Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank obsega:

-        Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank – ZUKSB (Uradni list RS, št. 105/12 z dne 27. 12. 2012),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih – ZS-K (Uradni list RS, št. 63/13 z dne 26. 7. 2013),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-C (Uradni list RS, št. 23/14 z dne 2. 4. 2014),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank – ZUKSB-A (Uradni list RS, št. 104/15 z dne 28. 12. 2015),

-        Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 – ZIPRS2122 (Uradni list RS, št. 174/20 z dne 27. 11. 2020).

ZAKON

O UKREPIH REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KREPITEV STABILNOSTI BANK (ZUKSB)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

(predmet zakona)

Ta zakon ureja Družbo za upravljanje terjatev bank (v nadaljnjem besedilu: DUTB) in Sklad za stabilnost bank (v nadaljnjem besedilu: SSB) ter ukrepe za krepitev stabilnosti bank v Republiki Sloveniji.

2. člen

(ukrepi za krepitev stabilnosti bank)

(1) Ukrepi za krepitev stabilnosti bank po tem zakonu so namenjeni krepitvi stabilnosti finančnega sistema v Republiki Sloveniji, izvajajo pa se lahko v bankah in hranilnicah, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo, in ki imajo sedež v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: banke).

(2) Ukrepi, namenjeni doseganju krepitve stabilnosti bank, so naslednji:

1.      odkup oziroma odplačni prevzem premoženja banke;

2.      poroštva države za krepitev stabilnosti bank, in sicer:

-  za prevzete obveznosti DUTB;

-  za obveznosti namenske družbe, ki so jo ustanovile banke ali DUTB skupaj z bankami zaradi prevzemanja tveganj (v nadaljnjem besedilu: namenska družba);

-  za obveznosti bank iz naslova zadolževanja pri Banki Slovenije iz naslova ukrepov za zagotavljanje potrebne likvidnosti bank v skrajni sili;

3.      povečanje osnovnega kapitala bank ter vplačila drugih kapitalskih instrumentov, ki jih izda banka in se v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, upoštevajo pri izračunu temeljnega kapitala banke.

II. DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE TERJATEV BANK IN SKLAD ZA STABILNOST BANK

3. člen

(cilji zakona in načela poslovanja DUTB)

(1) Cilji zakona so:

-        z ukrepi za krepitev stabilnosti bank zagotoviti stabilnost bank in finančnega sistema;

-        omogočiti, kadar je to smotrno, učinkovito prestrukturiranje podjetij, katerih družbenik ali upnik je zaradi izvedbe ukrepov za krepitev stabilnosti bank postala DUTB;

-        olajšati prepoznavanje nepravilnosti, ki so vodile do kreditov in naložb, ki so bile kot tvegane postavke prenesene na DUTB, in

-        izvedba ukrepov za krepitev stabilnosti bank tako, da se zagotovi gospodarna uporaba sredstev proračuna in njihova povrnitev.

(2) DUTB posluje pregledno, gospodarno, učinkovito in uspešno. DUTB zagotavlja preglednost svojega poslovanja tako, da vse postopke odločanja o sklepanju pravnih poslov dokumentira tako, da je mogoča njihova rekonstrukcija. DUTB posluje gospodarno, če so bili viri, ki jih je DUTB uporabila za opravljanje svoje dejavnosti, pridobljeni v ustrezni količini, kakovosti, ob pravem času in po najboljši ceni. DUTB posluje učinkovito, če je bilo doseženo kar najboljše razmerje med uporabljenimi vložki in doseženimi učinki. DUTB posluje uspešno, če je dosegla vnaprej postavljene cilje.

(3) Merila za ugotavljanje gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti se podrobneje opredelijo v smernicah, ki jih Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sprejme na podlagi petnajstega odstavka 11. člena tega zakona.

(4) Kadar ta zakon določa dolžnost posvetovanja oziroma pridobitve predhodnega mnenja Banke Slovenije, mora ministrstvo, pristojno za finance (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) izvesti postopek posvetovanja ali pridobivanja mnenja Banke Slovenije na način, da ministrstvo obrazloži vsako odstopanje od stališča ali podanega mnenja Banke Slovenije.

4. člen

(položaj DUTB in nadzor nad DUTB)

(1) Ustanovi se DUTB, ki opravlja dejavnosti v skladu s tem zakonom.

(2) Nadzor nad DUTB izvaja ministrstvo. Nadzor ministrstva obsega nadzor poslovanja DUTB. DUTB predloži ministrstvu kateri koli dokument in vse informacije, ki jih ministrstvo zahteva. Ministrstvo lahko zahteva vse dokumente in informacije, ki jih potrebuje za opravljanje nadzora, razen dokumentov in informacij, ki se nanašajo na zaupna razmerja. Ministrstvo lahko da DUTB usmeritve, ki jih mora DUTB upoštevati. Usmeritve so pisne, obrazložene, splošne in abstraktne in ne smejo biti navodilo za ravnanje v posameznem primeru. Ministrstvo vsake tri mesece obvesti vlado in Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) o nadzoru, ki ga je opravilo ter o izdanih pisnih usmeritvah. Če ministrstvo v postopku nadzora ugotovi, da je član upravnega odbora kršil svojo dolžnost, o kršitvi nemudoma obvesti vlado.

(3) Za DUTB se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, če ni s tem zakonom določeno drugače. Ne glede na prejšnji stavek:

-        DUTB v konsolidirano letno poročilo ne vključi družb, katerih deleže ali delnice (v nadaljnjem besedilu: deleže) je pridobila na podlagi izvedbe ukrepa odkupa oziroma odplačnega prevzema premoženja banke ali v okviru prestrukturiranja gospodarskih družb v skladu s prvim odstavkom 10.a člena tega zakona;

-        lahko vlada kot skupščina DUTB izvede skupščino DUTB tudi, če skupščine ni sklical upravni odbor DUTB, ali če niso bile upoštevane določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, o vsebini sklica skupščine, o objavi sklica skupščine ali o sklicnih rokih.

(4) DUTB se šteje za družbo, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov.

(5) DUTB pri računovodenju in pripravi računovodskih poročil uporablja mednarodne standarde računovodskega poročanja, kot so določeni z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta 1606/2002/ES z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L št. 243 z dne 11. 9. 2002, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 297/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Uredbe (ES) št. 1606/2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L št. 97 z dne 9. 4. 2008, str. 62), in Uredbo Komisije 1126/2008/ES z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta 1606/2002/EC (UL L št. 320 z dne 29. 11. 2008, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2015/29 z dne 17. decembra 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede mednarodnega računovodskega standarda 19 (UL L št. 5 z dne 9. 1. 2015, str. 11).

(6) Za DUTB se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb, ki se nanašajo na sodelovanje delavcev v organih družb.

(7) DUTB sporoča Evropski centralni banki in Banki Slovenije informacije o svojem poslovanju, ki jih Evropska centralna banka in Banka Slovenije zahtevata zaradi izvajanja svojih pristojnosti.

(8) DUTB ne sme izplačati dividend, če so obveznosti DUTB do virov sredstev zavarovane s poroštvom države.

5. člen

(pravnoorganizacijska oblika, sedež in firma DUTB)

(1) DUTB je delniška družba.

(2) Firma DUTB je: Družba za upravljanje terjatev bank, d. d.

(3) Skrajšana firma je: DUTB, d.d.

(4) Prevod firme je: Bank Assets Management Company.

(5) Skrajšani prevod firme je: BAMC.

(6) DUTB ima sedež v Ljubljani.

6. člen

(organa DUTB)

Organa DUTB sta skupščina in upravni odbor.

7. člen

(skupščina DUTB)

Naloge in pristojnosti skupščine DUTB izvršuje vlada kot edini delničar.

8. člen

(upravni odbor)

(1) Upravni odbor DUTB sestavlja sedem članov, izmed katerih so trije izvršni direktorji. Izvršni direktorji upravnega odbora DUTB se izberejo na razpisu. Vsak član upravnega odbora DUTB se imenuje posamično. Člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji, imajo pristojnosti nadzornega sveta po zakonu, ki ureja gospodarske družbe in ne smejo voditi poslov DUTB. Za člana upravnega odbora DUTB je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje ter merila:

-        osebna integriteta in poslovna etičnost, še posebej, da v zvezi z njegovim ravnanjem ni bila ugotovljena hujša kršitev predpisov s področja integritete in preprečevanja korupcije ali s področja javnega naročanja,

-        najmanj univerzitetna izobrazba ali izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo,

-        je strokovnjak s področja bančništva, financ ali gospodarskega prava z vsaj desetimi leti izkušenj s področja vodenja ali nadziranja gospodarskih družb,

-        ni delničar ali družbenik v banki, ki je deležna ukrepov po tem zakonu ali namenske družbe, ki je deležna ukrepov po tem zakonu,

-        ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.

(2) Neizvršne direktorje upravnega odbora DUTB imenuje in odpokliče vlada kot skupščina DUTB, pri čemer tri neizvršne direktorje upravnega odbora DUTB predlaga ministrstvo, enega pa ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.

(3) Izvršne direktorje imenujejo in odpokličejo neizvršni direktorji. Z odpoklicem izvršnemu direktorju preneha članstvo v upravnem odboru.

(4) Ne glede na določbe zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, se za neizvršne direktorje upravnega odbora DUTB ne uporabljajo določbe omenjenega zakona, ki določajo, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah.

(5) Člani upravnega odbora so imenovani za obdobje petih let.

(6) Izvršni direktorji upravnega odbora DUTB svojo funkcijo opravljajo polni delovni čas na podlagi delovnega razmerja z DUTB.

(7) Ne glede na določbe zakona, ki ureja prejemke poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, politiko prejemkov članov upravnega odbora DUTB določi skupščina.

(8) Člani upravnega odbora morajo spoštovati usmeritve ministrstva iz drugega odstavka 4. člena tega zakona in ravnati v skladu s smernicami, ki jih vlada sprejme na podlagi petnajstega odstavka 11. člena tega zakona.

(9) Neizvršnega direktorja odpokliče vlada kot skupščina DUTB, izvršnega pa neizvršni direktorji:

-        če to sam zahteva,

-        če v času trajanja mandata nastopijo razlogi za nezdružljivost opravljanja funkcije,

-        če ne izpolnjuje več pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje funkcije člana upravnega odbora DUTB,

-        če je kršil dolžnosti člana upravnega odbora DUTB, ter

-        iz drugih razlogov, kot jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe.

9. člen

(prijava premoženjskega stanja in nadzor nad premoženjskim stanjem članov upravnega odbora DUTB in DUTB)

(1) Člani upravnega odbora DUTB so zavezanci za prijavo premoženjskega stanja in sprememb tega stanja skladno z določbami zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije. Za prijavo zavezancev, prijavo premoženjskega stanja in nadzor nad premoženjskim stanjem teh oseb se za DUTB in člane upravnega odbora DUTB v celoti uporabljajo določbe zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije. Roki v zvezi s dolžnostmi DUTB pričnejo teči z dnem ustanovitve DUTB, roki za člane upravnega odbora DUTB pa z dnem, ko nastopijo položaj.

(2) Nadzor nad izvajanjem določbe prejšnjega odstavka opravlja Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije.

10. člen

(SSB)

DUTB lahko, če bo tako lažje in enostavneje dosegla cilje svojega delovanja, oblikuje SSB kot namensko premoženje, ki nima lastne pravne osebnosti.

10.a člen

(dejavnost DUTB, dovoljeni pravni posli, poslovna strategija, zadolževanje in upravljanje dolga)

(1) Dejavnost DUTB je izvajanje ukrepov za krepitev stabilnosti bank, upravljanje premoženja in obveznosti, ki jih je pridobila zaradi izvedbe ukrepov za krepitev stabilnosti bank ter vzpostavljanje kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti (v nadaljnjem besedilu: prestrukturiranje gospodarskih družb) v gospodarskih družbah, katerih upnik ali družbenik je.

(2) DUTB lahko, upoštevajoč omejitve v tem zakonu, sklepa vse pravne posle, ki so potrebni za njen obstoj in opravljanje njene dejavnosti. DUTB pred sklenitvijo posameznega pravnega posla oceni tveganje neizpolnitve nasprotne stranke in posla ne sklene, če bi neizpolnitev nasprotne stranke lahko ogrozila njeno delovanje.

(3) DUTB upravlja svoje premoženje in obveznosti v skladu s poslovno strategijo in smernicami iz petnajstega odstavka 11. člena tega zakona. Poslovno strategijo sprejme upravni odbor DUTB. Poslovna strategija se začne uporabljati, ko DUTB pridobi soglasje skupščine. Poslovna strategija vključuje petletni poslovni načrt, v katerem DUTB opredeli ciljno donosnost kapitala, donosnost sredstev kot celote in donosnost po posameznih segmentih, predviden obseg dolga in način upravljanja z njim, usmeritve za sodelovanje pri prestrukturiranju gospodarskih družb ter načrt prodaje kapitalskih instrumentov bank in deležev gospodarskih družb. DUTB objavi poslovno strategijo na svoji spletni strani. Skupščina lahko kadar koli zahteva dopolnitve ali spremembe poslovne strategije.

(4) DUTB lahko sodeluje pri prestrukturiranju gospodarske družbe, katere družbenik ali upnik je, če s sklepom ugotovi, da je:

-        na podlagi podatkov, pridobljenih v skrbnem pregledu in na podlagi načrta prestrukturiranja gospodarske družbe verjetno, da bo ta družba po izvedenem postopku prestrukturiranja sposobna samostojnega poslovanja;

-        sodelovanje DUTB pri prestrukturiranju gospodarske družbe skladno s pravili Evropske unije o državnih pomočeh in

-        sodelovanje DUTB pri prestrukturiranju gospodarske družbe v skladu s poslovno strategijo DUTB.

(5) DUTB lahko sodeluje pri prestrukturiranju gospodarske družbe s katerim koli pravnim poslom, ki lahko gospodarski družbi omogoči, da postane kratkoročno ali dolgoročno plačilno sposobna.

(6) DUTB lahko odplačno pridobi delež gospodarske družbe, če:

-        je pred odplačno pridobitvijo novega deleža že upnik ali družbenik te gospodarske družbe in lahko verjetno pričakuje, da se bo zaradi pridobitve novega deleža povečala vrednost njene obstoječe terjatve do te gospodarske družbe ali vrednost njenega deleža v tej gospodarski družbi, ali

-        ga pridobi od Republike Slovenije in gre za delež v družbi, ki ji je v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, prenehalo dovoljenje za opravljanje bančnih storitev ali ji je bilo odvzeto.

(7) DUTB lahko sama ali skupaj z drugo pravno osebo ustanovi družbo z omejeno odgovornostjo ali delniško družbo, če:

-        bodo na novo ustanovljeno družbo prenesene terjatve ali deleži DUTB do tistih gospodarskih družb, pri prestrukturiranju katerih lahko DUTB sodeluje; ali

-        bo novo ustanovljena družba prevzela sredstva druge gospodarske družbe, s katerimi je slednja opravljala dejavnost, in bo novo ustanovljena družba sposobna samostojnega poslovanja in je njena ustanovitev skladna s poslovno strategijo DUTB; ali

-        bodo na to družbe prenesene nepremičnine DUTB in bo zaradi tega doseženo gospodarnejše upravljanje in razpolaganje s prenesenimi nepremičninami.

(8) DUTB lahko sodeluje pri pripojitvi kot prevzemna družba, če je družbi, ki bo prevzeta, prenehalo dovoljenje za opravljanje bančnih storitev ali če ji je bilo to odvzeto. Če je imetnik delnic družbe, ki bo prevzeta, Republika Slovenija, izvršuje pravice, ki gredo družbeniku v tej družbi v povezavi z izvedbo pripojitve k DUTB, ne glede na zakon, ki ureja Slovenski državni holding, vlada. Če je Republika Slovenija edini družbenik družbe iz prvega stavka tega odstavka, izvaja vlada naloge in pristojnosti skupščine v skladu z zakonom, ki ureja delovanje vlade, pri čemer se za izvajanje nalog in pristojnosti skupščine ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, glede sklica skupščine, zapisnika, pravice do obveščenosti ter priprave in izvedbe skupščine, ki bo odločala o soglasju za pripojitev.

(9) Preden DUTB odsvoji delež v gospodarski družbi, v kateri je naložba Republike Slovenije skladno s strategijo upravljanja kapitalskih naložb države opredeljena kot strateška ali pomembna, obvesti DUTB Slovenski državni holding o nameravani prodaji svojega deleža v tej družbi ter o pogojih te prodaje. Slovenski državni holding lahko delež DUTB pridobi na podlagi odplačnega odkupa ali na podlagi zamenjave za delež Republike Slovenije v družbi, v kateri upravljavska upravičenja izvaja Slovenski državni holding.

(10) Če DUTB svojega deleža v skladu s prejšnjim odstavkom ni prenesla na Slovenski državni holding in če se ni za odsvojitev svojega deleža dogovorila v okviru sporazuma o prestrukturiranju, ki ga je sklenila z osebami, ki so sodelovale pri prestrukturiranju te gospodarske družbe, pred odsvojitvijo deleža v gospodarski družbi, v kateri je izvajala prestrukturiranje, obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika te družbe o nameravani prodaji svojega deleža določeni osebi ter o pogojih te prodaje in v obvestilu ponudi zaposlenim v tej družbi, da naj oni kupijo njen celoten delež pod enakimi pogoji. Za vsa vprašanja, povezana s ponudbo DUTB zaposlenim, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, o predkupni pravici.

(11) DUTB se lahko zadolži, če je to potrebno, da se zagotovi banki nadomestilo za prevzeto premoženje ali da se zagotovijo pogoji za opravljanje dejavnosti.

(12) DUTB vodi sredstva za plačilo posojil in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev ločeno od preostalega premoženja. Ta sredstva se lahko porabijo le za:

-        plačilo dospelih obveznosti iz naslova posojil ali izdanih vrednostnih papirjev ali

-        odkup izdanih vrednostnih papirjev ali predčasno poplačilo posojil, če je to ekonomsko upravičeno.

(13) Če DUTB preneha, se sredstva iz prejšnjega odstavka prenesejo na osebo, ki prevzame obveznost plačila izdanih dolžniških vrednostnih papirjev in posojil.

(14) DUTB pripravi finančni načrt. Finančni načrt vsebuje načrt uporabe prostih denarnih sredstev in druge sestavine, ki jih določi podzakonski akt iz petnajstega odstavka tega člena. V načrtu uporabe prostih denarnih sredstev DUTB določi, kolikšen del prostih denarnih sredstev bo v poslovnem letu namenjen opravljanju dejavnosti in kolikšen del se bo v skladu z dvanajstim odstavkom tega člena vodil ločeno kot sredstva, namenjena za plačilo posojil in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev. Če so obveznosti DUTB do virov sredstev zavarovane s poroštvom Republike Slovenije, lahko ministrstvo kadar koli predlaga dopolnitve ali spremembe finančnega načrta. DUTB mora predloge ministrstva upoštevati.

(15) Vlada s podzakonskim aktom podrobneje uredi:

-        način sprejetja in potrditve finančnega načrta;

-        sestavine finančnega načrta, ki morajo biti določene tako, da omogočajo izdelavo načrta prostih denarnih sredstev;

-        opredelitev prostih denarnih sredstev;

-        pravila za izdelavo popravka finančnega načrta;

-        kdaj sta odkup izdanih vrednostnih papirjev in predčasno poplačilo posojil ekonomsko upravičena, vključno s pravili za predčasno plačilo nezavarovanih terjatev, ki se na podlagi pravnega razmerja med DUTB in upnikom, če postane DUTB insolventna, plačajo šele po plačilu drugih nezavarovanih terjatev do DUTB;

-        pravila za vodenje in upravljanje sredstev iz dvanajstega odstavka tega člena.

(16) Preden ministrstvo vladi predloži predlog podzakonskega akta iz prejšnjega odstavka, ga pošlje v mnenje Banki Slovenije.

11. člen

(prenos tveganih postavk in pravila delovanja DUTB)

(1) DUTB lahko za namensko premoženje, ki ga predstavlja SSB, pridobi ali z drugimi sredstvi krije tveganja, ki so nastala pred 1. septembrom 2012, zlasti terjatve, vrednostne papirje, izvedene finančne instrumente, pravice in obveznosti iz odobrenih kreditov ali garancij in deležev, v vsakem primeru skupaj s pripadajočim zavarovanjem. DUTB zagotovi nadomestilo za odkup premoženja iz prejšnjega stavka kot denarno nadomestilo ali kot nedenarno nadomestilo v obliki obveznic, ki jih izda DUTB v skladu s prvim odstavkom 12. člena tega zakona.

(2) Če je DUTB pri izvedbi ukrepov za krepitev stabilnosti bank pridobila terjatev do posamezne gospodarske družbe ali delež v tej gospodarski družbi in če je predhodno pridobila mnenje Banke Slovenije, da taka zahteva ne bo vplivala na sposobnost banke, da izpolnjuje svoje kapitalske zahteve, lahko DUTB zahteva od katerekoli banke, v kateri je bil izveden ukrep za krepitev stabilnosti bank, da nanjo, v zameno za denarno nadomestilo v višini tržne vrednosti prenesenega sredstva, prenese svoje terjatve do te gospodarske družbe ali svoje deleže te gospodarske družbe. Tržno vrednost prenesene terjatve ali deleža določi v skladu z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti Odbora za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti neodvisni cenilec, ki ga sporazumno določita banka in DUTB. Če DUTB in banka v desetih dneh od dneva, ko DUTB zahteva prenos terjatve ali deleža, sporazumno ne določita neodvisnega cenilca, ga določi banka, ki ga tudi plača. Prenos terjatve ali deleža se po pridobitvi ocene vrednosti izvede v 15 dneh. DUTB lahko kadar koli odstopi od zahteve za prenos. Če je stroške cenitve krila banka in je DUTB odstopila od zahteve za prenos, mora DUTB banki vrniti stroške cenitve.

(3) Vlada s podzakonskim aktom po posvetovanju z Banko Slovenije podrobneje uredi:

1.      vrste tveganih postavk, ki se jih lahko pridobi in s tem povezanih tveganj, ki se lahko krijejo,

2.      vrste prevzema ali kritja tveganj, vključno s kriteriji,

3.      zgornje meje za prevzem tveganj posameznih finančnih institucij, kot tudi za posamezne vrste tveganj,

4.      vprašanja vrednotenja prenesenih terjatev, ki se morajo oceniti po ceni, ki odraža realno dolgoročno ekonomsko vrednost,

5.      druga merila in kriterije, potrebne za zagotavljanje namena tega zakona v okviru prevzema tveganja v skladu s prvim odstavkom tega člena.

(4) Preden ministrstvo vladi predloži predlog podzakonskega akta iz prejšnjega odstavka, ga pošlje v mnenje Banki Slovenije.

(5) DUTB je upravičena do povračila stroškov s strani bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, oziroma njihovih lastnikov, sorazmerno z njihovim lastniškim deležem. Stroški, ki se podrobneje določijo v pogodbi med DUTB ter banko, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, vključujejo tudi stroške morebitnih zunanjih izvajalcev dejavnosti DUTB.

(6) V pogodbi iz prejšnjega odstavka se določi tudi vrednotenje prenesenih terjatev.

(7) Pri prenosu terjatev je potrebno oceniti potencialne izgube za banke na podlagi popolnega prenosa kreditne mape posameznega dolžnika banke, ki je deležna ukrepov po tem zakonu. Pri prenosu kreditnih map z bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, na DUTB v skladu s tem odstavkom, za banke, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, ne veljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o varovanju zaupnih podatkov. Pri ravnanju s kreditnimi mapami DUTB zavezujejo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o varovanju zaupnih podatkov.

(8) Kreditne mape iz prejšnjega odstavka predstavljajo dokumentacijo, kot jo določa sklep Banke Slovenije, ki ureja ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja bank.

(9) DUTB ne sme opravljati nobenih dejavnosti, za katere se zahteva dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu z Direktivo 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 177 z dne 30. junija 2006, str. 1), ali Direktivo 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145 z dne 30. aprila 2004, str. 1). DUTB ni kreditna institucija ali finančna institucija v smislu zakona, ki ureja bančništvo, investicijska družba v smislu zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, ali zavarovalnica v smislu zakona, ki ureja zavarovalništvo.

(10) DUTB mora pri opravljanju svojih dejavnosti ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika v skladu z načeli preglednosti, učinkovitosti, gospodarnosti in uspešnosti.

(11) DUTB mora vsako leto ustvariti denarni priliv v višini vsaj 10% ocenjene vrednosti pridobljenih sredstev na podlagi tega zakona.

(12) Člani upravnega odbora DUTB ter drugi zaposleni v DUTB smejo imeti nejavne stike z lobisti, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, katerih namen je vplivati na vsebino ali postopek sprejemanja odločitev in delo DUTB le v okviru dovoljenih meja lobiranja, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije.

(13) Osebe, ki so z DUTB v pravnem razmerju, so dolžne naznaniti organom pregona vsako kaznivo dejanje, o katerem so bile obveščene ali so drugače izvedele zanj, storjeno v povezavi z banko, ki je deležna ukrepov po tem zakonu. Hkrati z ovadbo navedejo dokaze, za katere vedo, ter poskrbijo, da se ohranijo sledovi in druga dokazila o kaznivem dejanju. O naznanitvi iz prvega stavka tega odstavka obvestijo Banko Slovenije ter navedejo, ali ima naznanjena oseba kakšen položaj ali dela v banki, ki je deležna ukrepov ter za katero kaznivo dejanje je bila izvršena naznanitev.

(14) Za storitve finančnega svetovanja glede izdaje, prodaje, nakupa ali prenosa vrednostnih papirjev DUTB v skladu z 18. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10, 18/11 in 43/12 – Odl. US) ni treba izvesti postopka javnega naročanja.

(15) Vlada s sklepom določi smernice delovanja DUTB. Preden ministrstvo vladi predloži predlog smernic, jih pošlje v mnenje Banki Slovenije.

12. člen

(poroštva države za delovanje DUTB)

(1) Za financiranje svojega delovanja lahko DUTB izda obveznice ali druge finančne instrumente s poroštvom države in najema posojila s poroštvom države. Obveznice ali drugi finančni instrumenti, ki jih izda DUTB, se lahko vplačajo s prenosom terjatev bank.

(2) Obveznice ali drugi finančni instrumenti iz prejšnjega odstavka se izdajo ob upoštevanju pogojev Evropske centralne banke za financiranje finančnih institucij.

(3) Za poroštvo države za delovanje DUTB se smiselno uporabljajo drugi, tretji in četrti odstavek 22. člena tega zakona. Poroštva za delovanje DUTB se vštevajo v skupen obseg poroštev iz petega odstavka 22. člena tega zakona.

(4) Podrobnejša merila, pogoje ter višino provizije za izvedbo poroštva države vlada podrobneje uredi s podzakonskim aktom. Podzakonski akt temelji na izhodiščih in smernicah Evropske komisije, ki urejajo vprašanja državnih pomoči.

13. člen

(prepoved dejanj, ki bi neupravičeno okoristila dolžnika)

(1) DUTB ne sme terjatve, katere imetnica je postala pri izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, prenesti na:

-        osebo, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, šteje za osebo, povezano z dolžnikom;

-        družbenika dolžnika, čigar delež v kapitalu dolžnika je večji od 5 %, razen če je pridobitelj terjatve Republika Slovenija, Slovenski državni holding ali Kapitalska družba, d. d.;

-        pravno osebo, v kapitalu katere ima oseba iz prejšnjih alinej delež oziroma katere član poslovodstva ali prokurist je oseba, ki je bila član poslovodstva ali prokurist dolžnika v obdobju treh let pred nastankom terjatve, razen če gre za osebo, ki je z osebo iz prve ali druge alineje tega odstavka povezana tako, da je Republika Slovenija obvladujoča družba po zakonu, ki ureja prevzeme;

-        fizično osebo, ki je z družbenikom dolžnika v razmerju ožje povezane osebe, kot jo določa zakon, ki ureja postopke zaradi insolventnosti, in temu družbeniku pripada večina deležev dolžnika ali večina glasovalnih pravic;

-        fizično osebo, ki je bila član poslovodstva ali prokurist dolžnika v obdobju treh let pred nastankom terjatve;

-        fizično osebo, ki je s fizično osebo iz prejšnje alineje v razmerju ožje povezane osebe, kot jo določa zakon, ki ureja postopke zaradi insolventnosti;

-        osebo, za katero se v skladu z zakonom, ki ureja prevzeme, neizpodbitno domneva, da z osebo iz pete ali šeste alineje tega odstavka deluje usklajeno, razen če gre za osebo, ki je z osebo iz pete ali šeste alineje tega odstavka povezana tako, da je Republika Slovenija obvladujoča družba po zakonu, ki ureja prevzeme.

(2) DUTB ne sme terjatve, katere imetnica je postala pri izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, prenesti na:

-        pravno osebo, ki je opravljala pregled kakovosti sredstev bank in obremenitvene teste bank v letu 2013;

-        pravno osebo, ki je kapitalsko povezana s pravno osebo, ki je opravljala preglede kakovosti sredstev bank in obremenitvene teste bank v letu 2013;

-        pravno osebo, ki ji poslovno svetuje pravna oseba, ki je opravljale preglede kakovosti sredstev bank in obremenitvene teste v bankah leta 2013, ali ki ji poslovno svetuje posameznik, ki je kot zaposleni v teh pravnih osebah ali kot podizvajalec teh podjetij sodeloval pri pregledu kakovosti sredstev bank in obremenitvenih testih bank v letu 2013.

(3) Kupec terjatve DUTB s podpisom klavzule v pogodbi zagotavlja, da ne spada med pravne ali fizične osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(4) DUTB ne sme z dolžnikom ali porokom terjatve, katere imetnica je postala pri izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, skleniti sporazuma o odpustu dolga ali drugega pravnega posla, ki bi imel enak učinek. Ne glede na prejšnji stavek lahko DUTB dolžniku odpusti dolg, če to stori v okviru prestrukturiranja gospodarske družbe.

14. člen

(dodatno zadolževanje za izvedbo ukrepov)

Država se lahko za financiranje ukrepov po tem zakonu, ki jih izvaja DUTB, dodatno zadolži do zneska, ki je določen v zakonu, ki ureja letno izvrševanje proračuna. Za namen financiranja ukrepov po tem zakonu država poveča osnovni kapital DUTB.

15. člen

(poročanje državnemu zboru)

DUTB najpozneje do 31. maja tekočega leta poroča državnemu zboru o svojem poslovanju v preteklem letu. Prejšnji stavek se uporablja tudi za poročanje o poslovanju SSB, če je bil ustanovljen.

16. člen

(letno poročilo)

(1) Za sprejetje letnega poročila DUTB je pristojna vlada kot skupščina DUTB. DUTB predloži ministrstvu predlog letnega poročila, ki naj ga potrdi vlada, v štirih mesecih po koncu koledarskega leta.

(2) DUTB pripravi letno poročilo za SSB, če je bil ta ustanovljen. Za letno poročilo SSB se smiselno uporablja prejšnji odstavek.

17. člen

(posebna pravila zaradi prestrukturiranja gospodarskih družb)

(1) Za DUTB se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja postopke zaradi insolventnosti, ki določajo, da:

-        se pri izračunu deleža upnikov, ki soglašajo s sporazumom o finančnem prestrukturiranju, ne upoštevajo finančne terjatve upnikov, ki imajo v razmerju do dolžnika položaj povezane družbe;

-        za člana upniškega odbora ne more biti imenovan ali izvoljen upnik, ki ima v razmerju do insolventnega dolžnika ali njegovega dolžnika položaj povezane družbe;

-        so člani upniškega odbora ločitvenih upnikov vsi ločitveni upniki, razen tistih, ki imajo v razmerju do dolžnika položaj povezane družbe;

-        upnik nima pravice glasovati o prisilni poravnavi, če ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe;

-        vplačnik novih delnic nima pravice zahtevati, da ga sodišče pooblasti za vodenje poslov insolventnega dolžnika, če ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe, in

-        terjatev upnika, ki ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe, v postopku finančnega prestrukturiranja tega dolžnika ne sme biti predmet stvarnega vložka.

(2) Če DUTB v okviru prestrukturiranja gospodarske družbe z dolžnikom sklene dogovor o delnem odpustu dolga, lahko v postopku zaradi insolventnosti, ki je uveden zoper tega dolžnika v 12 mesecih po sklenitvi dogovora o odpustu dolga, uveljavlja poplačilo celotnega dolga, kot da dogovor o odpustu dolga ne bi bil sklenjen.

(3) Posojilo, ki ga DUTB v okviru prestrukturiranja gospodarske družbe zagotovi dolžniku, v katerem je prej ali pozneje pridobila delež v kapitalu, se v poznejšem stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave nad tem dolžnikom ne šteje kot premoženje družbe.

(4) Ne glede na tretji stavek sedmega odstavka 11. člena tega zakona lahko posreduje DUTB preostalim dolžnikovim upnikom, če je to potrebno, da se sklene sporazum o prestrukturiranju dolžnika in če so upniki podpisali sporazum o varovanju zaupnih podatkov, podatke o dolžniku, ki se v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, štejejo za zaupne. Prejšnji stavek se uporablja tudi za osebe, s katerimi se DUTB pogaja o prodaji svojih terjatev do dolžnika. DUTB lahko razkrije le tiste zaupne podatke, ki so nujno potrebni za sklenitev ali izvajanje sporazuma o prestrukturiranju dolžnika ali pogodbe o prodaji svojih terjatev do dolžnika. Dolžnikovi upniki in osebe, s katerimi se DUTB pogaja o prodaji svojih terjatev do dolžnika, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, niti omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe.

18. člen

(davčna obravnava)

Osebe, premoženje in dohodki po tem zakonu se obravnavajo v skladu z veljavno davčno ureditvijo v Republiki Sloveniji.

19. člen

(nadzor računskega sodišča)

Računsko sodišče je pristojno za opravljanje revizije pravilnosti in smotrnosti poslovanja DUTB v skladu s pristojnostmi, kot jih določa zakon, ki ureja računsko sodišče. Računsko sodišče je pristojno tudi za opravljanje revizij pravilnosti in smotrnosti poslovanja v gospodarskih družbah, v katerih ima DUTB neposredno ali posredno prevladujoč delež glasovalnih pravic. Glede postopkovnih vprašanj revizije in dolžnosti revidiranca se uporabljajo določbe zakona, ki ureja računsko sodišče.

III. UKREPI

20. člen

(predlaganje, odločanje in uveljavitev ukrepov)

(1) Pobudo za uporabo ukrepov po tem zakonu lahko podajo:

-        DUTB na lastno pobudo, če presodi, da je ukrepanje potrebno za stabilnost bančnega sistema ali kapitalske ustreznosti ne bi bilo mogoče doseči brez uporabe javnih sredstev,

-        banka,

-        Banka Slovenije.

(2) DUTB lahko v zvezi s predlogom banke dodatno zahteva od banke predložitev vseh informacij, na podlagi katerih je mogoče celovito in natančno identificirati tveganja pri poslovanju, vključno s posredovanimi informacijami Banke Slovenije.

(3) O uporabi ukrepov, za katere je bila dana pobuda v skladu s prvim odstavkom tega člena, odloči vlada na predlog medresorske komisije iz četrtega odstavka tega člena ob upoštevanju pomena zadevne banke za finančno stabilnost, bremena tveganih postavk za samo banko, nujnosti ukrepov zaradi zagotavljanja kapitalske trdnosti banke ter najučinkovitejše in ekonomične porabe sredstev. Vlada s podzakonskim aktom podrobneje predpiše:

-        postopek odločanja medresorske komisije,

-        naloge in vrste odločitev medresorske komisije,

-        način poročanja medresorske komisije o njenem delu vladi.

(4) Medresorsko komisijo ustanovi vlada. Medresorska komisija ima osem članov. Pet članov medresorske komisije se imenuje na predlog vlade, izmed katerih enega predlaga Kabinet predsednika vlade, tri ministrstvo in enega ministrstvo, pristojno za gospodarstvo. Tri člane medresorske komisije imenuje Banka Slovenije. Vlada lahko določi tudi dodatne člane medresorske komisije kot svetovalce brez glasovalne pravice. Predsednika medresorske komisije imenuje minister, pristojen za finance, v primeru enakega števila glasov članov medresorske komisije, odloči glas predsednika medresorske komisije.

(5) Banka Slovenije sodeluje z DUTB pri spremljanju izvajanja ukrepov na podlagi tega zakona. V okviru tega sodelovanja si Banka Slovenije in DUTB medsebojno posredujeta vse podatke in informacije glede banke, ki so potrebni v postopku odločanja o ukrepih na podlagi tega zakona in pri izvajanju nadzora nad banko v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo. DUTB mora prejete zaupne podatke in informacije varovati v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.

(6) Ministrstvo spremlja učinke izvedenih ukrepov na podlagi tega zakona, zlasti z vidika izpolnjevanja zavez, ki jih je Republika Slovenija dala EU v skladu s pravili o državnih pomočeh. Ministrstvo si v ta namen izmenjuje podatke in informacije z Banko Slovenije ter Slovenskim državnim holdingom. Ministrstvo o učinkih izvedenih ukrepov na podlagi tega zakona poroča vladi polletno. Ministrstvo mora prejete zaupne podatke in informacije varovati v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo. Vlada s podzakonskim aktom po posvetovanju z Banko Slovenije podrobneje predpiše kriterije za ocenjevanje učinkov izvedenih ukrepov na podlagi tega zakona.

(7) Ukrepi za krepitev stabilnosti banke, o uporabi katerih odloči vlada v skladu s tretjim odstavkom tega člena, se lahko začnejo izvajati, ko banka sklene pogodbo z DUTB o izvajanju ukrepov v skladu z odločbo vlade.

(8) Če je za izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti banke potrebno zagotoviti aktivnosti, za katere se zahteva soglasje organov banke razen skupščine, morajo biti soglasju predložene ustrezne odločitve organov banke, ki se v skladu z internimi akti banke ali veljavnimi predpisi zahtevajo za veljavnost teh ukrepov.

21. člen

(namenska družba)

(1) Namenska družba je družba, ki prevzema tveganja bank. Namenska družba se lahko ustanovi le v obliki delniške družbe.

(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, o vplačilu osnovnega kapitala delniške družbe v denarju, je lahko celotni kapital namenske družbe, ki je organizirana kot delniška družba, ki jo ustanovi banka ali več bank, vplačan s stvarnimi vložki.

(3) V postopku povečanja osnovnega kapitala namenske družbe se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, o obvezni ustanovitveni reviziji in o reviziji stvarnih vložkov.

22. člen

(poroštva države za krepitev stabilnosti bank)

(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja javne finance, ki urejajo izdajanje poroštev države, lahko država za doseganje namena tega zakona, izdaja poroštva:

-        za prevzete obveznosti DUTB;

-        za obveznosti namenske družbe.

(2) Poroštva države, izdana na podlagi prejšnjega odstavka, se z diskrecijsko pravico Republike Slovenije lahko izdajo za vse ali le del obveznosti DUTB oziroma namenskih družb.

(3) Poroštva države, izdana na podlagi prvega odstavka tega člena, se ne vštevajo v obseg poroštev države, določen v zakonu, ki ureja letno izvrševanje proračuna. Država se lahko za financiranje poroštev za krepitev stabilnosti bank dodatno zadolži do zneska, ki je določen v zakonu, ki ureja letno izvrševanje proračuna.

(4) Pogodbo o poroštvu podpiše v imenu in za račun države minister, pristojen za finance.

(5) Skupen obseg poroštev iz prvega odstavka tega člena ne sme presegati 4 milijarde eurov.

(6) Vlada s podzakonskim aktom po posvetovanju z Banko Slovenije podrobneje uredi:

1.      vrsto poroštva in vrste tveganj, ki se lahko krijejo,

2.      najnižjo raven lastnih virov sredstev, ki jih mora imeti banka, ki je deležna ukrepov po tem zakonu,

3.      izračun in nadomestilo iz poroštev,

4.      merila in kriterije za dodelitev poroštva,

5.      zgornje meje za izdajo poroštva za obveznosti posameznih finančnih institucij, kakor tudi za posebne vrste poroštev in

6.      druge pogoje, potrebne za zagotavljanje uresničevanja namena izdaje poroštev države v skladu s tem zakonom.

(7) Vlada najpozneje v treh delovnih dneh obvesti državni zbor o izdaji in spremembah podzakonskega akta iz prejšnjega odstavka.

23. člen

(povečanje osnovnega kapitala bank in drugih kapitalskih instrumentov banke)

(1) Premoženje DUTB se lahko uporabi za povečanje osnovnega kapitala bank. Za ta namen lahko DUTB pridobi delnice banke in druge kapitalske instrumente, ki se v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, upoštevajo pri izračunu kapitala banke.

(2) Prevzem in prodaja deležev v skladu s prejšnjim odstavkom se izvede, če se finančne stabilnosti v Republiki Sloveniji ne da doseči z drugimi ukrepi ali na bolj ekonomičen način.

(3) V primeru uporabe ukrepa povečanja osnovnega kapitala bank lahko DUTB pridobiva delnice bank po ceni, ki se določi v postopku presoje glede uvedbe ukrepa in mora biti znatno nižja od knjigovodske oziroma cene, določene na podlagi vrednotenja, odvisno od tega, katera od njiju je nižja. Banka mora pred povečanjem osnovnega kapitala oziroma vplačilom sredstev v druge instrumente banke zagotoviti, da se izguba banke iz poslovanja krije v breme za to razpoložljivega kapitala banke.

(4) DUTB lahko pridobiva delnice bank z vplačilom denarnih sredstev pri ustanovitvi ali povečanju osnovnega kapitala banke. Ob pridobitvi delnic banke mora biti opredeljen tudi rok in drugi pogoji za odtujitev delnic banke, z namenom dezinvestiranja sredstev SSB. Ob vplačilu delnic ali drugih kapitalskih instrumentov, ki jih izda banka, se lahko določijo tudi sankcije oziroma druge posledice, vključno z določitvijo prednostne pravice pri izplačilu dividend oziroma dobička, če banka ali delničarji po izteku obdobja udeležbe DUTB v kapitalu banke ne zagotovijo dezinvestiranja sredstev.

(5) Vlada s podzakonskim aktom po posvetovanju z Banko Slovenije podrobneje uredi:

1.      merila in kriterije za povečanje osnovnega kapitala bank,

2.      zgornje meje za udeležbo v lastnih virih sredstev posameznih bank, kakor tudi za posebne vrste postavk lastnih virov sredstev,

3.      merila in kriterije, pod katerimi sklad odproda svojo udeležbo v postavkah lastnih virov sredstev, in

4.      druga merila in kriterije, potrebne za zagotavljanje namena tega zakona v okviru povečanja osnovnega kapitala bank v skladu s tem členom.

24. člen

(poroštva države za obveznosti bank iz naslova črpanja neposrednega posojila v skrajni sili)

(1) Ne glede na predviden obseg novo izdanih poroštev države v posameznem proračunskem letu na podlagi zakona, ki ureja letno izvrševanje proračuna, lahko država izdaja dodatna poroštva za obveznosti banke do Banke Slovenije iz naslova črpanja neposrednega posojila v skrajni sili.

(2) Če Banka Slovenije ugotovi, da so pri banki podani pogoji za odobritev neposrednega posojila v skrajni sili in da banka ne razpolaga s premoženjem, ki je v skladu s predpisi, ki jih določa Banka Slovenije za odobritev neposrednega posojila v skrajni sili, potrebno za zavarovanje obveznosti banke iz naslova črpanja posojila v skrajni sili, Banka Slovenije:

-        ob predhodnem soglasju banke poda pobudo iz prvega odstavka 20. člena tega zakona in

-        ministrstvu ter medresorski komisiji iz 20. člena tega zakona posreduje vse informacije, potrebne za sklenitev pogodbe o poroštvu.

(3) Država se lahko za financiranje poroštev iz prvega odstavka tega člena dodatno zadolži do zneska, ki je določen v zakonu, ki ureja letno izvrševanje proračuna.

25. člen

(presoja upravičenosti)

Država izda poroštvo iz prvega odstavka 24. člena tega zakona, če iz predloga Banke Slovenije izhaja, da bi v nasprotnem primeru nastale resne posledice za pravilno delovanje finančnih trgov, ki bi lahko ogrozile stabilnost finančnega sistema.

26. člen

(pogodba o poroštvu države)

(1) Pogodbo o poroštvu države za obveznosti banke do Banke Slovenije iz naslova črpanja neposrednega posojila v skrajni sili podpiše z Banko Slovenije v imenu in za račun države minister, pristojen za finance, in sicer za obveznosti banke v višini, ki ni zavarovana z drugim ustreznim premoženjem banke v skladu s predpisi Banke Slovenije.

(2) Za poroštvo države iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe o poroštvih države, izdanih na podlagi 22. člena tega zakona.

27. člen

(pogoji za uporabo ukrepov za krepitev stabilnosti bank)

(1) Banka, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, mora zagotavljati trdno in preudarno poslovno politiko in pripraviti poslovno strategijo, ki jo oceni medresorska komisija iz 20. člena tega zakona. V poslovni strategiji mora banka, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, navesti tudi ukrepe za pokritje preteklih izgub banke v breme imetnikov delnic banke in morebitnih imetnikov hibridnih finančnih instrumentov banke (podrejenih upnikov) in možnosti za udeležbo zasebnih investitorjev pri izvedbi ukrepov po tem zakonu.

(2) Vlada s podzakonskim aktom po posvetovanju z Banko Slovenije podrobneje določi zahteve, ki jih morajo izpolnjevati banke, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, in sicer glede:

1.      poslovne strategije in v primeru bank zlasti odobravanja posojil malim in srednje velikim podjetjem, in vzdržnost izvajanja poslovnega modela,

2.      uporabe prejetih denarnih sredstev,

3.      plačila njihovih organov, zaposlenih in glavnih zastopniških pooblaščencev,

4.      stopnje lastnih sredstev,

5.      razdelitve dividend,

6.      načina izpolnitve teh zahtev,

7.      ukrepov za preprečevanje izkrivljanja konkurence,

8.      načina, na katerega bodo sredstva pretvorjena v SSB,

9.      pravno zavezujoče obljube o izpolnjevanju zahtev iz 1. do 8. točke tega odstavka, ki jo da pooblaščeni organ s soglasjem nadzornega organa, in se objavi,

10.   drugih meril in kriterijev, potrebnih za zagotavljanje namena tega zakona v skladu s prvim odstavkom tega člena,

11.   posledic ukrepa za obstoječe lastnike v bankah ter

12.   pravnih posledic neizpolnjevanja navedenih zahtev.

(3) Zahteve se lahko spremenijo glede na vrsto in upravičenca do ukrepa.

(4) DUTB lahko imenuje pooblaščence za spremljanje, ki kot neodvisna in strokovno usposobljena oseba v imenu DUTB v banki, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, spremlja poslovanje banke oziroma namenske družbe, zlasti izvajanje poslovne strategije ter zahtev iz drugega odstavka tega člena. Pooblaščenec za spremljanje za svoje delo v skladu s tem odstavkom odgovarja DUTB.

(5) Vlada lahko s podzakonskim aktom po posvetovanju z Banko Slovenije podrobneje predpiše pooblastila in naloge pooblaščenca za spremljanje.

(6) DUTB lahko, če delež vseh bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, v kapitalu posameznega dolžnika presega 51%, imenuje pooblaščenca za spremljanje v imenu DUTB v dolžniku bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu. Ta pooblaščenec ima pristojnost spremljanja poslovanje dolžnika, zlasti izvajanja poslovne strategije in načrta prestrukturiranja podjetja s ciljem odprodaje kapitalskih naložb DUTB v tem dolžniku v najkrajšem možnem času.

(7) Vlada najpozneje v treh delovnih dneh obvesti državni zbor o izdaji in spremembah predpisa iz drugega in petega odstavka tega člena.

28. člen

(izključitev obvezne prevzemne ponudbe in priglasitve koncentracij)

(1) DUTB ni zavezana:

-        priglasiti koncentracije v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence,

-        dati obvezne prevzemne ponudbe v skladu z zakonom, ki ureja prevzeme,

-        pridobiti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo,

če bi koncentracijo, prevzemni prag oziroma dodatni prevzemni prag ali kvalificirani delež v ciljni družbi dosegla s pridobitvijo vrednostnih papirjev ali deleža ciljne družbe v okviru izvajanja ukrepov iz drugega odstavka 2. člena tega zakona, zlasti:

1.      na podlagi realizacije zavarovanja, katerega predmet so bili vrednostni papirji ciljne družbe ali

2.      na podlagi povečanja osnovnega kapitala ciljne družbe s stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve banke do ciljne družbe.

(2) DUTB izgubi glasovalne pravice v ciljni družbi oziroma banki, če v šestih letih od pridobitve vrednostnih papirjev ali deleža v skladu s prejšnjim odstavkom teh ne odsvoji.

(3) DUTB je zavezana priglasiti koncentracijo, dati prevzemno ponudbo ali pridobiti dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža ob prvi nadaljnji pridobitvi vrednostnih papirjev ali deleža ciljne družbe, ki ni povezana z izvajanjem ukrepov v skladu s tem zakonom.

(4) Če DUTB ne da prevzemne ponudbe v skladu s prejšnjim odstavkom, iz vrednostnih papirjev ali deleža ciljne družbe, ki jih je pridobila v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, oziroma naknadno pridobljenih vrednostnih papirjev ali deleža ciljne družbe, ne more več uresničevati glasovalnih pravic.

(5) DUTB je dolžna obveščati Agencijo za trg vrednostnih papirjev pred in po pridobitvi vrednostnih papirjev ali deleža v skladu s prvim odstavkom tega člena najkasneje v treh delovnih dneh pred ali po pridobitvi.

(6) DUTB mora voditi in najmanj enkrat mesečno posodabljati seznam družb oziroma naložb, ki jih pridobi v okviru izvajanja ukrepov po tem zakonu.

(7) Ne glede na določbe zakona, ki ureja prevzeme, se za DUTB in od nje odvisne družbe domnevi, da odvisna družba in obvladujoča oseba delujeta usklajeno ter da usklajeno delujejo družbe, ki so odvisne od iste obvladujoče osebe, ne štejeta za neizpodbitni.

29. člen

(izjeme od uporabe drugih zakonov)

(1) Za pogodbe o prenosu tveganih postavk, ki jih DUTB sklene z bankami ali namenskimi družbami, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, o izpodbijanju pravnih dejanj dolžnika, če je dolžnik banka deležna ukrepov po tem zakonu, o razvezi ali spremembi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, o čezmernem prikrajšanju in o oderuški pogodbi.

(2) Prenos premoženja, ki je določen v pogodbi DUTB z banko ali namensko družbo, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, učinkuje v razmerju med DUTB in dolžniki banke ali namenske družbe, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, ne glede na morebitne omejitve prenosljivosti tega premoženja, ki bi izhajale iz prepovedi prenosa, zahteve po pridobitvi soglasja ali dovoljenja za prenos ali druge podobne omejitve, ki so določene z drugimi zakoni ali v pogodbi med banko ali namensko družbo, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, in njenimi dolžniki ali drugimi osebami, ki so stranke večstranskega pogodbenega razmerja.

(3) Za veljavnost in učinke prenosa premoženja v razmerju med DUTB, banko, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, in njenimi dolžniki se ne zahteva nobeno dodatno dejanje banke, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, ali njenih dolžnikov ali drugih oseb, ki so stranke večstranskega pogodbenega razmerja, ne glede na drugačne določbe v pogodbi ali zakonih, ki se uporabljajo v zvezi s prenosom tega premoženja.

(4) Za pogodbe DUTB z bankami ali namenskimi družbami, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, o ukrepih, ki se izvedejo v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi akti, se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja postopke zaradi insolventnosti, o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika.

(5) Ne glede na določbe zakona, ki ureja postopke zaradi insolventnosti, se postopki glede terjatev bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, do stečajnih dolžnikov, obravnavajo prednostno.

(6) DUTB lahko v primeru stvarne ali pravne napake odstopi od prevzema posamezne tvegane postavke in zahteva, da banka vrne zaradi prenosa te postavke prejeto plačilo, če:

-        zaradi ugotovljenih napak ne more uresničiti namena prevzema;

-        ne more kako drugače odpraviti napake ali nadomestiti škode, nastale zaradi napake, in

-        lahko preneseno premoženje vrne v stanju, v kakršnem je bilo prejeto.

DUTB pred odstopom obvesti Banko Slovenije o nameravanem odstopu od prevzema tvegane postavke. DUTB lahko odstopi od prevzema tvegane postavke le, če Banka Slovenije sporoči, da odstop od prevzema tvegane postavke ne bo ogrozil kapitalske ustreznosti banke.

(7) Ne glede na določbe zakona, ki ureja bančništvo, ki urejajo ocenjevanje primernosti članov upravljalnega organa, izvede v banki, ki je bila deležna ukrepov za krepitev stabilnosti bank po tem zakonu in v kateri je Republika Slovenija edini družbenik, ocenjevanje primernosti člana nadzornega sveta pred njegovim imenovanjem Slovenski državni holding. Pri izdelavi ocene primernosti kandidata za člana nadzornega sveta Slovenski državni holding upošteva pogoje in merila, ki jih za člana nadzornega sveta banke določa zakon, ki ureja bančništvo, in akti, izdani na njegovi podlagi.

30. člen

(nesuspenzivnost pravnih sredstev)

(1) Pravno sredstvo zoper odločbo, ki je bila izdana v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi akti, ne zadrži njene izvršitve.

(2) V sporih v zvezi s pravnimi posli, ki so bili sklenjeni ali izvedeni na podlagi pogodbe z DUTB o izvajanju ukrepov v skladu z odločbo vlade iz tretjega odstavka 20. člena tega zakona, se ne sme izdati odločbe o zavarovanju v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje.

31. člen

(sodno varstvo)

(1) Za postopke sodnega varstva zoper odločbe vlade, izdane po tem zakonu, se smiselno uporablja zakon, ki ureja upravni spor, če v tem členu ni določeno drugače.

(2) (prenehal veljati)

(3) Zadeve v postopku sodnega varstva po tem zakonu so nujne in o njih sodišče odloča prednostno.

IV. OMEJITVE BANKAM TER ODGOVORNOST BANČNIH UPRAV IN NADZORNIKOV

32. člen

(omejitve bank iz naslova ukrepov po tem zakonu)

(1) Če je banka deležna ukrepov po tem zakonu, se z ukrepi na podlagi tega zakona lahko določijo naslednje omejitve:

-        omejitve glede prejemkov in drugih bonitet vodilnih oseb v banki;

-        omejitve v zvezi z izplačilom dividend in omejitve drugih premoženjskih pravic delničarjev banke.

(2) Poleg omejitev iz prejšnjega odstavka lahko DUTB poda dodatne predloge glede omejitev bankam, ki so deležne ukrepov po tem zakonu.

(3) Odločitev o sprejemu omejitev iz prvega in drugega odstavka tega člena sprejme medresorska komisija iz 20. člena tega zakona na predlog DUTB.

(4) Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena trajajo do preklica oziroma najkasneje do odprodaje kapitalskih naložb oziroma do konca trajanja poroštva.

(5) Vlada s podzakonskim aktom po posvetovanju z Banko Slovenije podrobneje določi razloge za omejitve in omejitve iz prvega ter drugega odstavka tega člena.

33. člen

(odgovornost članov organov vodenja in nadzora bank ter organov nadziranja bank)

(1) Člani upravnega odbora DUTB so dolžni vsak sum kaznivega ravnanja članov organov vodenja in članov organov nadzora bank ter organov nadziranja bank, s katerim se seznanijo v zvezi z opravljanjem svoje zaposlitve, predvsem ob pregledovanju kreditnih map iz devetega odstavka 11. člena tega zakona, takoj na ustrezen način naznaniti pristojnim organom.

(2) Opustitev dolžnosti iz prejšnjega odstavka se obravnava kot utemeljen razlog za razrešitev oziroma prekinitev delovnega razmerja iz krivdnih razlogov.

(3) Ne glede na določbe zakona, ki ureja kazniva dejanja in zakona, ki ureja obligacijska razmerja, kazniva dejanja in odškodninska odgovornost članov organov vodenja bank in organov nadzora bank ter organov nadziranja bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, ki nastanejo zaradi ali v povezavi z opravljanjem funkcije člana organa vodenja ali organa nadzora ter organa nadziranja bank ali namenski družbi, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, zastarajo v zastaralnem roku, ki je štirikratnik splošnih zastaralnih rokov, kot jih določata zakon, ki ureja kazniva dejanja ter zakon, ki ureja obligacijska razmerja.

V. KAZENSKE DOLOČBE

34. člen

(prekrški članov upravnega odbora DUTB, DUTB ter njenih odgovornih oseb)

(1) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje član upravnega odbora DUTB, ki v nasprotju z 9. členom tega zakona in v nasprotju z določbo drugega ali tretjega odstavka 41. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) ne sporoči podatkov o premoženjskem stanju, v nasprotju s četrtim odstavkom 43. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ne spoštuje poziva Komisije za preprečevanje korupcije Republike Slovenije za predložitev podatkov o premoženjskem stanju ali v obrazec za prijavo premoženjskega stanja ali sprememb tega stanja ne vpiše vseh zakonsko zahtevanih podatkov ali vpiše neresnične podatke.

(2) DUTB se kaznuje z globo od 4.000 do 100.000 eurov, če:

1.      v nasprotju z 9. členom tega zakona in v nasprotju s petim odstavkom 41. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ne sporoči Komisiji za preprečevanje korupcije Republike Slovenije seznama zavezancev za prijavo premoženjskega stanja;

2.      v nasprotju s šestim odstavkom 28. člena tega zakona mesečno ne posodablja seznama družb oziroma naložb, ki jih pridobi v okviru izvajanja ukrepov po tem zakonu.

(3) Z globo od 500 do 5.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba DUTB.

35. člen

(pristojen prekrškovni organ)

(1) Pristojen prekrškovni organ za prekrške iz prvega odstavka ter 1. točke drugega odstavka ter tretjega odstavka v povezavi s 1. točko drugega odstavka 34. člena tega zakona je Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije.

(2) Pristojen prekrškovni organ za prekrške iz 2. točke drugega odstavka ter tretjega odstavka v povezavi z 2. točko drugega odstavka 34. člena tega zakona je Agencija za trg vrednostnih papirjev.

(3) Globe, predpisane s tem zakonom, se lahko v hitrem postopku o prekršku izrekajo tudi v višjem znesku kot je najnižji predpisan znesek globe za posamezen prekršek.

Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank – ZUKSB (Uradni list RS, št. 105/12) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

36. člen

(prenehanje DUTB, prva odprodaja pridobljenih sredstev DUTB in prva objava seznama družb oziroma naložb)

(1) Ta zakon se preneha uporabljati 31. decembra 2017, ko DUTB preneha obstajati.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko vlada predlaga državnemu zboru ukinitev DUTB, če DUTB proda več kot 75% prevzetih obveznosti.

(3) Premoženje ter pravice in obveznosti DUTB, kot so določene s tem zakonom, preidejo na Slovensko odškodninsko družbo, d.d. oziroma njenega pravnega naslednika, pri čemer pravno nasledstvo DUTB podrobneje uredi vlada s podzakonskim aktom po predhodnem poročanju državnemu zboru.

(4) Za pravnega naslednika iz prejšnjega odstavka ob prenosu iz prejšnjega odstavka ne veljajo izjeme, kot jih določa prvi odstavek 28. člena tega zakona.

(5) Če je Republika Slovenija v bankah, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, kapitalsko udeležena, nosi sorazmerno enake stroške kot drugi delničarji.

(6) DUTB izvede prvo odprodajo pridobljenih sredstev v skladu s štirinajstim odstavkom 11. člena tega zakona v letu 2013.

(7) DUTB prvič objavi seznam družb oziroma naložb po šestem odstavku 28. člena tega zakona, ki jih pridobi v okviru izvajanja ukrepov po tem zakonu, najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

37. člen

(imenovanje neizvršnih članov upravnega odbora DUTB in prvih izvršnih direktorjev upravnega odbora DUTB)

(1) Vlada imenuje neizvršne člane upravnega odbora DUTB najkasneje v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.

(2) Do imenovanja izvršnih direktorjev upravnega odbora DUTB na podlagi razpisa v skladu s prvim odstavkom 8. člena tega zakona, imenovani člani upravnega odbora DUTB imenujejo vršilce dolžnosti izvršnih direktorjev, in sicer najkasneje v 15 dneh po svojem imenovanju.

(3) Razpis za imenovanje izvršnih direktorjev upravnega odbora DUTB v skladu s prvim odstavkom 8. člena tega zakona neizvršni direktorji upravnega odbora DUTB objavijo najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

38. člen

(rok za sprejem podzakonskih aktov)

Vlada sprejme podzakonski akt iz četrtega odstavka 12. člena tega zakona v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.

39. člen

(začetek veljavnosti zakona)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih – ZS-K (Uradni list RS, št. 63/13) vsebuje naslednjo končno določbo:

»50. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-C (Uradni list RS, št. 23/14) vsebuje naslednjo končno določbo:

»29. člen

(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Določbe prve, druge in tretje alineje petega odstavka 6.a člena se pričnejo uporabljati tri mesece od uveljavitve tega zakona.

(3) Določbe od prvega do devetega odstavka 10.a člena zakona se začnejo uporabljati šest mesecev od uveljavitve tega zakona.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank – ZUKSB-A (Uradni list RS, št. 104/15) spreminja 36. člen zakona tako, da se glasi:

»36. člen

(prenehanje DUTB, prva odprodaja pridobljenih sredstev DUTB in prva objava seznama družb oziroma naložb)

(1) Ta zakon se preneha uporabljati 31. decembra 2022, ko DUTB preneha obstajati.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko vlada predlaga državnemu zboru ukinitev DUTB, če DUTB proda več kot 75% prevzetih obveznosti.

(3) Premoženje ter pravice in obveznosti DUTB, kot so določene s tem zakonom, preidejo na Slovensko odškodninsko družbo, d.d. oziroma njenega pravnega naslednika, pri čemer pravno nasledstvo DUTB podrobneje uredi vlada s podzakonskim aktom po predhodnem poročanju državnemu zboru.

(4) Za pravnega naslednika iz prejšnjega odstavka ob prenosu iz prejšnjega odstavka ne veljajo izjeme, kot jih določa prvi odstavek 28. člena tega zakona.

(5) Če je Republika Slovenija v bankah, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, kapitalsko udeležena, nosi sorazmerno enake stroške kot drugi delničarji.

(6) DUTB izvede prvo odprodajo pridobljenih sredstev v skladu s štirinajstim odstavkom 11. člena tega zakona v letu 2013.

(7) DUTB prvič objavi seznam družb oziroma naložb po šestem odstavku 28. člena tega zakona, ki jih pridobi v okviru izvajanja ukrepov po tem zakonu, najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.«;

ter vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

18. člen

(1) Ne glede na spremenjeni drugi odstavek 4. člena zakona Republika Slovenija subsidiarno odgovarja za vse obveznosti DUTB, ki izvirajo iz opravljanja njene dejavnosti na podlagi zakona, če so te obveznosti nastale do dneva uveljavitve tega zakona.

(2) Članom upravnega odbora, ki so bili imenovani pred uveljavitvijo tega zakona, preneha njihova funkcija v upravnem odboru 31. decembra 2017.

19. člen

(1) DUTB uskladi svoj statut s spremenjenimi določbami zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

(2) Vlada uskladi Uredbo o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 103/13) in smernice iz petnajstega odstavka 11. člena zakona s spremenjenimi določbami zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

(3) Vlada izda podzakonski akt iz tretjega in šestega odstavka 20. člena zakona v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.

20. člen

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 – ZIPRS2122 (Uradni list RS, št. 174/20) vsebuje naslednjo končno določbo:

»93. člen

(začetek veljavnosti zakona)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2021, razen 81. in 82. člena, ki se začneta uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.«.