Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o računskem sodišču (ZRacS-1A)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o računskem sodišču obsega:

-        Zakon o računskem sodišču – ZRacS-1 (Uradni list RS, št. 11/01 z dne 16. 2. 2001),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o računskem sodišču ZRacS-1A (Uradni list RS, št. 109/12 z dne 31. 12. 2012.

ZAKON

O RAČUNSKEM SODIŠČU (ZRacS-1)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(status računskega sodišča)

(1) Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: računsko sodišče) je najvišji revizijski organ za kontrolo državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji.

(2) Računsko sodišče je v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen državni organ.

(3) Aktov, s katerimi računsko sodišče izvršuje svojo revizijsko pristojnost, ni dopustno izpodbijati pred sodišči niti pred drugimi državnimi organi.

2. člen

(sedež računskega sodišča)

(1) Sedež računskega sodišča je v Ljubljani.

(2) Računsko sodišče ima lahko organizacijske enote izven sedeža.

3. člen

(poslovnik računskega sodišča)

(1) Računsko sodišče ima poslovnik. Sprejme ga v soglasju z državnim zborom.

(2) Poslovnik računskega sodišča podrobno ureja način in postopek izvrševanja revizijske pristojnosti računskega sodišča v skladu s tem zakonom.

(3) Poslovnik računskega sodišča se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(4) Računsko sodišče lahko ureja organizacijo in način dela računskega sodišča tudi z drugimi splošnimi akti.

4. člen

(smiselna uporaba drugih zakonskih določb)

Če pri izvrševanju revizijske pristojnosti računskega sodišča nastopi vprašanje, ki ni urejeno s tem zakonom, se smiselno uporabi ustrezne določbe zakona, ki ureja upravni postopek.

5. člen

(javnost dela računskega sodišča)

(1) Delo računskega sodišča je javno. Javnost dela računskega sodišča se zagotavlja na način, ki ga določa ta zakon in poslovnik računskega sodišča.

(2) Računsko sodišče predloži najmanj enkrat letno Državnemu zboru v obravnavo poročilo o svojem delu.

(3) V poročilu iz prejšnjega odstavka morajo biti podani podatki o ukrepih iz enajstega in štirinajstega odstavka 29. člena, podatki o ukrepih iz 30. člena in podatki o ukrepih iz 38. člena tega zakona.

2. SESTAVA IN ORGANIZACIJA RAČUNSKEGA SODIŠČA

6. člen

(člani računskega sodišča)

(1) Člani računskega sodišča so predsednik računskega sodišča in dva namestnika - prvi in drugi namestnik predsednika računskega sodišča.

(2) Za člana računskega sodišča je lahko imenovan državljan Republike Slovenije, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo, je strokovnjak na področju, ki je pomembno za izvrševanje pristojnosti računskega sodišča, obvlada vsaj en svetovni jezik in v štirih letih pred imenovanjem ni bil član Vlade Republike Slovenije.

(3) Člana računskega sodišča imenuje Državni zbor.

7. člen

(mandatna doba članov računskega sodišča)

(1) Član računskega sodišča je imenovan za dobo devet let od dneva, ko nastopi funkcijo.

(2) Če do dneva, ko članu računskega sodišča poteče mandatna doba, še ni imenovan nov član računskega sodišča, ali če novo imenovani član računskega sodišča ne more nastopiti funkcije dan potem, ko dosedanjemu članu računskega sodišča poteče mandatna doba, dosedanji član računskega sodišča opravlja funkcijo, dokler novo imenovani član računskega sodišča ne nastopi funkcije.

(3) Predsednik računskega sodišča obvesti predsednika republike o prenehanju mandata članu računskega sodišča najprej šest mesecev in najkasneje pet mesecev pred iztekom mandatne dobe.

(4) Če je predsednik oziroma namestnik predsednika računskega sodišča predčasno razrešen, predsednik Državnega zbora o tem takoj obvesti predsednika republike in prvega namestnika oziroma predsednika računskega sodišča.

8. člen

(imenovanje članov računskega sodišča)

(1) Po prejemu obvestila iz tretjega ali četrtega odstavka prejšnjega člena ali po prejemu obvestila, da predlagani kandidat za predsednika ali namestnika predsednika računskega sodišča ni dobil potrebne večine poslanskih glasov, predsednik republike brez odlašanja objavi v Uradnem listu Republike Slovenije poziv za prijavljanje možnih kandidatov za predsednika oziroma namestnika predsednika računskega sodišča.

(2) Prijavo možnega kandidata za predsednika ali namestnika predsednika računskega sodišča se pošlje predsedniku republike v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, v primeru predčasne razrešitve predsednika računskega sodišča in v primeru iz zadnjega odstavka tega člena pa ne krajši od 15 dni po objavi razpisa. Prijava mora biti obrazložena. Priložena mora biti pisna izjava prijavljenega možnega kandidata, da je pripravljen sprejeti kandidaturo.

(3) Izmed prijavljenih možnih kandidatov za predsednika računskega sodišča predsednik republike predlaga Državnemu zboru kandidata za predsednika računskega sodišča. Izmed prijavljenih možnih kandidatov za namestnika predsednika računskega sodišča predsednik republike predlaga Državnemu zboru kandidata za prvega oziroma kandidata za drugega namestnika predsednika računskega sodišča. Predlog poda v 30 dneh po izteku roka iz prejšnjega odstavka. Predlog kandidature mora biti obrazložen. Priložena mora biti pisna izjava kandidata, da sprejema kandidaturo.

(4) Državni zbor mora glasovati o predlaganem kandidatu za člana računskega sodišča v 30 dneh po predložitvi predloga. Glasovanje je tajno. Predlagani kandidat je imenovan, če zanj glasuje večina vseh poslancev.

(5) Predlagani kandidat za člana računskega sodišča se udeleži seje, na kateri Državni zbor odloča o njegovi kandidaturi.

(6) Če predlagani kandidat za člana računskega sodišča ne dobi potrebne večine poslanskih glasov, predsednik Državnega zbora o tem takoj obvesti predsednika republike.

9. člen

(prisega in nastop funkcije člana računskega sodišča)

(1) Po imenovanju poda član računskega sodišča pred Državnim zborom naslednjo prisego: “Prisegam, da bom opravljal(a) svoje delo skladno z ustavo in zakonom, pošteno, vestno in nepristransko.”

(2) Novo imenovani član računskega sodišča nastopi funkcijo najkasneje tri mesece po dani prisegi.

(3) Če dosedanjemu članu računskega sodišča mandatna doba še ni potekla, novo imenovani član računskega sodišča nastopi funkcijo z dnem izteka mandatne dobe dosedanjemu članu računskega sodišča.

10. člen

(predčasna razrešitev člana računskega sodišča)

(1) Član računskega sodišča je lahko predčasno razrešen samo v naslednjih primerih:

1.      če Državnemu zboru predloži izjavo, da odstopa;

2.      če je obsojen za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti;

3.      če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje svoje funkcije;

4.      če ne izpolnjuje več pogojev za člana računskega sodišča;

5.      če ne ravna v skladu z zakonom in ustavo.

(2) Pobudo za razrešitev člana računskega sodišča na podlagi 5. točke prejšnjega odstavka lahko vloži najmanj 15 poslancev. Pobuda mora vsebovati opis očitane kršitve zakona oziroma ustave in predlog dokazov o kršitvi zakona oziroma ustave.

(3) Pobudo iz prejšnjega odstavka obravnava delovno telo Državnega zbora, pristojno za nadzor proračuna in drugih javnih financ. Če pobuda ni vložena v skladu s prejšnjim odstavkom, delovno telo od pobudnikov zahteva, da jo v določenem roku dopolnijo. Če pobuda v tem roku ni dopolnjena, se šteje, da ni bila vložena.

(4) Član računskega sodišča, katerega razrešitev se predlaga, ima pravico pisno ali ustno na seji delovnega telesa iz prejšnjega odstavka odgovoriti na očitane kršitve zakona oziroma ustave.

(5) Po opravljeni obravnavi delovno telo pobudo sprejme ali zavrne. Sprejme jo z večino glasov vseh članov. Če pobudo sprejme, poroča Državnemu zboru o ugotovljenih kršitvah zakona oziroma ustave in predlaga Državnemu zboru, da na tej podlagi člana računskega sodišča razreši.

(6) Član računskega sodišča je predčasno razrešen in mu preneha mandat z dnem, ko Državni zbor ugotovi nastop razloga iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena oziroma ko ga Državni zbor razreši v skladu s prejšnjim odstavkom.

11. člen

(senat računskega sodišča)

(1) Predsednik in namestnika predsednika računskega sodišča tvorijo senat računskega sodišča.

(2) Senat računskega sodišča:

1.      v soglasju z Državnim zborom sprejme poslovnik računskega sodišča;

2.      odloča o vprašanjih, ki po tem zakonu spadajo v njegovo pristojnost.

12. člen

(predsednik računskega sodišča)

(1) Predsednik računskega sodišča zastopa in predstavlja računsko sodišče, je generalni državni revizor in predstojnik računskega sodišča.

(2) Kot generalni državni revizor ima predsednik računskega sodišča naslednje pristojnosti:

1.      usmerja in odobrava izvrševanje pristojnosti računskega sodišča, tako da določa program dela in podpisuje akte računskega sodišča;

2.      predpisuje pravila za posamezno fazo revizije; za to izdaja smernice in napotila;

3.      lahko odredi službeni nadzor nad izvajanjem revizijskih nalog; za to izda nadzorstveno odredbo;

4.      sklicuje in vodi seje senata računskega sodišča;

5.      opravlja druge zadeve v skladu s tem zakonom.

(3) Kot predstojnik ima predsednik računskega sodišča naslednje pristojnosti:

1.      določa poslovni red računskega sodišča z izdajanjem navodil in pravilnikov;

2.      določa predlog finančnega načrta računskega sodišča in uskladitev predloga z odobrenim državnim proračunom;

3.      odloča o delovnopravnih vprašanjih na računskem sodišču; za to izdaja odločbe;

4.      odreja naloge na računskem sodišču; za to lahko izdaja odredbe;

5.      ima druge pristojnosti, določene z zakonom.

13. člen

(namestnika predsednika računskega sodišča)

(1) Namestnik predsednika računskega sodišča opravlja naloge generalnega državnega revizorja na podlagi pooblastila predsednika računskega sodišča.

(2) Prvi namestnik predsednika računskega sodišča:

1.      nadomešča predsednika računskega sodišča, ko je odsoten;

2.      če predsedniku računskega sodišča predčasno preneha funkcija, opravlja funkcijo predsednika računskega sodišča do imenovanja novega predsednika računskega sodišča.

14. člen

(vrhovni državni revizorji)

(1) Računsko sodišče ima največ šest vrhovnih državnih revizorjev.

(2) Za vrhovnega državnega revizorja je lahko imenovan državljan Republike Slovenije, ki ima ustrezna strokovna znanja in obvlada vsaj en svetovni jezik. Šteje se, da ima ustrezna strokovna znanja za vrhovnega državnega revizorja, kdor ima znanstveni naslov in ustrezne izkušnje, ali kdor ima univerzitetno izobrazbo in naziv preizkušeni državni revizor po tem zakonu oziroma naziv pooblaščeni revizor po zakonu, ki ureja revidiranje.

(3) Vrhovnega državnega revizorja imenuje in razreši predsednik računskega sodišča z odločbo. Imenuje ga za dobo devetih let.

(4) Vrhovni državni revizor nastopi funkcijo, ko pred predsednikom računskega sodišča poda prisego iz prvega odstavka 9. člena tega zakona.

(5) Vrhovni državni revizor vodi revizijsko enoto in izvršuje revizijsko pristojnost računskega sodišča v skladu s tem zakonom in v skladu s pooblastili predsednika računskega sodišča. Za področje revidiranja lokalne samouprave predsednik računskega sodišča imenuje posebnega vrhovnega državnega revizorja.

(6) Vrhovni državni revizor je za svoje delo odgovoren predsedniku računskega sodišča.

15. člen

(sekretar računskega sodišča)

(1) Računsko sodišče ima sekretarja.

(2) Za sekretarja računskega sodišča je lahko imenovan državljan Republike Slovenije, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo in obvlada vsaj en svetovni jezik.

(3) Sekretarja računskega sodišča imenuje in razreši predsednik računskega sodišča z odločbo. Imenuje ga za dobo devetih let.

(4) Sekretar računskega sodišča:

1.      usklajuje delo podpornih služb računskega sodišča;

2.      vodi poslovanje računskega sodišča;

3.      je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta računskega sodišča;

4.      opravlja druge naloge po odredbah in v skladu s pooblastili predsednika računskega sodišča.

(5) Sekretar računskega sodišča je za svoje delo odgovoren predsedniku računskega sodišča.

16. člen

(nezdružljivost funkcij na računskem sodišču z drugimi funkcijami in z opravljanjem določenih del oziroma dejavnosti)

(1) Funkcija člana računskega sodišča, funkcija vrhovnega državnega revizorja in funkcija sekretarja računskega sodišča (v nadaljnjem besedilu: funkcija na računskem sodišču) ni združljiva:

1.      s funkcijo v državnem organu, organih lokalne skupnosti, politične stranke ali sindikata;

2.      z delom v državnem organu, organu lokalne skupnosti ali pri nosilcu javnih pooblastil;

3.      s članstvom v organu vodenja ali nadzora gospodarske družbe, gospodarske javne službe, sklada, zavoda ali zadruge;

4.      z opravljanjem kateregakoli poklica ali pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva z opravljanjem javne funkcije.

(2) Z dnem nastopa funkcije na računskem sodišču preneha nosilcu funkcije na računskem sodišču funkcija iz 1. točke prejšnjega odstavka.

(3) Nosilec funkcije na računskem sodišču mora najkasneje v treh mesecih od dneva imenovanja prenehati opravljati delo oziroma dejavnost iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena. Če tega ne stori, mu preneha funkcija na računskem sodišču.

(4) Nosilec funkcije na računskem sodišču mora najkasneje v treh mesecih od imenovanja predložiti Državnemu zboru pisno izjavo o svojih premoženjskih razmerah v skladu z zakonom o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (Uradni list RS, št. 49/92 in 50/92 - popr.).

17. člen

(nedopustna razmerja nosilcev funkcij na računskem sodišču med seboj in z revidiranci)

(1) Nosilci funkcij na računskem sodišču ne smejo biti med seboj v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti pa do četrtega kolena.

(2) Nosilec funkcije na računskem sodišču ne sme biti z drugim nosilcem funkcije na računskem sodišču v zakonski zvezi ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvenem razmerju do drugega kolena.

(3) Nosilec funkcije na računskem sodišču ne more sodelovati in odločati v postopku revizije, če je z revidirano osebo, njenim pooblaščencem oziroma z zakonitimi zastopniki, člani organov upravljanja ali odgovornimi osebami v poslovnem ali sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi, četudi je ta že prenehala, v izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega tretjega kolena. Nosilec funkcije na računskem sodišču ne more sodelovati in odločati v postopku revizije, če je bil zaposlen pri revidirani osebi, če od prenehanja zaposlitve ni pretekel rok dveh let.

18. člen

(službe računskega sodišča)

(1) Računsko sodišče ima revizorske in podporne službe.

(2) Delo v službah računskega sodišča opravljajo državljani Republike Slovenije, ki so razporejeni na delovna mesta na računskem sodišču.

(3) Delovna mesta in pogoje za zasedbo posameznega delovnega mesta iz prejšnjega odstavka določa splošni akt računskega sodišča, ki ga izda predsednik računskega sodišča.

(4) Računsko sodišče lahko zaposli pripravnike v skladu z zakonom.

19. člen

(izvedenci računskega sodišča)

(1) Računsko sodišče lahko za pripravo izvida ali mnenja vključuje v izvajanje nalog iz svojih pristojnosti izvedence.

(2) Za izvedenca računskega sodišča je lahko imenovan, kdor ima ustrezne strokovne izkušnje. Izvedenec je lahko posameznik ali pravna oseba (izvedenska organizacija).

(3) Za izvedenca računskega sodišča je lahko imenovan tudi tuji državljan, ki je priznan strokovnjak na področju, pomembnem za izvrševanje pristojnosti računskega sodišča.

(4) Izvedenca računskega sodišča imenuje in razreši predsednik računskega sodišča z odločbo. Imenuje ga za nedoločen čas.

(5) Imenovani izvedenec pridobi status izvedenca računskega sodišča z dnem, ko pred predsednikom računskega sodišča poda prisego. Če gre za izvedensko organizacijo, poda prisego njen zastopnik. Prisega se glasi: “Prisegam pri svoji časti, da bom(o) izvedensko delo opravljal(i) po svoji vesti, nepristransko, v skladu s pravili znanosti in strokovnega znanja, da bom(o) podajal(i) svoje izvide in mnenja natančno in popolno in da bom(o) trajno varoval(i) vse informacije, ki so državne, uradne, poslovne, industrijske ali vojaške skrivnosti.”

(6) Za izvedenca, ki je imenovan na podlagi tretjega odstavka tega člena, se, če ne obvlada slovenskega jezika, uporabi ustrezen uradni prevod besedila prisege iz prejšnjega odstavka.

(7) Po prisegi se izvedenca vpiše v imenik izvedencev računskega sodišča.

(8) Izvedenec računskega sodišča se sme sklicevati na svoj status samo, kadar daje izvid ali mnenje na zahtevo računskega sodišča, v drugih primerih pa le z dovoljenjem predsednika računskega sodišča.

(9) Računsko sodišče je odgovorno za revizijske ugotovitve tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca.

3. PRISTOJNOSTI RAČUNSKEGA SODIŠČA

20. člen

(revizijska pristojnost)

(1) Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev:

1.      revidira lahko pravilnost in smotrnost poslovanja;

2.      revidira lahko akt o preteklem kakor tudi akt o načrtovanem poslovanju uporabnika javnih sredstev.

(2) Akt iz 2. točke prejšnjega odstavka je lahko akt, ki ga predpisuje zakon ali poseben računovodski izkaz oziroma poročilo, ki ga mora uporabnik javnih sredstev sestaviti na zahtevo računskega sodišča.

(3) Revidiranje poslovanja po tem zakonu je pridobivanje ustreznih in zadostnih podatkov za izrek mnenja o poslovanju:

1.      revidiranje pravilnosti poslovanja je pridobivanje ustreznih in zadostnih podatkov za izrek mnenja o skladnosti poslovanja s predpisi in usmeritvami, ki jih mora upoštevati uporabnik javnih sredstev pri svojem poslovanju;

2.      revidiranje smotrnosti poslovanja je pridobivanje ustreznih in zadostnih podatkov za izrek mnenja o gospodarnosti, mnenja o učinkovitosti ali mnenja o uspešnosti poslovanja.

(4) Mnenje o poslovanju, ki ga poda računsko sodišče, mora spoštovati vsak državni organ, organ lokalne skupnosti in uporabnik javnih sredstev, na čigar poslovanje se mnenje nanaša.

(5) Uporabnik javnih sredstev po tem zakonu je:

1.      pravna oseba javnega prava ali njena enota;

2.      pravna oseba zasebnega prava, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega:

-  da je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti;

-  da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije;

-  da je gospodarska družba, banka ali zavarovalnica, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež;

3.      fizična oseba, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega:

-  da je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti;

-  da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije.

(6) V revizijskem postopku po tem zakonu se šteje, da poslovanje uporabnika javnih sredstev sestavljajo:

1.      vsa dejanja uporabnika javnih sredstev, ki vplivajo na njegove prejemke oziroma izdatke, prihodke oziroma odhodke ali na sredstva oziroma obveznosti do virov sredstev (poslovanje v ožjem pomenu);

2.      vsa dejanja uporabnika javnih sredstev, ki vplivajo na stanje javnega premoženja, stanje javnega dolga, zagotavljanje javnih dobrin ali na stanje okolja (poslovanje v širšem pomenu).

(7) Poleg revizij, ki jih izvaja na podlagi tega zakona, izvaja računsko sodišče tudi druge revizije, če tako določa poseben zakon.

21. člen

(svetovanje uporabnikom javnih sredstev)

Računsko sodišče svetuje uporabnikom javnih sredstev tako, da:

1.      daje priporočila med izvajanjem revizije in v poročilu iz 28. člena tega zakona;

2.      lahko daje pripombe k delovnim osnutkom zakonskih besedil in drugih predpisov;

3.      lahko sodeluje na posvetih in seminarjih o javnofinančnih vprašanjih;

4.      podaja predloge v poročilu iz drugega odstavka 5. člena tega zakona;

5.      lahko daje mnenja o javnofinančnih vprašanjih.

22. člen

(izdajanje potrdil za revizorske nazive)

(1) Računsko sodišče izdaja potrdila za naziva državni revizor in preizkušeni državni revizor.

(2) Potrdilo za naziv državni revizor lahko dobi oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1.      ima strokovni naslov;

2.      ima ustrezne delovne izkušnje;

3.      ima ustrezno število točk, s katerimi se merijo revizijski dosežki;

4.      je opravila izpit za naziv državni revizor.

(3) Potrdilo za naziv preizkušeni državni revizor lahko dobi oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvih treh točk prejšnjega odstavka in je opravila izpit za naziv preizkušeni državni revizor.

(4) Potrdili za naziva iz prvega odstavka tega člena sta javni listini.

(5) Pogoje za pridobitev nazivov in izdajanje potrdil za naziva iz prvega odstavka tega člena podrobneje določa splošni akt računskega sodišča, ki ga izda predsednik računskega sodišča.

23. člen

(izdajanje revizijskih standardov in priročnikov)

Računsko sodišče izdaja samo ali skupaj s Slovenskim inštitutom za revizijo standarde za revidiranje poslovanja uporabnikov javnih sredstev v Republiki Sloveniji, ki se nanašajo na izvrševanje revizijske pristojnosti računskega sodišča, revizijske priročnike in drugo strokovno literaturo, pomembno za razvoj revizijske stroke.

4. IZVRŠEVANJE REVIZIJSKE PRISTOJNOSTI

24. člen

(splošna pravila revidiranja)

(1) Računsko sodišče mora izvajati revizije:

1.      v skladu s splošno sprejetimi revizijskimi načeli in pravili;

2.      v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi, ki so objavljeni v slovenskem jeziku.

(2) Standarde, po katerih računsko sodišče izvaja revizije, določa napotilo predsednika računskega sodišča, ki mora biti objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3) Računsko sodišče mora varovati vse pridobljene podatke, ki so državne, uradne, poslovne, industrijske ali vojaške skrivnosti.

(4) Za izvrševanje svoje revizijske pristojnosti lahko računsko sodišče uporabi poročilo revizijske gospodarske družbe.

(5) Revizije iz sedmega odstavka 20. člena tega zakona izvaja računsko sodišče na način in po postopku, ki ga določa ta zakon.

25. člen

(določanje revizij)

(1) V okviru, ki ga postavlja zakon, računsko sodišče samostojno določa, katere revizije bo izvedlo v posameznem obdobju.

(2) Pri določanju revizij, ki jih bo izvedlo v posameznem koledarskem letu, računsko sodišče obravnava predloge poslancev in delovnih teles Državnega zbora, vlade, ministrstev in organov lokalnih skupnosti. Upoštevati mora najmanj pet predlogov iz Državnega zbora, od tega najmanj dva predloga opozicijskih poslancev in najmanj dva predloga delovnih teles Državnega zbora.

(3) V poročilu iz drugega odstavka 5. člena tega zakona:

1.      morajo biti navedeni vsi revizijski predlogi poslancev in delovnih teles Državnega zbora;

2.      mora biti razvidno, v katerih revizijah so bili upoštevani predlogi iz prejšnje točke.

(4) Računsko sodišče mora vsako leto revidirati:

1.      pravilnost izvršitve državnega proračuna (pravilnost poslovanja države);

2.      pravilnost poslovanja javnega zavoda za zdravstveno zavarovanje;

3.      pravilnost poslovanja javnega zavoda za pokojninsko zavarovanje;

4.      pravilnost poslovanja ustreznega števila mestnih in drugih občin;

5.      poslovanje ustreznega števila izvajalcev gospodarskih javnih služb;

6.      poslovanje ustreznega števila izvajalcev negospodarskih javnih služb.

(5) Reviziji iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka sta omejeni na pravilnost poslovanja v obveznem delu zavarovanja.

26. člen

(predrevizijska poizvedba)

(1) Računsko sodišče lahko pred uvedbo revizije zahteva od uporabnika javnih sredstev takoj vsa obvestila, ki se mu zdijo potrebna, knjigovodske listine, podatke in drugo dokumentacijo in opravi druge poizvedbe, ki so potrebne za načrtovanje ali izvajanje revizije.

(2) Zahteva za predložitev podatkov mora biti izvršena v 8 dneh po vročitvi.

27. člen

(začetek revizijskega postopka)

(1) Računsko sodišče začne postopek revizije z izdajo sklepa o izvedbi revizije.

(2) Zoper sklep o izvedbi revizije je dopusten ugovor. Ugovor prejemnik vloži v roku 8 dni po vročitvi sklepa.

(3) O ugovoru odloča senat računskega sodišča s sklepom tako, da ga zavrže, zavrne ali pa sprejme kot utemeljenega.

(4) Ugovor je utemeljen, če se izkaže, da revizija ni v pristojnosti računskega sodišča. Zoper sklep o zavrženju ali zavrnitvi ugovora ni dopusten ugovor.

(5) Uporabnik javnih sredstev, ki mu je bil vročen sklep o izvedbi revizije (v nadaljnjem besedilu: revidiranec), mora pooblaščencem računskega sodišča omogočiti, da opravijo pregled, potreben za uresničitev revizijskih ciljev (v nadaljnjem besedilu: izvajanje revizije).

(6) Izvajanje revizije obsega:

1.      pregled sistema ali nekaterih podsistemov poslovanja in računovodstva;

2.      pregled knjigovodskih listin in drugih dokumentov o poslovanju;

3.      pregled prostorov, objektov in naprav, ki jih revidiranec uporablja za svoje poslovanje;

4.      druga revizijska dejanja, potrebna za uresničitev revizijskih ciljev.

(7) Če pooblaščenec računskega sodišča, ki izvaja revizijo, meni, da obstaja sum, da je bil storjen prekršek ali kaznivo dejanje, lahko odvzame dokumentacijo, vendar največ za 8 dni. O odvzemu izda potrdilo.

(8) Če se v 15 dneh po vročitvi sklepa o izvedbi revizije pooblaščencem računskega sodišča s strani revidiranca onemogoči pričetek izvajanja revizije, ali če med izvajanjem revizije pooblaščenci računskega sodišča ocenijo, da revidiranec ne izraža primerne pripravljenosti za sodelovanje pri izvedbi revizije, lahko računsko sodišče izda revidirancu nalog za predložitev listin; v njem navede knjigovodske listine in druge dokumente o poslovanju, ki jih mora predložiti revidiranec. Računsko sodišče lahko izda več dopolnitev naloga za predložitev listin.

(9) Nalog za predložitev listin mora biti izvršen v 8 dneh po vročitvi. Enako velja za vsako dopolnitev naloga.

28. člen

(končanje revizijskega postopka)

(1) Revizijski postopek se konča z izdajo revizijskega poročila. V revizijskem poročilu računsko sodišče poda mnenje o poslovanju revidiranca.

(2) Pred izdajo revizijskega poročila se revidiranca povabi na razčiščevalni sestanek. V ta namen se mu vroči osnutek revizijskega poročila. Če revizija poteka pri več revidirancih (prečna revizija), se osnutek revizijskega poročila vroči posameznim revidirancem po delih.

(3) Razčiščevalni sestanek ni potreben, če revidiranec v 8 dneh po vročitvi osnutka revizijskega poročila pisno sporoči računskemu sodišču, da ne izpodbija nobenega razkritja v osnutku revizijskega poročila.

(4) Razčiščevalnih sestankov je lahko več. Prvi je najmanj 8 in zadnji največ 30 dni po vročitvi osnutka revizijskega poročila.

(5) Razčiščevalni sestanek vodi pooblaščenec računskega sodišča in je praviloma na sedežu revidiranca.

(6) Če se zastopnik revidiranca ne udeleži razčiščevalnega sestanka, se šteje, da revidiranec ne izpodbija nobenega razkritja v osnutku revizijskega poročila, razen če zastopnik revidiranca v roku 3 dni po razčiščevalnem sestanku dokaže, da se ga ni udeležil iz opravičenih razlogov.

(7) Na razčiščevalnem sestanku zastopnik revidiranca lahko:

1.      izpodbija posamezna razkritja v osnutku revizijskega poročila;

2.      poda pojasnila k revizijskim razkritjem.

(8) Če računsko sodišče spozna, da je izpodbijanje revizijskega razkritja (1. točka prejšnjega odstavka) utemeljeno, izpodbijano razkritje izloči iz revizijskega poročila. Pred tem lahko izvede dodatne revizijske preizkuse.

(9) Pojasnila iz 2. točke sedmega odstavka tega člena se lahko vključi v revizijsko poročilo.

(10) Po razčiščevalnih sestankih pooblaščenec računskega sodišča preda pristojnemu članu ali vrhovnemu državnemu revizorju osnutek revizijskega poročila z morebitnimi pripombami revidiranca. Pristojni član ali vrhovni državni revizor pregleda revizijsko poročilo in pripombe ter preveri, ali so pripombe utemeljene, ali ugotovitve temeljijo na listinskih dokazih in ali je bil postopek izveden v skladu s standardi revidiranja. Po ocenitvi pripomb in ugotovitev izda predlog revizijskega poročila, ki ga vroči revidirancu in odgovornim osebam revidiranca v času, na katerega se nanaša opravljena revizija, v roku 15 dni po zadnjem razčiščevalnem sestanku. V primeru, da ni potreben razčiščevalni sestanek (tretji odstavek tega člena), pristojni član izda predlog revizijskega poročila v roku 10 dni od dneva prejema sporočila od revidiranca, da ne izpodbija nobenega razkritja v osnutku revizijskega poročila.

(11) Revidiranec in odgovorna oseba revidiranca v času, na katerega se nanaša opravljena revizija, lahko vloži ugovor zoper revizijsko razkritje v predlogu revizijskega poročila. Vloži ga pri računskem sodišču.

(12) Rok za ugovor zoper revizijsko razkritje v predlogu revizijskega poročila je 8 dni in začne teči naslednji dan po vročitvi predloga revizijskega poročila revidirancu oziroma odgovorni osebi revidiranca v času, na katerega se nanaša opravljena revizija.

(13) Predsednik računskega sodišča lahko odredi, da se o posameznem delu predloga ali o celotnem predlogu revizijskega poročila pridobi mnenje izvedenca računskega sodišča.

(14) Če je revizijsko razkritje iz predloga revizijskega poročila izpodbijano (ugovor iz enajstega odstavka tega člena), ali če je v mnenju iz prejšnjega odstavka izražen dvom o strokovni pravilnosti revizijskega razkritja, se šteje za sporno.

(15) O spornem razkritju v predlogu revizijskega poročila odloči senat računskega sodišča s sklepom v roku 15 dni po prejemu ugovora iz enajstega odstavka tega člena. Odloči lahko:

1.      da se sporno razkritje izloči iz revizijskega poročila;

2.      da se sporno razkritje obdrži v revizijskem poročilu v nespremenjeni obliki;

3.      da se sporno razkritje obdrži v revizijskem poročilu v taki obliki, kot jo sam določi.

(16) Revizijsko poročilo se vroči:

1.      revidirancu;

2.      odgovorni osebi revidiranca v času, na katerega se nanaša opravljena revizija;

3.      Državnemu zboru;

4.      drugim organom, za katere predsednik računskega sodišča oceni, da jih je treba obvestiti o revizijskih razkritjih.

(17) Če je revidiranec oziroma odgovorna oseba revidiranca v času, na katerega se nanaša opravljena revizija, vložila ugovor zoper revizijsko razkritje v predlogu revizijskega poročila, se ji ob vročitvi revizijskega poročila vroči tudi odgovor na ugovor. Določi ga senat računskega sodišča.

(18) Zoper odgovor iz prejšnjega odstavka ni pravnega sredstva.

(19) Osnutek in predlog revizijskega poročila sta zaupna.

29. člen

(porevizijski postopek)

(1) Uporabnik javnih sredstev, v čigar poslovanju so bile razkrite nepravilnosti ali nesmotrnosti, mora, razen v primeru iz tretjega odstavka tega člena, predložiti računskemu sodišču poročilo o odpravljanju razkritih nepravilnosti in nesmotrnosti (v nadaljnjem besedilu: odzivno poročilo). Predložiti ga mora v roku, ki ga določi računsko sodišče v mejah od 30 do 90 dni in začne teči naslednji dan po vročitvi revizijskega poročila uporabniku javnih sredstev.

(2) Odzivno poročilo potrdi odgovorna oseba uporabnika javnih sredstev s svojim podpisom in pečatom. Odzivno poročilo je uradna listina.

(3) Odzivno poročilo ni potrebno, če je v revizijskem poročilu navedeno, da so bili že med revizijskim postopkom sprejeti ustrezni ukrepi za odpravo razkritih nepravilnosti in nesmotrnosti.

(4) Računsko sodišče lahko preizkusi verodostojnost odzivnega poročila z revizijo.

(5) Če računsko sodišče oceni, da v odzivnem poročilu ni izkazano zadovoljivo odpravljanje razkrite nepravilnosti ali nesmotrnosti, se šteje, da uporabnik javnih sredstev krši obveznost dobrega poslovanja. Če gre za nezadovoljivo odpravljanje pomembne nepravilnosti ali pomembne nesmotrnosti, se šteje, da je podana huda kršitev obveznosti dobrega poslovanja.

(6) Pomembnost nepravilnosti in nesmotrnosti v poslovanju uporabnika javnih sredstev se presoja v skladu s smernicami, ki jih izda predsednik računskega sodišča.

(7) Če je podana kršitev obveznosti dobrega poslovanja, lahko računsko sodišče izda poziv za ukrepanje. Izda ga organu, za katerega oceni, da lahko v mejah svojih pristojnosti ukrepa zoper uporabnika javnih sredstev, ki krši obveznost dobrega poslovanja.

(8) Organ, ki mu je bil vročen poziv za ukrepanje, mora v 30 dneh po vročitvi poziva predložiti računskemu sodišču poročilo o ukrepanju ali obrazložitev opustitve ukrepov.

(9) Če je podana huda kršitev obveznosti dobrega poslovanja, obvesti računsko sodišče Državni zbor.

(10) Delovno telo Državnega zbora, pristojno za nadzor proračuna in drugih javnih sredstev, po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka sprejme po opravljeni razpravi, na katero je vabljen tudi predstavnik uporabnika javnih sredstev, v mejah svojih pristojnosti sklep o ukrepih zaradi hude kršitve obveznosti dobrega poslovanja.

(11) Če je podana huda kršitev obveznosti dobrega poslovanja, ali v primeru kršitve osmega in devetega odstavka 27. člena tega zakona računsko sodišče izda tudi:

1.      poziv za razrešitev odgovorne osebe,

2.      sporočilo za javnost.

(12) V pozivu iz 1. točke prejšnjega odstavka računsko sodišče navede osebo ali več oseb, ki naj bi bile razrešene. Poziv za njihovo razrešitev izda organu, za katerega oceni, da lahko izvede ali začne postopek razrešitve.

(13) Če računsko sodišče ugotovi, da nadzorni odbor lokalne skupnosti ne opravlja svojih nalog ali jih ne opravlja ustrezno, predlaga njegovo razrešitev svetu lokalne skupnosti.

(14) Organ, ki mu je bil vročen poziv za razrešitev odgovorne osebe, mora odločiti o pozivu in svojo odločitev pisno sporočiti računskemu sodišču v 15 dneh po vročitvi poziva.

30. člen

(predlogi sodniku za prekrške in ovadbe državnemu tožilcu)

Če utemeljeno sumi, da je bil storjen prekršek ali kaznivo dejanje, računsko sodišče predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška oziroma vloži ovadbo.

5. POGOJI ZA DELO RAČUNSKEGA SODIŠČA

31. člen

(sredstva za delo računskega sodišča)

(1) Sredstva za delo računskega sodišča določi Državni zbor na predlog računskega sodišča in so sestavni del državnega proračuna.

(2) Računovodske izkaze računskega sodišča revidira revizijska gospodarska družba, ki jo izbere Državni zbor na predlog delovnega telesa, ki je pristojno za nadzor proračuna in drugih javnih sredstev.

(3) Računsko sodišče predloži poročilo revizijske gospodarske družbe Državnemu zboru.

32. člen

(podpora vladnih služb)

(1) Naloge, za katere računsko sodišče nima ustrezne službe, praviloma opravljajo za računsko sodišče vladne službe.

(2) Naloge iz prejšnjega odstavka so zlasti naloge, ki so povezane s pripravo in izvedbo javnih naročil za potrebe računskega sodišča.

6. DELOVNOPRAVNE DOLOČBE

33. člen

(delovnopravni položaj članov računskega sodišča)

(1) Član računskega sodišča je funkcionar računskega sodišča.

(2) Akt o nastopu in akt o prenehanju funkcije člana računskega sodišča izda Državni zbor.

(3) Čas od dneva, ko nastopi funkcijo, do dneva, ko preneha opravljati funkcijo, se članu računskega sodišča šteje v delovno dobo.

(4) Predsednik računskega sodišča ima pravico do plače v višini, ki je določena za predsednika ustavnega sodišča.

(5) Namestnik predsednika računskega sodišča ima pravico do plače v višini, ki je določena za ustavnega sodnika.

(6) Za druge prejemke in pravice članov računskega sodišča se uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo te pravice za funkcionarje v državnih organih.

(7) Član računskega sodišča, ki je bil do imenovanja v delovnem razmerju v državnem organu, javnem podjetju ali javnem zavodu, ima pravico, da se v treh mesecih po prenehanju funkcije člana računskega sodišča vrne na delo, ki ga je opravljal, ali na drugo delo, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe.

(8) (črtan)

(9) (črtan)

(10) (črtan)

33.a člen

(pravice članov računskega sodišča po prenehanju funkcije)

(1) Član računskega sodišča, ki mu je prenehala funkcija in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati z opravljanjem prejšnje funkcije ali nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve in ne izpolnjuje minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine, ima, dokler se ne zaposli ali začne opravljati pridobitne dejavnosti oziroma dokler ne izpolni navedenih pogojev za upokojitev, pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov zadnje mesečne plače, ki jo je prejel, ko je opravljal funkcijo, vendar najdlje devet mesecev od prenehanja funkcije člana računskega sodišča. Če je namesto zadnje plače prejel nadomestilo, se nadomestilo plače iz tega odstavka odmeri od zadnje mesečne plače, ki bi jo prejel, če bi opravljal funkcijo.

(2) Pravica do nadomestila plače iz prejšnjega odstavka se lahko podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev, navedenih v prejšnjem odstavku, vendar najdlje še za šest mesecev.

(3) Član računskega sodišča, ki je opravljal funkcijo člana že pred mandatom, ki mu je prenehal, ima za vse prejšnje mandate pravico do dodatnega trimesečnega nadomestila plače.

(4) Čas prejemanja nadomestila plače se članu računskega sodišča, ki mu je prenehala funkcija, šteje v pokojninsko dobo. V tem času je socialno zavarovan po predpisih, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem razmerju, ob upokojitvi pa mu pripada pravica do odpravnine.

(5) Član računskega sodišča, ki mu je funkcija člana prenehala pred potekom enega leta od imenovanja, nima pravice do nadomestila plače.

33.b člen

(uveljavljanje pravice do nadomestila plače)

(1) O pravici do nadomestila plače odloča pristojno delovno telo državnega zbora.

(2) Za uveljavljanje pravice do nadomestila plače mora član računskega sodišča, ki mu je prenehala funkcija, najkasneje v 15 dneh po prenehanju funkcije, pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora predložiti vlogo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače in dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice do nadomestila plače. V primeru nemožnosti vrnitve na delovno mesto v okviru prejšnjega delodajalca je treba izkazati, zakaj vrnitev ni mogoča.

(3) O vlogi za uveljavljanje pravice do nadomestila plače odloči pristojno delovno telo državnega zbora najkasneje v 14 dneh z odločbo.

(4) Pravica do prejemanja nadomestila plače preneha, če član računskega sodišča, ki mu je prenehala funkcija, pred potekom obdobja, za katerega mu pripada nadomestilo plače, začne opravljati drugo funkcijo, se zaposli, začne opravljati pridobitno dejavnost ali izpolni minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma v skladu s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine.

(5) Član računskega sodišča, ki mu je prenehala funkcija, je v času prejemanja nadomestila plače dolžan obvestiti pristojno delovno telo državnega zbora in organ, ki izplačuje nadomestilo plače, o vseh prejemkih iz naslova opravljanja dela najkasneje v sedmih dneh po prejetem plačilu. Za prejete zneske po plačilu davkov in obveznih prispevkov se članu računskega sodišča, ki mu je prenehala funkcija, zniža znesek nadomestila, ki mu pripada v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena, kar se obračuna pri prvem naslednjem izplačilu nadomestila.

(6) Član računskega sodišča, ki mu je prenehala funkcija, zaradi izogibanja določbam o trajanju in višini nadomestila, ne sme sklepati dogovorov za odložena plačila in drugih dogovorov, ki bi bili v nasprotju z namenom pravice do nadomestila plače.

(7) Če član računskega sodišča, ki mu je prenehala funkcija, ravna v nasprotju s petim in šestim odstavkom tega člena, mu preneha pravica do nadomestila plače in mora vrniti zneske nadomestila plače, ki so bili prejeti neupravičeno.

(8) Nadomestilo plače, prispevki za socialno zavarovanje in odpravnina se izplačujejo iz proračunskih sredstev računskega sodišča.

34. člen

(delovnopravni položaj vrhovnih državnih revizorjev)

(1) Vrhovni državni revizor je funkcionar računskega sodišča.

(2) Odločbo o nastopu in odločbo o prenehanju funkcije vrhovnega državnega revizorja izda predsednik računskega sodišča.

(3) Čas od dneva, ko nastopi funkcijo, do dneva, ko preneha opravljati funkcijo, se vrhovnemu državnemu revizorju šteje v delovno dobo.

(4) Vrhovni državni revizor ima pravico do osnovne plače v višini 90 odstotkov plače, ki je določena za ustavnega sodnika.

(5) Za druge prejemke in pravice vrhovnega državnega revizorja se uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo te pravice za funkcionarje v državnih organih.

35. člen

(delovnopravni položaj sekretarja računskega sodišča)

(1) Sekretar računskega sodišča je funkcionar računskega sodišča.

(2) Odločbo o nastopu in odločbo o prenehanju funkcije sekretarja računskega sodišča izda predsednik računskega sodišča.

(3) Čas od dneva, ko nastopi funkcijo, do dneva, ko preneha opravljati funkcijo, se sekretarju računskega sodišča šteje v delovno dobo.

(4) Sekretar računskega sodišča ima pravico do osnovne plače v višini 90 odstotkov plače, ki pripada vrhovnemu državnemu revizorju.

(5) Za druge prejemke in pravice sekretarja računskega sodišča se uporabljajo določbe zakona, ki urejajo te pravice za funkcionarje v državnih organih.

36. člen

(delovnopravni položaj zaposlenih v službah računskega sodišča)

(1) Kdor opravlja delo v službi računskega sodišča, ima delovnopravni položaj, ki velja za zaposlene v državnih organih.

(2) Odločbo o sklenitvi in odločbo o prenehanju delovnega razmerja na računskem sodišču izda predsednik računskega sodišča.

(3) Kdor opravlja delo v službah računskega sodišča, ima pravico do plače, ki znaša najmanj toliko kot plača po predpisih, s katerimi se določajo plače v državnih organih. Osnovna plača se zaradi posebnih zahtev pri delu na računskem sodišču lahko poveča do 30 odstotkov (v nadaljnjem besedilu: institucionalni dodatek).

(4) Upravičence do institucionalnega dodatka, višino institucionalnega dodatka za posamezne skupine upravičencev in način obračunavanja institucionalnega dodatka določa splošni akt računskega sodišča, ki ga izda predsednik računskega sodišča.

(5) Za druge prejemke in pravice zaposlenih v službah računskega sodišča se uporabljajo predpisi, ki urejajo te pravice za zaposlene v državnih organih.

(6) Kdor opravlja delo v službi računskega sodišča, sme opravljati funkcijo, dejavnost ali delo izven računskega sodišča samo, če s tem ne škoduje ugledu računskega sodišča, o čemer odloči v posameznem primeru predsednik računskega sodišča.

(7) Določba prejšnjega odstavka ne posega v pravice sindikalnega organiziranja.

37. člen

(prejemki izvedencev računskega sodišča)

Izvedenec računskega sodišča ima pravico do plačila za svoje izvedensko delo in pravico do povrnitve stroškov, ki jih je imel v zvezi z izvedenskim delom.

7. KAZENSKE DOLOČBE

38. člen

(prekršek odgovorne osebe ali posameznika)

(1) Če uporabnik javnih sredstev, ki mu je bila vročena zahteva za predložitev podatkov, zahteve ne izvrši pravočasno (drugi odstavek 26. člena), se njegovo odgovorno osebo kaznuje za prekršek z globo 2.000 eurov.

(2) Če revidiranec, ki mu je bil vročen nalog za predložitev listin, ne predloži pravočasno računskemu sodišču vseh dokumentov, ki so navedeni v nalogu ali dopolnitvi naloga za predložitev listin (osmi in deveti odstavek 27. člena), se odgovorno osebo revidiranca kaznuje za prekršek z globo 2.000 eurov.

(3) Če uporabnik javnih sredstev, v čigar poslovanju so bile razkrite nepravilnosti ali nesmotrnosti in za katerega ne velja določba tretjega odstavka 29. člena tega zakona, ne predloži pravočasno računskemu sodišču odzivnega poročila (prvi odstavek 29. člena), ki ga je potrdila odgovorna oseba (drugi odstavek 29. člena), se odgovorno osebo uporabnika javnih sredstev kaznuje za prekršek z globo 2.000 eurov.

(4) Z globo 600 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena.

(5) Če organ, ki mu je bil vročen poziv za ukrepanje, ne predloži pravočasno računskemu sodišču poročila o ukrepanju niti obrazložitve opustitve ukrepov (osmi odstavek 29. člena), se odgovorno osebo organa kaznuje za prekršek z globo 2.000 eurov.

(6) Če organ, ki mu je bil vročen poziv za razrešitev odgovorne osebe, ne odloči pravočasno o pozivu ali če ne sporoči pravočasno računskemu sodišču, kako je odločil (štirinajsti odstavek 29. člena), se odgovorno osebo organa kaznuje za prekršek z globo 2.000 eurov.

(7) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških in izreka globe po tem členu, je računsko sodišče.

(8) Postopek o prekršku po tem členu vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba računskega sodišča, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.

38.a člen

(prekršek glede izvajanja pravice do nadomestila plače)

(1) Z globo v višini 1.000 eurov se za prekršek kaznuje član računskega sodišča, ki mu je prenehala funkcija, če v času prejemanja nadomestila plače v nasprotju s petim odstavkom 33.b člena tega zakona ne obvesti pristojnega delovnega telesa državnega zbora in organa, ki izplačuje nadomestilo plače o vseh prejemkih iz naslova opravljanja dela ali če v času prejemanja nadomestila plače sklene dogovor o odloženem plačilu ali drug dogovor v nasprotju s šestim odstavkom 33.b člena tega zakona.

(2) Nadzor nad izvajanjem uveljavljanja pravice do nadomestila kot prekrškovni organ opravljajo proračunski inšpektorji.

Zakon o računskem sodišču – ZRacS-1 (Uradni list RS, št. 11/01) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»8. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

39. člen

(prehodno obdobje)

(1) V šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejme senat računskega sodišča poslovnik in ga predloži v soglasje Državnemu zboru.

(2) V šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona objavi računsko sodišče v Uradnem listu Republike Slovenije prvo napotilo iz drugega odstavka 24. člena tega zakona.

(3) Postopki nadzora, v katerih na dan uveljavitve tega zakona še ni bilo izdano dokončno poročilo, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

40. člen

(kontinuiteta mandata predsednika in namestnika predsednika računskega sodišča)

(1) Predsednik računskega sodišča, ki je bil imenovan v skladu z zakonom o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 48/94, v nadaljnjem besedilu: zakon iz leta 1994), opravlja po uveljavitvi tega zakona funkcijo predsednika računskega sodišča do izteka dobe, za katero je bil imenovan po zakonu iz leta 1994.

(2) Namestnik predsednika računskega sodišča, ki je bil imenovan v skladu z zakonom iz leta 1994, opravlja po uveljavitvi tega zakona funkcijo prvega namestnika predsednika računskega sodišča do izteka dobe, za katero je bil imenovan po zakonu iz leta 1994.

41. člen

(kontinuiteta mandata članov računskega sodišča)

(1) Član računskega sodišča, ki je bil imenovan v skladu z zakonom iz leta 1994 in pred uveljavitvijo tega zakona ni opravljal funkcije predsednika ali namestnika predsednika računskega sodišča (v nadaljnjem besedilu: član računskega sodišča po zakonu iz leta 1994), po uveljavitvi tega zakona opravlja funkcijo vrhovnega državnega revizorja v skladu s petim in šestim odstavkom 14. člena tega zakona do izteka dobe, za katero je bil imenovan po zakonu iz leta 1994.

(2) Član računskega sodišča po zakonu iz leta 1994 ima pravico do plače, ki je določena za sodnika ustavnega sodišča, in druge pravice v skladu s tretjim, šestim, sedmim, osmim, devetim in desetim odstavkom 33. člena tega zakona.

(3) Član računskega sodišča po zakonu iz leta 1994 je predčasno razrešen:

1.      če to sam zahteva;

2.      če je obsojen za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti;

3.      če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje svoje funkcije;

4.      če ne izpolnjuje več pogojev za člana računskega sodišča po zakonu iz leta 1994;

5.      če ne ravna v skladu s tem zakonom ali s prisego iz prvega odstavka 8. člena zakona iz leta 1994.

(4) Član računskega sodišča po zakonu iz leta 1994 je predčasno razrešen, če Državni zbor ugotovi nastop enega od razlogov iz prejšnjega odstavka in na tej podlagi odloči o predčasni razrešitvi. S tem dnem članu računskega sodišča po zakonu iz leta 1994 preneha mandat.

42. člen

(konstituiranje senata računskega sodišča)

(1) V 15 dneh po uveljavitvi tega zakona predsednik računskega sodišča predlaga kandidata za drugega namestnika predsednika računskega sodišča. Predlagani kandidat mora biti eden od članov računskega sodišča po zakonu iz leta 1994.

(2) Državni zbor mora glasovati o predlaganem kandidatu za drugega namestnika predsednika računskega sodišča v 30 dneh po predložitvi predloga. Glasovanje je tajno. Predlagani kandidat za drugega namestnika predsednika računskega sodišča je imenovan, če zanj glasuje večina vseh poslancev.

(3) Predlagani kandidat za drugega namestnika predsednika računskega sodišča se udeleži seje, na kateri Državni zbor odloča o njegovi kandidaturi.

(4) Če predlagani kandidat za namestnika predsednika računskega sodišča ne dobi potrebne večine poslanskih glasov, predsednik računskega sodišča predlaga novega kandidata. Novi predlog poda v 15 dneh po glasovanju, na katerem prejšnji predlog ni dobil potrebne večine poslanskih glasov.

(5) Član računskega sodišča po zakonu iz leta 1994, ki je imenovan za drugega namestnika predsednika računskega sodišča, opravlja funkcijo drugega namestnika predsednika računskega sodišča do izteka dobe, za katero je bil imenovan za člana računskega sodišča v skladu z zakonom iz leta 1994.

43. člen

(plače namestnikov predsednika računskega sodišča)

Namestnika predsednika računskega sodišča, ki sta bila imenovana za člana računskega sodišča v skladu z zakonom iz leta 1994, imata do izteka mandata pravico do plače, ki je enaka plači člana računskega sodišča po zakonu iz leta 1994, povečani za polovico razlike med plačo člana računskega sodišča po zakonu iz leta 1994 in plačo predsednika računskega sodišča.

44. člen

(prenehanje veljavnosti)

(1) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 48/94).

(2) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati tisti del določbe prvega odstavka 18. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98), ki določa, da se nalog Računskega sodišča Republike Slovenije za odpravo nezakonitih dejanj šteje za sodno odločbo in s tem za izvršilni naslov.

45. člen

(začetek veljavnosti tega zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o računskem sodišču ZRacS-1A (Uradni list RS, št. 109/12) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

5. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.