Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa
predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne
jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o
preprečevanju zamud pri plačilih obsega:
-
Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih
– ZPreZP-1 (Uradni list RS, št. 57/12 z dne 27. 7. 2012),
-
Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti
gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 – ZDLGPE (Uradni list RS, št. 61/20 z dne 30. 4. 2020).
ZAKON
O PREPREČEVANJU ZAMUD PRI PLAČILIH
(ZPreZP-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet zakona)
Ta zakon ureja ukrepe za odpravo plačilne
nediscipline.
2. člen
(prenos direktiv Evropske unije)
Z II. in III. poglavjem tega zakona se v
pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva Evropskega parlamenta in
Sveta 2011/7/EU z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih
v trgovinskih poslih (UL L št. 48 z dne 23. februarja 2011, str. 1).
3. člen
(uporaba zakona)
(1) Ta zakon se uporablja za pogodbe,
ki so sklenjene med gospodarskimi subjekti ali med gospodarskimi subjekti in
javnimi organi, kadar mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti storitev (v
nadaljnjem besedilu: upnik), druga stranka pa izpolniti denarno obveznost (v nadaljnjem
besedilu: dolžnik).
(2) Ta zakon se ne uporablja, če je
bil nad dolžnikom ali upnikom začet postopek zaradi insolventnosti v skladu z
zakonom, ki ureja postopke zaradi insolventnosti.
4. člen
(uporaba zakona v razmerjih z mednarodnim elementom)
(1) 2. podpoglavje IV. poglavja tega
zakona se ne uporablja v razmerjih z mednarodnim elementom.
(2) Za razmerje z mednarodnim
elementom se po tem zakonu šteje tisto razmerje, ki ga kot tako določa zakon,
ki ureja mednarodno zasebno pravo in postopek.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se ta zakon uporablja, kadar sta upnik in dolžnik vpisana v Poslovni
register Slovenije.
(4) V. poglavje tega zakona se v
razmerjih z mednarodnim elementom uporabljajo izključno glede menic, kjer se
protest menice zaradi neplačila opravi v Republiki Sloveniji zoper meničnega
zavezanca, ki je vpisan v Poslovni register Slovenije.
5. člen
(uporaba zakona za Banko Slovenije)
Ta zakon se ne uporablja za Banko
Slovenije, ko deluje v okviru izključnih pristojnosti v skladu z zakonom, ki
ureja Banko Slovenije, ali z drugimi zakoni ali predpisi Evropske unije, ki
določajo izključne pristojnosti Banke Slovenije in pristojnosti Banke Slovenije
kot sestavnega dela Evropskega sistema centralnih bank ali Evrosistema.
6. člen
(gospodarski subjekti in javni organi)
(1) Gospodarski subjekti po tem zakonu
so:
-
gospodarske družbe,
-
samostojni podjetniki posamezniki ali
samostojne podjetnice posameznice (v nadaljnjem besedilu: podjetnik), in
-
druge pravne in fizične osebe, ki so vpisane v
Poslovni register Slovenije in opravljajo pridobitno dejavnost in gre za
pogodbe, ki so v zvezi s to dejavnostjo.
(2) Javni organ po tem zakonu je:
-
Republika Slovenija ali samoupravna lokalna
skupnost,
-
javni sklad, javna agencija, javni zavod,
-
javni gospodarski
zavod, in
-
druga javna oseba.
(3) Druga javna oseba po tem zakonu je
pravna oseba, ustanovljena za opravljanje dejavnosti, ki je v splošnem interesu
in je industrijske ali poslovne narave, ter:
-
je Republika
Slovenija, samoupravna lokalna skupnost ali druga oseba javnega prava imetnica
več kot 50 odstotkov delnic oziroma več kot 50-odstotnega poslovnega
deleža te pravne osebe ali
-
opravlja Republika
Slovenija, samoupravna lokalna skupnost oziroma druga oseba javnega prava
nadzor nad poslovanjem te pravne osebe, ali
-
ima Republika
Slovenija, samoupravna lokalna skupnost oziroma druga oseba javnega prava
neposredno ali preko organov te pravne osebe pravico imenovati več kot polovico
članov organov vodenja ali nadzora te pravne osebe.
7. člen
(denarna obveznost in obročna plačila)
(1) Denarna obveznost je sestavljena
iz glavnice v višini, ki je bila dogovorjena in bi morala biti plačana v
pogodbenem ali zakonsko določenem roku, in vseh davkov in drugih obveznih
dajatev, navedenih v računu ali drugi enakovredni listini, ki v skladu s
poslovno prakso pomeni zahtevek za plačilo (v nadaljnjem besedilu: račun).
(2) Če se pogodbene stranke dogovorijo
za obročno odplačevanje denarnih obveznosti, se določbe tega zakona uporabljajo
za vsak obrok posebej.
8. člen
(ponudnik plačilnih storitev)
Ponudnik plačilnih storitev je banka ali
hranilnica, ki lahko v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, opravlja plačilne
storitve.
9. člen
(očitno nepravičen pogodbeni dogovor)
(1) Očitno nepravičen pogodbeni
dogovor je dogovor, ki očitno nepravično do upnika določa rok plačila ali
višino zamudnih obresti ali povrnitev stroškov izterjave.
(2) Očitno nepravičen je dogovor o:
-
izključitvi
nadomestila za stroške izterjave,
-
izključitvi plačila
zamudnih obresti,
-
plačilnem roku,
daljšem od 60 dni, če je dolžnik gospodarski subjekt in rok ni določen v pisni
obliki, ali
-
plačilnem roku,
daljšem od 30 dni, če je dolžnik javni organ.
(3) Pri presoji, ali je pogodbeni
dogovor, za katerega ne velja prejšnji odstavek, očitno nepravičen, se
upoštevajo vse okoliščine konkretnega primera, zlasti pa:
-
odstopanje
pogodbenega dogovora od dobrih poslovnih običajev,
-
načelo vestnosti in
poštenja, načelo prepovedi zlorabe pravic in druga načela civilnega prava,
-
narava blaga ali
storitve, in
-
obstoj objektivnih
razlogov za odstopanje od določb tega zakona.
(4) Očitno nepravičen pogodbeni
dogovor je ničen.
(5) Pravni interes za vložitev tožbe,
s katero se zahteva ugotovitev ničnosti očitno nepravičnega pogodbenega
dogovora, imajo tudi:
-
gospodarsko
interesno združenje, ustanovljeno v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske
družbe,
-
samostojna
strokovno poslovna organizacija in
-
druga organizacija,
ki je pravna oseba, ustanovljena za varovanje pravic in interesov svojih
članov, če je od njene ustanovitve do trenutka vložitve tožbe že poteklo
najmanj eno leto, in ki dejansko deluje.
II. DOLOČITEV PLAČILNEGA ROKA
10. člen
(plačilni rok)
(1) Plačilni rok med gospodarskimi
subjekti ne sme biti daljši od:
-
60 dni od dneva
prejema računa,
-
60 dni od dneva
prejema blaga ali opravljene storitve, če račun ni bil prejet ali pa je dan
prejema računa sporen,
-
60 dni od dneva
prejema blaga ali opravljene storitve, če je dolžnik prejel račun, preden je
prejel blago ali je bila storitev opravljena, ali
-
60 dni od dneva
pregleda blaga ali storitve, če je dogovorjen ali zakonsko predpisan pregled
blaga ali storitve ter je dolžnik prejel račun pred dnevom pregleda.
(2) Izjemoma je dogovorjeni rok za
plačilo lahko daljši od 60 dni, če je dolžina roka dogovorjena pisno in tak rok
ne pomeni očitno nepravičnega dogovora.
11. člen
(plačilni rok, kadar je dolžnik javni organ)
(1) Če je dolžnik javni organ in drug
zakon ne določa drugače, plačilni rok ne sme biti daljši od:
-
30 dni od dneva
prejema računa,
-
30 dni od dneva
prejema blaga ali opravljene storitve, če račun ni bil prejet ali pa je dan
prejema računa sporen,
-
30 dni od dneva
prejema blaga ali opravljene storitve, če je dolžnik prejel račun, preden je
prejel blago ali je bila storitev opravljena, ali
-
30 dni od dneva
pregleda blaga ali storitve, če je dogovorjen ali zakonsko predpisan pregled
blaga ali storitve ter je dolžnik prejel račun pred dnevom pregleda.
(2) Rok, v katerem mora dolžnik, ki je
javni organ, pregledati blago iz četrte alineje prejšnjega odstavka, ne sme
biti daljši od 30 dni. Pogodbeni stranki se lahko pisno dogovorita, da je rok
za pregled blaga ali storitve daljši od 30 dni, če tak rok ne pomeni očitno
nepravičnega pogodbenega dogovora.
(3) Če je dolžnik javni organ, mora
biti daljši rok pregleda blaga iz prejšnjega odstavka opredeljen že v razpisni
dokumentaciji.
12. člen
(določitev plačilnega roka,če ta ni
dogovorjen)
(1) Če rok plačila obveznosti dolžnika
ni dogovorjen, mora dolžnik svojo denarno obveznost izpolniti v 30 dneh od
dneva, ko je prejel račun.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora
dolžnik svojo obveznost izpolniti:
-
v 30 dneh od dneva,
ko je prejel blago ali je bila opravljena storitev, če račun ni bil prejet ali
pa je dan prejema računa sporen,
-
v 30 dneh po
prejemu blaga ali opravi storitve, če je dolžnik prejel račun, preden je prejel
blago ali je bila opravljena storitev, ali
-
v 30 dneh od dneva
pregleda blaga ali storitve, če je dogovorjen ali zakonsko predpisan pregled
blaga ali storitve ter je dolžnik prejel račun pred dnevom pregleda.
(3) Rok, v katerem mora dolžnik
opraviti pregled blaga iz tretje alineje prejšnjega odstavka, ne sme biti
daljši od30 dni. Pogodbeni stranki se lahko pisno dogovorita, da je rok za
pregled blaga ali storitve daljši od 30 dni, če to ne pomeni očitno
nepravičnega pogodbenega dogovora.
(4) Če je dolžnik javni organ, mora
biti daljši rok pregleda blaga iz prejšnjega odstavka opredeljen že v razpisni
dokumentaciji.
III. POSLEDICE ZAMUDE
13. člen
(višina zamudnih obresti, če je
dolžnikjavni organ)
Ne glede na določbe zakona, ki ureja
obligacijska razmerja, se upnik in dolžnik, ki je javni organ, ne smeta
dogovoriti, da je obrestna mera zamudnih obresti nižja od obrestne mere
zamudnih obresti, določene z zakonom, ki določa predpisano višino zamudnih
obresti.
14. člen
(povrnitev stroškov izterjave)
(1) Če je dolžnik v zamudi, je upnik
za vsako terjatev od dolžnika upravičen zahtevati plačilo nadomestila stroškov
izterjave.
(2) Stroški izterjave iz prejšnjega
odstavka znašajo 40 eurov.
(3) Stroški izterjave iz prvega
odstavka tega člena se ne štejejo med izvršilne stroške, kot jih določa zakon,
ki ureja postopek izvršbe.
(4) Pravica upnika iz prvega odstavka
tega člena zastara v treh letih od dneva nastanka zamude.
(5) Določbi prvega in drugega odstavka
tega člena ne omejujeta ali izključujeta pravice do povračila preostanka
stroškov, povezanih z izterjavo, ki jih je upnik upravičen zahtevati v skladu s
pogodbo ali drugimi predpisi.
IV. VEČSTRANSKI POBOT
1. Večstranski pobot in ureditev
delovanja sistemov večstranskega pobota
15. člen
(večstranski pobot)
(1) Večstranski pobot je način
prenehanja neposredno in posredno vzajemnih denarnih obveznosti.
(2) Večstranski pobot se izvaja na
podlagi pogodbe o opravljanju večstranskega pobota.
16. člen
(prenehanje obveznosti)
Denarne obveznosti dolžnikov, ki prenehajo
z večstranskim pobotom, prenehajo v trenutku izvedbe večstranskega pobota.
17. člen
(pogodba o opravljanju
večstranskegapobota)
(1) Pogodba o opravljanju
večstranskega pobota je pogodba, ki jo upravljavci sistema večstranskega pobota
sklenejo z dolžnikom, ki želi svojo obveznost vnesti v sistem večstranskega
pobota.
(2) S pogodbo o opravljanju
večstranskega pobota se upravljavci zavežejo, da bodo v skladu s tem zakonom
izvedli večstranski pobot, dolžnik pa, da bo za uspešno izveden večstranski
pobot plačal dogovorjeno nadomestilo.
(3) Če v pogodbi o opravljanju
večstranskega pobota ni navedeno, da je sklenjena le za posamezen krog
večstranskega pobota, velja do odpovedi.
18. člen
(prijava nedospelih denarnih obveznosti)
V večstranski pobot se lahko prijavi tudi
nedospela denarna obveznost, če se upnik in dolžnik o tem pisno dogovorita.
19. člen
(ureditev razmerij med upnikom in
dolžnikom)
(1) Po izvedenem krogu večstranskega
pobota posredujejo upravljavci večstranskega pobota vsakemu udeležencu
izvedenega kroga večstranskega pobota poročilo o rezultatih.
(2) Poročilo o rezultatih vsebuje
najmanj navedbo skupnega zneska vseh obveznosti, ki so bile pobotane do
posameznega upnika.
(3) Poročilo o rezultatih je podlaga
za ureditev medsebojnih razmerij med upnikom in dolžnikom pri izkazovanju
obveznosti in terjatev v poslovnih knjigah.
(4) Poročilo o rezultatih je lahko
posredovano v elektronski obliki.
20. člen
(načela delovanja sistema večstranskega
pobota)
Upravljavci sistemov večstranskega pobota
zagotovijo:
-
da sistemi
zagotavljajo varno, popolno in pravočasno izpeljavo večstranskega pobota,
-
da udeleženci v
postopku večstranskega pobota čim prej pridobijo poročilo o opravljenem
večstranskem pobotu,
-
elektronsko hrambo
dokazil o opravljenih večstranskih pobotih,
-
enakovreden položaj
vseh udeležencev večstranskega pobota,
-
neprekinjeno
delovanje sistemov, in
-
varovanje podatkov
udeležencev v postopku večstranskega pobota.
21. člen
(pravila sistema za večstranski pobot)
(1) Upravljavci sistemov večstranskega
pobota sprejmejo v skladu z načeli delovanja sistema večstranskega pobota iz
prejšnjega člena splošna pravila sistemov večstranskega pobota, s katerimi
določijo:
-
postopek prijave
denarne obveznosti v sistem večstranskega pobota,
-
cene storitev,
-
urnik sistema
večstranskega pobota,
-
način, popravo in
preklic vnosa, in
-
obdelavo podatkov v
sistemu.
(2) Splošna pravila sistema
večstranskega pobota upravljavci sistemov večstranskega pobota objavijo na
svoji spletni strani.
22. člen
(pravilnost vnosov in odgovornost
dolžnika)
(1) Za pravilnost vnosov v sistem
večstranskega pobota ter obstoj prijavljenih denarnih obveznosti, odpravo napak
v vnesenih prijavah in škodo, ki nastane zaradi nepravilnosti predloženih
podatkov, je odgovoren dolžnik.
(2) Upravljavci sistemov večstranskega
pobota ne popravljajo rezultatov večstranskega pobota, ki so posledica
nepravilnih podatkov v dolžnikovi prijavi denarne obveznosti v večstransko
pobotanje.
(3) Upravljavci sistemov večstranskega
pobota so odgovorni za škodo, ki nastane zaradi nepravilne obdelave podatkov o
denarnih obveznostih iz dolžnikove prijave v sistem večstranskega pobota ali
zaradi nespoštovanja pravil iz prejšnjega člena.
23. člen
(pošiljanje podatkov za izvršilne
postopke)
Ne glede na šesto alinejo 20. člena tega
zakona, upravljavci:
-
upniku, ki je
imetnik izvršilnega naslova v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo, če ta
izvršilni naslov dokazuje upnikovo denarno terjatev do dolžnika,
-
sodišču ali drugemu
organu, ki opravljajo dejanja v postopku izvršbe,
na njegovo zahtevo pošljejo
podatke o dolžnikih, ki so v večstranski pobot prijavili denarne obveznosti do
upnikovega dolžnika.
2. Obvezni večstranski pobot
24. člen
(obvezni večstranski pobot)
(1) Obvezni večstranski pobot se
izvaja v javnem interesu.
(2) Namen obveznega večstranskega
pobota je zmanjšanje medsebojne zadolženosti gospodarskih subjektov.
25. člen
(uporaba določb prejšnjega podpoglavja)
Za obvezen večstranski pobot se ne
uporabljajo določbe drugega odstavka 15. člena ter 17. člena tega zakona.
26. člen
(upravljavec obveznega večstranskegapobota)
(1) Upravljavec obveznega
večstranskega pobota je Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in
storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES).
(2) Upravljavec lahko hkrati z
obveznim večstranskim pobotom izvede tudi prostovoljni večstranski pobot.
(3) Upravljavec
zagotavlja obvezni večstranski pobot skladno z urnikom večstranskega pobota, ki
ga sprejme direktor AJPES, vendar najmanj enkrat mesečno.
27. člen
(tarifa upravljavca in pravila sistema za
obvezenvečstranski pobot)
(1) Upravljavec sprejme tarifo in
pravila sistema za obvezen večstranski pobot.
(2) Upravljavec mora k tarifi in
pravilom pred njihovo objavo v Uradnem listu Republike Slovenije pridobiti
soglasje Vlade Republike Slovenije.
(3) Vlada Republike Slovenije podeli
soglasje samo, če se ves presežek prihodkov nad odhodki upravljavca, ki je bil
realiziran z izvajanjem obveznega večstranskega pobota, uporabi za vplačilo v
proračun Republike Slovenije. Pri podelitvi soglasja iz prejšnjega člena Vlada
Republike Slovenije upošteva tudi, kolikšen del je upravljavec realiziral z
izvajanjem pogodbenega večstranskega pobota.
(4) Upravljavec objavi tarifo in
pravila v Uradnem listu Republike Slovenije in na svojih javnih spletnih
straneh.
(5) Tarifa in pravila upravljavca
začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
28. člen
(dolžnost prijave denarne obveznostiv
večstranski pobot)
(1) Po nastanku zamude mora dolžnik
denarno obveznost, s plačilom katere je v zamudi, elektronsko prijaviti v prvi
krog obveznega večstranskega pobota pri upravljavcu, ki sledi mesecu nastanka
zamude. Prijava se šteje za opravljeno, če je sprejeta v sistem v trenutku, ko
upravljavec zapre vnos za posamezni krog pobota.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek,
dolžnik ni dolžan v obvezni večstranski pobot prijaviti denarne obveznosti:
-
katere plačilo je
zavarovano z instrumenti za zavarovanje plačil, razen denarnih obveznosti, ki
izvirajo iz menic, za katere se v 32. členu tega zakona zahteva prijava v
večstranski pobot;
-
ki ni višja od 250
eurov;
-
ki jo dolguje
gospodarski družbi, s katero se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske
družbe, šteje za povezano družbo;
-
ki jo je upnik
prenesel na osebo, ki odkup terjatev opravlja v okviru ali v povezavi s svojo
glavno dejavnostjo;
-
ki bo v skladu s
pisnim dogovorom med upnikom in dolžnikom prenehala v mesecu, ki sledi mesecu
nastanka zamude;
-
ki bo prenehala v
skladu z vnaprej dogovorjeno verižno kompenzacijo v mesecu, ki sledi mesecu
nastanka zamude, in je več kot polovica udeležencev verižne kompenzacije
najkasneje dan pred dnevom pobota pisno potrdila sodelovanje v tej verižni
kompenzaciji;
-
v zvezi s katero
poteka spor pri pristojnem sodišču ali v zvezi s katero poteka izvršilni
postopek.
(3) Če obveznost iz pete ali šeste
alineje prejšnjega odstavka ni prenehala na dogovorjen način, jo je potrebno
prijaviti v prvi obvezni večstranski pobot, ki sledi mesecu, v katerem bi
morala obveznost prenehati.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega
člena dolžnik ni dolžan v obvezni večstranski pobot prijaviti denarne
obveznosti iz prvega odstavka tega člena, če v trenutku, v katerem se prijava
obveznosti v obvezni večstranski pobot šteje za opravljeno, ni upnik dospele
denarne obveznosti, ki jo mora dolžnik v skladu s tem zakonom prijaviti v
obvezni večstranski pobot.
29. člen
(preverjanje prijav v obvezni
večstranskipobot)
Upravljavec prek spletne informacijske
rešitve na varen način omogoča upnikom preverjanje obveznosti, ki jih je njihov
dolžnik prijavil v obvezni večstranski pobot.
30. člen
(solidarni upniki in solidarni dolžniki)
(1) Solidarni dolžniki se med seboj
dogovorijo, kateri solidarni dolžnik bo v skladu z 28. členom tega zakona
prijavil solidarno obveznost v obvezni večstranski pobot. Če solidarni dolžniki
dolgujejo obveznost z drugim rokom izpolnitve, prijavi obveznost v obvezni
večstranski pobot tisti dolžnik, ki pride prvi v zamudo.
(2) Če nihče od solidarnih dolžnikov
ne prijavi dolgovane obveznosti v obvezni večstranski pobot, kršijo ta zakon
vsi solidarni dolžniki. To ne velja za:
-
solidarnega dolžnika,
ki še ni v zamudi s plačilom solidarne obveznosti;
-
solidarnega
dolžnika, ki je solidarno odgovoren na podlagi zakona in ni stranka pravnega
posla, iz katerega izvira njegov solidarni dolg, ter tudi ni seznanjen s tem
pravnim poslom.
(3) Dolžnik lahko prijavi svojo
obveznost, ki jo dolguje več upnikom, le nasproti enemu solidarnemu upniku.
31. člen
(prijava denarne obveznosti v obvezni
večstranski pobotin dolžnosti upravljavca)
(1) Dolžnik prijavi denarno obveznost
do posameznega upnika. Prijava vsebuje:
-
davčno številko
upnika,
-
datum in številko
računa,
-
datum nastanka
zamude,
-
znesek neporavnane
denarne obveznosti po računu, in
-
zaporedno številko
prijave.
(2) S prijavo denarne obveznosti v
sistem obveznega večstranskega pobota dolžnik izgubi pravico do ugovora zoper
sklep o davčni izvršbi v skladu z določbo zakona, ki ureja davčni postopek, o
ugovoru dolžnikovega dolžnika.
(3) Upravljavec s pomočjo spletne
informacijske rešitve Davčni upravi Republike Slovenije naslednji delovni dan
po zaprtju posameznega kroga pobota posreduje podatke o prijavljenih
obveznostih dolžnikov v posameznem krogu pobota po posameznih upnikih, in
sicer:
-
davčno številko
upnika,
-
davčno številko
dolžnika,
-
datum in številko
računa,
-
znesek neporavnane
denarne obveznosti po računu,
-
datum nastanka
zamude, in
-
zaporedno številko
prijave.
(4) Upravljavec s pomočjo spletne
informacijske rešitve Davčni upravi Republike Slovenije naslednji delovni dan
po zaprtju posameznega kroga pobota posreduje podatke o obveznostih, ki niso
bile pobotane, razvrščene po posameznih upnikih, in sicer:
-
davčno številko
upnika,
-
davčno številko
dolžnika,
-
skupni znesek
prijavljenih obveznosti s strani posameznega dolžnika, po posameznih upnikih,
-
skupni znesek
preostanka dospele denarne obveznosti, ki ga dolžniku ni uspelo pobotati po
posameznih upnikih, in
-
zaporedno številko
prijave.
32. člen
(dolžnost prijave denarne obveznosti iz
menicev večstranski pobot)
(1) Menični dolžnik, ki je gospodarski
subjekt ali javni organ, mora v prvi krog obveznega večstranskega pobota, ki
sledi mesecu nastanka zamude, pri upravljavcu elektronsko prijaviti menično
denarno obveznost, s plačilom katere je v zamudi, če je menica:
1.
vpisana v register iz 34. člena tega zakona in
v 15 dneh po vpisu v register ni bila poravnana denarna obveznost iz take
menice;
2.
izdana kot lastna menica v skladu z zakonom, ki
ureja menico, in je menični dolžnik ob dospelosti ne plača ali je ne plača v
celoti;
3.
izdana z odredbo »brez protesta« v skladu z
zakonom, ki ureja menico, in je menični dolžnik ob dospelosti ne plača ali je
ne plača v celoti;
4.
plačljiva v breme denarnih sredstev, ki se
vodijo na uporabnikovem plačilnem računu pri ponudniku plačilnih storitev v
skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve, in sredstva pri ponudniku
plačilnih storitev ne zadoščajo za poravnavo menične obveznosti.
(2) Menični dolžnik iz prejšnjega
odstavka je oseba, ki mora v skladu z zakonom, ki ureja menico, plačati denarno
obveznost, določeno v menici.
33. člen
(prepoved prijave neobstoječe ali davčne
obveznostiv obvezni večstranski pobot)
V obvezni večstranski pobot je prepovedano
prijaviti davčno obveznost ali obveznost, ki ne obstaja ali je bila že
poravnana.
V. REGISTER MENIC, PROTESTIRANIH ZARADI NEPLAČILA
34. člen
(register protestiranih menic zaradi
neplačila)
(1) Register menic, protestiranih
zaradi neplačila (v nadaljnjem besedilu: register), je enotna centralizirana
informatizirana zbirka podatkov, v katero vpiše notar v skladu z zakonom, ki
ureja menico, napravljene proteste menic zaradi neplačila, če so menice izdali
gospodarski subjekti.
(2) Register vzpostavi in upravlja
AJPES.
35. člen
(vpis v register)
(1) AJPES zagotovi notarju, ki napravi
protest zaradi neplačila menice, opravo vpisa v register. Notar opravi vpis v
register v treh dneh po opravljenem protestu.
(2) V registru se obdelujejo:
-
davčna številka
meničnega dolžnika,
-
firma ali ime
meničnega dolžnika ter njegov sedež ali poslovni naslov,
-
matična številka
meničnega dolžnika, če je pravna oseba, podjetnik ali fizična oseba, ki
opravlja pridobitno dejavnost, ter je vpisana v Poslovni register Slovenije,
-
datum izdaje
menice, ki se vpisuje v register,
-
datum in številka
naprave protesta menice, ki se vpisujeta v register,
-
navedba menične
obveznosti, ki jo vsebuje menica, ki se vpisuje v register, in
-
osebno ime notarja,
ki vlaga zahtevo za vpis v register, ter njegov sedež.
(3) AJPES po uradni dolžnosti pridobi
podatke iz prejšnjega odstavka iz uradnih evidenc.
(4) Podatki iz drugega odstavka tega
člena se v registru vodijo do dneva prvega obvestila o poplačilu menične
obveznosti oziroma še dve leti od datuma napravljenega protesta, če menična
obveznost ni bila poravnana. AJPES zagotovi notarju, ki je napravil protest
zaradi neplačila menice, opravo izbrisa iz registra na podlagi obvestila
meničnega dolžnika, izdajatelja menice ali remitenta o poplačilu menične obveznosti.
(5) AJPES sprejme podrobnejša pravila
o vzpostavitvi in vodenju registra ter postopku vpisov.
(6) AJPES mora k tarifi in pravilom iz
prejšnjega odstavka pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije.
36. člen
(dostop do podatkov iz registra)
Podatki v registru so javni in brezplačno
dostopni na spletni strani AJPES.
VI. IZVRŠNICA
37. člen
(pravna narava izvršnice)
(1) Izvršnica je listina, ki vsebuje
izjavo dolžnika, dano v skladu s tem zakonom, s katero se dolžnik zaveže
plačati z izvršnico določen denarni znesek.
(2) Izvršnico lahko izdata le
gospodarski subjekt ali javni organ.
(3) Upnik lahko zahteva plačilo
obveznosti iz izvršnice v breme denarnih sredstev, ki se vodijo na kateremkoli
dolžnikovem računu pri ponudnikih plačilnih storitev.
38. člen
(izvršnica kot izvršilni naslov)
(1) Izvršnica je izvršilni naslov v
skladu z zakonom, ki ureja izvršbo.
(2) Šteje se, da izvršnica vsebuje
potrdilo o izvršljivosti.
39. člen
(vsebina izvršnice)
(1) Izvršnica vsebuje:
1.
navedbo, da gre za izvršnico,
2.
davčno številko ter firmo ali ime dolžnika in
njegov sedež ali poslovni naslov,
3.
davčno številko ter firmo ali ime upnika in
njegov sedež ali poslovni naslov,
4.
v eurih navedeno ter s številko in besedo
zapisano denarno obveznost dolžnika, če se obveznost obrestuje, pa tudi podatke
o začetku teka obresti in obrestni meri,
5.
dan dospelosti obveznosti iz prejšnje točke,
6.
kraj in datum izdaje izvršnice,
7.
podatke o pogodbi oziroma drugem pravnem
temelju nastanka obveznosti, in
8.
notarsko ali upravno overjen podpis dolžnika iz
izvršnice.
(2) Velja neizpodbitna domneva, da
izvršnica vsebuje:
1.
nepreklicno pooblastilo dolžnika upniku, da
zahteva izvršitev plačilne transakcije v breme dolžnikovih denarnih sredstev
pri dolžnikovem ponudniku plačilnih storitev v skladu z izvršnico, in
2.
nepreklicno soglasje dolžnika vsem svojim
ponudnikom plačilnih storitev, da v breme dolžnikovih denarnih sredstev
izvršijo plačilno transakcijo, ki jo zahteva upnik v skladu s prejšnjo točko.
(3) Izvršnica lahko vsebuje navedbo
enega ali več dolžnikovih ponudnikov plačilnih storitev.
40. člen
(nepopolna izvršnica)
Izvršnica, ki ne vsebuje vseh sestavin iz
prvega odstavka prejšnjega člena, nima pravnega učinka.
41. člen
(pravica predložitve izvršnice)
Upnik mora izvršnico predložiti v plačilo v
treh letih po dospelosti obveznosti iz izvršnice.
42. člen
(prenos izvršnice)
Izvršnica ni prenosljiva.
43. člen
(zahteva za izvedbo plačilne transakcije)
(1) Upnik zahteva izvršitev plačilne
transakcije v skladu s pooblastilom iz izvršnice tako, da predloži izvršnico v
plačilo enemu izmed dolžnikovih ponudnikov plačilnih storitev. Upnik ob
predložitvi izvršnice navede račun, na katerega naj se denarna sredstva
prenesejo. Predložitev izvršnice predstavlja izročitev plačilnega naloga upnika
banki v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve.
(2) Upnik lahko zahteva izvršitev
plačilne transakcije tudi za znesek, ki je manjši od zneska, na katerega se
glasi izvršnica.
(3) Če upnik ob predložitvi izvršnice
ne izjavi, da zahteva izvršitev plačilne transakcije v višini, nižji od zneska,
na katerega se glasi izvršnica, se šteje, da je upnik zahteval izvršitev
plačilne transakcije za celoten znesek, na katerega se glasi izvršnica.
44. člen
(postopek ponudnika plačilnih storitevz
izvršnico)
(1) Ponudnik plačilnih storitev ne izvrši
upnikove zahteve iz prejšnjega člena in vrne izvršnico upniku, če:
-
obveznost iz
izvršnice še ni dospela,
-
upnik ni navedel
računa, na katerega naj se denarna sredstva prenesejo,
-
je izvršnica
nepopolna, ali
-
so od dospelosti
obveznosti iz izvršnice pretekla več kot tri leta.
(2) Ponudnik plačilnih storitev ne
preverja ali:
-
denarna obveznost
iz izvršnice izvira iz pogodbe, ki je v zvezi z dejavnostjo pravne ali fizične
osebe, ki je vpisana v Poslovni register Republike Slovenije,
-
je izvršnico
podpisal zakoniti zastopnik dolžnika,
-
je prenehala
obveznost, v zavarovanje plačila katere je bila dana izvršnica,
-
je bila nasprotna
obveznost upnika iz pogodbe oziroma drugega pravnega temelja nastanka
obveznosti, v plačilo ali zavarovanje katere je bila dana izvršnica,
izpolnjena.
45. člen
(obvestilo o unovčenju)
Ponudnik plačilnih storitev, pri katerem je
upnik zahteval izvršitev plačilne transakcije v skladu s pooblastilom iz
izvršnice, obvesti dolžnika o upnikovi plačilni zahtevi.
46. člen
(prepoved razpolaganja s sredstvi)
(1) Ponudnik plačilnih storitev, ki mu
je bila predložena izvršnica, onemogoči dolžniku razpolaganje z denarnimi
sredstvi, dokler upnikova zahteva, dana na podlagi izvršnice, ni izvršena.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
pred plačilom obveznosti iz izvršnice izvrši sklep:
-
o izvršbi, s
katerim je sodišče naložilo ponudniku plačilnih storitev, da blokira dolžnikova
sredstva,
-
o izvršbi, s
katerim je davčni ali carinski organ naložil ponudniku plačilnih storitev, da
zarubi dolžnikova denarna sredstva, in
-
sodišča ali
davčnega organa o zavarovanju.
47. člen
(plačilo obveznosti iz izvršnice)
Ponudnik plačilnih storitev poravna
obveznost iz izvršnice najprej iz denarnih sredstev na računu dolžnika, preko
katerega dolžnik v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve, opravlja
plačilne storitve. Če na tem računu ni denarnih sredstev, prenese ponudnik
plačilnih storitev na ta račun ustrezen znesek sredstev z drugih dolžnikovih
računov, depozitov ali varčevanj, če dolžnik s temi sredstvi lahko razpolaga.
48. člen
(poplačilo iz sredstev v tuji valuti)
Če ima dolžnik pri ponudniku plačilnih
storitev sredstva v tuji valuti, ponudnik plačilnih storitev preračuna tujo
valuto v eure po svojem nakupnem tečaju na dan izvršitve plačila.
49. člen
(preverjanje obstoja denarnih sredstevin
delno plačilo)
(1) Ponudnik plačilnih storitev,
kateremu je upnik predložil izvršnico, najmanj enkrat dnevno preveri, ali se na
računu dolžnika, ki ga vodi, nahajajo sredstva in, če se sredstva nahajajo, v
skladu z upnikovo zahtevo poravna obveznost iz izvršnice v breme dolžnikovega
računa.
(2) Če denarna sredstva dolžnika pri
ponudniku plačilnih storitev omogočajo le delno poravnavo obveznosti iz
izvršnice, poravna obveznost iz izvršnice le za tisti del upnikove zahteve, ki
ustreza višini sredstev na dolžnikovem računu.
50. člen
(stroški plačila izvršnice)
(1) Če ponudnik plačilnih storitev
zaračunava posebno nadomestilo za izvajanje dejanj na podlagi izvršnice, morajo
biti ta nadomestila primerna in v skladu z dejanskimi stroški, ki nastanejo
ponudniku plačilnih storitev.
(2) Nadomestilo, zaračunano v skladu s
prejšnjim odstavkom, si lahko ponudnik plačilnih storitev izplača, preden
poravna obveznost iz izvršnice.
51. člen
(posredovanje izvršnice drugim
ponudnikomplačilnih storitev)
(1) Če na dolžnikovem računu, ko upnik
ponudniku plačilnih storitev predloži izvršnico, ni denarnih sredstev, preveri
ponudnik plačilnih storitev, kateremu je bila izvršnica predložena v plačilo, v
evidencah, katerih vsebino lahko uporablja, ali ima dolžnik odprt račun oziroma
račune tudi pri drugem ponudniku ali ponudnikih plačilnih storitev.
(2) Če ponudnik plačilnih storitev, ki
mu je bila izvršnica predložena v plačilo, ugotovi, da ima dolžnik odprt račun
ali račune tudi pri drugih ponudnikih plačilnih storitev, pošlje kopijo
izvršnice tem drugim ponudnikom plačilnih storitev.
(3) Drugi ponudniki plačilnih storitev
takoj prenesejo sredstva, potrebna za izvršitev upnikove zahteve za plačilo
izvršnice, na račun dolžnika, ki se vodi pri ponudniku plačilnih storitev, ki
je poslal kopijo izvršnice.
(4) Za druge ponudnike plačilnih
storitev se smiselno uporabljajo 46. do 50. člen tega zakona. Pri smiselni
uporabi se namesto pojma »izvršnica« uporablja pojem »kopija izvršnice«,
namesto pojma »ponudnik plačilnih storitev« pa se uporablja pojem »drugi
ponudnik plačilnih storitev«.
52. člen
(poplačilo dolžnika in vrnitev izvršnice)
(1) Ko ponudnik plačilnih storitev,
kateremu je bila izvršnica predložena v plačilo, v celoti izvrši upnikovo
zahtevo, o tem obvesti druge ponudnike plačilnih storitev, ki jim je posredoval
kopijo izvršnice in vrne presežek prenesenih sredstev na dolžnikove račune, s
katerih je bil presežek posredovan.
(2) Če je z izvršitvijo zahteve
plačana celotna obveznost iz izvršnice, ponudnik plačilnih storitev vrne
izvršnico dolžniku.
(3) Če je z izvršitvijo zahteve plačan
le del obveznosti iz izvršnice, zaznamuje ponudnik plačilnih storitev delno
plačilo na izvršnici in vrne izvršnico upniku.
53. člen
(vrnitev izvršnice upniku)
(1) Ponudnik plačilnih storitev vrne
izvršnico upniku:
-
če zahteve, dane na podlagi izvršnice, ni mogel
izvršiti v enem letu po predložitvi v plačilo, ali
-
če upnik to zahteva.
(2) Če je do vrnitve izvršnice
ponudnik plačilnih storitev izvršil le del dane mu zahteve, zaznamuje ponudnik
plačilnih storitev delno izvedbo plačila na izvršnici.
VII. KODEKS RAVNANJA
54. člen
(kodeks)
(1) Interesna združenja gospodarskih
subjektov lahko zaradi zagotovitve boljše plačilne discipline sprejmejo kodeks
ravnanja članov.
(2) Interesna združenja gospodarskih
subjektov lahko na podlagi obvestil svojih članov, mesečno, v sredstvih javnega
obveščanja ali na svoji spletni strani, objavljajo sezname hitrih plačnikov in
dolžnikov z neporavnanimi zapadlimi obveznostmi, kadar so v kodeksih iz
prejšnjega odstavka opredeljeni način obveščanja in javne objave seznama hitrih
plačnikov.
(3) Interesna združenja gospodarskih
subjektov lahko objavijo tudi seznam dolžnikov, ki svojih obveznosti ne
poravnajo v pogodbeno ali zakonsko določenih rokih
VIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA
55. člen
(nadzor)
(1) Izvajanje 28., 30., 32. in 33.
člena tega zakona nadzirajo Carinska uprava Republike Slovenije, Davčna uprava
Republike Slovenije in Tržni inšpektorat RepublikeSlovenije.
(2) Nadzorni organi iz prejšnjega
odstavka začnejo postopek o prekršku na podlagi upnikovega pisnega ali
elektronskega predloga ali če pri opravljanju nadzora, ki ga opravljajo v
skladu s svojimi pristojnostmi, ugotovijo, da obstajajo okoliščine, ki kažejo
na sum, da subjekt nadzora krši 28., 30.,32. ali 33. člen tega zakona. Upnikov
predlog mora vsebovati podatke, ki omogočajo identifikacijo upnika in dolžnika,
v zvezi z v obvezni večstranski pobot nevneseno denarno obveznostjo pa datum in
številko računa, datum nastanka zamude in znesek neporavnane denarne
obveznosti.
(3) Organ iz prvega odstavka tega
člena, ki je začel postopek nadzora v skladu s prejšnjim odstavkom, v treh
delovnih dneh po začetku postopka nadzora o začetku postopka nadzora obvesti
preostala dva nadzorna organa iz prvega odstavka tega člena.
(4) Če sta organa, ki sta bila v
skladu s prejšnjim odstavkom obveščena o začetku postopka nadzora, pred
prejemom obvestila iz prejšnjega odstavka začela postopek nadzora v zvezi s
kršitvijo dolžnika, ki je predmet obvestila, s sklepom ustavita tak postopek
nadzora.
(5) Če sta organa, ki sta bila v
skladu s tretjim odstavkom tega člena obveščena o začetku postopka, po prejemu
obvestila iz tretjega odstavka tega člena, prejela upnikov predlog iz drugega
odstavka tega člena, ki se nanaša na kršitev, ki je predmet obvestila, postopka
nadzora ne pričneta. Organa prav tako ne pričneta postopka nadzora, če bi v
zvezi s kršitvijo, ki je predmet obvestila, morala začeti postopek nadzora po
uradni dolžnosti.
56. člen
(dostop do informacij)
Zaradi izvajanja nadzora v skladu s tem
zakonom upravljavec zagotavlja organom nadzora vpogled v prijave posameznih
dolžnikov.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
57. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 100 do 10.000 eurov se
kaznuje gospodarski subjekt oziroma javni organ, ki ni Republika Slovenija ali
samoupravna lokalna skupnost, če krši dolžnost prve prijave denarne obveznosti
v sistem za obvezni večstranski pobot v skladu z 28., 30. ali 32. členom tega
zakona.
(2) Z globo od 100 do 10.000 eurov se
kaznuje gospodarski subjekt, ki v nasprotju s 33. členom tega zakona v sistem
obveznega večstranskega pobota prijavi davčno obveznost.
(3) Z globo od 100 do 10.000 eurov se
kaznuje gospodarski subjekt oziroma javni organ, ki ni Republika Slovenija ali
samoupravna lokalna skupnost, ki v nasprotju s 33. členom tega zakona v sistem
obveznega večstranskega pobota prijavi obveznost, ki ne obstaja ali je bila že
poravnana.
(4) Z globo od 50 do 5.000 eurov se
kaznuje odgovorna oseba gospodarskega subjekta ali odgovorna oseba javnega
organa, ki stori prekršek iz prejšnjih odstavkov.
58. člen
(odločanje nadzornih organov o prekršku)
Globe, predpisane s tem zakonom, se lahko v
hitrem postopku izrekajo tudi v višjem znesku, kakor je najnižji predpisani
znesek globe, ne smejo pa presegati najvišjih zneskov glob, ki so za prekršek
predpisane po tem zakonu.
Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih –
ZPreZP-1 (Uradni list RS, št. 57/12) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
59. člen
(uporaba tega
zakona za obveznosti, v zvezi s katerimiže obstoji zamuda s plačilom)
(1) Ta zakon se ne uporablja za
posledice zamude s plačilom denarne obveznosti, če je zamuda nastala pred
uveljavitvijo tega zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek
prijavi dolžnik, ki v obvezni večstranski pobot še ni prijavil svoje
obveznosti, z izpolnitvijo katere je v zamudi pred uveljavitvijo tega zakona,
to obveznost v tisti obvezni večstranski pobot, ki po uveljavitvi tega zakona sledi
mesecu nastanka zamude.
60. člen
(postopki, ki
tečejo)
(1) Prekrškovni postopek, ki se vodi
zaradi kršitve obveznosti iz Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni
list RS, št. 18/11), se konča v skladu s tem zakonom.
(2) Postopek iz prejšnjega odstavka do
konca vodi organ, ki ga je začel.
61. člen
(izdaja aktov)
AJPES izda akte, potrebne za izvajanje tega
zakona, v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
62. člen
(razveljavitev
predpisov in aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati:
1.
Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih
(Uradni list RS, št. 18/11),
2.
Tarifa nadomestil stroškov za izvajanje
obveznega večstranskega pobota (Uradni list RS, št. 27/11),
3.
Pravila o izvajanju obveznega večstranskega
pobota (Uradni list RS, št. 27/11),
4.
Pravilnik o rokih, vsebini, obliki in načinu
izmenjave podatkov, ki so potrebni za postopek izvzema obveznosti iz sistema
obveznega večstranskega pobota (Uradni list RS, št. 28/11),
5.
Pravila o vzpostavitvi in vodenju registra
menic, protestiranih zaradi neplačila, ter postopku vpisov v register (Uradni
list RS, št. 46/11), in
6.
Tarifa o nadomestilu stroškov za vpis podatkov
v register menic, protestiranih zaradi neplačila (Uradni list RS, št. 46/11).
(2) Določbe predpisov iz 2. do 6.
točke prejšnjega odstavka se uporabljajo do izdaje ustreznih predpisov na
podlagi tega zakona, če niso v nasprotju s tem zakonom.
63. člen
(začetek
uporabe določb zakona)
43. do 53. člen tega zakona se začnejo
uporabljati v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
64. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti
gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 – ZDLGPE (Uradni list RS,
št. 61/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»39. člen
(začetek
veljavnosti)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Vlada Republike Slovenije lahko
predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije spremembo, dopolnitev ali
podaljšanje veljavnosti ukrepov iz tega zakona v celoti ali v njegovih
posamičnih delih v primeru sprememb ali dopolnitev relevantnih določb Začasnega
okvira ali če oceni, da to utemeljujejo spremenjene razmere.«.