Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa
predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne
jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o cestah obsega:
-
Zakon o cestah – ZCes-1 (Uradni list RS, št. 109/10 z dne 30. 12. 2010),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestah – ZCes-1A (Uradni list
RS, št. 48/12 z dne 26. 6. 2012).
ZAKON
O CESTAH (ZCes-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon določa in ureja:
-
status in kategorizacijo javnih cest,
-
enotna pravila za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje vseh javnih cest
ter pogoje za uporabo nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni
promet, zaradi zagotavljanja enakih pogojev za varno odvijanje cestnega prometa
na celotnem cestnem omrežju,
-
obvezno gospodarsko javno službo za zagotavljanje stanja javnih cest za
varen in neoviran promet,
-
upravljanje, gradnjo, vzdrževanje in varstvo javnih cest ter prometa na
njih.
(2) S tem zakonom se prenašata
naslednji direktivi Evropske unije:
-
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/54/ES z dne
29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem
cestnem omrežju (UL L št. 167 z dne 30. 4. 2004, str. 39), zadnjič
spremenjena z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja
postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega
postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti
del (UL L št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14); v nadaljnjem besedilu: Direktiva
2004/54/ES);
-
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2008/96/ES z dne
19. novembra 2008 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L št.
319 z dne 29. 11. 2008, str. 59; v nadaljnjem besedilu: Direktiva
2008/96/ES);
-
Direktiva 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010
o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za
vmesnike do drugih vrst prevoza (UL L št. 207 z dne 6. 8. 2010, str. 1; v
nadaljnjem besedilu: Direktiva 2010/40/EU).
2. člen
(pomen izrazov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v
tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
avtocesta je državna cesta, ki je namenjena daljinskemu prometu motornih
vozil in je označena s predpisano prometno signalizacijo, njen sestavni del so
tudi priključki nanjo in servisne prometne površine;
2.
avtobusna postajališča in obračališča so posebej zgrajene in označene
prometne površine na ali ob vozišču ceste, namenjene prevozu potnikov;
3.
bankina je utrjen ali neutrjen vzdolžni del cestišča ob zunanjem robu vozišča,
ki zagotavlja bočno stabilnost vozišča in brežine ter omogoča namestitev
prometne signalizacije in prometne opreme;
4.
brežina ceste je zgrajena nagnjena površina zemljišča ob cestišču do
izteka v naravno površino;
5.
cesta je površina, omejena z mejo cestnega sveta, ki jo lahko
uporabljajo vsi ali pa le določeni udeleženci v prometu pod pogoji, določenimi
z zakonom in drugimi predpisi;
6.
cesta, določena za vse vrste prometa, je javna cesta, ki jo smejo
uporabljati vsi udeleženci v prometu;
7.
cesta, določena za posamezne vrste prometa, je javna cesta, ki jo smejo
uporabljati samo tisti udeleženci v prometu, za katere prepoved uporabe ni
označena s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo;
8.
cestna razsvetljava so omrežje in naprave za zagotavljanje osvetljenosti
posameznih delov ceste;
9.
cestne naprave in druge ureditve, ki so namenjene varnosti, vodenju in
nadzoru prometa, zaščiti ceste ter preprečevanju škodljivih emisij prometa, so
telekomunikacijske in električne naprave, vgrajene v cestno telo, stacionarne
naprave za nadzor in urejanje prometa, naprave za nadzor nad stanjem vozišča,
naprave za daljinsko obveščanje in opozarjanje, naprave za štetje prometa,
naprave za pridobivanje podatkov o osnih obremenitvah in skupnih masah v
prostem prometnem toku, naprave za kontrolo prevoza nevarnih snovi, naprave za
kontrolo hitrosti, naprave za umirjanje prometa, naprave in objekti za
cestninjenje, prezračevalne in varnostne naprave v predorih in naprave in
ureditve za zaščito pred snežnimi plazovi, padajočim kamenjem, zameti, hrupom,
slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi za promet na javni cesti;
10. cestni
objekti so mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi, prepusti, predori, galerije,
podporne in oporne konstrukcije ter podhodi in nadhodi;
11. cestni
priključek je del javne ceste, s katerim se javna cesta iste ali nižje
kategorije ali nekategorizirana cesta ali druga površina navezuje na to cesto;
12. cestni
svet je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih
cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila
cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta
poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za
odvodnjavanje, pri avtocestah največ 2 metra od varovalne ograje, pri predorih
pa največ 5 metrov od stika predorske cevi z brežino, merjeno pravokotno na os
ceste;
13. cestno
telo je del javne ceste, ki ga sestavlja cestišče z nasipi in vkopi;
14. cestišče
je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni in ločilni pasovi,
kolesarske steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob
vozišču, ter zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča;
15. državna
cesta je javna cesta, namenjena povezovanju regij in pomembnejših naselij v
državi z enakimi regijami in naselji v sosednjih državah, povezovanju regij
znotraj države in povezovanju pomembnejših naselij znotraj regije;
16. elaborat
prometne ureditve je strokovno-tehnični elaborat, s katerim so določeni ukrepi
in določena postavitev oziroma odstranitev prometne signalizacije in prometne
opreme zaradi spremembe prometne ureditve na cesti ali njenem delu;
17. elaborat
za postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje je strokovno-tehnični
elaborat, s katerim je določena lokacija, prikaz objekta za obveščanje in
oglaševanje in način njegove postavitve, opredeljena pregledna polja, preglednostni
prostori cestnih priključkov in križišč, pregledne berme v območju lokacije
objekta ter drugi tehnični podatki, ki se nanašajo na objekt ali njegovo
lokacijo;
18. enostavni,
nezahtevni, manj zahtevni in zahtevni objekt je objekt po predpisih o graditvi
objektov;
19. glavna
cesta I. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju med središči
regionalnega pomena; navezuje se na ceste enake ali višje kategorije v državi
in na cestni sistem sosednjih držav; njen sestavni del so tudi posebni
priključki nanjo, če so zgrajeni;
20. glavna
cesta II. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju med večjimi
središči lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali
višje kategorije ter vzporednim povezavam avtocestam in hitrim cestam; navezuje
se na ceste enake ali višje kategorije v državi in na cestni sistem sosednjih
držav; njen sestavni del so tudi posebni priključki nanjo, če so zgrajeni;
21. gozdna
cesta je grajena gozdna prometnica, namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom
in omogočanju racionalnega prevoza gozdnih lesnih sortimentov ter je vodena v
evidenci gozdnih cest;
22. hitra
cesta je državna cesta, rezervirana za promet motornih vozil, ki izpolnjuje
predpisane pogoje za hitro cesto in je označena s predpisano prometno
signalizacijo. Povezuje najpomembnejša središča regionalnega pomena in se
navezuje na avtoceste; njen sestavni del so tudi priključki nanjo;
23. individualni
priključek je cestni priključek na cesto, namenjen dostopu do posameznih
stanovanjskih stavb z največ štirimi stanovanji ter kmetijskih in gozdnih
površin;
23.a ITS ali inteligentni prometni sistemi so sistemi, ki
uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije na področju cestnega
prometa, vključno s sistemi, namenjenimi infrastrukturi, vozilom in
uporabnikom, ter na področju upravljanja omrežja in upravljanja mobilnosti kot
tudi za potrebe vmesnikov z drugimi vrstami prevoza;
24. javna
cesta je cesta, ki jo država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo
javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak
prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi
predpisi;
25. javna
pot je občinska javna cesta, ki ne izpolnjuje meril za kategorizacijo kot
lokalna cesta in je namenjena navezovanju prometa na javne ceste enake ali
višje kategorije;
26. kolesarska
pot je s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo označena cesta,
ki je namenjena prometu koles in drugih uporabnikov, pod pogoji, določenimi s
pravili cestnega prometa in predpisi, ki urejajo ceste;
27. kolesarski
pas je vzdolžni del vozišča, ki je označen z ločilno črto in je namenjen
prometu koles in koles s pomožnim motorjem;
28. kolesarska
steza je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločena
kako drugače in je namenjena prometu koles in koles s pomožnim motorjem;
29. križanje
je mesto, kjer se v istem ali različnem nivoju križa cesta z drugo cesto,
drugim infrastrukturnim objektom ali vodotokom in podobno;
30. križišče
je prometna površina, ki nastane s križanjem ali združitvijo dveh ali več cest
v isti ravnini;
31. krožno
križišče je križišče, kjer prednostna cesta poteka v zaključenem krogu v smeri,
ki je nasprotna smeri gibanja urnih kazalcev;
32. lokalna
cesta je občinska javna cesta, ki povezuje naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah ali naselja in dele naselij v občini med seboj in je pomembna
za navezovanje prometa na javne ceste enake ali višje kategorije;
33. mednarodna
cesta je državna cesta, ki je z mednarodnim aktom uvrščena v omrežje evropskih
cest;
33.a medobratovalnost je zmogljivost sistemov in osnovnih
poslovnih procesov za izmenjavo podatkov ter informacij in znanja;
34. naselje
je pozidano območje ob cesti, ki ga sestavlja vsaj deset stanovanjskih stavb,
ki tvorijo prostorsko celoto, v kateri se pešci in vozila lahko vključujejo v
promet na tej cesti preko dovoznih poti, ulic, trgov, parkov ali drugih javnih
površin, meje naselja pa so označene s predpisano prometno signalizacijo; v
naselje so vključeni tudi deli cest znotraj pozidanega območja, ob katerih ni
stanovanjskih stavb;
35. naprave
za odvodnjavanje javne ceste so naprave za zbiranje, odvajanje oziroma
preusmerjanje površinske in talne vode (odvodni jarki, koritnice, mulde, plitve
in globoke drenaže, jaški, prepusti, kanalizacijski vodi in naprave, vodnjaki,
ponikalnice in podobno);
36. nivo
rednega vzdrževanja so predpisane enote mere za posamezna dela rednega
vzdrževanja javne ceste in objektov na njej;
37. nedeljiv
tovor je tovor, ki ga iz tehničnih razlogov ni mogoče deliti ali pa bi njegova
delitev predstavljala nesorazmerno visoke stroške;
38. nekategorizirana
cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, je vsaka prometna površina, na
kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu s tem zakonom
in predpisom, ki ureja pravila cestnega prometa, določi lastnik ali od njega
pooblaščeni upravljavec;
39. objekti
za obveščanje in oglaševanje so reklamni stolpi, panoji, table, transparenti in
drugi nepremični in premični nosilci, namenjeni za namestitev obvestilnih in
oglasnih sporočil;
40. občinska
cesta je javna cesta, namenjena povezovanju naselij v občini s povezovanjem
naselij v sosednjih občinah, povezovanju naselij, delov naselij, naravnih in kulturnih
znamenitosti in objektov v občini;
41. območje
ceste je prostor, na katerem je cesta, z varovalnimi pasovi in zračni prostor v
višini 7 metrov nad najvišjo točko vozišča;
42. območje
umirjenega prometa je del ceste, cesta v naselju ali del naselja, ki je
namenjen predvsem pešcem in je kot tako označeno s predpisano prometno
signalizacijo;
43. območje
za pešce je del ceste ali cesta v naselju ali del naselja, ki je namenjen
pešcem in je kot tako označeno s predpisano prometno signalizacijo;
44. območje
omejene hitrosti je s predpisano prometno signalizacijo označen del naselja, v
katerem je zaradi gostote poselitve ali drugih urbanih značilnosti, varnosti
prometa pešcev ali kolesarjev hitrost omejena na manj kot 50 km/h;
45. odstavni
pas je vzdolžni del cestišča, ki je od vozišča ločen z ločilno vzdolžno robno
črto in je namenjen ustavitvi udeležencev v prometu v sili, pod pogoji
določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja pravila v cestnem prometu, pa
tudi vožnji motornih vozil;
46. odstavna
niša je prometna površina, ki je od vozišča ločena z ločilno vzdolžno črto ter
označena s predpisano prometno signalizacijo; namenjena je ustavitvi
udeležencev v prometu v sili;
47. obvozna
cesta ali obvoznica je cesta, s katero se nadomesti del javne ceste, ki poteka
skozi naselje;
48. osna
obremenitev je del skupne mase, s katero os vozila na vodoravni površini
obremenjuje podlago, kadar vozilo miruje;
49. otok
za pešce je dvignjena ali od cestišča kako drugače ločena površina na cestišču,
namenjena postanku pešcev, ki prečkajo vozišče ceste;
50. parkirišče
je prometna površina, ki je namenjena ustavljanju in parkiranju vozil;
51. pas
za pešce je del vozišča, ki je označen z vzdolžno ločilno črto in je namenjen
pešcem;
52. pas
za parkiranje je označen vzdolžni del vozišča, ki je namenjen ustavitvi in
parkiranju vozil v vzdolžni smeri z označenimi ali neoznačenimi parkirnimi
mesti;
53. počivališče
je s posebno prometno signalizacijo označena servisna prometna površina,
namenjena kratkemu postanku udeležencev cestnega prometa;
54. pločnik
je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločen kako
drugače in je namenjen pešcem, ali pešcem in prometu koles ter koles s pomožnim
motorjem, če je na njem označen kolesarski pas ali pa z vertikalno prometno
signalizacijo dovoljen promet kolesarjev;
55. pregledno
polje je prostor ob križiščih in cestnih priključkih ter vzdolž ceste, v
katerem je raba prostora omejena;
56. pregledna
berma je prostor na notranji strani krivin za zagotovitev predpisane
preglednosti, ki je potrebna zaradi poti ustavljanja, v katerem ja raba
prostora omejena;
57. prehod
za pešce je s predpisano prometno signalizacijo označena površina vozišča, ki
je namenjena prehajanju pešcev čez vozišče;
58. prehod
za kolesarje je s predpisano prometno signalizacijo označena površina vozišča,
ki je namenjena prehajanju kolesarjev čez vozišče;
59. prometni
pas je označen ali neoznačen vzdolžni del smernega vozišča, ki je dovolj širok
za neovirano vožnjo dvoslednih vozil v eni vrsti;
60. prometni
pas za počasna vozila je označen prometni pas, namenjen vožnji vozil, ki zaradi
počasne vožnje zmanjšujejo pretočnost prometa;
61. pospeševalni
in zaviralni pas sta označena prometna pasova, namenjena pospeševanju vozil pri
vključevanju na javno cesto oziroma zaviranju pri izključevanju z javne ceste;
62. prometna
signalizacija so sredstva in naprave, s katerimi se zagotavlja izvajanje
prometnih pravil in varnosti prometa ter jo sestavljajo prometni znaki in druga
sredstva in naprave za vodenje in zavarovanje prometa na cesti, ter turistična
in druga obvestilna signalizacija;
63. prometna
oprema so sredstva in naprave za označevanje roba vozišča in vodenje prometa
(smerniki, snežni koli, ogledala, zapornice, markerji, stožci, varovalne in
varnostne ograje in podobno) ter sredstva in naprave za prisilno ustavljanje
vozil;
64. prometna
ureditev je način potekanja in vodenja prometa, ki ga za cesto ali njen del oziroma
za naselje ali njegov del določi upravljavec ceste in ga označi s predpisano
prometno signalizacijo in prometno opremo;
64.a ranljivi udeleženci v prometu so nemotorizirani
prometni udeleženci (npr. pešci in kolesarji), motoristi ter invalidi ali osebe
z omejeno sposobnostjo mobilnosti ali orientacije;
65. regionalna
cesta I. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju pomembnejših
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali
višje kategorije; njen sestavni del so tudi posebni priključki nanjo, če so
zgrajeni;
66. regionalna
cesta II. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju središč
lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije;
67. regionalna
cesta III. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju središč
lokalnih skupnosti, za državo pomembnih turističnih (turistične ceste) in
obmejnih območij ter mejnih prehodov z državnimi cestami enake ali višje
kategorije, kadar po predpisanih merilih za kategorizacijo ne doseže višje
kategorije;
68. skupina
vozil je med seboj povezana skupina najmanj enega vlečnega in najmanj enega
priklopnega vozila, ki so v cestnem prometu udeležena kot celota;
69. skupna
masa je masa vozila oziroma skupine vozil skupaj z maso tovora in oseb, ki so
na oziroma v njem;
70. srednji
ločilni pas je vzdolžni del cestišča, s katerim sta fizično ločeni smerni
vozišči;
71. steza
za pešce je s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo označena
javna pot, namenjena pešcem in drugim posebnim prevoznim sredstvom;
71.a storitev ITS je vsaka storitev, namenjena
zagotavljanju aplikacije ITS v organizacijskem in delovnem okviru, ki je
namenjena izboljšanju varnosti uporabnikov, učinkovitosti, udobju oziroma
poenostavitvi ali podpori prevozov in potovanj;
72. stranski
ločilni pas je vzdolžni del vozišča, s katerim so prometne površine za druge
namene fizično ločene od vozišča;
73. svetlobna
vitrina je objekt za obveščanje in oglaševanje, ki je osvetljen z notranje
strani in katerega neto oglasna površina znaša največ 2,1 m2;
74. robna
črta je vzdolžna črta, ki označuje rob vozišča;
74.a uporabnik ITS je vsak uporabnik aplikacij in
storitev ITS, vključno s potniki, ranljivimi udeleženci v prometu, uporabniki
in upravljavci cest, upravljavci voznih parkov ter upravljavci gasilskih
oziroma drugih reševalnih ali intervencijskih služb za nujno pomoč;
75. varstvo
javne ceste sestavljajo ukrepi, ki so potrebni zaradi zaščite ceste in varnosti
njenih uporabnikov ter zaradi omejevanja dopustnih posegov v cesto in njen
varovalni pas;
76. varovalni
pas je prostor ob javni cesti, v katerem je raba prostora omejena;
77. vozišče
je del cestišča, ki ima eno ali več smernih vozišč, namenjeno je prometu vozil,
pod pogoji, določenimi s predpisi o pravilih cestnega prometa, pa tudi pešcem
in drugim udeležencem cestnega prometa, če s prometno signalizacijo ni določeno
drugače;
78. začasna
cesta je cesta, po kateri se začasno vrši promet pod posebnimi pogoji, kadar
zaradi izvajanja del ali odprave posledic naravnih nesreč in drugih izrednih
dogodkov na javni cesti promet po tej cesti ni mogoč.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu,
katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga
določajo predpisi, ki urejajo pravila cestnega prometa, motorna vozila in
voznike.
3. člen
(pojem in status javnih cest in stvarne
pravice na javni cesti)
(1) Javne ceste so prometne površine,
ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na način in
pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega
prometa.
(2) Javne ceste so javno dobro in so
izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s
priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka je na zemljiščih cestnega sveta mogoče pridobiti stvarno služnost na podlagi
pravnega posla za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture in
priključkov nanjo ter vodov, ki predstavljajo minimalno komunalno oskrbo stavb,
pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in predpisi, ki urejajo
ravnanje s stvarnim premoženjem države, pokrajin in občin.
(4) Ne glede na določbo drugega
odstavka tega člena je mogoče na zemljiščih cestnega sveta ustanoviti stvarno
služnost za gradnjo cestnega priključka. Medsebojne pravice in obveznosti med
upravljavcem ceste in investitorjem cestnega priključka se uredijo s pogodbo.
(5) Ne glede na določbo drugega
odstavka tega člena je mogoče ustanoviti stavbno pravico na servisnih površinah
javnih cest. Na zemljiščih, objektih in napravah za opravljanje dejavnosti
vzdrževanja avtocest in hitrih cest ali za opravljanje spremljajočih dejavnosti
je mogoče pridobiti lastninsko pravico pod pogoji, ki jih določa zakon.
(6) Stvarna služnost na zemljiščih
cestnega sveta je odplačna.
(7) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka je stvarna služnost na zemljiščih cestnega sveta, ki so v lasti
države, v korist občin neodplačna, če gre za gradnjo objektov, ki neposredno
služijo izvajanju obvezne gospodarske javne službe lokalnega pomena. V primeru
nastanka stvarne služnosti na zemljiščih cestnega sveta, ki so v lasti občine,
zaradi gradnje državnih cest občina ni upravičena do nadomestila.
(8) Na vozišču javne ceste je za
izvedbo športnih in drugih prireditev mogoče pridobiti pravico začasne uporabe,
skladno s predpisi o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, ki urejajo
oddajo nepremičnega premoženja v najem.
(9) Na prometnih površinah zunaj
cestišča javne ceste in na površinah ob njem, ki so določene za opravljanje
dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu (v nadaljnjem besedilu: spremljajoče
dejavnosti), je mogoče za njihovo opravljanje pridobiti posebno pravico
uporabe.
(10) Ne glede na določbo drugega
odstavka tega člena se lahko površine v cestnem svetu, katerih raba je namenjena
za spremljajoče dejavnosti, ter površine, ki niso prometne površine, obremenijo
s stvarnimi pravicami ali dajo v najem skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje
s stvarnim premoženjem države, pokrajin in občin.
4. člen
(uporaba javnih cest)
(1) Javne ceste se lahko uporabljajo
le za cestni promet, za druge namene pa samo v primerih ter na način in pod
pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste.
(2) Uporaba javne ceste, s katero se
zasede cestišče z namenom oviranja ali preprečevanja prometa na njej, je
prepovedano.
(3) Z globo 400 eurov se kaznuje za
prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
(4) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega
člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
5. člen
(prepovedi ogrožanja varne uporabe javne
ceste)
(1) Prepovedano je izvajati ali
opustiti kakršna koli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob
javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost
prometa na njej.
(2) Prepovedano je:
1.
na in v cestno telo javne ceste odvajati meteorno vodo, odplake in druge
tekočine;
2.
po brežinah ceste spuščati kamenje, les in drug material ali predmete;
3.
na cestnem svetu javne ceste:
-
puščati živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih,
pasti živino ali graditi napajališča za živali;
-
nameščati in uporabljati luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko
zmanjšale varnost prometa;
-
postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali
druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo,
drug material ali predmete;
-
nasipati zemljišča ali nameščati kakršnekoli predmete, ki bi lahko
ovirali ali onemogočali nemoteno in varno odvijanje cestnega prometa;
-
postavljati nagrobne plošče in druga spominska znamenja;
-
namerno zažigati travo, les ali druge odpadne snovi;
-
odvajati odplake in druge tekočine;
-
ovirati odtekanje vode;
4.
orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni
smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta
vzporedno s cesto;
5.
na cestišču javne ceste:
-
razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja
zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati;
-
puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj;
-
onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi;
-
vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in
drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.
(3) Preden se vključi v promet na
javni cesti s kolovozne poti, nekategorizirane ceste, individualnega
priključka, območja izvajanja del ali druge zemljiške površine, mora voznik
odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče.
(4) Prepovedano je poškodovati,
odstraniti, prestaviti, zakriti ali kakorkoli spremeniti prometno
signalizacijo, prometno opremo ter cestne naprave in druge ureditve, ki so namenjene
varnosti, vodenju in nadzoru prometa, zaščiti ceste ter preprečevanju
škodljivih emisij prometa na javnih cestah.
(5) Izvajalec rednega vzdrževanja
ceste mora brez odlašanja s ceste odstraniti vse ovire ali druge posledice
ravnanj, ki bi lahko škodovale cesti ali ogrožale, ovirale ali zmanjšale
varnost prometa na njej. Če to ni mogoče, mora oviro ali nastalo nevarno mesto
na cesti do njihove odprave zavarovati s predpisano prometno signalizacijo ter
o oviri in drugih posledicah prepovedanih ravnanj brez odlašanja obvestiti
pristojni inšpekcijski organ za ceste in upravljavca ceste. Vse stroške odstranitve ovir ali drugih
posledic prepovedanih ravnanj ali zavarovanja ovir ali nevarnih mest na cesti
mora poravnati povzročitelj ovire ali nevarnega mesta na cesti. Če povzročitelj
ni znan, gredo stroški v breme rednega vzdrževanja ceste.
(6) Na prometnih površinah počivališč
zunaj vozišča javne ceste, ki so namenjene kratkemu postanku udeležencev
cestnega prometa, je dovoljeno parkirati tovorna vozila najdlje za dvojni čas
predpisanega počitka voznika ali za čas prepovedi prometa. Voznik mora na
notranji strani vetrobranskega stekla vidno označiti čas in datum začetka
parkiranja. Parkiranje tovornega vozila brez nadzora voznika ali samo
priklopnega vozila je na teh površinah prepovedano.
(7) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za
prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, četrtim ali
šestim odstavkom tega člena.
(8) Z globo 4.000 eurov se kaznuje
pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, četrtim ali
šestim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov.
(9) Z globo 2.000 eurov se kaznuje
pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki opusti ukrepe, predpisane v petem odstavku tega člena,
njihova odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov.
6. člen
(uporaba nekategoriziranih cest)
(1) Na nekategorizirani cesti, ki se
uporablja za javni cestni promet, je promet dovoljen le na način in pod pogoji,
kot jih določijo lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci teh prometnih
površin.
(2) Na nekategorizirani cesti, ki se
uporablja za javni cestni promet, mora biti promet urejen in označen v skladu s
predpisi o javnih cestah.
(3) Nekategorizirana cesta, ki se
uporablja za javni cestni promet, mora biti vzdrževana tako, da jo lahko, ob
upoštevanju prometnih pravil in vremenskih pogojev za odvijanje prometa, varno
uporabljajo vsi uporabniki cest, ki jim je namenjena.
(4) Določbi drugega in tretjega
odstavka tega člena se ne uporabljata za gozdno cesto in nekategorizirano
cesto, ki jo lastnik uporablja izključno za lastne potrebe. Dovoz na tako cesto
mora biti ostalim udeležencem v prometu prepovedan s predpisano prometno
signalizacijo, lahko pa je preprečen z zapornico ali drugo fizično oviro.
(5) Gradnjo, vzdrževanje, označitev in
uporabo gozdnih cest urejajo predpisi o gozdovih.
(6) Pri križanju in priključevanju
nekategorizirane ceste na javno cesto velja nekategorizirana cesta za
neprednostno. Priključek nekategorizirane ceste na javno cesto mora biti
označen s predpisano prometno signalizacijo, razen ceste iz četrtega odstavka
tega člena, dovozne poti do objekta ali zemljišča in kolovozne poti brez
zgrajenega vozišča.
(7) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za
prekršek lastnik ali od lastnika pooblaščen izvajalec rednega vzdrževanja cest,
ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.
(8) Z globo 200 eurov se kaznuje za
prekršek lastnik nekategorizirane ceste, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom
tega člena.
7. člen
(obveščanje o spremembi prometne ureditve
na cesti)
(1) O vsaki načrtovani spremembi
prometne ureditve na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za
javni cestni promet, mora upravljavec javne ceste oziroma lastnik ali od njega
pooblaščeni upravljavec nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni
promet, obvestiti policijo, pristojni inšpekcijski organ za ceste in v primeru
poteka ceste skozi naselje tudi pristojno občinsko redarstvo najmanj pet dni
pred spremembo.
(2) Z globo 1.000 eurov se kaznuje
pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki opusti obveščanje, predpisano v prejšnjem odstavku,
njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.
II. SKUPNE DOLOČBE O GRADNJI, VZDRŽEVANJU, UPRAVLJANJU IN
VARSTVU JAVNIH CEST
8. člen
(sestavni deli javne ceste)
(1) Javno cesto sestavljajo:
-
cestni svet;
-
cestno telo;
-
cestišče;
-
brežine ceste;
-
cestni objekti;
-
prometna signalizacija in prometna oprema;
-
cestna razsvetljava;
-
cestni priključki do meje cestnega sveta;
-
naprave za odvodnjavanje ceste;
-
servisne prometne površine (počivališča, parkirišča in avtobusno
obračališče ter podobno);
-
servisne površine z objekti in napravami za upravljanje in vzdrževanje
cest ter nadzor prometa;
-
funkcionalne površine za umestitev cestnih naprav, objektov in drugih
ureditev, namenjenih varnosti, vodenju in nadzoru prometa, vozil ter voznikov,
zaščiti ceste in cestnega telesa ter zemljišč in preprečevanju škodljivih
emisij prometa.
(2) Upravljavec ceste lahko na, nad,
ob ali v vozišče ceste oziroma cestno telo vgrajuje in postavlja cestne naprave
in druge ureditve, ki so namenjene varnosti, vodenju in nadzoru prometa,
zaščiti ceste ter preprečevanju škodljivih emisij prometa.
9. člen
(gradnja in vzdrževanje javnih cest)
(1) Gradnja in vzdrževanje javnih cest
je v javnem interesu.
(2) Gradnja javne ceste obsega celovito
izvedbo gradnje objekta, vključno z izvedbo povezanih prostorskih ureditev,
potrebnih za njeno realizacijo.
(3) Javne
ceste se načrtujejo, projektirajo, gradijo in vzdržujejo na način in pod
pogoji, kot jih določajo predpisi, ki urejajo ceste, predpisi, ki urejajo
varstvo okolja, prostorsko načrtovanje in gradnjo objektov, ter tiste tehnične
smernice, katerih uporaba je obvezna.
(4) Javne
ceste se morajo načrtovati, projektirati, graditi in vzdrževati tako, da je
zagotovljeno neovirano gibanje funkcionalno oviranih oseb.
(5) Za
učinkovito izvajanje zaščite in reševanja ob prometnih in drugih nesrečah
morajo imeti javne ceste zagotovljene intervencijske dostope do vozišč.
Intervencijske poti niso v uporabi za javni cestni promet. Pogoje za
vzpostavitev in način vzpostavitve intervencijskih poti predpiše minister,
pristojen za promet.
(6) Če javne
ceste ali njenega dela zaradi prostorskih, okoljevarstvenih, tehničnih ali
ekonomskih razlogov, varstva kulturne dediščine, posebno težkih terenskih
razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov ni mogoče načrtovati, projektirati
ali graditi z elementi, ki v celoti ustrezajo njenemu prometnemu pomenu in
vrstam prometa, ki jim je namenjena, se lahko načrtuje, projektira ali gradi s
slabšimi elementi. Za vsa odstopanja mora biti v postopku načrtovanja in
projektiranja izvedena primerjava z rešitvami, skladnimi s predpisi s področja
projektiranja cest. Predlagane rešitve, ki odstopajo od predpisanih s predpisi,
ki urejajo projektiranje javnih cest, morajo biti posebej utemeljene in jih
odobri za državne ceste minister, pristojen za promet, za občinske ceste pa
župan.
(7) Minister,
pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za prostorske in
gradbene zadeve, predpiše pravila za:
-
projektiranje cest,
-
projektiranje in gradnjo cestnih priključkov na javne ceste.
(8) Minister,
pristojen za promet, predpiše:
-
pravila o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah,
-
način označevanja in zavarovanja del na javni cesti in ovir v cestnem
prometu,
-
pravila za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje avtobusnih postajališč
na javnih cestah,
-
način izvedbe in postavljanja naprav in ukrepov za umirjanje cestnega
prometa.
10. člen
(tehnične specifikacije in tehnične
smernice za javne ceste)
(1) Pri projektiranju, gradnji in
vzdrževanju javnih cest ter določanju prometne ureditve na javnih cestah se
uporabljajo tehnične specifikacije in tehnične smernice v skladu s tem členom.
(2) Tehnične specifikacije in tehnične
smernice iz prejšnjega odstavka pripravljajo tehnični odbori, ki jih minister,
pristojen za promet, imenuje izmed strokovnjakov s področja, ki se ureja s
tehnično specifikacijo oziroma tehnično smernico, za obdobje štirih let.
(3) Tehnične specifikacije ali
tehnične smernice za projektiranje in vzdrževanje javnih cest ter določanje
prometne ureditve na javnih cestah potrdi minister, pristojen za promet, v
obliki priporočila.
(4) Tehnične specifikacije in tehnične
smernice za gradnjo javnih cest potrdi minister, pristojen za promet, v
soglasju z ministrom, pristojnim za prostorske in gradbene zadeve, v obliki
priporočila.
(5) Seznam potrjenih tehničnih
specifikacij in tehničnih smernic iz tretjega in četrtega odstavka tega člena
se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, javnosti pa so celotna gradiva o
tehničnih specifikacijah in tehničnih smernicah dosegljiva v obliki publikacij
ter v elektronski obliki na spletni strani ministrstva, pristojnega za promet.
(6) Če minister, pristojen za promet,
oceni, da je potrebna obvezna uporaba tehnične specifikacije ali tehnične smernice,
jo izda kot predpis.
(7) Minister, pristojen za promet,
predpiše postopke za izdajanje tehničnih specifikacij in tehničnih smernic.
11. člen
(koncesija za gradnjo javne ceste)
(1) Za gradnjo javne ceste se lahko
pravni ali fizični osebi podeli koncesija.
(2) Koncesija iz prejšnjega odstavka
se podeli v skladu z zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(3) Če je s koncesijsko pogodbo za
gradnjo javne ceste določeno, da jo koncesionar določen čas po njeni izgradnji
upravlja, se v tej pogodbi, poleg pravic in obveznosti v zvezi z upravljanjem,
uredijo tudi pravice in obveznosti v zvezi z vzdrževanjem te ceste.
(4) Koncesionarju iz prejšnjega
odstavka se lahko podeli javno pooblastilo za izdajo soglasij in dovoljenj iz
24., 25., 26., 27., 32., 65., 66., 67., 68., 69., 70. in 78. člena tega zakona.
12. člen
(pridobitev stvarnih pravic na
nepremičninah za gradnjo javnih cest in ukrepov na njih)
(1) Zaradi gradnje javne ceste se
lahko v skladu z zakonom lastninska pravica na nepremičnini odvzame ali
obremeni.
(2) Če je treba zaradi rekonstrukcije
javne ceste, s katero se ne posega izven njenega varovalnega pasu, izvesti
razlastitev ali obremenitev lastninske pravice na nepremičnini, pa za to
rekonstrukcijo ni potrebna priprava prostorskega akta, se javna korist za to
razlastitev oziroma obremenitev lastninske pravice ugotovi s sklepom vlade
oziroma občinskega sveta. Predlog za izdajo sklepa mora vsebovati dokazilo o
skladnosti načrtovane rekonstrukcije s prostorskim aktom v območju
rekonstrukcije ceste, grafičen prikaz lege rekonstrukcije ceste na zemljiščih,
načrt parcelacije ter seznam parcel s površinami in utemeljitev javne koristi.
(3) Če bi bila izvedba ukrepov, ki so
potrebni zaradi varstva pred hrupom in drugimi emisijami prometa, bolj učinkovita
in ekonomična na sosednjih nepremičninah kot izvedba na cestnem svetu, se lahko
na podlagi pravnega posla z lastnikom nepremičnine ustanovi stvarna služnost.
13. člen
(postopki za določitev in označitev meje
ceste)
(1) Meja ceste se določi na podlagi
prostorskega akta države oziroma občine, na podlagi načrta parcelacije iz
sklepa o ugotovitvi javne korist (v nadaljnjem besedilu: parcelacijski akt) ali
po zunanjem robu cestnega sveta.
(2) Meja ceste, ki poteka po delu meje
parcele, se določi v postopkih urejanja mej.
(3) Meja ceste, ki ne poteka po delu
meje parcele, se določi v postopkih spreminjanja mej.
(4) Postopki urejanja in postopki
spreminjanja mej za določitev meje ceste ter postopki za označitev meje se izvedejo
kot storitev v skladu z zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost, zakonom, ki
ureja evidentiranje nepremičnin, v skladu z določbami tega člena in 14. člena
tega zakona.
(5) Postopki urejanja in spreminjanja
mej za določitev meje ceste in postopki za označitev meje ceste ter evidentiranje
sprememb v zemljiškem katastru se izvedejo na podlagi zahteve upravljavca ceste
ali lastnika parcele, v primeru gradnje nove ceste pa na zahtevo pravne ali
fizične osebe, ki je investitor po zakonu, ki ureja graditev objektov (v nadaljnjem
besedilu: investitor ceste). Zahtevi mora biti priložen elaborat določitve meje
ceste.
(6) Stranke v postopkih urejanja mej
in postopkih spreminjanja mej za določitev meje ceste so lastniki parcel in upravljavec
oziroma investitor ceste.
(7) Lastniku parcel, ki je neznan ali
katerega naslov je neznan ali je umrl in dediči niso znani, se v postopku za
določitev meje ceste in v postopku za evidentiranje sprememb določi začasni
zastopnik ob smiselni uporabi zakona, ki ureja evidentiranje nepremičnin. Vloga
za določitev in akt o določitvi začasnega zastopnika v postopku za določitev
meje ceste sta takse prosta.
(8) Za označitev meje ceste ni
potrebno soglasje lastnikov sosednjih parcel.
14. člen
(določitev meje ceste v postopkih
spreminjanja mej)
(1) Če se meja ceste določi v postopku
spreminjanja mej, se določijo samo lomi meje ceste. Če se meja ceste začne ali
konča na meji parcele, mora biti v tem delu meja parcele urejena.
(2) Meja ceste se evidentira v zemljiškem
katastru kot več novih delov mej parcel, pri čemer se za evidentiranje teh
delov uporabijo lomi ceste in obstoječe meje parcel iz zemljiškega katastra.
Novi deli meja se evidentirajo kot urejeni deli v zemljiškem katastru.
Označitev meje ceste v naravi se izvede na zahtevo upravljavca ali investitorja
ceste.
(3) Če se meja ceste določi na podlagi
parcelacijskega akta, se lahko ne glede na določbe tega zakona in zakona, ki
ureja evidentiranje nepremičnin, parcelacija izvede kot določitev parcelnih
številk (v nadaljnjem besedilu: parcelacija v pisarni), pri čemer se potek meje
ceste določi na podlagi podatkov iz parcelacijskega akta. Stranke v postopku
parcelacije v pisarni je treba predhodno seznaniti s potekom meje ceste v
naravi, ni pa jih treba zaslišati in seznaniti z dejstvi pred izdajo odločbe o
evidentiranju parcelacije v pisarni. Odločba o evidentiranju parcelacije v
pisarni se izda na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka. Pritožba zoper
odločbo o parcelaciji v pisarni ne zadrži evidentiranja te parcelacije v
zemljiškem katastru. V zemljiškem katastru se novi deli meje parcel, ki
predstavlja mejo ceste, ne evidentirajo kot urejeni deli meje parcel.
(4) Če se določa meja ceste obstoječi
cesti, ki ni evidentirana v zemljiškem katastru, se jo določi po zunanjem robu
cestnega sveta (v nadaljnjem besedilu: parcelacija na terenu). Mejo ceste
določi upravljavec ceste na terenu ob upoštevanju kriterijev za določitev
cestnega sveta. Na mejno obravnavo, ki se izvede v postopku parcelacije na terenu,
mora geodetsko podjetje povabiti vse stranke postopka iz šestega odstavka
prejšnjega člena vsaj osem dni pred njeno izvedbo. Za stranke, ki se postopka
parcelacije na terenu niso udeležile, mora geodetsko podjetje dokazati, da so
bile pravilno vabljene. Dokazilo mora biti izkazano v elaboratu parcelacije.
Nenavzočnost pravilno vabljenih strank ali njihovo nestrinjanje z določitvijo
meje ceste po zunanjem robu cestnega sveta ne zadrži izdaje odločbe o
evidentiranju parcelacije v zemljiškem katastru. Strank ni treba zaslišati in
jih seznaniti z dejstvi pred izdajo odločbe o evidentiranju parcelacije na
terenu. Odločba o evidentiranju parcelacije na terenu se izda na podlagi
skrajšanega ugotovitvenega postopka.
15. člen
(stanje javnih cest ter prometne signalizacije
in prometne opreme)
(1) Javne ceste morajo biti vzdrževane
tako, da jih lahko ob upoštevanju prometnih pravil in vremenskih pogojev za
odvijanje prometa varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene.
(2) Prometna signalizacija in prometna
oprema javnih cest mora biti postavljena in označena skladno s predpisi, ki
urejajo ceste, in tako, da je dobro vidna. Biti mora redno vzdrževana in ob
vsakem uničenju, poškodovanju ali odstranitvi zamenjana, nadomeščena ali
ponovno označena.
(3) Z globo 1.000 eurov se za prekršek
kaznuje izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki ravna v nasprotju s prejšnjim
odstavkom, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja pa z globo 500 eurov.
16. člen
(redno vzdrževanje javnih cest)
(1) Redno vzdrževanje javnih cest je
obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje
javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor
nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob
naravnih in drugih nesrečah (v nadaljnjem besedilu: redno vzdrževanje javnih
cest).
(2) Minister, pristojen za promet,
predpiše vrsto in način izvedbe rednih vzdrževalnih del na javnih cestah ter
nivo rednega vzdrževanja javnih cest.
(3) Način izvajanja gospodarske javne
službe rednega vzdrževanja državnih cest določi vlada, občinskih cest pa
občina.
17. člen
(nujna vzdrževalna dela ob stavki)
(1) Izvajalec rednega vzdrževanja
javnih cest mora ob stavki svojih delavcev zagotoviti najmanj:
-
nadzor nad prevoznostjo in usposobljenostjo cest za varen promet z
rednimi pregledi cest v obsegu in pogostnosti, ki sta določena za posamezno
kategorijo ceste;
-
zavarovanje nevarnih mest na cesti, če ugotovljenih pomanjkljivosti, ki
ogrožajo promet na njej, izvajalec pregleda ne more takoj odpraviti;
-
izvedbo ukrepov za zavarovanje ceste, katerih opustitev bi lahko
povzročila poškodbe ceste ali ogrozila življenja ljudi in živali ter povzročila
veliko gospodarsko škodo;
-
pripravljenost za ukrepanje ob grozeči naravni nesreči, vzpostavljanje prometne
signalizacije ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč na javnih
cestah;
-
prevoznost cest v zimskem času najmanj v obsegu, ki omogoča odvijanje
prometa ob uporabi zimske opreme;
-
zagotavljati tekoče podatke o stanju in prevoznosti cest.
(2) Z globo 1.000 evrov se kaznuje
izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom,
odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja pa z globo 500 eurov.
18. člen
(investicijska vzdrževalna dela in
vzdrževalna dela v javno korist)
(1) Investicijska vzdrževalna dela so
tista dela na javnih cestah, s katerimi se ne spremeni zmogljivost ceste,
velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge
infrastrukture v območju javne ceste, s katero se ne sme posegati izven območja
cestnega sveta; vsebuje tudi izvedbo izboljšav v območju cestnega sveta, ki so
povezane z varnostjo javne ceste.
(2) Po izvedbi investicijskih
vzdrževalnih del iz prejšnjega odstavka mora izvajalec del najkasneje v roku 30
dni po končanju del podati upravljavcu ceste pisno izjavo o dokončanju del. Po
prejemu pisne izjave o dokončanju del ali po poteku roka iz prejšnjega stavka
upravljavec ceste z izvajalcem del in odgovornim nadzornikom del opravi pregled
izvedenih del. Investicijska vzdrževalna dela se zaključijo s sklepom
upravljavca.
(3) Vzdrževalna dela v javno korist so
izvedba rekonstrukcije javne ceste, s katero se spremeni zmogljivost ceste,
velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge
infrastrukture v območju javne ceste, s katero se ne sme posegati izven območja
ceste; vsebuje tudi izvedbo izboljšav, ki so povezane z varnostjo javne ceste.
(4) Ob delih iz prejšnjega odstavka se
lahko zgradijo tudi nezahtevni pomožni infrastrukturni in drugi objekti, ki jih
pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi,
podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno), ter objekti gospodarske
javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti
zaradi rekonstrukcije javne ceste.
(5) Kot vzdrževalna dela v javno
korist se lahko izven območja ceste izvajajo ukrepi, namenjeni varovanju ceste
pred padajočim kamenjem in drevjem (lovilne mreže, zaščitne mreže in palisadne
stene), če je predhodno pridobljena stvarna služnost.
(6) Za izvedbo investicijskih vzdrževalnih
del in vzdrževalnih del v javno korist se investicijska dokumentacija ne
izdeluje, razen dokumenta o identifikaciji investicijskega projekta in poročila
o izvajanju investicije.
(7) Investicijska
vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist, ki se izvajajo zaradi
odprave posledic prometnih in drugih nesreč ter izrednih dogodkov ali med
njihovo odpravo, se izvajajo na podlagi projektne dokumentacije, izdelane po
nastanku prometne in druge nesreče oziroma izrednega dogodka, če to ne ovira
odpravljanja škodljivih posledic.
(8) Če se
rekonstrukcijska dela, ki se štejejo kot vzdrževalna dela v javno korist,
izvajajo pod prometom, mora načrt organizacije gradbišča obsegati tudi elaborat
zapore ceste, ki vsebuje prikaz načina in poteka začasnih cest ter posebne
pogoje njihove uporabe. Če se za začasno cesto uporabi dokončana posamezna faza
rekonstruirane ceste, ter v primeru, ko je rekonstrukcija končana in še ni
izdano dovoljenje iz devetega odstavka tega člena, lahko izvajalec rednega
vzdrževanja ceste konča zaporo prometa in pod posebnimi pogoji dovoli začasno
uporabo ceste, če je odgovorni nadzornik izvedenih del predhodno podal pisno
izjavo, da so dela opravljena skladno s tehničnimi zahtevami in je zagotovljena
varnost ceste.
(9) Po
izvedbi vzdrževalnih del v javno korist mora izvajalec del najkasneje v roku 30
dni po končanju del podati upravljavcu ceste pisno izjavo o dokončanju del, na
podlagi katere upravljavec ceste poda ministru, pristojnemu za promet, zahtevo
za pregled izvedenih del. Če izvajalec del pisne izjave o dokončanju del ne
poda v roku iz prejšnjega stavka, mora upravljavec ceste v roku petih dni
podati ministru, pristojnemu za promet, zahtevo za pregled izvedenih del.
(10) Po
opravljenem pregledu izda minister, pristojen za promet, za državne ceste
oziroma župan za občinske ceste odločbo, s katero odredi odpravo ugotovljenih
pomanjkljivosti ali izda dovoljenje za izročitev ceste, cestnega odseka ali
cestnega objekta v neomejeno uporabo, če ni pomanjkljivosti, oziroma v začasno
omejeno uporabo, do odprave pomanjkljivosti.
(11) Za
izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist
minister, pristojen za promet, predpiše način in postopek odobritve projektne
dokumentacije, vrsto in način izvedbe, način in postopek nadzora nad izvedbo,
način in postopek pregleda, način in postopke prevzema.
19. člen
(obveznosti lastnikov nepremičnin ob javni
cesti)
(1) Lastniki zemljišč ob javni cesti
morajo dopustiti vse posege, ki so nujno potrebni za nemoteno uporabo javne
ceste, zlasti:
-
dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja;
-
gradnjo objektov in naprav za odvodnjavanje cestišča in cestnega telesa;
-
postavitev prometne signalizacije in prometne opreme;
-
izvedbo ukrepov in postavitev začasnih ali stalnih naprav za zaščito
ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi
učinki in drugimi škodljivimi vplivi;
-
odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda,
če navedeni posegi, gradnja in postavitev objektov in naprav ni mogoča v okviru
cestnega sveta.
(2) Za izvedbo ukrepov iz prejšnjega
odstavka se lahko lastninska pravica na nepremičnini začasno ali trajno obremeni
s služnostjo v javno korist.
(3) V primeru ustanovitve služnosti v
javno korist lastniku služeče nepremičnine pripada odškodnina, ki obsega
zmanjšano vrednost nepremičnine in dejansko škodo.
(4) Z globo 500 eurov se kaznuje
lastnik zemljišča, ki ne dopusti posegov, določenih v prvem odstavku tega
člena.
20. člen
(prometna signalizacija in prometna
oprema)
(1) Javne ceste in nekategorizirane
ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet, morajo biti opremljene s
predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence cestnega
prometa opozarja na nevarnost na cesti ali delu ceste, jim naznanja omejitve,
prepovedi in obveznosti, jim daje potrebna obvestila za varen in neoviran
promet ter jih vodi v prometu.
(2) Prometna signalizacija in prometna
oprema morata ustrezati odrejeni prometni ureditvi in prometno tehničnim ter
prometno varnostnim razmeram na cesti oziroma delu ceste.
(3) Prometna signalizacija in prometna
oprema morata biti postavljeni tako, da omogočata v primeru prometnih in drugih
nesreč ter izrednih dogodkov pravočasno obveščanje in preusmerjanje udeležencev
cestnega prometa na drugo državno, občinsko ali nekategorizirano cesto, ki se
uporablja za javni cestni promet.
(4) Prehodi za pešce na cestah morajo
biti ponoči ustrezno osvetljeni in, razen na križiščih, označeni s predpisanimi
prometnimi znaki. Na prehodih za pešce na cestah z dvema ali več prometnimi
pasovi za vožnjo v eno smer mora biti promet urejen s semaforji.
(5) S prometno signalizacijo in
prometno opremo morajo biti označene tudi nevarnosti, zlasti tiste, ki
nastanejo zaradi onesposobitve ceste ali okvare vozila, ter začasne obveznosti,
omejitve ali prepovedi v prometu. Namestitev in uporaba prometne opreme na
javni cesti je dopustna tudi za prisilno ustavljanje vozil, s katero se
prepreči nadaljnja vožnja in voznika prisili k ustavitvi vozila, v primerih, ko
je utemeljeno pričakovati, da bi z nadaljevanjem vožnje ogrožal druge
udeležence cestnega prometa.
(6) Prometno signalizacijo in prometno
opremo iz prejšnjega odstavka je treba odstraniti, ko preneha vzrok, zaradi
katerega sta bili postavljeni, oziroma ju prekriti za čas, ko nista potrebni.
(7) Prometno signalizacijo in prometno
opremo v okviru del rednega vzdrževanja postavlja in odstranjuje izvajalec
rednega vzdrževanja ceste. Ne glede na prejšnji stavek lahko na odsekih cest,
na katerih se izvajajo investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v
javno korist, prometno signalizacijo in prometno opremo postavlja in
odstranjuje izvajalec teh del.
(8) Pri postavljanju prometne
signalizacije velja med upravljavci javnih cest medsebojna vzajemnost, kjer
lahko upravljavec ene ceste, v primeru zapore in omejitve uporabe te ceste ali
označitve spremembe prometne ureditve na njej, postavlja prometno signalizacijo
na cesti drugega upravljavca. O postavitvi te prometne signalizacije mora
obvestiti upravljavca te ceste najmanj tri dni pred postavitvijo.
(9) Ne glede na določbo sedmega
odstavka tega člena smejo prometno signalizacijo in prometno opremo za kratkotrajno
ustavitev prometa pri opravljanju izrednega prevoza, pod pogoji dovoljenja za
izredni prevoz, postaviti in odstraniti izvajalci izrednega prevoza.
(10) Ne glede na določbo sedmega
odstavka tega člena smejo prometno signalizacijo in prometno opremo za začasno
označitev kraja nadzora postaviti in odstraniti tudi delavci organov, pristojnih
za nadzor predpisov, s katerimi so določeni prekrški in v skladu s svojimi
pooblastili opravljajo nadzor v prometu.
(11) Izvajalci izrednega prevoza in
delavci organov iz prejšnjega odstavka s postavitvijo oziroma odstranitvijo
prometne signalizacije in prometne opreme prevzemajo odgovornost za pravilnost
njihove postavitve oziroma odstranitve.
(12) Ne glede na določbo sedmega
odstavka tega člena smejo prometno signalizacijo in prometno opremo za
označitev kraja, na katerem se opravlja nadzor prometa, za označitev in
zavarovanje kraja prometne in druge nesreče ter za prikazovanje drugih nujnih
obvestil udeležencem prometa postaviti in odstraniti policisti, za označitev in
zavarovanje kraja prometne in druge nesreče ter izrednega dogodka na oziroma ob
javni cesti pa tudi gasilci.
(13) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za
prekršek izvajalec rednega vzdrževanja cest, izvajalec izrednega prevoza in
izvajalec investicijskih vzdrževalnih del ter vzdrževalnih del v javno korist,
če ravnajo v nasprotju določbo šestega odstavka tega člena, odgovorna oseba
izvajalca rednega vzdrževanja, izvajalca izrednega prevoza in izvajalca
investicijskih vzdrževalnih del ter vzdrževalnih del v javno korist pa z globo
500 eurov.
21. člen
(naprave in ukrepi za umirjanje prometa)
(1) Naprave za umirjanje prometa so
fizične, svetlobne ali druge naprave in ovire, s katerimi se udeležencem v
cestnem prometu fizično onemogoči vožnja s hitrostjo, višjo od predpisane s
prometnim pravilom ali odrejene s prometnim znakom, ali se jih opozori na
omejitev hitrosti na nevarnem odseku ceste.
(2) Ukrepi za umirjanje prometa so
tehnične rešitve na cestnem omrežju in na vozišču ter oblikovanje prometnih
površin.
(3) Naprave in ukrepe za umirjanje
prometa je dovoljeno izvesti le na delih cest skozi naselja, kjer z rešitvami
in ukrepi v skladu s predpisi o projektiranju cest ni mogoče zagotoviti želene
hitrosti vozil.
(4) Ovire iz prvega in drugega
odstavka tega člena morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo in
prometno opremo.
(5) Ne glede na razloge iz tretjega
odstavka tega člena je obvezna postavitev naprav oziroma izvedba ukrepov za
umirjanje prometa pred vzgojno varstvenimi in izobraževalnimi ustanovami ter
drugimi objekti, ob katerih je zaradi specifične populacijske strukture
udeležencev zahtevano zmanjšanje dovoljene hitrosti v naselju.
22. člen
(nivojski prehodi čez železniško progo)
Križanja cest in železniških prog morajo
biti omejena na najnujnejši obseg, in sicer tako, da se dvoje ali več cest
usmeri na skupno križanje z železniško progo. Način križanja cest in
železniških prog ter razmejitev stroškov njihove gradnje, rekonstrukcije ali
vzdrževanja, ki bremenijo cesto ali železniško progo, se uredijo skladno s
predpisi o varnosti v železniškem prometu.
23. člen
(varovalni gozdovi in hudourniki ob javni
cesti)
(1) Upravljavec javne ceste lahko
ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo, poda predlog, da se gozd vzdolž državne
ceste ali v njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred
drsenjem zemljišča, bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za
varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih.
(2) Pravne ali fizične osebe, ki v
območju ceste pogozdujejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, morajo pred
začetkom del obvestiti o vrsti in obsegu del upravljavca javne ceste in
prilagoditi vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesta.
(3) Upravljavec javne ceste krije del
stroškov za pogozditev goljav ter za ureditev hudournikov in deročih rek glede
na pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo javne ceste.
(4) Z globo 200 eurov se kaznuje za
prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
(5) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega
člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov.
24. člen
(gradnja žičniških naprav čez javne ceste)
(1) Javna cesta, ki jo prečka žičniška
naprava, mora biti zavarovana z ustrezno lovilno napravo. Stroške postavitve in
vzdrževanja lovilne naprave krije investitor oziroma upravljavec žičniške
naprave.
(2) Za gradnjo žičniških naprav nad
javnimi cestami ali ob njih mora investitor dobiti soglasje upravljavca javne
ceste.
(3) Z globo 200 eurov se kaznuje za
prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(4) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena,
njihova odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov.
25. člen
(izkoriščanje mineralnih surovin ob javni
cesti)
(1) Pridobivalni prostori mineralnih
surovin so lahko le v takšni oddaljenosti od javne ceste, da to ne vpliva na
stabilnost cestnih objektov, cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na
varnost prometa.
(2) Če območje pridobivalnega prostora
sega v varovalni pas javne ceste ali so na podlagi študij, ki so podlaga za
pripravo prostorskega akta, dokazani vplivi pridobivalnega prostora mineralnih
surovin na javno cesto, mora investitor oziroma nosilec rudarske ali vodne
pravice pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
(3) Z globo 200 eurov se kaznuje za
prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(4) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena,
njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
26. člen
(omejitve izvajanja del zunaj varovalnega
pasu javne ceste)
(1) Za izvajanje del zunaj varovalnega
pasu javne ceste, ki bi lahko povzročila nestabilnost cestnega telesa, mora
investitor pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
(2) Z globo 200 eurov se kaznuje za
prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
(3) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena,
njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
27. člen
(izvajanje del v območju javne ceste)
(1) Za podiranje dreves, spravilo
lesa, izkope, prekope, podkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih
ali na objektih v območju javne ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet,
poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je treba pridobiti
soglasje upravljavca javne ceste, s katerim se določijo pogoji za opravljanje
teh del.
(2) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za
prekršek posameznik, ki brez soglasja upravljavca javne ceste opravlja dela, ki
bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške
njenega vzdrževanja.
(3) Z globo 6.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka,
njihova odgovorna oseba pa z globo 2.000 eurov.
28. člen
(razmejitev obveznosti med upravljavci
javnih cest in upravljavci vodotokov)
(1) Stroške gradnje ali rekonstrukcije
objektov in naprav za ohranjanje vodnega režima vodotoka, ki so potrebni zaradi
prečkanja javne ceste z vodotokom ali poteka ob njem, krije investitor ceste.
(2) Vzdrževanje zavarovanja podporne
konstrukcije premostitvenega objekta je sestavni del vzdrževanja javne ceste.
(3) Vzdrževanje objektov in naprav, ki
služijo vodotoku, ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so
sestavni del vzdrževanja vodotoka.
(4) Če vodotok poteka v območju ceste,
se stroški vzdrževanja ceste razdelijo sorazmerno med upravljavca ceste in
upravljavca vodotoka.
(5) Minister, pristojen za promet, v
soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, predpiše metodologijo za določitev
sorazmernih deležev, potrebnih ukrepov in delitev stroškov.
29. člen
(razmejitev obveznosti med različnimi
investitorji gospodarske javne infrastrukture)
(1) Investitor občinske ceste ali
objekta oziroma naprave druge gospodarske javne infrastrukture, ki se gradi ali
obnavlja v okviru projekta gradnje ali rekonstrukcije državne ceste, v celoti
zagotovi financiranje takšne gradnje ali obnove, če zakon ne določa drugače.
(2) Določba prejšnjega odstavka se
uporablja tudi v primeru, ko se v okviru projekta gradnje ali rekonstrukcije
avtoceste ali hitre ceste, katere investitor je koncesionar iz 11. ali posebna
gospodarska družba iz 46. člena tega zakona, gradi ali obnavlja druga državna
cesta.
(3) Infrastrukturo, ki se v skladu s
prvim in drugim odstavkom tega člena gradi v okviru projekta gradnje ali
rekonstrukcije državne ceste, mora upravljavec, določen v pogodbi iz četrtega
odstavka tega člena, po njeni končani izgradnji prevzeti v upravljanje in
vzdrževanje. Če je ne prevzame v upravljanje oziroma vzdrževanje, mora povrniti
vse stroške in vso škodo, povezano s to infrastrukturo, ki nastane investitorju
ceste, od katerega bi infrastrukturo moral prevzeti.
(4) Razmejitev obveznosti med
investitorji iz prvega in drugega odstavka tega člena ter upravljavci se
podrobneje uredi s pogodbo.
(5) Določbe prvega in drugega odstavka
tega člena se ne uporabljajo, če je gradnja ali obnova gospodarske javne
infrastrukture nujna posledica gradnje ali rekonstrukcije državne ceste (npr.
odprava škode, nastale na infrastrukturi zaradi gradnje ali rekonstrukcije
državne ceste, prestavitev infrastrukture zaradi gradnje državne ceste, ipd.).
30. člen
(največje dovoljene osne obremenitve vozil
na javnih cestah)
(1) Na javnih cestah vozila ali
skupine vozil, sama ali skupaj s tovorom, ne smejo presegati največjih
dovoljenih osnih obremenitev, predpisanih za posamezne vrste vozil ali skupine
vozil.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka na javnih cestah vozila ali skupine vozil, sama ali skupaj s tovorom,
ne smejo presegati omejenih osnih obremenitev, odrejenih s prometnim znakom.
(3) Voznik, ki opravlja prevoz v
nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, oseba, ki naloži tovor,
in naročnik prevoza, ki zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju s prvim
oziroma drugim odstavkom tega člena, se kaznujejo za prekršek z globo:
-
200 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s
prometnim znakom omejeno osno obremenitev od 3 do vključno 10 odstotkov;
-
300 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s
prometnim znakom omejeno osno obremenitev nad 10 do vključno 20 odstotkov;
-
600 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s
prometnim znakom omejeno osno obremenitev nad 20 do vključno 30 odstotkov;
-
900 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s
prometnim znakom omejeno osno obremenitev nad 30 odstotkov.
(4) Pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja prevoz
v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, ki naloži tovor,
oziroma kot naročnik prevoza zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju s prvim
oziroma drugim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:
-
600 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s
prometnim znakom omejeno osno obremenitev od 3 do vključno 10 odstotkov;
-
900 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s
prometnim znakom omejeno osno obremenitev nad 10 do vključno 20 odstotkov;
-
1.800 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s
prometnim znakom omejeno osno obremenitev nad 20 do vključno 30 odstotkov;
-
3.000 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s
prometnim znakom omejeno osno obremenitev nad 30 odstotkov.
(5) Odgovorna oseba pravne osebe,
samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki opravlja prevoz v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega
člena, ki naloži tovor, oziroma kot naročnik prevoza zahteva, da se prevoz
opravlja v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, se kaznuje za
prekršek z globo 500 eurov.
(6) Na javnih cestah je prepovedan
promet vozil, katerih osne obremenitve presegajo dovoljene osne obremenitve po
določilih proizvajalca vozila.
(7) Voznik, ki opravlja prevoz v
nasprotju s prejšnjim odstavkom, se kaznuje za prekršek z globo 400 eurov.
(8) Pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja prevoz
v nasprotju s šestim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:
-
600 eurov, če osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po
določilih proizvajalca vozila do vključno 10 odstotkov;
-
900 eurov, če osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po
določilih proizvajalca vozila nad 10 do vključno 20 odstotkov;
-
1.800 eurov, če osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po
določilih proizvajalca vozila nad 20 do vključno 30 odstotkov;
-
3.000 eurov, če osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po
določilih proizvajalca vozila nad 30 odstotkov.
(9) Odgovorna oseba pravne osebe,
samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki opravlja prevoz v nasprotju s šestim odstavkom tega člena, se
kaznuje za prekršek z globo 500 eurov.
31. člen
(največje dovoljene skupne in največje
dovoljene mase vozil na javnih cestah)
(1) Na javnih cestah vozila ali
skupine vozil, sama ali skupaj s tovorom, ne smejo presegati največjih
dovoljenih skupnih mas, predpisanih za posamezne vrste vozil ali skupine vozil.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka na javnih cestah vozila ali skupine vozil,sama ali skupaj s tovorom,
ne smejo presegati omejenih skupnih mas, odrejenih s prometnim znakom.
(3) Voznik, ki opravlja prevoz v
nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, oseba, ki naloži tovor,
in naročnik prevoza, ki zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju s prvim
oziroma drugim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:
-
200 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim
znakom omejeno skupno maso od 3 do vključno 10 odstotkov;
-
300 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim
znakom omejeno skupno maso nad 10 do vključno 20 odstotkov;
-
600 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma omejeno
skupno maso nad 20 do vključno 30 odstotkov;
-
900 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim
znakom omejeno skupno maso nad 30 odstotkov.
(4) Pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja prevoz
v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, ki naloži tovor,
oziroma kot naročnik prevoza zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju s prvim
oziroma drugim odstavkom tega člena se kaznuje za prekršek z globo:
-
600 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim
znakom omejeno skupno maso od 3 do vključno 10 odstotkov;
-
900 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim
znakom omejeno skupno maso nad 10 do vključno 20 odstotkov;
-
1.800 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s
prometnim znakom omejeno skupno maso nad 20 do vključno 30 odstotkov;
-
3.000 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s
prometnim znakom omejeno skupno maso nad 30 odstotkov.
(5) Odgovorna oseba pravne osebe,
samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki opravlja prevoz v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega
člena, ki naloži tovor, oziroma kot naročnik prevoza zahteva, da se prevoz
opravlja v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena se kaznuje za
prekršek z globo z globo 500 eurov.
(6) Na javnih cestah je prepovedan
promet vozil, katerih skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila.
(7) Voznik, ki opravlja prevoz v
nasprotju s prejšnjim odstavkom, se kaznuje za prekršek z globo 400 eurov.
(8) Pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja prevoz
v nasprotju s šestim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:
-
600 eurov, če največja dovoljena masa presega največjo dovoljeno maso po
določilih proizvajalca vozila do vključno 10 odstotkov;
-
900 eurov, če največja dovoljena masa presega največjo dovoljeno maso po
določilih proizvajalca vozila nad 10 do vključno 20 odstotkov;
-
1.800 eurov, če največja dovoljena masa presega največjo dovoljeno maso
po določilih proizvajalca vozila nad 20 do vključno 30 odstotkov;
-
3.000 eurov, če največja dovoljena masa presega največjo dovoljeno maso
po določilih proizvajalca vozila nad 30 odstotkov.
(9) Odgovorna oseba pravne osebe,
samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki opravlja prevoz v nasprotju s šestim odstavkom tega člena, se
kaznuje za prekršek z globo 500 eurov.
32. člen
(izredni prevoz po javni cesti)
(1) Izredni prevoz je prevoz z vozilom
ali skupino vozil, ki samo ali skupaj z nedeljivim tovorom presega s predpisi
dovoljeno skupno maso, osne obremenitve ali mere (širina, dolžina, višina).
Izredni prevoz je tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj s tovorom
v mejah s predpisom dovoljene skupne mase, osnih obremenitev ali mer, vendar pa
presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na cesti ali njenem
delu.
(2) Izredni prevoz se lahko opravi na
podlagi dovoljenja za izredni prevoz, ki se izda, če izdajatelj dovoljenja za
izredni prevoz ugotovi, da vozila ali tovora od izvora do cilja ni mogoče
prepeljati po železnici ali z drugimi prometnimi sredstvi ali če predlagatelj
izrednega prevoza dokaže, da bi prevoz s temi prometnimi sredstvi povzročil
večje skupne stroške prevoza v primerjavi s stroški dodatnih ukrepov za usposobitev
prevozne poti za prevoz po cesti.
(3) Vozilo s tovorom ali vozilo samo
sme presegati s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene osne
obremenitve, skupne mase ali mere le v obsegu in pod pogoji, navedenimi v
dovoljenju za izredni prevoz po javni cesti.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka je izredni prevoz po javni cesti dovoljen brez dovoljenja za izredni
prevoz, ki se mora opraviti zaradi intervencije ob prometnih in drugih nesrečah
ter izrednih dogodkih, zaradi obrambnih potreb, pri vleki pokvarjenega ali
poškodovanega avtobusa ali tovornega vozila, ustavljenega na vozišču, vendar le
do najbližjega kraja, kjer se lahko to vozilo izloči iz prometa, ter za vozila
pri zimskem vzdrževanju cest.
(5) Dovoljenje za izredni prevoz, ki
poteka samo po državnih oziroma po državnih in občinskih cestah izda Direkcija
Republike Slovenije za ceste (v nadaljnjem besedilu: direkcija). V primeru
poteka izrednega prevoza tudi po občinski cesti mora biti pridobljeno predhodno
soglasje njenega upravljavca. Upravljavec občinske ceste mora soglasje izdati v
roku treh dni od prejetja vloge in ga po elektronski poti posredovati
direkciji, sicer se šteje, da je soglasje dano.
(6) Dovoljenje za izredni prevoz, ki
poteka samo po občinskih cestah, izda upravljavec občinske ceste, če občina z
odlokom ne določi drugače.
(7) V dovoljenju za izredni prevoz se
lahko na predlog imetnika dovoljenja za izredni prevoz pred prenehanjem
veljavnosti dovoljenja spremenijo podatki o vozilih za izredni prevoz, tovoru,
prevozni poti ali o roku veljavnosti, če je sprememba upravičena in je izredni
prevoz pod spremenjenimi pogoji izvedljiv.
(8) O izdaji dovoljenja za izredni
prevoz mora izdajatelj obvestiti pristojno policijsko upravo in upravljavce
cest, po katerih bo izredni prevoz potekal, občinsko redarstvo, če bo izredni
prevoz potekal tudi po občinskih cestah, in prometno-informacijski center.
(9) Višina povračil za izredne prevoze
je odvisna od škodnih vplivov izrednih prevozov na javno cestno infrastrukturo
in jih predpiše vlada.
(10) Za izredni prevoz, ki poteka tudi
po občinskih cestah in cestah, ki jih upravlja koncesionar iz 11. ali 57. člena
oziroma gospodarska družba iz 46. člena tega zakona, in za katerega dovoljenja
za izredni prevoz izdaja direkcija, so upravljavci teh cest upravičeni do
sorazmernega deleža povračila za izredni prevoz.
(11) Izredni prevoz brez dovoljenja za
izredni prevoz je prepovedan.
(12) Evidenco izdanih dovoljenj za
izredne prevoze vodijo izdajatelji dovoljenj.
(13) Minister, pristojen za promet,
podrobneje predpiše pogoje za izdajo dovoljenj za izredne prevoze po javnih cestah
ter način in pogoje izvajanja izrednih prevozov po javnih cestah.
(14) Usposobljenost tranzitnih smeri
za prevzem izrednih prevozov zagotavljajo izvajalci rednega vzdrževanja cest v
okviru izvajanja javne službe.
(15) Voznik, ki opravlja izredni
prevoz v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, oseba, ki naloži tovor v nasprotju
z dovoljenjem za izredni prevoz, oziroma naročnik prevoza, ki zahteva, da se
prevoz opravlja v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, se kaznuje za
prekršek z globo:
-
200 eurov, če skupna masa presega do vključno 10 odstotkov s
predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene skupne mase, ali širina
presega od 2,6 metra do vključno 3 metre ali dolžina presega do vključno 25
odstotkov največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene dolžine,
ali če osna obremenitev presega do vključno 10 odstotkov največje s predpisom
dovoljene ali s prometnim znakom omejene osne obremenitve na javni cesti;
-
300 eurov, če je skupna masa prekoračena nad 10 odstotkov s
predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene skupne mase in ne več kot 60
ton, ali širina nad 3 metre in ne več kot 3,5 metrov ali višina nad 4,2
metra in ne več kot 4,5 metrov ali dolžina nad 25 odstotkov in je ne več
kot za 40 odstotkov večja od največje s predpisi dovoljene ali s prometnim
znakom omejene dolžine, ali je osna obremenitev za več kot 10 odstotkov in ne
več kot 20 odstotkov nad največjo s predpisom dovoljeno ali s prometnim znakom
omejeno osno obremenitvijo na javni cesti;
-
600 eurov, če skupna masa ali mere ali osna obremenitev presega najvišje
vrednosti iz prejšnje alineje, ali če se prevaža deljiv tovor kot izredni
prevoz.
(16) Pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki
opravlja izredni prevoz v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, ki naloži
tovor, oziroma kot naročnik prevoza zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju
dovoljenjem za izredni prevoz se kaznuje za prekršek z globo:
-
600 eurov, če skupna masa presega do vključno 10 odstotkov s
predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene skupne mase, ali širina
presega od 2,6 metra do vključno 3 metre ali dolžina presega do vključno 25
odstotkov največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene dolžine,
ali če osna obremenitev presega do vključno 10 odstotkov največje s predpisom
dovoljene ali s prometnim znakom omejene osne obremenitve na javni cesti;
-
900 eurov, če je skupna masa prekoračena nad 10 odstotkov s predpisom
dovoljene ali s prometnim znakom omejene skupne mase in ne več kot 60 ton, ali
širina nad 3 metre in ne več kot 3,5 metre ali višina nad 4,2 metra in ne več
kot 4,5 metrov ali dolžina nad 25 odstotkov in je ne več kot za 40 odstotkov
večja od največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene dolžine,
ali je osna obremenitev za več kot 10 odstotkov in ne več kot 20 odstotkov na
največjo s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejeno osno
obremenitvijo na javni cesti;
-
1.800 eurov, če skupna masa ali mere ali osna obremenitev presega
najvišje vrednosti iz prejšnje alineje, ali če se prevaža deljiv tovor kot
izredni prevoz.
(17) Odgovorna oseba pravne osebe,
samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,
ki opravlja izredni prevoz v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, ki
naloži tovor, oziroma kot naročnik prevoza zahteva, da se prevoz opravlja v
nasprotju dovoljenjem za izredni prevoz se kaznuje za prekršek z globo 500
eurov.
(18) Voznik, ki opravlja izredni
prevoz brez dovoljenja za izredni prevoz se kaznuje za prekršek z globo 1.000
eurov.
(19) Pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki
opravlja izredni prevoz brez dovoljenja za izredni prevoz, se kaznuje za
prekršek z globo 3.000 eurov, njihova odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov.
(20) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za
prekršek izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki ne zagotovi usposobljenosti
tranzitne smeri za izredne prevoze, odgovorna oseba izvajalca rednega
vzdrževanja pa z globo 500 eurov.
33. člen
(upravno nadzorstvo nad izvajanjem
izrednega prevoza)
(1) Izredni prevoz je dovoljen le pod
pogoji, navedenimi v dovoljenju za izredni prevoz.
(2) Nadzor nad z dovoljenjem za
izredni prevoz dovoljenimi osnimi obremenitvami, skupnimi masami in merami
vozil ter ustreznostjo vozil, spremstva in opreme za izvedbo izrednega prevoza
ter označitvijo izrednega prevoza na javnih cestah, je sestavni del rednega
vzdrževanja javnih cest. Skladnost izrednega prevoza s pogoji iz dovoljenja za
izredni prevoz izvaja izdajatelj dovoljenja za izredni prevoz pred začetkom
izrednega prevoza.
(3) Če pri pregledu izrednega prevoza
pred začetkom izvajanja izredni prevoz ne izpolnjuje zahtev iz izdanega
dovoljenja za izredni prevoz, se izvedba izrednega prevoza prepove do
uskladitve z dovoljenjem.
(4) Izvajalec izrednega prevoza mora v
primeru neizpolnjevanja zahtev iz izdanega dovoljenja za izredni prevoz plačati
stroške pregleda izrednega prevoza izdajatelju dovoljenja za izredni prevoz.
34. člen
(označitev vozil za izredne prevoze)
(1) Vozila, s katerimi se opravlja
izredni prevoz, morajo biti označena s posebnimi opozorilnimi svetilkami, ki
oddajajo svetlobo rumene barve, in z ustreznim napisom na zadnji strani vozila.
Vozila, ki spremljajo izredni prevoz, pa so glede na kategorijo spremljanja
opremljena tudi s posebno signalno tablo.
(2) Vozilo, s katerim se opravlja
izredni prevoz, mora biti na zadnji strani označeno z svetlobnim oziroma
odsevnim napisom »izredni prevoz«, vozilo, s katerim se izvaja vzdrževanje cest
v zimskih razmerah, pa z napisom »pluženje-posipanje«.
(3) Posebna signalna tabla na vozilih
za spremstvo mora omogočati predvajanje prometne signalizacije, s katero se
drugi udeleženci v prometu obveščajo o nevarnosti, obveznostih in prepovedih v
zvezi z izrednim prevozom.
(4) Udeleženci v prometu morajo
upoštevati in se ravnati po obvestilih, izraženih na posebni signalni tabli.
(5) Voznik, ki sreča, dohiti ali
pripelje do vozil za izredni prevoz, opremljenih s posebnimi znaki iz tega
člena, mora voziti posebno previdno, se pri srečevanju umakniti in po potrebi
ustaviti vozilo.
(6) Obliko, pogoje in način uporabe
posebnih svetlobnih znakov iz tega člena predpiše minister, pristojen za
promet.
(7) Z globo 200 eurov se kaznuje za
prekršek voznik izrednega prevoza, ki ravna v nasprotju s tem členom.
(8) Z globo 80 eurov se kaznuje za
prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s četrtim in petim odstavkom tega člena.
(9) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s tem členom, njihova
odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
35. člen
(avtobusna postajališča)
(1) Avtobusna postajališča na
avtocesti in hitri cesti niso dovoljena.
(2) Avtobusna postajališča na glavnih
in regionalnih cestah morajo biti izven vozišča.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka se lahko v primeru, da prostorske ali druge tehnične zahteve ne
omogočajo gradnje avtobusnega postajališča izven vozišča, avtobusno
postajališče vzpostavi na vozišču.
(4) Za vzpostavitev avtobusnega
postajališča na vozišču mora biti pridobljeno strokovno mnenje komisije.
(5) Komisijo iz prejšnjega odstavka
sestavljajo predstavnik upravljavca ceste, policije, inšpekcije za ceste, v
primeru državne ceste pa tudi predstavnik občine. Za državne ceste imenuje
komisijo minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za
notranje zadeve, za občinske ceste pa jo imenuje župan.
(6) Stroške gradnje avtobusnega
postajališča krije njen predlagatelj. Vzpostavljeno avtobusno postajališče
izven vozišča postane del javne ceste.
(7) Za vzpostavitev avtobusnih
postajališč na občinskih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo
za javni cestni promet, se smiselno uporabljajo določbe tega člena.
36. člen
(naležne ploskve na kolesih vozil)
(1) Vozila, ki vozijo po cestah,
morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.
(2) Motorna vozila z gosenicami smejo
voziti po cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne
poškodujejo vozišča.
(3) Z globo 500 eurov se kaznuje
voznik, ki po cesti vozi vozilo s kolesi z naležnimi ploskvami, ki so ali bi
lahko poškodovale vozišče, ali motorno vozilo z gosenicami, ki so ali bi lahko
poškodovale vozišče.
37. člen
(izjeme pri omejitvi uporabe javne ceste –
lokalni promet)
(1) V primeru omejitve uporabe javne
ceste za posamezno vrsto vozil se lahko uporaba te ceste dovoli za lokalni
promet.
(2) Lokalni promet iz prejšnjega
odstavka na območju omejene uporabe javne ceste je promet motornih vozil, ki
imajo na tem območju izhodišče ali cilj, promet motornih vozil, katerih
vozniki, lastniki ali imetniki pravice uporabe imajo na tem območju stalno ali
začasno prebivališče, promet motornih vozil, ki so v lasti oziroma v uporabi
pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje prevozov, ki ima na tem
območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče, ali avtošole, ki ima na tem
območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče.
(3) Za lokalni promet se šteje tudi
promet vozil za izvajanje rednega vzdrževanja ceste, vozil komunalnih služb,
vprežnih vozil, koles, koles s pomožnim motorjem, koles z motorjem, lahkih
štirikoles, traktorjev in motokultivatorjev ter promet motornih vozil, s
katerimi se kandidati usposabljajo za vožnjo motornih vozil ali opravljajo
izpite za voznike motornih vozil.
(4) Z globo 300 eurov se kaznuje
voznik, ki vozi v območju lokalnega prometa v nasprotju z drugim in tretjim
odstavkom tega člena.
(5) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s tem členom, njihova
odgovorna oseba pa z globo 300 eurov.
38. člen
(prekomerna prometna obremenitev javne
ceste s tovornimi vozili)
(1) Prekomerna prometna obremenitev
javne ceste s tovornimi vozili je začasno ali trajno povečanje prometa tovornih
vozil na določeni izvorno ciljni relaciji, ki poteka po odseku javne ceste in
je posledica izvajanja večjih investicijskih projektov ali izkoriščanja in
gospodarjenja z naravnimi surovinami.
(2) Pri prekomerni prometni
obremenitvi javne ceste iz prejšnjega odstavka mora povzročitelj nositi
sorazmeren del stroškov investicijskega vzdrževanja javne ceste, katerega vzrok
je povečana obremenitev s tovornimi vozili in pri povprečnem obsegu in
strukturi cestnega prometa ne bi bilo potrebno.
(3) Pričakovano povečanje prometne
obremenitve javne ceste s tovornimi vozili ugotavlja upravljavec javne ceste:
-
v postopku izdaje smernic in mnenja k prostorskemu aktu,
-
v postopku izdaje dovoljenj za gradnjo, ki bo vir povečane prometne
obremenitve javne ceste s tovornimi vozili, ali
-
neposredno s štetjem, če je prometna obremenitev javne ceste že nastala,
upravljavec pa s strani povzročitelja obremenitve predhodno ni bil seznanjen z
gradnjo objekta ali drugim posegom.
(4) Prekomerna prometna obremenitev se
lahko začne izvajati po sklenitvi pogodbe med upravljavcem javne ceste in
investitorjem objekta oziroma nosilcem rudarske ali vodne pravice, s katero so
opredeljene vse medsebojne obveznosti v zvezi z rekonstrukcijo javne ceste po
prenehanju obremenitve, kakor tudi obveznosti v zvezi s povečanim rednim vzdrževanjem
ceste v času trajanja povečane obremenitve.
(5) Minister, pristojen za promet,
predpiše metodologijo za določitev potrebnih ukrepov in delitev stroškov zaradi
prekomerne prometne obremenitve javnih cest s tovornimi vozili.
39. člen
(delitev in kategorizacija javnih cest)
(1) Javne ceste so državne in občinske
ceste.
(2) Državne ceste so v lasti Republike
Slovenije, občinske ceste pa v lasti občin.
(3) Glede na pomen za promet in
povezovalne funkcije v prostoru se državne ceste kategorizirajo na avtoceste,
hitre ceste, glavne ceste I. in II. reda, regionalne ceste I., II. in III. reda
ter državne kolesarske poti, občinske ceste pa na lokalne ceste, javne poti ter
občinske kolesarske poti.
(4) Lokalne ceste se v naseljih lahko
razvrščajo v več podkategorij, ki se določijo v predpisu iz petega odstavka
tega člena.
(5) Merila za kategorizacijo javnih
cest določi vlada.
(6) Glede na potek v prostoru se javne
ceste delijo na ceste v naselju in ceste izven naselja.
(7) Javne ceste so lahko namenjene
uporabi za vse ali samo za določene vrste prometa (ceste, rezervirane za
motorna vozila, ceste, rezervirane za promet kolesarjev, ali ceste, namenjene
za druge vrste prometa).
40. člen
(podatki o javnih cestah)
(1) Za potrebe načrtovanja,
spremljanja stanja, upravljanja, vzdrževanja in statistične namene se vodi
evidenca o javnih cestah kot banka cestnih podatkov (v nadaljnjem besedilu:
BCP), ki obsega opisne, numerične, grafične in druge podatke o javnih cestah in
objektih na njih in predstavlja enotno zbirko podatkov.
(2) BCP vsebuje tehnične podatke o
državnih oziroma občinskih cestah, podatke o objektih na državnih oziroma
občinskih cestah ter podatke o državnih oziroma občinskih kolesarskih povezavah
in poteh. Poleg tehničnih podatkov vsebuje BCP tudi podatke o prometnih obremenitvah
in izdatkih za javne ceste. Podatki o javnih cestah in objektih na njih morajo
biti izkazani tako, da je razvidna umestitev posameznih sestavnih delov ceste v
prostoru.
(3) BCP vodi in vzdržuje za državne
ceste direkcija, za občinske ceste pa občina. Za ceste, ki jih upravlja koncesionar
iz 11. ali 57. člena oziroma gospodarska družba iz 46. člena tega zakona,
zagotavlja podatke ta upravljavec. Direkcija, koncesionar iz 11. ali 57. člena
oziroma gospodarska družba iz 46. člena tega zakona in občine pridobivajo podatke
iz obstoječih uradnih zbirk, ki jih potrebujejo za BCP, brezplačno.
(4) Podatki iz drugega odstavka tega
člena se zbirajo neposredno iz projektne dokumentacije izvedenih del, uradnih
kartografskih gradiv, popisnih obrazcev, slikovnega gradiva, drugih zbirk ter
posebnih meritev oziroma zajemom podatkov neposredno na terenu.
(5) Topografske podatke o javnih
cestah in objektih na njih, kakor tudi vsako spremembo podatkov, mora posamezni
zavezanec za vodenje in vzdrževanje podatkov posredovati organu, pristojnemu za
geodetske zadeve, za potrebe vodenja zbirnega katastra gospodarske javne
infrastrukture najpozneje v treh mesecih od nastanka sprememb.
(6) Minister, pristojen za promet,
predpiše način označevanja javnih cest ter vodenja podatkov o javnih cestah in
objektih na njih.
41. člen
(omrežje kolesarskih povezav)
(1) Kolesarska povezava je niz
prometnih površin, namenjenih javnemu prometu kolesarjev in drugih udeležencev
pod pogoji, določenimi s pravili cestnega prometa, in predpisi, ki urejajo
javne ceste, ter je označena s predpisano prometno signalizacijo.
(2) Kolesarska povezava je lahko
izvedena kot kolesarska pot, kolesarska steza, kolesarski pas ali kot prometna
površina, ki je namenjena tudi drugim udeležencem v prometu.
(3) Kadar kolesarska povezava poteka
po kolesarski poti, je ta lahko samostojna javna cesta, ki je namenjena le
prometu kolesarjev.
(4) Glede na povezovalni pomen v
prostoru se kolesarske povezave delijo na daljinske, glavne, regionalne in lokalne
kolesarske povezave.
(5) Kolesarske povezave se lahko med
seboj deloma prekrivajo.
(6) Vzpostavitev in označitev ter
vzdrževanje omrežja kolesarskih povezav je v javnem interesu.
(7) Minister, pristojen za promet,
predpiše merila za razvrstitev kolesarskih povezav, pravila za označitev in
evidentiranje ter minimalne pogoje za vzpostavitev in vzdrževanje kolesarskih
povezav.
III. GRADNJA DRŽAVNIH CEST
42. člen
(nacionalni program)
(1) Cilji in naloge strategije razvoja
in vzdrževanja državnih cest se podrobneje določijo v nacionalnem programu
razvoja in vzdrževanja državnih cest (v nadaljnjem besedilu: nacionalni
program).
(2) Z nacionalnim programom se
določijo vrstni red prednostnih nalog vzdrževanja in razvoja državnih cest,
viri sredstev za njihovo uresničitev ter dinamika in obseg uresničitve
posameznih razvojnih nalog za obdobje najmanj štirih let. Določitev prednostnih
nalog mora temeljiti na objektivnih prometnih, tehničnih, ekonomskih in
okoljskih merilih.
(3) Nacionalni program pripravi
ministrstvo, pristojno za promet, sprejme pa ga Državni zbor Republike
Slovenije na predlog vlade.
43. člen
(kategorizacija državnih cest)
(1) Državne ceste določi in
kategorizira vlada. Hkrati s kategorizacijo državnih cest vlada določi, kateri
vrsti prometa so namenjene.
(2) Novozgrajeni ali rekonstruirani
del državne ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot
državna cesta.
(3) Spremembe kategorizacije državnih
cest ali nadomeščenih delov teh cest in prenose občinskih cest med državne
ceste lahko predlagata minister, pristojen za promet, in župan. Spremembe in
prenosi se opravijo po medsebojnem usklajevanju interesov obeh predlagateljev
in ob upoštevanju meril za kategorizacijo javnih cest, vedno pa pred predajo
nove ceste v promet.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka lahko vlada javne ceste, ki se opustijo kot državne ceste, in nadomeščene
dele državnih cest s sklepom prenese med občinske ceste zaradi novozgrajenih
ali rekonstruiranih delov državne ceste.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka mora biti v primeru gradnje nove ali nadomestne ceste upravljavec
ceste določen pred predajo ceste v promet ter predvidena kategorija ceste.
44. člen
(opustitev državne ceste)
(1) Državna cesta ali njen del se
lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.
(2) O opustitvi državne ceste ali
njenega dela ter bodočem ravnanju s to nepremičnino v primerih, ko ni več namenjena
prometu, odloči vlada.
45. člen
(določitev državnih kolesarskih povezav)
(1) Državna kolesarska povezava lahko
poteka v okviru javnih in nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni
cestni promet, ali v okviru objektov vodne, železniške in energetske
infrastrukture.
(2) Če državna kolesarska povezava
poteka zunaj zemljišč javnega dobra, se pravice in obveznosti izvršujejo v
obsegu, kot je potrebno za varno odvijanje kolesarskega prometa. Pravice in
obveznosti se uredijo s posebno pogodbo med upravljavcem kolesarske povezave in
lastnikom zemljišča, preko katerega povezava poteka.
(3) Državne kolesarske povezave
predpiše minister, pristojen za promet.
46. člen
(posebna gospodarska družba za državne ceste)
Za organiziranje in vodenje gradnje ter
vzdrževanja določenih državnih cest in upravljanje teh cest se lahko ustanovi
posebna gospodarska družba pod pogoji in na način, kot to določi poseben zakon.
47. člen
(sofinanciranje gradnje državne ceste)
(1) Gradnjo prometnih površin,
objektov in naprav iz prvega odstavka 62. člena tega zakona na, ob, pod ali nad
voziščem državne ceste ter ureditev prehodov za pešce v naselju, ki so potrebne
zaradi pretočnosti in varnosti državne ceste, financira oziroma sofinancira
občina. Financiranje oziroma sofinanciranje teh prometnih površin, objektov in
naprav se uredi s posebno pogodbo, ki jo skleneta Republika Slovenija in
občina.
(2) Če je gradnja ali rekonstrukcija
priključka na državno cesto pogojena tudi z rekonstrukcijo državne ceste,
stroške rekonstrukcije državne ceste nosi investitor priključka. Financiranje
rekonstrukcije in druge medsebojne obveznosti se uredijo s posebno pogodbo, ki
jo skleneta Republika Slovenija in investitor priključka na državno cesto.
(3) Če narava proizvodne ali
storitvene dejavnosti gospodarskega subjekta zahteva gradnjo ali rekonstrukcijo
državne ceste z boljšimi elementi in v večjem obsegu, kot to zahtevata
povprečen obseg in struktura prometa, gospodarska družba ali podjetnik posameznik
financira ta dela v obsegu stroškov dodatno potrebnih del na državni cesti.
Financiranje se uredi s posebno pogodbo, ki jo skleneta Republika Slovenija in
zainteresirana gospodarska družba ali podjetnik posameznik.
(4) Če je gradnja določenih prometnih površin,
objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena nujna zaradi povečanja
pretočnosti in varnosti prometa po državni cesti skozi naselje, lahko zagotovi
za ta namen potrebna sredstva Republika Slovenija.
(5) Pogodbo iz prvega, drugega in
tretjega odstavka tega člena v imenu in za račun Republike Slovenije sklene
minister, pristojen za promet.
48. člen
(sofinanciranje gradnje obvozne ceste)
Sredstva za gradnjo obvozne ceste
zagotavljata Republika Slovenija in občina. Sofinanciranje gradnje obvozne ceste
ter obveznosti prevzema nadomeščenega dela državne ceste se uredijo s posebno
pogodbo, ki jo skleneta Republika Slovenija in občina. Pogodbo v imenu in za
račun Republike Slovenije sklene minister, pristojen za promet.
49. člen
(financiranje državnih kolesarskih
povezav)
Financiranje vzpostavitve državne
kolesarske povezave, ki poteka po občinski cesti, se uredi s posebno pogodbo,
ki jo skleneta Republika Slovenija in občina. Pogodbo v imenu in za račun
Republike Slovenije sklene minister, pristojen za promet.
50. člen
(obveznost investitorja zaradi prestavitve
državne ceste)
(1) Če je treba obstoječo državno
cesto prestaviti zaradi gradnje drugega objekta ali naprave, mora biti
prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim
zahtevam predpisov o cestah. Za poseg v cestno telo obstoječe državne ceste si
mora investitor objekta ali naprave pridobiti soglasje direkcije. Stroške
prestavitve državne ceste krije investitor objekta ali naprave.
(2) Investitor iz prejšnjega odstavka
ni zavezanec za tisti del stroškov, nastalih zaradi pogojenih boljših elementov
nadomeščenega dela državne ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.
51. člen
(obveznost usklajenega projektiranja in
gradnje gospodarske javne infrastrukture)
(1) Če se hkrati z gradnjo ali
rekonstrukcijo državne ceste v cestnem svetu predvideva tudi gradnja druge
gospodarske javne infrastrukture, ki ne služi cesti ali njeni uporabi, mora
projektna dokumentacija vsebovati tudi rešitve gospodarske javne infrastrukture.
(2) Za usklajenost projektiranja,
gradnje ali rekonstrukcije objektov gospodarske javne infrastrukture iz
prejšnjega odstavka je pristojna direkcija.
(3) Stroške projektiranja, gradnje ali
rekonstrukcije objektov posamezne gospodarske javne infrastrukture iz prvega
odstavka tega člena, krije njen upravljavec.
52. člen
(obveznost obveščanja o posegih v državno
cesto)
(1) Direkcija mora v fazi načrtovanja
gradnje ali rekonstrukcije državne ceste obvestiti upravljavce druge gospodarske
javne infrastrukture v cestnem telesu ali ob njem najmanj 90 dni pred začetkom
del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.
(2) Direkcija mora dati upravljavcu
druge gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka na razpolago
podatke, potrebne za uskladitev del.
(3) Določbe tega člena veljajo
smiselno tudi za upravljavce gospodarske javne infrastrukture v cestnem telesu
ali ob njem, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in
naprave v državni cesti.
53. člen
(dovoljenje za začasno uporabo državne
ceste)
(1) Za novo ali rekonstruirano državno
cesto, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje, lahko ministrstvo, pristojno
za promet, izda dovoljenje za začasno uporabo že pred dokončanjem vseh del
zunaj vozišča ceste, predvidenih z izdanim gradbenim dovoljenjem, če je
ugotovljeno, da vozišče izpolnjuje pogoje za varno odvijanje prometa.
(2) Pregled državne ceste iz
prejšnjega odstavka se opravi po postopku iz osmega odstavka 18. člena tega zakona.
O pregledu se sestavi zapisnik, ki je priloga za izdajo dovoljenja iz
prejšnjega odstavka.
(3) Dovoljenje za začasno uporabo
velja do pridobitve uporabnega dovoljenja s strani pristojnega upravnega organa,
vendar največ pet let.
(4) Pridobitev dovoljenja za začasno
uporabo državne ceste je obvezna, ko je čas od končanja del na vozišču ceste do
dokončanja preostalih del po gradbenem dovoljenju daljši od 60 dni.
(5) Če se za začasno cesto uporabi
dokončana posamezna faza nove ali rekonstruirane ceste ter če je gradnja ali
rekonstrukcija končana in še ni izdano dovoljenje iz prvega odstavka tega
člena, upravljavec ceste lahko konča zaporo prometa in pod posebnimi pogoji
dovoli začasno uporabo ceste, če je odgovorni nadzornik izvedenih del predhodno
podal pisno izjavo, da so dela opravljena skladno s tehničnimi zahtevami in je
zagotovljena varnost ceste.
IV. UPRAVLJANJE DRŽAVNIH CEST
54. člen
(upravljavec državnih cest)
Upravljavec državnih cest in državnih
kolesarskih povezav je direkcija, če za določene ceste zakon ne določa drugače.
55. člen
(naloge in pristojnosti direkcije)
(1) Direkcija opravlja strokovno
tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za gradnjo, vzdrževanje in
varstvo državnih cest in kolesarskih povezav. Te naloge obsegajo:
-
izdelavo strokovnih podlag za plane vzdrževanja in razvoja državnih cest
in izdelavo osnutkov teh planov;
-
naloge rednega vzdrževanja državnih cest;
-
naloge nadzora nad stanjem državnih cest;
-
naloge nadzora nad prometno ureditvijo vseh državnih cest;
-
naloge upravljanja, vodenja in nadzora prometa;
-
izvajanje postopkov podeljevanja koncesij in izbire koncesionarja za
redno vzdrževanje državnih cest;
-
izvajanje postopkov javnega naročanja za izvajanje del rednega
vzdrževanja državnih cest, ki niso predmet koncesije, ter za izvajanje gradnje,
investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na državnih
cestah;
-
naloge v zvezi z investicijami v državne ceste;
-
vodenje evidenc o državnih cestah in zbirne evidence o javnih cestah;
-
pridobivanje podatkov o prometnih obremenitvah na državnih cestah;
-
pridobivanje podatkov o prekoračitvah dimenzij (višina, širina in
dolžina) in mas vozil;
-
naloge v zvezi z organizacijo obveščanja javnosti o stanju državnih cest
in prometa na njih;
-
naloge v zvezi z razpisom koncesij za gradnjo, vodenje in izkoriščanje
državnih cest in objektov na njih;
-
izdajanje dovoljenj in soglasij in vodenje drugih upravnih postopkov,
določenih z ukrepi za varstvo državnih cest in za varovanje prometa na njih;
-
priprava strokovnih izhodišč za smernice in mnenja, ki jih ministrstvo,
pristojno za promet, kot nosilec urejanja prostora, izdaja k državnim in
občinskim prostorskim aktom;
-
naloge v zvezi s pripravo strokovnih podlag za tehnične predpise o
projektiranju, gradnji in vzdrževanju javnih cest;
-
sklepanje pogodb po pooblastilu ministra, pristojnega za promet;
-
druge naloge, določene z zakonom ali drugim predpisom.
(2) Za redno vzdrževanje državnih cest
lahko direkcija v sodelovanju z drugim upravljavci cest organizira cestne baze
kot režijske obrate.
56. člen
(raziskovalna dejavnost)
(1) Raziskovalno dejavnost za javne
ceste opravljajo raziskovalne organizacije ter druge pravne in fizične osebe,
ki izpolnjujejo pogoje po predpisih o raziskovalni dejavnosti.
(2) Raziskovalne in razvojne naloge za
javne ceste obsegajo zlasti ukrepe ter razvoj tehnik in tehnologij za zagotavljanje
skladnosti cest z okoljem in varovanje okolja pri gradnji in vzdrževanju cest
ter za racionalizacijo gradnje in vzdrževanja cest in zagotavljanja varnosti
prometa na njih.
(3) Razvojno-raziskovalno dejavnost za
javne ceste, ki se opravlja v okviru nacionalnega raziskovalno-razvojnega
programa, sofinancirata ministrstvo, pristojno za promet, in ministrstvo,
pristojno za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
57. člen
(koncesija za upravljanje določenih državnih
cest)
(1) Za upravljanje državne ceste se
lahko pravni ali fizični osebi podeli koncesija.
(2) Koncesija iz prejšnjega odstavka
se podeli v skladu z zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(3) V koncesijski pogodbi za
upravljanje državne ceste se, poleg pravic in obveznosti v zvezi z
upravljanjem, uredijo tudi pravice in obveznosti v zvezi z vzdrževanjem državne
ceste.
(4) Koncesionarju iz prejšnjega
odstavka se lahko podeli javno pooblastilo za izdajo soglasij in dovoljenj iz
24., 25., 26., 27., 32., 65., 66., 67., 68., 69., 70. in 78. člena tega zakona.
V. VZDRŽEVANJE DRŽAVNIH CEST
58. člen
(redno vzdrževanje državnih cest)
Redno vzdrževanje državnih cest, razen
prometnih površin, objektov in naprav iz 62. člena tega zakona, je obvezna
gospodarska javna služba državnega pomena.
59. člen
(vzdrževanje križišč državne ceste)
V območju križišča državne z drugo cesto
vzdržuje direkcija vozišče in prometno signalizacijo državne ceste do roba
cestnega sveta, razen prometne signalizacije iz 62. člena tega zakona.
60. člen
(vzdrževanje premostitvenih objektov na
državnih cestah)
(1) Vzdrževanje premostitvenega
objekta nad ali pod državno cesto je v pristojnosti upravljavca ceste višje
kategorije.
(2) Upravljavec ceste, ki poteka preko
ali pod premostitvenim objektom, vzdržuje vozišče, površine za pešce in kolesarje,
naprave za odvodnjavanje, ograje in drugo opremo in naprave, ki služijo tej
cesti.
(3) Če upravljavec iz prejšnjega
odstavka v okviru izvajanja vzdrževalnih del na premostitvenem objektu ne izvede
nujnih ukrepov, ki so v javnem interesu in jih ni mogoče odlagati, jih izvede
na njegov račun upravljavec državne ceste.
(4) V primeru križanja z železniško
progo je upravljanje in vzdrževanje objektov urejeno skladno s predpisi s
področja varnosti železniškega prometa.
61. člen
(vzdrževanje državne ceste na mejnem
prehodu)
Državna cesta na mejnem prehodu se vzdržuje
v enakem obsegu in na enakem nivoju kot pred mejnim prehodom. Vzdrževanje
drugih prometnih površin na mejnem prehodu zagotavljajo upravljavci teh
površin.
62. člen
(vzdrževanje prometnih površin ter
objektov in naprav v naseljih)
(1) V območju meje naselja občine
vzdržujejo prometne površine, objekte in naprave na, ob ali nad voziščem
državne ceste, ki so v funkciji javnih površin naselja:
-
odstavne pasove, odstavne niše, parkirne površine, avtobusna
postajališča in podobne prometne površine, namenjene odvijanju prometa v
naselju;
-
podhode in nadhode za pešce ali kolesarje;
-
cestno razsvetljavo, semaforje ter drugo prometno signalizacijo z zunanjo
ali notranjo osvetlitvijo s pripadajočim napajanjem, vključno z oskrbo z
električno energijo;
-
kolesarske steze in pločnike;
-
zelene površine in urbano opremo v območju cestnega sveta.
(2) Občine krijejo sorazmeren del
stroškov za vzdrževanje državne ceste skozi naselja, če je ta zaradi potreb
odvijanja prometa v naselju zgrajena s širšim voziščem kot zunaj naselja.
63. člen
(vzdrževanje občinskih cest ob
preusmeritvah prometa)
(1) Direkcija lahko zaradi zapore
državne ceste začasno preusmeri promet na občinske ceste.
(2) Če je med preusmeritvijo prometa z
državne ceste na občinsko cesto treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali
pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, ima občina
pravico do povrnitve teh stroškov v skladu z določbo šestega odstavka 74. člena
tega zakona.
(3) Pred preusmeritvijo prometa na
občinsko cesto se ob prisotnosti upravljavca občinske ceste izvede monitoring
obstoječega stanja.
64. člen
(vzdrževanje državnih kolesarskih povezav)
(1) Državne kolesarske povezave
vzdržuje direkcija.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka kolesarske povezave, ki potekajo po občinskih cestah, vzdržuje
direkcija le v obsegu vzdrževanja prometne signalizacije in opreme, namenjene
prometu kolesarjev.
(3) Vzdrževanje državne kolesarske
povezave, ki poteka po delu nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni
cestni promet, ali je sestavni del druge gospodarske javne infrastrukture, se
uredi s posebno pogodbo med direkcijo in lastnikom ali od njega pooblaščenim
upravljavcem nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni promet,
ali druge gospodarske javne infrastrukture.
VI. VARSTVO DRŽAVNIH CEST IN PROMETA NA NJIH
65. člen
(omejitve uporabe državne ceste)
(1) Direkcija oziroma koncesionar iz
11. ali 57. člena oziroma gospodarska družba iz 46. člena tega zakona lahko
začasno, vendar največ za dobo enega leta, prepove ali omeji uporabo ceste ali
njenega dela (omejitev prometa posameznih vrst vozil, zmanjšanje dovoljene
skupne mase, osne obremenitve ali dimenzij vozil, zmanjšanje dovoljene hitrost
vozil in drugi ukrepi), če je državna cesta ali njen del v takem stanju:
-
da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst
vozil,
-
da bi promet posameznih vrst vozil povzročil pospešeno propadanje te
ceste,
-
če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje
ceste in varnost prometa na njej (posebne razmere zaradi snega, poledice,
odjuge, močnega vetra, burje, nenadne poškodbe ceste ali ovire na cesti).
(2) Direkcija oziroma koncesionar iz
11. ali 57. člena oziroma gospodarska družba iz 46. člena tega zakona morajo o
ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alineje prejšnjega
odstavka, po elektronski poti obvestiti ministrstvo, pristojno za promet,
policijo, pristojni center za obveščanje, pristojni inšpekcijski organ za ceste
in prometno-informacijski center najmanj sedem dni pred izvedbo ukrepa na
državni cesti. Prometno-informacijski center mora ukrepih obvestiti javnost
najmanj tri dni pred izvedbo ukrepa.
(3) Ukrepe, ki jih utemeljujejo
razlogi iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, lahko sprejme tudi
izvajalec rednega vzdrževanja ceste ali vodja intervencije ob prometnih in
drugih nesrečah ter izrednih dogodkih. O teh ukrepih morata nemudoma obvestiti
upravljavca državne ceste, policijo, pristojno občinsko redarstvo, pristojni
inšpekcijski organ za ceste in prometno-informacijski center, ki o ukrepih
takoj obvesti javnost.
(4) Iz razlogov, določenih v prvem
odstavku tega člena, lahko minister, pristojen za promet, odredi prepovedi in
omejitve uporabe ceste, katerih trajanje je daljše od enega leta.
(5) Minister, pristojen za promet,
lahko na posameznih državnih cestah, ki potekajo skozi ali mimo naselja in
vzporedno s katerimi potekajo državne ceste enakih ali boljših prometno
tehničnih lastnosti, odredi prepovedi in omejitve uporabe državne ceste za
tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 ton, razen za
prevoze teh vozil v lokalnem prometu, če je to potrebno zaradi povečanja pretočnosti
prometa ali varstva naravnega in bivalnega okolja.
(6) Ukrepe omejitve uporabe državne
ceste mora izvesti izvajalec rednega vzdrževanja ceste v okviru izvajanja te
javne službe.
(7) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za
prekršek izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki ne sprejme ustreznih ukrepov in
na predpisan način ne obvešča subjektov po tretjem odstavku tega člena,
odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja ceste pa z globo 500 evrov.
66. člen
(varovalni pas ob državni cesti)
(1) Z namenom preprečitve škodljivih
vplivov posegov v prostor ob državni cesti, na državno cesto in prometa na njej
je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
(2) Gradnja in rekonstrukcija objektov
ter izvajanje kakršnih koli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu
državne ceste so dovoljeni le s soglasjem direkcije.
(3) Direkcija izda soglasje iz
prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti
interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi
prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
(4) Predlagatelj nameravane gradnje v
varovalnem pasu državne ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito
pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s predpisi, ki urejajo varstvo
okolja.
(5) Varovalni pas državne ceste se
meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri
premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov
objekta na zemljišče ter znaša:
-
pri avtocestah 40 metrov,
-
pri hitrih cestah 35 metrov,
-
pri glavnih cestah 25 metrov,
-
pri regionalnih cestah 15 metrov,
-
pri državnih kolesarskih poteh 5 metrov.
(6) Z globo 200 eurov se kaznuje za
prekršek posameznik, ki v varovalnem pasu državne ceste brez soglasja ali v
nasprotju s soglasjem upravljavca ceste gradi ali rekonstruira stavbo ali
objekte, ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte ali naprave, ter izvaja
kakršnakoli dela na pripadajočih zemljiščih.
(7) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka,
njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
67. člen
(gradnja gospodarske javne infrastrukture
v območju državne ceste)
(1) Objekte in naprave gospodarske
javne infrastrukture je dovoljeno v območju državne ceste graditi le pod pogoji
in na način, določenim s soglasjem direkcije.
(2) Direkcija lahko zahteva od
upravljavca gospodarske javne infrastrukture, da objekte in naprave gospodarske
javne infrastrukture preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi
rekonstrukcije državne ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in
prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve objektov in naprav krije
njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja direkcije
za njihovo gradnjo.
(3) Direkcija lahko odkloni izdajo
soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi objekti in naprave gospodarske
javne infrastrukture ogrožali državno cesto ali promet na njej, bistveno
oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.
(4) Z globo 200 eurov se kaznuje za
prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(5) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega
člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
68. člen
(posegi v državno cesto zaradi vzdrževanja
druge gospodarske javne infrastrukture)
(1) Vzdrževalna in druga dela na
obstoječi gospodarski javni infrastrukturi na državni cesti se lahko opravljajo
le s soglasjem direkcije.
(2) V soglasju za izvajanje del iz
prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh
del.
(3) Soglasje iz prvega odstavka tega
člena ni potrebno, če je s poškodbami objektov in naprav gospodarske javne
infrastrukture, vgrajenih v državno cesto, neposredno ogrožen varen promet
oziroma življenje in zdravje ljudi in živali ali bi lahko nastala večja
gospodarska škoda. Upravljavec gospodarske javne infrastrukture mora takoj
odstraniti neposredno nevarnost in o tem brez odlašanja po elektronski poti
obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec gospodarske javne
infrastrukture mora takoj odpraviti poškodbe na njej, vzpostaviti cesto v
prvotno stanje in o končanih delih po elektronski poti obvestiti direkcijo in
izvajalca rednega vzdrževanja državne ceste.
(4) Če se mora zaradi del iz
prejšnjega odstavka omejiti uporaba državne ceste, mora upravljavec gospodarske
javne infrastrukture, vgrajene v državno cesto, o omejitvi uporabe državne
ceste in o njenem prenehanju po elektronski poti obvestiti pristojno policijsko
upravo in prometno-informacijski center.
(5) Z globo 200 eurov se kaznuje za
prekršek posameznik, ki brez soglasja direkcije izvaja vzdrževalna in druga
dela na gospodarski javni infrastrukturi na državni cesti ali opravlja ta dela
v nasprotju z danim soglasjem.
(6) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka,
njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
(7) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za
prekršek upravljavec gospodarske javne infrastrukture, ki ravna v nasprotju s
tretjim ali četrtim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo
200 eurov.
69. člen
(spremljajoče dejavnosti ob državni cesti)
(1) Namenske površine za opravljanje
spremljajočih dejavnosti ob državnih cestah direkcija z javnim razpisom odda
najugodnejšemu ponudniku.
(2) Stvarne pravice in medsebojna
razmerja v zvezi z opravljanjem spremljajočih dejavnosti se uredijo s pogodbo
med direkcijo in ponudnikom.
(3) Tehnične pogoje glede rabe površin
in pogoje za postavitev objektov in naprav določi direkcija s soglasjem.
(4) Z globo 200 eurov se kaznuje za
prekršek posameznik, ki postavi na površinah ob javni cesti, določenih za te
namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez ali v
nasprotju s soglasjem direkcije.
(5) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka,
njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
70. člen
(priključki na državno cesto)
(1) Priključki občinskih in
nekategoriziranih cest ter individualni priključki na glavne in regionalne
ceste (v nadaljnjem besedilu: priključki na državno cesto) se lahko gradijo ali
rekonstruirajo le s soglasjem direkcije. S soglasjem se na podlagi predpisa, ki
ureja cestne priključke na javne ceste, določijo tehnični in drugi pogoji
gradnje, rekonstrukcije in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s
prometno signalizacijo.
(2) Individualni priključki do
objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na občinsko ali
nekategorizirano cesto, ki se uporablja za javni cestni promet, in preko njih
na državno cesto.
(3) Direkcija izda soglasje iz prvega
odstavka tega člena, če ugotovi, da to ne bo imelo škodljivih posledic za zmogljivost
ceste in varnost prometa na njej ter če objektov in zemljišč ni mogoče z
ekonomsko upravičeno rešitvijo navezati na občinsko cesto.
(4) Stroške gradnje ali rekonstrukcije
priključka na državno cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije,
krije investitor priključka, v primeru priključevanja občinske ceste pa občina.
(5) Priključek do meje cestnega sveta
s pripadajočo prometno signalizacijo je sestavni del državne ceste.
(6) Pri spreminjanju obstoječih ali
sprejemanju novih prostorskih aktov morajo občine za predvidena nova stavbna zemljišča
predvideti tudi njihov skupni priključek na državno cesto.
(7) Z globo 200 eurov se kaznuje za
prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(8) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega
člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
71. člen
(obvezna prilagoditev priključka)
(1) Če priključek na državno cesto
zaradi povečanega obsega prometa ali spremenjene vrste prometa na priključku ne
izpolnjuje več zahtevanih prometnih in varnostnih pogojev ali ni vzdrževan,
direkcija samostojno ali na predlog pristojnega inšpekcijskega organa ali
pristojni inšpekcijski organ samostojno z upravno odločbo odredita njegovo
prometno tehnično prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve
priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik, v primeru
priključevanja občinske ceste pa občina.
(2) Zoper odločbo iz prejšnjega
odstavka je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za promet.
72. člen
(ukinitev, sprememba prometne ureditve in
prestavitev priključka)
(1) Direkcija ali pristojni
inšpekcijski organ lahko z odločbo ukine priključek na državno cesto v primeru,
da se ne izvede prilagoditev priključka v skladu z odločbo iz prejšnjega člena.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka lahko direkcija za ceste z odločbo ukine ali spremeni prometno
ureditev na priključku na državno cesto, če se priključek nahaja na območju,
kjer se mora izvesti ukrep za varstvo državne ceste in zavarovanje prometa na
njej, ali to zahteva sprememba prometne ureditve na državni cesti. Stroške
nadomestnega priključka krije direkcija.
(3) Zoper odločbo iz prejšnjega
odstavka je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za promet.
73. člen
(zapora ceste zaradi del ali prireditev na
državni cesti)
(1) Dela na državni cesti ali ob njej,
ki vplivajo na promet na tej cesti, in jo je zaradi tega treba delno ali popolno
zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 74. člena tega
zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje
cest.
(3) Dovoljenje za zaporo glavne ali
regionalne ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na
njej. Športne in druge prireditve na avtocestah in hitrih cestah, zaradi
katerih bi jih bilo treba popolnoma zapreti za promet, niso dovoljene.
(4) Dovoljenje za popolno zaporo
glavne ali regionalne ceste se lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti na
druge javne ceste ali če se promet zaradi zapore na glavni cesti ne ustavi za
več kot 30 minut oziroma zaradi zapore na regionalni cesti za več kot 60 minut.
(5) Z globo 200 eurov se kaznuje za
prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, tretjim in četrtim odstavkom
tega člena.
(6) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim, tretjim in četrtim
odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
(7) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za
prekršek izvajalec rednega vzdrževanja državne ceste, če delno ali popolno
zaporo državne ceste zaradi del na cesti ali športnih in drugih prireditev
izvede brez dovoljenja, razen v primerih iz drugega odstavka tega člena,
odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja ceste pa z globo 200 eurov.
74. člen
(izdaja dovoljenj za zaporo državne ceste)
(1) Dovoljenje za delno ali popolno
zaporo državne ceste izda direkcija in ga vroči predlagatelju zapore. O izdaji
dovoljenja direkcija obvesti policijo, pristojni center za obveščanje,
pristojni inšpekcijski organ za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja ceste,
na katero se dovoljenje nanaša.
(2) Z dovoljenjem za zaporo državne
ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi
zapore ceste in čas njenega trajanja.
(3) Če za predlagano zaporo ni
predpisan elaborat zapore ceste v skladu s predpisom, ki ureja označevanje in
zavarovanje del na javnih cestah in ovir v cestnem prometu, mora vloga
vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga
zapora ceste, čas trajanja zapore in navedbo tipske sheme začasne prometne
ureditve. Direkcija lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se
ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih
prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami
ceste.
(4) Določba prejšnjega odstavka o
vsebini vloge za zaporo državne ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja
tudi za športne in druge prireditve na cesti.
(5) Direkcija mora za zaporo ceste iz
11. člena tega zakona pridobiti predhodno mnenje upravljavca te ceste.
(6) Stroške za izvedbo zapore ceste in
preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj.
(7) Zaporo postavi izvajalec rednega
vzdrževanja državne ceste. Zavezanec za izvedbo zapore ceste mora o njej in o
preusmeritvi prometa obvestiti direkcijo, prometno-informacijski center,
policijo, pristojno občinsko redarstvo in pristojni inšpekcijski organ za ceste
najmanj tri dni pred prvo postavitvijo zapore ter takoj ob vsaki njeni
spremembi. V tem primeru obveščanje po 7. členu tega zakona ni potrebno.
(8) Izvajalec rednega vzdrževanja
državne ceste, na kateri je delna zapora ceste, mora v primeru upravičene
potrebe vsaj enkrat tedensko vozilom, s katerimi se opravlja izredni prevoz,
brezplačno omogočiti prehod skozi zaporo ceste.
(9) Obveščenost javnosti o izvedbi zapore
državne ceste in o preusmeritvi prometa zagotovi prometno-informacijski center.
(10) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za
prekršek izvajalec rednega vzdrževanja državne ceste, ki ravna v nasprotju s
sedmim odstavkom tega člena, ali če delno ali popolno zaporo državne ceste
izvede v nasprotju z dovoljenjem, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja
državne ceste pa z globo 500 eurov.
75. člen
(preglednosti ob državni cesti)
(1) V območju nivojskega križišča
državnih cest, državne ceste z občinsko cesto, z železniško progo
(preglednostni prostor) ali v območju cestnih priključkov na državno cesto
(pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni
dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in
druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest,
križišča ali priključka.
(2) Zaradi zagotavljanja stanja iz
prejšnjega odstavka, razen na priključkih nekategoriziranih cest na državno
cesto, se lahko lastninska pravica začasno ali trajno obremeni s služnostjo v
javno korist.
(3) Če gre za ustanovitev služnosti v
javno korist, pripada lastniku služeče nepremičnine odškodnina, ki obsega
zmanjšano vrednost nepremičnine in dejansko škodo.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek
lastnik služeče nepremičnine ni upravičen do odškodnine, če je bila taka
omejitev uporabe zemljišča predhodno določena v soglasju direkcije iz 66. člena
tega zakona.
(5) Z globo 500 eurov se kaznuje za
prekršek lastnik oziroma uporabnik zemljišča, ki ravna v nasprotju s prvim
odstavkom tega člena.
76. člen
(prometna ureditev na državnih cestah)
(1) Prometno ureditev ali njeno
spremembo na državni cesti oziroma njenem delu odredi z delovnim nalogom
direkcija. Pri zahtevnejših prometnih ureditvah je sestavni del delovnega
naloga elaborat prometne ureditve.
(2) Prometna ureditev iz prejšnjega
odstavka obsega zlasti:
-
določitev uporabe ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov
(cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot) in meje naselij;
-
določitev omejitev hitrosti vozil;
-
določitev prepovedi prehitevanja;
-
določitev prednostnih smeri in sistema ter način vodenja prometa;
-
določitev prehodov za pešce in kolesarje;
-
določitev ukrepov za umirjanje prometa na odsekih državne ceste skozi
naselja;
-
določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev, razen omejitev
uporabe državne ceste iz 68. člena tega zakona.
(3) Omejitev največje dovoljene
hitrosti vozil na cesti izven naselja ne sme biti manjša od 50 km/h, razen če
to terjajo utemeljeni razlogi za varnost ceste in prometa na njej.
(4) Prometna ureditev iz tega člena
mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo.
77. člen
(prometna signalizacija in prometna oprema
na državnih cestah)
(1) O postavitvi, zamenjavi,
dopolnitvi ali odstranitvi prometne signalizacije in prometne opremo na
državnih cestah odloča direkcija, če s tem zakonom ni določeno drugače.
(2) Na državni cesti se sme
postavljati turistična in druga obvestilna signalizacija samo v skladu s
predpisi, ki urejajo prometno signalizacijo. O postavitvi turistične in druge
obvestilne signalizacije odloča direkcija, ki ima pravico do povrnitve stroškov
za postavitev, vzdrževanje in odstranitev.
(3) Pravna ali fizična oseba, ki ji je
bila podeljena koncesija za redno vzdrževanje državnih cest, lahko spreminja
prometno signalizacijo in opremo le s predhodnim delovnim nalogom direkcije,
razen v primerih iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona.
78. člen
(obveščanje in oglaševanje ob državni
cesti)
(1) Postavljanje objektov za
obveščanje in oglaševanje je v območju državne ceste zunaj naselja prepovedano.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka lahko direkcija izda soglasje za postavitev objektov za obveščanje in
oglaševanje, ki so opredeljeni kot enostavni objekti:
-
če so obvestila namenjena izboljšanju prometne varnosti,
-
če se oglašuje gospodarski subjekt, ki dejavnost izvaja v stavbi
zgrajeni v varovalnem pasu državne ceste,
-
če se objekt za obveščanje in oglaševanje postavlja na servisne prometne
površine državne ceste ali druge površine, ki so v lasti fizičnih ali pravnih
oseb, pod pogojem da vsebina obvestila oziroma oglasa ni vidna z državne ceste.
(3) Objekti za obveščanje in
oglaševanje se ob državnih cestah v naselju lahko postavljajo le izven
preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž
vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije.
(4) Postavljanje elektronskih
prikazovalnikov ob državnih cestah je prepovedano. Svetlobne vitrine se lahko
ob državnih cestah v naselju postavljajo zunaj vozišča državne ceste.
(5) Soglasje za postavitev objektov iz
drugega in tretjega odstavka tega člena, katerih gradnja je predvidena v
območju državne ceste, izda direkcija na podlagi predloženega elaborata za
postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje, razen v primeru obvestila,
namenjenega izboljšanju prometne varnosti, katerega postavitev se odredi z
delovnim nalogom direkcije.
(6) Pravne ali fizične osebe, ki so
lastniki ali imetniki pravice uporabe elektronskih prikazovalnikov, ki so
postavljeni ob državnih cestah, morajo le te odstraniti najpozneje v šestih
mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(7) Z globo 200 eurov se kaznuje za
prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena ali
brez soglasja postavi objekt za obveščanje in oglaševanje v območju državne
ceste ali ga postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja.
(8) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka,
njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
79. člen
(pritožbeni organ in stroški soglasij)
(1) O soglasjih in dovoljenjih iz 24.,
25., 26., 27., 32., 50., 65., 66., 67., 68., 69., 70. in 78. člena tega zakona,
ki jih izdaja direkcija ali občina oziroma koncesionar iz 11. ali 57. člena ali
gospodarska družba iz 46. člena tega zakona na podlagi javnega pooblastila, se
odloči z odločbo, izdano v upravnem postopku.
(2) Zoper dovoljenja in soglasja, ki
jih po določbah tega zakona izdaja direkcija ali koncesionar iz 11. oziroma 57.
člena ali gospodarska družba iz 46. člena tega zakona, je dovoljena pritožba na
ministrstvo, pristojno za promet.
(3) Soglasodajalci za pripravo in
izdajo upravnih odločb v primeru gradnje oziroma izvajanja del v varovalnem
pasu in del, ki lahko vplivajo na varnost cestnega prometa, niso upravičeni do
plačila taks.
VII. VARNOSTNE ZAHTEVE ZA PREDORE
80. člen
(obseg uporabe)
(1) Določbe tega poglavja se
uporabljajo za predore, daljše od 500 m, merjeno po najdaljšem smernem vozišču v
popolnoma zaprtem delu predora, na državnih cestah, ki so del vseevropskega
cestnega omrežja, kot je določeno v Oddelku 2 Priloge I k Odločbi št.
1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o
smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (UL L št. 228 z
dne 9. 9. 1996, str. 1) in grafično prikazano na kartah oziroma opisano v
Prilogi 2 k navedeni odločbi.
(2) Vlada lahko predpiše, da se
določbe tega poglavja uporabljajo tudi za predore na drugih javnih cestah, ki
so daljši od 500 metrov, merjeno po najdaljšem smernem vozišču v popolnoma
zaprtem delu predora.
81. člen
(minimalne varnostne zahteve)
(1) Minimalne varnostne zahteve za
predore iz prejšnjega člena se nanašajo na:
-
konstrukcijske značilnosti in opremo predorov, kot so: število cevi in
smernih vozišč, geometrija predora, izhod v sili, dostop gasilske in druge
reševalne ali intervencijske službe, odstavne niše, odvajanje tekočin, požarna
varnost, prezračevanje, komunikacijski sistemi, in podobno ter
-
ukrepe v zvezi z obratovanjem predora, kot so: zagotavljanje potrebnih
sredstev in usposobljenega osebja, način izvedbe del v predoru, obvladovanje
prometnih in drugih nesreč ter izrednih dogodkov, vključno z zagotovitvijo
pravočasnega dostopa gasilske in druge reševalne ali intervencijske službe ter
ključne reševalne opreme, delovanje nadzornega centra in njegovo neposredno
povezavo s pristojnim centrom za obveščanje, potek prometa v predoru, prevoz
nevarnih snovi in podobno.
(2) Minimalne varnostne zahteve, znake
in oznake za predore natančneje predpiše vlada.
(3) Vlada v predpisu iz prejšnjega
odstavka predpiše tudi varnostno dokumentacijo, ki mora biti pripravljena za
posamezno vrsto projektne dokumentacije predora, način odobritve idejne
zasnove, način dajanja v obratovanje in pogoje za izdajo dovoljenja za
obratovanje predora ter občasne vaje, ki zagotavljajo varnost predora.
(4) Analiza tveganja vsebuje podrobno
oceno tveganj za posamezen predor, ob upoštevanju vseh projektnih dejavnikov in
prometnih pogojev, ki vplivajo na varnost. Vsebina in rezultati analize
tveganja morajo biti vsebovani v varnostni dokumentaciji, sestavljeni v skladu
s predpisom iz prejšnjega odstavka ter predpisi o varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami. Analizo tveganja mora pripraviti oseba, ki je od upravljavca
predora funkcionalno neodvisna.
(5) Za namestitev ali uporabo
inovativne opreme ali ukrepov, ki zagotavljajo enako ali višjo stopnjo varnosti
predora, kot to določa ta zakon in predpis iz drugega odstavka tega člena,
lahko ministrstvo, pristojno za promet, dovoli izjemo od zahtev tega predpisa.
K dovoljenju izjeme mora ministrstvo, pristojno za promet, pridobiti odobritev
Komisije Evropske unije.
82. člen
(naloge ministrstva, pristojnega za
promet)
(1) Ministrstvo, pristojno za promet,
je odgovorno za zagotavljanje vseh vidikov varnosti predora. Ministrstvo,
pristojno za promet, sprejema odločitve v zvezi z varnostjo predora, ki je
deloma v drugi državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država
članica), po predhodnem soglasju pristojnega upravnega organa druge države
članice ali daje predhodno soglasje k odločitvam tega organa.
(2) Ministrstvo, pristojno za promet,
izda dovoljenje za obratovanje predora, če so izpolnjene varnostne zahteve, ki
jih določa ta zakon in predpis iz drugega odstavka 81. člena tega zakona in če
je izdano dovoljenje o poskusnem obratovanju oziroma uporabno dovoljenje po
predpisih o graditvi objektov.
(3) Ne glede na določbe 65. člena tega
zakona ministrstvo, pristojno za promet, prepove ali omeji promet v predoru, če
varnostne zahteve ali ukrepi, določeni s predpisom iz drugega odstavka 81.
člena tega zakona, niso izpolnjeni. Ministrstvo, pristojno za promet, pri tem
določi pogoje, pod katerimi se lahko ponovno vzpostavi običajen promet v predoru.
(4) Ministrstvo, pristojno za promet,
mora poskrbeti, da so izvedene naslednje naloge:
-
redno preskušanje in pregledovanje predorov ter oblikovanje varnostnih
zahtev v zvezi s tem;
-
vzpostavljanje organizacijskih in operativnih načrtov za usposabljanje
in opremljanje služb za ukrepanje ob prometnih in drugih nesrečah ter izrednih
dogodkih;
-
opredelitev postopka za takojšnje zaprtje predora v nujnem primeru;
-
izvajanje potrebnih ukrepov za zmanjšanje tveganja.
(5) Ministrstvo, pristojno za promet,
je upravni organ v skladu s 4. členom Direktive 2004/54/ES.
(6) Ministrstvo, pristojno za promet,
mora Komisiji Evropske unije vsaki dve leti do konca septembra poslati poročilo
o požarih v predorih in o nesrečah, ki vplivajo na varnost uporabnikov cest v
predorih, ter o njihovi pogostosti in vzrokih, jih oceniti in zagotoviti
informacije o dejanski vlogi in učinkovitosti varnostnih sredstev in ukrepov.
83. člen
(upravljavec predora)
(1) Ministrstvo, pristojno za promet,
določi za vsak predor v fazi projektiranja, gradnje in obratovanja upravljavca
predora, lahko pa naloge upravljavca predora opravlja samo.
(2) Upravljavca predora, ki je deloma
v drugi državi članici, določi ministrstvo, pristojno za promet, skupaj s
pristojnim upravnim organom druge države članice.
(3) Upravljavec predora mora izdelati
načrt zaščite in reševanja za primer prometne nesreče v predoru oziroma
ukrepanje ob drugi nesreči ali izrednem dogodku, sodelovati pri določitvi,
opremljanju, pripravi in usposabljanju pristojne gasilske oziroma druge reševalne
ali intervencijske službe ter vzdrževati in preverjati delovanje vseh
varnostnih sistemov v predoru.
(4) Če pride do prometne in druge
nesreče ter izrednega dogodka v predoru, mora upravljavec predora o tem najkasneje
v enem mesecu sestaviti poročilo, ki ga posreduje uradniku za varnost,
ministrstvu, pristojnemu za promet, in službam za ukrepanje ob prometni in
drugi nesreči ter izrednem dogodku, ki so ob tem dogodku posredovale.
(5) Če je sestavljeno poročilo o
preiskavi o vzrokih prometne in druge nesreče ter izrednega dogodka,
upravljavec predora to poročilo posreduje uradniku za varnost, ministrstvu,
pristojnemu za promet, in službam za ukrepanje ob prometni in drugi nesreči ter
izrednem dogodku, ki so ob tem dogodku posredovale, in to najkasneje v enem
mesecu od prejema.
84. člen
(uradnik za varnost)
(1) Upravljavec predora po predhodnem
soglasju ministrstva, pristojnega za promet, za vsak predor imenuje uradnika za
varnost, ki koordinira vse ukrepe za zagotovitev varnosti v predoru. Uradnik za
varnost, ki je lahko del osebja predora ali službe za ukrepanje ob prometni in
drugi nesreči ter izrednem dogodku, mora biti neodvisen pri vseh zadevah
varnosti predora in v zvezi s tem ne sme sprejemati nobenih navodil
delodajalca. Ista oseba je lahko uradnik za varnost v več predorih.
(2) Uradnik za varnost opravlja
naslednje naloge:
-
zagotavlja koordinacijo s službami za ukrepanje ob prometni in drugi
nesreči ter izrednem dogodku in sodeluje pri pripravi operativnih načrtov;
-
sodeluje pri načrtovanju, pripravi vseh vrst projektne dokumentacije,
izvajanju in ocenjevanju ukrepanja ob prometni in drugi nesreči ter izrednem
dogodku;
-
sodeluje pri določanju konstrukcije, opreme in obratovanja novih
predorov in sprememb obstoječih predorov;
-
sodeluje pri načrtovanju, ocenjevanju, preverjanju in izvajanju načrtov
za ukrepanje ob prometni in drugi nesreči ter izrednem dogodku;
-
preverja usposobljenost služb za ukrepanje ob prometni in drugi nesreči
ter izrednem dogodku in sodeluje pri organizaciji njihovih vaj;
-
svetuje glede dajanja predorov v obratovanje;
-
preverja, ali je konstrukcija in oprema predora vzdrževana in
popravljena;
-
sodeluje pri ocenjevanju morebitne prometne in druge nesreči ter
izrednega dogodka.
VIII. VARNOSTNE ZAHTEVE ZA CESTNO INFRASTRUKTURO
85. člen
(obseg uporabe)
(1) Določbe tega poglavja se
uporabljajo za državne ceste, ki so del vseevropskega cestnega omrežja, kot je
določeno v Oddelku 2 Priloge I k Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj
vseevropskega prometnega omrežja (UL L št. 228 z dne 9. 9. 1996, str. 1)
in grafično prikazano na kartah oziroma opisano v Prilogi 2 k navedeni odločbi
in Odločbi št. 1346/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. 5.
2001 (UL L 185, 6. 7. 2001, str. 1) in grafično prikazano na kartah
oziroma opisano v Prilogi 2 k navedeni odločbi.
(2) Vlada lahko predpiše, da se
določbe tega poglavja uporabljajo tudi za druge javne ceste.
(3) Določbe tega poglavja se ne
uporabljajo za predore iz prvega odstavka 80. člena tega zakona.
86. člen
(varnost cestne infrastrukture)
Aktivnosti za izboljšanje varnosti cestne
infrastrukture se nanašajo na vse faze načrtovanja, projektiranja, gradnje in
vzdrževanja cest in obsegajo:
-
izdelavo ocene učinkov na varnost v cestnem prometu,
-
preverjanje varnosti v cestnem prometu,
-
razvrščanje in upravljanje cestnega omrežja, ki je v uporabi, glede na
varnost,
-
pregledovanje varnosti cest,
-
upravljanje podatkov.
87. člen
(ocena učinka na varnost v prometu)
(1) Ocena učinka na varnost v prometu
je strateško primerjalna analiza učinka, ki ga ima izgradnja nove ceste ali
znatne spremembe obstoječega omrežja cest (v nadaljnjem besedilu: cestno
infrastrukturni projekti) na raven varnosti cestnega omrežja.
(2) Ocena učinka na varnost v prometu
pojasni upoštevanje varnosti v prometu, ki vpliva na izbiro predlagane rešitve.
Ocena zagotovi vse ustrezne informacije, ki so potrebne za analizo stroškov in
koristi različnih ocenjenih možnosti.
(3) Ocena učinka na varnost v prometu
se izvede v začetni fazi načrtovanja, preden se cestno infrastrukturni projekt
odobri, in je obvezna za vse cestno infrastrukturne projekte.
88. člen
(preverjanje varnosti v prometu)
(1) Preverjanje varnosti v prometu je
neodvisno, podrobno in sistematično tehnično varnostno preverjanje glede
konstrukcijskih lastnosti cestno infrastrukturnega projekta, ki obsega vse faze
investicije od načrtovanja, začetka obratovanja do pridobitve ustreznega
uporabnega ali obratovalnega dovoljenja.
(2) Preverjanje varnosti v prometu se
obvezno izvaja za vse cestno infrastrukturne projekte, pri tem pa se upoštevajo
merila, ki jih predpiše minister, pristojen za promet.
(3) Preverjanje projektne
dokumentacije cestno infrastrukturnega projekta v vseh fazah investicije od
načrtovanja do pričetka obratovanja izvaja imenovani presojevalec varnosti cest
ali presojevalka varnosti cest (v nadaljnjem besedilu: presojevalec varnosti
cest).
(4) Preverjanje varnosti posameznega
cestno infrastrukturnega objekta lahko izvaja le imenovani presojevalec varnosti
cest, ki ni sodeloval pri izdelavi ali izvedbi projekta.
(5) V poročilu presojevalec varnosti
cest za vsako fazo načrtovanja natančno določi za prometno varnost kritične
elemente cestno infrastrukturnega projekta. Če znotraj posamezne faze izdelave
projektne dokumentacije kritični elementi niso odpravljeni, presojevalec
varnosti cest to navede v dopolnitvi poročila. Vsebina dopolnitve služi kot
priporočilo v naslednji fazi postopka realizacije projekta.
89. člen
(razvrščanje cestnega omrežja glede na varnost)
(1) Cestno omrežje se glede na varnost
razvršča po številu nesreč na cestnih odsekih in po varnosti posameznih cestnih
odsekov.
(2) Razvrščanje cestnih odsekov glede
na število nesreč obsega opredeljevanje, analiziranje in razvrščanje odsekov
cestnega omrežja, ki so v uporabi več kot tri leta in na katerih se je
sorazmerno glede na količino prometa zgodilo nadpovprečno število prometnih
nesreč s smrtnim izidom.
(3) Razvrščanje cestnih odsekov po
varnosti omrežja obsega opredeljevanje, analiziranje in razvrščanje odsekov
obstoječega cestnega omrežja glede na njihov potencial razvoja varnosti in
prihranka stroškov prometnih nesreč.
(4) Upravljavec ceste zagotovi, da
cestne odseke, ki jih je glede na rezultate razvrščanja po določilih prvega,
drugega in tretjega odstavka tega člena treba obravnavati prioritetno, pregleda
presojevalec varnosti cest ali skupina strokovnjakov, med katerimi je najmanj
en član skupine presojevalec varnosti cest.
(5) Upravljavec ceste v okviru
zagotovljenih finančnih sredstev prioritetno zagotavlja sredstva za sanacijo
odsekov s poslabšano prometno varnostjo.
(6) Upravljavec ceste zagotovi
obveščenost udeležencev cestnega prometa o izvajanju investicijskih
vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na določenem cestnem odseku,
ki lahko vplivajo na njihovo varnost, in obveščenost o cestnih odsekih, kjer se
zgodi veliko prometnih nesreč.
(7) Minister, pristojen za promet,
predpiše merila za razvrščanje cestnih odsekov glede na število nesreč in glede
na varnost cestnega omrežja.
90. člen
(pregledovanje varnosti cest)
(1) Pregledovanje varnosti cest pomeni
reden periodičen pregled lastnosti in pomanjkljivosti cestnih odsekov, po
katerih poteka promet, in ki s stališča prometne varnosti narekujejo izvedbo
vzdrževalnih ali investicijskih vzdrževalnih del za preprečevanje prometnih
nesreč.
(2) Pregledovanje varnosti cest se
izvaja redno na cestnih odsekih, po katerih poteka promet, z namenom odkrivanja
karakteristik, ki vplivajo na prometno varnost in preprečevanja prometnih nesreč.
(3) Redna pregledovanja varnosti cest
izvajajo imenovani presojevalci varnosti cest. Pogostost pregledov mora
zagotavljati primerno raven prometne varnosti cestne infrastrukture, zato se
pregledi opravljajo najmanj vsakih pet let, v primeru ugotovljene slabše
prometne varnosti pa se takšni odseki ali točke rešujejo urgentno.
91. člen
(upravljanje podatkov)
(1) Javna agencija za varnost prometa
mora za vsako prometno nesrečo s smrtnim izidom, ki se zgodi na cesti,
imenovati skupino strokovnjakov, ki raziščejo dejavnike nastanka prometne
nesreče in sestavijo poročilo o nesreči, javna agencija pa to poročilo
posreduje ministrstvu, pristojnemu za promet.
(2) Javna agencija za varnost prometa
zagotovi izračun povprečne družbene cene nesreč s smrtnim izidom in povprečne
družbene cene nesreč s hudimi telesnimi poškodbami. Ministrstvo, pristojno za
promet, lahko oblikuje stopnje stroškov, ki se posodabljajo najmanj vsakih pet
let.
92. člen
(presojevalec varnosti cest)
(1) Za presojevalca varnosti cest se
lahko imenuje posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-
najmanj izobrazbo, pridobljeno po univerzitetnih študijskih programih
prve stopnje, s področja cestne infrastrukture, prometnega inženirstva ali
prometne varnosti;
-
najmanj deset let izkušenj na področju projektiranja cest, revidiranja
ali recenziranja cestnih projektov ali izdelave prometno varnostnih analiz
oziroma analiz cestnih nesreč;
-
opravljen strokovni izpit za presojevalca varnosti cest.
(2) Presojevalec varnosti cest se mora
najmanj vsaka tri leta udeležiti obdobnega strokovnega usposabljanja.
(3) Strokovna usposabljanja in
preverjanje usposobljenosti za presojevalca varnosti cest organizira javna
agencija za varnost prometa.
(4) Presojevalce varnosti cest imenuje
minister, pristojen za promet. Javna agencija za varnost prometa za namen
spremljanja usposobljenosti imenovanih presojevalcev varnosti cest vzpostavi in
vodi evidenco, ki vsebuje naslednje podatke:
-
osebno ime;
-
EMŠO;
-
datum in kraj rojstva;
-
stalno ozirom začasno prebivališče;
-
številka in datum izdaje potrdila o opravljenem strokovnem izpitu;
-
datum opravljenega obdobnega strokovnega usposabljanja.
(5) Način usposabljanja in preverjanja
strokovne usposobljenosti, obrazec potrdila o uspešno opravljenem usposabljanju
ter način vodenja evidence o izdanih potrdilih predpiše minister, pristojen za
promet. Minister, pristojen za promet, podrobneje predpiše tudi način in pogoje
opravljanja nalog imenovanih presojevalcev varnosti cest ter določi cenik njihovih storitev.
93. člen
(poročila presojevalca varnosti cest)
(1) Presojevalec varnosti cest izdela
poročilo o oceni učinka na varnost prometa, poročilo o preveritvi varnosti
prometa in poročilo o pregledu varnosti ceste in ga pošlje upravljavcu ceste.
(2) Poročilo o pregledu varnosti ceste
mora presojevalec varnosti cest posredovati javni agenciji za varnost prometa.
94. člen
(obveznost upoštevanja poročil)
(1) Poročilo o oceni učinka na varnost
prometa in poročilo o preveritvi varnosti cestne infrastrukture, ki ju izdela
presojevalec varnosti cest, morata upoštevati izdelovalec projektne
dokumentacije in upravljavec.
(2) Če izdelovalec projektne
dokumentacije ali upravljavec ugotovi, da poročil iz prejšnjega odstavka ni
mogoče upoštevati, izdela izredno pisno poročilo, v katerem mora podrobno
obrazložiti, zakaj predlogov presojevalca varnosti cest ni mogoče upoštevati.
To poročilo je v obliki elaborata sestavni del projektne dokumentacije.
(3) Upravljavec pregledane ceste mora
upoštevati poročilo o pregledu varnosti ceste.
(4) Poročilo o preveritvi varnosti
cestne infrastrukture je sestavni del dokazila o zanesljivosti objekta.
(5) Javna agencija za varnost prometa
lahko upravljavcu z odločbo odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in
nadzira njihovo odpravo.
IX. UPRAVLJANJE, GRADNJA, VZDRŽEVANJE IN VARSTVO OBČINSKIH
CEST
95. člen
(upravljavec občinskih cest)
Upravljavec občinskih cest je občinska
uprava (v nadaljnjem besedilu: upravljavec občinske ceste). Način izvajanja
nalog upravljanja določi pristojni organ občine s splošnim aktom.
96. člen
(gradnja in vzdrževanje občinskih cest)
Občinske ceste se morajo načrtovati,
projektirati, graditi in vzdrževati na način in pod pogoji kot to določajo
predpisi, ki urejajo projektiranje javnih cest, prometno signalizacijo in
prometno opremo, način označevanja in zavarovanja del in ovir v prometu, cestne
priključke, avtobusna postajališča, ter predpisi, ki urejajo vrste vzdrževalnih
del na cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest.
97. člen
(varovalni pas ob občinski cesti)
(1) V varovalnem pasu občinske ceste
je raba prostora omejena.
(2) Posegi v prostor varovalnega pasu
občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste.
(3) Upravljavec občinske ceste izda
soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu
niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene
širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
(4) Varovalni pas občinske cest se
meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri
premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov
objekta na zemljišče ter znaša največ:
-
pri lokalnih cestah 10 metrov,
-
pri javnih poteh 5 metrov,
-
pri občinskih kolesarskih poteh 2 metra.
(5) Občina lahko z odlokom predpiše
manjšo širino varovalnih pasov.
(6) Z globo 200 eurov se kaznuje za
prekršek posameznik, ki v varovalnem pasu občinske ceste brez soglasja ali v
nasprotju s soglasjem upravljavca ceste gradi ali rekonstruira stavbo ali
objekte, ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte ali naprave, ter izvaja
kakršnakoli dela na pripadajočih zemljiščih.
(7) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka,
njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
98. člen
(preglednosti ob občinski cesti)
(1) V območju nivojskega križišča
občinskih cest, križišča občinske ceste z železniško progo (preglednostni
prostor) ali v območju cestnih priključkov na občinsko cesto (pregledno polje)
ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno
vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge
predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest,
križišča ali priključka.
(2) Zaradi zagotavljanja stanja iz
prejšnjega odstavka, razen na individualnih priključkih, se lahko lastninska
pravica začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist.
(3) V primeru ustanovitve služnosti v
javno korist lastniku služeče nepremičnine pripada odškodnina, ki obsega
zmanjšano vrednost nepremičnine in dejansko škodo.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka lastnik služeče nepremičnine ni upravičen do odškodnine, če je bila
taka omejitev uporabe zemljišča predhodno določena v soglasju občine.
(5) Z globo 500 eurov se kaznuje za
prekršek lastnik oziroma imetnik pravice uporabe nepremičnine, ki ravna v
nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
99. člen
(priključki na občinsko cesto)
(1) Priključki nekategoriziranih cest
ter individualni priključki na občinske ceste (v nadaljnjem besedilu:
priključki na občinske ceste) se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s
soglasjem upravljavca občinskih cest. S soglasjem na podlagi predpisa, ki ureja
cestne priključke na javne ceste, se določijo tehnični in drugi pogoji gradnje,
rekonstrukcije in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno
signalizacijo.
(2) Upravljavec občinskih cest izda
soglasje iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da to ne bo imelo škodljivih
posledic za zmogljivost ceste in varnost prometa na njej.
(3) Priključek do meje cestnega sveta
s pripadajočo prometno signalizacijo je sestavni del občinske ceste.
(4) Upravljavec občinskih cest lahko z
odločbo zahteva prilagoditev priključka na stroške koristnika priključka, če
priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen
promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več
ustrezen.
(5) Upravljavec občinskih cest lahko
ukine priključek na občinsko cesto v soglasju z lastnikom priključka oziroma
imetnikom pravice uporabe.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka lahko upravljavec občinskih cest z odločbo ukine priključek na
občinsko cesto, če se priključek nahaja na območju, kjer se mora izvesti ukrep
za varstvo občinske ceste in zavarovanje prometa na njej, ali če to zahteva
sprememba prometne ureditve na občinski cesti. Priključek se nadomesti na
stroške občine.
(7) Z globo 200 eurov se kaznuje za
prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(8) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega
člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
100. člen
(prometna ureditev na občinskih cestah)
(1) Za varen in nemoten potek prometa
na občinskih cestah so odgovorne občine.
(2) Prometno ureditev na občinskih
cestah določijo občine. Pri zahtevnejših prometnih ureditvah je sestavni del
posamičnega konkretnega upravnega akta elaborat prometne ureditve.
(3) Prometna ureditev obsega:
-
določitev uporabe ceste ali dela ceste za določene vrste vozil oziroma
uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot ali steza,
steza za pešce, steza za pešce in kolesarje, steza za jezdece) in mej naselij;
-
določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa;
-
določitev omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto
prometa;
-
določitev omejitev hitrosti vozil;
-
ureditev kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih povezav;
-
ureditev parkiranja in ustavljanja vozil;
-
določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in
območij za pešce in prehodov za pešce;
-
določitev ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in
kolesarjev, zlasti v bližini vzgojno varstvenih, izobraževalnih in zdravstvenih
ustanov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci
cestnega prometa pojavljajo v večjem številu;
-
določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa.
(4) Omejitev največje dovoljene
hitrosti vozil na cesti izven naselja ne sme biti manjša od 50 km/h, razen če
to zahtevajo utemeljeni razlogi za varnost ceste in prometa na njej.
(5) Prometna ureditev iz tretjega
odstavka tega člena mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo in
prometno opremo. O postavitvi, zamenjavi, dopolnitvi ali odstranitvi prometno
signalizacije na občinskih cestah odloča upravljavec občinskih cest.
101. člen
(zapora ceste zaradi del ali prireditev na
občinski cesti)
(1) Dela na občinski cesti ali ob
njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali
popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca
občinskih cest.
(2) Dovoljenje upravljavca občinskih
cest za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge
prireditve na njej.
(3) Z dovoljenjem za zaporo občinske
ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi
zapore ceste in čas njenega trajanja.
(4) Zaporo postavi izvajalec rednega
vzdrževanja občinske ceste, ki mora o njeni izvedbi obvestiti policijo,
občinsko redarstvo in pristojni inšpekcijski organ za ceste najmanj tri dni
pred spremembo ter javnost na krajevno običajen način.
(5) Z globo 200 eurov se kaznuje za
prekršek posameznik, ki izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste,
potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na
cesti, brez dovoljenja, v nasprotju s pogoji dovoljenja ali preseže v
dovoljenju določeni čas njenega trajanja.
(6) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka,
njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
(7) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za
prekršek izvajalec rednega vzdrževanja cest, če delno ali popolno zaporo
občinske ceste izvede brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem, ali v
predpisanem roku na predpisan način ne obvesti policije, občinskega redarstva
in pristojnega inšpekcijskega organa za ceste o izvedbi zapore, odgovorna oseba
izvajalca rednega vzdrževanja ceste pa z globo 200 eurov.
102. člen
(začasne omejitve uporabe občinske ceste)
(1) Če na občinski cesti ali njenem
delu ni mogoč varen promet vozil zaradi zimskih razmer, močnega vetra, prometne
in druge nesreče ter izrednega dogodka ali če to terjajo drugi utemeljeni
razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej, lahko
upravljavec občinske ceste začasno prepove uporabo občinske ceste za vse ali
posamezne vrste vozil ali skupin vozil, oziroma dovoli vožnjo samo tistih
vozil, ki so ustrezno opremljena. O prepovedi uporabe občinske ceste mora v
roku ene ure po elektronski poti obvestiti pristojno policijsko upravo,
občinsko redarstvo in pristojni inšpekcijski organ za ceste ter javnost na
krajevno običajen način.
(2) Del ceste, na katerem velja
omejitev uporabe, mora upravljavec občinske ceste označiti s predpisano
prometno signalizacijo.
(3) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za
prekršek upravljavec ceste, če v predpisanem roku na predpisan način ne obvesti
policije, občinskega redarstva in pristojnega inšpekcijskega organa za ceste o
izvedbi zapore, odgovorna oseba upravljavca ceste pa z globo 500 eurov.
(4) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za
prekršek upravljavec ceste, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena,
odgovorna oseba upravljavca ceste pa z globo 500 eurov.
103. člen
(obveznost vodenja podatkov o občinskih
cestah)
(1) Upravljavec občinske ceste mora
voditi evidence o občinskih cestah in objektih, skladno s predpisi o načinu označevanja
javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih.
(2) Zbirne podatke iz evidenc o
občinskih javnih cestah mora občina brezplačno posredovati direkciji najkasneje
do 15. maja tekočega leta za stanje cest preteklega leta.
(3) Če občina predpisanih podatkov ne
posreduje direkciji do predpisanega roka, pridobi podatke direkcija na stroške
občine.
X. NACIONALNI CENTER ZA UPRAVLJANJE PROMETA
104. člen
(Nacionalni center za upravljanje prometa)
(1) Za nadzor in upravljanje prometa
ter obveščanje javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih se ustanovi
Nacionalni center za upravljanje prometa (NCUP).
(2) NCUP
opravlja zlasti te naloge:
-
nadzor, usmerjanje in usklajevanje dejavnosti za upravljanje prometa na
državni ravni v rednih in izrednih primerih, kar vključuje tudi odločanje o
potrebnih ukrepih (npr. začasna omejitev ali preusmeritev prometa, zapore
cest);
-
pridobivanje podatkov o lokalnih ukrepih od vseh upravljavcev cest, spremljanje
ukrepov ter predlaganje njihovih sprememb oziroma odločanje o uskladitvah
medsebojnih pristojnosti vseh subjektov, ki sodelujejo pri izvajanju dejavnosti
NCUP;
-
sodelovanje pri mednarodnem načrtovanju in upravljanju prometa;
-
zbiranje vseh razpoložljivih podatkov o stanju državnih cest in prometa
na njih na enem mestu ter njihova analiza in obdelava;
-
obveščanje centrov za obveščanje in drugih pristojnih služb o večjih
nesrečah ter o nevarnosti za nastanek večje nesreče;
-
obveščanje javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih po
sredstvih javnega obveščanja in drugih javnosti dostopnih medijih.
105. člen
(delovanje NCUP)
(1) NCUP je organiziran kot del
notranje organizacijske enote ministrstva, pristojnega za promet, ki je
pristojna za področje cestne infrastrukture.
(2) NCUP deluje v prostorih nadzornega
centra Dragomelj, ki je v lasti Republike Slovenije.
(3) Pri nadzoru in upravljanju prometa ter obveščanju javnosti o stanju
državnih cest in prometa na njih sodelujejo v okviru NCUP direkcija, koncesionar
s koncesijo za upravljanje državnih cest, policija, občina, ki ima organiziran
center za nadzor nad prometom, ter organ, pristojen za zaščito in reševanje.
Pri obveščanju javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih sodeluje
izvajalec javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti, ki
omogoča celovito obveščanje javnosti, vključno z neposrednim in takojšnjim
predvajanjem informacij. Naloge iz tega odstavka se štejejo za naloge iz
pristojnosti subjektov, ki jih ti izvajajo in jih opravljajo za svoj račun.
(4) Pri
izvajanju nalog NCUP lahko sodelujejo tudi drugi upravljavci cest, ki z
ministrstvom, pristojnim za promet, v ta namen sklenejo sporazum o sodelovanju,
v katerem se dogovorijo o obsegu in načinu zbiranja informacij in njihovega
posredovanja javnosti ter o načinu upravljanja s prometom na cestah, ki jih
upravljajo.
(5) Subjekti iz tretjega odstavka tega
člena imajo za opravljanje svojih nalog v prostorih NCUP in za potrebe
izvajanja nalog tega centra pravico do brezplačne uporabe prostorov. S posebno
pogodbo med uporabniki vseh prostorov NCUP se uredijo obveznosti glede
pokrivanja obratovalnih stroškov NCUP.
(6) Podrobnejša pravila o delovanju NCUP
ter sodelovanju udeleženih subjektov pri izvajanju nalog in pristojnosti iz
tretjega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za promet.
X.a RAZVOJ IN UPORABA ITS
105.a člen
(pristojnost za razvoj in uporabo ITS)
Za spremljanje razvoja in uporabe aplikacij
in storitev ITS je pristojno ministrstvo, pristojno za promet.
105.b člen
(naloge na področju ITS)
Na področju ITS se izvajajo naslednje
naloge:
-
spremljanje in analiziranje razvoja ITS v Republiki Sloveniji in v
tujini;
-
sodelovanje s primerljivimi ustanovami ali pravnimi subjekti iz drugih
držav članic na področjih razvoja ter uporabe aplikacij in storitev ITS, ki so
v skladu z Direktivo 2010/40/EU opredeljena kot prednostna;
-
spremljanje uporabe aplikacij in storitev ITS v Republiki Sloveniji,
zlasti spremljanje, evidentiranje in analiza težav pri njihovi uporabi.
105.c člen
(uveljavitev specifikacij s področja ITS)
(1) Minister, pristojen za promet, odredi,
da se pri uvajanju aplikacij in storitev ITS obvezno uporablja specifikacija,
ki jo sprejme Komisija v skladu z Direktivo 2010/40/EU (v nadaljnjem besedilu:
specifikacija ITS), če presodi, da je uvedba aplikacije ali storitve, ki je
predmet zadevne specifikacije, v Republiki Sloveniji smotrna, ter predpiše
ukrepe, potrebne za njeno izvajanje. Pred sprejetjem predpisa iz prejšnjega
stavka je treba pridobiti mnenje informacijskega pooblaščenca.
(2) Ukrepi, potrebni za izvajanje
specifikacije ITS, morajo zagotavljati spoštovanje naslednjih načel:
-
načelo učinkovitosti, kar pomeni, da morajo prispevati k reševanju
ključnih izzivov, ki vplivajo na cestni promet (npr. zmanjšanje
preobremenjenosti cest, zmanjšanje emisij, izboljšanje energetske
učinkovitosti, izboljšanje varnosti, posebej za ranljive udeležence v prometu);
-
načelo stroškovne učinkovitosti, kar pomeni optimizacijo razmerja med
stroški in rezultati pri izpolnjevanju zastavljenih ciljev;
-
načelo sorazmernosti, kar pomeni, da je treba po potrebi zagotoviti
različne ravni dosegljive kakovosti storitev in njihovega uvajanja, pri čemer
se upoštevajo tudi lokalne posebnosti;
-
načelo podpore kontinuiteti storitev, kar pomeni zagotavljanje
neprekinjenih, brezhibnih storitev na področjih uvajanja storitev ITS. Storitve
je treba neprekinjeno zagotavljati na ravni, prilagojeni značilnostim prometnih
omrežij, ki povezujejo Republiko Slovenijo z drugimi državami, ter notranjih prometnih
omrežij, vključno s povezavo mesta s podeželjem;
-
načelo uresničevanja medobratovalnosti, kar pomeni, da morajo sistemi in
povezani poslovni procesi omogočati izmenjavo podatkov ter posredovanje
informacij in znanja, kar zagotavlja učinkovito izvajanje storitev ITS;
-
načelo ohranjanja združljivosti z obstoječimi sistemi, kar pomeni, da je
po potrebi treba zagotoviti združljivost sistemov ITS z obstoječimi sistemi, ki
zasledujejo isti cilj, pri čemer se ne ovira razvoj novih tehnologij;
-
načelo upoštevanja obstoječe lastnosti infrastrukture in omrežja, kar
pomeni, da je treba upoštevati svojevrstne razlike v lastnostih prometnega
omrežja, predvsem prometne obremenjenosti in vremenskih razmer na cestah;
-
načelo spodbujanja enakosti dostopa, kar pomeni, da ni dopustno ovirati
dostopa ranljivih udeležencev v prometu do aplikacij in storitev ITS ali jih
obravnavati neenako pri kriterijih za dostop in uporabo;
-
načelo podpore tehnične zrelosti, kar pomeni, da je po ustrezni oceni
tveganj treba dokazati zanesljivost ITS glede na ustrezno stopnjo tehničnega
razvoja in uporabe;
-
načelo zagotavljanja visoke kakovosti časovne razporeditve in
pozicioniranja, kar pomeni uporabo satelitske infrastrukture ali druge
tehnologije, ki zagotavlja primerljivo stopnjo natančnosti za uporabo aplikacij
in storitev ITS, ki terjajo globalno, stalno, natančno in zagotovljeno
določanje časa in položaja;
-
načelo omogočanja intermodalnosti, kar pomeni, da je pri uvajanju ITS po
potrebi treba upoštevati usklajevanje različnih vrst prevoza;
-
načelo ohranjanja usklajenosti, kar pomeni upoštevanje veljavnih
predpisov, strategij in ukrepov, ki so pomembni za ITS, zlasti na področju
standardizacije;
-
načelo upoštevanja koncepta vgrajene zasebnosti, kar pomeni upoštevanje
temeljnih načel varstva osebnih podatkov pri oblikovanju in delovanju storitev
ITS, s poudarkom na načelu predhodne presoje vplivov na varstvo osebnih
podatkov in minimizacije osebnih podatkov, ki se bodo obdelovali.
(3) Pod pogoji, določenimi v specifikaciji
ITS, se lahko določijo tudi dodatna pravila za opravljanje storitev ITS na delu
ali na celotnem ozemlju Republike Slovenije, če takšna pravila ne ovirajo
medobratovalnosti.
105.č člen
(varovanje osebnih podatkov pri uporabi
aplikacij in storitev ITS)
(1) NCUP, upravljavci cest in ponudniki
storitev ITS morajo pri uporabi aplikacij in storitev ITS ravnati v skladu s
predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(2) Pri uporabi aplikacij in storitev ITS
je treba zlasti zagotoviti:
-
da se obdeluje minimalna količina osebnih podatkov, ki je potrebna za
dosego namena, in da se ti podatki hranijo najkrajši možni čas, ki zadošča za
uresničitev zakonsko določenih namenov;
-
uporabo anonimnih in statističnih podatkov, če je z njimi mogoče doseči
zasledovane cilje aplikacij in storitev ITS, razen kadar tehnične možnosti tega
ne omogočajo;
-
ustrezne organizacijske, tehnične in logično-tehnične postopke in
ukrepe, s katerimi se varujejo osebni podatki, preprečuje naključno ali namerno
nepooblaščeno uničevanje podatkov, njihova sprememba ali izguba ter
nepooblaščena obdelava teh podatkov.
105.d člen
(poročanje Evropski komisiji)
(1) Ministrstvo, pristojno za promet, mora
Evropski komisiji vsaka tri leta poročati o napredku, doseženem pri izvajanju
dejavnosti in projektov v zvezi s področji, ki so v skladu z Direktivo 2010/40/EU
opredeljena kot prednostna.
(2) Za potrebe priprave poročila iz
prejšnjega odstavka lahko ministrstvo, pristojno za promet, zahteva od
upravljavcev javnih cest ter ponudnikov aplikacij in storitev ITS potrebne
podatke o izvajanju storitev ITS oziroma o aplikacijah ITS, o obsegu
uporabnikov posameznikih aplikacij in storitev ter o težavah, s katerimi se
srečujejo.
XI. POOBLASTILA IN UKREPI POLICIJE IN OBČINSKEGA REDARSTVA
106. člen
(pooblastila policije, občinskega
redarstva in cestninskih nadzornikov)
(1) Nadzor nad določbami 4., 5., 6., 30.,
31., 32., 34., 36. in 37. člena tega zakona izvajajo na javnih cestah
policisti, na občinskih cestah, nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za
javni cestni promet, in državnih cestah v naseljih pa tudi občinski redarji.
(2) Nadzor nad določbo šestega
odstavka 5. člena tega zakona izvajajo cestninski nadzorniki.
(3) Policisti, občinski redarji in
cestninski nadzorniki nadzirajo izvajanje tega zakona v okviru nadzora cestnega
prometa.
107. člen
(začasni ukrepi policije in občinskega
redarstva ob ugotovljenih pomanjkljivostih na cesti)
(1) Policija ob ugotovitvi
pomanjkljivosti, ki neposredno ogrožajo varnost ceste in promet na javni ali
nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, izvede začasne
ukrepe, s katerimi se prepreči ogrožanje udeležencev v prometu, in o tem
obvesti pristojnega izvajalca rednega vzdrževanja ceste, lastnika ceste ali od
njega pooblaščenega upravljavca ceste in pristojni inšpekcijski organ za ceste.
Enako pooblastilo ima občinsko redarstvo na občinski cesti, državni cesti v
naselju ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet.
(2) Policija ali občinsko redarstvo
smeta odrediti odstranitev predmetov, objektov, drugih naprav ali ovir s ceste,
če:
-
slepijo udeležence v prometu,
-
zmanjšujejo preglednost ceste,
-
zmanjšujejo vidnost prometne signalizacije ali prometne opreme na cesti,
-
zavajajo udeležence v prometu,
-
ovirajo udeležence v prometu ali zmanjšujejo pretočnost prometa,
-
odvračajo pozornost voznikov.
(3) Izvajalec rednega vzdrževanja cest
mora takoj zavarovati nevarno mesto s predpisano prometno signalizacijo in
prometno opremo ter v najkrajšem možnem času odpraviti pomanjkljivosti iz
prvega odstavka tega člena oziroma odstraniti predmete, objekte, druge naprave
ali ovire iz prejšnjega odstavka.
(4) Policija ali občinsko redarstvo
smeta iz razlogov varnosti ceste in prometa na njej odrediti, da se prepove
promet na nekategorizirani cesti, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega ali tretjega
odstavka 6. člena tega zakona. Prepoved prometa mora njen lastnik oziroma
upravljavec označiti s predpisano prometno signalizacijo in traja do odprave
razlogov za prepoved.
(5) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za
prekršek izvajalec rednega vzdrževanja ceste, če ne zavaruje nevarnega mesta in
v najkrajšem možnem času ne odpravi pomanjkljivosti oziroma odstrani predmetov,
objektov, drugih naprav ali ovir skladno s tretjim odstavkom tega člena,
odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja ceste pa z globo 500 evrov.
108. člen
(nadzor izrednih prevozov po javni cesti)
(1) Nadzor nad opravljanjem izrednih
prevozov v prometu izvajata občinsko redarstvo in policija.
(2) Pri prečkanju cestninske postaje
na avtocesti ali hitri cesti mora izvajalec izrednega prevoza cestninskemu
delavcu predložiti na vpogled dovoljenje za izredni prevoz.
109. člen
(tehtanje vozila)
(1) Policist ali občinski redar sme
napotiti na tehtanje vozilo, za katerega sumi, da je tovor, ki se na njem
prevaža, naložen v nasprotju z določbami 30., 31. in 32. člena tega zakona.
Voznik mora na policistovo zahtevo omogočiti tehtanje vozila. Če na kraju
postopka vozila ni mogoče stehtati, mora na policistovo zahtevo odpeljati
vozilo na tehtanje.
(2) Z globo 2.000
eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z zahtevo policista
ali občinskega redarja iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 6.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, katerega voznik ravna v nasprotju z zahtevo
policista ali občinskega redarja iz prvega odstavka tega člena, njihova
odgovorna oseba pa z globo 2.000 eurov.
110. člen
(obveznosti voznika vozila)
(1) Voznik mora imeti pri sebi
dovoljenje za izredni prevoz in ga na zahtevo policista ali občinskega redarja
izročiti na vpogled.
(2) Voznik mora na zahtevo policista
ali občinskega redarja omogočiti pregled vozila, opreme, naprav, tovora in pri
njem sodelovati.
(3) Z globo 40 eurov se kaznuje za
prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. Z enako
globo se kaznuje za tak prekršek tudi spremljevalec oziroma organizator
izrednega prevoza.
(4) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim
odstavkom tega člena.
111. člen
(izločitev vozila iz prometa)
(1) Policist ali občinski redar
prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo:
-
katerega voznik ne omogoči ali ne sodeluje pri pregledu vozila, naprav,
opreme ali tovora ali tehtanju vozila;
-
ki je obremenjeno nad največjo dovoljeno maso, skupno maso ali osno
obremenitvijo po določilih proizvajalca vozila;
-
ki samo ali skupaj s tovorom prekoračuje predpisane mere (širina,
dolžina, višina) ali dovoljeno osno obremenitev ali dovoljeno skupno maso, pa
zanj ni bilo izdano dovoljenje za izredni prevoz ali ne izpolnjuje posebnih
pogojev, določenih v dovoljenju za izredni prevoz;
-
ki vozi po cesti, po kateri je vožnja tovrstnih vozil prepovedana;
-
s katerega odpada zemlja ali blato, ki onesnažuje vozišče;
-
ki vozi po cesti s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki so ali bi
lahko poškodovale vozišče;
-
katerega največja dovoljena masa presega dovoljeno.
(2) Policist ali občinski redar, ki izloči
vozilo iz prejšnjega odstavka, lahko odvzame registrske oziroma preizkusne
tablice v skladu z določbami zakona, ki ureja motorna vozila.
(3) Izločitev
vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je
bila odrejena, ali se pridobi ustrezno dovoljenje.
(4) Lastnik
vozila mora odstraniti izločeno vozilo s ceste v roku 24 ur. Če tega ne stori,
odstrani vozilo na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja cest.
(5) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek lastnik vozila, ki ravna v nasprotju
s prejšnjim odstavkom.
(6) Z globo
2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v
nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo
200 eurov.
XII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
112. člen
(opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega
zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov na državnih cestah izvaja
Prometni inšpektorat Republike Slovenije, na občinskih in nekategoriziranih
cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, pa občinski inšpekcijski
organ, pristojen za ceste.
113. člen
(pogoji za opravljanje inšpekcijskega
nadzorstva)
(1) Za inšpektorja za ceste Prometnega
inšpektorata Republike Slovenije je lahko imenovan posameznik, ki poleg
splošnih pogojev za delo v državni upravi, izpolnjuje še naslednje pogoje:
-
da ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po univerzitetnih študijskih
programih prve stopnje, s področja prometa ali gradbeništva;
-
da ima poleg izobrazbe, pridobljene po univerzitetnem študijskem
programu prve stopnje, še najmanj pet let delovnih izkušenj s področja prometa
ali gradbeništva oziroma poleg izobrazbe, pridobljene po študijskih programih
druge stopnje, še najmanj tri leta takšnih delovnih izkušenj;
-
da ima opravljen strokovni izpit za inšpektorja.
(2) Ne glede določbo prejšnjega
odstavka je lahko za inšpektorja za ceste občinskega inšpekcijskega organa imenovan
posameznik, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, če
tako določi občina.
114. člen
(obseg inšpekcijskega nadzorstva)
(1) Inšpektor za ceste pri opravljanju
inšpekcijskega nadzora nadzira zlasti:
-
ali se ceste uporabljajo za namen ter na način in pod pogoji, kot jih
določajo ta zakon in predpisi, izdani na njegovi podlagi (v nadaljnjem
besedilu: predpisi, ki urejajo javne ceste);
-
ali so ceste redno vzdrževane skladno s pogoji tega zakona in predpisi,
ki urejajo javne ceste, ter omogočajo varno uporabo;
-
ali je prometna signalizacija in oprema na cestah postavljena in
vzdrževana skladno s pogoji tega zakona in predpisi, ki urejajo javne ceste;
-
ali so zapore ceste zaradi del ali prireditev na cesti postavljene in
vzdrževane skladno z zakonom, predpisi, ki urejajo javne ceste, in izdanim
dovoljenjem;
-
ali so izpolnjeni pogoji za gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov,
postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav, postavljanje objektov za
obveščanje in oglaševanje, gradnjo gospodarske javne infrastrukture ter za
druge posege v območju javne ceste po tem zakonu;
-
ali se priključki na javne ceste gradijo, rekonstruirajo ter ali so
zgrajeni in vzdrževani skladno s pogoji določenimi v tem zakonu in predpisi, ki
urejajo javne ceste;
-
ali se investicijska vzdrževalna dela ali vzdrževalna dela v javno
korist izvajajo skladno s pogoji tega zakona in predpisi, ki urejajo javne
ceste, in ali so izpolnjeni pogoji za izročitev ceste v uporabo po tem zakonu;
-
ali je zagotovljeno polje preglednosti ceste skladno s predpisi, ki
urejajo javne ceste.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka občinski inšpekcijski organ pri opravljanju inšpekcijskega nadzora
nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, nadzira
zlasti:
-
ali so nekategorizirane ceste vzdrževane skladno s predpisi, ki urejajo
ceste, in omogočajo varno uporabo;
-
ali je prometna signalizacija in oprema na nekategoriziranih cestah
postavljena in vzdrževana skladno s pogoji tega zakona in predpisi, ki urejajo
ceste.
115. člen
(vodenje inšpekcijskega postopka)
(1) Vodenje inšpekcijskega postopka,
izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb se izvede po določbah zakona,
ki ureja inšpekcijski nadzor.
(2) V primeru nujnih ukrepov v javnem
interesu se za kraj vročanja in mesto, na katerem se pusti obvestilo o poskusu
vročanja, šteje tudi gradbišče, objekt oziroma kraj izvajanja del, v zvezi s
katerim se vodi postopek.
(3) Zoper odločbo inšpektorja za ceste
je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve. Pritožba zoper
odločbo ne zadrži njene izvršitve.
116. člen
(prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov)
Prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov,
izdanih v skladu z določbami tega zakona, se opravlja po določbah zakona, ki
ureja splošni upravni postopek.
117. člen
(izvajanje denarnih izvršb)
Vse denarne izvršbe inšpekcijskih ukrepov
ter drugih odločb in sklepov, izdanih na podlagi tega zakona v zvezi s plačili
kazni na podlagi tega zakona, izvršuje pristojna davčna oziroma carinska
uprava, v okviru svojih pristojnosti.
118. člen
(splošni inšpekcijski ukrepi)
(1) Pristojni inšpektor za ceste z
opozorilom, če oceni, da je to zadosten ukrep, ali z odločbo:
1.
odredi, da se v roku, ki ga določi, odpravijo nepravilnosti, ki jih
ugotovi v zvezi:
-
z vzdrževalnimi deli na cestah v nasprotju z zakonom ali predpisi, ki
urejajo ceste;
-
s postavitvijo in vzdrževanjem prometne signalizacije in prometne opreme
ter naprav in ukrepov za umirjanje cestnega prometa v nasprotju s prometno
ureditvijo oziroma predpisi, ki urejajo ceste;
-
s postavitvijo in vzdrževanjem zapore ceste v nasprotju z dovoljenjem
oziroma predpisi, ki urejajo ceste;
-
s priključki na javne ceste, ki se gradijo, rekonstruirajo, ali so
zgrajeni v nasprotju s soglasjem, oziroma niso vzdrževani skladno s soglasjem
oziroma s predpisi, ki urejajo ceste;
-
z gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov, postavljanjem kakršnih
koli drugih objektov in naprav ter izvajanjem kakršnihkoli del na pripadajočih
zemljiščih v varovalnem pasu javne ceste v nasprotju s soglasjem;
-
z gradnjo gospodarske javne infrastrukture oziroma drugimi posegi v
območju javne ceste brez soglasja ali če niso izpolnjeni pogoji izdanega
soglasja;
-
z rekonstrukcijo ceste v nasprotju s predpisi, ki urejajo ceste;
-
s poljem preglednosti ceste v nasprotju z zakonom in predpisi, ki
urejajo ceste;
2.
odredi, da se do pridobitve soglasja ali do izpolnitve pogojev iz
izdanega soglasja ustavi:
-
gradnja oziroma rekonstrukcija priključkov na javne ceste brez soglasja;
-
gradnja gospodarske javne infrastrukture oziroma drugi posegi v območju
javne ceste brez soglasja;
-
gradnja ali rekonstrukcija stavb in objektov, postavljanje kakršnih koli
drugih objektov in naprav ter izvajanje kakršnihkoli del na pripadajočih
zemljiščih v varovalnem pasu ali zunaj varovalnega pasu javne ceste brez
soglasja;
3.
odredi, da se do odprave ugotovljenih nepravilnosti ustavi
rekonstrukcija cest, če se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga
je določil;
4.
prepove uporabo priključka na javno cesto:
-
ki je zgrajen brez soglasja;
-
ki je zgrajen v nasprotju s pogoji izdanega soglasja in niso odpravljene
ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
-
ki ni vzdrževan v skladu s pogoji izdanega soglasja oziroma v skladu s
predpisi, ki urejajo ceste, in niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti v
roku, ki ga je določil;
5.
prepove uporabo ceste, ki je izročena v uporabo brez dovoljenja
ministra, pristojnega za promet, oziroma brez dovoljenja župana na podlagi 18.
člena tega zakona;
6.
odredi odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje, ki je v območju
državne ceste postavljen brez soglasja ali v nasprotju s pogoji iz izdanega
soglasja ali se uporablja v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja;
7.
odredi odstranitev ovir s cestnega sveta, ki ovirajo varno uporabo
ceste;
8.
odredi vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačno sanacijo ceste, če
vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, po drugi osebi, na stroške
povzročitelja.
(2) Pristojni inšpektor za ceste mora
o svojih ugotovitvah iz 2. točke prejšnjega odstavka brez odlašanja obvestiti
pristojnega gradbenega inšpektorja.
(3) Pristojni inšpektor za ceste mora
obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje
pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih.
119. člen
(začasni ukrep omejitve uporabe ceste)
(1) Pristojni inšpektor za ceste sme v
primerih, ko bi bila ogrožena varna uporaba ceste ali bi lahko nastala škoda na
njej, odrediti začasno prepoved oziroma omejitev uporabe ceste in druge ukrepe,
da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda.
(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka je
začasen in traja dokler so razlogi zanj.
(3) Ukrep začasne prepovedi oziroma
omejitve uporabe ceste iz prvega odstavka tega člena mora izvesti izvajalec rednega
vzdrževanja ceste v okviru izvajanja te javne službe.
(4) O ukrepih iz prvega odstavka tega
člena mora pristojni inšpektor za ceste obvestiti ministrstvo, pristojno za
promet, oziroma občino, policijo in občinsko redarstvo.
(5) Pristojni inšpektor za ceste
občinskega inšpekcijskega organa sme prepovedati promet na nekategorizirani
cesti, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega ali tretjega odstavka 6. člena tega
zakona.
(6) Prepoved cestnega prometa iz
prejšnjega odstavka mora označiti njen lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec
in traja do odprave razlogov za prepoved.
120. člen
(inšpekcijski nadzor predora)
Inšpekcijski nadzor predora iz 80. člena
tega zakona mora pristojni inšpektor za ceste opraviti najmanj vsaka tri leta.
O ugotovitvah tega pregleda in izrečenih ukrepih mora obvestiti ministrstvo,
pristojno za promet, policijo, upravljavca predora in uradnika za varnost. Če
ministrstvo, pristojno za promet, ugotovi, da predor ne izpolnjuje minimalnih
varnostnih zahtev, ki jih določa ta zakon in predpis iz 81. člena tega zakona,
določi pogoje za nadaljnje obratovanje predora ali odloči o prepovedi oziroma
omejitvi prometa v predoru. Če so za sanacijo predora potrebne pomembne
spremembe konstrukcije, opreme oziroma obratovanja predora, mora biti po izvedbi
teh sprememb izdano novo dovoljenje za obratovanje predora.
121. člen
(prekrškovni organi in dolžnost
upoštevanja znakov, ukazov in odredb)
(1) Prometni inšpektorat Republike
Slovenije in občinski inšpekcijski organ za ceste sta prekrškovna organa za vse
prekrške iz tega zakona, storjene na cestah, ki jih nadzorujeta v okviru svoje
pristojnosti, razen za prekrške iz 30., 31., 32., 34., 36., 106. in 107. člena
tega zakona.
(2) Policija in občinsko redarstvo sta
prekrškovna organa za prekrške iz 4., 5., 6., 30.,
31., 32., 34., 36., 37., 106. in 107. člena tega zakona, storjene na cestah, ki
jih nadzorujejo v okviru svoje pristojnosti.
(3) Pri izvajanju nadzora nad
določbami tega zakona imajo policisti, občinski redarji, inšpektorji za ceste
Prometnega inšpektorata Republike Slovenije, inšpektorji za ceste občinskega
inšpekcijskega organa in cestninski nadzorniki poleg svojih pooblastil, tudi
pooblastila, ki jim jih daje ta zakon.
(4) Udeleženci cestnega prometa se
morajo ravnati po znakih, ukazih oziroma odredbah pooblaščenih uradnih oseb,
pri opravljanju nadzorstva nad določbami tega zakona.
(5) Z globo 250 eurov se kaznuje za
prekršek udeleženec ali udeleženka cestnega prometa, ki ne ravna po znaku,
ukazu oziroma odredbi pooblaščene uradne osebe.
(6) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki pooblaščeni uradni sebi ne omogoči izvedbo
postopka ter ukrepov, določenih v tem zakonu.
Zakon o cestah – ZCes-1 (Uradni list RS, št. 109/10) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
122. člen
(upravni in
inšpekcijski postopki, postopki o prekrških ter postopki za izdajo soglasij)
(1) Upravni in inšpekcijski postopki,
ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(2) Postopki o prekrških, ki so bili
storjeni pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po dosedanjih
predpisih, razen v primerih, ko je za kršitelja ta zakon milejši.
(3) Če so bili projektni pogoji
direkcije, občine ali subjekta iz prvega odstavka 57. člena tega zakona izdani
pred uveljavitvijo tega zakona, se postopki za izdajo soglasja končajo po dosedanjih
predpisih.
123. člen
(razveljavitev
določb veljavnih predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati vse določbe Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06
– uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 57/08 – ZLDUVCP, 69/08 – ZcestV, 42/09 in
109/09), ki se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka ostanejo v veljavi določbe 5., 6., 47. in 48. točke prvega odstavka
14., prvega in drugega odstavka 11., 11.a, 11.b, 11.c, 75.a, 75.b, 75.c, 75.č,
75.d, 75.e člena, prve in tretje do desete alineje prvega, drugega in tretjega
odstavka 77.a člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 45/08, 57/08 – ZLDUVCP, 69/08 – ZcestV, 42/09 in 109/09)
ter 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni
list RS, št. 92/05).
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati naslednje določbe Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni
list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 57/08 – ZLDUVCP, 58/09 in
36/10):
-
7. člen, 9. člen, prvi, tretji, šesti in sedmi odstavek 15. člena, 16.
člen, 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 16., 17.,
18., 19., 20., 21., 22., 52., 62., 63. in 87. točka 23. člena,
-
tretji in peti odstavek 32. člena v delu, ki se nanaša na označevanje
omejitev hitrosti s predpisanim prometnim znakom,
-
35. člen,
-
tretji odstavek 50. člena v delu, ki se nanaša uporabo zvočnega znaka na
prehodu pešpoti ali kolesarske poti čez železniško progo,
-
prvi in drugi odstavek 51. člena, drugi odstavek 56. člena, 69. člen,
prvi, drugi, tretji, četrti, sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti in dvanajsti
odstavek 70. člena, 98. člen, 99. člen, 100. člen, 111. člen, 112. člen,
tretji, četrti, peti, šesti, osmi in deveti odstavek 113. člena, prvi, drugi,
tretji, četrti in šesti odstavek 116. člena, prvi, drugi, tretji in četrti
odstavek 117. člena, 118. člen, prvi, drugi, tretji, četrti, peti, deveti,
deseti, štirinajsti in devetnajsti odstavek 119. člena, 121. člen, 123. člen,
128.a člen,
-
v prvem stavku prvega odstavka 237. člena besedilo »dovoljenje o izredni
uporabi ceste, dovoljenje za izredni prevoz ter dovoljenje za vožnjo v času
prepovedi prometa«,
-
peta, osma, deseta, petnajsta in šestnajsta alineja prvega in drugega
odstavka 239. člena, 242. člen, 246. člen,
-
prvi odstavek 247. člena, razen besedila », za športno ali drugo
prireditev na cesti ali ob njej«, besed »oziroma prireditev«, besedila »je
nezadostno zavarovana oziroma«, besedila »za zavarovanje kraja oziroma« in besedila
»ali prireditve na cesti ali ob njej«, in drugi odstavek 247. člena, razen
besedila »ali prireditev na cesti« ter tretji odstavek 247. člena,
-
250. člen in 251. člen,
ki se uporabljajo do začetka uporabe tega
zakona.
(4) Z dnem uveljavitve tega zakona
preneha veljati Uredba o določitvi najmanjše višine povračil in drugih pogojev
za oddajo površin za izgradnjo objektov za opravljanje spremljajočih dejavnosti
na in ob avtocestah ter hitrih cestah v upravljanju Družbe za avtoceste v
Republiki Sloveniji, d.d. (Uradni list RS, št. 68/02 in 110/02 – ZGO-1).
124. člen
(rok za izdajo
podzakonskih predpisov)
Minister, pristojen za promet, izda
predpise iz desetega odstavka 18., petega odstavka 28., petega odstavka 38.,
sedmega odstavka 41., tretjega odstavka 45., drugega odstavka 88., sedmega
odstavka 89. in petega odstavka 92. člena v enem letu po uveljavitvi tega
zakona.
125. člen
(veljavnost
predpisov, izdanih na podlagi ZJC)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati naslednji predpisi, ki pa se do uveljavitve ustreznih predpisov na
podlagi tega zakona uporabljajo še naprej, kolikor niso v nasprotju s tem
zakonom:
-
Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja državnih
cest in o koncesiji te javne službe (Uradni list RS, št. 14/09);
-
Uredba o povračilu za izredne cestne prevoze (Uradni list RS, št.
89/08);
-
Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št.
49/97 in 113/09);
-
Uredba o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98, 48/99,
102/99, 69/00, 79/00, 97/00, 62/01, 82/01, 52/02, 95/02, 18/03, 65/03, 119/03,
86/05, 118/05, 71/06, 98/06, 116/07, 23/09 in 30/10);
-
Uredba o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje cestnih
predorov v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 48/06 in 54/09);
-
Uredba o določitvi višine povračil in drugih pogojev za oddajo in
uporabo površin za opravljanje spremljajočih dejavnosti na in ob javni cesti,
na katerih se opravljajo spremljajoče dejavnosti (Uradni list RS, št. 68/02);
-
Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega
vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/98 in 110/02 – ZGO-1);
-
Pravilnik o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo
izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah (Uradni
list RS, št. 37/03);
-
Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah
(Uradni list RS, št. 46/00, 110/06, 49/08 in 64/08);
-
Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05 in 26/06);
-
Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št.
86/09);
-
Pravilnik o omejitvi uporabe državnih cest za promet tovornih vozil,
katerih največja dovoljena masa presega 7,5 ton (Uradni list RS, št. 102/06);
-
Pravilnik o omejitvah uporabe državnih cest, katerih trajanje je daljše
od enega leta (Uradni list RS, št. 84/07);
-
Pravilnik o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih
cestah in objektih na njih (Uradni list RS, št. 49/1997, 110/02 – ZGO-1 in
2/04);
-
Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih
cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v Republiki Sloveniji (Uradni
list RS, št. 4/08, 36/08, 110/09 in 48/10);
-
Pravilnik o obliki, pogojih in načinu uporabe posebnih svetlobnih znakov
vozil za izredne prevoze (Uradni list RS, št. 48/10);
-
Pravilnik o načinu označevanja in zavarovanja del na javnih cestah in
ovir v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 116/06 in 88/08);
-
Odredba o obvezni uporabi tehnične specifikacije za javne ceste, ki
določa naprave in ukrepe za umirjanje prometa na cestah (Uradni list RS, št.
118/00 in 83/04 – ZVCP-1);
-
Navodilo o pripravljanju in izdajanju tehničnih specifikacij za javne
ceste (Uradni list RS, št. 69/98);
-
Navodilo o označitvi in zavarovanju vozil, ustavljenih na avtocestah in
hitrih cestah ob izločanju (Uradni list RS, št. 91/09);
-
Navodilo o delu komisije za pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih
del na državnih cestah in rekonstrukcij državnih cest, ki se štejejo za
vzdrževalna dela v javno korist (Uradni list RS, št. 30/10);
-
Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki
Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/04).
126. člen
(rok za
uskladitev občinskih predpisov)
Občine morajo svoje predpise uskladiti z
določbami tega zakona najpozneje v enem letu od njegove uveljavitve.
127. člen
(delovanje
tehničnih odborov)
Tehnični odbori, imenovani na podlagi
Navodila o pripravljanju in izdajanju tehničnih specifikacij za javne ceste
(Uradni list RS, št. 69/98) se štejejo za tehnične odbore iz drugega odstavka
10. člena tega zakona. Z dnem začetka uporabe tega zakona članom tehničnih
odborov preneha njihov mandat, določen v sklepu o imenovanju, svoje naloge pa
opravljajo do imenovanja novih članov.
128. člen
(rok za
vzpostavitev evidence)
Javna agencija za varnost prometa mora
evidenco iz četrtega odstavka 92. člena tega zakona vzpostaviti najpozneje v
šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
129. člen
(banka cestnih
podatkov)
Banka cestnih podatkov, vzpostavljena po
Pravilniku o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in
objektih o njih (Uradni list RS, št. 49/97 in 2/04), se šteje za BCP po 40.
členu tega zakona.
130. člen
(obstoječi
predori)
(1) Za predore iz 80. člena tega
zakona, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje do 30. aprila 2006,
pa na ta dan še niso bili dani v obratovanje, oceni ministrstvo njihovo
skladnost z varnostnimi zahtevami zakona in predpisa iz drugega odstavka 81.
člena tega zakona, ob upoštevanju njihove varnostne dokumentacije. Če
ministrstvo, pristojno za promet, ugotovi, da predor ni v skladu s temi
zahtevami, o tem obvesti upravljavca predora in uradnika za varnost in naloži
sprejetje ustreznih ukrepov. Po sprejetju teh ukrepov ministrstvo, pristojno za
promet, izda dovoljenje za obratovanje predora.
(2) Za predore iz 80. člena tega
zakona, ki so bili do 30. aprila 2006 dani v obratovanje, ministrstvo,
pristojno za promet, oceni njihovo skladnost z zahtevami zakona in predpisa iz
drugega odstavka 81. člena tega zakona, ob upoštevanju njihove varnostne
dokumentacije in na podlagi inšpekcijskega pregleda. Upravljavec predora po
potrebi predlaga načrt prilagoditve predora tem zahtevam in sanacijske ukrepe,
ki jih namerava izvesti. Načrt prilagoditve, ki vsebuje tudi rok njegove
izvedbe, odobri ministrstvo, pristojno za promet, potem ko po potrebi zahteva
njegove spremembe. Po izvedbi prilagoditve in sanacijskih ukrepov izda
ministrstvo, pristojno za promet, dovoljenje za obratovanje predora v skladu z
zakonom in predpisom iz drugega odstavka 81. člena tega zakona.
(3) Ministrstvo, pristojno za promet,
in direkcija morata zagotoviti izvedbo vseh prilagoditev in sanacij obstoječih
predorov iz 80. člena tega zakona do 30. aprila 2019.
(4) Če katere od konstrukcijskih
zahtev iz predpisa iz drugega odstavka 81. člena tega zakona na predorih, ki so
ob uveljavitvi tega zakona v uporabi ali je bilo zanje že izdano gradbeno
dovoljenje, ni mogoče izvesti ali jo je mogoče izvesti le ob nesorazmernih
stroških, ministrstvo, pristojno za promet, sprejme ukrepe za zmanjšanje
tveganja kot alternativo teh zahtev, če to vodi do enakovredne ali boljše
varnosti predora, kar se dokaže z analizo tveganja. Ministrstvo, pristojno za
promet, mora o teh ukrepih obvestiti Komisijo Evropske unije.
131. člen
(izobrazba
pridobljena po dosedanjih študijskih programih)
(1) Raven izobrazbe, pridobljena po
dosedanjih študijskih programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe,
ustreza ravni izobrazbe iz prve alineje prvega odstavka 92. člena in prve
alineje prvega odstavka 113. člena tega zakona.
(2) Raven izobrazbe, pridobljena po
dosedanjih študijskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe, ustreza
ravni izobrazbe, pridobljeni študijskih programih druge stopnje iz druge
alineje prvega odstavka 113. člena tega zakona.
132. člen
(postopki
obnovitvenih del, vzdrževalnih del v javno korist in gradenj)
Postopki obnovitvenih del, vzdrževalnih del
v javno korist in gradenj, ki so bili pričeti pred uveljavitvijo tega zakona,
se končajo v skladu s predpisi, ki so veljali na dan odločitve o začetku
postopka javnega naročanja.
133. člen
(preoblikovanje
Prometno-informacijskega centra v NCUP)
(1) Prometno-informacijski center
DARS, d.d., ustanovljen na podlagi Pravilnika o sodelovanju pri izvajanju
štetja prometa in obveščanju javnosti o stanju cest in prometa na njih (Uradni
list RS, št. 115/06) (v nadaljnjem besedilu: PIC) se preoblikuje v NCUP v dveh
letih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Do preoblikovanja iz prejšnjega
odstavka PIC nadaljuje z delom v skladu s Pravilnikom o sodelovanju pri
izvajanju štetja prometa in obveščanju javnosti o stanju cest in prometa na
njih (Uradni list RS, št. 115/06).
(3) Oprema in nepremičnine, potrebne
za izvajanje nalog iz 104. člena tega zakona, se prenesejo na NCUP na podlagi
pogodbe med Republiko Slovenijo in DARS, d.d., v kateri se uredijo medsebojna
razmerja.
134. člen
(uveljavitev in
uporaba)
Ta zakon začne veljati 1. aprila 2011,
uporabljati pa se začne 1. julija 2011.«.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah Zakona o cestah –
ZCes-1A (Uradni list RS, št. 48/12) dodaja 123.a člen zakona, ki se glasi:
»123.a člen
(uporaba tega
zakona za obstoječe javne ceste)
Za obstoječe javne ceste iz 19. člena
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št.
92/05) se ne glede na lastništvo nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna
cesta, uporablja določba 5. člena tega zakona.«;
spreminja 133. člen zakona tako,
da se glasi:
»133. člen
(preoblikovanje
Prometno-informacijskega centra v NCUP)
(1) Prometno-informacijski center
DARS, d.d., ustanovljen na podlagi Pravilnika o sodelovanju pri izvajanju
štetja prometa in obveščanju javnosti o stanju cest in prometa na njih (Uradni
list RS, št. 115/06) (v nadaljnjem besedilu: PIC) se preoblikuje v NCUP do 1. januarja 2014.
(2) Do preoblikovanja iz prejšnjega
odstavka PIC nadaljuje z delom v skladu s Pravilnikom o sodelovanju pri
izvajanju štetja prometa in obveščanju javnosti o stanju cest in prometa na
njih (Uradni list RS, št. 115/06).
(3) Oprema in naprave v lasti DARS, potrebne za
izvajanje nalog NCUP iz tega
zakona, se prenesejo na NCUP na podlagi pogodbe med Republiko Slovenijo in
DARS, d.d., v kateri se uredijo medsebojna razmerja.«;
ter vsebuje
naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
17. člen
Minister, pristojen za promet, izda predpis
iz šestega odstavka 105. člena zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.
18. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.