroškov programa sodelovanja ter predvideni delež naročil
za posamezno državo članico ter ji posredovati sporazum o delitvi stroškov med
državami članicami;
2.
se naročila oddajo v tretji državi, vključno s civilnimi naročili, ki se
izvajajo, ko so slovenske vojaške sile zunaj Evropske unije, če je treba
naročila zaradi operativnih potreb oddati gospodarskim subjektom, ki imajo
sedež na območju, na katerem potekajo aktivnosti ali operacije;
3.
vlada naročila odda vladi države članice ali tretje države in se ta
nanašajo na naslednje predmete javnega naročanja, katerih definicije so
opredeljene v 8. in 9. točki prvega odstavka 3. člena ZJNPOV:
-
dobavo vojaške opreme,
-
dobavo občutljive opreme,
-
občutljive gradnje,
-
občutljive storitve,
-
gradnje ali storitve, ki so neposredno povezane z vojaško opremo,
-
gradnje ali storitve, ki so neposredno povezane z občutljivo opremo, ali
-
gradnje ali storitve za specifično vojaške namene;
4.
je predmet naročila neposredno in stvarno povezan z naročilom, ki ni
predmet tega zakona, ZJNVETPS ali ZJNPOV, in je hkratna oddaja obeh naročil
enemu ponudniku utemeljena s stvarnimi in dejanskimi razlogi;
5.
bi izvedba postopkov naročanja iz prvega odstavka 24. člena tega zakona
povzročila posredovanje informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z
bistvenimi varnostnimi interesi Republike Slovenije;
6.
so naročila namenjena izvajanju obveščevalne in protiobveščevalne
dejavnosti, ki ju določa zakon.
16. člen
(javno naročanje in sklepanje okvirnih sporazumov preko
skupnih nabavnih organov in/ali na podlagi pooblastila)
(1) Naročnik lahko naroči izvedbo gradenj in storitev ter
nabavo blaga od ali preko skupnega nabavnega organa. Skupni nabavni organ za
izvedbo postopka javnega naročanja ne sme zaračunati provizije, razen če ta ali
drug zakon ne določa drugače.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka za pravilnost izvedbe
javnega naročanja odgovarja naročnik. Šteje se, da je naročnik ravnal v skladu
s tem zakonom, v kolikor je v skladu s tem zakonom ravnal skupni nabavni organ.
(3) Naročnik lahko za izvedbo oziroma odločanje v postopkih
javnega naročanja pooblasti le osebo, ki mora v skladu s 3. ali 13. členom tega
zakona ali predpisi druge države članice ali tretje države svoja naročila oddajati
v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
(4) Kadar naročnik za svetovanje v postopku ali v zvezi s
postopkom javnega naročanja najame osebo zasebnega prava ali posameznika, mora:
a) zahtevati,
da ta oseba pred sklenitvijo pogodbe predloži garancijo za dobro izvedbo del;
b) v pogodbi
za svetovanje, ki jo sklene s to osebo, določiti, da se plačilo po tej pogodbi
izvede po zaključku postopka javnega naročanja. Šteje se, da je postopek
javnega naročanja zaključen, ko postane odločitev iz:
-
prvega odstavka 79. člena tega zakona ali
-
drugega odstavka 80. člena tega zakona ali
-
tretjega odstavka 80. člena tega zakona
pravnomočna.
1.7. Izjeme pri javnem naročanju, za katere se zakon ne
uporablja
17. člen
(splošne izjeme, ki niso predmet javnega naročanja)
(1) Ta zakon se ne uporablja za:
1.
javna naročila, ki se oddajajo v skladu z zakonom, ki ureja javno
naročanje na vodnem, energetskem in transportnem področju ter področju poštnih
storitev s strani naročnikov, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz 5. do
9. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem energetskem, transportnem
področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljnjem
besedilu: ZJNVETPS), in oddana zaradi izvajanja teh dejavnosti, ali za javna
naročila, ki so izključena iz področja uporabe navedenega zakona;
2.
javna naročila, ki naročnikom, ki delujejo na področju telekomunikacij,
omogočajo, da nudijo ali izkoriščajo telekomunikacijska omrežja ali nudijo
izvajanje ene ali več telekomunikacijskih storitev, kadar drugi subjekti lahko prosto
ponujajo enake storitve na istem geografskem območju in pod dejansko enakimi
pogoji;
3.
javna naročila, s katerimi se razkrivajo podatki, označeni s stopnjo
tajnosti, javna naročila, katerih izvedbo morajo v skladu z zakonom spremljati
posebni varnostni ukrepi, ali javna naročila, ki so potrebna zaradi ogroženosti
bistvenih varnostnih interesov Republike Slovenije;
4.
javna naročila, za katera veljajo drugačna postopkovna pravila naročanja
in so dodeljena:
a)
na podlagi mednarodnega sporazuma, sklenjenega v skladu s PES, med
Republiko Slovenijo in eno ali več tretjimi državami, ter vključujejo bodisi
blago ali gradnje, namenjene skupnemu izvajanju naročila gradnje ali uporabi
gradnje s strani držav podpisnic, bodisi storitve, namenjene skupnemu izvajanju
naročila storitev ali uporabi rezultatov projekta s strani držav podpisnic; o
vseh sporazumih ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, obvesti Komisijo;
b)
na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma, ki se nanaša na
stacioniranje vojaških enot in zadeva podjetja v Republiki Sloveniji ali tretji
državi;
c)
na podlagi posebnega postopka mednarodne organizacije;
5.
koncesije za storitve;
6.
javna naročila storitev, ki jih odda naročnik ponudniku, ki je naročnik
po tem zakonu ali združenje naročnikov, na podlagi izključne pravice, ki jo
uživajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi;
7.
javna naročila opreme, tehnike ter druga javna naročila za zagotovitev
osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ob naravni ali drugi nesreči,
skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar je
vrednost naročila nižja od vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v
Uradnem listu Evropske unije;
8.
pogodbe, sklenjene med enim ali več naročniki in enim ali več
gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih imajo ti naročniki nadzor,
primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami naročnika. Pri tem
morajo biti izpolnjeni pogoji, da:
-
gospodarski subjekt izvaja pretežni del svojih dejavnosti za naročnika,
-
gospodarski subjekt za javno naročilo, ki se odda po tej točki, naroča
to blago, storitve ali gradnje, upoštevaje določbe tega zakona, tudi če sam ni
naročnik, in
-
je vrednost predmeta naročanja enaka ali nižja od cen za ta predmet na
trgu;
9.
javna naročila, katerih vrednost ne presega vrednosti iz prvega odstavka
12. člena tega zakona, če se predmet javnega naročila vključuje v
izvajanje dejavnosti dobave blaga, izvajanja gradenj ali storitev, kadar
naročnik v okviru te dejavnosti nastopa na trgu kot dobavitelj blaga ali
izvajalec gradenj ali storitev.
(2) Pri naročanju gradenj, katerih vrednost ne presega
vrednosti iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, lahko naročnik, kadar
gre za izvajanje dodatnih oziroma več del, dovoli izvajalcu, ki že izvaja dela
na gradbišču, po potrditvi obsega del s strani osebe, ki opravlja nadzor nad
gradbenimi deli, začetek opravljanja teh del istočasno z začetkom postopka
pogajanj, v kolikor bi lahko zaradi zamika izvedbe del zaradi izvedbe postopka
prišlo do dodatnih stroškov pri naročniku, pri tem pa vrednost teh del ne sme
presegati 10% osnovne pogodbene vrednosti.
18. člen
(posebne izjeme, ki niso predmet javnega naročanja)
Ta zakon se ne uporablja za javna naročila storitev v zvezi
z:
1.
nakupom, razvojem, produkcijo ali koprodukcijo programskega materiala s
strani radijskih ali televizijskih postaj in zakupom časa oddajanja;
2.
storitvami na področju arbitraže in poravnave;
3.
finančnimi storitvami glede izdaje, prodaje, nakupa ali prenosa
vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, zlasti glede transakcij
naročnikov za pridobitev denarja ali kapitala ter storitvami Banke Slovenije;
4.
pogodbami o zaposlitvi;
5.
raziskovalnimi in razvojnimi storitvami, razen tistih, od katerih ima
koristi izključno naročnik za uporabo pri upravljanju lastnih zadev in pod
pogojem, da opravljeno storitev v celoti plača naročnik;
6.
pridobitvijo ali najemom zemljišča, obstoječih objektov ali drugih
nepremičnin ali pravic, ki so z njimi povezane, s kakršnimikoli finančnimi
sredstvi; vendar pa ta izjema ne velja za pogodbe o finančnih storitvah, ki so
vezane na pogodbe o pridobitvi ali najemu in se v kakršni koli obliki sklenejo
istočasno, prej ali pozneje.
1.8. Posebni primeri naročanja
19. člen
(pridržana naročila)
(1) Naročnik mora v primeru oddaje pridržanega javnega
naročila ob izpolnjevanju vseh razpisanih pogojev izbrati ponudnika, ki izkaže
status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra, v skladu z določbami
Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS,
št. 100/05 – UPB1, v nadaljnjem besedilu: ZZRZI-UPB1) in katerega ponudbena
cena oziroma ekonomsko najugodnejša ponudba ni višja kot 5% ponudbene cene
najugodnejšega ponudnika, ki ni invalidsko podjetje ali zaposlitveni center,
pri čemer morajo podizvajalci izpolnjevati enake pogoje iz tega člena.
(2) Če naročnik na način iz prejšnjega odstavka nadomestno
izpolnjuje kvoto, mora pri tem upoštevati tudi določbe 64. člena
ZZRZI-UPB1.
(3) Naročnik, ki namerava oddati javno naročilo po tem členu,
je to dolžan navesti v objavi javnega naročila in v razpisni dokumentaciji.
1.9. Javna naročila storitev
20. člen
(storitve iz Seznama storitev A in Seznama storitev B)
(1) Javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama
storitev A, se oddajo v skladu s tem zakonom.
(2) Javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama
storitev B, se oddajo v skladu z določbami zakona, ki določajo opredelitev
predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije. Naročnik mora pri naročanju
storitev iz Seznama storitev B spoštovati pravila tega zakona za objavo
obvestil o oddaji naročila. V primeru odstopanja med nomenklaturama CPV in CPC,
se uporablja nomenklatura CPC.
(3) Javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama
storitev A in Seznama storitev B, se oddajo v skladu s tem zakonom, če je
vrednost storitev iz Seznama storitev A, večja od vrednosti storitev iz Seznama
storitev B. V drugih primerih se naročila oddajo v skladu z določbami tega
zakona, ki določajo tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestil o
oddaji naročila.
1.10. Sporazumi, sklenjeni v okviru Svetovne trgovinske
organizacije
21. člen
(pogoji v zvezi s sporazumi, sklenjenimi v okviru Svetovne
trgovinske organizacije)
Pri oddaji javnega naročila morajo biti vsem gospodarskim
subjektom iz držav članic Evropske unije zagotovljeni enaki pogoji, kakršni
morajo biti zagotovljeni gospodarskim subjektom iz tretjih držav na podlagi
Sporazuma o vladnih nabavah, sklenjenega v okviru Svetovne trgovinske
organizacije (GPA).
1.11. Javnost in zaupnost
22. člen
(varstvo podatkov)
(1) Naročnik mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede
na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali
gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost.
Varovanje osebnih podatkov mora zagotoviti tudi organ ali subjekt, ki v skladu
z osmim odstavkom 24. člena tega zakona izvaja usposabljanja, izpopolnjevanja
in strokovne izpite, in organ, ki vodi evidenco o teh usposabljanjih in
izpopolnjevanjih ter o opravljenih izpitih.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so javni podatki
količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna
vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti
podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.
(3) Naročnik mora zagotoviti posredovanje, izmenjavo in
shranjevanje informacij na tak način, da so varovani celovitost podatkov ter
zaupno ravnanje s ponudbami in prijavami za sodelovanje. Pri posredovanju
tehničnih specifikacij ponudnikom in kandidatom zaradi izbire dobaviteljev
blaga in izvajalcev gradenj in storitev in v zvezi z oddajo naročil lahko
naročnik zahteva varovanje tajnih podatkov, ki jim jih daje na razpolago.
(4) Naročnik mora imena ponudnikov in predložene ponudbe
varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb.
(5) Vsi, ki so prejeli podatke, ki so določeni z zakonom kot
tajni, morajo upoštevati tajno naravo prejetih podatkov glede na stopnjo
tajnosti.
(6) Celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu je po
datumu oddaje naročila javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih
podatkov iz tega člena. Pred tem datumom določbe zakona, ki urejajo dostop do
informacij javnega značaja, ne veljajo.
(7) Po sprejemu odločitve o oddaji naročila mora naročnik
ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo
dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek tega
člena predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. Naročnik mora
organizirati vpogled v ponudbe, prejete v postopku oddaje javnega naročila, v 25
dneh od prejema zahteve za vpogled. Kadar ponudnik zahteva vpogled v ponudbe
zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, pa mora vpogled organizirati najmanj
tri dni pred potekom obdobja mirovanja. Če v tem primeru prejme zahtevo za
vpogled štiri dni pred potekom obdobja mirovanja ali pozneje, mora naročnik
zagotoviti vpogled v najkrajšem možnem času, in, če okoliščine to dopuščajo,
pred potekom obdobja mirovanja. Naročnik mora ponudnika, v ponudbo katerega bo
izveden vpogled, seznaniti s časom in krajem vpogleda in mu tako omogočiti, da
je navzoč pri vpogledu v njegovo ponudbo ter da ima možnost varovati svoje
interese. Naročnik mora ponudniku, ki opravi vpogled v ponudbe drugih
ponudnikov ali dokumentacijo o postopku javnega naročanja, omogočiti prepis, fotokopijo
ali elektronski zapis fotokopije ponudbe, dokumentacije ali njunega dela.
Vpogled v zahtevano informacijo je brezplačen. Za posredovanje prepisa,
fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko naročnik
ponudniku zaračuna materialne stroške.
1.12. Jezik
23. člen
(jezik v postopku javnega naročanja)
(1) Postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku.
Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji določi, da smejo ponudniki svoje
ponudbe predložiti delno ali v celoti v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se
nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo, kot so na
primer prospekti, propagandni ter tehnični material in drugo. V izjemnih
primerih lahko naročnik, kadar obstaja pomanjkanje slovenske terminologije na
specifičnem tehničnem področju, pripravi razpisno dokumentacijo ali del
razpisne dokumentacije v tujem jeziku. Če naročnik dovoli, da ponudnik predloži
del ponudbene dokumentacije v enem od uradnih jezikov Evropske unije ali drugem
tujem jeziku, mora naročnik navesti v katerem jeziku in za kateri del ponudbe
gre.
(2) Če naročnik ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb meni,
da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, uradno prevesti v
slovenski jezik, lahko to zahteva in ponudniku določi ustrezni rok. Stroške
prevoda nosi ponudnik.
(3) Za presojo spornih vprašanj se vedno uporablja ponudba
oziroma njen uradni prevod v slovenskem jeziku, v primeru, da je bila razpisna
dokumentacija ali del razpisne dokumentacije podan v tujem jeziku, pa tuji
jezik.
(4) Določbe tega člena, ki veljajo za slovenski jezik,
veljajo na dvojezičnih območjih, v okviru izvajanja posebnih pravic pripadnikov
italijanske in madžarske skupnosti, smiselno tudi za italijanski oziroma
madžarski jezik.
Drugo poglavje
SKUPNE DOLOČBE ZA VSE POSTOPKE JAVNEGA NAROČANJA
24. člen
(vrste postopkov)
(1) Naročnik izvede javno naročanje po enem izmed naslednjih
postopkov:
1.
odprti postopek,
2.
postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti,
3.
konkurenčni dialog,
4.
postopek s pogajanji brez predhodne objave,
5.
postopek s pogajanji po predhodni objavi,
6.
postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi in
7.
postopek oddaje naročila male vrednosti.
(2) Naročnik izvede javno naročanje:
a) če je
vrednost predmeta javnega naročila brez DDV:
-
v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 20.000 eurov in
nižja od 40.000 eurov in
-
v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 40.000 eurov in nižja od
80.000 eurov,
po postopku oddaje naročila male vrednosti
ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 6. točke prejšnjega odstavka.
b) če je
vrednost predmeta javnega naročila brez DDV:
-
v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 40.000 eurov in
nižja od 130.000 eurov in
-
v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 80.000 eurov in nižja od
274.000 eurov,
po postopku zbiranja ponudb po predhodni
objavi ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka.
c) če je
vrednost predmeta javnega naročila brez DDV:
-
v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 130.000 eurov
in
-
v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 274.000 evrov,
po postopkih iz 1. do 5. točke prejšnjega
odstavka.
(3) Javno naročanje iz c) točke prejšnjega odstavka se izvaja
ob uporabi odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem
sposobnosti. V posebnih razmerah, ki so izrecno določene v 27. členu tega
zakona, lahko naročnik odda svoja javna naročila s pomočjo konkurenčnega
dialoga. V posebnih primerih in razmerah, izrecno navedenih v 28. in 29. členu tega zakona, lahko uporabi postopek s pogajanji z ali brez objave obvestila o
naročilu.
(4) Če vrednost najugodnejše popolne ponudbe presega mejno
vrednost, od katere dalje je treba javno naročilo objaviti na portalu javnih
naročil oziroma v Uradnem listu Evropske unije, ali mejno vrednost za postopek
javnega naročanja, naročnik ne sme oddati naročila po tem postopku, temveč
mora, če je to primerno, začeti nov postopek, skladno z določbami tega zakona.
(5) Določbe tega zakona, razen določb 105.a do
107. člena tega zakona, se ne uporabljajo za javna naročila, katerih vrednost
je nižja od 20.000 eurov brez DDV za blago in storitve in 40.000 eurov brez DDV
za gradnje. Naročniki morajo za ta naročila voditi le evidenco o njihovi
oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila.
(6) Vlada lahko s predpisom podrobneje določi posamezne
elemente v izvajanju postopkov javnega naročanja.
25. člen
(oddaja naročila po odprtem postopku)
Odprti postopek oddaje javnega naročila je postopek, pri
katerem lahko vsi, ki imajo interes pridobiti javno naročilo, predložijo svoje
ponudbe, pripravljene skladno z vnaprej določenimi zahtevami naročnika iz
razpisne dokumentacije.
26. člen
(oddaja naročila po postopku s predhodnim ugotavljanjem
sposobnosti)
Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti je postopek,
katerega namen je oddaja javnega naročila in v katerem naročnik v prvi fazi na
podlagi vnaprej predloženih prijav prizna sposobnost ponudnikom in v drugi fazi
povabi k oddaji ponudb kandidate, ki jim je priznal sposobnost.
27. člen
(konkurenčni dialog)
(1) Konkurenčni dialog je postopek, ki se lahko uporablja
kadar uporaba odprtega ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti
zaradi zahtevnosti javnega naročila ni mogoča in pod pogojem, da je merilo za
izbiro najugodnejšega ponudnika ekonomsko najugodnejša ponudba.
(2) Med potekom dialoga je naročnik dolžan zagotoviti enako
obravnavo vseh ponudnikov. Še zlasti naročnik ne sme ponujati informacij na
diskriminatoren način, zaradi katerega bi lahko nekateri ponudniki dobili
prednost pred drugimi.
(3) Naročnik drugim udeležencem ne sme razkriti predlagane
rešitve ali drugih zaupnih informacij, posredovanih s strani določenega
kandidata, ki sodeluje v dialogu, brez njegove privolitve.
(4) Naročniki začnejo dialog s tistimi kandidati, ki
izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 41. do 47. člena tega zakona, in so le-ti
v naprej določeni v razpisni dokumentaciji, katerega cilj je ugotoviti in
opredeliti sredstva, ki so najbolj primerna za zadovoljitev njihovih potreb. V
tem dialogu lahko z izbranimi kandidati razpravljajo o vseh vidikih predmeta
naročila.
(5) Naročnik lahko izvaja dialog vse do pridobitve končne
rešitve oziroma rešitev, ki ustrezajo njegovim potrebam. Pri tem po potrebi med
sabo primerja predložene rešitve.
(6) Po zaključku dialoga naročnik o tem obvesti udeležence in
jih pozove k predložitvi končne ponudbe, na podlagi sprejete rešitve oziroma
rešitev iz zaključenega dialoga. Ponudbe morajo izpolnjevati vse zahteve iz
razpisne dokumentacije.
(7) Naročnik lahko od ponudnikov zahteva, da predložene
končne ponudbe razjasnijo ali podrobno obrazložijo. Navedene razjasnitve ali
podrobne obrazložitve oziroma dodatne informacije ne smejo vključevati sprememb
osnovnih elementov iz ponudbe ali iz povabila k oddaji ponudbe, ki bi lahko
imele za posledico izkrivljanje konkurence ali diskriminacijski učinek.
(8) Naročnik oceni ponudbe in izbere najugodnejšo ob uporabi
merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, kot je opredeljeno v objavi ali razpisni
dokumentaciji.
(9) Naročnik lahko od izbranega ponudnika zahteva pojasnilo
oziroma utemeljitev ponudbe ali potrditev prevzetih obvez danih v ponudbi,
vendar to ne sme povzročiti spremembe bistvenih elementov iz ponudbe ali iz
povabila k oddaji ponudbe oziroma razpisne dokumentacije, ki bi lahko imele za
posledico izkrivljanje konkurence ali diskriminacijo med ponudniki.
(10) Naročniki lahko določijo nagrade ali plačila, ki jih
bodo izplačali udeležencem v dialogu, kar morajo opredeliti v razpisni
dokumentaciji.
28. člen
(oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji po
predhodni objavi)
(1) Naročnik sme oddati svoje javno naročilo po postopku s
pogajanji po predhodni objavi:
1.
če v postopku oddaje naročila male vrednosti, postopku zbiranja ponudb
po predhodni objavi, odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem
sposobnosti ali v konkurenčnem dialogu ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive
ponudbe, pri čemer pa se prvotno določene zahteve iz razpisne dokumentacije ne
smejo bistveno spremeniti. Naročniku pa ni treba objaviti obvestila o javnem
naročilu, če v postopek s pogajanji vključi vse tiste ponudnike, ki
izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 42. do 47. člena tega zakona in so v prejšnjem
postopku oddaje naročila male vrednosti, postopku zbiranja ponudb po predhodni
objavi, odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali
konkurenčnem dialogu predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami,
vezanimi na postopek oddaje ponudb. V tem primeru mora pred začetkom postopka s
pogajanji o izvedbi postopka na podlagi te točke obvestiti tudi vse ponudnike
ali kandidate, ki so v prejšnjem, neuspešno izvedenem postopku predložili
ponudbe;
2.
v izjemnih primerih oddaje javnega naročila, ko narava naročila in z
naročilom povezana tveganja ne dopuščajo naročniku, da bi predhodno v celoti
ocenil vrednost naročila;
3.
v primeru storitev, med drugim za storitve kategorije 6 iz Seznama
storitev A in intelektualnih storitev, kot so na primer storitve, ki
vključujejo izdelavo načrtov za gradnje, če so značilnosti teh storitev take,
da predmeta naročila ni mogoče določiti tako natančno, da bi bilo mogoče
naročilo oddati z izbiro najugodnejšega ponudnika v skladu s pravili, ki
veljajo za odprti postopek ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti;
4.
v primerih javnih naročil gradenj, za gradnje, ki se izvajajo izključno
zaradi raziskovanja, preskusov ali razvoja in ne zaradi ustvarjanja dobička iz
te gradnje ali povrnitve stroškov raziskav in razvoja;
5.
v primerih javnih naročil, katerih vrednost je nižja od vrednosti iz
prvega odstavka 12. člena tega zakona.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se naročnik pogaja s
ponudniki o ponudbah, ki so jih slednji predložili v tem postopku, da bi jih
prilagodili zahtevam, ki jih je naročnik navedel že v objavi oziroma v razpisni
dokumentaciji, z namenom izbire najugodnejšega ponudnika, ob uporabi vnaprej
določenih meril. V primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka cena iz ponudbe,
predložene v postopku s pogajanji, ne sme presegati cene iz ponudbe istega
ponudnika, predložene v neuspešnem prej izvedenem postopku javnega naročanja.
(3) Naročnik mora med pogajanji zagotoviti enako obravnavo
vseh ponudnikov. Zlasti ne sme posredovati udeležencem pogajanj informacij na
diskriminatoren način, zaradi katerega bi lahko bili nekateri ponudniki v
prednosti pred drugimi. Pred pogajanji mora naročnik ponudnike, ki jih namerava
povabiti k pogajanjem, seznaniti s pravili, po katerih bodo pogajanja potekala.
Naročnik mora med pogajanji vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj,
razen če je število krogov napovedal v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o
naročilu ali če se pogaja le z enim kandidatom. V primeru elektronske dražbe
lahko namesto števila krogov draženja v povabilu k sodelovanju napove datum in
čas zaključka dražbe.
(4) (črtan)
29. člen
(oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez
predhodne objave)
(1) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko
uporabi za javna naročila gradenj, javna naročila blaga in javna naročila
storitev:
1.
če v postopku oddaje javnega naročila v postopku oddaje naročila male
vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali odprtem postopku
ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ne pridobi nobene ponudbe
ali nobene primerne ponudbe oziroma nobene prijave in pod pogojem, da se
prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije
bistveno ne spremenita in pod pogojem, da se Komisiji pošlje poročilo, če
slednja to zahteva;
2.
če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta javnega
naročila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo
izpolni le določen ponudnik. Naročnik ne sme uporabiti postopka s pogajanji
brez predhodne objave na podlagi te točke, če je predmet javnega naročanja
izvedba projekta, ki ga je projektant projektiral v predhodnem postopku javnega
naročanja, in namerava v pogajanja vključiti le tega projektanta;
3.
samo če je to nujno potrebno, kadar je iz razlogov, ki jih ni bilo
mogoče predvideti in jih v nobenem primeru ni mogoče pripisati naročnikovemu
ravnanju, javno naročilo neizogibno potrebno oddati in ni mogoče spoštovati
niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti postopek ali postopek s
predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni
objavi;
4.
če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je
treba objaviti javni razpis v Uradnem listu Evropske unije, če lahko naročilo
izpolni vnaprej znano končno število sposobnih ponudnikov in pod pogojem, da
enakopravno obravnava vse ponudnike;
5.
v primeru, če naročnik v že začetem postopku javnega naročanja zaradi
vloženega zahtevka za revizijo ne more pravočasno oddati javnega naročila,
izvedba naročila pa je nujna tudi v tem obdobju, pod pogojem, da vrednost
naročila ne presega vrednosti iz prvega odstavka 12. člena tega zakona in
na podlagi predhodnega soglasja ministrstva, pristojnega za finance. Naročnik
lahko v takem primeru odda naročilo le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi
že začetega ali ponovljenega postopka.
(2) Cena iz ponudbe, predložene v postopku s pogajanji v
primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka, ne sme presegati cene iz ponudbe
istega ponudnika, predložene v neuspešnem prej izvedenem postopku javnega
naročanja.
(3) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko
uporabi za javna naročila blaga tudi v naslednjih primerih:
1.
kadar je predmet javnega naročila blago, ki se izdela izključno zaradi
raziskovanja, poskusov, študij ali razvoja; ta določba ne vključuje serijske
proizvodnje zaradi preživetja na trgu ali zaradi povrnitve stroškov raziskav in
razvoja;
2.
za dodatne nabave blaga s strani prvotnega dobavitelja, ki so namenjene
za delno nadomestilo na trgu dostopnega blaga ali postavitev ali kot povečanje
obsega obstoječega blaga ali postavitev, če bi zamenjava dobavitelja prisilila
naročnika, da bi nabavil material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, to pa bi
povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in
vzdrževanjem; trajanje teh naročil kot tudi ponovitev naročil praviloma ne sme
presegati treh let;
3.
za blago, ponujeno in kupljeno na blagovni borzi;
4.
za naročanje blaga pod posebno ugodnimi pogoji, bodisi od ponudnika
blaga, ki zaključuje svoje poslovanje, ali v primerih stečaja od stečajnih ali
likvidacijskih upraviteljev, ali na podlagi sporazuma z upniki ali po postopku,
opredeljenem v zakonodaji, ki ureja to področje.
(4) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko
uporabi za javna naročila storitev, kadar je naročanje storitev vezano na
predhodno izvedeni postopek javnega natečaja in mora biti naročilo v skladu z
uporabljenimi pravili v postopku natečaja oddano izbranemu kandidatu ali enemu
izmed izbranih kandidatov. Če je kandidatov več morajo biti vsi povabljeni v
pogajanja.
(5) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko
uporabi za javna naročila gradenj in javna naročila storitev tudi v primeru:
1.
za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotni projekt ali
v prvotno naročilo, vendar so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne
za izvedbo naročila gradenj ali storitev, zajetih v tem projektu ali naročilu,
pod pogojem, da se naročilo odda ponudniku, ki izvaja prvotno naročilo;
-
če teh dodatnih gradenj ali storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko
ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to naročnikom povzročilo resne težave,
ali
-
če so dodatne storitve ali gradnje, čeprav bi se lahko ločile od
izvajanja prvotnega naročila, nujno potrebne za dokončanje tega naročila.
Skupna vrednost dodatnih naročil, opredeljenih v tej točki, ne sme presegati
30% zneska prvotnega naročila;
2.
za dodatne gradnje ali storitve, ki predstavljajo ponovitev podobnih
gradenj ali storitev kot so zajete v prvotnem naročilu, pod pogojem, da se
oddajo istemu izvajalcu, kateremu je naročnik oddal prvotno naročilo, če so te
gradnje ali storitve v skladu z osnovnim projektom oziroma prvotnim naročilom,
oddanim na podlagi odprtega postopka, postopka s predhodnim ugotavljanjem
sposobnosti, postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi ali postopka oddaje
naročila male vrednosti. Možnost uporabe takšnega postopka mora biti navedena
že v postopku oddaje prvotnega javnega naročila in pri izračunu ocenjene
vrednosti naročila, upoštevaje vrednosti dodatnih gradenj ali storitev. Ta
postopek se lahko uporablja samo tri leta po oddaji prvega naročila.
(6) Naročnik mora med pogajanji vnaprej pisno napovedati
zadnji krog pogajanj, razen če je število krogov napovedal v razpisni
dokumentaciji ali obvestilu o naročilu ali če se pogaja le z enim kandidatom.
(7) Pred spremembo pogodbe, ki pomeni spremembo predmeta
pogodbe, vključno s spremembo obsega predmeta naročanja, ali povečanje cene ali
vrednosti pogodbe, mora naročnik pridobiti soglasje svojega nadzornega organa,
če tega nima, pa soglasje vlade, razen če se pogodba spreminja na podlagi 3.
ali 5. točke prvega odstavka tega člena, zaradi regulacije cen, v skladu s
predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih
pogodbah javnega sektorja, ali zaradi odpiranja konkurence pri izvajanju
okvirnega sporazuma ali oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega
sporazuma ali če je vrednost sprememb nižja od 10.000 eurov brez DDV ali če
vrednost sprememb predstavlja manj kot 5 %
vrednosti prvotnega naročila. Naročnik pa mora pridobiti soglasje, če bi skupna
vrednost te in predhodnih sprememb znašala 10.000 eurov brez DDV oziroma 5 % vrednosti prvotnega naročila.
Naročnik mora v predlogu za izdajo soglasja navesti razloge za spremembo
pogodbe in jih utemeljiti.
30. člen
(postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi)
(1) Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi lahko
naročnik izvede na enega od naslednjih načinov, tako, da:
a) izmed
prejetih ponudb izbere najugodnejšo ponudbo ob upoštevanju pogojev in meril,
določenih v objavi obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb ali
v razpisni dokumentaciji, ali
b) postopek
razdeli v dve fazi:
-
tako, da v prvi fazi na podlagi prejetih prijav ugotovi ali gospodarski
subjekti, ki so predložili prijavo za sodelovanje, izpolnjujejo pogoje,
opredeljene v objavi obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb in
razpisni dokumentaciji in v drugi fazi te povabi k oddaji ponudbe ali
-
tako, da v prvi fazi na podlagi prejetih prijav opravi dialog s
prijavitelji, z namenom oblikovanja dokončne razpisne dokumentacije in ugotovi,
kateri od njih izpolnjujejo zahtevane pogoje, v drugi fazi pa le-te povabi k
oddaji ponudbe na podlagi končne razpisne dokumentacije.
c) po
zaključenem pregledu in ocenjevanju ponudb izbere najugodnejšo ponudbo ali
ponudnike s katerimi bo sklenil okvirni sporazum.
(2) Naročnik lahko v postopek zbiranja ponudb po predhodni
objavi vključi tudi pogajanja, če jih je napovedal v objavi obvestila o javnem
naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali razpisni
dokumentaciji.
30.a člen
(postopek oddaje naročila male vrednosti)
(1) Naročnik lahko omeji sodelovanje ponudnikov v
postopku oddaje naročila male vrednosti zgolj na podlagi vnaprej opredeljenih
pogojev.
(2) Naročnik lahko v postopek oddaje naročila male vrednosti
vključi tudi pogajanja, če je le-to ali možnost vključitve pogajanj v postopek
oddaje naročila male vrednosti napovedal v objavi obvestila o naročilu male
vrednosti ali razpisni dokumentaciji.
31. člen
(posebni načini javnega naročanja in okvirni sporazum)
(1) Posebni načini javnega naročanja so:
1.
dinamični nabavni sistem,
2.
posebna pravila za subvencionirane stanovanjske programe,
3.
elektronska dražba in
4.
skupno javno naročanje.
(2) Naročnik lahko po izvedenem postopku javnega naročanja
sklene okvirni sporazum, pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
32. člen
(okvirni sporazumi)
(1) Za namen sklenitve okvirnega sporazuma naročnik upošteva
postopkovna pravila tega zakona za vse faze do oddaje naročil na podlagi tega
sporazuma. Stranke okvirnega sporazuma so izbrane ob uporabi meril za izbor v
skladu s 48. členom tega zakona. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji
opredeliti način izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma glede na
uspešnost v okviru posameznih meril.
(2) Veljavnost okvirnega sporazuma ne sme biti daljša od
štirih let, razen v izjemnih primerih, upravičenih predvsem zaradi predmeta
okvirnega sporazuma, o čemer pa mora naročnik pridobiti soglasje ministrstva,
pristojnega za finance.
(3) Naročnik ne sme uporabljati okvirnih sporazumov
neprimerno glede na namen in naravo predmeta naročila ali tako, da bi s tem
kršil temeljna načela.
(4) Okvirni sporazum se sklene na podlagi predhodno
izvedenega odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem
sposobnosti ali postopka s pogajanji po predhodni objavi ali postopka s
pogajanji brez predhodne objave ali postopka zbiranja ponudb po predhodni
objavi. Na podlagi okvirnega sporazuma se naročila oddajo v skladu s postopki
iz petega, šestega in sedmega odstavka tega člena. Ti postopki se izvedejo le
med naročniki in ponudniki, s katerimi je sklenjen okvirni sporazum. Pri oddaji
naročil na podlagi okvirnega sporazuma stranke v nobenem primeru ne smejo
bistveno spreminjati pogojev iz sklenjenega okvirnega sporazuma.
(5) Če se okvirni sporazum sklene z enim gospodarskim
subjektom, se naročila na podlagi tega sporazuma vedno oddajo v skladu s pogoji
iz okvirnega sporazuma. Kadar v tem okvirnem sporazumu niso opredeljeni vsi
pogodbeni pogoji, se v zvezi z oddajo posameznih naročil naročnik lahko v pisni
obliki posvetuje s ponudnikom, stranko okvirnega sporazuma, in zahteva, da ta
po potrebi predloži ponudbo.
(6) Kadar se okvirni sporazum sklene z večjim številom
ponudnikov in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se mora skleniti z
vsaj tremi ponudniki, če je gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje,
dovolj ali če je dovolj sprejemljivih ponudb. Če gospodarskih subjektov, ki
izpolnjujejo pogoje, ni dovolj ali če ni dovolj sprejemljivih ponudb, lahko
naročnik sklene okvirni sporazum z enim ali dvema ponudnikoma. Če je okvirni
sporazum sklenjen z več ponudniki in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni
pogoji, mora naročnik posamezna naročila oddati s ponovnim odpiranjem
konkurence med strankami okvirnega sporazuma v skladu z naslednjim postopkom:
-
za vsako posamezno naročilo, ki ga namerava oddati, se naročnik v pisni
obliki posvetuje z gospodarskimi subjekti, strankami okvirnega sporazuma;
-
naročnik določi rok, ki je dovolj dolg, da omogoča ponudnikom, strankam
okvirnega sporazuma, predložitev ponudb za vsako posamezno naročilo upoštevajoč
dejavnike, kot sta zapletenost predmeta naročila in čas, ki je potreben za
pošiljanje ponudb;
-
ponudbe se predložijo v pisni obliki, njihova vsebina pa je zaupna do
poteka roka, določenega za oddajo ponudb;
-
naročnik odda posamezno naročilo ponudniku, ki je predložil najugodnejšo
ponudbo na podlagi meril za izbor iz določb okvirnega sporazuma;
-
naročnik pisno obvesti ponudnike, ki so oddali ponudbo za posamezno
naročilo, o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila.
(7) Kadar naročnik sklene okvirni sporazum z večjim številom
ponudnikov in so v njem opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se posamezna naročila
oddajo brez ponovnega odpiranja konkurence ob upoštevanju določb okvirnega
sporazuma in temeljnih načel javnega naročanja. V tem primeru mora naročnik
pisno obvestiti ponudnike, stranke okvirnega sporazuma, o svoji odločitvi o
oddaji posameznega naročila.
(8) O sklenitvi okvirnega sporazuma mora naročnik obvestiti
ponudnike in jim omogočiti uveljavljanje pravnega varstva v skladu z zakonom,
ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja. Ponudnik lahko zahteva
dodatno obrazložitev odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma, če so za to
izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 79. člena tega zakona.
(9) Naročnik objavi predhodno informativno obvestilo, če
namerava skrajšati rok za oddajo ponudb za sklenitev okvirnega sporazuma.
(10) Naročnik je dolžan objaviti obvestilo o oddaji javnega
naročila v vseh primerih sklenitve okvirnih sporazumov, v roku 48 dni po
sklenitvi okvirnega sporazuma. Naročnik ni dolžan objaviti tistih informacij v
zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, katerih objava bi pomenila
nespoštovanje predpisov ali bi bila drugače v nasprotju z javnim interesom, če
bi škodila bodisi poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih
subjektov bodisi bi posegala v lojalno konkurenco med njimi.
(11) Naročnik mora objaviti obvestilo o oddaji posameznih
naročil na podlagi okvirnega sporazuma v 48 dneh po oddaji posameznega
naročila, razen če objavi obvestilo o oddanih posameznih naročilih za
koledarsko leto. V tem primeru mora naročnik vsa zbrana obvestila predhodnega
leta poslati v objavo najkasneje do 28. februarja tekočega leta. Obvestilo o
oddaji posameznih naročil se ne glede na vrednost posameznih naročil in ne
glede na vrednost okvirnega sporazuma objavi le na portalu javnih naročil.
33. člen
(dinamični nabavni sistemi)
(1) Pri vzpostavitvi dinamičnega nabavnega sistema, naročnik
upošteva pravila za odprti postopek v vseh fazah do oddaje naročil, ki se bodo
oddala v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Vsi ponudniki, ki izpolnjujejo
pogoje za uvrstitev in so predložili prijavo, skladno z razpisno dokumentacijo,
ter vsemi dodatnimi dokumenti se vključijo v sistem; prijave se lahko kadar
koli popravijo, če so tudi po spremembi skladne z razpisno dokumentacijo.
Zaradi vzpostavitve dinamičnega nabavnega sistema in oddaje naročil v njegovem
okviru naročnik uporablja izključno elektronska sredstva.
(2) Za namene vzpostavitve dinamičnega nabavnega sistema
naročnik:
a) objavi
obvestilo o javnem naročilu z navedbo, da se uporablja dinamični nabavni
sistem;
b) v razpisni
dokumentaciji navede, med drugimi zadevami, značilnosti nabav, predvidenih v
okviru dinamičnega nabavnega sistema, kakor tudi vse potrebne informacije v
zvezi z nabavnim sistemom, uporabljeno elektronsko opremo ter tehničnimi
pripravami in specifikacijami za povezavo;
c) po objavi
obvestila in do zaključka delovanja sistema z elektronskimi sredstvi nudi
neomejeni, neposredni in polni dostop do razpisne dokumentacije in do katerih
koli dodatnih dokumentov ter v obvestilu navede internetni naslov, na katerem
so ti dokumenti dostopni.
(3) Naročnik med celotnim trajanjem dinamičnega nabavnega
sistema zagotavlja gospodarskim subjektom možnost, da oddajo prijavo in da
pristopijo sistemu pod pogoji iz prvega odstavka tega člena. Naročnik zaključi
ocenjevanje najpozneje 15 dni od datuma predložitve prijave. Vendar lahko podaljša
to ocenjevalno obdobje, če se v tem času ne objavi nobeno povabilo k oddaji
ponudb. Naročnik v najkrajšem možnem času obvesti ponudnika o njegovi
vključitvi v dinamični nabavni sistem ali o zavrnitvi prijave.
(4) Vsako posamezno naročilo mora biti predmet povabila k
oddaji ponudb. Naročnik pred povabilom k oddaji ponudb objavi poenostavljeno
obvestilo o naročilu, ki vabi vse zainteresirane gospodarske subjekte, da
predložijo prijavo za vključitev v dinamični nabavni sistem v roku, ki ne sme
biti krajši kakor 15 dni od datuma pošiljanja poenostavljenega obvestila.
Naročnik ne sme nadaljevati s postopkom, dokler ne oceni vseh prijav za
vključitev v dinamični nabavni sistem, predloženih do tega skrajnega roka.
(5) Naročnik povabi vse ponudnike, ki so vključeni v
dinamični nabavni sistem, da v roku, ki ga določi v obvestilu iz 11. točke
prvega odstavka 57. člena tega zakona, predložijo ponudbo za vsako posamezno
naročilo, ki se oddaja v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Posamezno
naročilo odda ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za
izbor, navedenih v obvestilu o javnem naročilu v zvezi z vzpostavitvijo
dinamičnega nabavnega sistema. Ta merila se lahko, če je to primerno,
natančneje navedejo v obvestilu iz 11. točke prvega odstavka 57. člena tega
zakona.
(6) Naročnik mora ponudnike, ki so vključeni v dinamični
nabavni sistem in so oddali ponudbo za posamezno naročilo, obvestiti o svoji
odločitvi o oddaji posameznega naročila.
(7) Dinamični nabavni sistem ne sme trajati dlje kakor štiri
leta, razen v upravičenih izjemnih primerih, o čemer pa mora naročnik pridobiti
soglasje ministrstva, pristojnega za finance.
(8) Naročnik ne sme uporabljati tega sistema tako, da
onemogoča, omejuje ali izkrivlja konkurenco.
(9) Gospodarskim subjektom naročnik ne sme zaračunati nobenih
stroškov za vključitev v dinamični nabavni sistem.
(10) Naročnik mora objaviti obvestilo o izidu v 48 dneh po
oddaji vsakega naročila, lahko pa objavi obvestilo o oddanih javnih naročilih
za četrtletje. V tem primeru mora naročnik vsa zbrana obvestila poslati v
objavo v 48 dneh po koncu četrtine obdobja, za katerega je vzpostavljen
dinamični nabavni sistem.
34. člen
(javna naročila gradenj: posebna pravila za subvencionirane
stanovanjske programe)
(1) V primeru javnih naročil v zvezi z načrtovanjem in
gradnjo subvencioniranega stanovanjskega programa, katerega obseg in
zapletenost ter ocena trajanja potrebne gradnje zahteva, da je načrtovanje od
začetka izvajano v okviru skupine, v kateri sodelujejo predstavniki naročnika, drugi
strokovnjaki in gradbeni izvajalec, ki je odgovoren za izvedbo gradenj, se
lahko sprejme poseben postopek oddaje naročil v zvezi z izbiro gradbenega
izvajalca, ki je najprimernejši za vključitev v to skupino.
(2) Naročnik je dolžan v obvestilo o javnem naročilu
vključiti zlasti čim bolj natančen opis predvidenih gradenj, da se lahko
zainteresirani gradbeni izvajalci natančno seznanijo s projektom. Poleg tega
naročnik v obvestilu o naročilu v skladu z 41. do 47. členom tega zakona
navede pogoje za osebje, tehnično opremljenost in finančno stanje, ki jih
morajo kandidati izpolnjevati.
(3) Če se uporablja poseben postopek, naročnik upošteva
temelja načela javnega naročanja, določbe tega zakona v zvezi z objavami,
določanjem rokov, obveščanjem kandidatov in ponudnikov, sporočanjem, pripravi
poročil o oddaji naročila in pogojih za ugotavljanje sposobnosti.
35. člen
(uporaba elektronske dražbe)
(1) Naročnik se lahko odloči, da bo v odprtem postopku ali
postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali v postopku s pogajanji po
predhodni objavi naročilo oddal na elektronski dražbi, če je takrat že mogoče
natančno in nedvoumno določiti tehnične specifikacije naročila. V enakih
okoliščinah se lahko elektronska dražba izvede po ponovnem odpiranju konkurence
med strankami okvirnega sporazuma ter po začetku odpiranja konkurence za
naročila, ki jih je treba oddati v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Izvede
se po prvem popolnem ocenjevanju ponudb in s tem omogoči razvrstitev ponudb z
uporabo metod za avtomatsko ocenjevanje. Naročila storitev in naročila gradenj,
ki vključujejo tudi storitve intelektualne narave, kot je na primer načrtovanje
gradenj, ne morejo biti predmet elektronskih dražb. Elektronska dražba mora
temeljiti:
-
le na cenah, če se naročilo odda ponudniku z najnižjo ceno, ali
-
na cenah in/ali novih vrednostnih elementih ponudb, navedenih v razpisni
dokumentaciji, če se naročilo odda ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.
(2) Naročnik, ki se odloči za izvedbo elektronske dražbe,
mora to navesti v obvestilu o javnem naročilu. Razpisna dokumentacija mora
vsebovati tudi naslednje podatke:
a) značilnosti
blaga oziroma storitev, katerih vrednost bo predmet elektronske dražbe, pod
pogojem, da so te značilnosti merljive in se lahko izrazijo v številkah ali
odstotkih;
b) omejitve
glede vrednosti, ki se lahko predložijo, kot izhajajo iz razpisne dokumentacije
v zvezi s predmetom naročila;
c) informacije,
ki bodo na voljo ponudnikom med potekom elektronske dražbe, ter, če je mogoče,
kdaj jim bodo na voljo;
č) informacije
v zvezi s postopkom elektronske dražbe;
d) pogoje,
pod katerimi bodo ponudniki lahko predložili ponudbe, ter, zlasti minimalne
razlike, ki bodo, če je to primerno, zahtevane pri ponujanju;
e) ustrezne
informacije v zvezi z uporabljeno elektronsko opremo ter z modalitetami in
tehničnimi specifikacijami za povezavo s sistemom, ki bo uporabljen.
(3) Pred začetkom postopka elektronske dražbe mora naročnik
opraviti začetno ocenjevanje ponudb v skladu z merilom/merili za ocenjevanje in
njihovimi ponderji. Vsi ponudniki, ki predložijo sprejemljive ponudbe, morajo
biti na elektronski način istočasno povabljeni, da predložijo nove cene in/ali
nove vrednosti; povabilo mora vsebovati vse informacije o povezavah vsakega od
njih z uporabljeno elektronsko opremo ter datum in čas začetka elektronske
dražbe. Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih fazah. Elektronska
dražba se ne sme začeti prej kakor dva delovna dneva po datumu odpošiljanja
povabil.
(4) Če se naročilo oddaja na podlagi ekonomsko najugodnejše
ponudbe, je treba povabilu dodati izid celotnega ocenjevanja ustreznega
ponudnika, ki je opravljeno v skladu z merili iz 48. člena tega zakona.
Povabilo mora vsebovati tudi matematično formulo, ki jo je treba uporabiti pri
elektronski dražbi za določitev avtomatičnih ponovnih razvrstitev na podlagi
predloženih novih cen in/ali novih vrednosti. Ta formula mora vključevati
ponderje za vsa merila, ki so predvidena za določitev ekonomsko najugodnejše
ponudbe in so navedena v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji;
vendar se morajo za ta namen vsi razponi vnaprej zmanjšati na določeno
vrednost. Če so dovoljene variante, se mora za vsako varianto določiti ločena
formula.
(5) Naročnik mora v vsaki fazi elektronske dražbe takoj
sporočiti vsem ponudnikom vsaj tiste informacije, ki jim omogočijo, da kadar
koli preverijo svojo relativno uvrstitev. Sporočiti mora tudi druge informacije
v zvezi z drugimi predloženimi cenami ali vrednostmi, če je to navedeno v
razpisni dokumentaciji. Lahko tudi kadarkoli objavi število udeležencev v tej
fazi dražbe. Vendar pa naročnik v nobenem primeru in v nobeni fazi elektronske
dražbe ne sme razkriti imen ponudnikov.
(6) Elektronska dražba se lahko zaključi na enega ali več
naslednjih načinov, kot sledi:
a) v povabilu
k sodelovanju pri elektronski dražbi mora naročnik navesti datum in čas
zaključka dražbe vnaprej;
b) v povabilu
k sodelovanju mora naročnik navesti, da bo dražba zaključena, ko ne bo več
ponujenih novih cen ali novih vrednosti. V tem primeru mora naročnik v povabilu
k sodelovanju v elektronski dražbi opredeliti rok, po izteku katerega ni več
mogoče predložiti nove ponudbe in pomeni zaključek elektronske dražbe;
c) ko se
izvede toliko faz dražbe, kolikor jih je bilo navedenih v povabilu k
sodelovanju na dražbi.
(7) Če se naročnik odloči, da bo elektronsko dražbo zaključil
v skladu s c) točko prejšnjega odstavka, če je mogoče v kombinaciji z načinom,
opredeljenim v b) točki prejšnjega odstavka, mora biti v povabilu k sodelovanju
opredeljen čas za vsako fazo dražbe.
(8) Po zaključku elektronske dražbe mora naročnik oddati
naročilo na podlagi izidov elektronske dražbe, ki so izračunani z uporabo
vnaprej objavljenih meril in njihovih ponderjev. Naročnik ne sme uporabljati
elektronske dražbe nepravilno ali na tak način, da ovira, omejuje ali izkrivlja
konkurenco ali spreminja predmet naročila, kot je opredeljen v objavljenem
obvestilu o naročilu in v razpisni dokumentaciji.
(9) Če se elektronska dražba izvede na podlagi elektronske
oddaje ponudb, mora naročnik ponudnike o tem seznaniti že v razpisni
dokumentaciji, ponudnikom pa mora biti omogočen vpogled v trenutno razvrstitev
na podlagi meril že ob prvi prijavi v informacijski sistem elektronske dražbe.
(10) V primerih in pod pogoji iz prvega odstavka tega člena
mora naročnik v postopku javnega naročanja uporabiti elektronsko dražbo, če v
postopku oddaje javnega naročila ne prejme nobene sprejemljive ponudbe, ker so
cene iz prejetih ponudb višje od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na
trgu. Vsi ponudniki, ki predložijo nesprejemljive ponudbe, ker so cene iz
prejetih ponudb višje od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu,
morajo biti na elektronski način istočasno povabljeni, da predložijo nove cene
in/ali nove vrednosti. Če se z izvedeno elektronsko dražbo ne doseže znižanje
cen na raven, ki velja za predmet javnega naročila na trgu, naročnik ne glede
na določbe šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena zaključi postopek kot
neuspešen in ne odda javnega naročila na podlagi izidov elektronske dražbe.
Postopek oddaje javnega naročila lahko v tem primeru naročnik nadaljuje s
pogajanji v skladu s 1. točko prvega odstavka 28. člena tega zakona.
(11) Naročnik ni dolžan uporabiti elektronske dražbe v skladu
s prejšnjim odstavkom v primerih, ko prejme samo eno ponudbo, ki jo oceni kot
nesprejemljivo.
36. člen
(skupno javno naročanje vlade)
(1) Vlada lahko skladno z letnim okvirnim načrtom skupnega
javnega naročanja vlade odloči, da se za posamezne predmete javnega naročanja
izvede skupno javno naročanje ministrstev, organov v sestavi ministrstev,
vladnih služb in upravnih enot, če skupne nabave povečujejo gospodarnost in
učinkovitost porabe proračunskih sredstev in ne zmanjšujejo konkurence na trgu.
(2) Vlada mora v sklepu o določitvi skupnega javnega naročila
določiti vrsto blaga ali storitev ter časovno obdobje skupnega javnega
naročila, skupni nabavni organ ter odgovorne osebe za pravilno in gospodarno
ter učinkovito izvedbo skupnega naročila, okvirni terminski plan izvedbe
skupnega javnega naročila in vrsto postopka oddaje skupnega javnega naročila.
(3) Vlada z uredbo določi predmete, pravila, izjeme od
skupnega javnega naročanja vlade in postopke za izvedbo skupnih javnih naročil.
(4) V primerih skupnega javnega naročanja, ki se izvaja na
podlagi drugih zakonov ali interesa naročnikov, se smiselno uporabljajo
določbe, ki veljajo za skupno javno naročanje vlade.
Tretje poglavje
SPLOŠNA PRAVILA GLEDE DOLOČITVE TEHNIČNIH IN DRUGIH ELEMENTOV JAVNEGA NAROČANJA
37. člen
(tehnične specifikacije)
(1) Tehnične specifikacije iz 1. točke Seznama opisov
določenih tehničnih specifikacij, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v
nadaljnjem besedilu: Seznam opisov določenih tehničnih specifikacij), se
navedejo v dokumentaciji javnega naročila, kot npr. v obvestilu o javnem
naročilu, razpisni dokumentaciji ali dodatnih dokumentih. Kadarkoli je to
mogoče, je potrebno tehnične specifikacije določiti tako, da upoštevajo
standarde za dostop za invalidne osebe ali standarde za gradbene objekte,
namenjene vsem uporabnikom.
(2) Tehnične specifikacije morajo omogočati enakopraven
dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil
konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti
oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne
potrebe in zahteve naročnika, tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med
ponudniki.
(3) Ne glede na tehnična pravila, ki jih kot obvezna določajo
predpisi, se morajo tehnične specifikacije oblikovati:
a) s
sklicevanjem na tehnične specifikacije iz Seznama opisov določenih tehničnih
specifikacij, ter po prednostnem vrstnem redu, na slovenske standarde, ki
prenašajo evropske standarde, evropska tehnična soglasja, skupne tehnične
specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki so
jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na slovenske
standarde, slovenska tehnična soglasja ali slovenske tehnične specifikacije,
povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj in uporabo blaga. Pri
vsakem sklicevanju se navedejo besede »ali enakovredni«; ali
b) v smislu
navedbe storilnostnih ali funkcionalnih zahtev, ki lahko vključujejo tudi
elemente, ki se nanašajo na varovanje okolja. Vendar morajo biti ti parametri
dovolj natančni, da omogočajo ponudniku opredelitev predmeta naročila in da
omogočijo naročnikom oddajo naročila; ali
c) v smislu
storilnostnih ali funkcionalnih zahtev iz b) točke tega odstavka s sklicevanjem
na specifikacije iz a) točke tega odstavka, ki so sredstvo, s katerim se izrazi
domneva o skladnosti s temi storilnostnimi ali funkcionalnimi zahtevami; ali
č) s
sklicevanjem na specifikacije iz a) točke tega odstavka v zvezi z enimi
značilnostmi ter s sklicevanjem na navedene storilnostne ali funkcionalne
zahteve iz b) točke tega odstavka v zvezi z drugimi značilnostmi.
(4) Če naročnik izkoristi možnost sklicevanja na
specifikacije iz a) točke prejšnjega odstavka, ne sme zavrniti ponudbe z
obrazložitvijo, da blago ali storitve, ki so ponujene, niso skladne s
specifikacijami, na katere se sklicuje, če ponudnik v svoji ponudbi z
ustreznimi sredstvi in na način, ki ga je naročnik opredelil kot sprejemljivega
v razpisni dokumentaciji, dokaže, da rešitve, ki jih predlaga, na enak način
izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah. Ustrezno sredstvo je
lahko tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega
organa.
(5) Če naročnik izkoristi možnost iz a) točke tretjega
odstavka tega člena, da določi tehnične specifikacije v smislu storilnostnih
ali funkcionalnih zahtev, ne sme zavrniti ponudbe za gradnje, proizvode ali
storitve, skladne s slovenskim standardom, ki prevzema evropski standard, z
evropskim tehničnim soglasjem, skupno tehnično specifikacijo, mednarodnim
standardom ali tehničnim referenčnim sistemom, ki so ga določili evropski
organi za standardizacijo, če se te specifikacije nanašajo na storilnostne ali
funkcionalne zahteve, ki jih določajo. Ponudnik mora v svoji ponudbi dokazati s
katerimi koli ustreznimi sredstvi in na način, ki je sprejemljiv za naročnika,
da gradnja, blago ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje
storilnostne ali funkcionalne zahteve naročnika. Ustrezno sredstvo bi lahko
bila tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega
organa.
(6) Če naročnik določi okoljske značilnosti v smislu
storilnostnih ali funkcionalnih zahtev iz b) točke tretjega odstavka tega
člena, lahko uporabi tudi podrobne specifikacije ali po potrebi njene dele v
skladu z evropskimi ali (več-) nacionalnimi znaki za okolje ali s katerim koli
drugim znakom za okolje, pod pogojem, da:
a) so
navedene specifikacije primerne za opredelitev značilnosti blaga ali storitev,
ki so predmet naročila;
b) so zahteve
za znak pripravljene na podlagi znanstvenih informacij;
c) so znaki
za okolje sprejeti ob uporabi postopka, v katerem lahko sodelujejo
zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci,
distributerji in okoljske organizacije ter
č) da
so na voljo vsem zainteresiranim.
(7) Naročnik lahko navede, da se za blago in storitve z
znakom za okolje domneva skladnost s tehničnimi specifikacijami iz razpisne
dokumentacije; sprejeti mora vsako drugo primerno dokazilo, kot je tehnična
dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa.
(8) Za namene tega člena se za priznane organe štejejo
laboratoriji za testiranje in kalibracijo ter certifikacijski in nadzorni
organi, ki so usklajeni z evropskimi standardi. Naročnik mora sprejeti
potrdila, ki jih izdajo priznani organi s sedežem v drugih državah članicah,
lahko pa sprejme tudi potrdila, ki jih izdajo priznani organi s sedežem v
drugih državah.
(9) Če tega ne upravičuje predmet naročila, se tehnične
specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na posebni
postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali
proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem
ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. To sklicevanje je
dovoljeno v primerih ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, v skladu s
tretjim in četrtim odstavkom tega člena; pri takem sklicevanju se navede besedo
»ali enakovredni«.
(10) Če so funkcionalne zahteve iz tehničnih specifikacij
opredeljene kot pogoj, potem je dokazno breme za njihovo izpolnitev na strani
ponudnika.
38. člen
(variantne ponudbe)
(1) Če je merilo za oddajo ekonomsko najugodnejša ponudba,
lahko naročnik določi, da bo upošteval variante, ki jih predložijo ponudniki.
(2) Naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu navesti, ali
dopušča predložitev variant ali ne: v kolikor variantne ponudbe niso dopuščene
jih naročnik ne sme upoštevati.
(3) Naročnik, ki dopusti predložitev variant, mora v razpisni
dokumentaciji navesti minimalne zahteve, ki jih je treba upoštevati v
variantnih ponudbah ter katere koli posebne zahteve za njihovo predstavitev.
(4) Obravnavajo se samo variante, ki izpolnjujejo minimalne
zahteve naročnika. V postopkih za oddajo javnega naročila blaga ali storitev
naročnik, ki je dopustil predložitev variant, ne sme zavrniti variante
izključno iz razloga, da bi, če bi bile uspešne, pripeljale bodisi do javnega
naročila storitve namesto javnega naročila blaga ali do javnega naročila blaga
namesto javnega naročila storitve.
39. člen
(pogoji, ki vključujejo socialne in okoljske vidike)
(1) Vlada lahko za posamezne predmete javnega naročanja
predpiše, da morajo naročniki v postopkih javnega naročanja upoštevati socialne
in etične ali okoljske vidike ter način vključevanja teh vidikov v predmet
naročila, tehnične specifikacije, pogoje za ugotavljanje sposobnosti ponudnika,
merila za izbor najugodnejše ponudbe in določila pogodbe o izvedbi javnega
naročila.
(2) Naročnik lahko določi tudi druge pogoje za izvedbo
naročila, ki se lahko nanašajo zlasti na socialne in okoljske vidike, če so ti
pogoji v skladu s predpisi Evropske skupnosti in so navedeni v obvestilu o
javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji.
40. člen
(obveznosti v zvezi z davki, varstvom okolja, določbami za
zagotavljanje zaposlovanja in pogojih za delo)
(1) Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji navede organ ali
organe, od katerih lahko kandidat ali ponudnik pridobi ustrezne informacije o
obveznostih v zvezi z davki, varovanjem okolja, določbah za zagotavljanje
zaposlovanja in pogojih za delo, ki veljajo v Republiki Sloveniji, regiji ali
kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve, in veljajo za
gradnje, ki se izvajajo na kraju samem, ali za storitve, ki se opravljajo med
izvedbo naročila.
(2) Če nudi naročnik informacije iz prejšnjega odstavka, mora
zahtevati od ponudnikov ali kandidatov v postopku javnega naročanja, da
navedejo, da so pri pripravi svoje ponudbe upoštevali obveznosti v zvezi z
določbami za zagotavljanje zaposlovanja in pogojih za delo, ki veljajo v kraju,
kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve. Navedena zahteva ni v
povezavi z določbo, ki ureja obravnavanje neobičajno nizkih ponudb.
Četrto poglavje
POGOJI ZA UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI IN MERILA ZA IZBOR
41. člen
(preverjanje sposobnosti, izbor udeležencev in oddaja
naročil)
(1) Naročnik mora oddati javno naročilo na podlagi meril,
opredeljenih v 48. členu tega zakona, ob upoštevanju določb 49. člena tega
zakona in upoštevaje možnost ponujanja variant.
(2) V odprtem postopku, postopku zbiranja ponudb po predhodni
objavi in postopku oddaje naročila male vrednosti naročnik odda javno naročilo
potem, ko:
a) razvrsti
pravočasne ponudbe glede na merila,
b) preveri,
ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna.
(3) V postopku s prehodnim ugotavljanjem sposobnosti,
postopku s pogajanji po prehodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne
objave in konkurenčnem dialogu naročnik odda javno naročilo potem, ko:
a) preveri,
ali so predložene ponudbe popolne,
b) razvrsti
popolne ponudbe glede na merila.
(4) V primeru okvirnega sporazuma odda naročnik javno
naročilo v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, odvisno od načina
izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma, ki ga je v skladu s prvim
odstavkom 32. člena tega zakona predvidel v razpisni dokumentaciji.
(5) Preverjanje iz drugega in tretjega odstavka tega
člena se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 42. do
47. člena tega zakona in na pogoje in merila iz devetega odstavka tega člena.
(6) Ne glede na druge določbe tega zakona ponudniku ni treba
predložiti nobenega dokazila o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne
skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco; namesto
dokazila ponudnik poda izjavo o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba.
Podatke iz uradnih evidenc naročnik pridobi sam. Za pridobitev osebnih podatkov
je potrebno soglasje subjekta, na katerega se podatki nanašajo, razen če ta ali
drug zakon določa drugače. V primeru javnih naročil iz 7. točke prvega odstavka
24. člena tega zakona ponudnik dokazuje izpolnjevanje pogojev s pisno izjavo,
ki je naročniku v skladu s 77. členom tega zakona ni treba preverjati.
(7) Pri preverjanju sposobnosti gospodarskega subjekta lahko
naročnik upošteva podatke iz uradnih evidenc, ki jih je pridobil oziroma jih je
predložil ponudnik ali kandidat v drugih postopkih oddaje javnega naročila, če
izpis iz uradne evidence ni starejši od štirih mesecev.
(8) Naročnik lahko od kandidatov in ponudnikov zahteva, da
izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega
statusa in tehnične in poklicne sposobnosti. Količina informacij za
ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora
biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje
sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu.
(9) V postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti,
postopku s pogajanji po predhodni objavi in v postopku konkurenčnega dialoga,
lahko naročnik tako, da to navede v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni
dokumentaciji, omeji število primernih kandidatov, ki jih bo povabil, da
predložijo ponudbe, da se udeležijo pogajanj ali da sodelujejo v dialogu, če je
prijavljenih dovolj primernih kandidatov. Naročnik v obvestilu o javnem
naročilu navede objektivne in nediskriminatorne pogoje ali pravila, ki jih
namerava uporabiti, minimalno število kandidatov, ki jih namerava povabiti,
ter, če je to primerno, maksimalno število. V postopku s predhodnim
ugotavljanjem sposobnosti mora naročnik povabiti najmanj pet kandidatov. V
postopku s pogajanji po predhodni objavi in v konkurenčnem dialogu mora
naročnik povabiti najmanj tri kandidate. V vsakem primeru mora biti število
povabljenih kandidatov zadostno za zagotovitev konkurence.
(10) Naročnik mora povabiti najmanj toliko kandidatov,
kolikor jih je vnaprej določil kot minimalno število. Če je število kandidatov,
ki izpolnjujejo pogoje in minimalne stopnje sposobnosti, manjše od minimalnega
števila, lahko naročnik nadaljuje postopek tako, da povabi kandidata oziroma
kandidate, ki izpolnjujejo pogoje. Naročnik v takem primeru ne sme vključiti v
postopek drugih gospodarskih subjektov, ki se niso prijavili za sodelovanje,
niti kandidatov, ki nimajo zahtevanih sposobnosti.
(11) Če naročnik uporabi možnost zmanjšanja števila rešitev,
o katerih je treba razpravljati, ali ponudb, o katerih se je treba pogajati v
primeru uporabe konkurenčnega dialoga ali postopka s pogajanji po predhodni
objavi, mora to storiti ob uporabi razlogov in pravil, ki so navedena v
obvestilu o javnem naročilu, razpisni dokumentaciji ali v drugem dokumentu, ki
vsebuje podatke o vsebini javnega naročila. V vsakem primeru mora dobiti dovolj
rešitev ali primernih kandidatov, da je zagotovljena konkurenca.
(12) Podatke, ki se vodijo v uradnih evidencah in ponudnik za
njih ni predložil dokazila sam, lahko naročnik namesto v uradni evidenci,
preveri v enotnem informacijskem sistemu, ki predstavlja zbirko podatkov o
ponudnikih ter njihovih ponudbah in ga vodi ministrstvo, pristojno za upravo,
če ponudnik v tem sistemu naročnika izkazljivo potrdi. V enotni informacijski
sistem se pridobijo javni podatki iz poslovnega registra ter registra
transakcijskih računov, ob soglasju ponudnika pa tudi podatki iz kazenske
evidence za fizične osebe, kazenske evidence za pravne osebe, davčne evidence,
evidence insolvenčnih postopkov in evidence ponudnikov z negativnimi
referencami, ki izkazujejo, ali ponudnik izpolnjuje pogoje iz 42. do 47. člena
tega zakona, 46. do 48. člena ZJNVETPS oziroma 32. do 38. člena ZJNPOV. Kadar
se v sistem pridobijo osebni podatki, je potrebno tudi soglasje posameznikov,
na katere se ti podatki nanašajo. V informacijski sistem lahko ponudnik
predloži tudi druga dokazila o sposobnosti. V enotnem informacijskem sistemu se
podatki zbirajo, obdelujejo in shranjujejo za potrebe postopkov oddaje javnih
naročil. Naročniki uporabljajo te podatke izključno za preveritev ponudb v
skladu s 77. členom tega zakona, 81. členom ZJNVETPS ali 72. členom ZJNPOV, pri
čemer za posamezen pogoj za ugotavljanje sposobnosti ponudnika iz 42. člena
ZJN-2 ali 32. člena ZJNPOV, o katerem se vodi uradna evidenca, pridobijo le
pritrdilen ali zavrnilen podatek o tem, ali ponudnik izpolnjuje pogoj. Osebni
podatki v enotnem informacijskem sistemu se varujejo v skladu z zakonom, ki
ureja varstvo osebnih podatkov. Tajni podatki se varujejo v skladu z zakonom,
ki ureja tajne podatke, poslovne skrivnosti pa v skladu z zakonom, ki ureja
gospodarske družbe. Osebni in tajni podatki ter poslovne skrivnosti so v
enotnem informacijskem sistemu v času hrambe dostopni le naročniku, ki jih je
pridobil. Do njih lahko dostopajo le s strani naročnika pooblaščene osebe, ki
vodijo ali odločajo v postopku javnega naročanja. V sistemu se označi datum
prenosa podatkov. Zbrani podatki se hranijo do dokončnosti odločitve o oddaji
naročila, nato se izbrišejo.
(13) Način vzpostavitve, upravljanja in vzdrževanja sistema
iz prejšnjega odstavka, način, nabor in dinamiko prevzemanja podatkov iz
uradnih evidenc, način zavarovanja osebnih podatkov, določanja pooblaščenosti
za vpogled ali prenos podatkov, način in nabor predložitve drugih dokazil s
strani ponudnika ter, če je to primerno, način preverjanja obstoja in vsebine
teh dokazil določi minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom,
pristojnim za upravo. K predlogu tega predpisa mora ministrstvo, pristojno za
finance, pridobiti soglasje državnega nadzornega organa za varstvo osebnih
podatkov.
42. člen
(osnovna sposobnost kandidata ali ponudnika)
(1) Naročnik mora iz postopka javnega naročanja izločiti
kandidata ali ponudnika, katerega osnovno sposobnost je preverjal, če je bil
le-ta ali njegov zakoniti zastopnik, v kolikor gre za pravno osebo, pravnomočno
obsojen zaradi naslednjih kaznivih dejanj, ki so opredeljena v Kazenskem
zakoniku (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem
besedilu: KZ-1):
-
sprejemanje podkupnine pri volitvah (157. člen KZ-1),
-
goljufija (211. člen KZ-1),
-
protipravno omejevanje konkurence (225. člen KZ-1),
-
povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem (226. člen
KZ-1),
-
oškodovanje upnikov (227. člen KZ-1),
-
poslovna goljufija (228. člen KZ-1),
-
goljufija na škodo Evropske unije (229. člen KZ-1),
-
preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti (230. člen
KZ-1),
-
preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji (231. člen KZ-1),
-
preslepitev kupcev (232. člen KZ-1),
-
neupravičena uporaba tuje oznake ali modela (233. člen KZ-1),
-
neupravičena uporaba tujega izuma ali topografije (234. člen KZ-1),
-
ponareditev ali uničenje poslovnih listin (235. člen KZ-1),
-
izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti (236. člen KZ-1),
-
zloraba informacijskega sistema (237. člen KZ-1),
-
zloraba notranje informacije (238. člen KZ-1),
-
zloraba trga finančnih instrumentov (239. člen KZ-1),
-
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (240. člen
KZ-1),
-
nedovoljeno sprejemanje daril (241. člen KZ-1),
-
nedovoljeno dajanje daril (242. člen KZ-1),
-
ponarejanje denarja (243. člen KZ-1),
-
ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev
(244. člen KZ-1),
-
pranje denarja (245. člen KZ-1),
-
zloraba negotovinskega plačilnega sredstva (246. člen KZ-1),
-
uporaba ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva (247. člen
KZ-1),
-
izdelava, pridobitev in odtujitev pripomočkov za ponarejanje (248. člen
KZ-1),
-
davčna zatajitev (249. člen KZ-1),
-
tihotapstvo (250. člen KZ-1),
-
izdaja tajnih podatkov (260. člen KZ-1),
-
jemanje podkupnine (261. člen KZ-1),
-
dajanje podkupnine (262. člen KZ-1),
-
sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje (263. člen KZ-1),
-
dajanje daril za nezakonito posredovanje (264. člen KZ-1),
-
hudodelsko združevanje (294. člen KZ-1).
(2) Naročnik mora iz posameznega postopka javnega naročanja
izločiti ponudnika ali kandidata, če je le-ta na dan, ko poteče rok za oddajo
ponudb, izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov
z negativnimi referencami iz 77.a člena tega zakona, 81.a člena ZJNVETPS
oziroma 73. člena ZJNPOV.
(3) Naročnik mora iz postopka javnega naročanja izločiti
kandidata ali ponudnika, če ima na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s
predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika zapadle,
neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v
zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več.
(4) Naročnik lahko iz postopka javnega naročanja izloči
kandidata ali ponudnika, če:
-
je v postopku prisilne poravnave ali je bil zanj podan predlog za
začetek postopka prisilne poravnave in sodišče o tem predlogu še ni odločilo;
-
je v stečajnem postopku ali je bil zanj podan predlog za začetek
stečajnega postopka in sodišče o tem predlogu še ni odločilo;
-
je v postopku prisilnega prenehanja, je bil zanj podan predlog za začetek
postopka prisilnega prenehanja in sodišče o tem predlogu še ni odločilo, z
njegovimi posli iz drugih razlogov upravlja sodišče ali je opustil poslovno
dejavnost ali je v katerem koli podobnem položaju;
-
je bil s pravnomočno sodbo v kateri koli državi obsojen za prestopek v
zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem;
-
mu lahko naročnik na kakršni koli upravičeni podlagi dokaže veliko
strokovno napako ali hujšo kršitev poklicnih pravil;
-
je pri dajanju informacij, zahtevanih v skladu z določbami 41. do 49.
člena tega zakona, v tem ali predhodnih postopkih namerno podal zavajajoče
razlage ali teh informacij ni zagotovil.
(5) Izpolnjevanje pogojev iz prvega in tretjega odstavka tega
člena ter prve do pete alineje prejšnjega odstavka se izkaže z dokazilom iz
uradne evidence. V skladu s šestim odstavkom prejšnjega člena lahko ponudnik
namesto dokazila v ponudbi navede, v kateri evidenci in pri katerem državnem organu,
organu lokalne skupnosti ali nosilcu javnega pooblastila lahko naročnik ta
podatek iz uradnih evidenc pridobi sam. Če gre za utemeljen dvom o osnovni
sposobnosti kandidatov ali ponudnikov, lahko naročnik zaprosi pristojne organe
za vse informacije o osnovni sposobnosti kandidatov ali ponudnikov iz prvega in
tretjega odstavka tega člena ter prve do pete alineje prejšnjega odstavka, za
katere meni, da so potrebne.
(6) Če kandidat ali ponudnik nima sedeža v Republiki
Sloveniji, lahko naročnik zaprosi za sodelovanje pristojne organe v državi, v
kateri ima kandidat ali ponudnik svoj sedež. Informacije, ki jih morajo pridobiti
naročniki, se morajo nanašati na pravne oziroma fizične osebe in vse druge
osebe, ki so pooblaščene za zastopanje, odločanje ali nadzor nad kandidatom ali
ponudnikom. Če država, v kateri ima kandidat oziroma ponudnik svoj sedež, ne
izdaja dokumentov iz prejšnjega odstavka, lahko naročnik namesto pisnega
dokazila sprejme zapriseženo izjavo prič ali zapriseženo izjavo kandidata
oziroma ponudnika. Izjava mora biti podana pred pravosodnim ali upravnim
organom, notarjem ali pristojnim organom poklicnih ali gospodarskih subjektov v
državi, v kateri ima kandidat oziroma ponudnik svoj sedež, razen v primeru
postopka oddaje naročila male vrednosti.
(7) Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s
podizvajalcem, mora pogoje iz tretjega odstavka tega člena izpolnjevati tudi
podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi javnega naročila. Naročnik obvesti
ponudnika in podizvajalca, da podizvajalec ne sme sodelovati pri izvedbi
javnega naročila, če teh pogojev ne izpolnjuje.
(8) Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance,
oblikovanega na podlagi informacij ministrstva, pristojnega za pravosodje,
Davčne uprave Republike Slovenije, Carinske uprave Republike Slovenije in
drugih organov, pristojnih za vodenje evidenc, obvesti Komisijo, kateri državni
organi in drugi subjekti so pristojni za izdajo dokazil iz petega in šestega
odstavka tega člena.
(9) Vlada v skladu z:
-
Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o
finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L
št. 248 z dne 16. 9. 2002, str. 1), nazadnje spremenjeno z Uredbo (EU, Euratom)
št. 1081/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o
spremembi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se
uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, v zvezi z Evropsko službo za
zunanje delovanje (UL L št. 311 z dne 26. 11. 2010, str. 9), in
-
Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 1302/2008 z dne 17. decembra 2008 o
centralni podatkovni zbirki o izključitvah (UL L št. 344 z dne 20. 12. 2008,
str. 12)
z uredbo določi način vzpostavitve podatkovne
zbirke o izključitvah ponudnikov iz postopkov javnega naročanja in podatke, ki
se vodijo v tej zbirki.
(10) Naročnik ne glede na določila četrtega odstavka tega
člena iz postopka javnega naročanja ne sme izločiti kandidata ali ponudnika,
pri katerem je sodišče pravnomočno odločilo o potrditvi prisilne poravnave.
43. člen
(sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti)
(1) Naročnik lahko od vsakega gospodarskega subjekta, ki želi
sodelovati pri javnem naročanju, zahteva, da predloži dokazilo v skladu s
predpisi države članice, v kateri je registriral dejavnost, o vpisu v register
poklicev ali trgovski register ali da predloži izjavo ali potrdilo. Podatke iz
javnih evidenc za ponudnike iz Republike Slovenije mora naročnik pridobiti sam.
(2) Če morajo kandidati ali ponudniki imeti posebno
dovoljenje ali morajo biti člani posebne organizacije, da bi lahko v državi, v
kateri imajo svoj sedež opravljali storitev, ki je predmet naročila, lahko
naročnik od njih zahteva, da v postopkih za oddajo javnih naročil storitev
predložijo dokazila o tem dovoljenju ali članstvu.
44. člen
(ekonomska in finančna sposobnost)
(1) Naročnik lahko od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo
tudi pogoje iz tega člena. Izpolnjevanje minimalnih pogojev za priznanje
sposobnosti za posamezno naročilo mora biti v povezavi in sorazmerno s
predmetom naročila. Pogoje za priznanje sposobnosti je naročnik dolžan navesti
v obvestilu o javnem naročilu bodisi opisno bodisi s sklicevanjem na določbe
tega zakona.
(2) Naročnik lahko od gospodarskega subjekta kot dokaz o
finančni in ekonomski sposobnosti gospodarskega subjekta zahteva predložitev
enega ali več od naslednjih dokumentov, iz katerih bo lahko ugotovil
izpolnjevanje zahtevane finančne in ekonomske sposobnosti, razen tistih
podatkov, ki jih lahko pridobi sam v skladu z 41. členom tega zakona kot
na primer:
a) ustrezne
bančne izpiske, podatke o boniteti poslovanja ali, če je to primerno, dokazilo
o škodnem zavarovanju poklicnega tveganja;
b) računovodske
izkaze ali izvlečke iz računovodskih izkazov in poslovnih knjig z vsebino, kot
jo naročnik določi v razpisni dokumentaciji, če jih zakonodaja države, v kateri
je gospodarski subjekt registriran, zahteva;
c) različne
oblike izpisov prometa ter, v kolikor je to primerno, prometa na področju
javnega naročila za največ zadnja tri poslovna leta, upoštevajoč datum
ustanovitve podjetja ali začetka poslovanja gospodarskega subjekta, če so
informacije o tem prometu na voljo.
(3) Gospodarski subjekt se lahko, kadar je to primerno, za
posamezno naročilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne
glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru mora naročniku
predložiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva, potrebna za
izvedbo naročila. Kot dokazilo lahko na primer šteje pisni dogovor teh
subjektov, sklenjen za ta namen. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega
dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik njegovo ponudbo izloči.
(4) Pogoji iz prejšnjega odstavka veljajo tudi v primeru, ko
nastopa več gospodarskih subjektov skupaj. Pri tem se lahko sklicuje posamezni
subjekt na sposobnosti sodelujočih v skupini ali drugih subjektov.
(5) Naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu ali v
povabilu k oddaji ponudb oziroma razpisni dokumentaciji navesti, katero
dokazilo ali dokazila iz drugega odstavka je izbral in katera druga dokazila so
gospodarski subjekti dolžni predložiti.
(6) Ponudnik mora v ponudbi predložiti izjavo, da ima plačane
vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega
naročanja.
(7) Če gospodarski subjekt iz katerega koli utemeljenega
razloga zahtevanih dokazov ne more predložiti, lahko ekonomsko in finančno
sposobnost dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega naročnik meni,
da je primeren.
45. člen
(tehnična in/ali kadrovska sposobnost)
(1) Naročnik oceni in preveri tehnično in/ali kadrovsko
sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega
člena.
(2) Gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje
tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo
gradnje, storitve ali blaga, na enega ali več od naslednjih načinov:
a) s
seznamom:
-
gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro
opravljenem delu za najpomembnejše gradnje. V potrdilih mora biti navedena
vrednost, datum in kraj opravljenih gradenj z navedbo, da so bile opravljene po
predpisih stroke in ustrezno zaključene in z navedbo podatkov naročnika.
Naročnik lahko določi, da mu naročniki z njihove strani izdana potrdila o
opravljenem naročilu posredujejo neposredno;
-
najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh
letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov.
Gospodarski subjekt mora predložiti dokazilo o dobavi in storitvah, če je bil
naročnik po tem zakonu, v obliki izjav, ki jih izda ali sopodpiše pristojni
organ, ali v obliki pogodb, računov, ipd. oziroma če naročnik ni bil naročnik
po tem zakonu, v obliki izjave naročnika ali v obliki pogodbe oziroma delov
pogodbe v zvezi z javnim naročilom ali računom ali, če tega ni, v obliki izjave
gospodarskega subjekta;
b) z navedbo
tehničnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi
naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskemu subjektu oziroma
zanj opravljajo ali bodo opravljali dela, zlasti pa tistih, ki so odgovorni za
nadzor kakovosti, ter v primeru javnih naročil gradenj tistih, od katerih lahko
naročnik zahteva, da izvedejo gradnjo;
c) z opisom
tehnične opreme in ukrepov, ki jih dobavitelj ali ponudnik storitev uporabljata
za zagotovitev kakovosti, ter opis študijskih in raziskovalnih zmogljivosti;
d) če gre za
kompleksne izdelke ali storitve, ali če je predmet naročila namenjen za posebne
namene, se lahko opravi tudi ogled. Ogled opravijo predstavniki naročnika ali
po naročnikovem pooblastilu pristojni organ države, kjer ima ponudnik svoj
sedež, če ta organ s tem soglaša. Ogled obsega ponudnikove proizvodne ali
tehnične zmogljivosti, če je potrebno tudi njegove raziskovalne in študijske
zmogljivosti ter ukrepe za način ugotavljanja kakovosti;
e) z navedbo
izobrazbene in strokovne kvalifikacije oseb pri izvajalcu storitve oziroma
gradnje in/ali kvalifikacije oseb, odgovornih za vodenje projektov, zlasti pa
oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve oziroma gradnje;
f) če
gre za javna naročila gradenj in javna naročila storitev ter samo v ustreznih
primerih, z navedbo ukrepov za okoljsko upravljanje, ki jih bo lahko
gospodarski subjekt uporabil med izvajanjem naročila;
g) z izjavo o
povprečnem letnem obsegu razpoložljive delovne sile in številu oseb, odgovornih
za vodenje projektov pri ponudniku storitev ali gradbenem izvajalcu za zadnja
tri leta;
h) z izjavo o
orodjih, obratni ali tehnični ali drugi opremi, ki je na voljo ponudniku
storitev ali gradbenemu izvajalcu za izvedbo naročila;
i) z
navedbo dela naročila, ki ga ponudnik storitev morebiti namerava oddati v
podizvajanje;
j) v
zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti:
-
z vzorci, opisi in/ali fotografijami, katerih ustreznost mora biti
potrjena, če to zahteva naročnik;
-
s certifikati, ki jih izdajajo uradne pooblaščene ustanove ali pristojne
agencije za nadzor kakovosti, s katerimi se potrdi skladnost izdelkov s
tehničnimi specifikacijami ali veljavnimi standardi.
(3) Gospodarski subjekt se lahko, kadar je to primerno, za
posamezno naročilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne
glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru mora naročniku
predložiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva, potrebna za
izvedbo naročila. Kot dokazilo lahko na primer šteje pisni dogovor teh
subjektov, sklenjen za ta namen. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega
dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik njegovo ponudbo izloči.
(4) Pogoji iz prejšnjega odstavka veljajo tudi v primeru, ko
nastopa več gospodarskih subjektov skupaj. Pri tem se lahko sklicuje posamezni
subjekt na sposobnosti sodelujočih v skupini ali drugih subjektov.
(5) V postopkih javnega naročanja, katerih predmet so dobave
blaga, ki vključujejo namestitev ali vgraditev, opravljanje storitev in/ali
izvedbo gradenj, se lahko sposobnost gospodarskih subjektov, da opravijo
storitev ali izvedejo namestitvena dela ali gradnjo, oceni zlasti glede na
njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost, kot jih je naročnik
opredelil v razpisni dokumentaciji.
(6) Naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu ali v
povabilu k oddaji ponudb navesti, katero dokazilo iz drugega odstavka tega
člena bo štel kot ustrezno. Pri tem naročnik obdobja poslovanja ponudnika iz
seznama ne more opredeliti kot odločilni kriterij pri zbiranju dokazov o
strokovni (tehnični) sposobnosti.
46. člen
(standardi za zagotovitev kakovosti)
Če zahteva naročnik predložitev spričeval neodvisnih organov,
ki potrjujejo usklajenost gospodarskega subjekta z veljavnimi standardi za
zagotovitev kakovosti, se mora sklicevati na sisteme zagotavljanja kakovosti,
ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, potrjenih s strani
organov, ki so usklajeni s serijo evropskih standardov v zvezi z izdajanjem
potrdil. Naročnik mora sprejeti enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s
sedežem v drugih državah članicah. Od gospodarskih subjektov mora naročnik
sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti.
47. člen
(standardi za okoljsko upravljanje)
Če naročnik v primerih iz f) točke drugega odstavka
45. člena tega zakona zahteva spričevala neodvisnih organov, ki so
pooblaščeni za ugotavljanje in potrjevanje usklajenosti gospodarskega subjekta
z veljavnimi standardi za varstvo okolja, se mora sklicevati na Sistem
Skupnosti za okoljsko upravljanje in presojanje (EMAS) ali na standarde za
varstvo okolja, ki temeljijo na evropskih ali mednarodnih standardih, ki so jih
potrdili organi, ki jih priznava Evropska skupnost. Naročnik mora sprejeti
enakovredna spričevala, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah
članicah, prav tako pa tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za varstvo
okolja.
48. člen
(merila za izbiro ponudbe)
(1) Naročnik lahko odda naročilo:
a) na podlagi
ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom
naročila, kot so na primer kakovosti, cene, tehničnih prednosti, estetskih in
funkcionalnih lastnosti, okoljskih lastnosti, stroškov poslovanja, stroškovne
učinkovitosti, poprodajnih storitev in tehnične pomoči, datuma dobave ter roka
za dobavo ali dokončanje del ali
b) na podlagi
najnižje cene.
(2) Pri merilih za izbiro ponudbe pri naročanju živil se
prednostno upoštevajo živila, ki so v shemah kakovosti (npr. sezonsko pridelana
živila na integriran način, sezonsko pridelana živila na ekološki način ipd.)
in živila, ki so proizvedena po nacionalnih predpisih o kakovosti živil.
(3) V kolikor naročnik navede merila v obvestilu o javnem
naročilu in v razpisni dokumentaciji, morajo le-ta biti enaka.
(4) Naročnik mora v primeru oddaje naročila na podlagi merila
ekonomsko najugodnejše ponudbe v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni
dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu, opisati
in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila. Merila ne smejo biti
diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila.
Naročnik lahko ovrednoti merila z določitvijo maksimalnega razpona. Če po
mnenju naročnika meril zaradi objektivnih razlogov ni mogoče ovrednotiti, mora
naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji ali v primeru
konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu, navesti merila po vrstnem redu od
najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
(5) Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista
merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni
dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena.
(6) V primeru dveh ali več ekonomsko najugodnejših ponudb
naročnik izbere najugodnejšo ponudbo tudi na podlagi vnaprej določenih
socialnih elementov, s katerimi se dosega spodbujanje poklicnega usposabljanja
na delovnem mestu, zaposlovanja težje zaposljivih oseb, boja proti
nezaposlenosti in jih določi v razpisni dokumentaciji.
(7) Naročnik mora merila oblikovati tako, da sta ponudnik, ki
je oddal ponudbo za vse sklope, in ponudnik, ki je oddal ponudbo za en sklop
ali del sklopov, v enakovrednem položaju.
49. člen
(neobičajno nizka ponudba)
(1) Če naročnik meni, da je pri določenem naročilu glede na
njegove predhodno določene zahteve ponudba neobičajno nizka ali v zvezi z njo
obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, mora naročnik preveriti, ali je
neobičajno nizka. Naročnik mora preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka
tudi, če je vrednost ponudbe za več kot 50 %
nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe,
vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe. Kadar naročnik v
postopku javnega naročanja preveri popolnost vseh ponudb, v skladu s prejšnjim
stavkom preveri, ali je ponudba neobičajno nizka glede na popolne ponudbe.
Preden naročnik izloči neobičajno nizko ponudbo, mora od ponudnika pisno
zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe, za katere meni,
da so odločilni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb.
Te podrobnosti se lahko nanašajo zlasti na:
a) ekonomičnost
načina gradnje, proizvodnega procesa ali ponujene storitve;
b) izbrane
tehnične rešitve in/ali izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvedbi
gradnje, dobavi blaga ali opravljanju storitev;
c) izvirnost
gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik;
d) skladnost
s predpisi o zagotavljanju zaposlovanja in pogoji za delo, ki veljajo v kraju
izvedbe gradenj, storitev ali dobav blaga;
e) možnost,
da ponudnik pridobi državno pomoč.
(2) Naročnik mora preveriti te postavke ob posvetovanju s
ponudnikom, upoštevajoč predložena dokazila. V kolikor naročnik ugotovi, da je
ponudba neobičajno nizka, tako ponudbo izloči.
(3) Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker
je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo le, če se je prej
posvetoval s ponudnikom, če slednji v primernem roku, ki ga določi naročnik, ne
more dokazati, da je pomoč dodeljena zakonito. Če naročnik zavrne ponudbo v teh
okoliščinah, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance in
Komisijo.
Peto poglavje
ROKI
50. člen
(roki za prejem prijav in ponudb)
(1) Pri določanju rokov za prejem prijav in ponudb mora
naročnik upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo
ponudb, upoštevaje pri tem minimalne roke, določene s tem zakonom.
(2) Če je obvestilo o javnem naročilu objavljeno v Uradnem
listu Evropske unije, šteje rok za oddajo ponudbe od dneva, ko je naročnik odposlal
Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti zahtevo za objavo v Uradnem listu
Evropske unije.
51. člen
(rok za prejem ponudb v odprtem postopku)
Rok za prejem ponudb v odprtem postopku mora biti najmanj 40
dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo Uradnemu listu
Evropske unije.
52. člen
(skrajšanje rokov v odprtem postopku)
(1) V primeru, da naročnik objavi predhodno informativno
obvestilo, se rok za prejem ponudb, določen v prejšnjem členu, lahko skrajša,
vendar ne sme biti krajši od 29 dni.
(2) Rok začne teči od dneva pošiljanja obvestila o javnem
naročilu v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti.
(3) Skrajšanje rokov na podlagi prvega odstavka tega člena je
dovoljeno samo pod pogojem, če je predhodno informativno obvestilo vsebovalo
vse informacije, ki jih mora vsebovati objava obvestila o javnem naročilu, kot
je opredeljen v Seznamu informacij, ki morajo biti navedene v objavah, ki je
priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam informacij, ki
morajo biti navedene v objavah), v kolikor so te informacije bile na voljo ob
objavi in če je predhodno informativno obvestilo bilo poslano v objavo najmanj
52 dni in največ 12 mesecev pred datumom pošiljanja obvestila o javnem
naročilu.
53. člen
(podaljšanje rokov)
Če se zaradi kakršnega koli razloga razpisna dokumentacija
ali dodatne informacije, čeprav jih je gospodarski subjekt pravočasno zahteval,
ne predložijo v rokih, določenih v tem zakonu, ali če se naknadno ugotovi, da
se ponudbe lahko predložijo šele po ogledu lokacije ali po pregledu drugih
dokumentov v zvezi s predmetnim javnim naročilom na kraju samem, mora naročnik
rok za prejem ponudb podaljšati, tako da se lahko gospodarski subjekti
seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb. Podaljšanje
roka mora naročnik objaviti v Uradnem listu Evropske unije oziroma na portalu
javnih naročil.
54. člen
(roki v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti)
(1) Rok za prejem prijav in ponudb v primeru oddaje javnega
naročila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, je najmanj:
1.
za prejem prijav za sodelovanje 30 dni od datuma pošiljanja obvestila o
javnem naročilu v objavo Uradnemu listu Evropske unije;
2.
za prejem ponudb v primeru postopkov s predhodnim ugotavljanjem
sposobnosti 35 dni od datuma pošiljanja povabila, če je vrednost javnega
naročila enaka ali presega vrednost iz prvega odstavka 12. člena tega zakona.
(2) V primeru, da naročnik objavi predhodno informativno
obvestilo, se rok določen v 2. točki prejšnjega odstavka lahko skrajša, vendar
ne sme biti krajši od 31 dni.
(3) Rok iz prvega in drugega odstavka tega člena začne teči
od dneva pošiljanja povabila k oddaji ponudb v postopku s predhodnim
ugotavljanjem sposobnosti.
(4) Skrajšanje rokov na podlagi prvega odstavka tega člena je
dovoljeno samo pod pogojem, če je predhodno informativno obvestilo vsebovalo
vse informacije, ki jih mora vsebovati obvestilo o javnem naročilu, kot je
opredeljeno v Seznamu informacij, ki morajo biti navedene v objavah, v kolikor
so te informacije bile na voljo ob objavi in če je predhodno informativno
obvestilo bilo poslano v objavo najmanj 52 dni in največ 12 mesecev pred
datumom pošiljanja obvestila o javnem naročilu.
55. člen
(rok za prejem prijav v konkurenčnem dialogu in
v postopku s pogajanji po predhodni objavi)
Rok za prejem prijav v konkurenčnem dialogu in v postopku s
pogajanji po predhodni objavi je 30 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem
naročilu v objavo Uradnemu listu Evropske unije.
56. člen
(določanje rokov iz razloga nujnosti v postopku s predhodnim
ugotavljanjem sposobnosti in postopku s pogajanji po predhodni objavi)
Če se iz razloga nujnosti, v primeru oddaje javnega naročila
po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in postopku s pogajanji po
predhodni objavi, roki za oddajo ponudb ne morejo upoštevati, lahko naročniki
določijo:
-
rok za prejem prijav, ki ne sme biti krajši kakor 15 dni od datuma
pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo ali najmanj 10 dni, če je
objava poslana na elektronski način, v skladu z obliko in postopkom za
pošiljanje iz 2. točke Informacij povezanih z objavljanjem, ki je priloga
uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Informacije povezane z
objavljanjem);
-
rok za prejem ponudb, ki ne sme biti krajši kakor 10 dni od datuma povabila
k oddaji ponudb.
Šesto poglavje
OBJAVE
57. člen
(vrste objav)
(1) Vrste objav so:
1.
predhodno informativno obvestilo,
2.
obvestilo o javnem naročilu,
3.
obvestilo o oddaji naročila,
4.
obvestilo o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni
objavi,
5.
obvestilo o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni
objavi
6.
obvestilo o natečaju,
7.
rezultati natečaja,
8.
obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku
ali popravku,
9.
prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost,
10. obvestilo
o naročilu male vrednosti,
11. poenostavljeno
obvestilo o naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu,
12. obvestilo
o oddaji naročila male vrednosti,
13. obvestilo
o oddaji posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma.
(2) Naročnik vse vrste objav v zvezi z javnimi naročili
pošlje v objavo portalu javnih naročil, upoštevaje njihovo vrednost pa
predhodno tudi Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti.
58. člen
(oblika in način objave obvestil)
(1) Objave morajo imeti obliko standardnih obrazcev, ki jih določa
Uredba Komisije (ES) št. 1564/2005 z dne 7. septembra 2005 o določitvi
standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru postopkov javnih naročil v
skladu z direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta
(UL L št. 257 z dne 1. 10. 2005, str. 1). Nabor podatkov, ki jih mora
vsebovati obvestilo iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, določa Uredba o
seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih
informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora
izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07).
Naročnik lahko objavi tudi katero koli drugo informacijo, za katero meni, da je
koristna.
(2) Objave mora naročnik poslati na portal javnih naročil na
elektronski način, v obliki in po postopku za pošiljanje v skladu z
Informacijami povezanimi z objavljanjem. Objave, ki jih naročnik pošlje v
objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti, se pošljejo v elektronski
obliki preko portala javnih naročil.
(3) Obvestila, ki so sestavljena in odposlana na elektronski
način in so v obliki in glede pravil za pošiljanje usklajena s pravili iz 2.
točke Informacij povezanih z objavljanjem, morajo biti objavljena najkasneje v
roku pet dni po pošiljanju v objavo.
(4) Obvestilo o javnem naročilu se objavi v celoti v
slovenskem jeziku. V drugih uradnih jezikih Evropske skupnosti se objavi
povzetek pomembnih elementov vsakega obvestila.
(5) Stroški objavljanja objav, ki se objavijo na portalu
javnih naročil, se krijejo iz proračuna Republike Slovenije, stroški
objavljanja objav, ki se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, pa se krijejo
iz proračuna Evropske skupnosti. V organizacijo in kritje stroškov objav so
všteti tudi prevodi v druge uradne jezike Evropske Unije.
59. člen
(pravilo zaporednosti objav)
(1) Obvestilo, ki ga je potrebno objaviti v Uradnem listu
Evropske unije, ne sme biti objavljeno na portalu javnih naročil, preden je
bilo odposlano v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti. Vsebina
obvestila, objavljenega na portalu javnih naročil, mora biti enaka vsebini
obvestila, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije. V obvestilu,
objavljenem na portalu javnih naročil, mora biti naveden datum odpošiljanja
Komisiji.
(2) Portal javnih naročil in Urad za uradne objave Evropskih
skupnosti izdata naročniku potrdilo o prejemu obvestila, poslanega v objavo, z
navedbo datuma objave. Potrdilo je dokazilo o objavi. Dokazila o datumih
odpošiljanja obvestil mora naročnik hraniti in jih po potrebi predložiti kot
dokaz.
60. člen
(predhodno informativno obvestilo)
(1) Naročnik mora objaviti predhodno informativno obvestilo
le v primeru, ko pri javnem naročanju namerava skrajšati roke za prejem ponudb.
Določbe tega člena ne veljajo za postopek s pogajanji brez predhodne objave.
(2) Naročnik v primerih iz prejšnjega odstavka pošlje v
objavo Komisiji ali portalu za javna naročila predhodno informativno obvestilo,
ki vsebuje:
1.
v primerih naročil blaga, skupno okvirno vrednost javnih naročil po
vrstah blaga, ki jih naročnik namerava oddati v naslednjih 12 mesecih, če je
skupna ocenjena vrednost enaka ali večja od 750.000 eurov. Naročnik je dolžan
opredeliti vrste blaga s sklicevanjem na nomenklaturo CPV;
2.
v primerih javnih naročil storitev, skupno ocenjeno vrednost javnih
naročil za posamezno kategorijo storitev iz Seznama storitev A, ki jih naročnik
namerava oddati v naslednjih 12 mesecih, če je skupna ocenjena vrednost večja
ali enaka od 750.000 eurov;
3.
v primerih javnih naročil gradenj mora objaviti bistvene značilnosti
javnih naročil, ki jih namerava oddati, če je njihova skupna ocenjena vrednost
enaka ali večja od vrednosti opredeljene v prvem odstavku 12. člena tega
zakona.
(3) Predhodno informativno obvestilo mora naročnik na podlagi
1. in 2. točke prejšnjega odstavka poslati Uradu za uradne objave Evropskih
skupnosti ali objaviti na portalu javnih naročil čim prej po sprejemu
proračuna.
(4) Predhodno informativno obvestilo mora naročnik na podlagi
3. točke drugega odstavka tega člena poslati Uradu za uradne objave Evropskih
skupnosti ali objaviti na portalu javnih naročil čim prej po odločitvi, ki
vključuje načrt javnih naročil gradenj.
(5) Naročnik, ki objavi predhodno informativno obvestilo na
portalu javnih naročil, mora v elektronski obliki poslati Uradu za uradne
objave Evropskih skupnosti obvestilo o objavi predhodnega informativnega
obvestila na portalu javnih naročil, v obliki in po postopku za pošiljanje
obvestil iz 2. točke Informacij povezanih z objavljanjem.
(6) Naročnik lahko objavi predhodno informativno obvestilo na
portalu javnih naročil, ko je poslal Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti
obvestilo o njegovi objavi v tej obliki. Predhodno informativno obvestilo mora
vsebovati datum pošiljanja obvestila Uradu za uradne objave Evropskih
skupnosti.
61. člen
(obvestila o naročilu)
(1) Naročnik objavi obvestilo o naročilu iz 2. točke prvega
odstavka 57. člena tega zakona, kadar oddaja javno naročilo po odprtem
postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, konkurenčnem dialogu
ali postopku s pogajanji po predhodni objavi.
(2) Naročniku ni treba objaviti obvestila iz prejšnjega
odstavka, če oddaja naročilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 28. člena tega
zakona in so izpolnjeni pogoji iz navedene točke.
(3) Naročnik objavi obvestilo o naročilu iz 4. točke prvega
odstavka 57. člena tega zakona, kadar oddaja javno naročilo po postopku
zbiranja ponudb po predhodni objavi, obvestilo iz 10. točke prvega odstavka 57.
člena tega zakona pa, kadar oddaja javno naročilo po postopku oddaje naročila
male vrednosti.
62. člen
(obvestilo o oddaji naročila)
(1) Naročnik mora poslati v objavo obvestilo o oddaji javnega
naročila, katerega vrednost je enaka ali presega vrednosti iz prvega ali
drugega odstavka 12. člena tega zakona, v 48 dneh po oddaji naročila.
(2) Naročnik v obvestilu o oddaji javnega naročila tudi
označi, ali želi podatke, ki jih za potrebe statistike posreduje v skladu z
določbo 107. člena tega zakona, objaviti.
(3) V primeru javnega naročila storitev iz Seznama storitev B
mora naročnik v obvestilu navesti, ali soglaša z objavo vsebine.
(4) Naročnik ni dolžan objaviti tistih informacij v zvezi z
javnim naročilom, katerih objava bi ovirala izvajanje zakona, škodila poslovnim
interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali posegala v lojalno
konkurenco med njimi.
63. člen
(obvestilo o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb
po predhodni objavi)
Naročnik mora poslati obvestilo o oddaji naročila po postopku
zbiranja ponudb po predhodni objavi v objavo na portal javnih naročil v 48 dneh
po oddaji javnega naročila.
63.a člen
(obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o
nedokončanem postopku ali popravku)
(1) Naročnik objavi obvestilo o dodatnih informacijah,
informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, kadar izvaja postopek
javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4., 6. ali 10.
točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, in:
-
spreminja ali dopolnjuje razpisno dokumentacijo ali
-
v skladu z 80. členom tega zakona postopek javnega naročanja ustavi ali
zavrne vse ponudbe ali
-
so vse ponudbe, ki jih je prejel, nepravočasne, nepravilne, neprimerne,
nesprejemljive ali formalno nepopolne in niso bile dopolnjene v skladu s prvim
odstavkom 78. člena tega zakona.
(2) Naročnik objavi obvestilo o dodatnih informacijah,
informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, tudi kadar spreminja ali
dopolnjuje navedbe v predhodno objavljenem obvestilu iz prvega odstavka 57.
člena tega zakona, razen v obvestilu iz 8. točke navedenega odstavka.
(3) V primeru iz druge ali tretje alineje prvega odstavka
tega člena mora naročnik obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o
nedokončanem postopku ali popravku poslati v objavo v roku 48 dni od sprejema
odločitve iz prvega do tretjega odstavka 80. člena tega zakona, vendar ne pred
pravnomočnostjo te odločitve.
63.b člen
(prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost)
(1) Naročnik mora prostovoljno obvestilo za predhodno
transparentnost objaviti, kadar oddaja naročilo po postopku s pogajanji brez
predhodne objave ali po postopku s pogajanji po predhodni objavi, če na portalu
javnih naročil in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije ni objavil
obvestila o naročilu. Prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost se
posreduje v objavo isti dan, ko naročnik posreduje ponudnikom odločitev iz
prvega odstavka 79. člena tega zakona.
(2) Naročnik lahko v roku iz prejšnjega odstavka
prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost objavi tudi v drugih
postopkih javnega naročanja in v primeru javnega naročila storitev iz Seznama
storitev B. Obvestilo se objavi na portalu javnih naročil in, če je to
primerno, v Uradnem listu Evropske unije.
(3) S tem obvestilom se v zvezi z odločitvijo o oddaji
naročila še pred njeno pravnomočnostjo zagotavlja večja transparentnost v
postopkih javnih naročil.
63.c člen
(obvestilo o oddaji naročila male vrednosti)
Naročnik mora poslati obvestilo o oddaji naročila male
vrednosti v objavo na portal javnih naročil v 48 dneh po oddaji javnega
naročila.
63.č člen
(poenostavljeno obvestilo o naročilu po dinamičnem nabavnem
sistemu)
Naročnik objavi poenostavljeno obvestilo o naročilu po
dinamičnem nabavnem sistemu, v primeru iz četrtega ostavka 33. člena tega
zakona.
63.d člen
(nabor podatkov v obvestilih)
Vlada z uredbo določi nabor podatkov, ki jih morajo vsebovati
obvestila iz prvega odstavka 57. člena tega zakona.
64. člen
(neobvezna objava)
Naročnik lahko v skladu s prejšnjima členoma objavi tudi
obvestila o javnih naročilih, ki jih ni dolžan objaviti po tem zakonu.
Sedmo poglavje
SPOROČANJE
65. člen
(pravila, ki se uporabljajo za sporočanje)
(1) Naročnik lahko v postopku javnega naročanja vsa sporočila
in informacije pošilja po pošti, telefaksu, z elektronskimi sredstvi. V primeru
pošiljanja prijav se lahko prenašajo sporočila in informacije tudi po telefonu.
(2) Naročnik mora izbrati tak način ali načine sporočanja, ki
so dostopni vsem gospodarskim subjektom in jih ne smejo omejevati pri
vključevanju v postopek javnega naročanja.
(3) Sporočanje ter izmenjava in shranjevanje informacij se
morajo izvesti tako, da se zagotovi varovanje celovitosti podatkov ter
zaupnosti ponudb in prijav za sodelovanje in da naročnik pregleda vsebino
ponudb in prijav za sodelovanje šele po izteku roka za njihovo predložitev.
(4) V primeru sporočanja podatkov na elektronski način,
morajo biti sredstva in tehnične lastnosti take, da je zagotovljena
enakopravnost, splošna dostopnost in povezljivost z informacijskimi in
komunikacijskimi sredstvi v splošni rabi.
(5) Gospodarski subjekti lahko pošiljajo prijave za
sodelovanje na enega od naslednjih načinov:
a) v pisni
obliki ali po telefonu;
b) v kolikor
so bile prijave za sodelovanje posredovane po telefonu je potrebno posredovati
pisno potrditev pred iztekom roka za prejem prijav;
c) če so
prijave za sodelovanje poslane po telefaksu naročnik lahko zahteva njihovo
pisno potrditev po pošti ali na elektronski način, v kolikor bi bile
uporabljene kot listinski dokaz. Take zahteve skupaj z rokom za pošiljanje
potrditve mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu.
66. člen
(elektronsko pošiljanje in sprejemanje ponudb)
Za sredstva za elektronsko pošiljanje in sprejemanje ponudb
ter sredstva za elektronsko sprejemanje prijav za sodelovanje se uporabljajo
naslednja pravila:
a) vse
informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo, ki so potrebne za elektronsko
oddajo ponudb in prijav za sodelovanje, vključno s šifro, morajo biti na voljo
zainteresiranim gospodarskim subjektom. Poleg tega morajo biti sredstva za
elektronsko sprejemanje ponudb in prijav za sodelovanje v skladu z zahtevami iz
Zahtev v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijavami za
sodelovanje ter načrti in projekti v natečajih, ki je priloga uredbe, ki jo
izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Zahteve v zvezi z opremo za elektronsko
sprejemanje ponudb, prijavami za sodelovanje ter načrti in projekti v
natečajih);
b) ponudniki
in kandidati morajo vse dokumente, potrdila in izjave, ki ne obstajajo v
elektronski obliki, povezane z izpolnjevanjem pogojev iz 42. do 47. člena
tega zakona predložiti v pisni obliki do izteka roka za prejem ponudb ali
prijav za sodelovanje.
67. člen
(ponudba v elektronski obliki)
(1) Ponudnik lahko odda ponudbo v elektronski obliki, če to
omogoča informacijski sistem, ki ga uporablja naročnik.
(2) Naročnik mora ponudnike o možnosti oddaje ponudb v
elektronski obliki seznaniti v razpisni dokumentaciji. Informacijski sistem
naročnika mora zagotoviti tehnološko neodvisen sprejem ponudb.
(3) Naročnikov informacijski sistem mora biti zgrajen tako,
da omogoča odpiranje in vpogled v ponudbe šele po izteku roka za prejem ponudb.
Informacijski sistem pri naročniku mora o tem voditi elektronski zapis o vseh
aktivnostih, ki potekajo na informacijskem sistemu naročnika tako, da tega ni
mogoče kasneje spremeniti.
(4) Ponudba v elektronski obliki mora biti varno elektronsko
podpisana in podpis overjen s kvalificiranim potrdilom.
(5) Elektronski ponudbi mora biti dodan časovni žig.
(6) V nobenem primeru naročnik ne sme z zahtevo po prejemu
ponudb v elektronski obliki preprečiti ali drugače omejiti konkurence med
ponudniki. Naročnikov informacijski sistem mora omogočati pošiljanje povratnice
o prejemu elektronske ponudbe ponudniku.
(7) Naročnikov informacijski sistem mora zagotoviti
preprečitev zanikanja (nezatajljivost) identitete ponudnika.
(8) Naročnikov informacijski sistem mora omogočati
arhiviranje elektronskih ponudb na način, kot to določa ta zakon, zakon, ki
ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis in zakon, ki ureja varstvo
dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivov.
67.a člen
(elektronsko javno naročanje)
(1) Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o.
mora ob sodelovanju in strokovni pomoči ministrstva, pristojnega za javno
upravo, in ministrstva, pristojnega za finance, vzpostaviti sistem za
elektronsko javno naročanje, ki omogoča osnovno funkcionalnost elektronskega
naročanja.
(2) Minister, pristojen za finance, določi tehnične pogoje,
ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, ki sodelujejo v postopkih javnega
naročanja, ki se izvajajo na elektronski način, zaradi ugotovitve identitete
ponudnika in zagotavljanja sledljivosti vnosov z namenom preprečitve morebitnih
kršitev zakona ter obliko in način oddaje ponudbe, ki se predloži v takem
postopku.
Drugi del
RAVNANJA V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA
Prvo poglavje
SKUPNE DOLOČBE
68. člen
(strokovna komisija)
Naročnik lahko za vodenje postopka javnega naročanja imenuje
strokovno komisijo. Strokovna komisija lahko sodeluje v celotnem ali delu
postopka javnega naročanja.
69. člen
(strokovni dialog)
Pred začetkom postopka javnega naročanja lahko naročnik z
gospodarskimi subjekti izvede strokovni dialog in v okviru tega zaprosi ali
upošteva nasvete, ki jih bo lahko uporabil pri pripravi razpisne dokumentacije,
pod pogojem, da taki nasveti oziroma priporočila ne preprečujejo ali omejujejo
konkurence.
70. člen
(faze postopka)
(1) Postopek javnega naročanja poteka po naslednjih fazah,
razen če ta zakon za posamezno vrsto postopka ne določa drugače:
1.
predhodno informativno obvestilo, če je to primerno,
2.
izračun ocenjene vrednosti,
3.
sklep o začetku postopka,
4.
priprava razpisne dokumentacije, če je to primerno,
5.
objava obvestila o javnem naročilu,
6.
predložitev in odpiranje ponudb,
7.
pregled in ocenjevanje ponudb,
8.
odločitev o oddaji javnega naročila,
9.
objava obvestila o oddaji javnega naročila, če je to primerno.
(2) V sklepu o začetku postopka mora naročnik navesti vir
sredstev za financiranje javnega naročila.
71. člen
(priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe)
(1) Vsebino razpisne dokumentacije lahko sestavljajo, če ta
zakon za posamezno vrsto postopka ne določa drugače, naslednji elementi:
1.
povabilo k oddaji ponudbe,
2.
navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
3.
pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja
sposobnosti ponudnika,
4.
splošni in posebni pogoji, ki bodo sestavni del pogodbe,
5.
za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi,
6.
morebitna finančna ali druga zavarovanja.
(2) Razpisna dokumentacija lahko vsebuje tudi druge listine,
ki so glede na predmet naročila potrebne pri izdelavi ponudbe. Podatki iz
razpisne dokumentacije morajo biti enaki podatkom, objavljenim v obvestilu o
naročilu. Kot del razpisne dokumentacije se štejejo tudi informacije, ki jih
posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje
javnega naročila. Informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom
na ali preko portala javnih naročil, se štejejo za spremembo, dopolnitev ali
pojasnilo razpisne dokumentacije, če iz vsebine informacij izhaja, da se z
njimi spreminja ali dopolnjuje razpisna dokumentacija ali če se s pojasnilom
odpravlja dvoumnost navedbe v razpisni dokumentaciji.
(3) Po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več
spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.
(4) Pogodba o izvedbi naročila, ki jo podpišeta naročnik in
izbrani ponudnik, v bistvenih delih ne sme odstopati od osnutka pogodbe iz
razpisne dokumentacije, razen v primeru, ko je bila v postopku oddaje javnega
naročila posamezna določba osnutka pogodbe predmet pogajanj med naročnikom in
ponudnikom.
(5) Pogodba o izvedbi javnega naročila mora vsebovati:
-
dejansko vrednost celotnega javnega naročila oziroma
-
v utemeljenih primerih, kjer le-te ni mogoče določiti, ocenjeno vrednost
javnega naročila
in rok veljavnosti pogodbe.
(6) Za potrebe tega člena se za podizvajalca ne šteje
gospodarski subjekt, ki glede na razmerje z izbranim ponudnikom izpolnjuje
kriterije za povezano družbo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe. V tem
primeru:
-
se za potrebe neposrednih plačil za podizvajalca šteje subjekt, ki je
pravna ali fizična oseba in za osebo, povezano z izbranim ponudnikom, dejansko
dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s
predmetom javnega naročila;
-
mora izbrani ponudnik s podizvajalcem iz prejšnje alineje skleniti
pogodbo, s katero uredi obveznosti in pravice povezane s predmetom javnega
naročanja.
(7) Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s
podizvajalci, mora:
-
ponudnik v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega
računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem,
-
podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika
poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika.
(8) V primeru iz prejšnjega odstavka je obvezna
sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila:
-
vsaka vrsta del, ki jih bo izvedel, in vsaka vrsta blaga, ki ga bo
dobavil, podizvajalec,
-
podatki o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna
številka in transakcijski račun),
-
predmet, količina, vrednost, kraj in rok izvedbe teh del.
Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, da so podatki
iz tega odstavka obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila in da so
neposredna plačila podizvajalcem v skladu s tem zakonom obvezna.
(9) Ponudnik, ki izvaja javno naročilo z enim ali več
podizvajalci, mora imeti ob sklenitvi pogodbe z naročnikom ali med njenim
izvajanjem, sklenjene pogodbe s podizvajalci. Podizvajalec mora naročniku
posredovati kopijo pogodbe, ki jo je sklenil s svojim naročnikom (ponudnikom),
v petih dneh od sklenitve te pogodbe. Naročnik mora nemudoma po prejemu kopije
pogodbe preveriti, ali ima ponudnikovo pooblastilo iz prve alineje sedmega
odstavka tega člena in podizvajalčevo soglasje iz druge alineje sedmega
odstavka tega člena. Če pooblastila ali soglasja nima, mora ponudnika ali
podizvajalca nemudoma pozvati, da mu ta dokument predloži v roku petih dni od
prejema poziva. Če ponudnik ali podizvajalec pooblastila ali soglasje naročniku
ne predloži v tem roku, mora naročnik Državni revizijski komisiji predlagati,
da uvede postopek o prekršku iz 1. točke prvega odstavka 109.a člena ali prvega
odstavka 109.b člena tega zakona.
(10) Ponudnik mora svojemu računu oziroma situaciji
obvezno priložiti račune oziroma situacije podizvajalcev, ki jih je predhodno
potrdil.
(11) Če se po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega
naročila zamenja podizvajalec ali če ponudnik sklene pogodbo z novim
podizvajalcem, mora ponudnik, ki je sklenil pogodbo z naročnikom, le-temu v 5
dneh po spremembi predložiti:
-
svojo izjavo, da je poravnal vse nesporne obveznosti prvotnemu
podizvajalcu, če je bil le-ta zamenjan,
-
pooblastilo za plačilo opravljenih in prevzetih del oziroma dobav
neposredno novemu podizvajalcu in
-
soglasje novega podizvajalca k neposrednemu plačilu.
(12) Vlada z uredbo natančneje določi pravila in
postopke za neposredno izvajanje plačil podizvajalcem.
(13) Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, da mu
mora na njegov poziv izbrani ponudnik v postopku javnega naročanja ali pri
izvajanju javnega naročila posredovati podatke o:
-
svojih ustanoviteljih, družbenikih, vključno s tihimi družbeniki,
delničarjih, komanditistih ali drugih lastnikih in podatke o lastniških deležih
navedenih oseb;
-
gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja
gospodarske družbe, šteje, da so z njim povezane družbe.
(14) Izbrani ponudnik mora podatke iz prejšnjega odstavka
posredovati naročniku v roku osmih dni od prejema poziva.
72. člen
(objava obvestila o javnem naročilu in razpisne
dokumentacije)
(1) V primeru postopka iz 1., 2., 3., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona je naročnik dolžan objaviti obvestilo iz 2., 4.
oziroma 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona in razpisno
dokumentacijo, vključno z njenimi spremembami in dopolnitvami, na ali prek
portala javnih naročil.
(2) Naročnik mora omogočiti ponudniku, da prevzame
razpisno dokumentacijo v elektronski obliki. Dostop, pregled in prevzem
razpisne dokumentacije na spletnih straneh naročnika in/ali portalu javnih
naročil je brezplačen. Naročnik mora zagotoviti vpogled in prevzem tistih delov
razpisne dokumentacije, ki iz tehničnih razlogov ne more biti dostopna na
spletnih straneh naročnika ali portalu javnih naročil.
73. člen
(predložitev ponudbe)
(1) Pravočasna predložitev ponudbe pomeni, da mora ponudnik
naročniku ponudbo predložiti do roka, določenega za prejem ponudb.
(2) Naročnik mora določiti datum in uro roka za predložitev
ponudbe v objavi in razpisni dokumentaciji.
(3) Če ni bila ponudba predložena v roku, določenem za prejem
ponudb, se šteje, da je bila predložena prepozno. Tako ponudbo mora naročnik po
končanem postopku odpiranja ponudb neodprto vrniti ponudniku, z navedbo, da je
prepozna.
(4) Ponudnik mora ponudbo predložiti osebno, po pošti, po
faxu ali z uporabo elektronskih sredstev ali na drug ustrezen način, skladno z
zahtevami naročnika.
(5) Naročnik mora ob prejemu ponudbe označiti datum in uro
prejema ponudbe in na zahtevo ponudnika izročiti potrdilo o prejemu.
74. člen
(ponudba za sklope)
Če je naročnik dovolil, da se lahko ponudba predloži za
posamezne sklope, mora ponudnik v svoji ponudbi navesti, ali se njegova ponudba
nanaša na celotno naročilo ali le na posamezne sklope. Ne glede na to ali
ponudnik oddaja ponudbo za vse sklope mora biti njegova ponudba predložena
tako, da se lahko ocenjuje po sklopih. Po ocenitvi ponudb po posameznih sklopih
in ocenitvi ponudb za vse sklope skupaj naročnik sklene pogodbo z enim ali več
ponudniki, z najugodnejšo kombinacijo ponudb.
74.a člen
(umik ponudbe)
(1) Ponudnik lahko v postopku javnega naročanja umakne
svojo ponudbo. Kadar to stori po poteku roka za oddajo ponudb, mora naročnik
unovčiti ponudnikovo garancijo za resnost ponudbe, če je bila le-ta v
predmetnem postopku zahtevana in predložena.
(2) Naročnik mora unovčiti ponudnikovo garancijo za
resnost ponudbe, če je bila le-ta v predmetnem postopku zahtevana in
predložena, tudi v primeru, ko ponudnik, kljub pozivu naročnika, z njim ne
sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila.
75. člen
(javno odpiranje ponudb)
Odpiranje ponudb je javno v primerih javnih naročil, katerih
ocenjena vrednost je enaka ali višja od vrednosti iz drugega odstavka
12. člena tega zakona, razen v primerih, ko se naročilo oddaja po postopku
s pogajanji brez predhodne objave in se naročnik pogaja samo z enim ponudnikom.
76. člen
(odpiranje ponudb)
(1) Odpiranje ponudb izvede naročnik. Odpiranje ponudb se izvede
na kraju in ob času, ki sta navedena v objavi obvestila o javnem naročilu in v
razpisni dokumentaciji. O odpiranju ponudb se vodi zapisnik. Ponudbe se
odpirajo po vrstnem redu prejema.
(2) V zapisniku o odpiranju ponudb je potrebno navesti:
-
naziv ponudnika ali šifro, če je bil razpis anonimen,
-
variantne ponudbe, če so dopustne ali ponudbe z opcijami,
-
ponudbeno ceno ter morebitne popuste.
V zapisnik se lahko vpišejo tudi drugi podatki iz ponudb, če
tako odloči naročnik.
(3) V kolikor naročnik ne vroči zapisnika o odpiranju ponudb
pooblaščenim predstavnikom ponudnikov na odpiranju ponudb, ga mora najkasneje v
treh delovnih dneh posredovati vsem ponudnikom.
77. člen
(preveritev ponudbe)
(1) V primeru postopka iz 1. do 6. točke prvega odstavka 24.
člena tega zakona, naročnik pred sprejetjem odločitve iz 79. člena tega zakona
oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila preveri
obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz
ponudbe. V primeru postopka iz 7. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona
mora naročnik preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma
drugih navedb iz ponudbe, kadar dvomi v resničnost ponudnikovih izjav.
(2) Kadar koli se pri naročniku pojavi utemeljen sum, da
je posamezni ponudnik, ne glede na razvrstitev njegove ponudbe, predložil
neresnične izjave ali dokazila, mora naročnik Državni revizijski komisiji
podati predlog za uvedbo postopka o prekršku iz drugega odstavka 109.a člena
tega zakona.
77.a člen
(evidenca ponudnikov z negativnimi referencami)
(1) Organ, ki odloči o prekršku iz 4. točke prvega
odstavka 109.a člena, v treh delovnih dneh po pravnomočnosti te odločitve o tem
obvesti ministrstvo, pristojno za finance. V obvestilu navede polno ime in
matično številko ponudnika ter datum, do katerega se ponudnik izloči iz
postopkov javnega naročanja.
(2) Ministrstvo, pristojno za finance, vodi evidenco
ponudnikov z negativnimi referencami, ki obsega:
-
polno ime in matično številko ponudnika,
-
datum uvrstitve ponudnika v evidenco in
-
datum, do katerega je ponudnik izločen iz postopkov oddaje javnih
naročil,
ter jo objavi na svoji spletni strani. V
evidenco se uvrsti ponudnik, ki je storil prekršek iz 4. točke prvega odstavka
109.a člena tega zakona, 3. točke prvega odstavka 106.a člena ZJNVETPS ali 2.
točke prvega odstavka 87. člena ZJNPOV.
(3) Ministrstvo, pristojno za finance, uvrsti ponudnika
v evidenco v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega
člena. Zoper uvrstitev v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami pritožba
ni dopustna.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance, iz evidence
ponudnikov z negativnimi referencami zbriše ponudnika v treh delovnih dneh po
datumu iz tretje alineje drugega odstavka tega člena.
78. člen
(dopustne dopolnitve ponudbe)
(1) V kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega
subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti
dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove
ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik
v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako
ponudbo izločiti.
(2) Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji ali povabilu k
oddaji ponudb zahteva, da ponudniki oddajo ponudbo, ki vsebuje le predračun in
tiste dele, ki se vežejo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
ter da na podlagi poziva naročnika po pregledu in ocenjevanju ponudb, če je to
potrebno, ponudbo dopolnijo z dokazili.
(3) Ponudnik ne sme spreminjati:
-
svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in
ponudbe v okviru meril,
-
tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta
javnega naročila,
-
tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno
razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik
prejel v postopku javnega naročanja.
(4) Na glede na prejšnji odstavek sme izključno naročnik ob
pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri
pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto ne smeta
spreminjati.
79. člen
(odločitev o oddaji naročila)
(1) Naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem
roku, ki v primeru javnih naročil iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ne
sme biti daljši od 60 dni, v primeru drugih javnih naročil pa 45 dni, sprejme
odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti
ugotovitve ter razloge zanjo. V odločitvi mora naročnik opozoriti ponudnike o
možnem pravnem varstvu ter navesti:
-
kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v
postopku javnega naročanja, in
-
višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja,
transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in sklic, ki se pri tem navede.
(2) Naročnik mora o svoji odločitvi pisno obvestiti
ponudnike. Odločitev se vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek.
(3) Če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje:
-
razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in
-
prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran,
lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri
naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri
mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko
vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. Če ponudnik ne vloži
zahteve pravočasno ali če je ta nepopolna ali če niso izpolnjeni pogoji za
vložitev zahteve za dodatno obrazložitev, jo naročnik zavrže. Naročnik mora
poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve ali odločitev o zavrženju
zahteve v treh delovnih dneh po prejemu zahteve. Ponudnik ne sme uveljavljati
pravice do dodatne obrazložitve z namenom pridobitve dodatnega časa za
uveljavljanje pravnega varstva v postopku javnega naročanja.
(4) Naročnik sme zavrniti zahtevo za dodatno obrazložitev
odločitve delno ali v celoti, če bi bilo lahko razkritje takih podatkov v
nasprotju s predpisi ali bi lahko s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika
ali če bi lahko sporočeni podatki vplivali na pošteno konkurenco med ponudniki
ali drugimi udeleženci v postopku, skladno z določili tega zakona o varstvu
podatkov. Naročnik ne sme zavrniti zahteve komisije, pristojne za revizijo
postopkov oddaje javnih naročil, glede izročitve vseh podatkov o postopku
oddaje naročila.
(5) Naročnik lahko do pravnomočnosti odločitve o oddaji
naročila z namenom odprave nezakonitosti, po predhodni ugotovitvi
utemeljenosti, svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo
odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik sprejme novo odločitev
upoštevaje določbe tega člena. Naročnik lahko spremeni odločitev o oddaji
naročila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te
odločitve odločil o zahtevku za revizijo. V tem primeru mora biti nova odločitev
o oddaji naročila skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo.
(6) Ta člen se smiselno uporablja tudi za posamezna naročila
iz 32. ali 33. člena tega zakona.
(7) Oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, mora vse
osebe, ki so sodelovale pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov
ali v kateri koli fazi odločale v postopku javnega naročanja, pred sprejemom
odločitve o oddaji javnega naročila pisno obvestiti o tem, kateremu ponudniku
se javno naročilo oddaja.
(8) Kadar je oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, ki
sodeluje pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov ali ki v kateri
koli fazi odloča v postopku javnega naročanja, neposredno ali posredno povezana
z izbranim ponudnikom na način, da lahko ta povezava oziroma njen zasebni
interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje nalog v zvezi z
javnim naročilom ali vzbuja dvom o njeni objektivnosti in nepristranskosti,
mora ta oseba takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, vendar najkasneje pred
oddajo javnega naročila, predstojnika oziroma naročnika, za katerega opravlja
dela oziroma na drug način sodeluje v postopku javnega naročanja, o tem pisno
obvestiti in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik naročnika mora
v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito in nepristransko.
(9) Šteje se, da obstaja neposredna ali posredna povezava s
ponudnikom iz prejšnjega odstavka, če je oseba iz prejšnjega odstavka v
zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, registrirani istospolni partnerski
skupnosti, skupnem gospodinjstvu, krvnem sorodstvu v ravni vrsti, krvnem
sorodstvu v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, sorodstvu po svaštvu do
vštetega drugega kolena, posvojitelj, posvojenec, rejnik, rejenec, v zasebnem
poslovnem ali delovnopravnem razmerju s ponudnikom, njegovim družbenikom z več
kot 25 % lastniškim deležem,
zakonitim zastopnikom ali prokuristom.
(10) Kadar je z izbranim ponudnikom v povezavi iz osmega
odstavka tega člena zakoniti zastopnik naročnika, mora ta oseba o tem takoj, ko
je glede na okoliščine mogoče, vendar najkasneje pred oddajo javnega naročila,
pisno obvestiti nadzorni organ naročnika. Nadzorni organ mora v tem primeru
zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito in nepristransko.
79.a člen
(obdobje mirovanja)
(1) Naročnik mora po sprejemu odločitve iz prvega odstavka
prejšnjega člena upoštevati obdobje mirovanja, razen če:
-
je v postopku javnega naročanja objavil obvestilo o javnem naročilu iz
2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona in je prejel le
eno pravočasno ponudbo;
-
naročnik izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave na podlagi 5.
točke prvega odstavka 29. člena tega zakona;
-
je v postopek s pogajanji brez predhodne objave vključil le en
gospodarski subjekt in je objavil prostovoljno obvestilo za predhodno
transparentnost, pod pogojem, da ne sklene pogodbe o izvedbi naročila ali
okvirnega sporazuma pred potekom osmih delovnih dni od objave tega obvestila;
-
je v postopek s pogajanji po predhodni objavi, v katerem ni objavil
obvestila o javnem naročilu, vključil le en gospodarski subjekt in je objavil
prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, pod pogojem, da ne sklene
pogodbe o izvedbi naročila ali okvirnega sporazuma pred potekom osmih delovnih
dni od objave tega obvestila.
(2) Obdobja mirovanja ni treba upoštevati, če naročnik oddaja
posamezno naročilo na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem
sistemu.
(3) Kadar ponudnik vloži zahtevo za dodatno obrazložitev
odločitve o oddaji naročila iz tretjega odstavka prejšnjega člena, teče rok za
uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja od dneva prejema
odločitve o tej zahtevi.
(4) Kadar naročnik v skladu s petim odstavkom prejšnjega
člena sprejme novo odločitev o oddaji naročila, teče rok za uveljavitev
pravnega varstva od dneva prejema nove odločitve o oddaji naročila.
(5) Odločitev o oddaji naročila postane pravnomočna z dnem,
ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva.
80. člen
(izločitev ponudb, ustavitev postopka, zavrnitev vseh
ponudb, odstop od izvedbe javnega naročila)
(1) V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po
opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona in
upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki
niso popolne. V odločitvi, s katero se ponudnika izloči iz postopka oddaje
javnega naročila, razen v primeru izločitve iz prvega odstavka 77.a člena tega
zakona oziroma prvega odstavka 81.a člena ZJNVETPS, mora naročnik izločenega
ponudnika opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti
podatke iz prvega odstavka 79. člena tega zakona, vključno z razlogi za
izločitev.
(2) Naročnik lahko kadarkoli pred odpiranjem ponudb ustavi
postopek javnega naročanja. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v
katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka
57. člena tega zakona, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih
naročil, in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Že predložene
ponudbe mora naročnik neodprte vrniti pošiljateljem in jih obvestiti o
ustavitvi postopka javnega naročanja in opozoriti na možnost uveljavljanja
pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena tega zakona.
(3) Naročnik lahko v vseh fazah postopka po poteku roka za
odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o
tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi,
ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so
predložili ponudbo, in, razen v primeru postopka iz 7. točke prvega odstavka
24. člena, vlado oziroma svoj nadzorni organ. V odločitvi o zavrnitvi vseh
ponudb mora naročnik ponudnike opozoriti tudi na možnost uveljavljanja pravnega
varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena tega zakona. Kadar
izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o
naročilu iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona,
mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to
primerno, v Uradnem listu Evropske unije.
(4) Kadar naročnik v skladu s prejšnjim odstavkom zavrne vse
ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so
se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.
(5) Po sprejemu odločitve o oddaji naročila lahko naročnik do
sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila ob predhodnem soglasju svojega
nadzornega organa odstopi od izvedbe javnega naročila iz razlogov, da predmeta
javnega naročila ne potrebuje več ali da zanj nima zagotovljenih sredstev ali
da se pri naročniku pojavi utemeljen sum, da je bila ali bi lahko bila vsebina
pogodbe posledica storjenega kaznivega dejanja ali da so nastale druge izredne
okoliščine, na katere naročnik ni mogel vplivati in jih predvideti ter zaradi
katerih je postala izvedba javnega naročila z izbranim ponudnikom nemogoča. Če
naročnik nima nadzornega organa, izda soglasje iz tega odstavka vlada. V
primeru, da naročnik odstopi od izvedbe javnega naročila, mora o svoji
odločitvi in o razlogih, zaradi katerih odstopa od izvedbe javnega naročila,
takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo.
(6) Naročnik odločitev iz prvega, drugega in tretjega
odstavka tega člena vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek.
Drugo poglavje
POSEBNE DOLOČBE V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA
1.1. Posebne določbe za odprti postopek
81. člen
(spremembe, dopolnitve in pojasnila razpisne dokumentacije)
Naročniki so dolžni na ali preko portala javnih naročil
posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo najpozneje šest
dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva
posredovana pravočasno.
1.2. Posebne določbe za postopek s predhodnim ugotavljanjem
sposobnosti
82. člen
(priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe)
(1) Naročnik pripravi razpisno dokumentacijo za vsako fazo
postopka posebej. Razpisna dokumentacija za prvo fazo vsebuje:
1.
povabilo k oddaji prijave,
2.
navodila ponudnikom za izdelavo prijave,
3.
navedbo števila kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudbe, če je
to primerno,
4.
pogoje, ki so vezani na predmet naročila in druge pogoje, ki jih mora
izpolnjevati ponudnik za izvedbo javnega naročila,
5.
navedba meril za izbiro, če je to mogoče,
6.
drugo.
(2) Razpisna dokumentacija za drugo fazo vsebuje:
1.
povabilo k oddaji ponudbe,
2.
navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
3.
splošne in posebne pogoje, ki bodo sestavni del pogodbe,
4.
elemente za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi,
5.
opis in ovrednotenje meril za izbiro,
6.
drugo.
83. člen
(spremembe, dopolnitve in pojasnila razpisne dokumentacije)
Naročniki so dolžni na ali preko portala javnih naročil
posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo najpozneje štiri
dni pred iztekom roka za prejem ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva
posredovana pravočasno.
84. člen
(obvestilo o priznanju sposobnosti)
Obvestilo o priznanju sposobnosti oziroma o zavrnitvi
priznanja sposobnosti mora naročnik poslati tistim gospodarskim subjektom, ki
so oddali prijavo.
85. člen
(povabilo k oddaji ponudbe)
(1) Če se oddaja javno naročilo po postopku s predhodnim
ugotavljanjem sposobnosti mora naročnik hkrati povabiti vse kandidate k oddaji
ponudb. Povabilo mora biti poslano kandidatom v pisni obliki.
(2) Povabilo kandidatom mora vsebovati podatek o objavi
razpisne dokumentacije.
(3) Povabilo kandidatom je enako tudi v primeru, da z
razpisno dokumentacijo razpolaga druga oseba in ne naročnik, ki je odgovoren za
javno naročanje.
1.3. Posebne določbe za konkurenčni dialog
86. člen
(priprava razpisne dokumentacije)
(1) Naročnik mora potrebe in zahteve, vezane na predmet
javnega naročila, navesti v obvestilu o javnem naročilu in/ali v razpisni
dokumentaciji.
(2) Naročnik lahko določi, da se ta postopek opravi v
zaporednih fazah z namenom, da se izločijo ponujene rešitve, ki v manjši meri
dosegajo določena in opisana merila, navedena v objavi ali v razpisni
dokumentaciji. Navedeno možnost je naročnik dolžan navesti v obvestilu o javnem
naročilu ali v razpisni dokumentaciji.
(3) Naročnik pripravi razpisno dokumentacijo za vsako fazo
postopka posebej. Razpisna dokumentacija za prvo fazo vsebuje:
1.
povabilo k oddaji prijave,
2.
navodila ponudnikom za izdelavo prijave,
3.
navedbo meril,
4.
navedbo števila kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudbe,
5.
opis predmeta naročila ali ciljev, ki jih želi doseči naročnik za
izvedbo naročila,
6.
pogoje za prvo fazo,
7.
drugo.
(4) Razpisna dokumentacija za ostale faze vsebuje:
1.
povabilo k oddaji ponudbe,
2.
navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
3.
razpisno dokumentacijo, pripravljeno na podlagi izvedenega dialoga,
4.
elemente za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi,
5.
opis in ovrednotenje meril za izbiro,
6.
drugo.
87. člen
(povabilo k oddaji ponudbe)
(1) Naročnik povabi kandidate k oddaji ponudbe v skladu s
prvim odstavkom 85. člena tega zakona. Povabilo mora v primeru uporabe
konkurenčnega dialoga vsebovati vsaj še:
1.
sklicevanje na objavljeno obvestilo o javnem naročilu;
2.
navedbo skrajnega roka za prejem ponudb, naslov, na katerega morajo biti
poslane, ter jezik ali jezike, v katerih morajo biti sestavljene;
3.
v primeru konkurenčnega dialoga datum in naslov, ki sta določena za
začetek dialoga, ter jezik ali jezike, v katerih bo potekal;
4.
sklicevanje na vse morebitne priložene dokumente, ki jih je treba oddati
bodisi kot dodatek izjavam ponudnika ali kot dodatek informacijam v skladu s
pogoji iz 44. in 45. člena tega zakona;
5.
relativno pomembnost meril za oddajo naročila ali, če je to potrebno,
padajoče zaporedje pomembnosti teh meril, če to ni opredeljeno v objavi
obvestila o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji.
(2) V primeru naročil, ki se oddajo v skladu s 27. členom
tega zakona, se informacija iz 2. točke prvega odstavka tega člena ne navede v
povabilu k sodelovanju v dialogu, temveč v povabilu k oddaji ponudbe.
(3) Povabilo kandidatom je enako tudi v primeru, da z
razpisno dokumentacijo razpolaga druga oseba in ne naročnik, ki je odgovoren za
javno naročanje.
1.4. Posebne določbe za postopek s pogajanji po predhodni
objavi
88. člen
(priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe)
(1) Naročnik lahko določi, da se postopek s pogajanji opravi
v zaporednih fazah, da bi zmanjšal število rešitev, o katerih se je treba
pogajati, ob uporabi meril za izbiro. Naročnik mora v obvestilu o javnem
naročilu ali v razpisni dokumentaciji določiti, da bo tako možnost uporabil in
na kakšen način.
(2) Razpisna dokumentacija lahko vsebuje:
1.
povabilo k oddaji ponudbe,
2.
navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
3.
pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik,
4.
opis predmeta naročila ali ciljev, ki jih želi doseči naročnik z izvedbo
naročila,
5.
splošne pogoje pogodbe,
6.
elemente za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi.
89. člen
(povabilo k pogajanjem po predhodni objavi)
(1) Naročnik ponudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, po
pregledu ponudb povabi k pogajanjem v skladu s prvim odstavkom 85. člena
tega zakona. Povabilo mora vsebovati vsaj podatke iz prvega odstavka
87. člena tega zakona.
(2) Naročnik se pogaja s ponudniki o vseh pogojih za izvedbo
naročila, opredeljenih v ponudbah, ki so jih slednji predložili, da bi jih
prilagodili zahtevam, ki jih je navedel že v objavi oziroma v razpisni
dokumentaciji, z namenom izbire najugodnejše ponudbe, ob uporabi v naprej
določenih meril.
(3) Naročnik mora med pogajanji zagotoviti enako obravnavo
vseh ponudnikov. Zlasti ne sme posredovati udeležencem pogajanj informacij na
diskriminacijski način, zaradi katerega bi lahko bili nekateri ponudniki v
prednosti pred drugimi.
(4) Naročnik po zaključenih pogajanjih od ponudnikov zahteva
predložitev končne ponudbe v skladu z doseženim na pogajanjih. V primeru, da
naročnik postopek s pogajanji opravi v več zaporednih fazah, velja navedeno za
vsako fazo posebej, razen kadar se naročnik pogaja samo z enim ponudnikom. V
tem primeru mora ponudnik oddati le ponudbo, o kateri se naročnik in ponudnik
pogajata v prvi fazi pogajanj, in končno ponudbo, ki jo ponudnik predloži po
zaključku zadnje faze pogajanj.
1.5. Posebne določbe za postopek s pogajanji brez predhodne
objave
89.a člen
(priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe)
Naročnik v postopku s pogajanji brez predhodne objave ravna v
skladu z 88. členom tega zakona.
90. člen
(rok za prejem ponudbe)
Naročnik določi rok za prejem ponudbe glede na razloge, iz
katerih lahko uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave in glede na
predmet naročila.
91. člen
(povabilo k pogajanjem brez predhodne objave)
Naročnik v postopku s pogajanji ravna v skladu z
89. členom tega zakona.
92. člen
(roki za prejem ponudb)
(1) Rok za prejem ponudb ali prijav mora biti tak, da omogoča
gospodarskemu subjektu pripravo popolne ponudbe.
(2) V kolikor naročnik sam ali na pobudo gospodarskega
subjekta oceni, da je to potrebno, rok za prejem ponudb ustrezno podaljša.
1.6. (črtano)
93. člen
(razpisna dokumentacija)
(1) V postopku zbiranja ponudb naročnik pripravi razpisno dokumentacijo,
predvsem pogoje, ki bodo sestavni del pogodbe o izvedbi naročila, če je to
potrebno in v obsegu kot je to primerno, glede na način izvajanja postopka.
(2) Naročniku ni potrebno posebej pripraviti razpisne
dokumentacije, v primeru, da so vsi potrebni podatki in podlage za oddajo
ponudbe podani v objavi obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb
po predhodni objavi.
94. člen
(dokumentacija o postopku oddaje naročila)
(1) Dokumentacijo o oddaji naročila po postopku zbiranja
ponudb po predhodni objavi, ki jo mora voditi naročnik, sestavljajo:
-
sklep o začetku postopka,
-
objava obvestila o javnem naročilu,
-
povabilo k oddaji ponudbe in/ali razpisna dokumentacija, če je to
primerno,
-
predložene ponudbe,
-
odločitev o oddaji naročila,
-
objava obvestila o oddaji naročila.
(2) Dokumentacijo sestavljajo tudi drugi dokumenti glede na
način izvedbe javnega naročanja.
1.7. (črtano)
95. člen
(črtan)
1.8. Posebne določbe za postopek oddaje naročila male
vrednosti
95.a člen
(rok za prejem ponudb)
Pri določanju roka za prejem ponudb ali prijav ravna naročnik
v skladu z 92. členom tega zakona.
95.b člen
(razpisna dokumentacija)
Pri pripravi razpisne dokumentacije v postopku oddaje
naročila male vrednosti ravna naročnik v skladu s 93. členom tega zakona.
95.c člen
(dokumentacija o postopku oddaje naročila male vrednosti)
(1) Dokumentacijo o oddaji naročila male vrednosti, ki
jo mora voditi naročnik, sestavljajo:
-
sklep o začetku postopka, če je to primerno,
-
povabilo k oddaji ponudbe,
-
razpisna dokumentacija, če je to primerno,
-
predložene ponudbe,
-
odločitev o oddaji naročila.
(2) Dokumentacijo lahko sestavljajo tudi drugi dokumenti
glede na način izvedbe javnega naročila.
95.č člen
(odpiranje ponudb v postopku oddaje naročila male vrednosti)
Kadar naročnik v postopku oddaje naročila male vrednosti
pripravi razpisno dokumentacijo, odpre ponudbe po vrstnem redu prejema.
Tretji del
PRAVILA, KI UREJAJO NATEČAJE
95.d člen
(uporaba zakona pri natečaju)
Naročnik izvede natečaj v skladu s tem delom zakona in pri
tem smiselno uporablja ostale določbe tega zakona.
96. člen
(področje uporabe)
(1) Javne natečaje organizirajo:
a) naročniki
iz Seznama naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v sestavi ter
lokalne skupnosti, ki so organi Republike Slovenije in njihovi organi v
sestavi, če je vrednost javnega naročila enaka ali večja od 130.000 eurov;
b) naročniki,
ki niso navedeni v Seznamu naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v
sestavi ter lokalne skupnosti, če je vrednost javnega naročila enaka ali večja
od 200.000 eurov;
c) vsi
naročniki, če je vrednost javnega naročila enaka ali večja od 200.000 eurov, če
se javna naročila nanašajo na storitve kategorije 8 iz Seznama storitev A,
telekomunikacijske storitve kategorije 5, katerih vrstne številke v
nomenklaturi CPV so enakovredne referenčnim številkam CPC 7524, 7525 in 7526, in/ali na storitve iz Seznama storitev B.
(2) Določbe tega dela zakona se uporabljajo za:
a) natečaje,
ki se organizirajo kot del postopka za oddajo javnega naročila storitev;
b) natečaje s
podelitvijo nagrad in/ali plačil udeležencem.
(3) V primerih iz a) točke prejšnjega odstavka se mejna
vrednost nanaša na ocenjeno vrednost javnega naročila storitev brez DDV,
vključno z vsemi morebitnimi nagradami in/ali plačili udeležencem. V primerih
iz b) točke prejšnjega odstavka se mejna vrednost nanaša na skupni znesek
nagrad in plačil, vključno z ocenjeno vrednostjo javnih naročil storitev brez
DDV, ki se lahko pozneje oddajo po četrtem odstavku 29. člena tega zakona,
če naročnik v obvestilu o natečaju ne izključi take oddaje naročila.
(4) Vrednost nagrade, podeljene posamezniku, ne sme presegati
vrednosti 30.000 eurov, vrednost nagrade, podeljene gospodarskemu subjektu, pa
ne sme presegati vrednosti 100.000 eurov.
97. člen
(izključitev iz področja uporabe)
Določbe tega dela zakona se ne uporabljajo za:
a) natečaje v
smislu tega zakona, organizirane s strani naročnikov, ki opravljajo eno ali več
dejavnosti iz 5. do 9. člena ZJNVETPS, in organizirane zaradi izvajanja
teh dejavnosti; ravno tako se ne uporablja za natečaje, ki so izključeni iz
področja uporabe tega zakona. Vendar se ta zakon še naprej uporablja za
natečaje, razpisane s strani naročnikov, ki opravljajo eno ali več dejavnosti
iz 8. člena ZJNVETPS, in razpisane zaradi izvajanja teh dejavnosti, če to zahteva
področna zakonodaja;
b) natečaje,
ki so organizirani v enakih primerih, kot tisti v 2., 3. in 4. točki prvega odstavka 17. člena tega zakona za javna naročila storitev.
98. člen
(splošne določbe)
(1) Pravila za organizacijo in izvedbo natečajev mora
naročnik sporočiti zainteresiranim za sodelovanje pri natečaju.
(2) V natečajih udeležencem pravica do sodelovanja ne sme
biti omejena:
a) na ozemlje
ali del ozemlja države članice;
b) z
utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države članice, v kateri natečaj poteka,
morali le-ti biti fizične ali pravne osebe.
99. člen
(objave)
(1) V kolikor želijo naročniki izvesti natečaj, morajo le-to
objaviti.
(2) Naročniki, ki so izvedli natečaj, so dolžni objaviti
izide natečaja v skladu z določbami tega zakona. Naročnik mora imeti dokazilo o
dnevu odpošiljanja v objavo. Naročnik ni dolžan objaviti informacij o izidih
natečaja, če bi njihova objava ovirala izvrševanje zakona, bila v nasprotju z
javnim interesom, posegala v legitimne poslovne interese posameznega javnega
ali zasebnega podjetja ali bi lahko škodila lojalni konkurenci med ponudniki
storitev.
(3) Za natečaje se uporablja tudi 64. člen tega zakona.
100. člen
(oblika in način objave natečajev)
(1) Objave iz prejšnjega člena morajo vsebovati informacije
iz Seznama informacij, ki morajo biti navedene v objavah o natečajih, ki je
priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam informacij, ki
morajo biti navedene v objavah o natečajih), v skladu s standardnimi vzorci
obvestil.
(2) Objave se opravijo v skladu z določbami tega zakona.
101. člen
(sredstva sporočanja)
(1) Za vsa sporočila v zvezi z natečaji se uporablja prvi,
drugi in četrti odstavek 65. člena tega zakona.
(2) Naročnik mora zagotoviti posredovanje, izmenjavo in
shranjevanje informacij na tak način, da so varovani celovitost podatkov ter
zaupno ravnanje z vsemi informacijami, ki jih sporočijo udeleženci natečaja.
Žirija ne sme pregledati načrte in projekte pred iztekom roka za njihovo
oddajo.
(3) Vse informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo, ki so
potrebne za elektronsko predstavitev načrtov in projektov, vključno s šifro,
morajo biti na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom. Poleg tega morajo
biti sredstva za elektronsko sprejemanje načrtov in projektov v skladu z
zahtevami iz Zahtev v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb,
prijavami za sodelovanje ter načrti in projekti v natečajih.
102. člen
(sestava žirije)
Žirija mora biti sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki
so neodvisne od udeležencev natečaja. Žirijo sestavljajo predsednik, namestnik
in vsaj dva člana. Če naročnik od udeležencev natečaja zahteva posebna
strokovna znanja in izkušnje, mora imeti vsaj tretjina članov žirije enaka ali
enakovredna strokovna znanja in izkušnje.
103. člen
(izbor tekmecev)
Če je število udeležencev na natečaju omejeno, morajo
naročniki določiti jasna in nediskriminatorna merila za izbor. V vsakem primeru
mora biti število kandidatov, povabljenih k sodelovanju, zadostno za
zagotovitev prave konkurence.
104. člen
(odločitve žirije)
(1) Žirija mora biti samostojna pri sprejemanju svojih
odločitev ali mnenj.
(2) Žirija mora pregledati načrte in projekte, ki jih
predložijo kandidati, upoštevaje njihovo anonimnost ter izključno na podlagi
meril iz obvestila o javnem natečaju.
(3) Žirija mora v poročilu, ki ga podpišejo njeni člani,
razvrstiti projekte od prvega do zadnjega na podlagi ocene vsakega projekta,
skupaj s svojimi opombami in vsemi točkami, ki bi jih bilo treba pojasniti.
(4) Žirija mora spoštovati anonimnost udeležencev natečaja do
sprejema mnenja ali odločitve.
(5) Po potrebi se lahko kandidate povabi k dialogu, da zaradi
pojasnitve katerih koli vidikov projektov, odgovorijo na vprašanja, ki jih je
žirija navedla v poročilu iz tretjega odstavka tega člena.
(6) O dialogu med člani žirije in kandidati mora žirija
sestaviti izčrpni zapisnik.
Četrti del
POROČILA IN STATISTIKA
Prvo poglavje
POROČILA
104.a člen
(hramba dokumentacije o postopku javnega naročanja)
Naročnik mora hraniti dokumentacijo o postopku javnega
naročanja najmanj deset let po datumu oddaje naročila oziroma najmanj dve leti
po preteku garancije za predmet naročila, če garancija velja več kot deset let.
Neizbrane ponudbe mora naročnik hraniti najmanj dve leti po datumu oddaje
naročila.
105. člen
(končno poročilo o oddaji naročila)
(1) Naročnik mora sestaviti pisno poročilo o vsakem oddanem
naročilu, razen v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti, vsakemu sklenjenemu
okvirnemu sporazumu in vzpostavljenemu dinamičnemu nabavnemu sistemu, ki mora
vsebovati predvsem naslednje podatke:
a) ime in
naslov naročnika, predmet in vrednost naročila, okvirnega sporazuma ali
dinamičnega nabavnega sistema;
b) imena
izbranih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo izbiro ter razvrstitev
ponudb tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim
merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim
merilom;
c) imena
izločenih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo izločitev;
d) razloge za
zavrnitev neobičajno nizkih ponudb;
e) ime
izbranega ponudnika in razloge za izbiro njegove ponudbe, ter, v kolikor je to
znano, delež naročila ali okvirnega sporazuma, ki ga izbrani ponudnik namerava
dati v podizvajanje tretji osebi;
f) glede
postopkov s pogajanji okoliščine iz 28. in 29. člena tega zakona, ki upravičujejo uporabo teh postopkov;
g) če gre za
konkurenčni dialog, okoliščine iz 27. člena tega zakona, ki upravičujejo
uporabo tega postopka;
h) po potrebi
razloge, na podlagi katerih se je naročnik odločil, da ne odda naročila ali
sklene okvirnega sporazuma ali da ne vzpostavi dinamičnega nabavnega sistema.
(2) Naročniki morajo sprejeti ustrezne ukrepe za
dokumentiranje poteka postopkov za oddajo naročila, ki se izvajajo na
elektronski način.
(3) Poročilo ali njegovi najpomembnejši podatki se sporočijo
Komisiji, če le-ta to zahteva.
Drugo poglavje
STATISTIKA
105.a člen
(sporočanje podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem
letu)
(1) Podatki o oddanih javnih naročilih, katerih vrednost je
enaka ali večja od vrednosti iz drugega odstavka 12. člena tega zakona, se
zajemajo neposredno iz obvestil iz 3., 5., 7. in 12. točke prvega odstavka 57.
člena tega zakona, ki jih naročnik objavi na portalu javnih naročil v skladu s
tem zakonom.
(2) Podatki o posameznih naročilih, oddanih na podlagi
okvirnega sporazuma, se zajemajo neposredno iz obvestil iz 13. točke prvega
odstavka 57. člena tega zakona, ki jih naročnik objavi na portalu javnih
naročil v skladu s tem zakonom.
(3) Podatke o oddanih javnih naročilih, katerih vrednost je
nižja od vrednosti iz drugega odstavka 12. člena tega zakona, sporočajo organi
Republike Slovenije na portal javnih naročil do 28. februarja tekočega leta za
preteklo leto.
106. člen
(statistično poročilo)
(1) Podatke o oddanih javnih naročilih v preteklem letu, ki
so jih naročniki sporočili na portal javnih naročil v skladu s prejšnjim členom
tega zakona, obdela Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., in
jih pošlje ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. maja tekočega leta.
(2) Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o.,
ima za obdelavo podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena zagotovljen
brezplačen dostop do razširjenega nabora podatkov iz baze Poslovnega registra
Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, v
standardizirani obliki, ki jo Agencija Republike Slovenije za javnopravne
evidence in storitve po ceniku ponuja tudi ostalim uporabnikom.
(3) Ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi podatkov o
oddanih javnih naročilih v preteklem letu, najkasneje do 30. septembra
tekočega leta pripravi statistično poročilo o oddanih javnih naročilih v
Republiki Sloveniji in ga posreduje vladi v potrditev.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance, posreduje statistično
poročilo o oddanih javnih naročilih, pripravljeno v skladu s 107. členom
tega zakona, v katerem so ločeno navedena javna naročila blaga, storitev in
gradenj, ki so jih oddali naročniki v predhodnem letu, najkasneje do
31. oktobra tekočega leta Komisiji.
107. člen
(vsebina statističnega poročila)
(1) Statistično poročilo mora za vsakega naročnika iz Seznama
subjektov in kategorij subjektov javnega prava in Seznama naročnikov, ki so
državni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti, vsebovati
vsaj:
a) število in
vrednost oddanih naročil;
b) število in
skupno vrednost naročil, oddanih v skladu z omejitvami iz Sporazuma o vladnih
nabavah.
(2) V kolikor je to mogoče, se podatki iz a) točke prejšnjega
odstavka razčlenijo na:
-
postopke za oddajo naročila, ki jih je naročnik uporabil;
-
referenčne številke ali kategorije nomenklature CPV za vse te postopke
gradenj iz Seznama dejavnosti na področju gradenj in blaga ter storitev iz
Seznama storitev;
-
ime, sedež ali državljanstvo gospodarskega subjekta, ki mu je naročilo
oddano.
(3) Če so bila naročila oddana po postopku s pogajanji, se
podatki iz a) točke prvega odstavka tega člena razčlenijo še na okoliščine iz 28. in 29. člena tega zakona, ter navedeta število in vrednost oddanih naročil s strani
Republike Slovenije in države izbranega ponudnika.
(4) Statistično poročilo mora za vsako kategorijo naročnika,
ki ni navedena v Seznamu naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v
sestavi ter lokalne skupnosti, vsebovati vsaj:
a) število in
vrednost oddanih naročil, razčlenjenih v skladu z drugim odstavkom tega člena;
b) skupno
vrednost naročil, oddanih v skladu z omejitvami iz Sporazuma o vladnih nabavah.
(5) Statistično poročilo mora vsebovati vsako statistično
informacijo, ki jo zahteva Sporazum o vladnih nabavah.
(6) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu:
minister), pristojen za finance, izda pravilnik o vrstah in načinu zbiranja
podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu.
Peti del
PREKRŠKOVNI ORGAN
108. člen
(prekrškovni organ)
(1) Organ, pristojen za ugotavljanje prekrškov naročnikov, ponudnikov
in podizvajalcev je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje
javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija).
(2) Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena
uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki
ureja prekrške in na njegovi podlagi sprejetih predpisih. Pooblaščeno uradno
osebo določi predsednik Državne revizijske komisije v skladu z zakonom, ki
ureja prekrške.
(3) Kadar Državna revizijska komisija v skladu s tem zakonom
ugotavlja pogoje za začetek postopka o prekršku zoper naročnika, ponudnika,
podizvajalca in njihove odgovorne osebe ali zbira dodatne dokumente in dokaze o
morebitnem prekršku naročnika, ponudnika, podizvajalca in njihovih odgovornih
oseb, morajo naročnik, ponudnik, podizvajalec in njihove odgovorne osebe
Državni revizijski komisiji najpozneje v treh delovnih dneh po prejemu njenega
pisnega poziva odstopiti vse dokumente in dokaze, na odstop katerih jih je
Državna revizijska komisija pozvala.
Šesti del
KAZENSKE DOLOČBE
109. člen
(kazenske določbe za naročnika)
(1) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih
letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo
8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja
gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za
prekršek z globo od 25.000 do 100.000 eurov, če kot naročnik:
1.
ne objavi obvestila iz 2. do 13. točke prvega odstavka 57. člena tega
zakona, čeprav jo k temu zavezuje ta zakon (prvi in drugi odstavek 12. člena,
61. do 63.č člen ter enajsti odstavek 32. člena);
2.
izbere način določitve vrednosti, da bi se zaradi nižje ocenjene
vrednosti izognila postopku oddaje javnega naročila (14. člen);
3.
pooblasti za izvedbo ali odločanje v postopku javnega naročanja osebo
zasebnega prava (tretji odstavek 16. člena);
4.
ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 16. člena tega zakona;
5.
odda naročilo brez izvedbe ustreznega postopka, razen v primerih, ko
zakon to dopušča (25. do 30.a člen);
6.
ravna v nasprotju s sedmim odstavkom 29. člena tega zakona;
7.
zahteva, da dokazilo o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne
skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco, predloži ponudnik
(šesti odstavek 41. člena);
8.
odda javno naročilo ali sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila s
ponudnikom, ki je bil na dan, ko je potekel rok za oddajo ponudbe, uvrščen v
evidenco ponudnikov z negativnimi referencami (drugi odstavek 42. člena);
9.
med izvajanjem predmeta javnega naročila spremeni predmet pogodbe o
oddaji javnega naročila tako, da izbrana ponudba zaradi te spremembe ni več
najugodnejša (48. člen);
10. ne
upošteva rokov za objavo in predložitev ponudb, opredeljenih v tem zakonu (50.
do 56., 62. do 63.b člen);
11. opredeli
določbe pogodbe o oddaji javnega naročila tako, da v bistvenih elementih odstopajo
od določb iz razpisne dokumentacije (četrti odstavek 71. člena);
12. ravna
v nasprotju z osmim odstavkom 71. člena tega zakona;
13. ravna
v nasprotju s trinajstim odstavkom 71. člena tega zakona;
14. popravi
računsko napako v nasprotju z zakonom (četrti odstavek 78. člena);
15. ne
upošteva obdobja mirovanja, čeprav jo k temu zavezuje zakon (prvi odstavek 79.a
člena);
16. zavrne
vse ponudbe in izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja, pri tem
pa se niso bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnila vse
ponudbe (četrti odstavek 80. člena);
17. odstopi
od izvedbe javnega naročila v nasprotju s petim odstavkom 80. člena tega
zakona;
18. ne
sporoči statističnih podatkov oziroma sporoči napačne statistične podatke o
oddanih javnih naročilih (105.a člen);
19. ne
odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z njenim
pozivom (tretji odstavek 108. člena).
(2) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih
letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne
presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja
gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje z
globo od 12.500 do 50.000 eurov, če kot naročnik stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
(3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov, če
kot naročnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega ali drugega
odstavka tega člena, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz prejšnjega odstavka, ali
odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti se za
prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.
(5) Oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, sodeluje pri
pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov ali v kateri koli fazi odloča
v postopku javnega naročanja, in zakoniti zastopnik naročnika, ki svojega
predstojnika, naročnika oziroma njegovega nadzornega organa ne obvestita o
povezavi ali zasebnem interesu iz osmega odstavka 79. člena tega zakona, se
kaznujeta z globo od 500 do 2.000 eurov.
(6) Za prekršek iz 2., 5., 9., 15. ali 16. točke prvega
odstavka tega člena se odgovorni osebi iz četrtega odstavka tega člena, ki je
storila dejanje, ki se šteje za ta prekršek, izreče tudi stranska sankcija
izločitve iz postopkov javnega naročanja po ZJNVETPS, ZJNPOV in tem zakonu, in
sicer ta oseba tri leta ne sme voditi, odločati ali kakor koli drugače
sodelovati v teh postopkih.
(7) Organ, ki odloči o prekršku iz prejšnjega odstavka,
pošlje to odločitev naročniku, pri katerem je oseba, ki je storila prekršek,
zaposlena, in ministrstvu, pristojnemu za finance. Odločitev mora poslati v
treh delovnih dneh od njene pravnomočnosti.
109.a člen
(kazenske določbe za ponudnika)
(1) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih
letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo
8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja
gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za
prekršek z globo od 25.000 do 100.000 eurov, če kot ponudnik:
1.
ravna v nasprotju s sedmim, osmim, desetim ali enajstim odstavkom 71.
člena tega zakona;
2.
naročniku v roku ne posreduje podatkov iz trinajstega odstavka 71. člena
tega zakona (štirinajsti odstavek 71. člena);
3.
kljub naročnikovemu pozivu in čeprav za to niso podani objektivni
razlogi, z njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila. Šteje se, da so
objektivni razlogi tisti, na katere ponudnik ni mogel vplivati, jih
pričakovati, preprečiti, odpraviti in se jim izogniti;
4.
v ponudbi vedoma ali z zavestno malomarnostjo da neresnično izjavo ali
dokazilo;
5.
uveljavlja pravico do dodatne obrazložitve iz tretjega odstavka 79.
člena tega zakona z namenom pridobitve dodatnega časa za uveljavljanje pravnega
varstva v postopku javnega naročanja;
6.
ne odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z
njenim pozivom (tretji odstavek 108. člena).
(2) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih
letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne
presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja
gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje z
globo od 12.500 do 50.000 eurov, če kot ponudnik stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
(3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov, če
kot ponudnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega ali drugega
odstavka tega člena ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz tretjega odstavka tega člena
se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 500 do 2.000
eurov.
(5) Za prekršek iz 4. točke prvega odstavka tega člena se
ponudniku iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena izreče tudi
sankcija izločitve iz postopkov naročanja, in sicer:
-
če je predmet naročila blago ali storitev, za dobo treh let od pravnomočnosti
odločbe o prekršku,
-
če je predmet naročila gradnja, za dobo petih let od pravnomočnosti
odločbe o prekršku.
109.b člen
(kazenske določbe za podizvajalca)
(1) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih
letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo
8.800.000 eurov, ali pravna oseba prava, ki je v skladu z zakonom, ki ureja
gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za
prekršek z globo od 25.000 do 100.000 eurov, če kot podizvajalec:
-
ne predloži soglasja k neposrednemu plačilu (sedmi odstavek 71. člena);
-
ne odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z
njenim pozivom (tretji odstavek 108. člena).
(2) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih
letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne
presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja
gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje z
globo od 12.500 do 50.000 eurov, če kot podizvajalec stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
(3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov, če
kot podizvajalec stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega ali drugega
odstavka tega člena ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz prejšnjega odstavka se za
prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.
109.c člen
(sankcioniranje hujših prekrškov)
Če je narava prekrška iz 2., 5., 12., 13. in 15. točke prvega
odstavka 109. člena tega zakona ter 1. in 2. točke prvega odstavka 109.a člena
tega zakona posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine protipravno
pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega
namena koristoljubnosti, lahko prekrškovni organ izreče večkratnik globe iz
109. oziroma 109.a člena tega zakona, vendar izrečena globa za:
-
pravno osebo, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni
presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov,
ali pravno osebo, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe,
srednja ali velika gospodarska družba, ne sme preseči zneska 300.000 eurov;
-
pravno osebo, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni
presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov,
ali pravno osebo, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni
srednja ali velika gospodarska družba, ne sme preseči zneska 150.000 eurov;
-
samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno
opravlja dejavnost, ne sme preseči zneska 90.000 eurov;
-
odgovorno osebo pravne osebe iz prve ali druge alineje tega člena,
odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, iz prejšnje alineje, ali odgovorno osebo v
državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti ne sme preseči zneska 6.000
eurov.
109.č člen
(globe v hitrem postopku)
V hitrem postopku lahko prekrškovni organ izreče globo v
razponu, predpisanem v tem zakonu. Pri odločanju o višini globe se upoštevata
teža prekrška in z njim povzročena škoda.
110. člen
(črtan)
Zakon o javnem naročanju – ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»Sedmi del
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
111. člen
(predpisi, ki prenehajo
veljati)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o
javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04 in 36/04) in
predpisi, izdani na njegovi podlagi:
-
Pravilnik o vsebini, pogojih in omejitvah za izvedbo elektronske dražbe
v postopkih oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 130/04),
-
Pravilnik o določitvi tolarskih protivrednosti, nad katerimi so potrebne
objave javnih naročil v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti (Uradni list RS,
št. 40/04),
-
Pravilnik o enotnih obrazcih za vse vrste objav, ki jih morajo naročniki
objavljati po zakonu o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 44/04),
-
Uredba o skupnih osnovah za pripravo notranjega akta za oddajo javnih
naročil male vrednosti (Uradni list RS, št. 84/04),
-
Uredba o kategorijah in seznamih naročnikov po Zakonu o javnih naročilih
(Uradni list RS, št. 73/04),
-
Pravilnik o vrstah in načinu zbiranja podatkov ter enotnih obrazcih za
sporočanje podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu (Uradni list
RS, št. 41/05),
-
Pravilnik o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali
nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/04),
-
Pravilnik o natančnejši vsebini sklepa za začetek postopka oddaje
javnega naročila (Uradni list RS, št. 32/04 in 87/04),
-
Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje
izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS,
št. 25/04 in 87/04),
-
Navodilo o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/01).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati
20. člen Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2006 in 2007 (Uradni list RS, št. 116/2005).
(3) Do pričetka uporabe tega zakona in na njegovi podlagi
izdanih predpisov se, v kolikor niso z njim v nasprotju, še nadalje uporabljajo
predpisi iz prvega in drugega odstavka tega člena.
112. člen
(zaključitev postopkov
začetih po prejšnjem zakonu)
(1) Postopki oddaje javnih naročil za katere so bila
obvestila o javnem naročilu objavljena pred začetkom uporabe tega zakona, se
izvedejo po dosedanjih predpisih.
(2) Druga faza postopka s predhodnim ugotavljanjem
sposobnosti ali postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji se
izvede po tem zakonu, če naročnik kandidatom še ni izročil razpisne
dokumentacije.
113. člen
(vzpostavitev portala
javnih naročil)
(1) Poleg objave obvestil v Uradnem listu Evropske unije,
glede na mejne vrednosti, se obvestila v zvezi z javnimi naročili do
vzpostavitve portala javnih naročil objavljajo v Uradnem listu Republike
Slovenije.
(2) Ministrstvo, pristojno za finance, zagotovi vzpostavitev
portala javnih naročil v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.
114. člen
(objave do vzpostavitve
portala)
(1) Do vzpostavitve portala javnih naročil mora naročnik za
prejem prijav za sodelovanje in za prejem ponudb upoštevati naslednje roke:
-
v primeru iz 51. člena je rok za prejem ponudb najmanj 52 dni;
-
v primeru iz prvega odstavka 52. člena in drugega odstavka
54. člena je minimalni rok za prejem ponudb 36 dni;
-
v primeru iz 1. točke prvega odstavka 54. člena in 55. člena
je rok za prejem prijav za sodelovanje 37 dni od datuma pošiljanja obvestila o
javnem naročilu;
-
v primeru iz 2. točke prvega odstavka 54. člena je rok za prejem
ponudb 40 dni od datuma pošiljanja povabila.
(2) Do vzpostavitve portala javnih naročil se obvestila, ki
se ne pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za
pošiljanje iz 2. točke Informacij povezanih z objavljanjem, objavijo najpozneje
12 dni po pošiljanju ali v primeru skrajšanja rokov iz razloga nujnosti,
najpozneje pet dni po pošiljanju.
(3) Vsebina obvestil, ki se ne pošiljajo z elektronskimi
sredstvi v skladu z obliko in postopkom za pošiljanje iz 2. točke Informacij
povezanih z objavljanjem, je omejeno na približno 650 besed.
115. člen
(predpisi na podlagi tega
zakona)
(1) Minister, pristojen za finance izda pravilnik iz
107. člena tega zakona v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega zakona.
(2) Vlada izda predpis iz petega odstavka 3. člena in
šestega odstavka 4. člena tega zakona v roku 3. mesecev po uveljavitvi
tega zakona.
(3) Vlada izda uredbo iz prvega odstavka 2. člena,
četrtega odstavka 3. člena, prvega odstavka 12. člena, četrtega
odstavka 16. člena, prvega odstavka 37. člena, tretjega odstavka
52. člena, 56. člena in 66. člena v roku 15 dni po uveljavitvi
tega zakona.
116. člen
(veljavnost zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne v
roku 15 dni po njegovi uveljavitvi.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o javnem naročanju – ZJN-2A (Uradni list RS, št. 16/08)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17. člen
Ne glede na 105.a člen in 106. člen zakona naročnik vpiše in
pošlje v elektronski obliki podatke o oddanih javnih naročilih v letu 2007 na
portal javnih naročil do 28. februarja 2008.
18. člen
Določba desetega odstavka 35. člena zakona se začne
uporabljati 1. junija 2008.
19. člen
Osnovni funkcionalni sistem za elektronsko javno naročanje
mora Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. vzpostaviti
najkasneje do 31. marca 2008, informacijski sistem za izvedbo elektronske
dražbe pa v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
20. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o javnem naročanju – ZJN-2B (Uradni list RS, št. 19/10)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
55. člen
Vlada izda predpis iz desetega odstavka 71. člena zakona v
treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Vlada izda predpis iz 63.d člena zakona v 30 dneh po
uveljavitvi tega zakona.
Vlada izda predpis iz osmega odstavka 42. člena v 24 mesecih
po uveljavitvi tega zakona.
Vlada izda predpis iz sedmega odstavka 24. člena v šestih
mesecih po uveljavitvi tega zakona.
56. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o
neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri
javnem naročanju (Uradni list RS, št. 66/07), uporablja pa se do začetka
uporabe predpisa iz prvega odstavka prejšnjega člena.
57. člen
Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. mora na
portalu javnih naročil zagotoviti objavo obvestil iz 9. in 10. točke prvega odstavka 57. člena zakona z dnem uveljavitve zakona.
58. člen
Postopki oddaje javnih naročil, za katere so bila obvestila
iz 2. ali 4. točke prvega odstavka 57. člena zakona objavljena pred
uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
Postopki s pogajanji brez predhodne objave, ki so jih
naročniki začeli izvajati pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po
dosedanjih predpisih.
Druga faza postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti
ali postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji se izvede po tem
zakonu, če naročnik pred uveljavitvijo tega zakona kandidatom še ni izročil
razpisne dokumentacije.
59. člen
Ministrstvo, pristojno za finance, začne voditi evidenco iz
77.a člena zakona in jo objavi na svoji spletni strani z dnem uveljavitve tega
zakona. Z dnem vzpostavitve evidence iz 77.a člena se preneha voditi evidenca
iz drugega odstavka 77. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št.
128/06 in 16/08).
60. člen
Določba desetega odstavka 35. člena zakona se začne
uporabljati z dnem vzpostavitve sistema za elektronsko javno naročanje iz 67.a
člena zakona.
Določba sedmega odstavka 24. člena zakona se začne
uporabljati v 12 mesecih od začetka izvajanja strokovnega izpita iz javnega
naročanja.
61. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o javnem naročanju – ZJN-2C (Uradni list RS, št. 18/11)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
Minister, pristojen za finance, izda predpis iz osmega odstavka
24. člena do 30. septembra 2011.
Minister, pristojen za finance, izda predpis iz drugega
odstavka 67.a člena zakona v treh mesecih po vzpostavitvi sistema za
elektronsko javno naročanje.
Minister, pristojen za finance, uskladi predpis iz šestega
odstavka 107. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06,
16/08 in 19/10) z določbami 24. člena tega zakona v osmih mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
38. člen
Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. mora v
sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za finance, na portalu javnih naročil
zagotoviti objavo obvestil iz 13. točke prvega odstavka 57. člena zakona do 31.
decembra 2011.
39. člen
Postopki javnega naročanja, za katere so bila obvestila iz
2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena zakona poslana v objavo na
portal javnih naročil pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih
predpisih.
Postopki s pogajanji brez predhodne objave in postopki s
pogajanji po predhodni objavi, v katerih naročnik ne objavi obvestila iz 2.
točke prvega odstavka 57. člena zakona, ki so jih naročniki začeli izvajati
pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
Posamezna naročila, oddana na podlagi okvirnega sporazuma, se
oddajo v skladu z določbami okvirnega sporazuma.
40. člen
Zajem in sporočanje statističnih podatkov o javnih naročilih,
oddanih v letu 2010, se izvede po dosedanjih predpisih.
Določba prvega stavka sedmega odstavka 24. člena se začne
uporabljati 1. 1. 2013.
41. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o javnem naročanju – ZJN-2D (Uradni list RS, št. 90/12)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
25. člen
Vlada izda predpis iz tretjega odstavka 36. člena zakona v
štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Minister, pristojen za finance, izda predpis iz trinajstega
odstavka 41. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
26. člen
Ministrstvo, pristojno za upravo, in ministrstvo, pristojno
za finance, morata informacijski sistem iz dvanajstega odstavka 41. člena
zakona vzpostaviti v 12 mesecih po uveljavitvi predpisa iz trinajstega odstavka
41. člena zakona.
27. člen
Postopki javnega naročanja, za katere so bila obvestila iz
2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena zakona poslana v objavo na
portal javnih naročil pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih
predpisih.
Postopki s pogajanji brez predhodne objave in postopki s
pogajanji po predhodni objavi, v katerih naročnik ne objavi obvestila iz 2.
točke prvega odstavka 57. člena zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih, če
je naročnik pred uveljavitvijo tega zakona ponudnikom poslal povabilo k oddaji
prijave.
Posamezna naročila, oddana na podlagi okvirnega sporazuma,
sklenjenega pred uveljavitvijo tega zakona, se oddajo v skladu z določbami
okvirnega sporazuma.
28. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.