Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno
prečiščeno besedilo Zakona o železniškem prometu obsega:
-
Zakon o železniškem prometu – ZZelP (Uradni list RS, št. 92/99 z dne 12.
11. 1999),
-
Zakon o dopolnitvi zakona o železniškem prometu – ZZelP-A (Uradni list
RS, št. 11/01 z dne 16. 2. 2001),
-
Zakon o dopolnitvi zakona o železniškem prometu – ZZelP-B (Uradni list
RS, št. 33/01 z dne 5. 5. 2001),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o železniškem prometu – ZZelP-C
(Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002),
-
Zakon o železniškem prometu – uradno prečiščeno besedilo – ZZelP-UPB1
(Uradni list RS, št. 14/03 z dne 13. 2. 2003),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o železniškem prometu – ZZelP-D
(Uradni list RS, št. 56/03 z dne 13. 6. 2003),
-
Zakon o železniškem prometu – uradno prečiščeno besedilo – ZZelP-UPB2
(Uradni list RS, št. 83/03 z dne 22. 8. 2003),
-
Zakon o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem
prometu – ZZelP-E (Uradni list RS, št. 86/04 z dne 5. 8. 2004),
-
Zakon o železniškem prometu – uradno prečiščeno besedilo – ZZelP-UPB3
(Uradni list RS, št. 26/05 z dne 15. 3. 2005),
-
Odločbo o razveljavitvi 38. člena Zakona o železniškem prometu (Uradni
list RS, št. 29/05 z dne 22. 3. 2005),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-F
(Uradni list RS, št. 15/07 z dne 20. 2. 2007),
-
Zakon o železniškem prometu – uradno prečiščeno besedilo – ZZelP-UPB4
(Uradni list RS, št. 44/07 z dne 21. 5. 2007),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-G
(Uradni list RS, št. 58/09 z dne 27. 7. 2009),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-H
(Uradni list RS, št. 106/10 z dne 27. 12. 2010),
-
Zakon o železniškem prometu – uradno prečiščeno besedilo – ZZelP-UPB6
(Uradni list RS, št. 11/11 z dne 21. 2. 2011),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-I
(Uradni list RS, št. 63/13 z dne 26. 7. 2013).
ZAKON
o železniškem prometu (ZZelP)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 15)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen zakona)
(1) Ta zakon določa pogoje za izvajanje
prevoznih storitev v železniškem prometu, storitve, ki so na področju železniškega
prometa javne dobrine, ki jih zagotavlja Republika Slovenija (v nadaljnjem
besedilu: država) z obvezno gospodarsko javno službo, javno železniško
infrastrukturo, njen status in pogoje za dostop nanjo, način uresničevanja
pravice do stavke na področju železniškega prometa, ustanovitev, naloge in
pristojnosti regulatornega organa, ustanovitev, naloge ter pristojnosti Javne
agencije za železniški promet (v nadaljnjem besedilu: agencija), naloge in
pristojnosti varnostnega organa, naloge in pristojnosti preiskovalnega organa.
(2) Ta zakon prenaša v slovenski pravni red
določbe naslednjih direktiv:
-
Direktive Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic
Skupnosti (UL L št. 237 z dne 24. 8. 1991, str. 25; v nadaljnjem besedilu:
Direktiva 91/440/EGS), zadnjič spremenjene z Direktivo 2007/58/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o spremembi Direktive Sveta
91/440/EGS o razvoju železnic Skupnosti in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju
železniških infrastrukturnih zmogljivosti in naložitvi uporabnin za uporabo
železniške infrastrukture (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 44);
-
Direktive Sveta 95/18/ES, z dne 19. junija 1995, o izdaji licence
prevoznikom v železniškem prometu (UL L št. 143 z dne 27. 6. 1995, str. 70; v
nadaljnjem besedilu Direktiva 95/18/ES), zadnjič spremenjene z Direktivo
2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 29. aprila 2004 o varnosti na
železnicah Skupnosti ter o spremembi direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence
prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju
železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo
železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164
z dne 30. 4. 2004, str. 44);
-
Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14/ES z dne
26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih
zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in
podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 75 z dne 15. 3. 2001, str.
29; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/14/ES), zadnjič spremenjene z
Direktivo 2007/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o
spremembi Direktive Sveta 91/440/EGS o razvoju železnic Skupnosti in Direktive
2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti in
naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture (UL L št. 315 z dne
3. 12. 2007, str. 44);
-
Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi
Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in
Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti,
naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju
varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44; v
nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/49/ES), zadnjič spremenjene z Direktivo
Komisije 2009/149/ES z dne 27. novembra 2009 o spremembi Direktive
2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede skupnih varnostnih kazalnikov
in skupnih metod za izračun stroškov nesreč (UL L št. 313 z dne
28. 11. 2009, str. 65);
-
Direktive 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive
in vlake na železniškem omrežju Skupnosti (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007,
str. 51; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2007/59/ES).
2. člen
(pomen izrazov)
(1) V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo
naslednji pomen:
1.
»dostop na javno železniško infrastrukturo« je pravica do njene uporabe
pod določenimi pogoji;
2.
»investicija v javno železniško infrastrukturo« je graditev nove javne
železniške infrastrukture;
3.
»licenca« je javna listina, s katero se prevozniku prizna sposobnost za
opravljanje vseh ali posameznih vrst prevoznih storitev v železniškem prometu,
vključno z zagotavljanjem vleke, oziroma sposobnost samo za zagotavljanje
vleke;
4.
»licenčni organ« je organ, pristojen za izdajanje licenc iz prejšnje
alinee;
5.
»mednarodne storitve prevoza blaga« so prevozne storitve, pri katerih
vlak prečka najmanj eno državno mejo države članice Evropske skupnosti, lahko
je sestavljen in/ali deljen, njegovi deli pa imajo lahko različne odhodne in
namembne postaje, vagon pa mora prečkati najmanj eno državno mejo;
6.
»mednarodne storitve potniškega prometa« so storitve potniškega prometa,
pri katerih vlak prečka najmanj eno mejo države članice Evropske skupnosti, pri
čemer je glavni namen storitve prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v
različnih državah članicah; vlak je lahko sestavljen kot celota in/ali deljen, njegovi
deli pa imajo lahko različne odhodne ali namembne postaje, pod pogojem, da vsi
vagoni prečkajo najmanj eno državno mejo;
7.
»incident« pomeni katerikoli dogodek, razen resne nesreče in nesreče, ki
je povezan z železniškim prometom in ki bi lahko vplival na njegovo varnost;
7.a »nadgradnja«
je sprememba železniškega podsistema ali dela podsistema, ki izboljša celotno
delovanje podsistema;
8.
»nesreča« pomeni nehoteni ali nenamerni nepričakovani dogodek ali
posebni niz takih dogodkov, ki imajo škodljive posledice; nesreče se razvrščajo
v naslednje kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na nivojskih prehodih,
nesreče, ki jih povzročijo vozna sredstva med gibanjem in v katerih so
udeležene osebe, požari in druge;
8.a »okvirna
pogodba« določa značilnosti infrastrukturnih zmogljivosti, ki se prosilcu lahko
ponudijo za čas, ki presega eno obdobje voznega reda omrežja. Okvirna pogodba
ne določa posamezne vlakovne poti, ampak je oblikovana tako, da izpolnjuje
upravičene komercialne potrebe prosilca;
9.
»prevozne storitve« v železniškem prometu so prevoz potnikov in/ali
blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu;
10. »prevoznik
v železniškem prometu (v nadaljnjem besedilu: prevoznik)« je pravna ali fizična
oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, katere glavna dejavnost je
izvajanje prevoznih storitev prevozov blaga oziroma potnikov v železniškem
prometu, pri čemer mora ta prevoznik zagotoviti vleko vlakov, ali pravna ali
fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, ki zagotavlja le vleko
vlakov;
11. »preiskovalni
organ« je stalni organ za preiskavo nesreč in incidentov, ki je v primeru
nesreče ali incidenta zadolžen opravljati funkcijo glavnega preiskovalca
skladno s tem zakonom in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;
12. »program
omrežja« pomeni podrobno obrazložitev splošnih pravil, rokov, postopkov in
meril v zvezi z ureditvijo zaračunavanja in dodeljevanja infrastrukturnih
zmogljivosti; vsebuje tudi dodatne informacije, potrebne za vložitev prošenj za
dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti, kot so na primer informacije o
infrastrukturnih zmogljivostih javne železniške infrastrukture ter možnih
dodatnih in pomožnih storitvah;
13. »prosilec«
je prevoznik ali druga pravna oseba, ki zaradi javnega (država, lokalna
skupnost, izvajalec gospodarske javne službe) ali komercialnega (prevozniki
tovora, špediterji in prevozniki v kombiniranem prometu) interesa potrebuje
vlakovno pot;
14. »regulatorni
organ« je organ, ki skrbi za uveljavljanje temeljnih načel tega zakona in je
pristojen za reševanje pritožb zoper posamične upravne akte agencije, ki se
nanašajo na dodeljevanje vlakovnih poti, določanje uporabnine ter izdajo licenc
ter druge naloge, ki jih določa zakon;
15. »resna
nesreča« pomeni katerokoli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledice so
smrt ene ali več oseb ali resne poškodbe petih ali več oseb ali velika škoda na
voznih sredstvih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga podobna nesreča,
ki ima očitni vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje
varnosti; »velika škoda« pomeni škodo, ki jo lahko preiskovalni organ oceni
takoj in ki znaša vsaj 2 milijona evrov;
15.a »subjekt
usposabljanja« je pravna ali fizična oseba, ki jo varnostni organ pooblasti za
izvajanje postopkov strokovnega usposabljanja, izpopolnjevanja in preverjanja
usposobljenosti delavcev za delovno mesto izvršilnega železniškega delavca;
16. »tranzit
Republike Slovenije« pomeni prečkanje ozemlja Republike Slovenije brez
natovarjanja ali raztovarjanja blaga in/ali brez vstopanja ali izstopanja
potnikov na ozemlju Republike Slovenije;
16.a »tranzit
Skupnosti« pomeni prečkanje ozemlja Evropske skupnosti brez natovarjanja ali
raztovarjanja blaga in/ali brez vstopanja ali izstopanja potnikov na ozemlju
Skupnosti;
17. »upravljavec«
javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je pravna
oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, vodenje
prometa na njej in za gospodarjenje z njo;
17.a »infrastrukturna
zmogljivost« pomeni možnost načrtovanja zahtevanih vlakovnih poti za en del
javne železniške infrastrukture za določeno obdobje;
18. »vlakovna
pot« je zmogljivost transportne infrastrukture, potrebna za vožnjo vlaka med
dvema krajema ob določenem času;
18.a »vlakovna
pot za določen namen (ad hoc vlakovna pot)« je vlakovna pot iz prejšnje točke,
ki se dodeli za posamezne vožnje vlaka glede na proste zmogljivosti
infrastrukture;
19. »varnostni
organ« je organ, zadolžen za naloge v zvezi z varnostjo v železniškem prometu v
skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;
20. »varnostni
regulativni okvir« so predpisi, ki vsebujejo varnostne zahteve za železniški
promet in veljajo za več kot enega prevoznika, ne glede na to, kateri organ jih
je izdal;
21. »vozni
red« je tehnološki načrt prevoznika za določeno voznoredno obdobje, ki je
izdelan na podlagi voznega reda omrežja;
22. »vozni
red omrežja« je akt agencije, ki obsega podatke o vseh načrtovanih vožnjah
vlakov in tirnih vozil na železniškem omrežju v času njegove veljavnosti.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu,
imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varnost železniškega prometa.
I.a TEMELJNA NAČELA
2.a člen
(načelo enakopravnosti)
Prevoznik in upravljavec morata storitve,
ki jih ponujata, zagotavljati vsakomur pod enakimi, vnaprej določenimi in
objavljenimi pogoji.
2.b člen
(načelo stalnosti)
Javne dobrine, ki jih s svojimi storitvami
zagotavljata prevoznik in upravljavec, morata zagotavljati tako, da je
zagotovljena stalnost storitev, kar pomeni, da jih tisti, ki jih ponujajo,
zagotavljajo brez prekinitev, redno in točno ter so skladno z vnaprej določenim
programom vedno na razpolago.
2.c člen
(zagotavljanje sredstev za storitve v
železniškem prometu)
(1) Storitve, ki se zagotavljajo v javnem
interesu in jih ne plačujejo uporabniki v njihovi polni vrednosti, zagotavlja
država ali lokalna skupnost s sredstvi iz proračuna in iz drugih virov.
(2) Druge storitve zaračunavajo izvajalci
uporabnikom skladno z načeli ekonomskega poslovanja.
2.d člen
(načelo prilagodljivosti)
Zagotavljanje javnih dobrin, ki jih s
svojimi storitvami zagotavljata prevoznik in upravljavec, se mora prilagajati
razvoju in potrebam uporabnikov ter preneha, če ni več potrebe za njihovo
zagotavljanje, oziroma če se ugotovi, da jih je moč zagotoviti na drug način.
II. PREVOZNE STORITVE V ŽELEZNIŠKEM PROMETU
3. člen
(javni prevoz in prevoz za lastne potrebe)
(1) Prevozne storitve v železniškem prometu
opravlja prevoznik kot javni prevoz. Javni prevoz je prevoz potnikov ali blaga,
ki je pod enakimi pogoji dostopen vsakomur in ki ga prevoznik opravlja na
podlagi sklenjene pogodbe o prevozu.
(2) Prevoz za lastne potrebe je prevoz oseb
ali blaga v železniškem prometu, ki ga prevoznik opravlja za potrebe svoje
dejavnosti.
(3) Prevozne storitve v železniškem prometu
se izvajajo po tržnih pogojih, kolikor ta zakon ne določa drugače.
4. člen
(državna nadomestila)
(1) Prevozniku, ki opravlja:
- železniški
prevoz potnikov v mednarodnem prometu,
- železniški
prevoz blaga in
- kombinirani
prevoz,
lahko država zaradi
uresničevanja posebnih interesov nadomešča del sredstev za naložbe, za
raziskave in del stroškov prevozov, s katerimi se mu zagotavlja enakopraven
ekonomski položaj s prevozniki blaga in potnikov v drugih vrstah prometa,
oziroma zagotavlja povračilo stroškov, ki jih ima zaradi tega, ker opravlja
prevoz, ki ga ne bi opravljal, če bi ga opravljal le zaradi svojega ekonomskega
interesa.
(2) Za nadomestilo lahko zaprosi prevoznik,
ki je registriran v Republiki Sloveniji in ki z obrazloženo zahtevo lahko
izkaže, da je skladno s prvim odstavkom tega člena upravičen do nadomestila.
Zahtevi mora priložiti dokazila o razliki med realizirano prodajno ceno in
stroški prevoza ter ceno, ki jo dosegajo drugi prevozniki, oziroma dokazilo o
ekonomski upravičenosti naložbe ali smotrnosti raziskave.
(3) Pri presoji upravičenosti zahteve
prevoznika za nadomestilo stroškov se upoštevajo naslednji kriteriji:
-
javni interes;
-
možnost dostopa do drugih oblik prevoza, če gre za prevoz potnikov ali
blaga;
-
razliko med prihodkom na osnovi tarife in stroški prevoznika;
-
razliko med prihodki, ki jih prevoznik lahko doseže na trgu in
dejanskimi stroški prevoza;
-
usmerjenost raziskovalnega dela v dolgoročno zasnovo razvoja slovenskega
železniškega prometa s poudarkom na uresničevanju nacionalnega programa razvoja
javne železniške infrastrukture;
-
vpliv naložbe na varnost železniškega prometa in na kvalitativne ter
kvantitativne možnosti, ki jih le-ta zagotavlja uporabnikom.
(4) Vlada predpiše način uporabe kriterijev
in pomen posameznega kriterija iz prejšnjega odstavka tega člena.
(5) Medsebojne pravice in obveznosti
uredita upravičenec, ki mu je bilo nadomestilo odobreno, in ministrstvo,
pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), s pogodbo.
(6) Prevoznik, ki je prejel državno
nadomestilo, mora zaradi preglednosti uporabe nadomestil, ki jih je prejel,
voditi ločene evidence o prejetih nadomestilih in posredovati vse podatke,
skladno z zahtevami ministrstva.
5. člen
(kombinirani prevoz)
(1) Kombinirani prevoz je prevoz blaga, pri
katerem se zabojnik dolžine najmanj 6 m, zamenljivo tovorišče, tovorna
prikolica, sedlasti polpriklopnik z vlečno enoto ali brez nje in cestno tovorno
vozilo prevaža v železniškem prometu ali po vodni plovni poti, pri čemer se
dovoz in odvoz intermodalnih prevoznih enot z nakladališč ali razkladališč do
najbližjega terminala za kombinirani prevoz, oziroma pristanišča RO-RO,
opravita s cestnim prevozom.
(2) Vlada z uredbo določi razdaljo dovoza
in odvoza po cestnem omrežju, dokumente, ki jih mora za izvajanje dovoza in
odvoza zagotoviti prevoznik, takse in druge pristojbine, ki jih mora plačevati
prevoznik za dovoz in odvoz, ter morebitne oprostitve plačila taks in
pristojbin skladno z zakonom in druga vprašanja, povezana z operativnim
izvajanjem dovoza in odvoza.
6. člen
(prevoz potnikov)
(1) Prevoz potnikov v notranjem in
čezmejnem regijskem železniškem prometu zagotavlja država kot javno dobrino z
obvezno gospodarsko javno službo v obsegu, ki jo določa prometna politika na
področju javnega potniškega prometa.
(2) Obseg storitev obvezne gospodarske
javne službe iz prejšnjega odstavka za posamezno voznoredno obdobje se določi z
voznim redom za potniški promet,ki ga sprejme izvajalec gospodarske javne
službe po predhodnem soglasju ministrstva. Pri tem ministrstvo zagotavlja
celovitost in usklajenost sistema javnega potniškega prometa.
(3) Če so potrebe prebivalcev določenega
območja večje od ponudbe prevoza, ki je zagotovljen s službo iz prejšnjega
odstavka, jih skladno s svojimi potrebami in možnostmi lahko zagotavlja tudi
lokalna skupnost tako, da za povečan obseg storitev zagotovi sredstva, ki jih
sicer za storitve iz prvega odstavka tega člena zagotavlja država.
(4) Država ali lokalna skupnost zaradi
smotrnosti in doseganja večje kakovosti uslug javnega potniškega prometa
zagotavlja kot javno dobrino prevozne storitve, ki jih na načelih enotne in
celovite ponudbe izvajajo prevozniki v različnih vrstah prometa.
7. člen
(ravnanje ob stavki)
(1) Med stavko morajo železniški delavci v
skladu s predpisi o varnosti železniškega prometa, zagotavljati minimalni obseg
prevoznih storitev v železniškem prometu, s katerim se zagotavlja varnost ljudi
in premoženja in so nenadomestljiv pogoj za delo pravnih in fizičnih oseb ter
izpolnjevanje mednarodnih obveznosti. S kolektivno pogodbo za dejavnost
železniškega prometa in z dogovorom, sklenjenim na njeni podlagi, se določijo
elementi za izdelavo voznega reda ter način dela med stavko.
(2) Med stavko morajo delavci opravljati
tudi prevozne storitve v železniškem prometu za obrambo, zaščito in reševanje
oziroma dela, ki so potrebna, da se med naravno in drugo nesrečo rešijo
človeška življenja in premoženje.
(3) Stavka, ki se izvaja skladno s
predpisi, kolektivno pogodbo in na njeni podlagi sklenjenim dogovorom, se ne
šteje za posebne razmere v gospodarstvu v smislu 8. člena tega zakona.
8. člen
(ravnanje ob posebnih razmerah)
(1) Ob posebnih razmerah, ki jih ugotovi
vlada (naravne in druge nesreče, motnje v gospodarstvu ipd.), lahko ta določi
prednostne prevozne storitve v železniškem prometu.
(2) Vlada lahko pooblasti ministra, pristojnega
za promet, da v primerih iz prejšnjega odstavka določi vlake, ki morajo voziti,
in delo, ki mora biti v zvezi s tem opravljeno, pri čemer mora ob naravnih in
drugih nesrečah upoštevati odločitve organov, ki vodijo zaščito, reševanje in
pomoč.
(3) V vojnem ali izrednem stanju lahko
minister, pristojen za promet, določi način dela pri prevoznikih in tistih
pravnih osebah, ki opravljajo gospodarsko javno službo v železniškem prometu.
III. ŽELEZNIŠKA INFRASTRUKTURA
1. Javna železniška infrastruktura
9. člen
(status javne železniške infrastrukture in
upravljanje)
(1) Javna železniška infrastruktura so
objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa
ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi namenski rabi.
(2) Javna železniška infrastruktura je
grajeno javno dobro v lasti države in se uporablja na način in pod pogoji,
določenimi s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(3) Železniški promet na javni železniški
infrastrukturi se odvija pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo varnost
železniškega prometa. Prevozne storitve v železniškem prometu morajo biti
opravljene skladno s predpisi, ki urejajo javni prevoz potnikov in blaga.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka
tega člena je na javni železniški infrastrukturi mogoče pridobiti služnost
napeljevanja vodovoda in kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih
napeljav, plinovoda, služnost prehoda ter pravico do uporabe na podlagi zakupa
ali najema. Pogodbe o služnosti in zakupno ali najemno pogodbo sklepa z
uporabnikom upravljavec.
(5) Država lahko zaradi javne koristi del
javne železniške infrastrukture izroči v uporabo lokalni skupnosti, ki to javno
infrastrukturo potrebuje za zadovoljevanje potreb prebivalcev svojega območja
po javnem prevozu ali zadovoljevanje potreb svojega gospodarstva, ki ga
prevoznik noče ali ne more zagotoviti. Javna železniška infrastruktura v tem
primeru ostane državna last, država in lokalna skupnost pa s pogodbo, ki jo v
posameznem primeru v imenu države na podlagi pooblastila vlade sklene upravljavec,
uredita medsebojna razmerja zlasti v zvezi z vzdrževanjem javne železniške
infrastrukture in vodenjem prometa na njej ter zagotavljanjem prometne
varnosti.
10. člen
(sestavni deli javne železniške infrastrukture)
Sestavni deli javne železniške
infrastrukture so:
- zemljišča,
na katerih je zgrajena javna železniška infrastruktura in zemljišča, ki so
namenjena njeni funkcionalni rabi;
- tiri
in progovno telo, zlasti nasipi, useki, drenaže, odvodni jarki in kanali, obložni
zidovi, nasadi za zaščito pobočij itd.;
- zgornji
ustroj zlasti tirnice, vodilne tirnice, pragovi, vezni in pritrdilni material,
greda, vključno s tamponskim slojem, kretnice, križišča, obračalnice in
prenosnice (razen tistih, ki so izključno namenjene lokomotivam);
- potniški
peroni;
- tovorne
klančine, dostopne poti, zidne ograje, žive meje, palisade, protipožarni
pasovi, naprave za ogrevanje kretnic, snegolovi;
- grajeni
objekti, zlasti mostovi, prepusti, nadhodi, predori, galerije, podporni in
oporni zidovi ter objekti za zaščito pred plazovi, padanjem kamenja in alarmne
naprave;
- nivojski
prehodi, vključno z napravami za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu;
- dostopne
poti za potnike in dovoz blaga;
- signalno-varnostne
in telekomunikacijske naprave na odprti progi, na železniških in ranžirnih
postajah, vključno z napravami za njihovo napajanje z električno energijo in
prostori za te naprave, tirne zavore;
- električna
razsvetljava, namenjena varnemu železniškemu prometu;
- naprave
za pretvorbo in prenos električne energije kot pogonske energije za vleko
vlakov, zlasti elektro-napajalne postaje, energetski vodi od elektro-napajalnih
postaj do voznega omrežja, vozno omrežje z nosilno konstrukcijo;
- stavbe,
namenjene vodenju železniškega prometa, in stavbe, ki se uporabljajo za
neposredno opravljanje gospodarske javne službe vzdrževanja obstoječe javne
železniške infrastrukture;
- ranžirne
postaje s pripadajočimi napravami.
(2) Sestavni deli javne železniške
infrastrukture niso popravljalni tiri (tiri za popravilo železniških vozil in
odstranjevanje napak, nastalih pri natovarjanju tovorov), tiri v lokomotivskih
depojih in garažni tiri.
11. člen
(gospodarska javna služba vzdrževanja
javne železniške infrastrukture ter vodenja železniškega prometa)
(1) Vzdrževanje javne železniške
infrastrukture in vodenje železniškega prometa na njej je obvezna gospodarska
javna služba.
(2) Gospodarsko javno službo iz prejšnjega
odstavka opravlja upravljavec na podlagi pogodbe o opravljanju gospodarske
javne službe.
(3) Vzdrževanje javne železniške
infrastrukture obsega predvsem izvajanje oziroma organiziranje:
-
vzdrževalnih del, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost in
zagotavljajo prometno varnost; v redna vzdrževalna dela sodi tudi zamenjava v
okviru vzdrževanja, ki pomeni zamenjavo komponent pri preventivnem in
korektivnem vzdrževanju z deli, ki imajo identično funkcijo in enako delujejo
ter nadzor nad podsistemi, zagotovitev vzpostavitve prevoznosti prog ob
naravnih in drugih nesrečah, vodenje registrov in evidenc in izvajanje meritev
posameznih parametrov ali delov sistema;
-
obnov javne železniške infrastrukture.
(4) Vodenje železniškega prometa na javni
železniški infrastrukturi obsega predvsem:
-
vodenje prometa vlakov;
-
izvajanje voznega reda omrežja;
-
opravljanje tehnološkega procesa dela na prometnih mestih;
-
nadzor nad delom prevoznikov, ki ga zahteva opravljanje dela skladno s
tem zakonom in predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu;
-
obveščanje varnostnega organa o sumu kršitve, ki jo je storil prevoznik
s svojim ravnanjem v nasprotju z licenco, varnostnim spričevalom ali dodeljeno
vlakovno potjo, in obveščanje Prometnega inšpektorata Republike Slovenije o
kršitvah določb predpisov, ki urejajo varnost v železniškem prometu.
(5) Vlada z uredbo določi način opravljanja
gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena in z upravljavcem sklene
pogodbo iz drugega odstavka tega člena.
(6) Upravljavec vzpostavi in vodi
informacijski sistem vodenja obnov ali nadgradenj javne železniške
infrastrukture, ki vsebuje podatke in dokumentacijo o vseh fazah obnov ali
nadgradenj, pri tem pa mora ministrstvu zagotoviti možnost neposrednega
vpogleda v stanje obnov ali nadgradenj in dokumentacijo, ki se vodi v okviru
informacijskega sistema.
(7) Minister natančneje določi vsebino
in način vodenja informacijskega sistema iz prejšnjega odstavka.
11.a člen
(gospodarjenje z javno železniško
infrastrukturo)
(1) Gospodarjenje z javno železniško
infrastrukturo izvaja upravljavec na podlagi pogodbe, ki jo sklene z vlado.
(2) Gospodarjenje z javno železniško
infrastrukturo obsega predvsem:
-
pripravo predloga načrta vzdrževanja obstoječe javne železniške
infrastrukture;
-
pripravo strokovnih podlag za nove razvojne projekte železniške
infrastrukture;
-
sklepanje pravnih poslov, povezanih z gospodarjenjem z javno železniško
infrastrukturo in postajnimi poslopji, v primeru in obsegu, ko ti ne služijo
ali niso nujni za izvajanje njihovega osnovnega namena.
Prihodki ustvarjeni z
gospodarjenjem iz četrte alinee tega odstavka se namensko uporabijo za vzdrževanje
javne železniške infrastrukture.
11.b člen
(druge naloge upravljavca)
Upravljavec poleg nalog iz 11. in 11.a
člena tega zakona opravlja še naslednje naloge:
-
nadzor nad investicijskimi deli zaradi zagotavljanja varnosti
železniškega prometa;
-
izdajo soglasij za posege v progovni in varovalni progovni pas v skladu
z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;
-
izdelavo in objavo programa omrežja;
-
upravljanje z železniškimi postajnimi poslopji.
11.c člen
Naloge upravljavca izvaja gospodarska
družba za vzdrževanje javne železniške infrastrukture in izvajanje drugih nalog
upravljavca, ki je ustanovljena kot odvisna družba družbe Slovenske železnice
d.o.o.
12. člen
(odvzem statusa grajenega javnega dobra)
(1) Delu javne železniške infrastrukture se
lahko odvzame status grajenega javnega dobra le, če ni več potreben za
odvijanje javnega železniškega prometa ter opravljanje prevoznih storitev v
javnem železniškem prometu.
(2) Če je delu javne železniške
infrastrukture odvzet status grajenega javnega dobra, odloča o njegovi
namembnosti vlada.
13. člen
(nacionalni program in vodenje investicij)
(1) Cilji in naloge strategije razvoja
železniškega prometa, investicij v javno železniško infrastrukturo in
vzdrževanja javne železniške infrastrukture se natančneje določijo v
nacionalnem programu razvoja javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem
besedilu: nacionalni program), ki ga na predlog vlade sprejme Državni zbor
Republike Slovenije za obdobje najmanj petih let.
(2) Z nacionalnim programom se v zvezi z
investicijami v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanjem javne
železniške infrastrukture podrobneje določijo vrstni red prednostnih nalog
investicij v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanja javne železniške
infrastrukture, viri sredstev za njihovo uresničitev ter dinamika in obseg
uresničevanja posameznih nalog v načrtovalnem obdobju. Določitev prednostnih
nalog mora temeljiti na prometno-političnih in razvojnih ciljih ob upoštevanju
objektivnih prometnih, tehničnih, ekonomsko-finančnih in okolje-varstvenih
merilih.
(3) Na podlagi nacionalnega programa, na
predlog ministrstva, sprejme vlada letni načrt investicij v javno železniško
infrastrukturo in letni načrt vzdrževanja javne železniške infrastrukture za
koledarsko leto. O uresničevanju letnega načrta poroča vlada Državnemu zboru
Republike Slovenije po izteku obdobja, za katero je bil sprejet.
(4) Letni načrt investicij javne železniške
infrastrukture na predlog gospodarske družbe iz prvega odstavka 13.a člena
tega zakona pripravi ministrstvo. Letni načrt vzdrževanja in nadgradenj javne
železniške infrastrukture na predlog upravljavca pripravi ministrstvo.
(5) Vodenje investicij v javno
železniško infrastrukturo obsega zlasti:
-
pripravo, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega
procesa;
-
organiziranje in izvajanje revizij projektne dokumentacije v skladu s
predpisi;
-
izdajanje soglasij povezanih s prostorskimi rešitvami in gradnjo ter
izvajanjem drugih del na zemljiščih ali v bližini zemljišč kjer je predvidena
gradnja nove javne železniške infrastrukture.
13.a člen
(vodenje investicij)
(1) Vodenje investicij v javno
železniško infrastrukturo iz petega odstavka prejšnjega člena v imenu in za
račun Republike Slovenije izvaja gospodarska družba, ki opravlja dejavnost
vodenja investicij in jo določi Vlada Republike Slovenije. Edini ustanovitelj
in družbenik te družbe je Republika Slovenija. Poslovni delež družbe se ne more
deliti ali prenesti na drugo osebo.
(2) Družba iz prejšnjega odstavka
vzpostavi in vodi informacijski sistem vodenja investicij v javno železniško
infrastrukturo, ki vsebuje podatke in dokumentacijo o vseh fazah investicij,
pri tem pa mora ministrstvu zagotoviti možnost neposrednega vpogleda v stanje
investicij in dokumentacijo, ki se vodi v okviru informacijskega sistema.
(3) Minister natančneje določi vsebino
in način vodenja informacijskega sistema iz prejšnjega odstavka.
(4) (črtan)
13.b člen
(nadgradnje)
Izvajalca vodenja oziroma izvedbe
nadgradenj javne železniške infrastrukture izbere minister na podlagi javnega
razpisa.
14. člen
(javno zasebno partnerstvo za razvoj javne
železniške infrastrukture)
(1) Gradnja in dogradnja javne železniške
infrastrukture, predvidena z nacionalnim programom razvoja železniške
infrastrukture, se lahko zagotovi tudi v obliki javno zasebnega partnerstva,
skladno z določili zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo in tega zakona. V
tem primeru mora biti pod enakimi pogoji zagotovljen prost dostop do železniške
infrastrukture in stopnja varnosti železniškega prometa kot velja za obstoječo
javno železniško infrastrukturo.
(2) V javno zasebnem partnerstvu, katerega
predmet je dogradnja obstoječega železniškega omrežja ali gradnja nove proge,
se zagotavlja funkcija upravljavca javne železniške infrastrukture tako, da
koncesionar v obdobju koncesije, prevzame odgovornost za poslovne učinke
gospodarjenja in za poslovno tveganje v zvezi s predmetom koncesije.
Upravljavec iz prvega odstavka 27.c člena zakona, pa v imenu in za račun
koncesionarja prevzame odgovornost za izvajanje funkcije upravljavca iz 11.
člena tega zakona, če to funkcijo izvaja pod ekonomsko primerljivimi pogoji,
konkurenčno in v skladu z normativi za izvajanje tovrstnih storitev na
evropskem trgu.
(3) Vlada v aktu o javno-zasebnem
partnerstvu na predlog ministrstva določi predmet javno-zasebnega partnerstva,
uredi pravice in obveznosti koncesionarja javno-zasebnega partnerstva ter
določi predviden način financiranja javno-zasebnega partnerstva in druga
finančna razmerja.
(4) V primeru, da upravljavec iz prvega
odstavka 27.c člena ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena, lahko
vlada v okviru predmeta javno-zasebnega partnerstva iz drugega odstavka določi,
da izvajalec javno zasebnega partnerstva opravlja obvezne gospodarske službe iz
11. člena tega zakona, razen nalog iz četrtega odstavka tega člena, naloge iz
11.a člena tega zakona ter naloge upravljavca iz 11.b člena tega zakona, razen
nalog iz druge alinee tega člena.
2. Dostop na javno železniško
infrastrukturo, licence za izvajanje prevoznih storitev, varnostna spričevala
in varnostna pooblastila
15. člen
(dodelitev vlakovne poti)
(1) Prevoznik lahko opravlja vožnjo na
javni železniški infrastrukturi, če je njemu ali drugemu prosilcu, za katerega
opravlja prevoz, odobrena vlakovna pot. Brez dodeljene vlakovne poti dostop na
javno železniško infrastrukturo ni dovoljen.
(2) Pravice do uporabe vlakovne poti,
ki je dodeljena prosilcu, ni mogoče prenesti na drugo osebo.
(3) Če prevoznik uporablja vlakovno
pot, ki je bila dodeljena prosilcu, ki ni prevoznik, za izvajanje njegove
poslovne dejavnosti, se to ne šteje za prenos pravice uporabe.
(4) Agencija lahko dodeli vlakovno pot
prosilcu, ki nima sedeža v državi članici Evropske skupnosti, če je
zagotovljena vzajemnost pogojev in postopkov dodeljevanja vlakovnih poti z
državo, kjer je registriran prosilec.
(5) Prosilec mora vložiti popolno
vlogo za dodelitev vlakovne poti, ki bo dodeljena za naslednje vozno‑redno
obdobje, najkasneje do drugega ponedeljka v mesecu aprilu tekočega leta. To ne
velja za vlakovne poti za določen namen, ki se dodeljujejo sproti glede na
vloge prevoznikov in glede na proste zmogljivosti javne železniške
infrastrukture. Agencija mora o zahtevi za dodelitev vlakovne poti, ki jo je
prejela od prosilca ali ji jo je poslal pristojni organ države, na ozemlju
katere je izhodiščna točka določene prevozne storitve v železniškem prometu,
odločiti najkasneje do drugega ponedeljka v mesecu oktobru tekočega leta, o
zahtevi za dodelitev vlakovne poti za določen namen pa mora odločiti čimprej,
vendar najkasneje v petih dneh od prejema popolne vloge. V postopku
dodeljevanja vlakovne poti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni
upravni postopek, če s tem zakonom ni drugače določeno. Zoper odločbo agencije
lahko prosilec vloži pritožbo na regulatorni organ. Pritožba zoper odločbo
agencije ne zadrži izvršitve. Vloga, ki je bila zavrnjena zaradi nezadostnih
infrastrukturnih zmogljivosti, se ponovno prouči ob naslednji prilagoditvi
voznega reda omrežja, če tako zahteva prosilec. Zainteresiranim strankam morajo
biti na voljo datumi teh prilagoditev. Agencija praviloma dodeljuje vlakovne
poti enkrat letno ob pripravi novega voznega reda omrežja za naslednje vozno‑redno
obdobje.
(6) Pri dodeljevanju vlakovne poti
mora agencija upoštevati naslednje kriterije:
-
obseg storitev;
-
čim večjo izkoriščenost javne železniške infrastrukture;
-
pokritje stroškov vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenja
prometa na njej z uporabnino;
-
obseg dodatnih storitev, ki jih bo potreboval prevoznik;
-
ponujena jamstva za dobro izvedbo prevoznih storitev v železniškem
prometu na zaprošeni vlakovni poti;
-
druge elemente, ki vplivajo na gospodarno upravljanje javne železniške
infrastrukture.
(7) Prevoznik, ki mu je dodeljena
vlakovna pot, mora opravljati prevoz v javnem železniškem prometu skladno s
predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu. S pogodbo prevoznik in
upravljavec natančneje uredita medsebojna razmerja v zvezi z zagotavljanjem
tehničnih in drugih pogojev varnosti železniškega prometa. Določbe pogodb, ki
jih sklepa upravljavec s prevozniki, morajo biti nediskriminatorne.
(8) Agencija lahko zlasti v primeru
preobremenjene infrastrukture ukine vlakovno pot, ki se je najmanj en mesec
uporabljala v manjšem obsegu, kot ga določa program omrežja, razen če se to
zgodi zaradi neekonomskih razlogov, na katere prevoznik nima vpliva.
(9) Vlada podrobneje predpiše način
dodeljevanja vlakovnih poti ter način uporabe kriterijev in pomen posameznega
kriterija iz šestega odstavka tega člena.
15.a člen
(obveščanje o nameravani vlogi za
dodelitev vlakovne poti)
(1) Prosilec, ki namerava zaprositi za
dodelitev vlakovne poti, da bi izvajal mednarodno storitev potniškega prometa,
mora o tem obvestiti agencijo ter vse pristojne upravljavce infrastrukture in
regulatorne organe na predvideni vlakovni poti.
(2) Da bi omogočil presojo namena
izvajanja mednarodne storitve potniškega prometa v skladu s tretjim odstavkom
15.b člena tega zakona in morebitnih ekonomskih učinkov na obstoječe obvezne
gospodarske javne službe za izvajanje prevoza potnikov (v nadaljnjem besedilu
tega podpoglavja: javna služba) v skladu s prvim odstavkom 15.c člena tega
zakona, regulatorni organ obvesti organe, ki so dodelili pravico za izvajanje
javne službe, druge organe, ki imajo pravico omejiti dostop do javne železniške
infrastrukture v skladu s tem zakonom, ter vse prevoznike v železniškem
prometu, ki izvajajo javno službo na progi predvidene mednarodne storitve
potniškega prometa.
15.b člen
(pravica dostopa do javne železniške
infrastrukture)
(1) Prevozniki Evropske skupnosti
imajo pravico dostopa do javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji,
z namenom opravljanja vseh vrst storitev prevoza blaga.
(2) Dostop po tirih do terminalov,
vključno z opravljanjem storitev v njih, in dostop do pristanišč, povezanih z
železniškimi dejavnostmi iz tega člena, ki jih uporablja ali bi jih lahko
uporabljal en ali več končnih odjemalcev, se nediskriminatorno in pregledno
zagotovi vsem prevoznikom v železniškem prometu. Zahteve prevoznika po dostopu
pa se lahko omejijo samo, če za to obstajajo druge rešitve na javni železniški
infrastrukturi, ki so izvedljive pod tržnimi pogoji.
(3) Prevozniki Evropske skupnosti
imajo od 1. januarja 2010 pravico dostopa do javne železniške
infrastrukture v Republiki Sloveniji, z namenom izvajanja mednarodnih storitev
potniškega prometa, pri čemer lahko potniki vstopajo in izstopajo na katerikoli
postaji na mednarodni progi, vključno s postajami na območju Republike
Slovenije. Pri tem mora biti glavni namen storitve prevoz potnikov med
postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah. Na zahtevo agencije ali
zainteresiranih prevoznikov regulatorni organ odloči, ali je glavni namen
storitve prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah
članicah.
(4) Infrastrukturna zmogljivost se
šteje za razpoložljivo za izvajanje vseh vrst prevoznih storitev, ki so v
skladu s tehničnimi in drugimi značilnostmi posamezne proge, na kateri se želi
pridobiti vlakovno pot.
(5) Kadar obstajajo ustrezne
nadomestne proge, lahko agencija po posvetovanju z zainteresiranimi strankami
določi, da se določene infrastrukturne zmogljivosti (proge) uporabijo praviloma
samo za določene vrste prometa. V tem primeru agencija pri dodeljevanju
infrastrukturnih zmogljivosti da tej vrsti prometa prednost. Posebna infrastruktura,
določena v tem odstavku, se uporablja tudi za druge vrste prometa, če so
zmogljivosti na voljo in je vozni park v skladu s tehničnimi značilnostmi,
potrebnimi za delovanje na tej progi.
(6) Kadar se določi posebna
infrastruktura v skladu s prejšnjim odstavkom, se to navede v programu omrežja.
15.c člen
(omejitev dostopa do javne železniške
infrastrukture)
(1) Če je na določeni progi že
podeljena pravica izvajanja javne službe in bi pravica prevoznikov iz tretjega
odstavka prejšnjega člena ogrozila gospodarsko ravnotežje pogodbe za izvajanje
javne službe, se ta pravica lahko omeji.
(2) Pravica iz tretjega odstavka 15.b
člena se omeji tako, da se prevozniku ob dodelitvi vlakovne poti določi, da
potniki lahko vstopajo ali izstopajo samo na začetni in končni postaji
vlakovnih poti, ki jih zajema ena ali več pogodb za izvajanje javne službe.
(3) O tem, ali bi gospodarsko
ravnotežje lahko bilo ogroženo, odloči regulatorni organ. Njegova odločitev
temelji na podlagi objektivne ekonomske analize in vnaprej določenih meril, ki
jih določi in javno objavi regulatorni organ.
(4) Odločitev regulatornega organa iz
prejšnjega odstavka lahko zahtevajo:
-
pristojni organ, ki je podelil pravico za opravljanje javne službe;
-
agencija;
-
upravljavec infrastrukture;
-
prevoznik v železniškem prometu, ki izvaja javno službo.
(5) Subjekti iz prejšnjega odstavka so
regulatornemu organu dolžni posredovati vse informacije, potrebne za njegovo
odločitev. Regulatorni organ preuči prejete informacije in se po potrebi o njih
posvetuje z vsemi vpletenimi stranmi. Regulatorni organ izda obrazloženo
odločbo v roku 60 dni od prejema vseh potrebnih informacij.
(6) Po preteku rokov in ob izpolnitvi
pogojev, ki jih določi regulatorni organ v odločbi iz prejšnjega odstavka,
lahko subjekti iz četrtega odstavka tega člena in prevoznik, ki je zaprosil za
dostop do javne železniške infrastrukture, od regulatornega organa zahtevajo,
da ponovno preuči razmere in odloči, ali je gospodarsko ravnotežje pogodbe za
izvajanje javne službe še vedno ogroženo.
15.č člen
(dajatev za izvajanje storitve prevoza
potnikov)
(1) V kolikor
se dostop do javne železniške infrastrukture ne omeji v skladu s prejšnjim
členom, se lahko prevoznikom, ki izvajajo prevoz potnikov v notranjem ali
mednarodnem prometu med vsaj dvema postajama na območju Republike Slovenije in
se ne izvaja v okviru javne službe, naloži posebno dajatev.
(2) Dajatev iz prejšnjega odstavka
mora biti enaka za vse prevoznike ne glede na to, ali izvajajo notranji ali
mednarodni prevoz potnikov. Dajatev je nadomestilo za izgubo dohodka pri
izvajanju javne službe in je namenjeno izvajanju javne službe. Ta dajatev ne
sme presegati stroškov, ki so nastali z izvajanjem javne službe, ob upoštevanju
ustreznih prihodkov in razumnega dobička.
(3) Pri določitvi dajatve iz tega
člena se mora upoštevati predpise Evropske skupnosti in načela pravičnosti,
preglednosti, nediskriminacije in sorazmernosti, predvsem med povprečno ceno
storitve potniku in višino dajatve. Celoten znesek dajatve ne sme ogroziti
ekonomske izvedljivosti storitve, za katero se dajatev določi.
(4) Podatke o dajatvah iz tega člena,
ki omogočajo sledljivost izvora dajatev in njihove uporabe, vodi Direkcija za
vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. Te podatke na zahtevo
posreduje Komisiji Evropske skupnosti.
(5) V primeru iz prvega odstavka tega
člena dajatev določi Vlada Republike Slovenije.
15.d člen
(uporabnina)
(1) Za uporabo javne železniške
infrastrukture prevoznik plačuje uporabnino. Uporabnina je namenjena kritju
stroškov vzdrževanja javne železniške infrastrukture.
(2) Kriteriji, na podlagi katerih se
določi uporabnina za uporabo javne železniške infrastrukture, so:
-
stroški vzdrževanja javne železniške infrastrukture;
-
dolžina omrežja javne železniške infrastrukture, ki ga uporablja prevoznik;
-
število vozil, s katerimi vozi prevoznik po omrežju iz prejšnje alinee;
-
stroški energije;
-
vlakovni kilometri;
-
brutotonski kilometri;
-
vrsta prevoznih sredstev, ki jih prevoznik uporablja na omrežju iz
tretje alinee;
-
čas uporabe omrežja iz tretje alineje;
-
hitrost vlaka;
-
smeri prevoza;
-
kategorija vlaka;
-
količinski popusti.
(3) Na podlagi kriterijev iz
prejšnjega odstavka določi višino uporabnine agencija. Višina uporabnine za
minimalni paket storitev dostopa do javne železniške infrastrukture in za
dostop po tirih do objektov, potrebnih za izvajanje železniških storitev, ne
sme biti višja od stroškov, ki nastanejo neposredno pri izvajanju posamezne
storitve oziroma v času uporabe infrastrukture.
(4) Upravljavcu se ob upoštevanju varnosti,
vzdrževanja in izboljšanja kakovosti infrastrukturnih storitev zagotovijo
spodbude za zniževanje stroškov zagotavljanja infrastrukture in višine
uporabnine.
(5) Prevoznikom in upravljavcu se
določijo spodbude, ki jih lahko prejmejo, če zmanjšajo motnje v prometu ali
izboljšajo delovanje infrastrukture ali če zagotovijo boljšo izvedbo vlakovnih
poti od načrtovane. Določijo se tudi pogodbene kazni za vsa ravnanja, ki motijo
delovanje omrežja in denarna nadomestila, ki jih prejmejo prevozniki, ki imajo
motnje. Najvišje zneske pogodbenih kazni in načine zagotavljanja spodbud za
prevoznike in upravljavca določi Vlada Republike Slovenije.
(6) Z uredbo vlada predpiše
vrednotenje kriterijev za določanje višine uporabnine, varščine, postopek
poračunavanja varščine in uporabnine, način plačevanja in evidentiranja
vplačil, oprostitve plačevanja, nadzor nad plačevanjem ter sankcioniranje
neplačevanja uporabnine.
15.e člen
(okvirna pogodba)
(1) Agencija in prosilec lahko
skleneta okvirno pogodbo, v kateri določita značilnosti infrastrukturnih
zmogljivosti za obdobje, ki je daljše od veljavnosti voznega reda omrežja.
Okvirna pogodba ne določa posamezne vlakovne poti, ampak je oblikovana tako, da
navaja upravičene komercialne potrebe prosilca.
(2) Okvirna pogodba se praviloma
sklepa za obdobje petih let in se obnavlja za obdobja, enaka njenemu prvotnemu
trajanju. Agencija lahko v določenih primerih sklene okvirno pogodbo za daljše
ali krajše obdobje. Obdobje, daljše od petih let, je treba utemeljiti z
obstojem gospodarskih pogodb, posameznih naložb ali tveganj.
(3) V primeru obsežnih in dolgoročnih
naložb v posebno infrastrukturo iz petega odstavka 15.b člena tega zakona, ki
jih prosilec ustrezno utemelji, se lahko sklene okvirna pogodba na tem delu
infrastrukture za obdobje do 15 let. Obdobje, daljše od 15 let, je dopustno le
v izjemnih primerih, zlasti v primeru obsežnih in dolgoročnih naložb in
predvsem, kadar so takšne naložbe vezane na pogodbene obveznosti, vključno z
večletnim amortizacijskim načrtom.
(4) Prosilec lahko v primeru iz prejšnjega
odstavka zahteva podrobno opredelitev karakteristik infrastrukturnih
zmogljivosti, ki mu bodo zagotovljene v času trajanja okvirne pogodbe, vključno
s pogostnostjo, obsegom in kakovostjo vlakovnih poti.
(5) Sklenjena okvirna pogodba ne
preprečuje, da bi določeno infrastrukturo uporabljali tudi drugi prosilci ali
da bi se uporabljala za druge storitve v železniškem prometu.
(6) Okvirna pogodba mora dopuščati
spremembo ali omejitev zapisanih pogodbenih pogojev tako, da se omogoči boljšo
uporabo oziroma izkoriščenost javne železniške infrastrukture.
(7) Razen v primerih iz prejšnjega
odstavka lahko okvirna pogodba določa odškodnino ali drugo nadomestilo za
nasprotno stranko, če se okvirna pogodba sporazumno spremeni ali preneha
veljati.
(8) Pred sklenitvijo okvirne pogodbe
mora prosilec pridobiti predhodno odobritev regulatornega organa.
(9) V okvirni pogodbi opredeljene
prosilčeve potrebe po vlakovnih poteh ne smejo zasesti vseh infrastrukturnih
zmogljivosti proge ali progovnega odseka v eni uri. Vlada Republike Slovenije
določi minimalni obseg prostih zmogljivosti, ki jih ni mogoče zasesti z
okvirnimi pogodbami.
(10) Agencija lahko zlasti v primeru
preobremenjene infrastrukture zmanjša rezervirane zmogljivosti, ki so se
najmanj en mesec uporabljale v manjšem obsegu, kot ga določa program omrežja,
razen če se to zgodi zaradi neekonomskih razlogov, na katere prevoznik nima
vpliva.
(11) Splošne značilnosti sklenjenih
okvirnih pogodb morajo biti ob upoštevanju poslovne tajnosti dostopne vsem
zainteresiranim osebam.
(12) Agencija nemudoma obvesti
upravljavca o sklenjenih okvirnih pogodbah.
16. člen
(pogoji za pridobitev licence)
(1) Za licenco lahko zaprosi prevoznik, ki
je za izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu registriran v
Republiki Sloveniji in izpolnjuje naslednje pogoje:
- da
ni v stečajnem postopku;
- da
član njegovega poslovodstva ni bil obsojen na zaporno kazen v trajanju enega
leta ali več, zaradi storitve kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, kaznivega
dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa, kaznivega dejanja zoper
delovno razmerje in socialno varnost ali kaznivega dejanja zoper zdravje ljudi;
- da
izpolnjuje zahteve, ki se nanašajo na njegovo finančno sposobnost in strokovno
usposobljenost;
- ter
da je zmožen kriti morebitno odškodnino, ki izhaja iz odškodninske
odgovornosti, ki bi nastala pri opravljanju njegove dejavnosti.
(2) Zahteve v zvezi s finančno sposobnostjo
so izpolnjene, ko prevoznik dokaže, da bo v obdobju dvanajstih mesecev lahko
izpolnjeval svoje obveznosti iz naslova dejavnosti, za katero želi pridobiti
licenco.
(3) Zahteve, ki se nanašajo na strokovno
usposobljenost, so izpolnjene, ko prevoznik dokaže, da ima vzpostavljeno
organiziranost upravljanja, ki zagotavlja ustrezna znanja oziroma izkušnje,
potrebna za varen in zanesljiv nadzor obratovanja in nadzor nad postopki,
katerih vrsta je opredeljena v licenci.
(4) Prevoznik izkaže, da je zmožen kriti
morebitno odškodninsko odgovornost iz naslova škode, ki bi jo utrpeli potniki,
prtljaga, tovor, pošta ali tretje osebe, ki bi lahko nastala pri opravljanju
njegove dejavnosti tako, da dokaže, da je ustrezno zavarovan za kritje svoje
odgovornosti v primeru nesreče.
(5) Licenco izda oziroma podaljša agencija.
(6) Prevoznik, ki izpolnjuje pogoje, ki jih
določa ta zakon, je upravičen do dodelitve licence za opravljanje prevoznih
storitev v železniškem prometu. Licenco si je prevoznik dolžan pridobiti za
tiste prevozne storitve, ki jih želi izvajati.
(7) Licenca sama po sebi imetniku ne daje
pravice dostopa do javne železniške infrastrukture.
(8) Vlada z uredbo predpiše, kako se
ugotavlja izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena, postopek za
ugotavljanje pogojev za začasen odvzem, preklic veljavnosti ali podaljšanje
licence in postopek obveščanja tujih licenčnih organov, če njen nosilec v naši
državi krši pogoje in zahteve, ki jih mora izpolnjevati.
17. člen
(veljavnost licence)
(1) V Republiki Sloveniji veljajo licence,
ki jih izdaja agencija. Veljajo tudi licence, ki jih izdajajo licenčni organi
držav članic Evropske skupnosti.
(2) Licenca velja toliko časa, dokler
prevoznik izpolnjuje pogoje in zahteve, ki jih predpisuje ta zakon in na
njegovi podlagi izdani predpisi.
(3) Če agencija, resno dvomi, ali imetnik
licence izpolnjuje pogoje in zahteve za podelitev licence, določene v tem
zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih, lahko kadar koli preveri, ali
jih dejansko izpolnjuje. Za zagotovitev izvedbe te naloge lahko agencija
kadarkoli izvede upravni nadzor.
(4) Če agencija ugotovi, da imetnik licence
ne izpolnjuje pogojev za pridobitev licence, licenco začasno odvzame, ali
prekliče njeno veljavnost in jo odvzame.
(5) Če se utemeljeno sumi, da imetnik
licence, ki mu je licenco izdal pristojni organ druge države, ne izpolnjuje
pogojev za pridobitev licence, mora agencija, o tem nemudoma obvestiti licenčni
organ druge države, ki je licenco izdal.
(6) Če so podani razlogi za odvzem licence,
ker niso izpolnjeni pogoji, ki se nanašajo na zagotovitev finančnih
sposobnosti, kot so opredeljene v drugem odstavku prejšnjega člena, je agencija
nosilcu ne odvzame pod pogojem, da varnost prometa ni ogrožena. Če nosilec v
šestih mesecih od ugotovitve dejstev iz prejšnjega stavka ne zagotovi pogojev,
kot jih za njegovo finančno sposobnost predpisuje ta zakon, mu agencija licenco
odvzame.
(7) Če imetnik licence preneha z izvajanjem
prevoznih storitev v železniškem prometu za šest mesecev ali jih ne začne
izvajati šest mesecev po dodelitvi licence, mu lahko agencija naloži, da
licenco predloži zaradi ponovnega ugotavljanja izpolnjevanja pogojev in jo
začasno odvzame.
(8) Če prosilec začenja z dejavnostjo
izvajanja prevoznih storitev v železniškem prometu, lahko zaprosi za določitev
roka, daljšega od roka, določenega v prejšnjem odstavku. Agencija lahko
prosilcu ob upoštevanju posebne narave storitev, ki jih bo izvajal, rok
podaljša.
(9) O statusnih spremembah mora imetnik
licence najkasneje v osmih dneh po prejemu sklepa registrskega sodišča
obvestiti agencijo. Agencija, predvsem če gre za združitev ali prevzem, odloči,
da mora imetnik za licenco ponovno zaprositi. Od vložitve zahteve za licenco do
odločitve agencije lahko imetnik opravlja prevozne storitve v železniškem
prometu v obsegu, kot mu to dovoljuje veljavna licenca, razen če agencija
zaradi ogrožanja varnosti prometa prekliče veljavnost dosedanje licence.
(10) Če namerava imetnik licence pomembneje
spremeniti ali razširiti svojo dejavnost, mora zaprositi za novo licenco.
(11) Če agencija prevozniku licenco začasno
odvzame, prekliče njeno veljavnost ali izda novo licenco oziroma podaljša njeno
veljavnost, mora nemudoma o tem obvestiti Komisijo Evropske skupnosti.
18. člen
(pogoji in postopek za pridobitev
varnostnega spričevala)
(1) Za vožnjo po progah železniškega
omrežja v Republiki Sloveniji mora prevoznik pridobiti varnostno spričevalo.
Prevozniku, ki želi prvič registrirati svojo dejavnost v Republiki Sloveniji
izda varnostno spričevalo agencija. V varnostnem spričevalu morata biti
navedeni vrsta in obseg storitev v železniškem prometu.
(2) Varnostno spričevalo lahko velja za
celotno ali samo za določeni del železniškega omrežja Republike Slovenije.
(3) Varnostno spričevalo je dokaz, da je
prevoznik vzpostavil svoj sistem varnega upravljanja in da izpolnjuje zahteve
tehničnih specifikacij o interoperabilnosti (v nadaljnjem besedilu: TSI) ter
druge zahteve zakonodaje Evropske Skupnosti in nacionalnih predpisov o varnosti
železniškega prometa.
(4) Varnostno spričevalo je sestavljeno iz:
-
spričevala, s katerim prevoznik dokaže, da izvaja sistem varnega
upravljanja v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa in
-
spričevala, s katerim se potrjuje, da je prevoznik sprejel ustrezne
ukrepe, potrebne za izpolnjevanje posebnih zahtev za varnost železniškega
prometa na določenem omrežju. Zahteve lahko vključujejo uporabo TSI in nacionalnih
varnostnih predpisov, pogoje, ki jih mora izpolnjevati osebje in dovoljenje za
začetek obratovanja tirnih vozil, ki jih uporablja prevoznik v železniškem
prometu.
(5) Za pridobitev spričevala iz druge
alinee prejšnjega odstavka, mora prosilec predložiti naslednje dokumente:
-
dokumentacijo v zvezi s TSI ali deli TSI, nacionalnimi varnostnimi
prepisi in drugimi predpisi, ki veljajo za njegove dejavnosti, njegovim osebjem
in tirnimi vozili ter dokumente, iz katerih je razvidno na kakšen način njegov
sistem varnega upravljanja zagotavlja skladnost s TSI ali nacionalnimi
varnostnimi predpisi;
-
dokumentacijo v zvezi s kategorijami izvršilnega osebja, vključno z
dokazilom, da v celoti izpolnjujejo zahteve iz TSI ali nacionalnih predpisov
ter da so pravilno potrjeni;
-
dokumentacijo v zvezi s tipi tirnih vozil, ki obratujejo, vključno z
dokazilom, da v celoti izpolnjujejo zahteve iz TSI ali nacionalnih predpisov in
da so pravilno potrjeni.
Da bi se preprečilo
podvajanje dela in zmanjšalo število informacij, se predloži samo povzetek
dokumentacije v zvezi z elementi, ki so v skladu s TSI in drugimi zahtevami iz
direktiv 96/48/ES in 2001/16/ES z njunimi spremembami.
(6) Spričevalo, izdano v skladu s prvo
alineo četrtega odstavka tega člena v državi članici Evropske skupnosti, je za
enake storitve veljavno tudi v Republiki Sloveniji.
(7) V primeru, da namerava prevoznik v
Republiki Sloveniji izvajati dodatne storitve v železniškem prometu, mu
agencija izda dodatno nacionalno spričevalo v skladu z drugo alineo četrtega odstavka
tega člena.
(8) Varnostno spričevalo velja največ 5 let
in se ga lahko na vlogo prevoznika podaljša. Varnostno spričevalo se delno ali
v celoti dopolni, kadar se bistveno spremenita vrsta ali obseg dejavnosti.
(9) Imetnik varnostnega spričevala nemudoma
obvesti agencijo o vseh pomembnih spremembah pogojev za tisti del spričevala,
ki se spreminja. Poleg tega imetnik obvesti agencijo vselej, kadar zaposli novo
kategorijo osebja ali začne uporabljati nove vrste tirnih vozil.
(10) Agencija lahko zahteva, da se določeni
del varnostnega spričevala revidira, ko se bistveno spremeni varnostni
regulativni okvir. Če agencija ugotovi, da imetnik varnostnega spričevala ne
izpolnjuje več pogojev za izdano spričevalo, lahko prekliče veljavnost
spričevala iz prve oziroma druge alinee četrtega odstavka tega člena, pri čemer
mora obrazložiti razloge za svojo odločitev. Agencija o preklicu veljavnosti
dodatnega nacionalnega spričevala, izdanega v skladu s sedmim odstavkom tega
člena, nemudoma obvesti varnostni organ države članice, ki je izdal spričevalo
iz prve alinee četrtega odstavka tega člena. Prav tako mora agencija preklicati
veljavnost varnostnega spričevala, če je očitno, da ga imetnik v letu po
njegovi izdaji ni uporabljal v skladu z namenom, zaradi katerega je bilo
izdano.
(11) Agencija obvesti Evropsko železniško
agencijo v roku enega meseca o varnostnih spričevalih iz prve alinee četrtega
odstavka tega člena, ki so bila izdana, podaljšana, dopolnjena ali je bila
preklicana njihova veljavnost. V obvestilu navede ime in naslov prevoznika,
datum izdaje, obseg in veljavnost varnostnega spričevala ter, v primeru
preklica veljavnosti, razloge za svojo odločitev.
(12) Za zagotovitev izvedbe nalog iz tega
člena lahko agencija kadarkoli izvede upravni nadzor pri imetniku varnostnega
spričevala.
18.a člen
(dostop do sredstev za usposabljanje)
(1) Vsi prevozniki v železniškem prometu,
ki predložijo vlogo za varnostno spričevalo, imajo enakopraven in
nediskriminatoren dostop do sredstev za usposabljanje vlakovnega osebja, kadar
je to usposabljanje potrebno za izpolnitev pogojev za pridobitev varnostnega
spričevala.
(2) Ponujene storitve glede dostopa do
sredstev za usposabljanje morajo vključevati usposabljanje v zvezi s
poznavanjem prog, operativnimi pravili in postopki, sistemom signalizacije, in
sistemom upravljanja – nadzora in vodenja prometa ter intervencijskih postopkov
v primeru resnih nesreč, nesreč in incidentov, ki se izvajajo na teh progah.
(3) Upravljavci železniške infrastrukture
in njihovo izvršilno osebje imajo enakopraven in nediskriminatoren dostop do
sredstev za usposabljanje.
(4) Usposabljanje iz prvega odstavka tega
člena se zaključi z izpitom in podelitvijo spričevala o uspešno zaključenem
usposabljanju,če je tako usposobljeno vlakovno osebje pogoj za pridobitev
varnostnega spričevala.
(5) Agencija zagotovi, da so pri
usposabljanju izpolnjene varnostne zahteve iz TSI ali nacionalnih varnostnih
predpisov. Za zagotovitev izvedbe te naloge lahko kadarkoli izvede upravni
nadzor.
(6) Če so sredstva za usposabljanje
dostopna samo v okviru storitev, ki jih izvaja samo en prevoznik ali
upravljavec, so sredstva in storitve dostopne tudi drugim prevoznikom po
primerni in nediskriminatorni ceni, ki je stroškovna in lahko vključuje
profitno maržo.
(7) Pri zaposlovanju novega vlakovnega
osebja in drugih izvršilnih železniških delavcev mora prevoznik upoštevati tudi
usposobljenost, kvalifikacije in izkušnje, pridobljene pri drugih prevoznikih.
V ta namen mora biti temu osebju omogočen dostop do dokumentov, ki izkazujejo usposobljenost,
kvalifikacije in izkušnje ter pridobitve in pošiljanje kopij le-teh.
(8) V vsakem primeru je vsak prevoznik v
železniškem prometu in upravljavec odgovoren za raven usposobljenosti in
kvalifikacij svojega izvršilnega osebja.
18.b člen
(podeljevanje varnostnega pooblastila
upravljavcu železniške infrastrukture)
(1) Za upravljanje javne železniške
infrastrukture mora upravljavec pridobiti varnostno pooblastilo, ki mu ga izda
agencija.
(2) Varnostno pooblastilo vsebuje:
-
overitev, ki potrjuje, da upravljavec izvaja sistem varnega upravljanja
javne železniške infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja varnost
železniškega prometa;
-
overitev, ki potrjuje, da upravljavec izpolnjuje posebne zahteve,
potrebne za varno načrtovanje, vzdrževanje in delovanje železniške
infrastrukture, vključno z vzdrževanjem signalnovarnostnih naprav in vodenjem
prometa.
(3) Varnostno pooblastilo velja največ pet
let in se ga lahko na vlogo upravljavca podaljša. Varnostno pooblastilo se
delno ali v celoti dopolni vselej, kadar se bistveno spremenijo železniška
infrastruktura ali načela za njeno delovanje in vzdrževanje. Imetnik
varnostnega pooblastila brez odlašanja obvesti agencijo o vseh navedenih
spremembah.
(4) Agencija lahko zahteva, da se določeni
del varnostnega pooblastila revidira, ko se bistveno spremeni varnostno
regulativni okvir.
(5) Če agencija ugotovi, da imetnik
varnostnega pooblastila ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev za pooblastilo, ki
ga je izdala, prekliče veljavnost pooblastila, pri čemer mora utemeljiti
razloge za svojo odločitev. Za zagotovitev izvedbe te naloge lahko kadarkoli
izvede upravni nadzor.
(6) Agencija v enem mesecu obvesti Evropsko
železniško agencijo o varnostnih pooblastilih, ki so izdana, podaljšana,
spremenjena ali je bila preklicana njihova veljavnost. V obvestilu navede ime
in naslov upravljavca, datum izdaje, obseg in veljavnost varnostnega
pooblastila ter, v primeru preklica veljavnosti, razloge za svojo odločitev.
18.c člen
(zahteve v zvezi s podeljevanjem
varnostnega spričevala in varnostnega pooblastila)
(1) Agencija odloči o vlogi za varnostno
spričevalo ali varnostno pooblastilo brez odlašanja najkasneje pa v štirih
mesecih po posredovanju vseh potrebnih informacij in dodatnih informacij, ki
jih zahteva agencija. Prosilec mora zahtevane dodatne informacije posredovati
nemudoma.
(2) Zaradi olajšanja ustanavljanja novih
prevoznikov v železniškem prometu in predložitve vlog prevoznikov iz drugih
držav članic Evropske skupnosti, agencija izda podrobna navodila o tem, kako
pridobiti varnostno spričevalo. V teh navodilih navede vse zahteve in prosilcu
nudi na razpolago vse potrebne dokumente.
(3) Posebna navodila se izdajo za
prevoznike v železniškem prometu, ki zaprosijo za varnostno spričevalo v zvezi
s storitvami na določenem omejenem delu železniške infrastrukture, pri čemer je
treba posebej navesti predpise, ki veljajo za ta del.
(4) Navodila za predložitev vloge, ki
opisujejo in pojasnjujejo zahteve za varnostna spričevala in navajajo
dokumente, ki jih je treba predložiti, so prosilcem na voljo brezplačno. Vse
vloge za varnostna spričevala se predložijo v jeziku, ki ga določi agencija.
(5) Vlada predpiše način ugotavljanja
izpolnjevanja pogojev za podelitev varnostnega spričevala in varnostnega
pooblastila in postopek za njuno izdajo.
(6) O pritožbah zoper odločbe agencije o
dodelitvi varnostnega spričevala in varnostnega pooblastila odloča ministrstvo.
18.d člen
(naloge regulatornega organa)
(1) Regulatorni organ odloča o pritožbah
povezanih s:
-
programom omrežja;
-
v programu omrežja vsebovanimi merili;
-
dodeljevanjem vlakovnih poti;
-
določanjem in zaračunavanjem uporabnin;
-
izdajanjem licenc, pa tudi o drugih vprašanjih, ki so ključnega pomena
za enakopravno uporabo javne železniške infrastrukture;
-
dostopom do javne železniške infrastrukture v skladu z 10. členom Direktive
Sveta 91/440/EGS.
(2) Regulatorni organ opravlja tudi
naslednje naloge:
-
na zahtevo prosilca da predhodno soglasje k okvirni pogodbi za uporabo
javne železniške infrastrukture;
-
da soglasje k nadaljnjemu zaračunavanju uporabnine v skladu s tretjim
odstavkom 26. člena Direktive 2001/14/ES;
-
nadzoruje pogajanja o višini uporabnine za uporabo javne železniške
infrastrukture in prepove nadaljnja pogajanja v kolikor ugotovi, da se z njimi
kršijo določbe tega zakona ali drugi predpisi izdani na njegovi podlagi;
-
spremlja konkurenco na trgih železniških prevoznih storitev, vključno s
trgom železniškega prevoza blaga in potnikov, ter v primeru, da ugotovi kršitve
svobodne konkurence ali kršitve predpisov glede določanja vlakovnih poti in
uporabnine, po uradni dolžnosti ukrepa v skladu s tem zakonom in drugimi
predpisi, ki urejajo železniški promet.
(3) Regulatorni organ mora biti
organizacijsko, finančno, pravno in pri odločanju neodvisen od upravljavca
železniške infrastrukture, organa za zaračunavanje uporabnine, organa za
dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti, vseh pristojnih organov, udeleženih
v postopku sklepanja pogodb za opravljanje javnih služb s področja železniškega
prometa, in od prosilcev.
(4) Če regulatorni organ sam ugotovi, da je
bila kršena svobodna konkurenca na področjih iz tega člena, z odločbo odredi
potrebne ukrepe za vzpostavitev svobodne konkurence ali prepove določena
ravnanja, ki omejujejo svobodno konkurenco.
(5) Prosilec ima pravico vložiti pritožbo
pri regulatornem organu, če meni, da je bil nepravično obravnavan,
diskriminiran ali kako drugače oškodovan, še zlasti proti odločitvam
upravljavca in prevoznika v železniškem prometu.
(6) Regulatorni organ zagotavlja, da so
uporabnine za uporabo železniške infrastrukture v skladu s poglavjem II
Direktive 2001/14/ES nediskriminatorne. Pogajanja o višini uporabnin za uporabo
železniške infrastrukture med prosilci in organom, ki določa uporabnino so
dovoljena le v primeru, če se izvajajo pod nadzorom regulatornega organa, ki
posreduje takoj, ko je verjetno, da bodo pogajanja kršila določbe tega zakona.
(7) Regulatorni organ ima pravico od
agencije, upravljavca, prosilcev in vsake prizadete tretje stranke, zahtevati
potrebne informacije, ki jih potrebuje za izvrševanje svojih nalog navedenih v
tem členu. Te informacije mu morajo biti predložene takoj oziroma v roku, ki ga
določi regulatorni organ.
(8) Regulatorni organ odloči o vsaki
pritožbi in sprejme ukrepe za ureditev razmer najpozneje v dveh mesecih po
prejemu vseh potrebnih informacij za odločitev. Odločitev regulatornega organa
je dokončna in zavezujoče za vse stranke v postopku. Zoper odločbe
regulatornega organa je dopusten upravni spor.
(9) Regulatorni organ lahko zahteva od
agencije, da popravi splošne akte, če meni, da so z njimi kršena načela, ki
zagotavljajo enakopravno obravnavo vseh uporabnikov javne železniške
infrastrukture ter zemljišč in objektov splošnega pomena za odvijanje
železniškega prevoza.
(10) Regulatorni organ pri odločanju o
posamičnih upravnih zadevah iz svoje pristojnosti, postopa v skladu z zakonom,
ki ureja splošni upravni postopek, če posamezna vprašanja s tem zakonom niso
urejena drugače.
(11) Naloge regulatornega organa opravlja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.
18.e člen
(financiranje regulatornega organa)
(1) Regulatorni organ se financira s
prihodki iz plačil prevoznikov in iz plačila upravljavca javne železniške
infrastrukture. Plačila po tem členu krijejo stroške, ki jih ima regulatorni
organ z izvrševanjem določb tega zakona.
(2) Obveznost plačila prevoznika iz
prejšnjega odstavka znaša 500 točk in je povečana za znesek, ki ustreza deležu
prevozniku zaračunane uporabnine iz 15.d člena tega zakona. Obveznost plačila
upravljavca javne železniške infrastrukture znaša 5500 točk.
(3) Vrednost točke in višina deleža iz
prejšnjega odstavka se določita s tarifo, ki je splošni akt regulatornega
organa.
(4) Predlog tarife iz prejšnjega odstavka
vsebuje posebno obrazložitev, v kateri se navedejo razlogi za sprejetje ali
spremembo tarife in cilji, ki bi jih tako dosegli, in mora biti prehodno javno
objavljen na spletni strani regulatornega organa. Predlog tarife mora
regulatorni organ najpozneje do 31. oktobra tekočega leta predložiti v soglasje
vladi, skupaj s programom dela in finančnim načrtom za prihodnje koledarsko
leto ter revidiranimi računovodskimi izkazi za preteklo koledarsko leto. Če
vlada do 15. decembra tekočega leta ne izda soglasja, se do uveljavitve nove
tarife uporablja veljavna tarifa.
(5) Pred izdajo ali spremembo tarife je
treba ugotoviti in predvideti stroške iz prvega odstavka tega člena ter
določiti rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od dveh mesecev, v
katerem so zavezanci iz prvega odstavka tega člena pozvani, da dajo svoje
mnenje, pripombe in predloge glede načrtovane izdaje ali spremembe tarife.
(6) Plačilo iz tega člena za posameznega
zavezanca po uradni dolžnosti, vnaprej za tekoče leto odmeri regulatorni organ
z odločbo.
(7) Zavezanci iz prvega odstavka tega člena
morajo svoje denarne obveznosti poravnati v rokih, ki so določeni z odločbo. Če
zavezanec v določenem roku ne poravna obveznosti, se ta prisilno izterja na
način in po postopku, ki velja za prisilno izterjavo davčnih obveznosti.
(8) Agencija, ki na podlagi 15.d člena tega
zakona določa višino uporabnine, mora najkasneje v 30 dneh od določitve višine
uporabnine to sporočiti regulatornemu organu.
3. Sprememba namembnosti zemljišč
19. člen
(odškodnina za spremembo namembnosti
zemljišč, potrebnih za gradnjo javne železniške infrastrukture)
Vlada lahko na predlog ministra, pristojnega
za promet, zniža ali oprosti plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti
kmetijskega zemljišča ali gozda v delu, ki je prihodek proračuna države, če gre
za zemljišče, potrebno za gradnjo ali rekonstrukcijo javne železniške
infrastrukture.
20. člen
(črtan)
IV. JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET
21. člen
(javna agencija za železniški promet in
njene naloge)
(1) Za opravljanje nalog iz tega člena,
vlada ustanovi javno agencijo za železniški promet.
(2) Agencija izdaja za izvrševanje javnih
pooblastil splošne akte, ki urejajo pravna razmerja na njenem delovnem področju
in se nanašajo zlasti na uradne evidence agencije, zbiranje in dajanje podatkov
z njenega delovnega področja in druga vprašanja, ki se nanašajo na
izpolnjevanje nalog agencije. Agencija na prvi stopnji izdaja upravne odločbe
na podlagi tega zakona in zakona, ki ureja varnost v železniškem prometu, ki
jih do njene ustanovitve izdaja ministrstvo.
(3) Agencija opravlja naloge za zagotovitev
nediskriminatornega dostopa do železniške infrastrukture, kar vključuje:
-
dodeljevanje vlakovnih poti;
-
določanje, zaračunavanje in pobiranje uporabnine;
-
izdelavo, sprejem in objavo voznega reda omrežja ter nadzor nad
izvajanjem voznega reda omrežja;
-
zagotavljanje učinkovitosti mednarodnih vlakovnih poti;
-
zagotavljanje konkurenčnosti mednarodnega tovornega prometa;
-
nadzor nad realizacijo plačila uporabnine in realizacijo odobrenih
vlakovnih poti;
-
dodeljevanje, preklic ali začasen odvzem licenc;
-
nadzor nad veljavnostjo in izpolnjevanjem pogojev za izdajo licenc,
varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil.
Naloge iz
prve, druge, tretje, četrte, pete in šeste alinee opravlja samostojna notranja
organizacijska enota agencije, ki ni povezana z opravljanjem nalog varnostnega
organa.
(4) Agencija opravlja tudi naslednje
naloge:
-
naloge varnostnega organa;
-
izvajanje ukrepov v zvezi z uporabo TSI.
(5) Agencija pri odločanju o posamičnih
upravnih zadevah iz svoje pristojnosti postopa v skladu z zakonom, ki ureja
splošni upravni postopek, če posamezna vprašanja s tem zakonom niso urejena
drugače.
(6) Za zagotovitev neodvisnosti agencije od
upravljavca in prevoznikov, člani sveta agencije ne smejo biti osebe zaposlene
pri upravljavcu ali prevozniku ali osebe, za katere obstaja zaradi njihovih
povezav z upravljavcem ali prevozniki možnost konflikta med njihovimi zasebnimi
interesi in javnimi interesi, ki jih zasleduje agencija. Z aktom o ustanovitvi
agencije se določijo natančnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati člani sveta
agencije.
(7) Vlada Republike Slovenije predpiše
način izdelave voznega reda omrežja in nadzora nad izvajanjem voznega reda
omrežja.
21.a člen
(financiranje agencije in njenih nalog)
(1) Agencija se financira iz državnega
proračuna in iz lastnih prihodkov.
(2) Prihodki agencije so:
-
plačila stroškov postopkov za dodeljevanje licenc, varnostnih spričeval,
varnostnih pooblastil in drugih posamičnih aktov z delovnega področja agencije;
-
drugi prihodki.
V. FINANCIRANJE
22. člen
(financiranje gospodarskih javnih služb in
razvoja javne železniške infrastrukture)
(1) Sredstva za izvajanje javne gospodarske
službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu
se zagotavljajo s prodajo storitev in iz državnega proračuna, ali proračuna
lokalne skupnosti.
(2) Sredstva za izvajanje obvezne
gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenje
prometa na njej, ter drugih nalog upravljavca iz 11.a in 11.b člena tega zakona
se zagotavljajo iz državnega proračuna ter iz drugih virov, če tako določa
zakon.
(3) Sredstva za investicije v javno
železniško infrastrukturo in sredstva za vzdrževalna dela v javno korist se
zagotavljajo iz državnega proračuna, lahko pa se zagotavljajo tudi s sredstvi
vlaganj domačih in tujih oseb in iz drugih virov skladno z zakonom.
(4) Sredstva za nadomestilo stroškov iz 4.
člena tega zakona zagotavlja prevoznikom, ki izvajajo prevoz potnikov v
mednarodnem železniškem prometu in/ali prevoz blaga, država iz proračuna.
22.a člen
(prepoved prenosa finančnih sredstev)
(1) Pravna oseba, ki opravlja dejavnosti,
povezane z upravljanjem železniške infrastrukture, ter dejavnosti, povezane s
prevoznimi storitvami, mora zagotoviti izdelavo in objavljanje ločenih izkazov
in bilanc stanja, na eni strani za poslovanje prevoznikov v železniškem
prometu, ki je povezano z njihovimi prevoznimi storitvami, in na drugi strani
za poslovanje, povezano z upravljanjem železniške infrastrukture. Javna
finančna sredstva, ki so dodeljena za eno od teh dveh področij dejavnosti, se
ne smejo prenesti na drugo področje dejavnosti. Računovodski izkazi, ki se
nanašajo na obe dejavnosti, morajo odražati prepoved prenosa javnih sredstev.
(2) Prevozniki v železniškem prometu morajo
izdelati in objaviti izkaz uspeha in bilanco stanja ter letno poročilo za
poslovanje v zvezi z zagotavljanjem prevoza blaga v železniškem prometu.
Sredstva za dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem prevoza potnikov v železniškem
prometu kot javne službe morajo biti prikazana ločeno v ustreznih poslovnih
računih in se ne smejo prenašati na dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem drugih
prevoznih storitev ali na kakršno koli drugo poslovanje.
23. člen
(črtan)
VI. VARNOSTNI ORGAN, PREISKOVALNI ORGAN IN INŠPEKCIJSKI
NADZOR
24. člen
(varnostni organ)
(1) Varnostni organ opravlja naslednje
naloge:
-
izdajo, preklic ali začasen odvzem varnostnih spričeval prevoznikom;
-
izdajo, preklic ali začasen odvzem varnostnih pooblastil upravljavcu;
-
nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za pridobitev varnostnih spričeval in
varnostnih pooblastil;
-
izdaja dovoljenj za začetek obratovanja strukturnih podsistemov, ki
prestavljajo vseevropski železniški sistem, v skladu s 14. členom Direktive
96/48/ES in s 14. členom Direktive 2001/16/ES in redno preverjanje ali ti
podsistemi obratujejo in se vzdržujejo v skladu z bistvenimi zahtevami;
-
nadzorovanje skladnosti komponent interoperabilnosti z bistvenimi
zahtevami Direktive 96/48/ES in Direktive 2001/16/ES;
-
izdaja dovoljenj za začetek obratovanja novih in bistveno spremenjenih
tirnih vozil, ki še niso zajeta v TSI;
-
nadzor nad ustreznostjo registracije tirnih vozil ter pravilnostjo in
ažurnostjo varnostnih informacij v nacionalnem registru, vzpostavljenem v
skladu z Direktivo 96/48/ES in Direktivo 2001/16/ES;
-
spremlja, pospešuje, uveljavlja in razvija varnostno regulativni okvir
in sistem nacionalnih varnostnih predpisov, kar obsega tudi pripravo predlogov
podzakonskih predpisov s področja varnosti železniškega prometa;
-
izdelava letnih poročil o svojem delu za Evropsko agencijo za železniški
promet;
-
javna objava opisa postopka in drugih potrebnih informacij za pridobitev
dovoljenja za izvršilnega železniškega delavca;
-
izdaja, posodobitev, zagotavljanje dvojnikov, začasen preklic in odvzem
dovoljenja izvršilnemu železniškemu delavcu;
-
vodenje, objava in posodabljanje registra izdanih dovoljenj izvršilnim
železniškim delavcem in registra subjektov usposabljanja;
-
izdaja, začasen preklic ali odvzem pooblastila subjektom usposabljanja
izvršilnih železniških delavcev;
-
izvajanje nadzora rednih preverjanj psihofizičnih sposobnosti in stalnih
strokovnih usposabljanj izvršilnih železniških delavcev;
-
zagotavlja, da so vse dejavnosti, povezane z usposabljanjem,
ocenjevanjem sposobnosti, posodabljanjem dovoljenj in spričeval, stalno
nadzorovane v okviru sistema standardov kakovosti, razen dejavnosti, ki so že
zajete v sistemu varnega upravljanja;
-
kontrola izdanih dovoljenj in spričeval na celotnem področju javne
železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji.
Dovoljenje iz četrte alinee
se lahko izda po pridobitvi izjave ES o overovitvi, ki jo v skladu z zakonom,
ki ureja varnost železniškega prometa izda priglašeni organ. Dovoljenje iz
šeste alinee se lahko izda pod pogoji določenimi v zakonu, ki ureja varnost
železniškega prometa.
(2) Varnostni organ svojih nalog ne sme
prenesti na upravljavca, prevoznika ali oskrbovalno službo. Varnostni organ
mora biti organizacijsko, finančno, pravno in pri odločanju neodvisen od
katerega koli prevoznika v železniškem prometu, upravljavca železniške
infrastrukture, prosilca in oskrbovalnih služb.
(3) Varnostni organ opravlja svoje naloge
na odprt, nediskriminatoren in pregleden način. Pri opravljanju svojih nalog
lahko zahteva tehnično pomoč upravljavca, prevoznika ali drugih za to
usposobljenih organov. Upravljavec ali prevoznik morata varnostnemu organu
omogočiti in zagotoviti nemoteno izvajanje nadzora v skladu s prvim odstavkom
tega člena, mu dovoliti vstop v poslovne prostore ter mu dati na razpolago vse
zahtevane podatke, listine in druge dokumente, ki se nanašajo na predmet
nadzora.
(4) Varnostni organ vsem udeleženim stranem
omogoči, da podajo svojo izjavo ter pojasnijo svoja stališča. Varnostni organ
brez odlašanja odgovori na zahteve in vloge ter sporoči svoje zahteve glede
informacij, ki jih potrebuje za odločitev. Varnostni organ sprejme vse svoje
odločitve v štirih mesecih po predložitvi vseh zahtevanih informacij, razen
izdaje dovoljenj za izvršilne železniške delavce, katere mora izdati v enem
mesecu od prejema popolne vloge.
(5) Med procesom razvoja varnostnega
regulativnega okvira se varnostni organ posvetuje z vsemi vpletenimi in
zainteresiranimi stranmi, vključno z upravljavcem, prevozniki v železniškem
prometu, vzdrževalci, uporabniki in predstavniki delavcev.
(6) Zoper odločbo varnostnega organa je
dopustna pritožba na ministrstvo. Pritožba zoper odločbo varnostnega organa ne
zadrži njene izvršitve.
(7) Varnostni organ sodeluje z varnostnimi
organi drugih držav članic Evropske skupnosti zaradi uskladitve svojih meril
odločanja z merili v vsej Evropski skupnosti. Cilj sodelovanja je zlasti
poenotenje in koordinacija podeljevanja varnostnih spričeval prevoznikom v
železniškem prometu, ki so jim dodeljene mednarodne vlakovne poti v skladu s
postopkom iz 15. člena Direktive 2001/14/ES.
(8) Vsako leto varnostni organ objavi letno
poročilo v zvezi z dejavnostmi v prejšnjem letu in ga pošlje Evropski
železniški agenciji najkasneje do 30. septembra. Poročilo mora vsebovati
informacije o:
a)
razvoju varnosti na železnici, vključno z združevanjem skupnih
varnostnih kazalcev iz Priloge I Direktive 49/2004/ES na ravni držav članic Evropske
skupnosti;
b) pomembnih spremembah
zakonodaje in ureditve v zvezi z varnostjo na železnici;
c) spremembah pri podeljevanju
varnostnega spričevala in varnostnega pooblastila;
d) rezultatih in izkušnjah v
zvezi z nadzorom nad upravljavci železniške infrastrukture in prevozniki v
železniškem prometu.
(9) Naloge varnostnega organa opravlja
agencija.
25. člen
(inšpekcijski nadzor in naloge
prekrškovnega organa)
(1) Prometni inšpektorat Republike
Slovenije izvaja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na
njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov in drugih splošnih aktov, v
skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(2) Neposredne naloge inšpekcijskega
nadzora po tem zakonu opravljajo inšpektorji za železniški promet (v nadaljnjem
besedilu: inšpektorji).
(3) Inšpektor mora izpolnjevati pogoje, ki
jih določa zakon, ki ureja varnost v železniškem prometu.
(4) Inšpektorju je zagotovljen enak
položaj, pravice in obveznosti kot jih ima inšpektor po zakonu, ki ureja
inšpekcijski nadzor.
(5) Inšpektor ima pri opravljanju nadzora v
skladu s tem členom, naslednje pravice in dolžnosti:
-
odrediti odpravo ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti v roku,
ki ga določi;
-
prepovedati nadaljnje izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu
prevozniku, če zanje nima veljavne licence ali varnostnega spričevala ali če ne
izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je pridobil ta dokument,
-
prepovedati nadaljnje opravljanje nalog upravljavcu, če ne izpolnjuje
pogojev, določenih v varnostnem pooblastilu;
-
druge pravice in dolžnosti, ki jih imajo inšpektorji po zakonu, ki ureja
inšpekcijsko nadzorstvo, vključno s pravicami in dolžnostmi prekrškovnega
organa.
(6) Zoper odločbo inšpektorja po prejšnjem
odstavku je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve. O pritožbi
zoper odločbo odloča ministrstvo. Pritožba zoper odločbo, s katero je odrejena
takojšnja odprava nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki neposredno ogrožajo
varnost železniškega prometa, ne zadrži njene izvršitve. Odgovorna oseba
upravljavca ali prevoznika je dolžna najkasneje v osmih dneh po preteku roka,
določenega za odpravo pomanjkljivosti, inšpektorja obvestiti o izpolnitvi z
odločbo odrejenih ukrepov.
(7) V kolikor inšpektor pri svojem delu
ugotovi, da niso več izpolnjeni pogoji pod katerimi so bili izdani varnostno
spričevalo, varnostno pooblastilo, dovoljenje za obratovanje strukturnih
podsistemov in dovoljenje za začetek obratovanja novih in bistveno spremenjenih
tirnih vozil, mora o tem takoj obvestiti varnostni organ.
26. člen
(naloge preiskovalnega organa)
(1) Preiskovalni organ izvaja preiskave
resnih nesreč, nesreč in incidentov v železniškem prometu s ciljem izboljšanja
varnosti v železniškem prometu. Preiskovalni organ mora biti organizacijsko,
finančno in pravno neodvisen od upravljavca železniške infrastrukture,
prevoznika v železniškem prometu, organa za določanje uporabnine, organa za
dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti in priglašenega organa ter od drugih
subjektov, katerih interesi bi lahko bili v navzkrižju z nalogami, ki so
zaupane preiskovalnemu organu. Mora biti tudi funkcionalno neodvisen od
varnostnega organa in regulatornega organa.
(2) Preiskovalni organ mora preiskati resne
nesreče.
(3) Preiskovalni organ lahko po lastnem
preudarku odloči, da bo preiskal tudi nesreče in incidente, ki bi v podobnih
okoliščinah lahko nesreče povzročili, vključno s primeri tehničnih napak
strukturnih podsistemov ali komponent interoperabilnosti železniškega sistema.
Pri svoji odločitvi upošteva:
a)
resnost nesreče ali incidenta;
b)
ali je nesreča ali incident del niza nesreč ali incidentov, ki zadevajo
celotni sistem;
c)
vpliv na varnost v železniškem prometu na ravni Evropske skupnosti in
d)
zahteve upravljavcev železniške infrastrukture, prevoznikov v
železniškem prometu, varnostnega organa ali države članice Evropske skupnosti.
(4) Preiskovalni organ v zvezi s svojimi
ugotovitvami daje priporočila varnostnemu organu v cilju izboljšanja varnosti
železniškega prometa, vključno s priporočili za izdajo odločb o odreditvi
odprave ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti v določenem roku,
prepovedi nadaljnjega izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu
prevozniku, če zanje nima veljavne licence ali varnostnega spričevala ali če ne
izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je pridobil ta dokument, ali izvrševanja
drugih pravic in dolžnosti, ki jih ima varnostni organ po zakonu, ki ureja
inšpekcijsko nadzorstvo. Kadar je to potrebno zaradi narave varnostnega
priporočila, se ta pošljejo tudi drugim organom v Republiki Sloveniji ali v
drugih državah članicah Evropske Skupnosti.
(5) Varnostno priporočilo ne sme
vzpostaviti domneve o krivdi oziroma odgovornosti za nesrečo ali drug izredni
dogodek.
(6) Varnostni organ in po potrebi drugi
državni organi morajo upoštevati varnostna priporočila in v ta namen sprejeti
ustrezne ukrepe za njihovo uresničitev. Varnostni organ in po potrebi drugi
državni organi obveščajo preiskovalni organ najmanj enkrat na leto o sprejetih
ukrepih in o ukrepih, ki jih načrtujejo v zvezi s priporočili. Varnostni organ
in po potrebi drugi državni organi obveščajo najmanj enkrat na leto o sprejetih
ukrepih in o ukrepih, ki jih načrtujejo v zvezi s priporočili, tudi varnostni
organ druge države članice, ki jim ja posredoval varnostno priporočilo.
(7) Prevozniki, upravljavec in varnostni
organ, če izve, da prevoznik oziroma upravljavec tega nista storila, so dolžni
obveščati preiskovalni organ o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih v
železniškem prometu.
27. člen
(preiskovalni organ)
(1) Preiskave vodi glavni preiskovalec.
(2) Glavni preiskovalec je pri opravljanju
svojih nalog v okviru svojih pooblastil samostojen.
(3) Za glavnega preiskovalca je lahko
imenovan posameznik, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi
izpolnjuje še naslednje pogoje:
-
da ima najmanj visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri;
-
da ima najmanj pet let delovnih izkušenj s področja železniškega
prometa.
(4) Sredstva za izvajanje nalog
preiskovalnega organ se zagotovijo v proračunu.
(5) Naloge preiskovalnega organa opravlja
samostojna organizacijska enota v ministrstvu.
VII. POSLOVNI SISTEM SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH DRUŽB
(črtano)
27.a člen
(črtan)
27.b člen
(črtan)
27.c člen
(črtan)
27.d člen
(črtan)
27.e člen
(črtan)
VII.a PRIVATIZACIJA SLOVENSKIH ŽELEZNIC IN DRUŽB V NJENI
LASTI
(črtano)
27.f člen
(črtan)
28. člen
(črtan)
VII.b VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO
29. člen
(vpis v zemljiško knjigo)
(1) Zemljišča in objekte, ki so del javne
železniške infrastrukture, določi Vlada Republike Slovenije.
(2) Zemljišča in objekte iz prejšnjega
odstavka vpiše v zemljiško knjigo sodišče po uradni dolžnosti na podlagi
pravnomočne odločbe iz prejšnjega odstavka.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
30. člen
(1) Z globo od 3000 do 20.000 eurov se
kaznuje za prekršek prevoznik, ki izvaja prevozne storitve v železniškem prometu:
-
brez dodeljene vlakovne poti ali ravna v nasprotju s pogoji, pod
katerimi mu je dodeljena (prvi in šesti odstavek 15. člena);
-
brez licence ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je ta
dodeljena (prvi in šesti odstavek 16. člena);
-
brez varnostnega spričevala ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi
mu je to dodeljeno (prvi in drugi odstavek 18. člena);
-
ne zagotovi agenciji vseh podatkov, do katerih je upravičena na podlagi
predpisov.
(2) Z globo od 3000 do 20.000 eurov se
kaznuje za prekršek upravljavec, ki opravlja svoje naloge v nasprotju s pogoji,
pod katerimi mu je dodeljeno varnostno pooblastilo.
(3) Z globo od 400 do 2000 eurov se kaznuje
odgovorna oseba prevoznika oziroma upravljavca, ki stori prekršek iz prvega
oziroma drugega odstavka tega člena.
31. člen
(1) Z globo od 5.000 do 25.000 eurov se
kaznuje za prekršek upravljavec, če ne zagotovi ločenega računovodstva v skladu
s četrtim odstavkom 27.c člena.
(2) Z globo od 800 do 2000 eurov se kaznuje
odgovorna oseba upravljavca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
32. člen
(1) Z globo od 2.500
do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek prevoznik ali upravljavec, če:
-
ne nudi tehnične pomoči varnostnemu organu na njegovo zahtevo (tretji
odstavek 24. člena tega zakona);
-
ne zagotovi varnostnemu organu neoviran dostop do vseh dokumentov in
prostorov, naprav, objektov in opreme ali na drug način prepreči ali onemogoči
njegovo delo (tretji odstavek 24. člena tega zakona);
-
ne obvesti preiskovalni organ o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih (sedmi
odstavek 26. člena tega zakona);
-
se ne ravna po izvršljivi odločbi, s katero je inšpektor odredil odpravo
pomanjkljivosti in nepravilnosti (prva alinea petega odstavka 25. člena tega
zakona);
-
ne ravna po izvršljivi odločbi, s katero je inšpektor prepovedal
nadaljnje izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu (druga alinea
petega odstavka 25. člena tega zakona);
-
inšpektorja v roku ne obvesti o izvršitvi ukrepov (šesti odstavek 25.
člena tega zakona);
-
prepreči ali onemogoči inšpektorju opravljanje nalog inšpekcijskega
nadzorstva ali mu ne da potrebnih podatkov (sedmi odstavek 25. člena tega
zakona).
(2) Z globo od 600 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba upravljavca ali prevoznika, ki
stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
32.a člen
(1) Z globo od 2.000 do 15.000 eurov
se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki
takoj oziroma v določenem roku ne zagotovi zahtevanih informacij regulatornemu
organu (sedmi odstavek 18.d člena tega zakona).
(2) Z globo od 500 do 1.500 eurov se
kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika,
ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 40 do 500 eurov se
kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Tabela iz prvega odstavka 34. člena zakona
Zakon o železniškem prometu – ZZelP (Uradni list RS, št. 92/99)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
(pravno
nasledstvo)
(1) Sredstva in obveznosti do virov
sredstev obstoječe javne železniške infrastrukture in z njo povezanih finančnih
obveznosti, se iz premoženja javnega podjetja Slovenske železnice, d.d.,
izločijo po stanju na dan 31. 12. 1999.
(2) Sredstva počitniških zmogljivosti, s
katerimi na podlagi zakona o gospodarjenju s počitniškimi kapacitetami
Slovenskih železnic (Uradni list RS, št. 64/95) gospodari javno podjetje
Slovenske železnice, d.d., se prenesejo na to javno podjetje, razen sredstev
počitniških zmogljivosti, ki so jih do 1. 1. 1999 uporabljali delavci
zavodov Železniška srednja šola Ljubljana in Srednja prometna šola Maribor in
katera se prenesejo v premoženje, ki ga upravljata ta dva zavoda. Sredstva
počitniških zmogljivosti, s katerimi na podlagi navedenega zakona gospodarijo
SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o., se prenesejo v premoženje SŽ –
Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o. Vlada s sklepom določi sredstva
počitniških zmogljivosti, ki se prenesejo na javno podjetje Slovenske
železnice, d.d. in na SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o.
34. člen
(finančne
obveznosti države)
(1) Država prevzame izpolnjevanje
obveznosti javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova črpanih
posojil, najetih za vzdrževanje in modernizacijo obstoječe javne železniške
infrastrukture, ki izhajajo iz:
- 26.
in 27. člena zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi
železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega
podjetja Slovenske železnice, (ZNOFP – Uradni list RS, št. 71/93);
in posojil, za katere je dano poroštvo
države na podlagi:
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju posojila
Evropske banke za obnovo in razvoj, za obnovo Slovenskih železnic – Ljubljana
(ZPOPNPEB – Uradni list RS, št. 47/93);
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz pogodb o najetju posojil
Evropske investicijske banke za obnovo slovenskih železnic (ZPOPNPEI – Uradni
list RS, št. 71/93);
- zakona
o garanciji Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju kredita
Evropske investicijske banke za projekt Slovenske železnice II (ZGOPS – Uradni
list RS, št. 39/94);
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za najete kredite Slovenskih železnic, d.d., za
odplačilo obveznosti iz naslova najetih kreditov pri EIB in EBR (ZPNKSZ –
Uradni list RS, št. 17/96);
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz naslova kredita najetega pri
Evropski investicijski banki za transjugoslovanski železniški projekt II/A
(ZKPTP – Uradni list RS, št. 41/97);
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz
naslova posojil, najetih za financiranje gradnje železniške proge na smeri Puconci–Hodoš–državna
meja (ZPSZPH – Uradni list RS, št. 48/98);
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz
naslova posojil, najetih za financiranje določenih del za posodobitev in razvoj
železniške infrastrukture (ZPFRZI – Uradni list RS, št. 31/99 in 89/99).
Obveznosti iz posojilnih
pogodb s poroštvom države, sklenjenih med javnim podjetjem Slovenske železnice,
d.d. in bankami prevzema država po stanju na dan 31. 12. 1999, kot so
navedene v tabeli, ki je sestavni del tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
tega člena za posojili s poroštvom države na podlagi ZPSZPH in ZPFRZI, katerih
javno podjetje Slovenske železnice, d.d., še ni črpalo, ministrstvo, pristojno
za finance in javno podjetje Slovenske železnice, d.d., posebej opredelita
način prevzema teh obveznosti, njihovo vrednost in ročnost v pogodbi iz
četrtega odstavka tega člena.
(3) Sredstva za odplačevanje obveznosti,
navedenih v prvem in prejšnjem ter šestem odstavku tega člena, zagotavlja
država v proračunu.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance z
javnim podjetjem Slovenske železnice, d.d., sklene pogodbo, v kateri se
datumsko določi izpolnjevanje obveznosti iz posojilnih pogodb, navedenih v
prvem in šestem odstavku tega člena, in postopek plačevanja teh obveznosti.
(5) Država bo v letu 2000 prevzela dolgove,
ki so določeni v prvem in drugem odstavku tega člena.
(6) Država v letu 2001 prevzame dolgove
javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova posojil, najetih na
podlagi zakona o dopolnitvi zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti
Slovenskih železnic, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje
železniške proge v smeri Puconci-Hodoš-državna meja (Uradni list RS, št.
85/00).
35. člen
(izvajanje
gospodarskih javnih služb v prehodnem obdobju)
Z javnim podjetjem Slovenske železnice,
d.d., se za čas do izvedbe reorganizacije skladno z zakonom iz 23. člena tega
zakona sklenejo pogodbe:
a)
za opravljanje obveznih gospodarskih javnih služb:
- prevoza potnikov v
notranjem prometu (drugi odstavek 6. člena) in
- vzdrževanja in
modernizacije javne železniške infrastrukture ter za vodenje prometa (prvi
odstavek 11. člena),
b)
o upravljanju javne železniške infrastrukture (četrti odstavek 9.
člena).
36. člen
(začasna
ureditev pristopa)
Šteje se, da prevoznik, ki opravlja
prevozne storitve v železniškem prometu ob uveljavitvi tega zakona, izpolnjuje
pogoje za pridobitev licence in varnostnega spričevala po tem zakonu. Pri
dodelitvi vlakovnih poti, ki ne omejujejo izvajanja javne gospodarske službe iz
6. člena tega zakona, ima pod enakimi pogoji prednost pred drugimi prosilci.
37. člen
(veljavnost
obstoječih pogodbenih razmerij)
Obstoječa pogodbena razmerja v zvezi z
najemom, zakupom ali prodajo posameznih delov javne železniške infrastrukture,
ki jih je sklenilo javno podjetje Slovenske železnice, d.d., ostanejo v veljavi
tudi po začetku veljavnosti tega zakona, s tem da mora biti ne glede na določbe
pogodbe zagotovljen prost pristop na javno železniško infrastrukturo. Če je
treba, mora najemnik, zakupnik ali kupec z lastnikom ali njegovim pooblaščencem
skleniti dodatek k pogodbi.
38. člen
(vpis v
zemljiško knjigo)
(1) Zemljišče, ki je bilo do začetka
veljavnosti tega zakona že uporabljeno za gradnjo javne železniške
infrastrukture, pa ni bilo vpisano v zemljiško knjigo kot javno dobro – javna
železniška infrastruktura, se vpiše v zemljiško knjigo na poseben vložek kot
javno dobro – javna železniška infrastruktura – po skrajšanem postopku brez
zemljiškoknjižne listine ne glede na svojo vrednost.
(2) Lastniki zemljišč iz prejšnjega
odstavka, razen javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., in njegovih pravnih
predhodnikov, ki za svoje zemljišče še niso prejeli odškodnine, jo imajo
pravico zahtevati v skladu z zakonom.
(3) Predlogu za zemljiškoknjižni vpis
lastništva javne železniške infrastrukture iz prvega odstavka novi lastnik ali
njegov pooblaščenec priloži pisno izjavo o pridobitvi lastninske pravice po tem
zakonu.
39. člen
(predpisi
vlade)
Predpise iz četrtega odstavka 4. člena,
drugega odstavka 5. člena, tretjega odstavka 6. člena, četrtega odstavka 11.
člena, sedmega in enajstega odstavka 15. člena, osmega odstavka 16. člena in
tretjega odstavka 18. člena izda vlada najkasneje v dvanajstih mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
40. člen
(predpisi
ministra)
Predpisa iz sedmega odstavka 4. člena in
sedmega odstavka 9. člena tega zakona izda minister, pristojen za promet, v
soglasju z ministrom, pristojnim za finance, najkasneje v 12 mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
41. člen
(sklenitev
dogovora)
Dogovor iz prvega odstavka 7. člena tega
zakona sklenejo stranke kolektivne pogodbe najkasneje do 31. 12. 1999.
42. člen
(prenehanje
veljavnosti zakonov)
Z začetkom veljavnosti tega zakona preneha
veljati zakon o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi
železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega
podjetja Slovenske železnice (Uradni list RS, št. 71/93), zakon o gospodarjenju
s počitniškimi kapacitetami slovenskih železnic (Uradni list RS, št. 64/95) in
zakon o poravnavi obveznosti Slovenskih železnic na področju prometnih storitev
(Uradni list RS, št. 37/95).
43. člen
(začetek
uporabe posameznih določb)
(1) Določbe druge, tretje in četrte alinee
tretjega odstavka 15. člena ter drugega stavka prvega odstavka 17. člena tega
zakona se začnejo uporabljati, ko postane Republika Slovenija članica Evropske
skupnosti.
(2) Dokler Republika Slovenija ni članica
Evropske skupnosti, se kombinirani promet uvršča med prevozne storitve v
železniškem prometu, ki so javna dobrina. Za zagotavljanje sredstev za
kombinirani promet se uporabljajo pravna pravila, kot jih določajo 3., 4., 6.
in 7. člen zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi
železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega
podjetja Slovenske železnice (ZNOFP – Uradni list RS, št. 71/93).
44. člen
(začetek
veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvi zakona o železniškem prometu – ZZelP-A (Uradni list RS, št. 11/01)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvi zakona o železniškem prometu – ZZelP-B (Uradni list RS, št. 33/01)
spreminja 34. člen zakona tako, da se glasi:
»34. člen
(finančne
obveznosti države)
(1) Država prevzame izpolnjevanje
obveznosti javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova črpanih
posojil, najetih za vzdrževanje in modernizacijo obstoječe javne železniške
infrastrukture, ki izhajajo iz:
- 26.
in 27. člena zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi
železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega
podjetja Slovenske železnice, (ZNOFP – Uradni list RS, št. 71/93);
in posojil, za katere je dano poroštvo
države na podlagi:
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju posojila
Evropske banke za obnovo in razvoj, za obnovo Slovenskih železnic – Ljubljana
(ZPOPNPEB – Uradni list RS, št. 47/93);
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz pogodb o najetju posojil
Evropske investicijske banke za obnovo slovenskih železnic (ZPOPNPEI – Uradni
list RS, št. 71/93);
- zakona
o garanciji Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju kredita
Evropske investicijske banke za projekt Slovenske železnice II (ZGOPS – Uradni
list RS, št. 39/94);
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za najete kredite Slovenskih železnic, d.d., za
odplačilo obveznosti iz naslova najetih kreditov pri EIB in EBR (ZPNKSZ –
Uradni list RS, št. 17/96);
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz naslova kredita najetega pri
Evropski investicijski banki za transjugoslovanski železniški projekt II/A
(ZKPTP – Uradni list RS, št. 41/97);
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz
naslova posojil, najetih za financiranje gradnje železniške proge na smeri
Puconci–Hodoš–državna meja (ZPSZPH – Uradni list RS, št. 48/98);
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz
naslova posojil, najetih za financiranje določenih del za posodobitev in razvoj
železniške infrastrukture (ZPFRZI – Uradni list RS, št. 31/99 in 89/99).
Obveznosti iz posojilnih
pogodb s poroštvom države, sklenjenih med javnim podjetjem Slovenske železnice,
d.d. in bankami prevzema država po stanju na dan 31. 12. 1999, kot so navedene
v tabeli, ki je sestavni del tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
tega člena za posojili s poroštvom države na podlagi ZPSZPH in ZPFRZI, katerih
javno podjetje Slovenske železnice, d.d., še ni črpalo, ministrstvo, pristojno
za finance in javno podjetje Slovenske železnice, d.d., posebej opredelita
način prevzema teh obveznosti, njihovo vrednost in ročnost v pogodbi iz
četrtega odstavka tega člena.
(3) Sredstva za odplačevanje obveznosti,
navedenih v prvem in prejšnjem ter šestem odstavku tega člena, zagotavlja
država v proračunu.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance z
javnim podjetjem Slovenske železnice, d.d., sklene pogodbo, v kateri se
datumsko določi izpolnjevanje obveznosti iz posojilnih pogodb, navedenih v
prvem in šestem odstavku tega člena, in postopek plačevanja teh obveznosti.
(5) Država bo v letu 2000 prevzela dolgove,
ki so določeni v prvem in drugem odstavku tega člena.
(6) Država v letu 2001 prevzame dolgove
javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova posojil, najetih na
podlagi zakona o dopolnitvi zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti
Slovenskih železnic, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje
železniške proge v smeri Puconci-Hodoš-državna meja (Uradni list RS, št. 85/00)
in zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic,
d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje določenih del gradnje in
vzdrževanja javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 30/01).«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o železniškem prometu – ZZelP-C (Uradni list RS,
št. 110/02)
dodaja 34.a člen zakona, ki se glasi:
»34.a člen
Država prevzame odplačevanje obveznosti
javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., iz posojil, najetih na podlagi
zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti javnega podjetja Slovenske
železnice, d.d., iz naslova posojil, najetih za financiranje vzdrževanja javne
železniške infrastrukture (ZPSZZI-1 – Uradni list RS, št. 59/2002).«;
spreminja 35. člen zakona tako, da se glasi:
»35. člen
(1) Za čas do izvedbe reorganizacije
javnega podjetja Slovenske železnice,d.d., sklene država z njim pogodbe:
-
za opravljanje prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu, ki ga
kot javno dobrino z obvezno gospodarsko javno službo zagotavlja država in
-
za opravljanje nalog pooblaščenega upravljavca.
(2) Pogodbe iz prejšnjega odstavka sklene z
javnim podjetjem Slovenske železnice, d. d. v imenu in za račun države po
predhodni odobritvi vlade agencija.
(3) Po opravljeni reorganizaciji javnega
podjetja Slovenske železnice, d. d., sklene agencija v imenu in za račun države
pogodbi za dobo 7 let za opravljanje obvezne gospodarske javne službe iz 6. in
11. člena tega zakona z družbo, ki bo registrirana za opravljanje takšne
dejavnosti.
(4) Določba prejšnjega odstavka velja za
prvo izbiro izvajalca.«;
spreminja 36. člen zakona tako, da se glasi:
»36. člen
(začasna
ureditev pristopa)
Šteje se, da prevoznik, ki opravlja
prevozne storitve v železniškem prometu ob uveljavitvi tega zakona, izpolnjuje
pogoje za pridobitev licence in varnostnega spričevala po tem zakonu.«;
črta 40. člen zakona:
»40. člen
(črtan)«;
spreminja 43. člen zakona tako, da se glasi:
»43. člen
(začetek
uporabe posameznih določb)
(1) Določbe druge alinee točke a, določbe
točke b in določbe prve in druge alinee točke c petega odstavka 15. člena ter
določbe drugega stavka prvega odstavka 17. člena tega zakona se začnejo
uporabljati, ko postane Republika Slovenija članica Evropske unije. Določbe
tretje alinee točke c petega odstavka 15. člena tega zakona se začnejo
uporabljati 15. marca 2008.
(2) Dokler Republika Slovenija ni članica
Evropske skupnosti, se kombinirani promet uvršča med prevozne storitve v
železniškem prometu, ki so javna dobrina. Za zagotavljanje sredstev za
kombinirani promet se uporabljajo pravna pravila, kot jih določajo 3., 4., 6.
in 7. člen zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi
železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega
podjetja Slovenske železnice (ZNOFP – Uradni list RS, št. 71/93).«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
»II. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
24. člen
(poroštvo
države za posojila, ki jih v letu 2003 za opravljanje svojih nalog najame
agencija)
(1) Republika Slovenija daje poroštvo za
obveznosti agencije, iz naslova posojil do skupne višine glavnic 12.200,000.000
tolarjev (dvanajst milijard dvesto milijonov tolarjev) s pripadajočimi obrestmi
in stroški posojil, ki jih agencija najame za kritje stroškov vzdrževanja in
modernizacije javne železniške infrastrukture v letu 2003 skladno z nacionalnim
programom razvoja slovenske železniške infrastrukture in letnim načrtom
gradnje, modernizacije in vzdrževanja javne železniške infrastrukture.
(2) Sredstva, zagotovljena s posojili iz
prejšnjega odstavka, se črpajo po namenu in obsegu, določenem v finančnem
načrtu agencije.
25. člen
(pogoji za
dodelitev poroštva)
Republika Slovenija daje poroštvo iz
prejšnjega člena pod naslednjimi pogoji:
-
moratorij: najmanj eno leto;
-
ročnost: najmanj 7 let;
-
obrestna mera: primerljiva za obresti za posojila z državnim poroštvom;
-
vsi stroški, povezani s pripravo in odobritvijo posameznega posojila, ne
smejo presegati 0,5 odstotka vrednosti glavnice posojila.
Obseg izdajanja poroštev
Republike Slovenije se zmanjšuje z vsakokratnim zneskom najetega posojila, za
katerega bo dano poroštvo Republike Slovenije.
26. člen
(sklepanje
poroštvenih pogodb)
Poroštvene pogodbe v imenu in za račun
Republike Slovenije sklene minister, pristojen za finance.
27. člen
(poroštvo
države za posojila, ki jih v letu 2004 za opravljanje svojih nalog najame
agencija)
(1) Republika Slovenija daje poroštvo za
obveznosti agencije, iz naslova posojil do skupne višine glavnic 10.500,000.000
tolarjev (deset milijard petsto milijonov tolarjev) s pripadajočimi obrestmi in
stroški posojil, ki jih agencija najame za kritje stroškov vzdrževanja in
modernizacije javne železniške infrastrukture v letu 2004 skladno z nacionalnim
programom razvoja slovenske železniške infrastrukture in letnim načrtom
gradnje, modernizacije in vzdrževanja javne železniške infrastrukture.
(2) Za določitev pogojev za dodelite
poroštva, za sklepanje pogodb o poroštvu in za določitev namena in obsega
porabe sredstev, ki bodo zagotovljena s posojili, se smiselno uporabljajo
določbe drugega odstavka 24. člena 25. in 26. člena tega zakona.
28. člen
(prevzem
delavcev)
Z dnem začetka delovanja agencije preidejo
vsi zaposleni v Direkciji za železniški promet na delo v agencijo.
29. člen
(direktor
agencije)
Direktor Direkcije za železniški promet
opravlja funkcijo kot direktor agencije do poteka mandatne dobe, za katero je
imenovan.
30. člen
(začasno
opravljanje pristojnosti agencije)
Do začetka delovanja agencije izvaja njene
pristojnosti Direkcija za železniški promet.
31. člen
(postopki, ki
jih vodi Direkcija za železniški promet)
(1) Postopke, ki jih ob uveljavitvi tega
zakona vodi Direkcija za železniški promet nadaljuje po svoji ustanovitvi
agencija.
(2) Naloge, ki jih določa drugi odstavek
21. člena zakona kot naloge Direkcije za železniški promet pa s tem zakonom
niso določene kot naloge agencije, opravlja ministrstvo.
32. člen
(sedež
agencije)
Agencija opravlja svoje delo na sedežu
dotedanje Direkcije za železniški promet.
33. člen
(financiranje
agencije v prehodnem obdobju)
Proračunska sredstva, namenjena za delo
agencije, se v proračunu za leto 2003 in 2004 štejejo sredstva na proračunskih
postavkah Direkcije za železniški promet. Proračunska sredstva iz navedenih
postavk črpa agencija na podlagi pogodbe, ki jo sklene z Ministrstvom za
promet.
34. člen
(sprejem
ustanovitvenega akta agencije)
Vlada sprejme ustanovitveni akt agencije
najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
35. člen
(odgovornost
pooblaščenega upravljavca za prekrške)
Kazenske določbe zakona in zakona o
varnosti železniškega prometa (Uradni list RS, št. 85/2000), ki se nanašajo na
upravljavca oziroma na odgovorno osebo upravljavca, se v zvezi z opravljanjem
nalog, ki jih določa 11. člen zakona kot naloge opravljanja gospodarske javne
službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture ter vodenja železniškega prometa,
nanašajo na pooblaščenega upravljavca in njegovo odgovorno osebo.
36. člen
(odgovornost
agencije za prekrške)
Kazenske določbe zakona in zakona o
varnosti železniškega prometa (Uradni list RS, št. 85/2000), ki se nanašajo na
upravljavca oziroma na odgovorno osebo upravljavca, se, razen določb iz
prejšnjega člena, nanašajo na agencijo in njeno odgovorno osebo.
37. člen
(predpisi
vlade)
Predpise iz četrtega odstavka 4. člena,
drugega odstavka 5. člena, tretjega odstavka 6. člena, četrtega odstavka 11.
člena, sedmega in enajstega odstavka 15. člena, osmega odstavka 16. člena in
tretjega odstavka 18. člena zakona uskladi vlada z določbami tega zakona v enem
letu po njegovi uveljavitvi.
38. člen
(prenehanje
veljavnosti predpisov)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati navodilo o vsebini in načinu vodenja računovodskih evidenc za
prejemnike državnih nadomestil na področju železniškega prometa (Uradni list
RS, št. 11/2001).
39. člen
(začetek
veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen prve alinee 8. člena tega
zakona, ki se, razen za obračun uporabnine, začne uporabljati 1. 1. 2005.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o železniškem prometu – ZZelP-D (Uradni list RS,
št. 56/03)
spreminja 34. člen zakona tako, da se glasi:
»34. člen
(finančne
obveznosti države)
(1) Država prevzame izpolnjevanje
obveznosti javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova črpanih
posojil, najetih za vzdrževanje in modernizacijo obstoječe javne železniške
infrastrukture, ki izhajajo iz:
- 26.
in 27. člena zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi
železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega
podjetja Slovenske železnice, (ZNOFP – Uradni list RS, št. 71/93);
in posojil, za katere je dano poroštvo
države na podlagi:
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju posojila
Evropske banke za obnovo in razvoj, za obnovo Slovenskih železnic – Ljubljana
(ZPOPNPEB – Uradni list RS, št. 47/93);
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz pogodb o najetju posojil
Evropske investicijske banke za obnovo slovenskih železnic (ZPOPNPEI – Uradni
list RS, št. 71/93);
- zakona
o garanciji Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju kredita
Evropske investicijske banke za projekt Slovenske železnice II (ZGOPS – Uradni
list RS, št. 39/94);
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za najete kredite Slovenskih železnic, d.d., za
odplačilo obveznosti iz naslova najetih kreditov pri EIB in EBR (ZPNKSZ –
Uradni list RS, št. 17/96);
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz naslova kredita najetega pri
Evropski investicijski banki za transjugoslovanski železniški projekt II/A
(ZKPTP – Uradni list RS, št. 41/97);
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz
naslova posojil, najetih za financiranje gradnje železniške proge na smeri
Puconci–Hodoš–državna meja (ZPSZPH – Uradni list RS, št. 48/98);
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz
naslova posojil, najetih za financiranje določenih del za posodobitev in razvoj
železniške infrastrukture (ZPFRZI – Uradni list RS, št. 31/99 in 89/99).
Obveznosti iz posojilnih
pogodb s poroštvom države, sklenjenih med javnim podjetjem Slovenske železnice,
d.d. in bankami prevzema država po stanju na dan 31. 12. 1999, kot so
navedene v tabeli, ki je sestavni del tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
tega člena za posojili s poroštvom države na podlagi ZPSZPH in ZPFRZI, katerih
javno podjetje Slovenske železnice, d.d., še ni črpalo, ministrstvo, pristojno
za finance in javno podjetje Slovenske železnice, d.d., posebej opredelita
način prevzema teh obveznosti, njihovo vrednost in ročnost v pogodbi iz
četrtega odstavka tega člena.
(3) Sredstva za odplačevanje obveznosti,
navedenih v prvem in prejšnjem ter šestem odstavku tega člena, zagotavlja
država v proračunu.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance z
javnim podjetjem Slovenske železnice, d.d., sklene pogodbo, v kateri se
datumsko določi izpolnjevanje obveznosti iz posojilnih pogodb, navedenih v
prvem in šestem odstavku tega člena, in postopek plačevanja teh obveznosti.
(5) Država bo v letu 2000 prevzela dolgove,
ki so določeni v prvem in drugem odstavku tega člena.
(6) Država v letu 2001 prevzame dolgove
javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova posojil, najetih na
podlagi zakona o dopolnitvi zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti
Slovenskih železnic, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje
železniške proge v smeri Puconci-Hodoš-državna meja (Uradni list RS, št. 85/00)
in zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic,
d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje določenih del gradnje in
vzdrževanja javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 30/01).
(7) Država v letu 2003 prevzame dolg
javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., iz naslova posojila najetega na
podlagi zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti javnega podjetja
Slovenske železnice, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje
vzdrževanja javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 59/2002).
(8) Do prevzema dolga iz prejšnjega
odstavka se sredstva za odplačevanje obresti in ostalih stroškov iz najetega
posojila zagotavljajo iz proračunskih sredstev ministrstva, pristojnega za
finance.«;
črta 34.a člen zakona:
»34.a člen
(črtan)«;
spreminja 24. člen Zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o železniškem prometu – ZZelP-C tako, da se glasi:
»24. člen
(poroštvo
države za posojila, ki jih v letu 2003 za opravljanje svojih nalog najame
agencija)
(1) Republika Slovenija daje poroštvo za
obveznosti agencije, iz naslova posojil do skupne višine glavnic 12.200,000.000
tolarjev (dvanajst milijard dvesto milijonov tolarjev) s pripadajočimi obrestmi
in stroški posojil, ki jih agencija do višine 9.067,000.000 tolarjev najame za
kritje stroškov vzdrževanja in modernizacije javne železniške infrastrukture v
letu 2003 skladno z nacionalnim programom razvoja slovenske železniške
infrastrukture in letnim načrtom gradnje, modernizacije in vzdrževanja javne
železniške infrastrukture, ter za financiranje gospodarske javne službe prevoza
potnikov v notranjem železniškem prometu do višine 3.133,000.000 tolarjev.
(2) Sredstva, zagotovljena s posojili iz
prejšnjega odstavka, se črpajo po namenu in obsegu, določenem v finančnem
načrtu agencije.«;
ter vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
»Prehodna in končna določba
4. člen
Obresti in ostali stroški iz posojila
najetega na podlagi zakona iz prvega odstavka 1. člena tega zakona, ki jih je
javno podjetje Slovenske železnice, d.d., do uveljavitve tega zakona že
poravnalo posojilodajalcu namesto države, se v roku največ šestdesetih dni od
uveljavitve tega zakona poravnajo Slovenskim železnicam, d.d., ali njihovemu
pravnemu nasledniku iz sredstev ministrstva, pristojnega za finance.
5. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-E
(Uradni list RS, št. 86/04)
spreminja 27. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o železniškem
prometu – ZZelP-C tako,
da se glasi:
»27. člen
(poroštvo
države za posojila, ki jih v letu 2004 za opravljanje svojih nalog najame
agencija)
(1) Republika Slovenija daje poroštvo za
obveznosti agencije, iz naslova posojil do skupne višine glavnic 12.700,000.000
tolarjev (dvanajst milijard sedemsto milijonov tolarjev) s pripadajočimi
obrestmi in stroški posojil, ki jih agencija najame za kritje stroškov
vzdrževanja in modernizacije javne železniške infrastrukture v letu 2004
skladno z nacionalnim programom razvoja slovenske železniške infrastrukture in
letnim načrtom gradnje, modernizacije in vzdrževanja javne železniške
infrastrukture.
(2) Za določitev pogojev za dodelite
poroštva, za sklepanje pogodb o poroštvu in za določitev namena in obsega
porabe sredstev, ki bodo zagotovljena s posojili, se smiselno uporabljajo
določbe drugega odstavka 24. člena 25. in 26. člena tega zakona.«
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odločba o razveljavitvi 38. člena Zakona o
železniškem prometu (Uradni list RS, št. 29/05)
spreminja 38. člen zakona tako, da se glasi:
»38. člen
(razveljavljen)«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-F
(Uradni list RS, št. 15/07)
spreminja 35. člen zakona tako, da se glasi:
»35. člen
(1) Za čas do izvedbe reorganizacije
javnega podjetja Slovenske železnice,d.d., sklene država z njim pogodbe:
-
za opravljanje prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu, ki ga
kot javno dobrino z obvezno gospodarsko javno službo zagotavlja država in
-
za opravljanje nalog pooblaščenega upravljavca.
(2) Pogodbe iz prejšnjega odstavka sklene z
javnim podjetjem Slovenske železnice, d. d. v imenu in za račun države po
predhodni odobritvi vlade agencija.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
(ustanovitev
regulatornega organa)
Z dnem uveljavitve tega zakona uravnalni
organ nadaljuje z delom kot regulatorni organ.
38. člen
(izpolnjevanje
pogojev za varnostno pooblastilo)
(1) Šteje se, da Holding Slovenske
železnice, d.o.o. ob uveljavitvi tega zakona izpolnjuje pogoje za pridobitev
varnostnega pooblastila po tem zakonu.
(2) Agencija na podlagi prejšnjega odstavka
izda Holdingu Slovenske železnice, d.o.o. varnostno pooblastilo v 30 dneh po
uveljavitvi tega zakona.
39. člen
(sprememba
ustanovitvenega akta agencije)
Vlada Republike Slovenije uskladi Sklep o
ustanovitvi Javne agencije za železniški promet (Uradni list RS, št. 30/03 in
59/03) s tem zakonom v roku 90 dni od njegove uveljavitve.
40. člen
(prevzem
sredstev, pravic in obveznosti iz naslova javne železniške infrastrukture)
(1) Ministrstvo od agencije najkasneje v 90
dneh od uveljavitve tega zakona prevzame naloge, finančna sredstva ter druge
pravice in obveznosti s področja investicij v javno železniško infrastrukturo.
(2) Holding Slovenske železnice, d.o.o. od
agencije najkasneje v 90 dneh od uveljavitve tega zakona prevzame naloge,
finančna sredstva, ter druge pravice in obveznosti s področja upravljanja javne
železniške infrastrukture (razen investicij v javno železniško infrastrukturo).
41. člen
(prevzem
finančnih obveznosti)
(1) Republika Slovenija z dnem uveljavitve
tega zakona prevzame dolg agencije iz naslova črpanih posojil, navedenih v prilogi
1 tega zakona, ki je njegov sestavni del.
(2) Obveznosti iz posojilnih pogodb s
poroštvom države iz prejšnjega odstavka tega člena prevzame Republika Slovenija
po stanju na dan uveljavitve tega zakona.
(3) Prevzeta obveznost se evidentira le na
kontih bilance stanja državnega proračuna. S prevzemom dolga s strani Republike
Slovenije ne nastane nobena terjatev do agencije.
(4) Sredstva za odplačevanje obveznosti,
navedenih v prvem odstavku tega člena, zagotavlja Republika Slovenija v
državnem proračunu.
42. člen
(prevzem nalog
in nadaljevanje postopkov)
(1) Postopke izdajanja dovoljenj in
soglasij, ki jih izdaja agencija na podlagi Zakona o železniškem prometu
(Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo), z dnem prevzema
pravic in obveznosti iz drugega odstavka 40. člena tega zakona prevzamejo
Slovenske železnice.
(2) Organi, ki so opravljali naloge v
skladu z Zakonom o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno
prečiščeno besedilo) in Zakonom o varnosti v železniškem prometu (Uradni list
RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo) do uveljavitve tega zakona,
opravljajo te naloge do njihovega prenosa na pristojne organe, določene s tem
zakonom.
43. člen
(delovna
razmerja javnih uslužbencev)
(1) Javni uslužbenci agencije, ki so
opravljali nadzor nad opravljanjem gospodarskih javnih služb, investicijami in
trženjem javne železniške infrastrukture, do uveljavitve tega zakona, sklenejo
pogodbo o zaposlitvi z ministrstvom pristojnim za promet oziroma upravljalcem.
(2) Javni uslužbenci agencije, ki glede na
vsebino svojega dela opravljajo javne naloge in bodo v ministrstvu opravljali
javne naloge se ob smiselni uporabi 194. člena Zakona o javnih uslužbencih
(Uradni list RS, št. 32/06 – uradno prečiščeno besedilo) z dnem uveljavitve
akta o sistemizaciji delovnih mest prevedejo v ustrezne uradniške nazive in
sklenejo pogodbo o zaposlitvi.
(3) Šteje se, da javni uslužbenci iz
prejšnjega odstavka izpolnjujejo pogoje glede strokovnega izpita za imenovanje
v naziv, če na dan prevedbe v naziv izpolnjujejo pogoje iz 193. in 193.a člena
Zakona o javnih uslužbencih, pri čemer se kot službena doba šteje tudi doba v agenciji.
(4) Javni uslužbenci, ki bodo razporejeni
na uradniška delovna mesta, pa nimajo opravljenega strokovnega izpita in ne
izpolnjujejo pogoja za priznavanje izpolnjevanja pogoja glede strokovnega
izpita iz prejšnjega odstavka, morajo strokovni izpit opraviti v treh letih po
sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
(5) Vsi ostali javni uslužbenci agencije,
ki opravljajo po vsebini strokovno tehnične naloge in bodo v ministrstvu
opravljali strokovno tehnične naloge, z dnem uveljavitve akta o sistemizaciji
delovnih mest sklenejo pogodbo o zaposlitvi za ustrezna delovna mesta. V
primeru, da ne izpolnjujejo pogojev za zasedbo tega delovnega mesta lahko
opravljajo delo na takih delovnih mestih še naprej ob pogoju, da gre po vsebini
in zahtevnosti za istovrstne naloge.
44. člen
(prvo letno
poročilo varnostnega organa)
Prvo referenčno leto za letno poročilo
varnostnega organa iz osmega odstavka 24. člena zakona je leto 2006.
45. člen
(sprememba
firme)
Firma Holding Slovenske železnice, d.o.o.
se spremeni v Slovenske železnice, d.o.o.
46. člen
(sprememba
Odloka o preoblikovanju)
Vlada Republike Slovenije uskladi Odlok o
preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice d.d. v družbo z omejeno
odgovornostjo – Holding Slovenske železnice, d.o.o. s tem zakonom v roku 60 dni
od njegove uveljavitve.
47. člen
(pripojitev
odvisnih družb)
(1) Slovenskim železnicam se pripojijo
naslednje odvisne družbe:
-
Slovenske železnice – Infrastruktura, družba za opravljanje vzdrževanja
železniške infrastrukture in vodenje železniškega prometa, d.o.o.
-
Slovenske železnice – Potniški promet, družba za opravljanje prevoza
potnikov v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, d.o.o.
-
Slovenske železnice – Tovorni promet, družba za opravljanje prevoza
blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, d.o.o.
(2) Odvisne družbe iz prejšnjega odstavka
se pripojijo po postopku, kot je določen v zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
(3) Do pripojitve odvisnih družb iz prvega
odstavka tega člena vodijo njihove poslovne knjige Slovenske železnice. V poslovnih
knjigah se evidentirajo poslovni dogodki na način, kot je določen v pogodbah o
naročilu, sklenjenimi med Slovenskimi železnicami in odvisnimi družbami iz
prvega odstavka pred uveljavitvijo tega zakona.
48. člen
(ekonomsko
socialni svet s področja železniškega prometa)
Ekonomsko socialni svet s področja
železniškega prometa, ustanovljen na podlagi 19. člena Zakona o preoblikovanju
in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. (Uradni list RS,
št. 26/03), nadaljuje z delom v okviru pristojnosti, določenimi s pravili o
njegovem delovanja.
49. člen
(predpis vlade
in drugi akti)
(1) Vlada Republike Slovenije izda vse
potrebne predpise in druge akte za vzpostavitev pogojev za delovanje
regulatornega, varnostnega in preiskovalnega organa najkasneje v 90 dneh od
uveljavitve tega zakona.
(2) Drugi predpisi, izdani na podlagi
zakona, se uskladijo s tem zakonom najkasneje v enem letu po njegovi
uveljavitvi.
50. člen
(prenehanje
veljavnosti zakonov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Zakon o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske
železnice, d.d. (Uradni list RS, št. 26/03).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati tretja alinea 12. člena Zakona o poslovni sanaciji Holdinga Slovenske
železnice, d.o.o. (Uradni list RS, št. 45/04).
51. člen
(končna
določba)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-G
(Uradni list RS, št. 58/09)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15. člen
Prve okvirne pogodbe v skladu s 15.e členom
zakona se lahko od 1. januarja 2010 sklepajo za obdobje petih let z
možnostjo enkratnega podaljšanja, in sicer na podlagi značilnosti
infrastrukturnih zmogljivosti, ki so jih uporabljali prosilci, ki so izvajali
storitve pred 1. januarjem 2010, pri čemer se upoštevajo prosilčeve
posebne naložbe ali sklenjene gospodarske pogodbe. Začetek veljavnosti takšne
pogodbe odobri regulatorni organ.
16. člen
(1) Agencija v roku šestih mesecev od
uveljavitve tega zakona od Slovenskih železnic d.o.o. prevzame dela in naloge
zaračunavanja uporabnine ter zaposlene, ki na Slovenskih železnicah d.o.o.
opravljajo ta dela in naloge.
(2) Zaposlenim iz prejšnjega odstavka
se zaradi spremembe delodajalca pravice in obveznosti iz delovnega razmerja
določijo v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja.
(3) Slovenske železnice d.o.o. v roku
sedmih dni po uveljavitvi tega zakona posredujejo Ministrstvu za promet seznam
delovnih opravil in nalog z zahtevano stopnjo izobrazbe za opravljanje nalog iz
prvega odstavka tega člena s seznamom delavcev ter programske opreme, potrebnih
za izvajanje nalog v zvezi z zaračunavanjem uporabnine in izdelavo voznega reda
omrežja.
(4) Ministrstvo za promet zagotovi, da
se ustrezna višina proračunskih sredstev, namenjenih za izvajanje nalog in
potrebno opremo za zaračunavanje uporabnine, prenese iz sredstev, namenjenih za
izvajanje gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture
in vodenja prometa, na agencijo.
(5) Vlada Republike Slovenije v treh
mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi določbe Uredbe o dodeljevanju
vlakovnih poti in uporabnini na javni železniški infrastrukturi (Uradni list
RS, št. 38/08) z določbami tega zakona.
17. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-H
(Uradni list RS, št. 106/10)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
14. člen
(1) Vlada Republike Slovenije določi
družbo za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo iz 13.a člena
zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Družba prevzame naloge od
Direkcije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo v šestih
mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Naloge glede vodenja investicij v
javno železniško infrastrukturo in izvajanja revizij projektne dokumentacije,
do prevzema teh nalog s strani gospodarske družbe iz 13.a člena zakona, še
naprej izvaja Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo.
Ob prevzemu nalog vodenja investicij družba prevzame tudi del zaposlenih, ki na
dan uveljavitve tega zakona izvaja naloge vodenja investicij. Del zaposlenih,
ki na dan uveljavitve tega zakona izvaja naloge nadzora nad izvajanjem
gospodarskih javnih služb, izvajanjem nadgradenj in druge naloge, ki niso
neposredno povezane z vodenjem investicij, prevzame Ministrstvo za promet.
(3) Javna agencija za železniški
promet v osmih mesecih od uveljavitve tega zakona od družbe Slovenske železnice
d.o.o. prevzame naloge, povezane z izdelavo voznega reda omrežja in
zaračunavanjem ter pobiranjem uporabnine. Do prevzema te naloge nalogo izdelave
voznega reda omrežja še naprej izvaja upravljalec javne železniške
infrastrukture.
(4) Družba Slovenske železnice d.o.o.
postopke nadgradnje javne železniške infrastrukture, ki jih izvaja ob
uveljavitvi tega zakona, dokonča po dosedanjih predpisih.
15. člen
Zaposlenim iz prejšnjega člena se zaradi
spremembe delodajalca pravice in obveznosti iz delovnega razmerja določijo v
skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja oziroma zakona, ki ureja
pravice in obveznosti javnih uslužbencev.
16. člen
(1) Naloge upravljavca javne
železniške infrastrukture od družbe Slovenske železnice d.o.o. prevzame
gospodarska družba, ki je ustanovljena kot odvisna družba družbe Slovenske
železnice d.o.o. za upravljanje z javno železniško infrastrukturo v dveh
mesecih od njene ustanovitve. Do takrat naloge upravljavca javne železniške
infrastrukture opravlja družba Slovenske železnice d.o.o.
(2) Vlada Republike Slovenije za
izvajanje nalog upravljavca iz prejšnjega odstavka sklene pogodbo z gospodarsko
družbo iz prejšnjega odstavka.
17. člen
(1) Minister, pristojen za promet,
izda podzakonske predpise iz sedmega odstavka 11. člena in tretjega odstavka
13.a člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Informacijski sistem iz šestega
odstavka 11. člena in drugega odstavka 13.a člena zakona se vzpostavi v dveh
letih od uveljavitve tega zakona.
(3) Vlada Republike Slovenije izda
predpis iz petega odstavka 15.d člena zakona in predpis iz sedmega odstavka 21.
člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
18. člen
Naloge regulatornega organa prevzame
Agencija za pošto in elektronske komunikacije od Ministrstva za promet tri
mesece po uveljavitvi tega zakona. V tem roku prevzame tudi zaposlene na
Ministrstvu za promet, ki so na dan uveljavitve tega zakona zaposleni v
Sektorju za izvajanje nalog regulatornega organa. Zaposlenim, ki jih prevzame
Agencija za pošto in elektronske komunikacije, se zaradi spremembe delodajalca
pravice in obveznosti iz delovnega razmerja določijo v skladu z določbami
zakona, ki ureja delovna razmerja in zakona, ki ureja pravice in obveznosti
javnih uslužbencev.
19. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
železniškem prometu – ZZelP-I (Uradni list RS, št. 63/13)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
7. člen
(1) Regulatorni organ predlog tarife za
leto 2013 predloži vladi najkasneje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona. Vlada
odloči o soglasju najkasneje v roku 30 dni od prejema predloga.
(2) Regulatorni organ po uradni dolžnosti,
najkasneje v roku 60 dni od uveljavitve tarife izda odločbe, s katerimi se
odmeri višina plačil iz 18.e člena zakona.
(3) Do uveljavitve tarife iz prvega
odstavka tega člena se finančna sredstva za delovanje regulatornega organa
zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.
8. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.