Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o varuhu človekovih
pravic obsega:
-
Zakon o varuhu človekovih pravic (Uradni list RS, št. 71/93 z dne 30.
12. 1993),
-
Popravek zakona o varuhu človekovih pravic (Uradni list RS, št. 15/94 z
dne 18. 3. 1994),
-
Zakon o javnih uslužbencih – ZJU (Uradni list RS, št. 56/02 z dne 28. 6.
2002),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varuhu človekovih pravic – ZVarCP-A
(Uradni list RS, št. 109/12 z dne 31. 12. 2012).
ZAKON
O VARUHU ČLOVEKOVIH PRAVIC
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Za varovanje človekovih pravic in temeljnih
svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in
nosilcev javnih pooblastil se s tem zakonom ustanovi varuh človekovih pravic in
določijo njegove pristojnosti in pooblastila.
2. člen
Varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic
(v nadaljnjem besedilu: varuh) izvoli državni zbor na predlog predsednika
republike.
3. člen
Varuh se pri svojem delu ravna po določilih
ustave in mednarodnih pravnih aktov o človekovih pravicah in temeljnih
svoboščinah. Pri svojih intervencijah se lahko sklicuje tudi na načela pravičnosti
in dobrega upravljanja.
4. člen
Varuh je pri svojem delu neodvisen in
samostojen.
5. člen
O svojem delu varuh poroča državnemu zboru
z rednimi letnimi ali posebnimi poročili.
Sredstva za delo varuha določi državni zbor
v državnem proračunu.
6. člen
Državni organi, organi lokalnih skupnosti
in nosilci javnih pooblastil.(v nadaljnjem besedilu: organi) morajo varuhu na
njegovo zahtevo zagotoviti vse podatke in informacije iz njihove pristojnosti
ne glede na stopnjo zaupnosti in mu omogočiti izvedbo preiskave.
7. člen
Varuh lahko naslovi organom predloge,
mnenja, kritike ali priporočila, ki so jih ti dolžni obravnavati in nanje
odgovoriti v roku. ki ga določi varuh.
8. člen
Postopek pri varuhu je zaupen.
O svojih ugotovitvah in ukrepih varuh
obvešča javnost in državni zbor.
9. člen
Vsakdo, ki meni, da so mu z aktom organa
kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, lahko da pobudo za začetek
postopka pri varuhu. Varuh lahko začne postopek tudi na lastno pobudo.
Varuh lahko obravnava tudi širša vprašanja,
ki so pomembna za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za
pravno varnost državljanov v Republiki Sloveniji.
Postopek pri varuhu je neformalen in za
stranke brezplačen.
Varuh je dolžan voditi postopek
nepristransko in v vsaki zadevi pridobiti stališča prizadetih strani.
10. člen
Sedež varuha je v Ljubljani.
Svojo organiziranost in delo uredi varuh s
poslovnikom in drugimi splošnimi akti.
II. IZVOLITEV IN POLOŽAJ VARUHA IN NJEGOVIH NAMESTNIKOV
11. člen
Za varuha je lahko izvoljen le državljan
Republike Slovenije.
12. člen
Varuha izvoli državni zbor z dvotretjinsko
večino glasov vseh poslancev za dobo šestih let in je po poteku mandatne dobe
lahko še enkrat izvoljen.
13. člen
Postopek za izvolitev varuha se mora začeti
naj pozneje šest mesecev pred potekom mandatne dobe prejšnjega varuha.
Državni zbor odloči o predlogu predsednika
republike v 45 dneh od dne predložitve predloga.
14. člen
V postopku kandidiranja se smiselno
uporabljajo določbe zakona o ustavnem sodišču, ki urejajo kandidiranje za
sodnike ustavnega sodišča.
15. člen
Varuh ima najmanj dva in največ štiri
namestnike. Namestnika imenuje na predlog varuha državni zbor.
Varuh predlaga državnemu zboru imenovanje
namestnika najkasneje šest mesecev pred potekom mandatne dobe prejšnjega
namestnika.
O predlogu varuha za imenovanje namestnika
državni zbor odloči v 45 dneh od dne predložitve predloga.
16. člen
Mandatna doba namestnikov traja šest let. Po poteku mandatne dobe so lahko ponovno imenovani.
17. člen
V primeru odsotnosti, smrti, poteka
mandatne dobe, trajne ali začasne nesposobnosti za opravljanje funkcije
nadomešča varuha njegov namestnik.
Varuh določi vrstni red namestnikov, ki ga
nadomeščajo.
18. člen
Varuh in njegovi namestniki nastopijo
funkcijo po prisegi, ki jo podajo pred državnim zborom in se glasi:
"Prisegam, da bom opravljal svojo
nalogo na podlagi ustave in zakona, da bom varoval človekove pravice in
temeljne svoboščine, da bom opravljal svoje delo vestno in nepristransko ter
pri tem spoštoval načela pravičnosti in dobrega upravljanja."
19. člen
Funkcija varuha ni združljiva s funkcijami
v državnih organih, organih lokalnih skupnosti, organih političnih strank in
sindikatov ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, ki po zakonu niso
združljive z opravljanjem javne funkcije.
Funkcija, ki ni združljiva s funkcijo
varuha, varuhu z dnem nastopa funkcije varuha preneha ali miruje, če tako
določa zakon.
Če varuh ne opusti pridobitne dejavnosti,
ki je po zakonu nezdružljiva s funkcijo varuha, v tridesetih dneh od ugotovitve pristojne komisije
državnega zbora o nezdružljivosti, mu funkcija preneha.
20. člen
Varuh ne more biti klican na odgovornost za
mnenje ali predlog, ki ga je izrekel v okviru opravljanja svoje funkcije.
Varuh ne sme biti priprt v kazenskem
postopku, ki je uveden proti njemu v zvezi z opravljanjem njegove funkcije,
brez dovoljenja, državnega zbora.
21. člen
Varuh je lahko predčasno razrešen samo, če
to sam zahteva, če je obsojen za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti
ali zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje svoje funkcije.
Postopek za razrešitev varuha se prične na
predlog tretjine poslancev.
Državni zbor razreši varuha, če za
razrešitev glasujeta dve tretjini navzočih poslancev.
22. člen
Določbe 19., 20. in 21. člena veljajo tudi za namestnika varuha.
III. PRISTOJNOST VARUHA
23. člen
Varuh ima pooblastila, določena s tem
zakonom, do vseh državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev
javnih pooblastil.
24. člen
Varuh ne obravnava zadev, o katerih tečejo sodni
ali drugi pravni postopki, razen če gre za neupravičeno zavlačevanje postopka
ali za očitno zlorabo oblasti.
25. člen
Varuh lahko vsakemu organu posreduje svoje
mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zadevi, ki
jo obravnava, ne glede na vrsto ali stopnjo postopka, ki je v teku pred temi
organi.
IV. POSTOPEK
26. člen
Vsakdo, ki meni, da so mu z aktom ali
dejanjem državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih
pooblastil kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, lahko naslovi na
varuha pobudo za začetek postopka.
Varuh lahko začne postopek tudi na lastno
pobudo.
Če v posamični zadevi začne varuh postopek
na lastno pobudo ali jo vloži v imenu prizadetega posameznika kdo drug, je
potrebno za začetek postopka soglasje prizadetega.
27. člen
Vse pobude, naslovljene na varuha, morajo
biti podpisane in označene z osebnimi podatki pobudnika ter vsebovati
okoliščine, dejstva in dokaze, na katerih temelji pobuda za začetek postopka.
Pobudnik mora tudi navesti, ali je v zadevi že uporabil pravna sredstva in če,
katera.
Pobuda za začetek postopka se praviloma
vloži pisno. Za vložitev pobude ni potrebna obličnost ali pomoč odvetnika.
Osebe, ki jim je odvzeta prostost, imajo
pravico nasloviti varuhu pobudo za začetek postopka v zaprti kuverti.
28. člen
Ko varuh prejme pobudo za začetek postopka,
opravi potrebne poizvedbe in na tej podlagi sklene, da:
1.
o pobudi odloči po skrajšanem postopku;
2.
začne preiskavo;
3.
pobudo zavrne;
4.
pobude ne vzame v obravnavo, ker je anonimna, prepozna, žaljiva in predstavlja
zlorabo pravice do pritožbe.
Če varuh sklene, da pobudo zavrne ali je ne
vzame v obravnavo iz razlogov po 3. ali 4. točki prejšnjega odstavka, je dolžan
o tem v čimkrajšem roku pobudnika obvestiti, mu pojasniti razloge za to in ga
po možnosti napotiti na drugo ustrezno pot za rešitev zadeve.
29. člen
Varuh o pobudi odloči po skrajšanem
postopku (1. točka prvega odstavka 28. člena) zlasti v primeru, kadar so
dejansko stanje in stališča prizadetih strani razvidna iz dokumentacije,
priložene k pobudi za začetek postopka.
30. člen
Varuh zavrne pobudo (3. točka prvega
odstavka 28. člena) zlasti iz naslednjih razlogov:
-
če iz razpoložljivih podatkov in okoliščin nedvoumno izhaja, dane gre za
kršitev človekovih pravic ali. temeljnih svoboščin, ali drugo nepravilnost;
-
če je vloga nepopolna in jo pobudnik po predhodnem opozorilu varuha ne
dopolni;
-
če je zadeva v postopku pred pravosodnimi organi, razen v primerih
določenih v tem zakonu;
-
če gre za zadevo, ki je v pristojnosti preiskovalnih komisij državnega
zbora v razmerju do nosilcev javnih funkcij;
-
če niso bila izčrpana vsa redna ali izredna pravna sredstva, razen če
oceni, da bi bilo za posameznika nesmotrno začeti ali nadaljevati takšne
postopke ali oceni, da bi bila posameznikom medtem prizadejana velika ali težko
popravljiva škoda;
-
če je iz pobude razvidno, da gre za manj pomembno zadevo, ki tudi
pospravljeni preiskavi ne bi mogla dati primernega rezultata.
31. člen
Odločitev varuha, da pobude ne vzame v
obravnavo ali jo zavrne, je dokončna.
32. člen
Varuh ne začne postopka, če je od dejanja
ali zadnje odločitve organa preteklo več kot eno leto, razen če oceni, da je
pobudnik zamudil rok iz objektivnih razlogov ali da gre za tako pomembno
zadevo, ki opravičuje njegovo ukrepanje ne glede na časovno oddaljenost.
33. člen
Ko se varuh odloči za začetek preiskave (2.
točka prvega odstavka 28. člena), pošlje sklep o preiskavi pobudniku in organu
ali organom, na katere se nanaša pobuda za začetek postopka, ter zahteva
potrebna pojasnila in dodatne informacije.
Varuh določi rok v katerem mu mora organ
poslati pojasnila in informacije iz prejšnjega odstavka. Ta rok ne more biti
krajši od 8 dni. Če organ ne pošlje varuhu pojasnil oziroma informacij v
zahtevanem roku, mora varuhu brez odlašanja sporočiti
razloge, zaradi katerih ni ugodil njegovi zahtevi.
O zamudi roka iz prejšnjega odstavka lahko
varuh obvesti neposredno nadrejeni organ.
Odklonitev ali nespoštovanje zahteve varuha
se šteje za oviranje dela varuha.
Varuh lahko o tem poroča s posebnim
poročilom pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora, državnemu zboru ali
obvesti javnost.
34. člen
Vsi državni organi so dolžni pomagati
varuhu pri izvedbi preiskave in mu nuditi na njegovo zahtevo ustrezno pomoč.
35. člen
V zvezi s svojim delom ima varuh pravico
vpogleda v podatke in dokumente iz pristojnosti državnih organov.
Predpisi o varovanju tajnosti podatkov
obvezujejo varuha, njegove namestnike in uslužbence.
36. člen
Vsi funkcionarji in uslužbenci organov iz
6. člena tega zakona se morajo odzvati varuhu na vabilo za sodelovanje v
preiskavi ter zaradi dajanja pojasnil.
Varuh lahko vabi vsakogar kot pričo ali
izvedenca na razgovor v zadevi, ki jo obravnava. Vabljeni se je dolžan vabilu
odzvati.
37. člen
Varuh lahko prekine preiskavo, če ugotovi, da je bila zadeva rešena na drug način, če pobudnik
neupravičeno ne sodeluje v postopku ali je iz njegovih dejanj razvidno, da ne
kaže zanimanja za nadaljevanje preiskave.
38. člen
Po opravljeni preiskavi varuh izdela
osnutek poročila o svojih ugotovitvah in ga posreduje prizadetim strankam. Te
lahko v roku, ki ga določi varuh, pošljejo svoje pripombe ali predloge za
dopolnitev ugotovitev v poročilu.
V nujnih primerih in kadar oceni, na
podlagi dokumentacije s katero razpolaga, da so dejstva nesporna, lahko varuh
sprejme svoje ugotovitve in predloge brez predhodnega preverjanja iz prejšnjega
odstavka.
39. člen
Varuh v končnem poročilu navede svojo oceno
dejstev in okoliščin posameznega primera in ugotovi ali je šlo v obravnavanem
primeru za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin ter na kakšen
način so bile kršene oziroma ali je šlo za drugo nepravilnost.
Varuh hkrati predlaga način, s katerim naj
se ugotovljena nepravilnost odpravi. Pri tem lahko predlaga, da organ ponovno
izvede določen postopek v skladu z zakonom, predlaga povrnitev škode ali
predlaga drug način odprave nepravilnosti, ki je bila povzročena posamezniku.
Pri tem ne posega v civilnopravne pravice, ki jih ima posameznik za povrnitev
škode.
Varuh lahko predlaga uvedbo disciplinskega
postopka zoper uslužbence organov, ki so zakrivili ugotovljeno nepravilnost.
40. člen
Organi iz prejšnjega člena so dolžni varuha
obvestiti o ukrepih, na podlagi njegovih predlogov, mnenj, kritik ali
priporočil, najkasneje v roku 30 dni.
Če organ ne predloži poročila o upoštevanju
predlogov varuha ali njegove predloge upošteva le delno, lahko varuh o tem obvesti neposredno nadrejeni organ, pristojno
ministrstvo, poroča s posebnim poročilom državnemu zboru ali zadevo javno
objavi.
Varuh lahko na stroške organa objavi svoje
poročilo in svoj predlog v javnih glasilih, če se organ na njegove predloge ali
priporočila, po ponovni zahtevi, ni ustrezno odzval.
41. člen
Pri obravnavanju aktov in dejanj organov
lokalne samouprave je varuh dolžan upoštevati posebnosti njihovega položaja,
zlasti način sprejemanja odločitev.
42. člen
Varuh oziroma oseba, ki jo varuh pooblasti,
lahko vstopi v uradne prostore vsakega državnega organa, organa lokalne
skupnosti ali nosilca javnih pooblastil.
Varuh lahko opravi preglede zaporov, drugih
prostorov, v katerih so osebe, ki jim je odvzeta prostost ter drugih zavodov z
omejeno svobodo gibanja.
Varuh ima pravico, da opravi razgovor z
osebami v zavodih iz prejšnjega odstavka brez navzočnosti drugih oseb.
43. člen
Varuh poroča državnemu zboru z rednimi ali
posebnimi poročili o svojem delu, ugotovitvah o stopnji spoštovanja človekovih
pravic in temeljnih svoboščin ter o pravni varnosti državljanov v Republiki
Sloveniji.
Letno poročilo mora predložiti najkasneje
do 30. septembra za preteklo leto.
Posebna poročila lahko varuh naslovi
pristojnemu delovnemu telesu
državnega zbora ali neposredno državnemu zboru.
44. člen
Ob obravnavi rednega letnega poročila v
državnem zboru lahko varuh osebno na seji državnega zbora predstavi povzetek
poročila in svoje ugotovitve na tej podlagi.
Redno letno poročilo varuha se javno
objavi.
45. člen
Varuh lahko daje državnemu zboru in vladi
pobude za spremembe zakonov in drugih pravnih aktov iz njune pristojnosti.
Varuh lahko daje državnim organom, zavodom
in organizacijam, ki izvajajo javna pooblastila, predloge za izboljšanje
njihovega poslovanja in ravnanja s strankami.
46. člen
Predsednik državnega zbora, predsednik
vlade in ministri so dolžni osebno sprejeti varuha na njegovo zahtevo
najkasneje v 48 urah.
V. PRAVICE VARUHA
47. člen
Varuh ima pravico do plače v višini, ki je
določena za predsednika ustavnega sodišča.
Namestnik varuha ima pravico do plače v
višini, ki je določena za sodnika ustavnega sodišča.
48. člen
Varuh, ki je do izvolitve opravljal
funkcijo sodnika ali drugo trajno funkcijo v državnem
organu, ima po prenehanju mandata pravico nadalje opravljati prejšnjo funkcijo,
če v treh mesecih po prenehanju mandata sporoči pristojnemu organu, da želi
nadalje opravljati prejšnjo funkcijo.
Varuh, ki je bil do izvolitve v delovnem
razmerju, ima pravico, da se v treh mesecih po prenehanju mandata vrne na delo,
ki ga je opravljal, ali na drugo delo, ki ustreza vrsti in stopnji njegove
strokovne izobrazbe.
49. člen
Varuh, ki mu je prenehala funkcija in iz
objektivnih razlogov ne more nadaljevati z opravljanjem prejšnje funkcije ali
nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve in ne
izpolnjuje minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez
zmanjšanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do
starostne pokojnine, ima, dokler ne začne opravljati funkcije oziroma dokler se
ne zaposli ali začne opravljati pridobitne dejavnosti oziroma dokler ne izpolni
navedenih pogojev za upokojitev, pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov
zadnje mesečne plače, ki jo je prejel, ko je opravljal funkcijo, vendar najdlje
osem mesecev od prenehanja funkcije. Če je namesto zadnje plače prejel
nadomestilo plače, se nadomestilo plače iz tega odstavka odmeri od zadnje
mesečne plače, ki bi jo prejel, če bi opravljal funkcijo.
Pravica do nadomestila plače iz prejšnjega
odstavka se lahko podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev, navedenih v
prejšnjem odstavku, vendar najdlje še za šest mesecev.
Varuh, ki je opravljal funkcijo že pred
mandatom, ki mu je prenehal, ima pravico do dodatnega trimesečnega nadomestila
plače.
Čas prejemanja nadomestila plače se varuhu,
ki mu je prenehala funkcija, šteje v pokojninsko dobo. V tem času je socialno
zavarovan po predpisih, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem
razmerju, ob upokojitvi pa mu pripada pravica do odpravnine.
Če varuhu funkcija preneha pred potekom
šestih mesecev od izvolitve v državnem zboru, nima pravice do nadomestila
plače.
49.a člen
O pravici do nadomestila plače iz
prejšnjega člena odloča pristojno delovno telo državnega zbora.
Za uveljavljanje pravice do nadomestila
plače mora varuh, ki mu je prenehala funkcija, najkasneje v 15 dneh po
prenehanju funkcije, pristojnemu delovnemu telesu iz prejšnjega odstavka
predložiti vlogo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače in dokazila o
izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice do nadomestila plače. V primeru
nemožnosti vrnitve na delovno mesto v okviru prejšnjega delodajalca je treba
izkazati, zakaj vrnitev ni mogoča.
O vlogi za uveljavljanje pravice do
nadomestila plače odloči pristojno delovno telo državnega zbora najkasneje v 14
dneh z odločbo.
Pravica do prejemanja nadomestila plače
preneha, če varuh, ki mu je prenehala funkcija, pred potekom obdobja, za
katerega mu pripada nadomestilo plače, začne opravljati drugo funkcijo, se
zaposli, začne opravljati pridobitno dejavnost ali izpolni minimalne pogoje za
pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi,
ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma v skladu s
posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine.
Varuh, ki mu je prenehala funkcija, je v
času prejemanja nadomestila plače dolžan obvestiti pristojno delovno telo
državnega zbora in organ, ki izplačuje nadomestilo plače, o vseh prejemkih iz
naslova opravljanja dela najkasneje v sedmih dneh po prejetem plačilu. Za
prejete zneske po plačilu davkov in obveznih prispevkov se varuhu zniža znesek
nadomestila plače, ki mu pripada v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena,
kar se obračuna pri prvem naslednjem izplačilu nadomestila plače.
Varuh, ki mu je prenehala funkcija, zaradi
izogibanja določbam o trajanju in višini nadomestila ne sme sklepati dogovorov
za odložena plačila in drugih dogovorov, ki bi bili v nasprotju z namenom
pravice do nadomestila.
Če varuh, ki mu je prenehala funkcija,
ravna v nasprotju s petim in šestim odstavkom tega člena, mu preneha pravica do
nadomestila plače in mora vrniti zneske nadomestila plače, ki so bili prejeti
neupravičeno.
Nadomestilo plače, prispevki za socialno
zavarovanje in odpravnina se izplačujejo iz proračunskih sredstev varuha
človekovih pravic.
50. člen
Določbe 48., 49. in 49.a člena tega zakona
veljajo tudi za namestnika varuha.
VI. SLUŽBA VARUHA
51. člen
Varuh sprejme poslovnik, s katerim se zlasti določijo delitev področij, organizacija dela
in postopek z vlogami po predhodnem mnenju pristojnega delovnega telesa
državnega zbora. Poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
52. člen
Varuh ima strokovno službo. Varuh imenuje
in razrešuje svetovalce in druge uslužbence.
Varuh imenuje generalnega sekretarja, ki
vodi službo varuha.
53. člen
Varuh lahko imenuje svetovalce in druge
strokovnjake v službi varuha za določen čas izmed uslužbencev v državnih
organih. Ti imajo pravico, da se po poteku tega časa vrnejo na svojo prejšnjo funkcijo ali
delovno mesto.
54. člen
Glede pravice do plače, nadomestil ter
drugih osebnih prejemkov, povračil in pravic, se za
generalnega sekretarja varuha smiselno uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih, za druge uslužbence pa
smiselno določbe zakona o delavcih v državnih organih.
(delno
prenehal veljati)
55. člen
Sredstva za delo varuha se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Višino sredstev
določi državni zbor na predlog varuha.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
56. člen
Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek:
-
odgovorna oseba organa, ki varuhu na zahtevo ne posreduje zahtevanih
gradiv (6. člen);
-
kdor se neupravičeno ne odzove varuhu na razgovor (36. člen).
Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških in
izreka globe po tem členu, je varuh.
Postopek o prekršku po tem členu vodi in v
njem odloča pooblaščena uradna oseba varuha, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki
ureja prekrške in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.
56.a člen
Z globo v višini 1.000 eurov se za prekršek
kaznujeta varuh in njegov namestnik, če v času prejemanja nadomestila plače v
nasprotju s petim odstavkom 49.a člena tega zakona ne obvestita pristojnega
delovnega telesa državnega zbora in organa, ki izplačuje nadomestilo plače o
vseh prejemkih iz naslova opravljanja dela ali v času prejemanja nadomestila
plače skleneta dogovor o odloženem plačilu ali drug dogovor v nasprotju s
šestim odstavkom 49.a člena tega zakona.
Nadzor nad izvajanjem uveljavljanja pravice
do nadomestila kot prekrškovni organ opravljajo proračunski inšpektorji.
Zakon o varuhu človekovih pravic (Uradni list
RS, št. 71/93)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
57. člen
Varuh začne opravljati svoje delo potem, ko
so zagotovljeni potrebni kadri, prostori in drugi materialni pogoji za delo.
Z dnem začetka delovanja varuha preneha
delovati Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin na podlagi
zakona.
Varuh prevzame arhiv, nerešene zadeve in
sredstva Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
58. člen
Z dnem začetka delovanja varuha, preneha
veljati zakon o Svetu za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin
(Uradni list RS, št. 14/90).
59. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o javnih uslužbencih – ZJU (Uradni list RS,
št. 56/02)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»204. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne eno leto po
objavi.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
varuhu človekovih pravic – ZVarCP-A (Uradni list RS, št. 109/12)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
6. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.