Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o davku
na finančne storitve obsega:
-
Zakon o davku na finančne storitve – ZDFS (Uradni list RS, št. 94/12 z
dne 10. 12. 2012),
-
Zakon o spremembah Zakona o davku na finančne storitve – ZDFS-A (Uradni
list RS, št. 90/14 z dne 15. 12. 2014).
ZAKON
O DAVKU NA FINANČNE STORITVE (ZDFS)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja sistem in uvaja obveznost
plačevanja davka na finančne storitve.
2. člen
(pripadnost davka)
Prihodki od davka na finančne storitve (v
nadaljnjem besedilu: davek) pripadajo proračunu Republike Slovenije.
II. PREDMET OBDAVČITVE
3. člen
(predmet obdavčitve)
Predmet obdavčitve po tem zakonu so
naslednje storitve (v nadaljnjem besedilu: finančne storitve):
a) dajanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki in posredovanje
pri sklepanju teh poslov ter upravljanje kreditov oziroma posojil v denarni
obliki, ko te storitve opravlja kreditodajalec oziroma posojilodajalec,
b) izdajanje kreditnih garancij in drugih denarnih jamstev ter
upravljanje kreditnih garancij s strani kreditodajalca,
c) transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti in
tekočimi oziroma transakcijskimi računi, plačili, nakazili, dolgovi, čeki in
drugimi plačilnimi instrumenti,
d) transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z valuto, bankovci
in kovanci, ki so zakonito plačilno sredstvo,
e) storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov.
III. DAVČNI ZAVEZANEC
4. člen
(davčni zavezanec)
(1) Davčni zavezanec ali zavezanka (v
nadaljnjem besedilu: davčni zavezanec) je vsaka oseba, ki na območju Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) izvaja finančne storitve iz 3.
člena tega zakona.
(2) Šteje se, da je finančna storitev iz 3.
člena tega zakona izvedena na območju Slovenije, če jo izvede oseba, ki ima na
območju Slovenije sedež svoje dejavnosti ali poslovno enoto, ki izvede storitev,
oziroma stalno ali običajno prebivališče.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se šteje,
da je finančna storitev iz 3. člena tega zakona izvedena na območju Slovenije
tudi, če jo izvede oseba, ki nima sedeža svoje dejavnosti ali poslovne enote,
ki izvede storitev, oziroma stalnega ali običajnega prebivališča v Sloveniji,
lahko pa v skladu z veljavno zakonodajo neposredno izvaja finančne storitve iz
3. člena tega zakona na območju Slovenije za naročnike oziroma prejemnike
storitev, ki imajo sedež dejavnosti, poslovno enoto oziroma stalno ali običajno
prebivališče na območju Slovenije.
IV. NASTANEK OBVEZNOSTI OBRAČUNA DAVKA
5. člen
(nastanek obveznosti obračuna davka)
(1) Davčna obveznost nastane v trenutku, ko
je finančna storitev opravljena.
(2) Šteje se, da je finančna storitev
opravljena, ko je zanjo plačano nadomestilo (provizija).
V. DAVČNA OSNOVA
6. člen
(davčna osnova)
(1) Osnova za davek je nadomestilo
(provizija), ki ga je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno
finančno storitvijo.
(2) Kot provizija iz prejšnjega odstavka se
ne štejejo obresti, ki jih je naročnik finančne storitve dolžan plačati
davčnemu zavezancu v zvezi z izvedbo dogovorjene finančne storitve, če te
obresti ne predstavljajo plačila nadomestila stroškov davčnega zavezanca v
zvezi z opravljeno storitvijo.
VI. DAVČNA STOPNJA
7. člen
(davčna stopnja)
Stopnja davka je 8,5
odstotka od davčne osnove.
VII. OPROSTITVE
8. člen
(oprostitve)
Davek po tem zakonu se ne plača od
naslednjih finančnih storitev:
1.
od finančnih storitev, od katerih se plačuje davek na dodano vrednost po
zakonu, ki ureja davek na dodano vrednost,
2.
od finančnih storitev, ki so predmet obdavčitve po zakonu, ki ureja
davek od prometa zavarovalnih poslov,
3.
od finančnih storitev, ki jih opravi Banka Slovenije, ko deluje v okviru
izključnih pristojnosti skladno z zakonom, ki ureja Banko Slovenije, ali z
drugimi zakoni in predpisi Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ki
določajo izključne pristojnosti centralnih bank ali pristojnosti Banke
Slovenije kot sestavnega dela evropskega sistema centralnih bank,
4.
od finančnih storitev, ki jih opravi ali se opravijo za Evropski
instrument za finančno stabilnost,
5.
od finančnih storitev, ki jih opravi ali se opravijo za mednarodno
finančno institucijo, ki jo ustanovita dve ali več držav članic EU in je
namenjena zagotavljanju finančnih sredstev in finančne pomoči za članice te
institucije, ki so v resnih finančnih težavah ali jim te grozijo, vendar le v
okviru omejitev in pogojev, ki so določene z mednarodno pogodbo o ustanovitvi
in sedežu te institucije, katera zavezuje Slovenijo,
6.
od finančnih storitev, ki jih opravi ali se opravijo za Evropsko
centralno banko, Evropsko investicijsko banko ali druge organe in telesa, ki
jih je ustanovila EU ali Evropska skupnost za atomsko energijo in za katere
velja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije (UL C št. 83 z dne
30. 3. 2010, str. 266), vendar le v okviru omejitev in pogojev, ki jih
določa navedeni protokol, sporazumi o njegovem izvajanju ali sporazumi o sedežu
in le, če to ne pomeni izkrivljanja konkurence,
7.
od finančnih storitev, ki jih opravi ali se opravijo za mednarodne
organizacije in telesa, ki jih kot take priznava Slovenija, vendar le v okviru
omejitev in pogojev, ki jih določajo mednarodne pogodbe o ustanovitvi teh
organizacij ali teles ali mednarodne pogodbe o njihovem sedežu,
8.
od finančnih storitev, ki se opravijo za diplomatska ali konzularna
predstavništva tujih držav.
VIII. OBVEZNOSTI V ZVEZI Z OBRAČUNOM IN PLAČILOM DAVKA
9. člen
(davčno obdobje)
Za davčno obdobje se šteje obdobje enega
koledarskega meseca.
10. člen
(obračun davka)
(1) Davčni zavezanec mora obračunati davek
za vsako posamezno davčno obdobje v katerem je opravil finančne storitve, ki so
predmet obdavčitve po tem zakonu.
(2) Davčni zavezanec mora Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: davčni
organ) predložiti obračun davka, ki mora vsebovati vse
podatke, potrebne za izračun davka, za katerega je nastala obveznost za
obračun.
(3) Iz obračuna iz prejšnjega odstavka
morajo biti razvidni:
-
seštevek davčnih osnov za finančne storitve, opravljene v davčnem
obdobju,
-
stopnja davka,
-
znesek davka,
-
v primeru popravljanja napak iz preteklih davčnih obdobij v tekočem
obračunu, zmanjšanje ali povečanje seštevka davčnih osnov iz preteklih obdobij,
zmanjšanje ali povečanje zneska davka iz preteklih obdobij,
-
znesek za plačilo ali vračilo davka.
(4) Davčni zavezanec mora davčnemu organu
predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje, v katerem je nastala
obveznost obračuna davka, in sicer najpozneje zadnji delovni dan meseca, ki
sledi davčnemu obdobju, v katerem je nastala obveznost za obračun davka.
(5) Minister ali ministrica, pristojna za
finance (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše podrobnejšo vsebino in
obliko obrazca za obračun ter način njegovega izpolnjevanja.
11. člen
(plačilo davka)
Davčni zavezanec mora davek v skladu s tem
zakonom plačati najpozneje zadnji delovni dan meseca, ki sledi davčnemu
obdobju, v katerem je nastala obveznost za obračun davka.
12. člen
(podatki v knjigovodstvu in hramba
dokumentacije)
(1) Davčni zavezanec mora v svojem
knjigovodstvu zagotoviti podatke, ki omogočajo pravilno in pravočasno
obračunavanje davka po tem zakonu ter zakonu, ki ureja davčni postopek. Vsak
davčni zavezanec mora davčnemu organu omogočiti dostop do podatkov iz
prejšnjega stavka oziroma mu jih na njegovo zahtevo predložiti v rokih in na
način, kot je določen z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(2) Davčni zavezanec mora zagotoviti hrambo
dokumentacije, ki je pomembna za izračun davčne obveznosti po tem zakonu do
poteka absolutnega zastaralnega roka pravice do izterjave davka, na katerega se
nanaša.
IX. POSEBNA DOLOČBA
13. člen
(uporaba drugih predpisov)
(1) Pri popravljanju napak iz preteklih
davčnih obdobij v tekočem obračunu in naknadni predložitvi obračuna po preteku
predpisanega roka za njegovo predložitev ter glede predlaganja davčnih
obračunov pri postopku prenehanja davčnih zavezancev, pri postopku prisilne
poravnave, pri stečajnem postopku, pri postopku likvidacije in ob smrti
davčnega zavezanca se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja davek na
dodano vrednost.
(2) Glede vseh drugih vprašanj postopka in
pristojnosti davčnega organa, ki niso urejena s tem zakonom, se uporabljajo
določbe zakona, ki ureja davčni postopek in določbe zakona,
ki ureja finančno upravo.
14. člen
(pristojnost za izvajanje nadzora)
Za izvajanje nadzora nad pravilnostjo in
pravočasnostjo obračunavanja in plačevanja davka po tem zakonu je pristojna Finančna uprava Republike Slovenije.
X. KAZENSKE DOLOČBE
15. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 1.200 do 41.000 eurov se
kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
-
ne obračuna davka ali obračuna davek v nasprotju s tem zakonom (prvi
odstavek 10. člena);
-
davčnemu organu ne predloži davčnega obračuna v predpisanih rokih in na
predpisan način (drugi, tretji in četrti odstavek 10. člena);
-
ne plača davka oziroma ne plača davka v predpisanih rokih in na
predpisan način (11. člen);
-
ne hrani dokumentacije in podatkov v skladu s tem zakonom (12. člen);
-
ne omogoči dostopa oziroma na zahtevo ne predloži podatkov davčnemu
organu (12. člen).
(2) Z globo od 4.000 do 125.000 eurov se za
prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja
gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.
(3) Z globo od 200 do 4.100 eurov se
kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 200 do 4.100 eurov se
kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če
stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Za prekrške iz tega člena se sme v
hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane
globe, določene s tem členom.
(6) Za prekrške iz tega člena se ne
kaznujejo pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, in njihove odgovorne osebe, če popravijo napake
iz preteklih davčnih obdobij ali naknadno predložijo davčni obračun v skladu z
zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost.
Zakon o davku na finančne storitve – ZDFS
(Uradni list RS, št. 94/12)
vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»XI. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
16. člen
(podzakonski
akt)
Minister izda predpis iz petega odstavka
10. člena tega zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
17. člen
(prvi obračun
davka)
Davčni zavezanci prvič obračunajo davek po
tem zakonu za tretji mesec, ki sledi mesecu, v katerem je bil zakon
uveljavljen.
18. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah Zakona o davku na finančne
storitve – ZDFS-A (Uradni list RS, št. 90/14)
vsebuje naslednji končni določbi:
»KONČNI DOLOČBI
6. člen
(začetek
veljavnosti)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja
2015.
(2) Določbe 7. in 15. člena Zakona o davku
na finančne storitve (Uradni list RS, št. 94/12) se uporabljajo do 1. januarja
2015.«.