Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Energetskega
zakona obsega:
-
Energetski zakon – EZ-1 (Uradni list RS, št. 17/14 z dne 7. 3. 2014),
-
Zakon o spremembah Energetskega zakona – EZ-1A (Uradni list RS, št.
81/15 z dne 30. 10. 2015),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona – EZ-1B (Uradni
list RS, št. 43/19 z dne 28. 6. 2019),
-
Energetski zakon – uradno prečiščeno besedilo – EZ-1-UPB2 (Uradni list RS,
št. 60/19 z dne 8. 10. 2019),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona – EZ-1C (Uradni
list RS, št. 65/20 z dne 8. 5. 2020),
-
Zakon o učinkoviti rabi energije – ZURE (Uradni list RS, št. 158/20 z
dne 2. 11. 2020),
-
Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije – ZSROVE (Uradni
list RS, št. 121/21 z dne 23. 7. 2021),
-
Zakon o oskrbi z električno energijo – ZOEE (Uradni list RS, št. 172/21
z dne 29. 10. 2021),
-
Zakon o oskrbi s plini – ZOP (Uradni list RS, št. 204/21 z dne 28. 12.
2021),
-
Zakon o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov – ZOTDS (Uradni
list RS, št. 44/22 z dne 29. 3. 2022).
ENERGETSKI ZAKON
(EZ-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 9)
Prvi del
SPLOŠNE DOLOČBE
I. poglavje: VSEBINA IN PODROČJE UPORABE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon določa načela energetske politike,
pravila delovanja trga z energijo, načine in oblike izvajanja gospodarskih
javnih služb na področju energetike, načela in ukrepe za doseganje zanesljive
oskrbe z energijo, za povečanje energetske učinkovitosti in varčevanja z
energijo ter za večjo rabo energije iz obnovljivih virov, določa pogoje za
obratovanje energetskih naprav, ureja pristojnosti, organizacijo in delovanje
Agencije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) ter pristojnosti drugih
organov, ki opravljajo naloge po tem zakonu.
2. člen
(prenos in izvrševanje predpisov Evropske
unije)
(1) S tem zakonom se v pravni red
Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske unije:
-
(prenehala
veljati)
-
(prenehala
veljati)
-
(prenehala
veljati)
-
(prenehala
veljati)
-
(prenehala
veljati)
-
(prenehala
veljati)
-
(prenehala
veljati)
-
(prenehala
veljati)
-
Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta o geološkem
shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS,
Direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega
parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L št. 140 z dne
5. 6. 2009, str. 114; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/31/ES),
-
(prenehala
veljati)
(2) Ta zakon določa tudi pristojne
organe za izvajanje in sankcije za kršitve naslednjih Uredb Evropske unije:
-
(prenehala
veljati)
-
(prenehala
veljati)
-
(prenehala
veljati)
-
Uredbe (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih
regulatorjev (UL L 211 z dne 14. 8. 2009, str. 1; v nadaljnjem
besedilu: Uredba (ES) št. 713/2009),
-
Uredbe (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega
trga (UL L št. 326 z dne 8. 12. 2011, str. 1; v nadaljnjem
besedilu: Uredba (EU) št. 1227/2011),
-
Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in sveta z dne
11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov,
spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in
Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU,
2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta
2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013
Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018 str. 1; v
nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1999/EU).
3. člen
(namen zakona)
Namen zakona je zagotoviti konkurenčno,
varno, zanesljivo in dostopno oskrbo z energijo in energetskimi storitvami ob
upoštevanju načel trajnostnega razvoja.
4. člen
(pomen izrazov)
Če ni v posameznem delu zakona pomen izraza
določen drugače, imajo v zakonu uporabljeni izrazi naslednji pomen:
1.
»ACER« pomeni Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev,
ustanovljena z Uredbo (ES) št. 713/2009;
2.
(prenehala
veljati)
3.
»daljinsko hlajenje« pomeni distribucijo ohlajenih tekočin iz centralnih
proizvodnih virov po omrežju do končnih odjemalcev v več zgradbah ali
lokacijah;
4.
»daljinsko ogrevanje« pomeni distribucijo pare, vroče ali tople vode iz
centralnih proizvodnih virov po omrežju do končnih odjemalcev v več zgradbah
ali lokacijah;
5.
»distribucija tekočih goriv« pomeni distribucijo tekočih goriv do
končnih uporabnikov, ki se ne izvaja po distribucijskih cevnih omrežjih;
6.
»distribucija toplote« pomeni prenos toplote po distribucijskem sistemu,
ki vključuje tudi dobavo končnim odjemalcem;
7.
»distribucijski operater« pomeni pravno ali fizično osebo, ki izvaja
dejavnost distribucijskega operaterja električne energije in je odgovorna za
obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega sistema električne energije
na določenem območju, za medsebojne povezave z drugimi sistemi, kadar je
ustrezno, in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev
razumnih potreb po distribuciji električne energije;
8.
»dolgoročno načrtovanje« pomeni dolgoročno načrtovanje potrebnih naložb
v proizvodnjo, prenosne in distribucijske zmogljivosti ter druge objekte, za
zadostitev povpraševanja sistema po električni energiji, zemeljskem plinu in
drugih energentih, in za zagotovitev zanesljive oskrbe odjemalcev;
9.
»elektrika« pomeni električno energijo;
10.
»elektrooperater« pomeni sistemskega operaterja ali distribucijskega
operaterja;
11.
(prenehala
veljati)
12.
(prenehala
veljati)
13.
»gospodinjski odjemalec« pomeni odjemalca, ki kupuje električno
energijo, zemeljski plin, toploto ali drug energetski plin za svojo lastno rabo
v gospodinjstvu, kar izključuje rabo za opravljanje trgovskih ali poklicnih
dejavnosti;
14.
»končna bruto poraba energije« pomeni energijo ali energent, dobavljen
za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu
sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu,
vključno z električno energijo in toploto, ki jo porabi sektor pretvorbe energije
za proizvodnjo električne energije in toplote, ter izgubami električne energije
in toplote pri distribuciji in prenosu;
15.
»končna poraba energije« pomeni energijo ali energent, dobavljen za
energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju,
vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, razen dobave
sektorju pretvorbe energije;
16.
»končni odjemalec« pomeni fizično ali pravno osebo, ki kupuje energijo
za lastno končno rabo;
17.
»lokalna skupnost« pomeni samoupravno lokalno skupnost;
18.
»lokalni energetski koncept« je koncept razvoja lokalne skupnosti ali
več lokalnih skupnosti na področju oskrbe in rabe energije, ki vključuje ukrepe
za učinkovito rabo energije ter način oskrbe z energijo iz obnovljivih virov,
soproizvodnje, odvečne toplote in iz drugih virov;
19.
»napredni merilni sistem« pomeni elektronski sistem, ki lahko meri
porabo energije, ob čemer doda več informacij kot običajni števec ter lahko
pošilja in prejema podatke z uporabo elektronske komunikacije;
20.
»nizkoogljične tehnologije« pomeni tehnologije, ki med proizvodnjo
toplote ali električne energije ne povzročajo emisij ogljikovega dioksida;
21.
»obnovljivi viri energije« so obnovljivi nefosilni viri energije (veter,
sonce, aerotermalna, hidrotermalna in geotermalna energija, energija oceanov,
vodna energija, biomasa, plin, pridobljen iz odpadkov, plin iz naprav za
čiščenje odplak in bioplin);
22.
(prenehala
veljati)
23.
»odjemalec« je pravna ali fizična oseba, ki kupuje energijo ali gorivo
za lastno rabo ali za nadaljnjo prodajo;
24.
»operater« pomeni elektrooperater ali operater sistema zemeljskega
plina;
25.
»operater distribucijskega sistema« pomeni pravno ali fizično osebo, ki
izvaja dejavnosti distribucije zemeljskega plina in je odgovorna za
obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega sistema na določenem
območju, za medsebojne povezave z drugimi sistemi, kadar je ustrezno, in za
zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb
po distribuciji plina;
26.
»operater prenosnega sistema« pomeni pravno ali fizično osebo, ki
opravlja dejavnosti prenosa zemeljskega plina in je odgovorna za obratovanje,
vzdrževanje in razvoj prenosnega sistema na določenem območju, za medsebojne
povezave z drugimi sistemi, kadar je ustrezno, in za zagotavljanje dolgoročne
zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po transportu plina;
27.
»operater sistema« je operater prenosnega sistema zemeljskega plina ali
operater distribucijskega sistema zemeljskega plina;
28.
»podjetje za maloprodajo energije« pomeni pravno ali fizično osebo, ki
prodaja energijo končnim odjemalcem;
29.
(prenehala
veljati)
30.
(prenehala
veljati)
31.
(prenehala
veljati)
32.
»revizor« je revizijska družba ali samostojni revizor, ki ima po zakonu,
ki ureja revidiranje, dovoljenje za opravljanje revidiranja;
33.
»sistemski operater« pomeni pravno ali fizično osebo, ki opravlja
dejavnost sistemskega operaterja prenosa električne energije in je odgovorna za
obratovanje, vzdrževanje in razvoj na določenem območju, za medsebojne povezave
z drugimi sistemi, kadar je ustrezno, in za zagotavljanje dolgoročne
zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po transportu električne
energije;
34.
»soproizvodnja« pomeni postopek sočasne proizvodnje toplote in
električne ali mehanske energije;
35.
»toplota« pomeni toploto v obliki pare, vroče vode, tople vode ali
ohlajenih tekočin;
36.
(črtana);
37.
(prenehala
veljati)
38.
(prenehala
veljati)
5. člen
(cilji zakona)
Cilji na področju oskrbe in rabe energije
so zlasti:
-
zanesljiva oskrba z energijo,
-
zagotavljanje učinkovite konkurence na trgu energije,
-
konkurenčnost pri izvajanju netržnih dejavnosti,
-
učinkovita pretvorba energije,
-
zmanjšanje rabe energije,
-
učinkovita raba energije,
-
energetska učinkovitost,
-
večja proizvodnja in raba obnovljivih virov energije,
-
prehod na nizkoogljično družbo z uporabo nizkoogljičnih energetskih
tehnologij,
-
zagotavljanje energetskih storitev,
-
zagotavljanje socialne kohezivnosti,
-
varstvo potrošnikov kot končnih odjemalcev energije,
-
zagotavljanje učinkovitega nadzora nad izvajanjem določb tega zakona.
6. člen
(uporaba zakona)
(1) Določbe tega zakona se, če ni v
posameznih členih drugače določeno, uporabljajo za pravne osebe javnega in
zasebnega prava ter fizične osebe, ki opravljajo dejavnosti na naslednjih
področjih energetskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalci energetskih
dejavnosti):
-
predelava nafte ali naftnih derivatov,
-
skladiščenje plinastih, tekočih in trdih goriv,
-
transport energije in goriv po omrežjih,
-
proizvodnja, pridobivanje, trgovanje in distribucija tekočih in
plinastih goriv,
-
proizvodnja električne energije,
-
proizvodnja in distribucija toplote za daljinsko ogrevanje in hlajenje,
-
dejavnost operaterja,
-
dobava električne energije, plina ali toplote,
-
dejavnost operaterja trga z električno energijo,
-
trgovanje, zastopanje in posredovanje na trgu z električno energijo
oziroma zemeljskim plinom.
(2) Določbe tega zakona se, če ni v
posameznih členih drugače določeno, uporabljajo tudi za druge pravne osebe
javnega in zasebnega prava ter fizične osebe (v nadaljnjem besedilu: drugi
zavezanci), in sicer za:
-
gospodarske subjekte, ki opravljajo dejavnost pridobivanja premoga,
nafte in zemeljskega plina,
-
izvajalce energetskih storitev, energetskega svetovanja in energetskih
pregledov,
-
inštalaterje naprav na obnovljive vire energije,
-
proizvajalce ali njihove pooblaščene zastopnike ali uvoznike ali
distributerje ali trgovce, ki dajejo na trg proizvode, povezane z energijo,
-
proizvajalce ali njihove pooblaščene zastopnike ali uvoznike, ki dajejo
na trg naprave za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije,
-
upravljavce oziroma lastnike javnih parkirišč in parkirišč, ki so
dostopna javnosti, ter parkirišč stavb oseb javnega sektorja,
-
osebe javnega sektorja,
-
Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad,
-
lastnike stavb,
-
uporabnike stavb,
-
pravne osebe javnega in zasebnega prava ter fizične osebe, ki so
lastniki oziroma uporabniki energetskih postrojev, naprav in napeljav,
-
končne odjemalce energije.
II. poglavje: TEMELJNA NAČELA
7. člen
(načelo prioritete)
(1) Ukrepi za povečanje energetske
učinkovitosti in zmanjšanje rabe energije imajo pri primerljivih stroških,
upoštevanih v življenjski dobi ukrepa, prednost pred zagotavljanjem novih
zmogljivosti za oskrbo z energijo.
(2) Ukrepi za zagotavljanje novih
zmogljivosti za oskrbo z energijo iz obnovljivih in nizkoogljičnih virov imajo
pri primerljivih stroških, upoštevanih v življenjski dobi naprave, prednost
pred zagotavljanjem novih zmogljivosti za oskrbo z energijo iz drugih virov.
8. člen
(načelo stroškovne učinkovitosti)
Državni organi in organi lokalnih skupnosti
si morajo pri sprejemanju politik, strategij, programov, načrtov, splošnih in
konkretnih pravnih aktov ter pri izvedbi ukrepov na podlagi tega zakona,
prizadevati doseči čim nižje neposredne stroške ukrepov za pravne in fizične
osebe in čim nižje zunanje stroške glede na dosežene rezultate, ob upoštevanju
načela stroškov v celotni življenjski dobi.
9. člen
(načelo socialne kohezivnosti)
Oskrba z energijo omogoča primerne
življenjske pogoje revnejšim skupinam prebivalstva oziroma gospodinjstvom.
10. člen
(načelo enakega obravnavanja)
Postopki, ki so povezani z gradnjo
zmogljivosti za oskrbo z energijo, z oskrbo z energijo ali z rabo energije, ki jih
vodi država ali lokalne skupnosti, morajo biti vodeni na način, ki zagotavlja
enakopravno obravnavanje vseh udeležencev v postopku.
11. člen
(načelo preglednosti)
Postopki, ki so povezani z gradnjo
zmogljivosti za oskrbo z energijo, z oskrbo z energijo ali z rabo energije, ki
jih vodi država ali lokalne skupnosti, morajo biti vodeni na način, ki
zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev.
12. člen
(načelo javnosti)
(1) Količinski podatki o dobavah
energije po vrstah odjemnih skupin in po skupinah končnih odjemalcev, so javni,
če ni z zakonom drugače določeno.
(2) Javnost je vključena v postopke
sprejemanja politik, strategij, programov in načrtov, ki se nanašajo na oskrbo
in rabo energije, skladno s tem zakonom.
(3) Javnost je vključena v postopke
izdajanja splošnih pravnih aktov, ki se nanašajo na oskrbo in rabo energije,
skladno s tem zakonom.
13. člen
(načelo varstva potrošnikov)
Pri oskrbi z energijo morajo biti
upoštevane pravice potrošnikov kot končnih odjemalcev energije.
14. člen
(načelo celovitosti)
Država in lokalna skupnost morata pri
sprejemanju politik, strategij, programov, načrtov in splošnih pravnih aktov
ter pri izvajanju drugih zadev iz svoje pristojnosti upoštevati njihove vplive
na doseganje ciljev s področja energijske učinkovitosti, obnovljivih virov
energije in okoljske sprejemljivosti.
15. člen
(načelo spodbujanja)
(1) Država in lokalna skupnost v
skladu s svojimi pristojnostmi spodbujata dejavnosti za povečanje energetske
učinkovitosti in deleža obnovljivih ter drugih nizkoogljičnih virov energije.
(2) Pri določanju spodbud morajo biti
okolju prijaznejše naprave, tehnologije, oprema, proizvodi in storitve ter dejavnosti
deležne večjih ugodnosti od okolju manj prijaznih.
(3) Država in lokalne skupnosti
spodbujajo ozaveščanje, informiranje in izobraževanje o energetski
učinkovitosti in obnovljivih virih energije.
16. člen
(načelo pregledne in nepristranske oskrbe
z energijo)
Odjemalci energije iz omrežij imajo pravico
do oskrbe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi s tem
zakonom in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi ter s splošnimi akti,
izdanimi po javnem pooblastilu.
17. člen
(načelo konkurenčnosti)
(1) Država je dolžna uveljavljati
tržna pravila in spodbujati konkurenco pri oskrbi z energijo.
(2) Proizvajalce ali dobavitelje
energije je treba obravnavati nepristransko v okviru pogojev za obratovanje
sistemov, določenih s tem zakonom.
18. člen
(načelo onesnaževalec plača)
Proizvajalci energije morajo nositi bremena
in tveganja onesnaževanja okolja, ki jih njihova proizvodnja povzroča. Pri tem
je potrebno upoštevati okoljska bremena in tveganja, ki nastajajo v celotnem
življenjskem ciklu od proizvodnje surovin, med obratovanjem, v primeru nesreč,
po zaključku delovanja, ob sanaciji okolja in odlaganju odpadkov.
19. člen
(načelo okoljske trajnosti)
Državni organi in organi lokalnih skupnosti
si morajo pri sprejemanju politik, strategij, programov, načrtov, splošnih in
konkretnih pravnih aktov ter pri izvedbi ukrepov na podlagi tega zakona, prizadevati
doseči čim nižje negativne učinke na okolje, pri čemer se upoštevajo okoljska
bremena v celotnem življenjskem ciklu. V primeru politik, strategij, programov,
načrtov, splošnih in konkretnih pravnih aktov, ki imajo dolgoročne učinke na
okolje, si je potrebno prizadevati za zmanjšanje okoljskega bremena na
prihodnje generacije.
III. poglavje: ENERGETSKA POLITIKA
20. člen
(energetska politika)
(1) Energetska politika je izvajanje
ukrepov v skladu z načeli tega zakona, s katerimi se zagotavlja doseganje zanesljive,
trajnostne in konkurenčne oskrbe države z energijo, in sicer s spodbujanjem:
-
zanesljive in kakovostne oskrbe z energijo,
-
dolgoročne uravnoteženosti razvoja energetskega gospodarstva glede na
gibanje porabe energije,
-
načrtne diverzifikacije različnih primarnih virov energije, upoštevajoč
njihovo ekonomiko,
-
konkurenčne oskrbe z energijo,
-
rabe obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije,
-
zagotavljanja prednosti učinkovite rabe energije pred oskrbo z energijo,
-
okoljske sprejemljivosti pri pridobivanju, proizvodnji, transportu in
rabi vseh vrst energije,
-
konkurence na trgu z energijo,
-
prilagodljivih porabnikov energije,
-
varstva potrošnikov.
(2) Ukrepi za doseganje ciljev iz
prejšnjega odstavka se določijo v naslednjih dokumentih dolgoročnega načrtovanja:
v energetskem konceptu Slovenije, celovitem
nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu ter v
operativnih in akcijskih načrtih za posamezna področja oskrbe in ravnanja z
energijo. Ukrepi morajo zajemati regulativno urejanje oskrbe z energijo, sklepanje
in izvajanje mednarodnih pogodb s področja energije, izvajanje investicij in
spodbujanje investicij na področju energije ter druge aktivnosti.
(3) Izvajanje ukrepov za doseganje
ciljev iz prvega odstavka tega člena je v splošnem gospodarskem interesu države.
21. člen
(prednostna raba energije)
Ob enakih specifičnih stroških za doseganje
prihrankov energije v primerjavi s stroški za zagotavljanje novih zmogljivosti
za enako količino energije imajo prednost ukrepi za doseganje prihrankov
energije, ob hkratni zahtevi po ohranjanju obstoječe zanesljivosti energetskega
sistema.
22. člen
(mednarodne obveznosti)
Obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih
pogodb in sporazumov, predvsem glede trga energije, naložb, prenosa energije in
energentov ter povezovanja v mednarodne energetske sisteme, so sestavni del
energetske politike in načrtovanja razvoja energetskih dejavnosti.
23. člen
(Energetski koncept Slovenije)
(1) Energetski koncept Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: EKS) je osnovni razvojni dokument, ki predstavlja
nacionalni energetski program in ga na predlog Vlade Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: vlada) z resolucijo sprejme Državni zbor Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor).
(2) Z EKS se na podlagi projekcij
gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter na podlagi sprejetih
mednarodnih obvez določijo cilji zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z
energijo za obdobje prihodnjih 20 let in okvirno za 40 let.
(3) Z EKS se določijo:
-
projekcija energetske bilance in način oskrbe ter ravnanja z energijo,
ki temeljita na dvajsetletni razvojni projekciji države, upoštevajoč
tehnološke, okoljske in geopolitične smeri razvoja;
-
cilji države pri oskrbi in ravnanju z energijo;
-
potrebni ukrepi za doseganje ciljev iz prejšnje alineje;
-
obveznosti glede obnovljivih virov energije;
-
kazalniki po pripadajočih ciljih energetske politike programskega
proračuna Republike Slovenije.
(4) EKS vlada obnovi vsakih deset let,
razen v primeru iz šestega odstavka tega člena.
(5) Za izvajanje ukrepov EKS je
odgovorna vlada. Vlada vsake tri leta poroča Državnemu zboru o doseganju ciljev
nacionalne energetske politike in o izvajanju ukrepov
iz EKS.
(6) V primeru, da je na podlagi
poročila iz prejšnjega odstavka potrebno veljavni EKS pri določenih ciljih ali
ukrepih spremeniti oziroma dopolniti, vlada predlaga Državnemu zboru sprejem
novega EKS.
24. člen
(Celoviti nacionalni energetski in
podnebni načrt)
(1) Celoviti nacionalni energetski in
podnebni načrt (v nadaljnjem besedilu: NEPN) v skladu s 3. členom Uredbe
2018/1999/EU pripravi ministrstvo, pristojno za energijo, in ga predloži vladi
v sprejem.
(2) Projekti in ukrepi določeni v NEPN so v
javnem interesu z vidika energetske in podnebne politike.
25. člen
(letna energetska bilanca)
(1) Letna energetska bilanca
napoveduje skupno letno porabo posameznih virov energije in načine
zagotavljanja oskrbe z energijo v državi.
(2) Ministrstvo, pristojno za
energijo, predloži vsakoletno energetsko bilanco v sprejem vladi.
(3) Obvezne sestavine energetske
bilance so bilance količin primarne in končne energije, izražene v naravnih
količinah in ekvivalentni energijski vrednosti, po posameznih virih v državi,
in sicer realizacije za predpreteklo leto, oceno za preteklo leto ter napovedi
za tekoče in prihodnje leto. Energetske bilance morajo vsebovati tudi načrt za
delovanje podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov in iz
soproizvodnje z visokim izkoristkom ter napoved razpoložljivih virov sredstev
za doseganje predvidenih letnih ciljev podporne sheme.
26. člen
(akcijski načrti in operativni programi)
(1) Za izvedbo EKS ali za izvrševanje
obveznosti iz ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, predpisov,
strategij in programov Evropske unije, ki se nanašajo na oblikovanje programov
na področju oskrbe z energijo in rabe energije, vlada na predlog ministrstva,
pristojnega za energijo, sprejme akcijske načrte ali operativne programe za
oskrbo oziroma rabo energije, in sicer:
-
akcijski načrt energetske učinkovitosti;
-
akcijski načrt za obnovljive vire;
-
akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe;
-
druge akcijske načrte ali operativne programe za oskrbo oziroma rabo
energije.
(2) V operativnem programu ali
akcijskem načrtu iz prejšnjega odstavka se določijo cilji, programi in ukrepi
politike za doseganje ciljev, izvajalci ter višina in viri financiranja izvajanja
programov in ukrepov politike.
27. člen
(akcijski načrt energetske učinkovitosti)
(1) Vlada na predlog ministrstva,
pristojnega za energijo, vsaka tri leta sprejme akcijski načrt energetske učinkovitosti
za obdobje do leta 2020.
(2) Akcijski načrt energetske
učinkovitosti vključuje cilje povečanja energetske učinkovitosti, programe in
ukrepe politike za doseganje ciljev pri oskrbi z energijo in pri rabi energije
ter ciljno porabo primarne energije in porabo končne energije leta 2020.
(3) Ministrstvo, pristojno za
energijo, vsako leto do 30. aprila pripravi poročilo o napredku pri
povečanju energetske učinkovitosti in o tem obvesti Evropsko komisijo.
28. člen
(akcijski načrt za obnovljive vire)
(1) Vlada na predlog ministrstva,
pristojnega za energijo, sprejme akcijski načrt za obnovljive vire energije za
obdobje do leta 2020 in ga posreduje Evropski komisiji.
(2) Akcijski načrt za obnovljive vire
vključuje nacionalne in sektorske cilje obnovljivih virov, programe in ukrepe
za doseganje ciljev ter kadrovske in finančne vire za izvedbo programov in
ukrepov za doseganje ciljev.
(3) Vlada v akcijskem načrtu za
obnovljive vire za vsako leto do leta 2020 določi naslednje sektorske cilje:
-
končne bruto porabe električne energije iz obnovljivih virov;
-
končne bruto porabe energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in
hlajenje ter
-
končne porabe energije iz obnovljivih virov v prometu.
(4) Akcijski načrt za obnovljive vire
vključuje tudi oceno potrebnih gradenj nove infrastrukture za daljinsko
ogrevanje in hlajenje, proizvedeno iz obnovljivih virov energije, za doseganje
ciljev iz drugega odstavka tega člena, ki se prilagaja razvoju proizvodnje
toplote v obratih na biomaso, sončno energijo in geotermalno energijo.
(5) Akcijski načrt za obnovljive vire
vključuje tudi ustrezne ukrepe za razvoj omrežne infrastrukture za prenos in
distribucijo inteligentnih omrežnih storitev, skladiščnih objektov in
elektroenergetskega sistema, ki omogočajo varno delovanje elektroenergetskega
sistema in njegovo prilagoditev nadaljnjemu razvoju na področju proizvodnje
električne energije iz obnovljivih virov energije, vključno z medsebojnimi
povezavami med državami članicami Evropske unije ter med državami članicami
Evropske unije in tretjimi državami.
(6) Minister, pristojen za energijo,
določi način izračuna nacionalnih in sektorskih ciljev iz tretjega odstavka
tega člena in kazalnike za preverjanje izpolnjevanja teh ciljev.
(7) Ministrstvo, pristojno za
energijo, vsaki dve leti do 31. decembra oceni napredek pri doseganju
ciljev s področja obnovljivih virov energije in o tem obvesti Evropsko
komisijo.
29. člen
(lokalni energetski koncept)
(1) Lokalna skupnost sprejme lokalni
energetski koncept (v nadaljnjem besedilu: LEK) kot program ravnanja z
energijo v lokalni skupnosti po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za
energijo, in ga objavi na svojih spletnih straneh.
(2) Na podlagi LEK se načrtujejo
prostorski in gospodarski razvoj lokalne skupnosti, razvoj lokalnih energetskih
gospodarskih javnih služb, učinkovita raba energije in njeno varčevanje,
uporaba obnovljivih virov energije ter izboljšanje kakovosti zraka na območju
lokalne skupnosti.
(3) V LEK se opredelijo cilji in
ukrepi za doseganje teh ciljev, ki morajo biti v skladu z EKS in akcijskimi
načrti iz 26. člena tega zakona in cilji za izboljšanje kakovosti zraka. LEK
vključuje posebne cilje in ukrepe za prihranek energije in za povečanje
energetske učinkovitosti stavb v lasti lokalnih skupnosti in stanovanjskih
skladov ter lokalne načrte za energetsko učinkovitost, ki upoštevajo dolgoročne
strategije za spodbujanje naložb prenove stavb in možnost učinkovitega
individualnega ogrevanja in hlajenja.
(4) Minister, pristojen za energijo,
predpiše metodologijo priprave, ki vključuje sodelovanje javnosti, ter obvezno
vsebino LEK.
(5) Lokalne skupnosti so dolžne
uskladiti LEK z novo sprejetim EKS ali akcijskim načrtom v roku enega leta od
sprejetja EKS ali akcijskega načrta.
(6) Več lokalnih skupnosti lahko
sprejme skupen LEK, iz katerega morajo biti razvidni cilji in ukrepi posamezne
lokalne skupnosti.
(7) LEK se sprejme na vsakih deset let
oziroma tudi pogosteje, če se z EKS ali akcijskimi načrti spremenijo cilji in
ukrepi ali če se spremenijo podlage za urejanje prostora in razvoja v lokalni
skupnosti.
(8) Lokalna skupnost lahko na podlagi
usmeritev iz LEK z upoštevanjem okoljskih kriterijev ter tehničnih
karakteristik stavb, z odlokom predpiše prioritetno uporabo energentov za
ogrevanje.
(9) Organi lokalne skupnosti ter
izvajalci energetskih dejavnosti na območju, ki ga pokriva LEK, so dolžni svoje
razvojne dokumente ter delovanje uskladiti s cilji in ukrepi, predvidenimi v
LEK.
(10) LEK predstavlja obvezno strokovno
podlago za pripravo prostorskih načrtov lokalnih skupnosti. Lokalna skupnost je
dolžna svoje prostorske načrte usklajevati z LEK, ki velja na njihovem območju.
V primeru neskladnosti med LEK in prostorskim načrtom, lokalna skupnost
neskladnosti upošteva v postopku priprave oziroma sprememb in dopolnitev
prostorskega načrta. Če lokalna skupnost v času sprejema LEK ne vodi postopka
priprave oziroma sprememb in dopolnitev prostorskega načrta, začne ta postopek
na podlagi ugotovljenih neskladnosti v LEK.
(11) Končni odjemalci energije, ki niso
gospodinjski odjemalci in so na območju posamezne lokalne skupnosti, morajo tej
lokalni skupnosti na zahtevo predati podatke o porabi energije, ki so potrebni
za pripravo in izvajanje LEK.
(12) Podatki iz prejšnjega odstavka so
podatki o porabi energentov za proizvodnjo toplote, proizvedeni toploti,
potrebni toploti in odvečni toploti ter ocene za prihodnje petletno obdobje.
29.a člen
(lokalne energetske organizacije)
(1) Ena ali več lokalnih skupnosti lahko za
izvajanje nalog iz tega zakona in zakona, ki ureja učinkovito rabo energije, ki
so v pristojnosti lokalnih skupnosti, ustanovi oziroma pooblasti lokalno
energetsko organizacijo.
(2) Naloge, ki jih lokalne energetske
organizacije izvajajo v javnem interesu, so:
-
priprava in izvajanje lokalnih energetskih konceptov,
-
naloge, povezane z vzpostavitvijo in izvajanjem sistema upravljanja z
energijo,
-
izvajanje in vodenje mednarodnih projektov s področja učinkovite rabe in
obnovljivih virov energije.
(3) Lokalne energetske organizacije vodijo
ločene računovodske evidence za sredstva, namenjena opravljanju nalog v javnem
interesu iz prejšnjega odstavka.
30. člen
(prenehal
veljati)
31. člen
(strokovna usposobljenost)
(1) Za zagotavljanje varnosti in
zanesljivosti obratovanja energetskih naprav ter učinkovite rabe energije
morajo biti delavci, ki opravljajo dela in naloge upravljanja energetskih
naprav, strokovno usposobljeni.
(2) Minister, pristojen za energijo,
predpiše način izpolnjevanja pogoja strokovne usposobljenosti iz prejšnjega
odstavka.
(3) Za namen priznavanja strokovne
usposobljenosti upravljavcev energetskih naprav iz drugih držav članic Evropske
unije, se smiselno uporablja 42. člen Zakona o
učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20).
32. člen
(naloge ministrstva, pristojnega za
energijo)
(1) Ministrstvo, pristojno za
energijo, v zvezi z energetskim načrtovanjem in spremljanjem izvajanja
energetske politike opravlja naslednje naloge:
-
spremlja naložbe v energetsko infrastrukturo in daje soglasje k
desetletnemu načrtu razvoja operaterja iz prvega odstavka 30. člena tega
zakona,
-
zbira in analizira podatke o proizvodnji, pridobivanju, skladiščenju,
transportu, distribuciji, uvozu, izvozu, porabi, cenah energije in goriv in
trgovanju z njimi ter druge podatke, potrebne za energetsko načrtovanje,
-
izvaja aktivnosti v zvezi s spodbujanjem proizvodnje električne energije
in toplote iz obnovljivih virov energije ter učinkovito rabo primarne energije
za proizvodnjo električne energije in toplote,
-
izdeluje poročila s področja energetike in jih v okviru informacij
javnega značaja objavlja na spletnih straneh,
-
izvaja naloge nosilca urejanja prostora skladno s predpisi, ki urejajo
urejanje prostora,
-
sodeluje pri pripravi državnega prostorskega načrta ter odgovarja za
njegovo strokovno in učinkovito pripravo v skladu s predpisi, ki urejajo
načrtovanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor s področja
energetske infrastrukture za oskrbo z elektriko in zemeljskim plinom ter nafto,
-
izvaja sektorsko politiko iz EKS, akcijskih načrtov in operativnih
programov.
(2) Minister, pristojen za energijo,
za ugotavljanje primernosti oziroma zadostnosti ukrepov za učinkovito izvajanje
sprejete energetske politike predpiše obseg in vrsto potrebnih podatkov, ki so
mu jih dolžni sporočati izvajalci energetskih dejavnosti in drugi zavezanci.
(3) Minister, pristojen za energijo,
izdaja tehnične predpise za postavitev, načrtovanje, gradnjo, obratovanje in
vzdrževanje energetskih naprav, postrojev, objektov, napeljav, omrežij in
sistemov, s katerimi lahko dobaviteljem, upravljavcem in uporabnikom predpiše
pogoje za zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja oziroma uporabe
energetskih naprav, postrojev, napeljav, omrežij, sistemov in energentov.
(4) Če se tehnični predpis sklicuje na
standarde in so energetske naprave, postroji, objekti, napeljave, omrežja in
sistemi skladni z njimi, velja domneva, da so energetske naprave, postroji,
objekti, napeljave, omrežja in sistemi skladni z zahtevami tehničnega predpisa.
33. člen
(izmenjava podatkov)
(1) Državni organi, agencija in drugi
nosilci javnih pooblastil, ki na podlagi tega zakona zbirajo podatke od
izvajalcev energetskih dejavnosti in drugih zavezancev za poročanje, so dolžni
zagotoviti učinkovito medsebojno sodelovanje pri izmenjavi podatkov.
(2) Pri medsebojni izmenjavi podatkov
se lahko organom in osebam iz prejšnjega odstavka posredujejo samo tisti
podatki, ki jih ta organ ali oseba potrebuje za opravljanje svojih nalog po tem
zakonu ali drugih nalog s področja energetike. Podatki se posredujejo na način,
ki ne obsega posredovanja ali razkritja osebnih podatkov, razen če je to nujno
za izvrševanje zakonskih pristojnosti uporabnika podatkov ali če zakon izrecno
določa posredovanje osebnih podatkov drugim osebam iz prejšnjega odstavka.
(3) Ministrstvo, pristojno za
energijo, usklajuje in skrbi za poenotenje postopkov izmenjave podatkov med
organi in osebami iz prvega odstavka tega člena.
Drugi del
ELEKTRIČNA ENERGIJA
(prenehal
veljati)
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
(prenehalo
veljati)
1. oddelek: Uvodne določbe
(prenehal
veljati)
34. člen
(prenehal
veljati)
35. člen
(prenehal
veljati)
36. člen
(prenehal
veljati)
2. oddelek: Naloge v javnem interesu in
izvajanje gospodarske javne službe
(prenehal
veljati)
37. člen
(prenehal
veljati)
38. člen
(prenehal
veljati)
3. oddelek: Varstvo končnih odjemalcev
in potrošnikov
(prenehal
veljati)
1. pododdelek: Splošne določbe o
varstvu končnih odjemalcev
(prenehal
veljati)
39. člen
(prenehal
veljati)
40. člen
(prenehal
veljati)
41. člen
(prenehal
veljati)
42. člen
(prenehal
veljati)
43. člen
(prenehal
veljati)
2. pododdelek: Zasilna oskrba
(prenehal
veljati)
44. člen
(prenehal
veljati)
3. pododdelek: Posebne določbe o
varstvu gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev ter drugih uporabnikov
sistema
(prenehal
veljati)
45. člen
(prenehal
veljati)
46. člen
(prenehal
veljati)
47. člen
(prenehal
veljati)
48. člen
(prenehal
veljati)
49. člen
(prenehal
veljati)
50. člen
(prenehal
veljati)
51. člen
(prenehal
veljati)
II. poglavje: PROIZVODNJA ELEKTRIKE
(prenehalo
veljati)
52. člen
(prenehal
veljati)
53. člen
(prenehal
veljati)
III. poglavje: PRENOS
(prenehalo
veljati)
1. oddelek: Gospodarska javna služba dejavnost
sistemskega operaterja
(prenehal
veljati)
54. člen
(prenehal
veljati)
55. člen
(prenehal
veljati)
56. člen
(prenehal
veljati)
57. člen
(prenehal
veljati)
58. člen
(prenehal
veljati)
59. člen
(prenehal
veljati)
2. oddelek: Ločevanje prenosnih
sistemov in operaterjev prenosnih sistemov
(prenehal
veljati)
1. pododdelek: Lastniška ločitev
(prenehal
veljati)
60. člen
(prenehal
veljati)
61. člen
(prenehal
veljati)
62. člen
(prenehal
veljati)
63. člen
(prenehal
veljati)
64. člen
(prenehal
veljati)
65. člen
(prenehal
veljati)
66. člen
(prenehal
veljati)
2. pododdelek: Certificiranje in
imenovanje sistemskega operaterja
(prenehal
veljati)
67. člen
(prenehal
veljati)
68. člen
(prenehal
veljati)
69. člen
(prenehal
veljati)
70. člen
(prenehal
veljati)
71. člen
(prenehal
veljati)
72. člen
(prenehal
veljati)
73. člen
(prenehal
veljati)
3. oddelek: Zagotavljanje sistemskih
storitev
(prenehal
veljati)
74. člen
(prenehal
veljati)
75. člen
(prenehal
veljati)
4. oddelek: Zaupnost podatkov za
sistemskega operaterja in za lastnike prenosnih sistemov
(prenehal
veljati)
76. člen
(prenehal
veljati)
77. člen
(prenehal
veljati)
IV. poglavje: DISTRIBUCIJA
(prenehalo
veljati)
1. oddelek: Gospodarska javna služba
dejavnost distribucijskega operaterja
(prenehal
veljati)
78. člen
(prenehal
veljati)
79. člen
(prenehal
veljati)
80. člen
(prenehal
veljati)
81. člen
(prenehal
veljati)
82. člen
(prenehal
veljati)
83. člen
(prenehal
veljati)
2. oddelek: Ločevanje distribucijskih
operaterjev
(prenehal
veljati)
84. člen
(prenehal
veljati)
85. člen
(prenehal
veljati)
86. člen
(prenehal
veljati)
3. oddelek: Zaupnost podatkov za
distribucijskega operaterja
(prenehal
veljati)
87. člen
(prenehal
veljati)
4. oddelek: Operater kombiniranega
sistema
(prenehal
veljati)
88. člen
(prenehal
veljati)
5. oddelek: Zaprti distribucijski
sistemi
(prenehal
veljati)
89. člen
(prenehal
veljati)
90. člen
(prenehal
veljati)
91. člen
(prenehal
veljati)
92. člen
(prenehal
veljati)
93. člen
(prenehal
veljati)
94. člen
(prenehal
veljati)
95. člen
(prenehal
veljati)
96. člen
(prenehal
veljati)
V. poglavje: DEJAVNOST OPERATERJA TRGA Z ELEKTRIKO
(prenehalo
veljati)
97. člen
(prenehal
veljati)
98. člen
(prenehal
veljati)
99. člen
(prenehal
veljati)
100. člen
(prenehal
veljati)
101. člen
(prenehal
veljati)
102. člen
(prenehal
veljati)
103. člen
(prenehal
veljati)
104. člen
(prenehal
veljati)
105. člen
(prenehal
veljati)
106. člen
(prenehal
veljati)
107. člen
(prenehal
veljati)
VI. poglavje: LOČEVANJE IN PREGLEDNOST RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
(prenehalo
veljati)
108. člen
(prenehal
veljati)
109. člen
(prenehal
veljati)
110. člen
(prenehal
veljati)
111. člen
(prenehal
veljati)
VII. poglavje: DOSTOP DO SISTEMA
(prenehalo
veljati)
1. oddelek: Organiziranje dostopa do
sistema
(prenehal
veljati)
1. pododdelek: Splošne določbe o
dostopu do sistema
(prenehal
veljati)
112. člen
(prenehal
veljati)
113. člen
(prenehal
veljati)
2. pododdelek: Pogodba o uporabi
sistema in dobavi elektrike končnim odjemalcem
(prenehal
veljati)
114. člen
(prenehal
veljati)
115. člen
(prenehal
veljati)
2. oddelek: Omrežnina za prenosni in
distribucijski sistem
(prenehal
veljati)
1. pododdelek: Regulativni okvir
(prenehal
veljati)
116. člen
(prenehal
veljati)
117. člen
(prenehal
veljati)
118. člen
(prenehal
veljati)
119. člen
(prenehal
veljati)
120. člen
(prenehal
veljati)
2. pododdelek: Posebne določbe o
določitvi regulativnega okvira, če distribucijski operater ni lastnik
pomembnega dela distribucijskega sistema ali če bistvene naloge
distribucijskega operaterja izvaja druga oseba
(prenehal
veljati)
121. člen
(prenehal
veljati)
122. člen
(prenehal
veljati)
123. člen
(prenehal
veljati)
124. člen
(prenehal
veljati)
125. člen
(prenehal
veljati)
126. člen
(prenehal
veljati)
3. pododdelek: Določbe o reguliranju
s kakovostjo
(prenehal
veljati)
127. člen
(prenehal
veljati)
128. člen
(prenehal
veljati)
129. člen
(prenehal
veljati)
130. člen
(prenehal
veljati)
131. člen
(prenehal
veljati)
4. pododdelek: Obračunavanje
omrežnine in drugih storitev elektrooperaterja
(prenehal
veljati)
132. člen
(prenehal
veljati)
133. člen
(prenehal
veljati)
134. člen
(prenehal
veljati)
135. člen
(prenehal
veljati)
136. člen
(prenehal
veljati)
137. člen
(prenehal
veljati)
138. člen
(prenehal
veljati)
VIII. poglavje: DRUGE DOLOČBE
(prenehalo
veljati)
1. oddelek: Izvzetje za novo
infrastrukturo– novi povezovalni vodi
(prenehal
veljati)
139. člen
(prenehal
veljati)
140. člen
(prenehal
veljati)
2. oddelek: Distribucijski čezmejni vod
(prenehal
veljati)
141. člen
(prenehal
veljati)
3. oddelek: Neposredni vodi
(prenehal
veljati)
142. člen
(prenehal
veljati)
143. člen
(prenehal
veljati)
4. oddelek: Sistemska obratovalna
navodila in tehnična varnost obratovanja
(prenehal
veljati)
144. člen
(prenehal
veljati)
145. člen
(prenehal
veljati)
5. oddelek: Zaščitni ukrepi zaradi
kriznih stanj v elektroenergetskem sistemu
(prenehal
veljati)
146. člen
(prenehal
veljati)
6. oddelek: Priključevanje na sistem in
možnost odklopa uporabnika sistema
(prenehal
veljati)
147. člen
(prenehal
veljati)
148. člen
(prenehal
veljati)
149. člen
(prenehal
veljati)
150. člen
(prenehal
veljati)
151. člen
(prenehal
veljati)
152. člen
(prenehal
veljati)
153. člen
(prenehal
veljati)
154. člen
(prenehal
veljati)
155. člen
(prenehal
veljati)
7. oddelek: Evidence
(prenehal
veljati)
156. člen
(prenehal
veljati)
157. člen
(prenehal
veljati)
8. oddelek: Osebni podatki uporabnikov
sistema
(prenehal
veljati)
157.a člen
(prenehal
veljati)
157.b člen
(prenehal
veljati)
157.c člen
(prenehal
veljati)
157.č člen
(prenehal
veljati)
Tretji del
ZEMELJSKI PLIN
(prenehal
veljati)
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
(prenehalo
veljati)
1. oddelek: Uvodne določbe
(prenehal
veljati)
158. člen
(prenehal
veljati)
159. člen
(prenehal
veljati)
2. oddelek: Naloge v javnem interesu in
izvajanje gospodarske javne službe
(prenehal veljati)
160. člen
(prenehal
veljati)
3. oddelek: Varstvo odjemalcev in
potrošnikov
(prenehal
veljati)
1. pododdelek: Splošne določbe o
varstvu odjemalcev
(prenehal
veljati)
161. člen
(prenehal
veljati)
162. člen
(prenehal
veljati)
163. člen
(prenehal
veljati)
164. člen
(prenehal
veljati)
165. člen
(prenehal
veljati)
2. pododdelek: Zagotavljanje
zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom
(prenehal
veljati)
166. člen
(prenehal
veljati)
167. člen
(prenehal
veljati)
168. člen
(prenehal
veljati)
169. člen
(prenehal
veljati)
3. pododdelek: Posebne določbe o
varstvu gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev ter drugih uporabnikov
sistema
(prenehal
veljati)
170. člen
(prenehal
veljati)
171. člen
(prenehal
veljati)
172. člen
(prenehal
veljati)
173. člen
(prenehal
veljati)
174. člen
(prenehal
veljati)
175. člen
(prenehal
veljati)
176. člen
(prenehal
veljati)
II. poglavje: PRENOS, SKLADIŠČENJE IN UZP
(prenehalo
veljati)
1. oddelek: Gospodarska javna služba
dejavnost operaterja prenosnega sistema
(prenehal
veljati)
177. člen
(prenehal
veljati)
178. člen
(prenehal
veljati)
179. člen
(prenehal
veljati)
180. člen
(prenehal
veljati)
181. člen
(prenehal
veljati)
2. oddelek: Ločevanje prenosnih
sistemov in operaterjev prenosnih sistemov
(prenehal
veljati)
1. pododdelek: Lastniška ločitev
(prenehal
veljati)
182. člen
(prenehal
veljati)
183. člen
(prenehal
veljati)
184. člen
(prenehal
veljati)
185. člen
(prenehal
veljati)
186. člen
(prenehal
veljati)
187. člen
(prenehal
veljati)
188. člen
(prenehal
veljati)
2. pododdelek: Neodvisni operater
prenosnega sistema
(prenehal
veljati)
189. člen
(prenehal
veljati)
190. člen
(prenehal
veljati)
191. člen
(prenehal
veljati)
192. člen
(prenehal
veljati)
193. člen
(prenehal
veljati)
194. člen
(prenehal
veljati)
195. člen
(prenehal
veljati)
196. člen
(prenehal
veljati)
197. člen
(prenehal
veljati)
198. člen
(prenehal
veljati)
199. člen
(prenehal
veljati)
200. člen
(prenehal
veljati)
201. člen
(prenehal
veljati)
202. člen
(prenehal
veljati)
203. člen
(prenehal
veljati)
3. pododdelek: Certificiranje in
imenovanje operaterja prenosnega sistema
(prenehal
veljati)
204. člen
(prenehal
veljati)
205. člen
(prenehal
veljati)
206. člen
(prenehal
veljati)
207. člen
(prenehal
veljati)
208. člen
(prenehal
veljati)
209. člen
(prenehal
veljati)
210. člen
(prenehal
veljati)
3. oddelek: Operaterji skladiščnih
sistemov in sistemov UZP
(prenehal
veljati)
211. člen
(prenehal
veljati)
212. člen
(prenehal
veljati)
213. člen
(prenehal
veljati)
4. oddelek: Zaupnost podatkov za
operaterje prenosnih sistemov, skladiščnih sistemov in sistemov za UZP in za
lastnike prenosnih sistemov
(prenehal
veljati)
214. člen
(prenehal
veljati)
215. člen
(prenehal
veljati)
III. poglavje: DISTRIBUCIJA
(prenehalo
veljati)
1. oddelek: Gospodarska javna služba
dejavnost operaterja distribucijskega sistema
(prenehal
veljati)
216. člen
(prenehal
veljati)
217. člen
(prenehal
veljati)
218. člen
(prenehal
veljati)
219. člen
(prenehal
veljati)
220. člen
(prenehal
veljati)
2. oddelek: Ločevanje operaterjev distribucijskih
sistemov
(prenehal
veljati)
221. člen
(prenehal
veljati)
222. člen
(prenehal
veljati)
223. člen
(prenehal
veljati)
224. člen
(prenehal
veljati)
3. oddelek: Zaupnost podatkov za
operaterje distribucijskih sistemov
(prenehal
veljati)
225. člen
(prenehal
veljati)
4. oddelek: Zaprti distribucijski
sistemi
(prenehal
veljati)
226. člen
(prenehal
veljati)
227. člen
(prenehal
veljati)
228. člen
(prenehal
veljati)
229. člen
(prenehal
veljati)
230. člen
(prenehal
veljati)
231. člen
(prenehal
veljati)
232. člen
(prenehal
veljati)
233. člen
(prenehal
veljati)
IV. poglavje: LOČEVANJE IN PREGLEDNOST RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
(prenehalo
veljati)
234. člen
(prenehal
veljati)
235. člen
(prenehal
veljati)
236. člen
(prenehal
veljati)
237. člen
(prenehal
veljati)
V. poglavje: DOSTOP DO SISTEMA
(prenehalo
veljati)
1. oddelek: Organiziranje dostopa do
sistema
(prenehal
veljati)
1. pododdelek: Splošne določbe o
dostopu do prenosnega in distribucijskega sistema
(prenehal
veljati)
238. člen
(prenehal
veljati)
239. člen
(prenehal
veljati)
240. člen
(prenehal
veljati)
2. pododdelek: Dostop do prenosnega
sistema zemeljskega plina
(prenehal
veljati)
241. člen
(prenehal
veljati)
242. člen
(prenehal
veljati)
243. člen
(prenehal
veljati)
244. člen
(prenehal
veljati)
245. člen
(prenehal
veljati)
246. člen
(prenehal
veljati)
3. pododdelek: Dostop do distribucijskega
sistema zemeljskega plina
(prenehal
veljati)
247. člen
(prenehal
veljati)
248. člen
(prenehal
veljati)
249. člen
(prenehal
veljati)
2. oddelek: Omrežnina za prenosni in
distribucijski sistem
(prenehal
veljati)
1. pododdelek: Regulativni okvir
(prenehal
veljati)
250. člen
(prenehal
veljati)
251. člen
(prenehal
veljati)
252. člen
(prenehal
veljati)
253. člen
(prenehal
veljati)
254. člen
(prenehal
veljati)
255. člen
(prenehal
veljati)
2. pododdelek: Tarifa za uporabo sistema
zemeljskega plina
(prenehal
veljati)
256. člen
(prenehal
veljati)
257. člen
(prenehal
veljati)
3. pododdelek: Posebne določbe o
zagotavljanju kakovosti na prenosnem in distribucijskem sistemu zemeljskega
plina
(prenehal
veljati)
258. člen
(prenehal
veljati)
259. člen
(prenehal
veljati)
260. člen
(prenehal
veljati)
3. oddelek: Izvzetje za novo
infrastrukturo
(prenehal
veljati)
261. člen
(prenehal
veljati)
262. člen
(prenehal
veljati)
263. člen
(prenehal
veljati)
264. člen
(prenehal
veljati)
265. člen
(prenehal
veljati)
VI. poglavje: DRUGE DOLOČBE
(prenehalo
veljati)
1. oddelek: Neposredni plinovodi
(prenehal
veljati)
266. člen
(prenehal
veljati)
267. člen
(prenehal
veljati)
2. oddelek: Sistemska obratovalna
navodila in tehnična varnost obratovanja
(prenehal
veljati)
268. člen
(prenehal
veljati)
269. člen
(prenehal
veljati)
3. oddelek: Priključevanje na sistem in
možnost odklopa uporabnika sistema
(prenehal
veljati)
270. člen
(prenehal
veljati)
271. člen
(prenehal
veljati)
272. člen
(prenehal
veljati)
273. člen
(prenehal
veljati)
274. člen
(prenehal
veljati)
275. člen
(prenehal
veljati)
276. člen
(prenehal
veljati)
277. člen
(prenehal
veljati)
4. oddelek: Odstopanja v zvezi z
obveznostmi »vzemi ali
plačaj«
(prenehal
veljati)
278. člen
(prenehal
veljati)
279. člen
(prenehal
veljati)
5. oddelek: Evidence
(prenehal
veljati)
280. člen
(prenehal
veljati)
281. člen
(prenehal
veljati)
6. oddelek: Mednarodne pogodbe na področju
zemeljskega plina
(prenehal
veljati)
281.a člen
(prenehal
veljati)
Četrti del
TOPLOTA IN DRUGI ENERGETSKI PLINI IZ ZAKLJUČENIH DISTRIBUCIJSKIH SISTEMOV
(prenehal
veljati)
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
(prenehalo
veljati)
282. člen
(prenehal
veljati)
283. člen
(prenehal
veljati)
284. člen
(prenehal
veljati)
285. člen
(prenehal
veljati)
286. člen
(prenehal
veljati)
287. člen
(prenehal
veljati)
II. poglavje: VARSTVO ODJEMALCEV
(prenehalo
veljati)
288. člen
(prenehal
veljati)
289. člen
(prenehal
veljati)
290. člen
(prenehal
veljati)
III. poglavje: MERJENJE PORABE
(prenehalo
veljati)
291. člen
(prenehal
veljati)
292. člen
(prenehal
veljati)
IV. poglavje: OBVEZNOSTI DISTRIBUTERJEV V JAVNEM INTERESU
(prenehalo
veljati)
293. člen
(prenehal
veljati)
294. člen
(prenehal
veljati)
295. člen
(prenehal
veljati)
296. člen
(prenehal
veljati)
V. poglavje: DRUGE OBVEZNOSTI DISTRIBUTERJEV
(prenehalo
veljati)
297. člen
(prenehal
veljati)
298. člen
(prenehal
veljati)
VI. poglavje: REGULACIJA CENE OSKRBE S TOPLOTO ZA DALJINSKO
OGREVANJE
(prenehalo
veljati)
299. člen
(prenehal
veljati)
300. člen
(prenehal
veljati)
301. člen
(prenehal
veljati)
302. člen
(prenehal
veljati)
303. člen
(prenehal
veljati)
304. člen
(prenehal
veljati)
305. člen
(prenehal
veljati)
VII. poglavje: PRIKLJUČITEV NA SISTEM
(prenehalo
veljati)
306. člen
(prenehal
veljati)
307. člen
(prenehal
veljati)
308. člen
(prenehal
veljati)
309. člen
(prenehal
veljati)
VIII. poglavje: POSEBNE DOLOČBE
(prenehalo
veljati)
310. člen
(prenehal
veljati)
311. člen
(prenehal
veljati)
Peti del
OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE
(prenehal
veljati)
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
(prenehalo veljati)
312. člen
(prenehal
veljati)
313. člen
(prenehal
veljati)
II. poglavje: RABA OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
(prenehalo veljati)
314. člen
(prenehal
veljati)
315. člen
(prenehal
veljati)
315.a člen
(prenehal
veljati)
316. člen
(prenehal
veljati)
317. člen
(prenehal
veljati)
318. člen
(prenehal
veljati)
319. člen
(prenehal
veljati)
320. člen
(prenehal
veljati)
321. člen
(prenehal
veljati)
322. člen
(prenehal
veljati)
323. člen
(prenehal
veljati)
324. člen
(prenehal
veljati)
325. člen
(prenehal
veljati)
326. člen
(prenehal
veljati)
III. poglavje: ENERGETSKA UČINKOVITOST
(prenehalo
veljati)
1. oddelek: Zahteve za okoljsko
primerno zasnovo proizvodov, povezanih z energijo
(prenehal
veljati)
327. člen
(prenehal
veljati)
2. oddelek: Energijsko označevanje
proizvodov
(prenehal
veljati)
328. člen
(prenehal
veljati)
329. člen
(prenehal
veljati)
3. oddelek: Energetska učinkovitost
stavb
(prenehal
veljati)
330. člen
(prenehal
veljati)
331. člen
(prenehal
veljati)
332. člen
(prenehal
veljati)
333. člen
(prenehal
veljati)
334. člen
(prenehal
veljati)
335. člen
(prenehal
veljati)
336. člen
(prenehal
veljati)
337. člen
(prenehal
veljati)
338. člen
(prenehal
veljati)
339. člen
(prenehal
veljati)
340. člen
(prenehal
veljati)
341. člen
(prenehal
veljati)
342. člen
(prenehal
veljati)
343. člen
(prenehal
veljati)
344. člen
(prenehal
veljati)
345. člen
(prenehal
veljati)
346. člen
(prenehal
veljati)
347. člen
(prenehal
veljati)
348. člen
(prenehal
veljati)
349. člen
(prenehal
veljati)
350. člen
(prenehal
veljati)
IV. poglavje: USPOSABLJANJE
(prenehalo veljati)
351. člen
(prenehal
veljati)
352. člen
(prenehal
veljati)
353. člen
(prenehal
veljati)
354. člen
(prenehal
veljati)
355. člen
(prenehal
veljati)
356. člen
(prenehal
veljati)
357. člen
(prenehal
veljati)
358. člen
(prenehal
veljati)
359. člen
(prenehal
veljati)
V. poglavje: ELEKTRIČNA ENERGIJA IZ OBNOVLJIVIH VIROV
ENERGIJE IN IZ SOPROIZVODNJE TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE Z VISOKIM
IZKORISTKOM
(prenehalo veljati)
1. oddelek: Soproizvodnja toplote in
električne energije z visokim izkoristkom ter učinkovito daljinsko ogrevanje in
hlajenje
(prenehal
veljati)
360. člen
(prenehal
veljati)
361. člen
(prenehal
veljati)
362. člen
(prenehal
veljati)
363. člen
(prenehal
veljati)
364. člen
(prenehal
veljati)
2. oddelek: Potrdila o izvoru
električne energije
(prenehal
veljati)
365. člen
(prenehal
veljati)
366. člen
(prenehal
veljati)
367. člen
(prenehal
veljati)
368. člen
(prenehal
veljati)
3. oddelek: Priključevanje na omrežje
ter prenos električne energije iz obnovljivih virov in iz soproizvodnje
(prenehal
veljati)
369. člen
(prenehal
veljati)
370. člen
(prenehal
veljati)
371. člen
(prenehal
veljati)
4. oddelek: Podpore proizvodnji
električne energije iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji z visokim
izkoristkom
(prenehal
veljati)
372. člen
(prenehal
veljati)
373. člen
(prenehal
veljati)
374. člen
(prenehal
veljati)
375. člen
(prenehal
veljati)
376. člen
(prenehal
veljati)
377. člen
(prenehal
veljati)
378. člen
(prenehal
veljati)
5. oddelek: Izjeme za fizične osebe, ki
proizvajajo električno energijo v proizvodnih napravah do 50 kW
(prenehal
veljati)
379. člen
(prenehal
veljati)
VI. poglavje: OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE V PROMETU
(prenehalo veljati)
380. člen
(prenehal
veljati)
381. člen
(prenehal
veljati)
382. člen
(prenehal
veljati)
VII. poglavje: STATISTIČNI PRENOSI ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH
VIROV ENERGIJE
(prenehalo veljati)
382.a člen
(prenehal
veljati)
Šesti del
AGENCIJA ZA ENERGIJO
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
383. člen
(ustanovitev agencije)
(1) S tem zakonom se ustanovi Agencija
za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) kot nacionalni regulativni organ
Republike Slovenije na področju trga z energijo.
(2) Za agencijo se ne uporablja zakon,
ki ureja javne agencije. Agencija je pravna oseba javnega prava.
(3) Agencija spremlja, usmerja in
nadzira izvajalce energetskih dejavnosti na področju elektrike in zemeljskega
plina ter opravlja z zakonom določene naloge reguliranja izvajalcev energetskih
dejavnosti na področju toplote in drugih energetskih plinov.
384. člen
(samostojnost in neodvisnost agencije)
(1) Pri izvrševanju nalog in
pristojnosti je agencija samostojna in neodvisna.
(2) Direktor agencije, zaposleni v
agenciji ter člani sveta agencije pri svojem delu niso vezani na sklepe,
stališča, navodila ali usmeritve državnih organov, organov lokalne skupnosti
ali drugih organov, pravnih oseb ali posameznikov, niti jih ne smejo zahtevati.
(3) Agencija samostojno določa svojo
notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest.
(4) Agencija samostojno odloča o
potrebnem številu zaposlenih in finančnih virih za učinkovito izvajanje svojih
nalog in pristojnosti, ki jih opredeli v programu dela in finančnem načrtu.
385. člen
(temeljni cilji delovanja agencije)
Agencija mora pri svojem delovanju
zasledovati naslednje temeljne cilje:
-
spodbujanje konkurenčnega, zanesljivega in okoljsko trajnostnega trga z
elektriko in zemeljskim plinom ter učinkovito odpiranje trga za vse odjemalce
in dobavitelje;
-
razvoj konkurenčnih in pravilno delujočih regionalnih trgov z elektriko
in zemeljskim plinom;
-
odprava omejitev pri trgovanju z elektriko in zemeljskim plinom;
-
stroškovno učinkovito spodbujati razvoj varnih, zanesljivih in
učinkovitih nediskriminatornih sistemov, usmerjenih k odjemalcem, ki spodbujajo
zadostno zmogljivost sistema ter, v skladu s splošnimi cilji energetske
politike, energetsko učinkovitost in vključevanje proizvodnje elektrike in
plina v manjšem in večjem obsegu iz obnovljivih virov energije ter porazdeljene
proizvodnje v prenosnih in distribucijskih omrežjih;
-
omogočanje lažjega vključevanja v omrežje novih proizvodnih
zmogljivosti, zlasti z odpravljanjem ovir, ki bi lahko novim udeležencem
preprečile vstop na trg elektrike in plina iz obnovljivih virov energije;
-
zagotavljanje ustreznih spodbud za operaterje in za uporabnike sistemov,
kratkoročno in dolgoročno, da bi povečali učinkovitost omrežij in spodbudili
povezovanje trgov;
-
zagotavljanje koristi odjemalcev elektrike in zemeljskega plina preko
učinkovitega delovanja trga, spodbujanjem učinkovite konkurence in pomoči pri
zagotavljanju varstva potrošnikov;
-
pomoč pri doseganju visokih standardov storitev za odjemalce elektrike
in zemeljskega plina ter pri zaščiti ranljivih odjemalcev in skladnosti
potrebnih postopkov izmenjave podatkov za vse odjemalce.
386. člen
(mednarodno sodelovanje agencije)
(1) Agencija je dolžna sodelovati z ACER.
(2) Visokega predstavnika agencije v
odboru regulatorjev ACER po prvem odstavku 21. člena
Uredbe (EU) 2019/942 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o
ustanovitvi Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev
(prenovitev) (UL L št. 158 z dne 14. 6. 2019, str. 22; v
nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/942/EU) in njegovega
namestnika imenuje svet agencije izmed zaposlenih na agenciji za dobo pet let
in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan. Visoki predstavnik in njegov namestnik
morata izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka 393. člena tega zakona.
(3) Visokemu predstavniku agencije in
njegovemu namestniku predčasno preneha mandat iz razlogov, ki veljajo za člana
sveta agencije in so navedeni v prvem odstavku 394. člena tega zakona ter z
dnem prenehanja delovnega razmerja v agenciji.
(4) Agencija sodeluje, se posvetuje in
zagotavlja podatke, ki so potrebni za izpolnjevanje nalog ACER, drugih
nacionalnih regulativnih organov, sistemskih operaterjev in operaterjev
prenosnih sistemov drugih držav članic Evropske unije neposredno in v okviru
regionalnega sodelovanja, po potrebi pa tudi z ustreznimi organi drugih držav.
(5) Agencija spodbuja in omogoča
sodelovanje sistemskih operaterjev na regionalni ravni, vključno s čezmejnimi
vprašanji, da se ustvari konkurenčen notranji trg za elektriko in plin in
spodbuja usklajenost pravnega in regulativnega ter tehničnega okvira na
geografskih območjih, ki so opredeljena v skladu s tretjim odstavkom 34. člena Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (UL L
št. 158 z dne 14. 6. 2019, str. 54; v nadaljnjem besedilu:
Uredba 2019/943/EU) ali na drugih geografskih
območjih.
(6) Agencija sodeluje z regulativnimi
organi v drugih državah članicah Evropske unije pri izvajanju ukrepov, s
katerimi:
-
spodbuja uvajanje obratovalnih dogovorov, da bi omogočili optimalno
upravljanje omrežja, spodbudili skupne borze elektrike in plina in dodeljevanje
čezmejnih zmogljivosti ter – vključno z novimi povezavami – omogočili ustrezno
raven zmogljivosti za medsebojno povezovanje v regiji in med regijami, da se
omogoči razvoj učinkovite konkurence in izboljša zanesljivost dobave brez
razlikovanja med dobavitelji v različnih državah članicah;
-
uskladi vse omrežne kodekse za operaterje prenosnih sistemov in druge
udeležence na trgu;
-
uskladi skupni nadzor nad subjekti, ki opravljajo funkcije na regionalni
ravni;
-
uskladi skupni nadzor v sodelovanju z drugimi vključenimi organi nad
nacionalnimi, regionalnimi in vseevropskimi ocenami zadostnosti;
-
uskladi pravila za upravljanje omrežij in
-
izvaja svoje pristojnosti skladno z Uredbo (EU) št. 1227/2011.
(7) Agencija lahko sklepa sporazume z
drugimi regulativnimi organi za pospešitev regulativnega sodelovanja. Pri izvajanju
ukrepov iz prejšnjega odstavka se agencija, če je to potrebno, posvetuje z
ministrstvom, pristojnim za energijo, sistemskim operaterjem in operaterjem
trga.
(8) Agencija pri čezmejnih zadevah sodeluje
z regulativnim organom ali organi zadevnih držav članic Evropske unije in ACER.
Glede plinske infrastrukture, ki poteka v tretjo državo ali iz nje se lahko
agencija posvetuje in sodeluje s pristojnimi organi tretje države v zvezi z
delovanjem infrastrukture. Kadar je v Republiki Sloveniji prva povezovalna
točka plinske infrastrukture v tretjo državo ali iz nje, se agencija pred
sodelovanjem s pristojnimi organi tretje države posvetuje z regulativnimi
organi drugih držav članic, ki jih ta infrastruktura zadeva.
387. člen
(sodelovanje agencije z organoma,
pristojnima za varstvo konkurence in regulacijo trga finančnih instrumentov)
(1) Agencija, organ, pristojen za
varstvo konkurence, in organ, pristojen za regulacijo trga finančnih
instrumentov, si izmenjujejo podatke in informacije, ki jih potrebujejo za izvrševanje
svojih pristojnosti. Pri tem morajo ohraniti stopnjo zaupnosti teh podatkov,
vključno s poslovno občutljivimi podatki.
(2) Podatki in informacije iz
prejšnjega odstavka morajo biti omejeni in sorazmerni glede na namen njihove
izmenjave.
II. poglavje: STATUSNE DOLOČBE O AGENCIJI
1. oddelek: Splošno
388. člen
(status agencije)
(1) Ustanovitelj agencije je Republika
Slovenija.
(2) Agencija letno poroča Državnemu
zboru Republike Slovenije o svojem delu. Letno poročilo o delu agencije za
preteklo leto mora agencija predložiti Državnemu zboru do 30. junija
tekočega leta.
389. člen
(poslovnik agencije)
(1) Agencija ima poslovnik, ki določa
podrobnejšo notranjo organizacijo in poslovanje agencije in njenih organov.
(2) Poslovnik agencije sprejme svet agencije
z večino glasov vseh članov.
2. oddelek: Organa agencije
390. člen
(organa agencije)
Organa agencije sta:
-
svet agencije;
-
direktor agencije.
391. člen
(pristojnosti sveta agencije)
(1) Svet agencije je organ upravljanja
agencije.
(2) Svet agencije:
-
sprejema splošne akte agencije za izvrševanje javnih pooblastil;
-
izdaja soglasja k splošnim aktom izvajalcev energetskih dejavnosti h
katerim na podlagi tega zakona daje soglasja agencija;
-
sprejema program dela agencije, finančni načrt in poslovno poročilo
agencije;
-
sprejema poročilo agencije o stanju na področju energetike;
-
nadzira direktorja agencije glede zakonitosti njegovega dela in
doseganja rezultatov dela agencije in njenega poslovanja;
-
imenuje in razrešuje direktorja agencije;
-
opravlja druge naloge, določene s tem zakonom ali splošnim aktom
agencije.
392. člen
(sestava in delovanje sveta agencije)
(1) Svet agencije sestavlja predsednik
in pet članov.
(2) Predsednika in člane sveta imenuje
in razrešuje Državni zbor na predlog vlade.
(3) Minister, pristojen za energijo,
obvesti vlado in Državni zbor o izteku mandata predsednika oziroma člana sveta
agencije najpozneje šest mesecev pred iztekom mandata.
(4) Minister, pristojen za energijo,
objavi v 30 dneh po posredovanju obvestila iz prejšnjega odstavka v Uradnem
listu Republike Slovenije poziv za zbiranje predlogov kandidatov za predsednika
oziroma člana sveta agencije. Rok za oddajo predlogov ne sme biti krajši od 30
dni, v primeru predčasnega prenehanja mandata pa ne krajši od 15 dni po objavi
poziva. Predlog mora biti obrazložen, priloženo pa mu mora biti pisno soglasje
kandidata, da je kandidaturo pripravljen sprejeti.
(5) Izmed kandidatov za predsednika
oziroma člana sveta agencije minister, pristojen za energijo, sestavi listo
kandidatov in jo posreduje vladi. Vlada na podlagi liste kandidatov oblikuje
predlog kandidatov, o katerih bo odločal Državni zbor. Kandidata za predsednika
oziroma člana sveta lahko predlaga tudi vlada sama. Predlog vlade mora biti
obrazložen, s priloženim pisnim soglasjem kandidata, da kandidaturo sprejema.
Rok za oddajo predloga vlade je 30 dni po izteku roka iz prejšnjega
odstavka.
(6) Državni zbor glasuje o predlaganem
kandidatu za predsednika oziroma člana sveta v 30 dneh po prejemu predloga
vlade.
(7) Če predlagani kandidat za
predsednika oziroma člana sveta agencije ne dobi potrebne večine poslanskih
glasov, predsednik Državnega zbora o tem takoj obvesti vlado, ki v 14 dneh
sporoči predsedniku Državnega zbora svojo odločitev o nadaljnjem postopku za
imenovanje predsednika oziroma člana sveta agencije.
(8) Predsednik ali član sveta se
imenuje za dobo šest let. Član sveta je lahko še enkrat ponovno imenovan, pri
čemer se imenovanje za predsednika šteje tudi za imenovanje za člana sveta.
(9) Vsaka tri leta se imenuje polovica
članov sveta. Če je zaradi predčasnega prenehanja funkcije predsednika ali
člana sveta treba imenovati novega predsednika ali člana sveta, se ta imenuje
za preostanek trajanja funkcije.
(10) Predsednik in člani sveta niso
zaposleni v agenciji.
(11) Svet agencije veljavno odloča, če
so na seji navzoči predsednik in vsaj trije člani sveta.
(12) Svet agencije odloča z večino
vseh glasov. V primeru enakega števila glasov odloči glas predsedujočega.
(13) Predsednik in člani sveta
agencije so upravičeni do sejnin in povračil stroškov, za katere se uporabljajo
predpisi, ki urejajo sejnine in povračila stroškov v pravnih osebah javnega
prava.
393. člen
(imenovanje predsednika in članov sveta
agencije)
(1) Za predsednika ali člana sveta
agencije je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-
je državljan Republike Slovenije;
-
ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev
izobrazbe druge stopnje ali raven izobrazbe, pridobljene po študijskih
programih, ki v skladu zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustrezajo izobrazbi
druge stopnje ustrezne smeri;
-
je strokovnjak za elektrotehniška, strojnotehniška, ekonomska ali pravna
vprašanja s področja energetike, pri čemer mora biti iz vsakega od navedenih
strokovnih področij imenovan v svet agencije vsaj en član, oziroma predsednik;
-
ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje na kazen zapora šest
mesecev ali več, pa obsodba še ni bila izbrisana;
-
ni poslanec Državnega zbora, član Vlade Republike Slovenije, državni
sekretar ali član organa politične stranke;
-
ne opravlja funkcije župana ali podžupana v občini.
(2) Predsednik ali član sveta ne sme
biti:
-
funkcionar v državnem organu;
-
javni uslužbenec v državnem organu;
-
zaposlen pri izvajalcu energetskih dejavnosti;
-
član organa vodenja ali organa nadzora pri izvajalcu energetskih
dejavnosti.
(3) Predsednik ali član sveta ali z
njim povezana oseba ne sme:
-
imeti lastniškega deleža pri izvajalcu energetskih dejavnosti; z
lastniškim deležem v smislu te alineje so izenačene druge pravice, na podlagi
katerih ima navedena oseba pravico do udeležbe pri dobičku, glasovalne pravice
ali lahko prejme plačilo od takega izvajalca energetskih dejavnosti, ali
-
opravljati kakršno koli delo, storitve ali dobave blaga za izvajalca
energetskih dejavnosti, če bi to lahko vplivalo na neodvisno odločanje
predsednika ali člana sveta v okviru njegove funkcije.
(4) Povezana oseba v smislu prejšnjega
odstavka je:
-
zakonec predsednika ali člana sveta, njegov zunajzakonski partner ali
partner v registrirani istospolni partnerski skupnosti ali sorodnik v ravni
vrsti do vključno drugega kolena;
-
pravna oseba, ki jo predsednik ali član sveta v svetu neposredno ali
posredno obvladuje na način, da ima on ali oseba iz prejšnje alineje ali pravna
oseba, ki jo obvladuje, večinski delež v kapitalu te pravne osebe ali večino
glasovalnih pravic v organu upravljanja ali nadzora te pravne osebe.
(5) Če pri predsedniku, članu sveta
ali pri povezani osebi ob imenovanju obstaja kateri od razlogov iz drugega ali
tretjega odstavka tega člena ali če ta razlog nastane v času opravljanja
funkcije, mora predsednik oziroma član sveta najkasneje v dveh mesecih od
imenovanja oziroma nastanka razloga uskladiti svoj položaj. Predsednik ali član
sveta je prost te obveznosti, če je razlog iz tretjega odstavka tega člena tak,
da to ne vpliva na neodvisnost njegovega odločanja.
394. člen
(razrešitev predsednika ali člana sveta
agencije)
Državni zbor razreši predsednika ali člana
sveta agencije na predlog vlade, če:
-
to sam zahteva;
-
pri opravljanju funkcije huje krši ta zakon, predpis Evropske unije ali
splošni akt agencije, ki ureja izvajanje nalog sveta;
-
se ugotovi, da ob imenovanju ni izpolnjeval katerega od pogojev iz
prvega odstavka 393. člena tega zakona;
-
je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje na kazen zapora šest mesecev
ali več;
-
ne izpolnjuje pogoja iz prve ali pete alineje prvega odstavka 393. člena
tega zakona;
-
je pri njem podan kateri od razlogov iz drugega odstavka prejšnjega
člena, pa ga v roku iz petega odstavka prejšnjega člena ne odpravi;
-
je pri njem podan kateri od razlogov iz tretjega odstavka prejšnjega
člena, pa ga v roku iz petega odstavka prejšnjega člena ne odpravi, razen če je
mogoče pričakovati, da to ne vpliva na neodvisnost njegovega odločanja;
-
iz zdravstvenih razlogov ni več sposoben opravljati svoje funkcije.
395. člen
(direktor agencije)
(1) Direktor je poslovodni organ
agencije.
(2) Direktor ima naslednje naloge:
-
predstavlja agencijo in jo zastopa v pravnem prometu;
-
izdaja posamične akte agencije;
-
vodi agencijo in njeno poslovanje;
-
odloča o pravicah iz delovnega razmerja zaposlenih na agenciji;
-
določi notranjo organizacijo agencije in sistemizacijo delovnih mest;
-
imenuje vodilne delavce agencije.
(3) Direktor odgovarja za zakonitost
dela agencije.
(4) Glede odškodninske odgovornosti
direktorja za poslovanje agencije se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki
ureja gospodarske družbe, o odškodninski odgovornosti člana uprave.
396. člen
(imenovanje direktorja)
(1) Za direktorja je lahko imenovan,
kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
-
je državljan Republike Slovenije;
-
ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev
izobrazbe druge stopnje ali raven izobrazbe, pridobljene po študijskih
programih, ki v skladu zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustrezajo izobrazbi
druge stopnje ustrezne smeri;
-
je strokovnjak za tehnična, ekonomska ali pravna vprašanja s področja
energetike, ki ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju trga z
elektriko ali zemeljskim plinom;
-
ima najmanj deset let delovnih izkušenj, od tega pet let na vodilnih
delovnih mestih;
-
obvlada angleški jezik;
-
ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje na kazen zapora šest
mesecev ali več, pa obsodba še ni bila izbrisana;
-
ni poslanec Državnega zbora, član Vlade Republike Slovenije, državni
sekretar ali član organa politične stranke.
(2) Direktorja imenuje svet agencije
po opravljenem javnem natečaju za dobo šest let in je lahko enkrat ponovno
imenovan.
(3) Direktor za čas opravljanja
funkcije sklene pogodbo o zaposlitvi. Doba imenovanja se šteje od dneva nastopa
funkcije v skladu s pogodbo o zaposlitvi.
397. člen
(nezdružljivost)
(1) Funkcija direktorja agencije ni
združljiva s funkcijo predsednika ali člana sveta agencije. Če je za direktorja
imenovana oseba, ki opravlja funkcijo, s katero je njegova funkcija nezdružljiva,
mora pred nastopom funkcije direktorja uskladiti svoj položaj.
(2) Direktor agencije ne sme:
-
biti funkcionar v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, ki
opravlja funkcijo nepoklicno;
-
biti zaposlen pri katerem koli drugem delodajalcu, razen pri agenciji;
-
biti član organa vodenja ali član organa nadzora v izvajalcu energetskih
dejavnosti;
-
imeti lastniškega deleža v izvajalcu energetskih dejavnosti; z
lastniškim deležem v smislu te alineje so izenačene druge pravice, na podlagi
katerih ima navedena oseba pravico do udeležbe pri dobičku, glasovalne pravice
v katerem koli organu takega izvajalca ali lahko prejme kakršno koli plačilo od
takega izvajalca, ali
-
za izvajalca energetskih dejavnosti opravljati delo, storitve ali dobave
blaga.
(3) Prepoved iz četrte in pete alineje
prejšnjega odstavka velja tudi za z direktorjem povezano osebo v smislu četrtega
odstavka 393. člena tega zakona, če bi to lahko vplivalo na neodvisno odločanje
direktorja v okviru njegove funkcije.
(4) Če pri direktorju kot tudi pri
povezani osebi ob imenovanju obstaja kateri od razlogov iz drugega ali tretjega
odstavka tega člena ali če ta razlog nastane v času opravljanja funkcije, mora
najkasneje v dveh mesecih od imenovanja oziroma nastanka razloga direktor
storiti vse potrebno, da razlog preneha. Direktor je prost te obveznosti, če je
razlog iz prejšnjega odstavka, ki se nanaša na povezano osebo tak, da to ne
vpliva na neodvisnost njegovega odločanja.
398. člen
(razrešitev direktorja)
Svet agencije razreši direktorja, če:
-
ugotovi, da ob imenovanju ni izpolnjeval katerega od pogojev iz drugega
odstavka prejšnjega člena;
-
je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje na kazen zapora šest mesecev
ali več;
-
pri opravljanju funkcije huje krši ta zakon, predpis Evropske unije ali
splošni akt agencije, ki ureja izvajanje njegovih nalog;
-
svojo funkcijo opravlja nevestno;
-
ne izpolnjuje pogoja iz prve ali sedme alineje prvega odstavka 396.
člena tega zakona;
-
je pri njem podan kateri od razlogov iz prve, druge in tretje alineje
drugega odstavka prejšnjega člena, pa ga v roku iz četrtega odstavka prejšnjega
člena ne odpravi;
-
je pri njem podan kateri od razlogov iz četrte in pete alineje drugega
odstavka prejšnjega člena, pa ga v roku iz četrtega odstavka prejšnjega člena
ne odpravi, razen če je mogoče pričakovati, da to ne bo vplivalo na neodvisnost
njegovega odločanja;
-
iz zdravstvenih razlogov ni več sposoben opravljati svoje funkcije.
3. oddelek: Poslovanje agencije
399. člen
(letno poročilo, program dela in finančni
načrt agencije)
(1) Agencija vodi poslovne knjige ter
izdeluje letno poročilo v skladu z zakonom, ki ureja računovodstvo pravnih oseb
javnega prava.
(2) Ne glede na zakon iz prejšnjega
odstavka, mora svet agencije do 31. marca vsakega leta sprejeti letno
poročilo za prejšnje leto. O sprejetju odloča svet agencije z večino glasov
vseh članov.
(3) Letno poročilo agencije mora
pregledati pooblaščeni revizor.
(4) Svet agencije mora do
30. septembra tekočega leta sprejeti program dela in finančni načrt
agencije za prihodnje leto. Program dela in finančni načrt agencije vključuje
program nalog, ki jih je potrebno izvesti v prihodnjem letu, načrt finančnih
sredstev, potrebnih za njihovo izvajanje, kadrovski načrt agencije ter višino
nadomestila sistemskega operaterja in nadomestila operaterja prenosnega
sistema. O sprejemu programa dela in finančnega načrta agencije odloča svet
agencije z večino glasov vseh članov.
(5) K programu dela in finančnemu
načrtu agencije mora dati soglasje Državni zbor. Šteje se, da sta program dela
in finančni načrt agencije potrjena, če Državni zbor v treh mesecih po njunem
prejemu ne odloči drugače.
(6) Do poteka roka iz prejšnjega
odstavka, oziroma če program dela in finančni načrt nista potrjena, se
financiranje agencije izvaja po sklepu o začasnem financiranju, ki ga sprejme
svet agencije.
400. člen
(financiranje agencije)
(1) Agencija se financira izključno
iz:
-
nadomestil operaterjev prenosnih sistemov in sistemskih operaterjev za
izvajanje regulativnih nalog agencije;
-
drugih prihodkov, ki jih ustvari agencija s svojim poslovanjem.
(2) Agencija v zvezi s svojimi
nalogami ne sme sprejemati donacij in drugih plačil, razen plačil iz prejšnjega
odstavka.
401. člen
(nadomestilo operaterjev)
(1) Operaterji prenosnih sistemov in
sistemski operater plačujejo agenciji letno nadomestilo v višini, določeni
skladno s tretjim odstavkom tega člena.
(2) Nadomestilo je prihodek agencije.
(3) Nadomestilo iz prvega odstavka
tega člena določi svet agencije v programu dela in finančnem načrtu agencije za
posamezno leto na enoto prenesene električne energije oziroma zemeljskega plina
tako, da skupaj z drugimi predvidenimi prihodki agencije ter višino rezerv iz
preteklih let nad zneskom rezerve agencije, ki mora biti trajno zagotovljena,
zadošča za pokritje načrtovanih odhodkov agencije v zvezi z izvrševanjem njenih
nalog.
(4) Državni zbor da soglasje k višini
nadomestila operaterjev prenosnih sistemov in sistemskemu operaterju za
posamezno leto ob odločanju o soglasju k programu dela in finančnemu načrtu
agencije. Sklep o soglasju se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
402. člen
(presežek in primanjkljaj agencije)
(1) Presežek prihodkov nad odhodki
agencije v zvezi z izvrševanjem njenih nalog se izloči v rezerve agencije.
(2) Svet agencije določi minimalno
višino rezerv agencije, ki mora biti trajno zagotovljena, razen v primeru
začasnega pokritja razlike. Če v določenem koledarskem letu sredstva rezerv
presežejo višino minimalnih trajnih rezerv, se presežek uporabi za financiranje
agencije v naslednjem letu.
(3) Če v posameznem koledarskem letu
agencija iz prihodkov, skupaj s presežkom rezerv, ki se uporabi za financiranje
agencije po prejšnjem odstavku, ne pokrije vseh odhodkov agencije, se razlika
začasno pokrije iz sredstev minimalne rezerve agencije.
403. člen
(zaposleni v agenciji)
(1) Za položaj, pravice in obveznosti
zaposlenih v agenciji se uporablja zakon, ki ureja delovna razmerja.
(2) Za plače zaposlenih se uporabljajo
določbe predpisov, ki urejajo sistem plač v javnem sektorju, pri čemer obseg
sredstev za posebne projekte, ki terjajo povečan obseg dela, in plačilo za tako
povečan obseg dela določi agencija sama v okviru namenskih sredstev projekta
znotraj finančnega načrta tekočega leta.
(3) Akt, s katerim se določi
sistemizacija delovnim mest v agenciji, sprejme direktor agencije.
4. oddelek: Poročanje agencije in
nadzor nad uporabo sredstev agencije
404. člen
(poročilo o stanju na področju energetike)
(1) Agencija najmanj enkrat letno
najkasneje do 30. junija za preteklo leto vladi in Državnemu zboru
Republike Slovenije predloži poročilo o stanju na področju energetike.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka
mora obsegati tudi:
-
podatke o alokaciji čezmejnih zmogljivosti;
-
podatke o mehanizmih za odpravljanje prenatrpanosti v prenosnem in
distribucijskih omrežjih;
-
čas, ki ga potrebujejo operaterji za priključitev in popravila;
-
podatke o dostopu do omrežij in do skladišča zemeljskega plina oziroma
terminala za utekočinjen zemeljski plin;
-
podatke o priključitvi novih proizvajalcev elektrike na omrežje;
-
podatke o ločenih obračunih izvajalcev energetskih dejavnosti po tem
zakonu;
-
podatke o izvajanju nalog operaterjev;
-
oceno stopnje preglednosti in konkurenčnosti na trgu elektrike in
zemeljskega plina;
-
podatke o deležu posameznih proizvodnih virov v celotni strukturi
elektrike posameznega dobavitelja v preteklem letu;
-
podatke o predvidenem povpraševanju po električni energiji in zemeljskem
plinu ter ravnotežju med ponudbo in povpraševanjem;
-
podatke o predvidenih dodatnih zmogljivostih, ki se načrtujejo ali
gradijo;
-
podatke o kakovosti in ravni vzdrževanja sistemov elektrike in
zemeljskega plina;
-
podatke o ukrepih ob konični obremenitvi in izpadu enega ali več
dobaviteljev elektrike oziroma zemeljskega plina;
-
podatke o morebitnem prevladujočem položaju na trgu z elektriko in
zemeljskim plinom ter o dejanjih omejevanja konkurence;
-
pregled spremembe lastništva podjetij in ukrepov na državni ravni, s
katerimi država zagotavlja zadostno število udeležencev trga, ali ukrepov, s
katerimi država spodbuja povečevanje čezmejne izmenjave in konkurenco;
-
oceno naložbenih načrtov operaterjev prenosnega sistema glede njihove
skladnosti z razvojnim načrtom omrežja za celotno Skupnost iz člena 8(3)(b)
Uredbe (ES) št. 714/2009; takšna ocena lahko vključuje priporočila za spremembo
teh naložbenih načrtov;
-
podatke o dejavnostih in ukrepih, ki jih je agencija izvedla v zvezi z
izpolnjevanjem svojih nalog.
(3) Poročilo iz prvega odstavka
agencija objavi na javnosti dostopen način. Pred objavo se iz poročila izločijo
podatki, do katerih se po predpisih o dostopu do informacij javnega značaja
dostop zavrne.
(4) Poročilo iz prvega odstavka tega
člena agencija najkasneje do 31. julija za preteklo leto posreduje
Evropski komisiji in ACER.
405. člen
(nadzor nad uporabo sredstev)
Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo,
gospodarno in učinkovito rabo sredstev agencije opravlja Računsko sodišče
Republike Slovenije.
III. poglavje: NALOGE AGENCIJE
406. člen
(naloge agencije)
(1) Agencija kot javno pooblastilo
izvaja upravne in druge naloge, določene s tem zakonom, uredbami Evropske
unije, ki določajo pristojnost nacionalnih regulatorjev na področju energije,
ali na podlagi zakona sprejetega splošnega akta agencije.
(2) Agencija z izvajanjem svojih nalog
zagotavlja, da:
-
elektrooperaterji in po potrebi tudi lastniki sistema ter
elektroenergetska podjetja izpolnjujejo obveznosti, ki jim jih nalagajo ta
zakon, predpisi Evropske unije in splošni akti agencije, vključno s čezmejnimi
zadevami;
-
operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov zemeljskega plina in po
potrebi tudi lastniki sistema ter podjetja plinskega gospodarstva izpolnjujejo
obveznosti, ki jim jih nalagajo ta zakon, uredbe Evropske unije in splošni akti
agencije, vključno s čezmejnimi zadevami.
(3) Agencija izvaja na področju oskrbe z
električno energijo tudi naslednje naloge:
-
spremlja in ocenjuje uspešnost sistemskega in distribucijskega
operaterja v zvezi z razvojem naprednega omrežja, ki spodbuja energetsko
učinkovitost, vključno z uravnavanjem obremenitev in prilagajanjem odjema, ter
vključevanje obnovljivih virov energije, ki temelji na omejenem naboru
kazalnikov, in vsaki dve leti objavi nacionalno poročilo, vključno s
priporočili za izboljšave, ki so jih operaterji dolžni upoštevati v svojih
razvojnih načrtih;
-
spremlja naložbe v proizvodne zmogljivosti in zmogljivosti shranjevanja
v zvezi z zanesljivostjo dobave;
-
spremlja odpravo neupravičenih ovir in omejitev za razvoj samooskrbe z
električno energijo in energetskih skupnosti državljanov.
(4) Agencija
izpolnjuje in izvaja vse pravno zavezujoče odločitve ACER in Evropske komisije.
(5) Agencija
preprečuje navzkrižno subvencioniranje med dejavnostmi prenosa, distribucije in
dobave.
406.a člen
(naloge agencije v zvezi z regionalnim
koordinacijskim centrom)
(1) Agencija je dolžna zagotoviti, da v
tesnem medsebojnem usklajevanju z regionalnimi regulativnimi organi regije
obratovanja sistema, kjer je sedež regionalnega koordinacijskega centra, skupaj
z njimi izvaja naslednje naloge:
a) odobrijo predlog za ustanovitev regionalnih koordinacijskih centrov
v skladu s prvim odstavkom 35. člena Uredbe 2019/943/EU;
b) odobrijo stroške, povezane z dejavnostmi regionalnega
koordinacijskega centra, ki jih krijejo operaterji prenosnih sistemov in se
upoštevajo pri izračunu tarif, vendar le, če so razumni in ustrezni;
c) odobrijo postopek sodelovalnega odločanja;
č) zagotovijo, da imajo regionalni koordinacijski centri na voljo vse
potrebne človeške, tehnične, fizične in finančne vire za izpolnjevanje svojih
obveznosti ter za neodvisno in nepristransko opravljanje svojih nalog;
d) skupaj z drugimi regulativnimi organi regije obratovanja sistema
predlagajo, da države članice regije obratovanja sistema regionalnim
koordinacijskim centrom dodelijo morebitne dodatne naloge in dodatne
pristojnosti;
e) zagotovijo spoštovanje obveznosti na podlagi Direktive (EU)
2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih
pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU
(UL L št. 158 z dne 14. 6. 2019, str. 125; v nadaljnjem
besedilu: Direktiva 2019/944/EU) in drugega ustreznega prava Evropske unije,
zlasti pri čezmejnih vprašanjih, in se posvetujejo ter skupaj ugotovijo, ali
regionalni koordinacijski centri ne izpolnjujejo svojih obveznosti; če
regulativni organi v štirih mesecih po začetku posvetovanj ne dosežejo sporazuma
za namen skupnega odkritja neizpolnjevanja obveznosti, se v skladu z desetim
odstavkom 6. člena Uredbe 2019/942/EU zadeva prenese v odločanje ACER;
f) spremljajo uspešnost koordinacije sistema in o tem letno poročajo
ACER v skladu s 46. členom Uredbe 2019/943/EU.
(2) Za hitro izvajanje nalog iz prejšnjega
odstavka ima agencija naslednja pooblastila:
a) zahtevati informacije od regionalnih koordinacijskih centrov;
b) izvajati nadzor nad regionalnim koordinacijskim centrom po določbah
zakona, ki ureja agencijo, o nadzoru agencije, če je njegov sedež na območju
Republike Slovenije;
c)
izdajati skupne zavezujoče odločitve o regionalnih
koordinacijskih centrih.
407. člen
(zahteva za posredovanje podatkov)
(1) Za potrebe izvajanja upravnih in
drugih nalog agencije morajo izvajalci energetskih dejavnosti, ne glede na to,
ali se zoper njih vodi postopek nadzora ali ne, agenciji na njeno zahtevo
nemudoma posredovati podatke, dokumente in druge dokaze, s katerimi
razpolagajo, vključno s podatki, ki so skladno s predpisi s področja
gospodarskih družb določeni kot poslovna skrivnost.
(2) Če na zahtevo agencije iz
prejšnjega odstavka izvajalec ne posreduje zahtevanih podatkov, agencija naloži
posredovanje podatkov s posebnim sklepom, ki vsebuje pravno podlago, namen
zahteve, opredelitev zahtevanih podatkov, določitev primernega roka za njihovo
posredovanje in opozorilo o zagroženi denarni kazni zaradi posredovanja
nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih podatkov ali zaradi neposredovanja
podatkov v določenem roku. Zoper navedeni sklep ni pritožbe, je pa dovoljen
upravni spor.
(3) Če izvajalec energetskih
dejavnosti posreduje agenciji nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali
če jih ne posreduje v določenem roku, lahko agencija ne glede na 38. člen
Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno
besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZIN) izda sklep o plačilu denarne kazni do
50.000 eurov. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne
daljši od enega meseca.
(4) Hkrati z izdajo sklepa iz
prejšnjega odstavka izda agencija sklep, s katerim določi nov rok za
posredovanje podatkov. Zoper sklep ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.
Zoper izvajalca energetskih dejavnosti, ki zavrača sodelovanje, agencija izdaja
sklepe o plačilu denarne kazni dokler seštevek denarnih kazni iz posameznih
sklepov ne doseže 1 % letnega prometa osebe iz prvega odstavka tega člena v
predhodnem poslovnem letu.
(5) Sklepi po tretjem in četrtem
odstavku tega člena so izvršilni naslov. Izvršbo opravi davčni organ po
postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti.
(6) Način posredovanja podatkov in
dokumentov izvajalcev energetskih dejavnosti, agencija določi s splošnim aktom.
IV. poglavje: SPLOŠNI AKTI AGENCIJE
408. člen
(splošne določbe)
(1) Agencija izdaja splošne akte,
kadar je za to pooblaščena s tem zakonom ali uredbo Evropske unije.
(2) Splošni akt za izvrševanje javnih
pooblastil agencija objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
409. člen
(izdajanje splošnih aktov o omrežnini in
tarifi za uporabo sistema)
(1) Pred sprejemom splošnega akta za
izvrševanje javnih pooblastil, s katerim se urejata metodologija za ugotavljanje
upravičenih stroškov operaterjev in za določanje višine omrežnine ter
metodologija za obračun tarife za uporabo sistema, mora agencija predlog akta
objaviti na svojih spletnih straneh.
(2) Agencija mora omogočiti javno
obravnavo predloga splošnega akta iz prejšnjega odstavka v trajanju najmanj en
mesec po njegovi objavi. V okviru javne obravnave mora agencija omogočiti
sprejemanje pripomb in predlogov.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega
člena agencija sprejme splošni akt brez postopka javne obravnave, če gre za:
-
manjše spremembe splošnega akta, ki nimajo bistvenih posledic za
operaterje in za uporabnike sistemov;
-
spremembe splošnega akta, ki jih je nujno uveljaviti čim prej, da se
odvrne nevarnost za zdravje in življenje ljudi ali za premoženje večje
vrednosti.
410. člen
(zahteva za pregled)
(1) Oseba, ki izkaže, da je zaradi
splošnega akta iz prejšnjega člena utrpela škodo, lahko v dveh mesecih po
njegovi objavi vloži pri agenciji zahtevo za pregled splošnega akta, s katero
zahteva od agencije ponovni pregled vsebine ali posameznega dela.
(2) V zahtevi za pregled mora oseba iz
prejšnjega odstavka izkazati nastanek škode in jasno navesti razloge, zaradi
katerih zahteva ponovni preizkus splošnega akta in obseg tega preizkusa.
(3) Zahteva za pregled ne zadrži
uveljavitve splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil.
(4) Agencija v dveh mesecih od prejema
zahteve za pregled opravi ponovni pregled splošnega akta v izpodbijanem delu in
vlagatelja obvesti o svojih odločitvah v zvezi s tem. Če je vlagatelj zahtevo
za pregled vložil prepozno, ni izkazal nastanka škode ali v zahtevi navaja
neutemeljene razloge, agencija zahtevo v enem mesecu od prejema zavrže.
411. člen
(odprava ali razveljavitev splošnega akta)
(1) Če Evropska komisija odloči, da
mora agencija delno ali v celoti spremeniti, razveljaviti ali odpraviti splošni
akt za izvrševanje javnih pooblastil, ker ni skladen s smernicami iz Direktive
2009/72/ES, Direktive 2009/73/ES ali z uredbo Evropske unije, je agencija
dolžna v dveh mesecih po prejemu odločitve Evropske komisije izdati splošni
akt, s katerim spremeni, deloma ali v celoti razveljavi ali odpravi neskladni
splošni akt, in o tem nemudoma obvestiti Evropsko komisijo.
(2) Odprava splošnega akta učinkuje od
dneva uveljavitve odpravljenega splošnega akta agencije.
(3) Agencija najkasneje v enem mesecu
od uveljavitve splošnega akta, s katerim je neskladen splošni akt odpravljen,
po uradni dolžnosti začne obnovo postopka odločanja o posamičnih aktih, ki jih
je izdala na podlagi odpravljenega splošnega akta.
412. člen
(pooblastilo agencije za urejanje vprašanj
namesto operaterja)
(1) Če operater oziroma druga oseba,
ki izvaja energetsko dejavnost, nima s tem zakonom in splošnimi akti agencije
usklajenega splošnega akta, h kateremu daje po tem zakonu soglasje agencija,
lahko agencija s svojim splošnim aktom za izvrševanje javnih pooblastil uredi
vprašanja, ki jih ta oseba ni uredila skladno s tem zakonom in splošnimi akti
agencije. V delu, v katerem je agencija drugače uredila vprašanja, ki jih ureja
splošni akt operaterja ali druge osebe, se ta splošni akt operaterja oziroma
druge osebe ne uporablja. Agencija lahko objavi splošni akt osebe, h kateremu
je dala soglasje, pa ga ta oseba ni objavila v roku, določenem v soglasju.
(2) Agencija z odločbo naloži osebi iz
prejšnjega odstavka plačilo stroškov objave splošnega akta in stroškov dela
agencije v zvezi s tem.
V. poglavje: ODLOČANJE AGENCIJE V POSAMIČNIH ZADEVAH
413. člen
(reševanje sporov)
(1) Če se
spor nanaša na obveznosti, ki izvirajo iz uredbe Evropske unije, tega zakona
ali na njegovi podlagi izdanega podzakonskega akta ali akta za izvrševanje
javnih pooblastil, je agencija pristojna za odločanje v naslednjih sporih iz
razmerij med uporabniki sistema elektrike iz 42. točke 36. člena tega
zakona, uporabniki sistema zemeljskega plina iz 56. točke 159. člena tega
zakona, dobavitelji elektrike oziroma dobavitelji zemeljskega plina na eni strani
in operaterji oziroma operaterjem trga z elektriko na drugi strani:
-
o dostopu do sistema;
-
v zvezi z obračunanim zneskom za uporabo sistema;
-
v zvezi s kršitvami sistemskih obratovalnih navodil;
-
v zvezi z ugotovljenimi odstopanji in zneski za pokrivanje stroškov
izravnave odstopanj ter v zvezi s kršitvami splošnih aktov, ki urejajo odstopanja
in njihovo izravnavo;
-
v zvezi s kršitvami predpisov s področja samooskrbe;
-
za katere tako določa ta zakon.
(2) V primeru sporov iz prve alineje
prejšnjega odstavka se za uporabnika sistema šteje tudi potencialni uporabnik,
ki želi skladno s tem zakonom pridobiti dostop do sistema.
414. člen
(izločitev uradne osebe)
O izločitvi uradne osebe agencije odloča
direktor, o izločitvi direktorja pa predsednik sveta agencije.
415. člen
(postopek odločanja v sporu)
(1) Kadar stranka zahteva, da agencija
odloči o sporu z drugo stranko, je vložitev zahteve dopustna le, če prva stranka
izkaže, da je od stranke, zoper katero vlaga zahtevo (v nadaljnjem besedilu:
nasprotna stranka), pisno zahtevala, naj ugodi njeni zahtevi, ki je predmet
spora, in ji dala primeren rok, ki teče od prejema te zahteve, da na zahtevo
odgovori. Ta rok ne sme biti krajši od 15 dni.
(2) Zahtevo, da agencija odloči o
sporu z nasprotno stranko, sme stranka vložiti v 15 dneh od vročitve pisnega
odgovora nasprotne stranke, s katerim je ta v celoti ali deloma zvrnila pisno
zahtevo stranke, oziroma v 15 dneh od poteka roka za odgovor, če nasprotna
stranka na pisno zahtevo ni odgovorila.
(3) Nasprotna stranka lahko v 15 dneh
po vročitvi zahteve stranke za odločitev agencije v sporu vloži nasprotni
zahtevek, če je ta zahtevek v zvezi z zahtevkom stranke ali če se zahtevek prve
stranke in nasprotni zahtevek lahko pobotata.
416. člen
(usklajevalni narok)
(1) Agencija lahko v postopku, v
katerem niso udeležene stranke z nasprotujočimi si interesi, izvede enega ali
več usklajevalnih narokov.
(2) Na usklajevalnem naroku lahko
poleg uradne osebe agencije sodelujejo tudi drugi javni uslužbenci in strokovni
pomočniki agencije.
(3) Na usklajevalnem naroku je javnost
izključena. Izključitev javnosti ne velja za stranke, zakonite zastopnike,
njihove pooblaščence in strokovne pomočnike.
(4) Na usklajevalnem naroku si morata
agencija in stranka prizadevati, da se sporazumeta o dejstvih, pomembnih za
odločitev o zadevi.
(5) Na usklajevalnem naroku agencija
in stranka lahko skleneta dogovor o posameznih vprašanjih v postopku določitve
regulativnega okvira.
(6) Na usklajevalnem naroku se vodi
zapisnik. Ne glede na zakon, ki ureja splošni upravni postopek, obsega zapisnik
le usklajene ugotovitve glede dejstev, pomembnih za odločanje v zadevi,
morebitne dogovore med agencijo in stranko ter izjave stranke, za katere
stranka zahteva, da se vpišejo v zapisnik.
417. člen
(dokazovanje)
(1) Agencija lahko zahteva od stranke,
ki je izvajalec energetske dejavnosti, lastnik omrežja ali izvajalec storitev
na omrežju, naj predloži listine in druge dokumente ali podatke, vključno s
potrebnimi izračuni, skladno z določbami tega zakona o pošiljanju podatkov
agenciji v postopku poročanja in nadzora.
(2) Agencija lahko v postopku
odločanja o posamični zadevi uporabi dejstva, ki jih je ugotovila v postopku
poročanja in nadzora nad stranko.
418. člen
(pravna sredstva v upravnem postopku)
(1) Zoper odločbo in sklep agencije ni
pritožbe.
(2) Odločbe agencije ni mogoče
odpraviti ali razveljaviti po nadzorstveni pravici.
(3) Odločbo agencije lahko izreče za
nično le agencija pod pogoji in po postopku, določenem v zakonu, ki ureja
splošni upravni postopek.
419. člen
(odločba)
(1) Rok za izdajo odločbe v postopku,
začetem na zahtevo stranke, je dva meseca od vložitve popolne vloge, če ta
zakon ne določa drugače. Agencija lahko s sklepom, izdanim pred potekom tega
roka, ta rok enkrat podaljša za največ dva meseca, če je to potrebno zaradi
obsežnega ugotavljanja dejanskega stanja ali drugih okoliščin, za katere ni
odgovorna agencija. Ta rok lahko agencija podaljša s soglasjem vlagatelja
zahteve.
(2) Kadar se začne postopek po uradni
dolžnosti, če je to v interesu stranke, pa pred odločitvijo ni potreben poseben
ugotovitveni postopek, mora agencija izdati odločbo v dveh mesecih od začetka
postopka oziroma štirih mesecih, če je treba izvesti poseben ugotovitveni
postopek.
(3) Z odločbo agencija:
-
odloči o zahtevku stranke ali drugem predmetu postopka;
-
naloži stranki ravnanje, skladno s tem zakonom in splošnim aktom
agencije za izvrševanje javnih pooblastil, vključno s sklenitvijo ustreznih
pogodb;
-
prepove stranki ravnanje, ki ni skladno s tem zakonom in splošnim aktom
agencije za izvrševanje javnih pooblastil;
-
delno ali v celoti razveljavi pogodbo ali drug akt, sklenjen v nasprotju
s tem zakonom, splošnim aktom agencije za izvrševanje javnih pooblastil in
splošnim aktom operaterja, izdanim za izvrševanje javnih pooblastil;
-
odloči o zahtevku zaradi preveč ali premalo plačanega zneska omrežnine
ali cene za ostale storitve operaterja;
-
odloči o drugih vprašanjih, če tako določa ta zakon.
(4) Agencija lahko za določen čas do
izdaje pravnomočne odločbe zadrži sklepanje pogodb, ki so povezane s postopkom,
ki ga vodi, če je to nujno potrebno za varstvo pravic prizadete stranke in
drugih oseb na trgu in sorazmerno glede na potrebe delovanja trga in oskrbe z
energijo.
(5) Pogodbe, sklenjene v nasprotju z
odločbo agencije, so nične.
420. člen
(upravni spor)
(1) Postopek odločanja v upravnem
sporu zoper odločbo ali sklep agencije, izdano v postopku odločanja o določitvi
omrežnine oziroma soglasju k omrežnini, tarife za uporabo omrežja ali dostopa
do omrežja, je nujen.
(2) Če sodišče odpravi odločbo ali
sklep izdan v postopku odločanja o določitvi omrežnine oziroma o soglasju k
omrežnini, tarife za uporabo omrežja ali dostopa do omrežja in agencija v
ponovljenem postopku z odločbo ugotovi to drugačno omrežnino oziroma da
soglasje k drugačni omrežnini v zadevnem regulativnem obdobju se v tem
regulativnem obdobju uporablja omrežnina, kot je bila določena v skladu z
odpravljeno odločbo. Razlika med to omrežnino in omrežnino, ki jo je v
ponovljenem postopku ugotovila agencija, se poračuna v naslednjem regulativnem
obdobju. Pri ponovljenem odločanju se uporabljajo predpisi in splošni akti
agencije, veljavni v času izdaje odpravljene odločbe.
VI. poglavje: NADZOR AGENCIJE
1. oddelek: Splošne določbe o postopku
nadzora
421. člen
(pristojnost nadzora)
(1) Agencija nadzira izvajanje določb
tega zakona s področja trga z elektriko in zemeljskim plinom ter na njegovi
podlagi izdanih predpisov in splošnih aktov, razen v primerih, ki po tem zakonu
spadajo v pristojnost posameznih pristojnih inšpekcij.
(2) Agencija nadzira tudi izvajanje
določb uredb Evropske unije s področja notranjega trga z elektriko in
zemeljskim plinom.
(3) Agencija vodi postopek nadzora in
izreka nadzorne ukrepe po uradni dolžnosti.
422. člen
(uporaba predpisov, ki urejajo
inšpekcijski nadzor)
(1) Glede vprašanj postopka nadzora se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(2) Ne glede na 40. člen Zakona o
inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo)
se izrekajo kazni za prekrške v skladu s tem zakonom.
423. člen
(stranka postopka nadzora)
(1) Stranka postopka nadzora je oseba,
nad katero agencija opravlja nadzor (v nadaljnjem besedilu: zavezanec za
nadzor).
(2) Vlagatelj pobude, prijave,
sporočila ali druge vloge nima položaja stranke.
424. člen
(varovanje tajnosti vira)
(1) Agencija mora na zahtevo osebe, ki
je vir prijave ali drugih informacij, ki jih agencija uporablja pri izvajanju
svojih pristojnosti, varovati tajnost njene identitete, če ta izkaže za
verjetno, da bi ji razkritje povzročilo občutno škodo.
(2) Oseba, ki zahteva varstvo svoje
identitete, mora agenciji ob predložitvi dokumentov predložiti tudi različico
dokumentov, ki ne vsebuje podatkov, ki bi pomenili razkritje vira.
425. člen
(pooblaščene osebe agencije)
(1) Naloge nadzora agencije opravljajo
osebe, ki so zaposlene na agenciji in imajo za to pooblastilo direktorja
agencije.
(2) Pooblaščena oseba agencije pri
opravljanju nalog nadzora samostojno vodi postopek ter izdaja odločbe in sklepe
v upravnem in prekrškovnem postopku.
(3) Pooblaščene osebe agencije morajo
izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor, za
inšpektorje.
(4) Posamezna strokovna dela v
postopku nadzora lahko na podlagi pooblastila direktorja, kadar to ni v
nasprotju z javnim interesom ali interesom strank, opravljajo tudi strokovno
usposobljene pravne ali fizične osebe.
426. člen
(ustna obravnava)
V postopku nadzora agencija odloči brez
ustne obravnave, razen če uradna oseba, ki vodi postopek, presodi, da je treba
zaradi razjasnitve ali ugotovitve odločilnih dejstev opraviti ustno obravnavo.
427. člen
(prekrškovni organ)
(1) Agencija odloča o prekrških za
kršitve tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, katerih izvajanje
nadzira kot prekrškovni organ v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
(2) Za nadzor pooblaščene osebe
agencije so hkrati tudi pooblaščene uradne osebe, ki vodijo postopek prekrškovnega
organa in v njem odločajo, vse pod pogoji in skladno z zakonom, ki ureja
prekrške.
2. oddelek: Pooblastila agencije
428. člen
(pooblastila agencije)
(1) Pooblaščene osebe agencije imajo v
postopku nadzora naslednja pooblastila:
-
zahtevati posredovanje podatkov od izvajalcev energetske dejavnosti v
skladu s 407. členom tega zakona;
-
vstopiti in pregledati prosto dostopne prostore, zemljišča, postroje,
naprave, napeljave, predmete, blago, snovi, delovna in prevozna sredstva na
sedežu podjetij in na drugem kraju, kjer podjetje samo ali drugo podjetje po
njegovem pooblastilu opravlja dejavnost in posle;
-
pregledovati poslovne knjige, pogodbe, listine, poslovno korespondenco,
poslovne evidence in druge podatke v zvezi s poslovanjem podjetja, ne glede na
nosilec, na katerem so zapisani ali shranjeni (v nadaljnjem besedilu: poslovne
knjige in druga dokumentacija);
-
odvzeti ali pridobiti kopije ali izvlečke iz poslovnih knjig in druge
dokumentacije z uporabo fotokopirnih sredstev ter računalniške opreme podjetja
ali agencije. Če zaradi tehničnih razlogov ni mogoče narediti kopij z uporabo
fotokopirnih sredstev ter računalniške opreme podjetja ali agencije, se lahko
poslovne knjige in drugo dokumentacijo odnese za čas, potreben za izdelavo
kopij. O tem se naredi uradni zaznamek;
-
zapečatiti vse poslovne prostore ter poslovne knjige in drugo
dokumentacijo za čas trajanja nadzora in v obsegu, potrebnem za njegovo
izvedbo;
-
zaseči predmete ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za največ 20
delovnih dni, če je to pogojeno z obstojem utemeljenega suma kršitve zakonov
ali drugih predpisov, pri tem pa ne sme ovirati izvajanja dejavnosti fizične
ali pravne osebe;
-
zaslišati stranke in priče, če je to pogojeno z obstojem utemeljenega
suma kršitve zakonov ali drugih predpisov, pri tem pa se ne sme ovirati
izvajanja dejavnosti fizične ali pravne osebe;
-
zahtevati od osebe, zaposlene v podjetju, da predloži v pregled poslovne
knjige in drugo dokumentacijo, če se zahteva nanaša na dokumentacijo oziroma
zbirko podatkov, ki jo je zavezanec za nadzor dolžan voditi na podlagi tega
zakona ali drugega predpisa. Če se predpisana dokumentacija nahaja na elektronskem
mediju, ima pooblaščena oseba pravico zahtevati, da se ji omogoči dostop do
predpisane zbirke podatkov;
-
zahtevati od osebe, zaposlene v podjetju, ali druge pravne ali fizične
osebe, ki je navedena v pregledani ali zaseženi dokumentaciji, ustno ali pisno
pojasnilo dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet ali namen nadzora,
ter o tem sestaviti zapisnik. Če pooblaščena oseba zahteva pisno pojasnilo,
določi rok, v katerem mora biti posredovano;
-
iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki se nanašajo na zavezanca
in ki so potrebni za izvedbo nadzora, brezplačno pridobiti naslednje osebne
podatke: ime, priimek, naslov in davčno številko, ter druge podatke, ki jih
potrebuje za postopek nadzora;
-
pregledati listine, s katerimi lahko ugotovijo istovetnost oseb;
-
opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom nadzora.
(2) O zasegu predmetov se sestavi
zapisnik o nadzoru, razen v primeru iz četrte alineje prvega odstavka tega
člena, v katerem se opišejo predmeti, navede, kje so bili predmeti najdeni, ter
se izda potrdilo o njihovem zasegu.
(3) Pooblaščene osebe morajo
opravljati nadzor tako, da čim manj ovirajo poslovanje podjetja.
(4) Kadar se v kazenskem postopku,
preiskovalnem postopku organa, pristojnega za varstvo konkurence, ali drugem
sodnem ali uradnem postopku ob izvedbi preiskave prostorov ali kako drugače
pridobijo poslovne knjige ali druga dokumentacija, ki bi bile lahko pomembne za
odločitev agencije po tem zakonu, lahko agencija od sodišča, organa, pristojnega
za varstvo konkurence, ali drugega organa zaprosi za izročitev kopij
dokumentacije ali vpogled v njo, razen če bi bilo to v nasprotju z interesi
kazenskega ali drugega postopka, tajnostjo takega postopka ali bi očitno
oviralo njegovo izvedbo.
429. člen
(odločba sodišča za podroben pregled
poslovnih prostorov in elektronskih nosilcev podatkov)
(1) Pri izvajanju nadzora v poslovnih
prostorih podjetja, ki niso prosto dostopni javnosti, se lahko proti volji
zavezanca za nadzor opravi podroben pregled prostorov in predmetov v njem na
podlagi odločbe sodišča ob navzočnosti dveh polnoletnih prič. Podroben pregled
poslovnih prostorov in predmetov pomeni pregled vseh zaprtih delov prostora,
vključno s pisno dokumentacijo ter drugimi stvarmi v njem. Pri preiskavi imata
pravico biti navzoča tudi predstavnik podjetja, katerega prostori se
pregledujejo, in njegov zastopnik.
(2) Sodišče izda odločbo iz prejšnjega
odstavka na zahtevo agencije, če obstaja utemeljen sum, da je zavezanec za
nadzor kršil ali krši predpise, in je verjetno, da se bodo pri pregledu
prostorov in stvari v njem našli dokazi, ki so pomembni za postopek nadzora ali
prekrškovni postopek.
(3) Pooblaščene osebe agencije lahko
proti volji zavezanca za nadzor pregledajo vsebino elektronskih in z njo
povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov (v nadaljnjem besedilu tega
člena: elektronska naprava), kot so telefon, telefaks, računalnik, disketa,
optični mediji in spominske kartice, na podlagi predhodne odločbe sodišča, če
obstaja utemeljen sum, da je zavezanec za nadzor kršil ali krši predpise, za
kršitev katerih je po tem zakonu zagrožena kazen do 10 % letnega prometa ali
100.000 eurov in če je verjetno, da elektronska naprava vsebuje elektronske
podatke, ki so pomembni za postopek nadzora oziroma prekrškovni postopek.
(4) Oseba, ki je uporabnik elektronske
naprave, ki se pregleduje, mora pooblaščeni osebi agencije omogočiti dostop do
naprave, predložiti šifrirne ključe oziroma gesla in dati pojasnila o uporabi
naprave.
(5) Pregled elektronskih naprav mora
biti opravljen na način, s katerim se v najmanjši možni meri posega v pravice
oseb, ki niso zavezanci za nadzor, in varuje tajnost oziroma zaupnost podatkov
ter ne povzroča nesorazmerna škoda. Če elektronsko napravo uporablja oseba, ki
upravičeno pričakuje zasebnost na njej, ima pravico biti navzoča ob pregledu
vsebine elektronske naprave.
(6) Odločbo po prvem in tretjem
odstavku tega člena izda sodišče najpozneje v 24 urah od popolne zahteve za
izvedbo nadzora, ki mora vsebovati:
-
opredelitev prostorov oziroma elektronskih naprav, ki jih je treba
pregledati;
-
opredelitev razlogov za preiskavo;
-
opredelitev dokazov oziroma vsebine podatkov, ki se iščejo;
-
navedbo okoliščin za uporabo preiskovalnega dejanja in način njegove
izvršitve.
430. člen
(oviranje nadzora)
(1) Če podjetje ne dovoli vstopa v
prostore ali ga ovira ali ne dovoli dostopa do poslovnih knjig ali druge
dokumentacije ali ga ovira ali kako drugače ovira nadzor ali če se to
utemeljeno pričakuje, lahko pooblaščena oseba agencije vstopi v prostore ali
dostopi do poslovnih knjig ali druge dokumentacije ob pomoči policije.
(2) Če podjetje ovira pooblaščene
osebe pri izvajanju pooblastil iz 428. in 429. člena tega zakona, lahko
agencija izda sklep, s katerim mu naloži denarno kazen v višini do 1 %
njegovega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu. Rok za plačilo denarne
kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.
(3) Če fizična oseba ovira pooblaščene
osebe pri izvajanju pooblastil iz 428. in 429. člena tega zakona in se v skladu
s petim odstavkom tega člena ne šteje, da nadzor ovira podjetje, lahko agencija
izda sklep, s katerim ji naloži denarno kazen v višini do 50.000 eurov. Rok za
plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega
meseca.
(4) Sklep iz drugega in tretjega
odstavka tega člena je izvršilni naslov. Izvršbo opravi davčni organ po
postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti.
(5) Šteje se, da podjetje ovira
preiskavo, če jo ovirajo člani organov vodenja ali nadzora podjetja, zaposleni
v podjetju, ali pogodbeni sodelavci podjetja.
3. oddelek: Nadzorni ukrepi
431. člen
(ukrepi agencije)
(1) Če pooblaščena oseba agencije pri
opravljanju nalog nadzora ugotovi, da so kršeni ta zakon ali drugi predpisi
oziroma drug akt, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost:
-
izvesti preventivne ukrepe in izreči opozorilo;
-
izvesti ukrepe za varovanje pravic drugih oseb;
-
predlagati drugemu pristojnemu organu sprejetje ukrepov;
-
odrediti druge ukrepe, za katere je pooblaščena agencija s tem zakonom
ali drugim predpisom.
(2) V primeru, da pooblaščena oseba
agencije pri opravljanju nalog nadzora ugotovi kršitev tega zakona ali drugega
predpisa oziroma akta, katerega izvajanje nadzoruje drug organ ali inšpekcija,
sama ugotovi dejansko stanje ter o svojih ugotovitvah sestavi zapisnik, ki ga
posreduje pristojnemu organu oziroma inšpekciji.
432. člen
(odprava in
prenehanje kršitev)
(1) Če agencija pri nadzoru ugotovi
kršitve pri izvajanju določb tega zakona ali uredbe ter na njuni podlagi
izdanih predpisov in drugih splošnih aktov, zavezance za nadzor obvesti o
ugotovljenih kršitvah z možnostjo pojasnitve ali odprave posledic kršitve v
roku, ki ga določi agencija, in ki je lahko krajši od 30 dni, če gre za
ponavljajoče se kršitve ali če se zavezanec za nadzor s tem strinja, razen če
ni s tem zakonom ali uredbo Evropske unije drugače določeno. Agencija lahko zavezancu za nadzor naloži
tudi takojšnje prenehanje ugotovljenih kršitev.
(2) Če zavezanec za nadzor ne odpravi
kršitev v postavljenem roku iz prejšnjega odstavka, pooblaščena oseba agencije
z odločbo sprejme primerne in sorazmerne ukrepe iz prvega odstavka 431. člena
tega zakona za zagotovitev odprave kršitve in njenih posledic v roku, ki ga
sama določi. Za zahtevo za
odpravo kršitev se v smislu tega zakona šteje tudi prepoved nadaljnjih kršitev,
če je taka narava kršitve.
(3) Če so za odpravo kršitev zakona
ali drugih predpisov, ki jih nadzira agencija, ukrepi drugače določeni,
pooblaščena oseba agencije lahko izreče ukrep po prejšnjem odstavku šele potem,
ko s posebnimi ukrepi ni bilo mogoče odpraviti ugotovljene kršitve.
(4) Če zavezanec za nadzor v roku, ki
ga določi agencija, ne odpravi ugotovljene kršitve, lahko pooblaščena oseba
agencije z odločbo, če je to potrebno, do odprave kršitve oziroma dokler je to
potrebno, prepove opravljanje dejavnosti oziroma zaseže predmete ali
dokumentacijo, ki jih zavezanec za nadzor uporablja za kršitve ali so s
kršitvami nastali. Pooblaščena oseba agencije ima pravico odrediti tudi druge
ukrepe iz 35. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 –
uradno prečiščeno besedilo), ki so povezani s prepovedjo opravljanja
dejavnosti.
(5) Ne glede na prejšnje odstavke
lahko pooblaščena oseba agencije v primeru neposredne in resne grožnje za javni
red, javno varnost ali življenje in zdravje ljudi ali v primeru možnosti
povzročitve resnih gospodarskih ali obratovalnih težav drugim izvajalcem
energetske dejavnosti oziroma odjemalcem sprejme nujne začasne ukrepe iz prvega
odstavka 431. člena tega zakona za odpravo tega stanja, vključno s prepovedjo
opravljanja dejavnosti brez predhodne določitve roka za odpravo nepravilnosti.
433. člen
(vsebina odločbe o ukrepih za odpravo
kršitev)
(1) Odločba o ukrepih za odpravo
kršitev mora v izreku vsebovati:
1.
določen opis kršitev in njihovih posledic, katerih odprava je z odločbo
naložena;
2.
primeren rok, v katerem mora zavezanec odpraviti kršitve in njihove
posledice ter predložiti poročilo o odpravi kršitev;
3.
način odprave kršitev in njihovih posledic, kadar agencija zavezancu
naloži, naj kršitve in njihove posledice odpravi na določen način;
4.
listine oziroma druge dokaze, kadar agencija zavezancu naloži, naj o
odpravi kršitev predloži določene listine oziroma druge dokaze.
(2) Odločba se izda kot odločba po
zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.
4. oddelek: Monitoring delovanja trga z
električno energijo in zemeljskim plinom
434. člen
(monitoring delovanja trga)
(1) Agencija po tem zakonu izvaja
monitoring delovanja trgov na področju reguliranih in tržnih energetskih
dejavnosti.
(2) Izvajanje monitoringa iz
prejšnjega odstavka obsega spremljanje dejavnikov, ki vplivajo na učinkovito
konkurenco na trgu elektrike in zemeljskega plina, zlasti pa na:
1.
zagotavljanje nediskriminatornega dostopa do omrežij, zagotavljanje
predpisane razpoložljivosti in zanesljivosti omrežja, zagotavljanje
učinkovitega izvajanja ključnih procesov za delovanje trga (priključevanje
uporabnikov sistema, merjenje, obračunavanje, menjava dobavitelja,
zagotavljanje univerzalnih storitev ipd.);
2.
raven preglednosti upoštevnega trga, vključno z veleprodajnimi cenami in
cenami za končne odjemalce;
3.
spremljati raven in učinkovitost odprtosti trga in konkurence pri
veleprodaji in maloprodaji, vključno z borzami električne energije, cenami za
gospodinjske odjemalce, ki zajemajo tudi predplačilne sisteme, učinkom pogodb z
dinamičnimi cenami električne energije in uporabe sistemov naprednega merjenja,
deležem odjemalcev, ki zamenjajo dobavitelja, deležem odklopov, plačila za
vzdrževalne storitve, izvedbo vzdrževalnih storitev, razmerjem med cenami za
gospodinjstva in veleprodajnimi cenami, spreminjanjem tarif in pristojbin
omrežja in pritožbami gospodinjskih odjemalcev, ter morebitno izkrivljanje ali
omejevanje konkurence, pri čemer organom, pristojnim za konkurenco,
zagotavljajo potrebne informacije in jim posredujejo zadevne primere;
4.
zadovoljstvo in dobrobit odjemalcev iz vidika učinkov delovanja trga
(zahteve, pritožbe, razpoložljivost in zadostnost informacij ipd.);
5.
pojav omejevalnih pogodbenih praks, zlasti določb o ekskluzivnosti dobave,
ki lahko velikim poslovnim odjemalcem preprečijo sklenitev pogodb z več kot
enim dobaviteljem hkrati ali jih pri tem omejujejo;
6.
spremljanje trgovanja z veleprodajnimi energetskimi proizvodi skladno z
Uredbo (EU) št. 1227/2011 z namenom odkrivanja in preprečevanja trgovanja na
podlagi notranjih informacij in tržnih manipulacij;
7.
pojav drugih omejevalnih ravnanj udeležencev na trgu, ki preprečujejo,
omejujejo ali izkrivljajo konkurenco na trgu, vključno z vidika ravnanja
podjetij s prevladujočim položajem in vidika koncentracij;
8.
spremljanje zanesljivosti oskrbe, od katere so odvisni ravnotežje med
ponudbo in povpraševanjem na nacionalnem trgu, raven predvidenega prihodnjega
povpraševanja in predvidene dodatne zmogljivosti, ki se načrtujejo ali gradijo;
9.
izdelavo in vzdrževanje primerjalnika cen za gospodinjske in male
poslovne odjemalce;
10.
preprečevanje navzkrižnega subvencioniranja med dejavnostmi prenosa,
distribucije in proizvodnje.
(3) Agencija o izvajanju monitoringa
sestavi poročilo, ki obsega oceno o stopnji preglednosti in konkurenčnosti na
trgu elektrike in zemeljskega plina. Vsebina poročila je sestavni del letnega
poročila o stanju na področju energetike iz 404. člena tega zakona.
435. člen
(zbiranje podatkov in register udeležencev
na trgu)
(1) Za namene izvajanja monitoringa
delovanja trga so operaterji, proizvajalci električne energije in trgovci na
debelo, dobavitelji končnim odjemalcem, operater trga z elektriko, borze in
druge oblike organiziranih trgov, center za podpore in končni odjemalci (v nadaljevanju:
zavezanci za poročanje), dolžni na način, ki ga določi agencija skladno s 407.
členom tega zakona, sporočati zlasti naslednje sklope podatkov:
a)
operaterji:
-
podatke o priključevanju uporabnikov na omrežje,
-
podatke o doseženi ravni kakovosti oskrbe in zagotavljanju kakovosti
oskrbe z elektriko (ki zajema neprekinjenost napajanja, komercialno kakovost,
kakovost napetosti), vključno s podatki o pogodbah o nestandardni kakovosti
oskrbe,
-
podatke o zahtevah za uveljavitev dostopa do omrežja, ločenih po tipih
(potrebe po zmogljivostih, ipd.),
-
podatke o menjavah dobavitelja, ločeno po različnih kategorijah
uporabnikov, vključno s podatki o količinah energije,
-
podatke o izvajanju univerzalnih storitev (zasilna oskrba, ranljivi
odjemalci),
-
podatke o izvajanju in stopnji učinkovitosti ključnih procesov na trgu z
elektriko in zemeljskim plinom (procesi menjave dobavitelja, merjenje,
obračunavanje, ipd.) in podatke o zagotavljanju učinkovite in
standardizirane izmenjave podatkov med posameznimi udeleženci na trgu,
-
podatke o pritožbah gospodinjskih odjemalcev ločenih po tipih
(priključevanje, obračun, kakovost oskrbe itd.),
-
podatke o načrtovanju ali izvajanju del na omrežju, ki so potrebna za
zagotavljanje zanesljivosti omrežja,
-
podatke o prenesenih in distribuiranih količinah elektrike in
zemeljskega plina, podatke o čezmejnih prenosnih zmogljivostih,
-
podatke o načrtovanju in izvajanju sistemskih storitev,
-
druge podatke, od katerih je odvisno ugotavljanje obstoja
nediskriminatornega in preglednega dostopa do omrežja ter stanja največje
mogoče zmogljivosti omrežja;
b)
proizvajalci elektrike in trgovci na debelo:
-
podatke o zmogljivostih, razpoložljivosti ter vzdrževanju proizvodnih
enot,
-
podatke o načrtovani vključitvi novih proizvodnih zmogljivostih in
njihovih lastnosti in načrtovani ustavitvi obstoječih proizvodnih enot,
-
podatke o sklenjenih sporazumih o skupnih prodajah električne energije,
identiteti pogodbenih strank in količinah energije,
-
podatke o veleprodajnih cenah in količinah elektrike in zemeljskega
plina za vsako transakcijo, vključno s podatki o trajanju pogodbe, identiteti
pogodbenih strank, pogodbenih klavzulah o »vzemi ali plačaj«, rabatih,
ekskluzivnosti, klavzulah o prilagajanju cen in pogodbenih kazni,
-
podatke o internih obračunskih cenah vertikalno integriranega podjetja,
-
druge podatke, od katerih je odvisno ugotavljanje stopnje konkurenčnosti
in odprtosti veleprodajnega trga;
c)
dobavitelji končnim odjemalcem:
-
podatke o količinah in maloprodajnih cenah elektrike in zemeljskega
plina, ločeno po kategorijah uporabnikov, vključno s popusti,
-
število končnih odjemalcev po posameznih kategorijah, vključno s podatki
o deležu dobavljene energije po posamezni kategoriji,
-
podatke o pritožbah ločeno po tipih (obračun stroškov storitev,
preglednost računov itd.),
-
pritožbe zoper delovanje operaterja (dostop do podatkov itd.),
-
podatke o izvajanju procesov za zagotavljanje univerzalnih storitev
(zasilna oskrba, ranljivi odjemalci),
-
druge podatke, od katerih je odvisno ugotavljanje stopnje konkurenčnosti
in odprtosti maloprodajnega trga;
č) operater trga:
-
podatke o evidentiranju zaprtih pogodb ter bilančnemu obračunu,
-
podatke o upravljanju bilančne sheme (podatki o članih, kršitvah,
izključitvah ipd.),
-
podatke o ročnosti zaprtih pogodb,
-
podatke o zagotavljanju učinkovite in standardizirane izmenjave podatkov
med posameznimi udeleženci na trgu,
-
druge podatke, od katerih je odvisno delovanje bilančne sheme in ima
vpliv na delovanje trga;
d)
borze in druge oblike organiziranih trgov:
-
podatke o udeležencih v trgovanju na borzi,
-
podatke o cenah, količinah in produktih na borzi,
-
podatke o cenah in količinah energije, s katerimi se trguje na podlagi
442. člena tega zakona,
-
druge podatke, od katerih je odvisno ugotavljanje stopnje konkurenčnosti
in odprtosti maloprodajnega trga;
e)
center za podpore:
-
podatke o prevzemu in prodaji odkupljene električne energije na
organiziranem trgu,
-
druge podatke, od katerih je odvisno ugotavljanje stopnje konkurenčnosti
in odprtosti maloprodajnega trga;
f)
končni odjemalci:
-
podatke o aktivni vključitvi v upravljanje porabe,
-
podatke o restriktivnih pogodbenih praksah,
-
druge podatke, od katerih je odvisno ugotavljanje stopnje konkurenčnosti
in odprtosti maloprodajnega trga.
(2) Agencija lahko zahteva podatke, o
katerih je treba poročati na podlagi 8. člena Uredbe (EU) št. 1227/2011, tudi
od drugih oseb, ki vstopajo v posle na veleprodajnem energetskem trgu, vključno
z osebami, ki izdajajo naročila za trgovanje z veleprodajnimi energetskimi
proizvodi.
(3) Po navodilu ACER lahko agencija od
oseb iz prvega in drugega odstavka tega člena zahteva evidenco transakcij na
veleprodajnem energetskem trgu, vključno z evidenco naročil za trgovanje z
veleprodajnimi energetskimi proizvodi.
(4) V zahtevi za posredovanje podatkov
agencija podrobneje določi vrsto podatkov in njihovo vsebino ter trajanje
obveznosti poročanja, rok za posredovanje podatkov, periodičnost poročanja in
druge okoliščine, od katerih je odvisna obveznost posredovanja podatkov glede
na namen njihovega zbiranja. Osebe posredujejo podatke brezplačno ter na način
in v obliki, kot to določi agencija.
(5) Podatke iz prvega odstavka tega
člena so agenciji dolžni posredovati tudi podjetja in podružnice podjetij iz
držav članic Evropske unije ali tretjih držav, ki v Republiki Sloveniji
opravljajo energetsko dejavnost. Poleg teh so zavezanci za poročanje iz tega
člena tudi tretje osebe, ki ravnajo za račun oseb iz prvega in drugega odstavka
tega člena.
(6) V okviru zbiranja podatkov iz
prvega odstavka tega člena agencija za namen izvajanja monitoringa delovanja
trga zbira, vodi in obdeluje, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih
podatkov, naslednje osebne podatke: ime in priimek, naslov stalnega
prebivališča in naslov opravljanja dejavnosti.
(7) Agencija vzpostavi in vodi
register udeležencev na trgu, ki sklepajo posle, o katerih je treba poročati
ACER v skladu s prvim odstavkom 8. člena Uredbe (EU) št. 1227/2011.
436. člen
(obdelava in posredovanje podatkov)
(1) Agencija sme uporabljati
pridobljene podatke iz 435. člena za izdelavo poročil, ki jih je dolžna pripraviti
na podlagi tega zakona, in za statistične analize monitoringa ter za izvajanje
drugih obveznosti po tem zakonu.
(2) Agencija lahko za potrebe
povečanja preglednosti trgov javno objavi le tiste pridobljene podatke, ki niso
označeni kot zaupni in so javnega značaja (na primer cene).
(3) Agencija je na utemeljeno zahtevo
dolžna posredovati in izmenjevati podatke z drugimi organi Republike Slovenije,
regulativnimi organi in drugimi organi držav članic ter organi Evropske unije,
ki jih potrebujejo za izvrševanje svojih pristojnosti. Pri tem mora agencija
zagotoviti stopnjo njihove zaupnosti.
437. člen
(zaupnost podatkov)
(1) Osebe, zaposlene v agenciji, in
osebe, ki občasno opravljajo določene naloge za agencijo, so dolžne kot uradno
tajnost varovati vsebino podatkov iz 435. člena tega zakona, če imajo podatki
lastnost osebnih podatkov, poslovne skrivnosti ali tajnih podatkov.
(2) Dolžnost varovanja uradne tajnosti
iz prejšnjega odstavka traja tudi po prenehanju delovnega razmerja v agenciji
oziroma po prenehanju opravljanja določenih nalog za agencijo.
438. člen
(raziskava posameznih trgov)
(1) Če agencija pri izvajanju
monitoringa ugotovi, da obstajajo ovire za vstop novih udeležencev na trg, da
togost cen ali druge okoliščine kažejo na to, da trg ni dovolj konkurenčen,
lahko izvede raziskavo na posameznem delu trga. Pri tem agencija sodeluje z
organom, pristojnim za varstvo konkurence, in organom, pristojnim za varstvo
potrošnikov.
(2) Analizo meddržavnih trgov izvede
agencija skupaj s pristojnimi organi urejanja iz drugih držav članic Evropske
unije, ki jih ta meddržavni trg obsega.
439. člen
(poročilo o raziskavi)
(1) O opravljeni raziskavi agencija
pripravi poročilo.
(2) Če agencija v raziskavi ugotovi,
da se na določenem trgu električne energije ali zemeljskega plina preprečuje,
omejuje ali izkrivlja učinkovita konkurenca na tem trgu, da to ima ali bi lahko
imelo škodljiv učinek za potrošnike, mora v poročilu navesti:
-
vrsto ukrepov za preprečitev, odpravo ali zmanjšanje škodljivih učinkov
za konkurenco oziroma potrošnike;
-
predlog pristojnim organom za ukrepanje v skladu z njihovimi
pristojnostmi;
-
predloge potrebnih sprememb ali dopolnitev predpisov, ki urejajo
področje trga z elektriko in zemeljskim plinom.
(3) Agencija lahko objavi poročilo o
izsledkih raziskave brez zaupnih podatkov.
440. člen
(sodelovanje agencije pri preiskavah
drugih organov)
Pooblaščene osebe agencije na zaprosilo
sodelujejo z organom, pristojnim za varstvo konkurence, organom, pristojnim za
regulacijo trga finančnih instrumentov, ali Evropsko komisijo, v preiskavah, ki
jih vodijo ti organi v zvezi s kršitvami pravil o konkurenci.
5. oddelek: Posebne določbe o
zagotavljanju učinkovite konkurence na veleprodajnem trgu električne energije
in zemeljskega plina
441. člen
(zagotavljanje konkurenčnosti
veleprodajnega trga elektrike in zemeljskega plina)
(1) Kadar agencija z raziskavo
posameznega trga ugotovi, da na veleprodajnem trgu elektrike ali zemeljskega
plina obstajajo resne in trajne ovire za dostop do proizvodnih virov elektrike
ali zemeljskega plina, zaradi česar trg na maloprodajni ravni ni dovolj
konkurenčen in ima to škodljive učinke za končne odjemalce, lahko z odločbo
naloži proizvajalcu elektrike oziroma dobavitelju zemeljskega plina, naj
sprosti določene količine elektrike ali zemeljskega plina oziroma naj pogodbene
pravice do uvoza zemeljskega plina pregledno in nediskriminatorno ponudi
zainteresiranim kupcem.
(2) Po posvetovanju z organom,
pristojnim za varstvo konkurence, agencija začne postopek za izrek ukrepa po
442. ali 443. členu tega zakona.
442. člen
(sprostitev obveznih količin elektrike ali
zemeljskega plina)
(1) Agencija proizvajalcu naloži
sprostitev količin elektrike ali zemeljskega plina na način, da je mogoče
razumno pričakovati znatno povečanje konkurenčnosti trga na maloprodajni ravni.
Agencija pri tem upošteva načelo sorazmernosti.
(2) Agencija pri določitvi ukrepa iz
prejšnjega odstavka določi:
-
obvezno skupno količino energije, na katero se ta ukrep nanaša, vključno
z določitvijo različnih produktov energije glede na količine in časovno
trajanje dobave;
-
trajanje ukrepa;
-
izhodiščno ceno ali metodologijo za določitev izhodiščne cene, po kateri
je zavezanec dolžan sprostiti obvezne količine;
-
plačilne in druge elemente pogodbe o dobavi;
-
vrsto postopka, po katerem je zavezanec dolžan sprostiti obvezne
količine;
-
pogoje dostopa do prenosnega omrežja;
-
pogoje dostopa do končnih odjemalcev;
-
druge pogoje, ki so potrebni, da se doseže namen ukrepa.
(3) Pri določitvi obvezne skupne
količine energije mora agencija upoštevati velikost in strukturo trga, stopnjo
vertikalne integriranosti trga, prisotnost vertikalno integriranega podjetja na
maloprodajnem trgu in proste zmogljivosti na prenosnem omrežju. Pri določitvi
različnih produktov energije mora agencija upoštevati razumne zahteve
zainteresiranih kupcev po prilagoditvi strukture obveznih količin lastnim potrebam.
(4) Trajanje ukrepa mora biti določeno
dovolj dolgo, da se bistveno in trajno spremenijo pogoji konkurence na trgu.
(5) Izhodiščna cena, po kateri je
zavezanec dolžan prodati obvezne količine energije, mora omogočiti razvoj konkurence
na maloprodajnem trgu.
(6) Plačilni in drugi elementi pogodbe
o dobavi, ki jih zavezanec ponudi zainteresiranim kupcem, ne smejo odvračati
kupcev od nakupa obveznih količin energije.
(7) Dodeljevanje obveznih količin
energije lahko poteka preko operaterja trga ali energetske borze, obveznih
količin plina pa tudi preko avkcij, ki jih organizira zavezanec. Postopek
avkcije mora biti zasnovan tako, da omogoča vsem zainteresiranim kupcem sodelovanje
pod enakimi in nediskriminatornimi pogoji.
(8) Kadar ima vertikalno integrirano
podjetje zakupljene zmogljivosti na prenosnem omrežju, lahko agencija določi,
da mora v razmerju do operaterja sprostiti zmogljivosti v obsegu, ki ustreza
obvezni sprostitvi količin, če to za kupce teh količin predstavlja oviro za
dostop do prenosnega omrežja.
(9) Agencija lahko določi, da mora
vertikalno integrirano podjetje svojim končnim odjemalcem na maloprodajnem trgu
omogočiti, da zamenjajo dobavitelja brez nesorazmernih stroškov, če pogodbena
razmerja o dobavi predstavljajo oviro za dostop do končnih odjemalcev.
443. člen
(obvezna dodelitev pogodbenih pravic do
uvoza zemeljskega plina)
(1) Če agencija oceni, da z ukrepom iz
prejšnjega člena ne bi bilo mogoče znatno povečati konkurenčnosti na
maloprodajnem trgu zemeljskega plina, lahko dobavitelju zemeljskega plina
naloži ukrep obveznega prenosa pogodbenih pravic in obveznosti do uvoza
določenih količin zemeljskega plina.
(2) Prenos pogodbenih pravic in
obveznosti na zainteresirane kupce je trajen in se izvede na podlagi avkcije,
ki jo organizira dobavitelj zemeljskega plina.
(3) Agencija pri določitvi ukrepa iz
tega člena smiselno upošteva pogoje iz drugega odstavka 442. člena tega zakona.
444. člen
(izdaja odločbe)
(1) Agencija ukrepe iz 442. in 443.
člena tega zakona izreče z odločbo, v kateri določi:
-
vsebino in obseg ukrepa,
-
obveznosti, s katerimi zagotovi izpolnjevanje ukrepa in nadzor nad njim,
in
-
rok za izpolnitev ukrepa.
(2) Kadar je izpolnitev ukrepov vezana
na soglasje ali drugo dejanje agencije, agencija o tem odloči s sklepom.
(3) Agencija lahko z zahtevo za
posredovanje podatkov od proizvajalca elektrike oziroma dobavitelja zemeljskega
plina zahteva poročilo o izpolnjevanju ukrepov in obveznosti, ki so bili
naloženi z odločbo.
445. člen
(odprava ali razveljavitev odločbe)
Agencija lahko po uradni dolžnosti odpravi
ali razveljavi odločbo o obvezni sprostitvi proizvodnih zmogljivosti električne
energije ali zemeljskega plina tako, da z novo odločbo staro v celoti odpravi
ali razveljavi ter določi novo vsebino in obseg ukrepa, obveznosti, s katerima
zagotovi njihovo izpolnjevanje in nadzor nad njimi ter rok izpolnitve
obveznosti, če:
-
se po izdaji odločbe bistveno spremenijo okoliščine na trgu, na katerih
je temeljila odločba;
-
se pri izpolnjevanju obveznosti iz odločbe brez krivde zavezanca
pojavijo resne težave, zaradi katerih ni mogoče doseči namena iz odločbe.
446. člen
(sodelovanje agencije z drugimi
regulativnimi organi)
Agencija se je dolžna posvetovati z regulativnimi
organi drugih držav članic Evropske unije pred sprejetjem ukrepa, njegovo
spremembo ali preklicem, če to vpliva na trgovinsko menjavo med državami
članicami Evropske unije.
447. člen
(vpliv javnosti)
(1) Agencija je dolžna pred sprejetjem
ukrepa iz 442. in 443. člena tega zakona pridobiti in primerno upoštevati
mnenje zainteresirane javnosti.
(2) Agencija je dolžna pred sprejetjem
ukrepa njegov predlog objaviti in zbirati mnenja v objavljenem roku, ki ne sme
biti krajši od 30 dni.
(3) Po preteku roka iz prejšnjega
odstavka in pred sprejetjem ukrepov iz prvega odstavka tega člena mora agencija
na spletnih straneh objaviti pridobljena mnenja in pripombe ter v objavi
navesti način, kako so bili upoštevani, ali razloge, zaradi katerih niso bili
upoštevani. Pri tem se ne objavijo informacije in podatki, ki so zaupne narave.
6. oddelek: Izmenjava podatkov med
udeleženci na trgu z električno energijo in zemeljskim plinom
448. člen
(določitev entitet v izmenjavi podatkov)
(1) Izvajalci energetskih dejavnosti
so dolžni za potrebe elektronske izmenjave podatkov označiti virtualne in
fizične objekte, storitve ter produkte (v nadaljnjem besedilu: entitete), ki se
uporabljajo v elektronski izmenjavi podatkov na trgu z energijo.
(2) Za določitev entitet morajo izvajalci
energetskih dejavnosti uporabiti odprte standarde, ki določajo ustrezne standardizirane
sisteme identificiranja in obliko identifikatorjev. Izvajalci energetskih
dejavnosti morajo v procesih izmenjave podatkov na slovenskem trgu z energijo
uporabiti vse obstoječe standardizirane identifikatorje entitet, ki so v
uporabi na ravni Evropske unije.
(3) Za dodeljevanje identifikatorjev
so odgovorni izvajalci energetskih dejavnosti, pri katerih nastajajo podatki,
ki so predmet določitve, ki vodijo registre entitet ali nadzorujejo procese
izmenjave omenjenih podatkov. Če izvajalci energetskih dejavnosti nastopajo v
vlogi izdajanja oziroma dodeljevanja identifikatorjev, morajo zagotoviti
integriteto in trajnost storitve izdajanja oziroma dodeljevanja identifikatorjev
ter upoštevati pravila dodeljevanja glede na izbran sistem identificiranja.
(4) Agencija s splošnim aktom
podrobneje predpiše vrsto uporabljenih sistemov za identifikacijo entitet,
pravila in obveznosti izvajanja storitve dodeljevanja identifikatorjev
posameznih entitet, ter prehodno obdobje uvajanja novih sistemov
identificiranja entitet.
449. člen
(zavezanci za izmenjavo podatkov)
(1) Izvajalci energetskih dejavnosti
morajo omogočiti izmenjavo podatkov, s katerimi razpolagajo v okviru opravljanja
svoje dejavnosti, z drugimi udeležencem na trgu elektrike in zemeljskega plina,
ki te podatke potrebuje za nemoteno poslovanje na trgu.
(2) Izvajalci energetskih dejavnosti
so dolžni uporabnikom na enak način omogočiti dostop do podatkov, ki nastanejo
pri izvajanju njihove dejavnosti. Pri določitvi vrste in strukture podatkov ter
načina izmenjave podatkov so udeleženci na trgu elektrike in zemeljskega plina
dolžni uporabljati razpoložljive odprte standarde.
(3) Vrsto in strukturo podatkov ter
način izmenjave podatkov, na katere se nanaša obveznost iz prejšnjega odstavka
in niso opredeljeni z razpoložljivimi odprtimi standardi ali s predpisi s tega
področja, predpišejo izvajalci energetskih dejavnosti glede na svoje
odgovornosti in vlogo na trgu. Pri tem so dolžni upoštevati stanje tehnike in
stroškovno učinkovitost.
(4) Podatki se izmenjujejo v agregatni
in neosebni obliki. Izvajalci energetskih dejavnosti morajo z uporabo
standardiziranih modelov in notacij dokumentirati vse poslovne procese
izmenjave podatkov, ki so potrebni za nemoteno delovanje trga oziroma vsebujejo
podatke, ki se nanašajo na uporabnike, kot npr. procesi izmenjave matičnih in
merilnih podatkov, proces menjave dobavitelja, procesi izmenjave podatkov za
potrebe bilančnega obračuna, itd.
(5) Obveznost izmenjave podatkov se ne
nanaša na:
-
podatke, ki so na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljeni
kot tajni zaradi javne varnosti, obrambe države, zaupnosti mednarodnih odnosov
ali zaupnosti obveščevalne in varnostne dejavnosti državnih organov;
-
podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki
ureja gospodarske družbe;
-
osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih
podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov;
-
podatke, ki so bili pridobljeni zaradi upravnega postopka, ki ga vodi
izvajalec energetske dejavnosti, in bi njihovo razkritje škodovalo njegovi
izvedbi;
-
podatke, ki so bili pridobljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma
dejavnostjo izvajalcev energetskih dejavnosti, če bi njihovo razkritje
povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti izvajalca.
(6) Obveznosti izvajalcev energetske
dejavnosti iz tega člena ne posegajo v obveznosti teh oseb iz drugih določb
tega zakona, ki jim nalagajo dolžnost omogočanja dostopa do podatkov ali
posredovanja podatkov agenciji in drugim osebam, ki so po tem zakonu upravičene
do pridobitve določenih podatkov od izvajalcev elektroenergetskih dejavnosti.
450. člen
(dolžnosti zavezancev za izmenjavo
podatkov)
(1) Zavezanci za izmenjavo podatkov
odgovarjajo za formalno pravilnost svojih podatkov in njihovo pravočasno
razpoložljivost za izmenjavo v standardizirani obliki.
(2) V zvezi z obveznostjo iz
prejšnjega odstavka morajo zavezanci za izmenjavo podatkov zagotoviti hrambo
podatkov, kakovost podatkov, avtenticiran in avtoriziran dostop do podatkov ter
varnost in zaupnost podatkov.
(3) Ob upoštevanju pogojev iz
prejšnjega člena zavezanci za izmenjavo podatkov v svojih aktih določijo osebe,
ki so odgovorne za izmenjavo podatkov, ter predpišejo postopke in ukrepe za
učinkovito izmenjavo podatkov, ki obsegajo:
-
nabor, vrsto in strukturo podatkov;
-
pravila za dostopanje do podatkov;
-
časovno razpoložljivost podatkov in
-
način zajemanja podatkov.
(4) Agencija s splošnim aktom predpiše
obvezne vsebine aktov iz prejšnjega odstavka, če je to potrebno, da se
poenotijo pristopi v informatizaciji procesov izmenjave podatkov.
Sedmi del
INŠPEKCIJSKI NADZOR
451. člen
(inšpekcijski nadzor)
(1) Inšpektorat, pristojen za energijo
(v nadaljnjem besedilu: energetska inšpekcija) izvaja nadzor nad določbami tega
zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov, razen tistih
določb, nad katerimi v skladu s 421. členom tega zakona izvaja nadzor agencija.
(2) (prenehal
veljati)
(3) (prenehal
veljati)
(4) (prenehal
veljati)
452. člen
(nadzor energetskega inšpektorja)
(1) Energetska inšpekcija izvaja
nadzor nad izvajanjem tehničnih zahtev iz tega zakona ter na njegovi podlagi
izdanih predpisov in splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil pri gradnji,
vzdrževanju, obratovanju in uporabi energetskih objektov, naprav in omrežij, ki
obsega zlasti:
1.
nadzor nad upoštevanjem tehničnih zahtev tega zakona, tehničnih in
drugih predpisov ter obveznih standardov, ki veljajo za področje učinkovite
rabe energije, elektroenergetike in strojne energetike;
2.
nadzor tehničnih zahtev pri gradnji, obratovanju in uporabi objektov,
postrojev, vodov, naprav in napeljav, ki so namenjeni proizvodnji, prenosu,
distribuciji, merjenju, zaščiti, vodenju, lastni porabi in porabi elektrike, in
sicer:
-
pri napravah za proizvodnjo elektrike v elektrarnah in toplarnah, pri
napravah za prenos in distribucijo elektrike v okviru razdelilnih postaj,
transformatorskih postaj, centrov vodenja ter elektroenergetskih omrežij in
napeljav v objektih,
-
pri izpolnjevanju tehničnih pogojev za dobavo elektrike, posebno glede
prekinitev, omejitev v dobavi in kakovosti napetosti,
-
pri učinkoviti rabi električne energije v objektih in postrojih iz
inšpekcijske pristojnosti,
-
nad upoštevanjem določb obratovalnih navodil omrežij, objektov,
postrojev ter posameznih sklopov in sistemskih obratovalnih navodil,
-
nad izvajanjem predpisov, ki urejajo omejevanje obtežb in porabo
elektrike,
-
nad tehničnimi pogoji iz izdanih soglasij za priključitev
elektroenergetskih objektov;
3.
nadzor tehničnih zahtev pri gradnji, obratovanju in uporabi objektov,
postrojev, napeljav in naprav, ki so namenjeni za proizvodnjo, prenos,
shranjevanje, distribucijo, merjenje in indikacijo ter porabo toplote, plinov,
ki obsega zlasti:
-
pri postrojih in napravah, ki so namenjeni za proizvodnjo toplote
oziroma hladu,
-
pri toplotnih postrojih in napravah, ki so namenjeni za proizvodnjo
elektrike in toplote za daljinsko ogrevanje ali neposredno porabo v tehnološke
namene,
-
pri opremi pod tlakom in premični tlačni opremi v uporabi,
-
pri postrojih in napravah, ki uporabljajo toploto, tehnične pline,
zemeljski plin oziroma druge energetske pline,
-
pri prenosnih in distribucijskih plinovodih, parovodih in vročevodih ter
pripadajočih napravah in opremi,
-
pri polnilnicah in skladiščih utekočinjenega naftnega plina (v
nadaljnjem besedilu: UNP), tehničnih plinov in polnilnicah komprimiranega
zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: CNG),
-
pri napeljavah v objektih, in sicer napeljave za toploto, hlad, tehnične
pline, zemeljski plin oziroma druge energetske pline,
-
pri učinkoviti rabi toplote in goriv pri napravah in postrojih,
-
pri sistemih za prezračevanje in klimatizacijo stavb,
-
nad upoštevanjem določil sistemskih obratovalnih navodil prenosnih in
distribucijskih omrežij za zemeljski plin in distribucijskih omrežij za oskrbo
s toploto oziroma drugimi energetskimi plini.
(2) Energetska inšpekcija opravlja
tudi nadzor nad strokovnostjo in usposobljenostjo delavcev, ki upravljajo z
energetskimi napravami, v okviru zagotovitve varnosti in zanesljivosti
obratovanja ter učinkovite rabe energije.
(3) Posamezna strokovna dela v
postopku nadzora lahko na podlagi pooblastila predstojnika inšpektorata, kadar
to ni v nasprotju z javnim interesom ali interesom strank, opravljajo tudi
strokovno usposobljene pravne ali fizične osebe.
453. člen
(pogoji za energetskega inšpektorja)
Za energetskega inšpektorja je lahko
imenovana oseba, ki ima najmanj izobrazbo pridobljeno po študijskih programih
za pridobitev izobrazbe druge stopnje s področja strojništva in obdelave kovin
ali področja elektrotehnike in energetike ali raven izobrazbe pridobljene po
študijskih programih, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustrezajo
izobrazbi druge stopnje s področja strojništva in obdelave kovin ali področja
elektrotehnike in energetike, pet let delovnih izkušenj in opravljen strokovni
izpit za inšpektorja ter izpolnjuje druge splošne pogoje za delo v državni
upravi.
454. člen
(ukrepi inšpektorja)
Poleg pooblastil, ki jih ima po zakonu, ki
ureja inšpekcijski nadzor, ima energetski inšpektor pravico:
-
odrediti, da se ugotovljene nepravilnosti ali pomanjkljivosti odpravijo
v roku, ki ga določi;
-
odrediti, da se ustavi nadaljnja uporaba objekta, naprav, postrojev,
napeljav oziroma prekine dobava energije;
-
prepovedati nadaljnjo uporabo energetskih sistemov, objektov, postrojev,
napeljav in omrežij oziroma nadaljnje izvajanje takih del, ki ne ustrezajo
tehničnim ali drugim predpisom, in zaradi tega obstaja nevarnost za življenje
in zdravje ljudi ali nevarnost, da utegne nastati večja materialna škoda;
-
prepovedati nadaljnje upravljanje energetske naprave delavcu, ki ni
strokovno usposobljen v skladu s predpisi o strokovnem usposabljanju.
455. člen
(dolžnost zavezancev)
Pravne ali fizične osebe ali posameznik
morajo energetskemu inšpektorju omogočiti oziroma zagotoviti nemoteno
izvrševanje inšpekcijskega nadzorstva, mu omogočiti vstop v objekt ter dostop
do energetskih naprav, omrežij, postrojev in napeljav ter mu dati na razpolago
vse zahtevane podatke, tehnično dokumentacijo in druge listine in poročila.
456. člen
(obvestilo o izvršenem ukrepu)
Odgovorna oseba pravne ali fizične osebe
ter posameznik so dolžni energetsko inšpekcijo obvestiti o izvršitvi naloženih
ukrepov iz odločbe najkasneje v osmih dneh po preteku roka, določenega za
odpravo pomanjkljivosti.
457. člen
(obvestilo o nastopu okoliščin)
Odgovorna oseba pravne ali fizične osebe
ter posameznik, ki upravlja energetske objekte, naprave, postroje ali
napeljave, za katere je predpisan inšpekcijski nadzor po tem zakonu, mora takoj
obvestiti energetsko inšpekcijo o poškodbah in okvarah, ki imajo za posledico
prekinitev oziroma omejitev dobave energije ali če obstaja nevarnost za
življenje in zdravje ljudi ali nevarnost, da utegne nastati večja materialna
škoda.
458. člen
(obvestilo o začetku gradnje in
preizkusov)
Odgovorna oseba pravne ali fizične osebe
ter posameznik, ki izvaja dela na energetskem objektu, napravi, napeljavi
oziroma postroju, mora energetski inšpekciji sporočiti datum začetka gradnje,
rekonstrukcije ali obnove ter datum začetka funkcionalnih in zagonskih
preizkusov na energetskih napravah, napeljavah, postrojih in objektih.
459. člen
(periodični pregledi)
Odgovorna oseba pravne ali fizične osebe
ter posameznik, ki upravlja energetske objekte, naprave, postroje ali
napeljave, mora zagotoviti izvedbo predpisanih periodičnih pregledov in
preizkusov skladno s predpisi iz tretjega odstavka 32. člena tega zakona, ki
urejajo periodične preglede za posamezno vrsto objekta, naprave, instalacij in
omrežja.
460. člen
(prenehal
veljati)
461. člen
(prenehal
veljati)
Osmi del
ENERGETSKA INFRASTRUKTURA
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
462. člen
(opredelitev infrastrukture)
(1) Energetsko infrastrukturo
sestavljajo naslednji objekti, naprave in omrežja:
-
prenosno omrežje elektrike in prenosni sistem zemeljskega plina,
-
distribucijski omrežje elektrike in distribucijski sistem zemeljskega
plina,
-
sistem za UNP,
-
sistem za proizvodnjo in skladiščenje zemeljskega plina,
-
sistem za proizvodnjo in distribucijo toplote za daljinsko ogrevanje,
-
sistem za distribucijo drugih energetskih plinov,
-
sistem za proizvodnjo elektrike skupaj s priključkom na prenosni ali
distribucijski sistem.
(2) Objekti, naprave in omrežja iz
prejšnjega odstavka se štejejo za energetsko infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu:
infrastruktura) za oskrbo z elektriko, zemeljskim plinom in toploto.
(3) Določbe tega zakona o
infrastrukturi se uporabljajo tudi za stvarne in druge pravice na
nepremičninah, potrebne za gradnjo, rekonstrukcijo, obratovanje, nadzor in
vzdrževanje objektov, naprav in omrežij iz prvega odstavka tega člena.
(4) Infrastruktura za prenosno omrežje
elektrike in prenosni sistem zemeljskega plina, distribucijsko omrežje
elektrike in distribucijski sistem zemeljskega plina, sistem za UNP in sistem
za distribucijo drugih energetskih plinov je gospodarska javna infrastruktura
skladno z zakonom, ki ureja področje graditve objektov.
(5) Podrobneje predpiše vrste
objektov, naprav, omrežij in sistemov, ki sestavljajo infrastrukturo, ter način
vodenja evidence infrastrukture vlada, na predlog ministra, pristojnega za energijo.
463. člen
(gradnja in vzdrževanje)
(1) Infrastruktura mora biti
načrtovana in grajena tako, da ustreza zadnjemu stanju tehnike in je ekonomsko
učinkovita, vzdrževana pa mora biti tako, da zagotavlja optimalno tehnično
delovanje in je ekonomsko učinkovita.
(2) Lastnik objekta, naprave ali
omrežja, ki sestavlja infrastrukturo, je dolžan stvari, ki sestavljajo to
infrastrukturo, tekoče in investicijsko vzdrževati in ustrezno škodno zavarovati.
(3) Z namenom zagotavljanja
gospodarskih javnih služb na področju energetike vlada z uredbo določi vrste
vzdrževalnih del v javno korist na objektih, napravah in omrežjih, ki so
potrebni za prenos in distribucijo električne energije, zemeljskega plina,
distribucijo toplote in oskrbo z drugimi energetskimi plini, ter način
njihovega izvajanja, skladno z zakonom, ki ureja področje graditve objektov.
464. člen
(izvajanje del na infrastrukturi v primeru
izrednih dogodkov)
(1) Če je
zaradi nesreče, poškodbe in drugih izrednih dogodkov ali okoliščin potrebno
izvesti nujna dela in druge ukrepe v zvezi z zavarovanjem ali zagotovitvijo
obratovanja infrastrukture, pa njihovo hitro in učinkovito izvedbo ni mogoče
zagotoviti v okviru pridobljenih služnosti v javno korist in drugih pravic na
nepremičninah, mora lastnik ali posestnik nepremičnine, preko katere je
potreben nujen začasni dostop do infrastrukture oziroma na kateri se nahaja
infrastruktura, ki je potrebna za izvedbo nujnih del in ukrepov, proti pravični
odškodnini dovoliti nujen začasni dostop do nepremičnine in izvajanje potrebnih
del ter ukrepov. Nujno potreben začasni dostop je glede na potrebe zavarovanja
ali zagotovitve obratovanja infrastrukture potrebno izvesti na način, ki čim
manj obremenjuje lastnika ali posestnika nepremičnine in povzroča najmanjšo
škodo. Pravična odškodnina pripada lastniku ali posestniku nepremičnine za čas
od dejanske uporabe nepremičnine zaradi izvedbe del na energetski
infrastrukturi v primeru izrednih dogodkov oziroma okoliščin, do prenehanja
nujnega začasnega dostopa do nepremičnine.
(2) Prejšnji odstavek ne daje
investitorju v infrastrukturo pravice graditi na tuji nepremičnini v smislu
predpisov, ki urejajo področje graditve objektov.
(3) Za izredne okoliščine iz prvega
odstavka tega člena se štejejo dogodki ali ukrepi, ki bi ogrozili delovanje
energetske infrastrukture in s tem oskrbo širše skupnosti z energijo oziroma bi
nedelovanje energetske infrastrukture ogrozilo delovanje druge državne ali
občinske javne infrastrukture ali ji povzročilo nesorazmerne stroške.
(4) Če
lastnik ali posestnik ne dovoli začasnega dostopa po prvem odstavku, mu
energetski inšpektor z odločbo naloži, naj začasni dostop dovoli, ter tudi
določi trajanje, obseg in način izvedbe tega dostopa.
(5) Če se
lastnik ali posestnik in investitor ne dogovorita o odškodnini, je investitor
še pred odločitvijo o sporu dolžan lastniku ali posestniku plačati nesporni del
odškodnine v višini, kot jo določi sodno zapriseženi cenilec.
465. člen
(smernice in soglasja pri poseganju v
prostor)
(1) Operaterji prenosnih sistemov
zemeljskega plina in elektrooperater:
-
sodelujejo z ministrstvom, pristojnim za energijo, pri pripravi smernic
in mnenj v postopku priprave prostorskih aktov v skladu s predpisi, ki urejajo
urejanje prostora in tem zakonom,
-
če investitorji zaprosijo zanje, določajo projektne pogoje pred začetkom
izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in dajejo soglasja k
projektnim rešitvam za načrtovane posege na območju varovalnih pasov prenosnih
in distribucijskih omrežij, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov, in
tem zakonom.
(2) Smernice, mnenja, projektni pogoji
in soglasja k projektnim rešitvam se izdajo za načrtovanje in gradnjo v varovalnih
in varstvenih pasovih sistemov elektrike in sistemov zemeljskega plina.
(3) Operaterji prenosnih sistemov zemeljskega
plina in elektrooperater obveščajo ministrstvo, pristojno za energijo, o
projektnih pogojih iz druge alineje prvega odstavka tega člena, če so ti
določeni za objekte s priključno električno močjo, večjo od 10 MW ali letno
porabo zemeljskega plina večjo od 5 milijonov Sm3.
466. člen
(smernice za občinske prostorske načrte)
Minister, pristojen za energijo, podrobneje
predpiše obvezno vsebino smernic za občinske prostorske načrte in v njih
določi:
-
pogoje in zahteve, ki se nanašajo na načrtovanje učinkovitega ogrevanja
in hlajenja v naseljih,
-
območja naselij, glede na faktor pozidanosti, kjer je načrtovanje
daljinskega ogrevanja in hlajenja obvezno.
467. člen
(javno pooblastilo za izdajanje smernic in
soglasij pri poseganju v prostor)
(1) Lokalna skupnost lahko z odlokom
podeli javno pooblastilu distributerju, ki opravlja lokalno gospodarsko javno
službo na področju distribucije zemeljskega plina, toplote in drugih
energetskih plinov, da:
-
daje v postopku priprave prostorskih aktov smernice in mnenja na načrtovane
prostorske ureditve skladno s predpisi o urejanju prostora in s tem zakonom,
-
če je zanje zaprošen, določa projektne pogoje pred začetkom izdelave
projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in daje soglasja k projektnim
rešitvam za načrtovane posege v območje varovalnih pasov omrežij, skladno z
zakonom, ki ureja graditev objektov, in tem zakonom.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek v
postopkih priprave državnih prostorskih načrtov zastopa interese distributerja,
ki opravlja lokalno gospodarsko javno službo na področju distribucije
zemeljskega plina, toplote in drugih energetskih plinov, lokalna skupnost, ki
je lokalni nosilec urejanja prostora na območju, ki je zajeto v državnem
prostorskem načrtu.
468. člen
(varovalni pas sistemov elektrike)
(1) Varovalni pas sistemov elektrike
je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo
graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na
obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od
vodov in objektov tega omrežja.
(2) Širina varovalnega pasu
elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega
voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in
znaša:
-
za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske
postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 40 m;
-
za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 10
m;
-
za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske
postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m;
-
za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3 m;
-
za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do
vključno 20 kV 10 m;
-
za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV 1 m;
-
za nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV 1,5 m;
-
za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo
srednje napetosti 2 m.
(3) Pogoje, pod katerimi se smejo
graditi drugi objekti, naprave v varovalnem pasu sistemov elektrike, in pogoje,
pod katerimi se smejo izvajati dela na območju varovalnih pasov sistemov
elektrike, predpiše minister, pristojen za energijo.
469. člen
(varovalni in varnostni pas sistemov
zemeljskega plina)
(1) Varovalni pas prenosnega sistema
zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 65 m poteka na vsaki strani
plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi, ter zemljiški pas 65 m od
ograje merilno-regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema,
razen kompresorskih postaj. Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina
je tudi pas 100 m od ograje kompresorske postaje. Varovalni pas
distribucijskega sistema zemeljskega plina pa je zemljiški pas, ki v širini 5 m
poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi.
(2) V varovalnem pasu sistema
zemeljskega plina se smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in
napeljave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na varnost obratovanja
omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od plinovodov in
objektov tega omrežja glede na njihovo vrsto in namen.
(3) Če je zaradi graditve objekta,
naprave ali napeljave oziroma izvajanja drugih del v večji oddaljenosti od
prenosnega sistema zemeljskega plina, kot je meja varovalnega pasu prenosnega
sistema iz prvega odstavka tega člena, potrebno za zagotovitev sprejemljive
stopnje tveganja na plinovodu ali drugih delih prenosnega sistema izvesti
dodatne varovalne posege oziroma ukrepe, jih je operater prenosnega sistema
dolžan izvesti v okviru nalog izvajanja gospodarske javne službe dejavnost
operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina, stroški teh posegov oziroma
ukrepov pa so upravičeni stroški izvajanja te javne službe.
(4) Varnostni pas prenosnega sistema
zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda
prenosnega sistema, merjeno od njegove osi.
(5) V varnostnem pasu prenosnega
sistema zemeljskega plina se ne smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave
in napeljave ter izvajati dela, razen če je to nujno potrebno za gradnjo,
rekonstrukcijo, obratovanje, nadzor ali vzdrževanje infrastrukture oziroma
gospodarske javne infrastrukture po predpisih o graditvi objektov, če
investitor oziroma izvajalec del pridobi soglasje operaterja tega prenosnega
sistema pred začetkom izvajanja del.
(6) Pogoje za posege na območju
varovalnega pasu iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za
energijo, upoštevaje nazivni tlak omrežja in premer plinovoda.
(7) Pogoje za graditev, obratovanje in
vzdrževanje plinovodov in objektov sistema zemeljskega plina ter posebne varnostne
ukrepe, s katerimi se zagotovi povečana stopnja varnosti obratovanja tega
omrežja, predpiše minister, pristojen za energijo.
470. člen
(evidentiranje infrastrukture za
distribucijo zemeljskega plina, toplote in drugih energetskih plinov)
(1) Operaterji ter distributer
zemeljskega plina, toplote in drugih energetskih plinov morajo zagotavljati
evidenco infrastrukture, ki obsega geodetski kataster vodov in priključkov, ter
seznam evidence vgrajenih elementov in naprav v sistemu. S tem je zagotovljena
podpora varnemu in zanesljivemu obratovanju sistema. Operaterji in
distributerji zemeljskega plina, toplote in drugih energetskih plinov morajo
poročati tudi v zbirni kataster komunalne infrastrukture.
(2) Operaterji ter distributer
zemeljskega plina, toplote in drugih energetskih plinov so dolžni poročati o
obsegu in lokaciji infrastrukture koncedentu in v zbirni kataster komunalne
infrastrukture na način, ki je določen s predpisom, ki ureja zbirni kataster
komunalne infrastrukture.
II. poglavje: RAZLASTITEV IN USTANOVITEV SLUŽNOSTI V JAVNO
KORIST
471. člen
(črtan)
472. člen
(javna korist in razlastitveni namen)
(1) Gradnja in prevzem objektov in
zemljišč, ki so potrebni za:
-
prenos in distribucijo elektrike, zemeljskega plina, distribucijo
toplote in oskrbo z drugimi energetskimi plini, ali
-
proizvodnjo elektrike, skladišča zemeljskega plina, terminal za
utekočinjen zemeljski plin ali transport tekočih goriv po vodih,
sta v javno korist in se zanju nepremičnine
lahko razlastijo, omejijo s pravico uporabe za določen čas ali obremenijo z
začasno ali trajno služnostjo.
(2) Za vprašanja glede razlastitve in
omejitve lastninske pravice, ki niso posebej urejena s tem zakonom, se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske
pravice.
473. člen
(posebne določbe o razlastitvi in
ustanovitvi služnosti v javno korist)
(1) Če investitor v 30 dneh po
vročitvi ponudbe za sklenitev pogodbe o pridobitvi lastninske pravice na
nepremičninah iz prejšnjega člena te pogodbe ne uspe skleniti, vloži država
oziroma lokalna skupnost oziroma operater, ki je izvajalec obvezne gospodarske
javne službe po tem zakonu, kot razlastitveni upravičenec na predlog
investitorja nemudoma predlog za razlastitev. Ponudba za sklenitev pogodbe mora
vsebovati cenitev sodno zapriseženega cenilca.
(2) Če je razlastitveni upravičenec
operater, ki je izvajalec obvezne gospodarske javne službe po tem zakonu, je
pogodba o odsvojitvi, obremenitvi ali najemu razlaščene nepremičnine, ki je v
nasprotju z namenom razlastitve, nična. Zaznamba te prepovedi se vpiše v
zemljiško knjigo po uradni dolžnosti.
(3) Če investitor v 30 dneh po
vročitvi ponudbe za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist na
nepremičninah iz tega člena te pogodbe ne uspe skleniti, lahko nemudoma vloži predlog
za omejitev lastninske pravice. Ponudba za sklenitev pogodbe mora vsebovati
cenitev sodno zapriseženega cenilca.
(4) Ne glede na določbe drugih zakonov
se pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist sklepajo za čas obratovanja
infrastrukture in v korist vsakokratnega investitorja
ali lastnika posamezne infrastrukture ali v korist
gospodujočega zemljišča, katerega lastnik je investitor
ali lastnik infrastrukture.
(5) Ne glede
na določbe o pridobitvi lastninske pravice in posesti v nujnem postopku v
zakonu, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice, so postopki za
omejitev lastninske pravice in za razlastitev po tem zakonu nujni, če je javna
korist izkazana skladno z določbami zakona, ki ureja razlastitev in omejitev
lastninske pravice in če razlastitveni upravičenec pri sodišču ali notarju da v
hrambo znesek v višini ocenjene odškodnine za nepremičnino, ki je predmet
postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice, in varščino v višini ene
polovice ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo po predpisih o
razlastitvi, s čimer se šteje, da je izpolnjen pogoj za prevzem posesti na
razlaščeni nepremičnini. Nujnosti postopkov ni treba posebej obrazložiti in
utemeljiti.
(6) V notarskem zapisu ali zapisniku o
prevzemu denarja v hrambo mora biti določen rok hrambe zneska iz prejšnjega
odstavka do izpolnitve pogoja za izplačilo odškodnine ali najmanj 10 let, kar
nastopi prej. Kot pogoj za izplačilo razlastitvenemu zavezancu ali drugi
upravičeni osebi mora biti določena predložitev sporazuma o odškodnini ali
pravnomočne odločbe o razlastitvi.
(7) Ne glede
na določbe o javni koristi v zakonu, ki ureja razlastitev in omejitev
lastninske pravice, se v postopku razlastitve ali omejitve lastninske pravice
na nepremičninah na območju prostorskega akta za prostorske ureditve državnega
pomena ne ugotavlja, ali država razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino za
dosego razlastitvenega namena ali namena omejitve lastninske pravice.
(8) Ne glede
na določbe zakona, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice, se
postopek razlastitve ali omejitve lastninske pravice na nepremičninah, ki so
potrebne za namene iz 472. člena tega zakona, ne uvede z odločbo, temveč po
prejemu popolne zahteve za razlastitev ali omejitev lastninske pravice
pristojni organ izda sklep o začetku razlastitvenega postopka. Zoper ta sklep
ni pritožbe. Sklep o začetku postopka razlastitve se po uradni dolžnosti
zaznamuje v zemljiški knjigi.
(9) Za prenos lastninske pravice ali
služnosti na razlaščeni nepremičnini na investitorja se ne uporabljajo
predpisi, ki urejajo prodajo stvarnega premoženja države.
474. člen
(lastninska pravica ali služnost v javno
korist po samem zakonu)
(1) Z dnem uveljavitve prostorskega akta v skladu s predpisi, ki
urejajo urejanje prostora, je na nepremičninah, katerih lastnik je Republika
Slovenija ali lokalna skupnost in na katerih je za namen iz prvega odstavka
472. člena tega zakona predvidena omejitev lastninske pravice s služnostjo v
javno korist, vzpostavljena brezplačna služnost v javno korist za namen iz
prostorskega akta, razen za služnost na vodnih in priobalnih zemljiščih v
upravljanju ministrstva, pristojnega za vode, katere plačilo se določi skladno
z zakonom, ki ureja vode in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(2) Če pridobi lastninsko pravico na
nepremičnini iz prejšnjega odstavka Republika Slovenija ali lokalna skupnost po
uveljavitvi načrta iz prejšnjega odstavka, je služnost iz prejšnjega odstavka
vzpostavljena z dnem pridobitve lastninske pravice.
(3) Služnost iz prvega odstavka tega
člena je vzpostavljena za vode elektrike največ v širini varovalnega pasu za
določeno vrsto voda elektrike, kot je določen z 468. členom tega zakona oziroma
največ v obsegu območja sprejetega prostorskega akta. Za sisteme zemeljskega
plina in distribucijske vode toplote ali drugega energetskega plina je služnost
iz prvega odstavka tega člena vzpostavljena največ v naslednjem obsegu:
-
za prenosni vod zemeljskega plina 5 m od osi voda na vsako stran;
-
za distribucijski vod zemeljskega plina 2,5 m od osi voda na vsako
stran;
-
za distribucijski vod toplote ali drugega energetskega plina 1,5 m od
osi voda na vsako stran.
(4) V času gradnje vodov iz prejšnjega
odstavka je služnost iz prvega odstavka tega člena vzpostavljena v naslednjem
obsegu:
-
za vode elektrike največ v širini varovalnega pasu za določeno vrsto
voda elektrike ter obligacijska pravica za gradnjo oziroma izvajanje del na
takšni nepremičnini v širini delovnega pasu;
-
za prenosni vod zemeljskega plina 12 m od osi voda na vsako stran;
-
za distribucijski vod zemeljskega plina 6 m od osi voda na vsako stran;
-
za distribucijski vod toplote ali drugega energetskega plina 5 m od osi
voda na vsako stran.
(5) Upravljavec nepremičnine v lasti
Republike Slovenije ali lokalne skupnosti in upravičenec služnosti v javno
korist iz prvega odstavka tega člena sta dolžna skleniti pogodbo, s katero
ugotovita obseg služnosti iz prvega odstavka na določeni nepremičnini oziroma
nepremičninah, na vodnih in priobalnih zemljiščih pa tudi plačilo za služnost,
najkasneje do poteka 6 mesecev od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja za
objekt infrastrukture, za katerega je služnost v javno korist vzpostavljena. Če
v tem roku pogodba ni sklenjena, lahko upravljavec nepremičnine ali upravičenec
služnosti zahteva, da sodišče s sodbo nadomesti pogodbo.
(6) Ne glede na šesti odstavek 3.
člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12), prvega odstavka
16.d člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike
Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 – uradno prečiščeno besedilo in 56/10 –
ORZSKZ16) in četrtega odstavka 13. člena Zakona o Družbi za avtoceste v
Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 97/10 in 40/12 – ZUJF) se odškodnina
za služnost v javno korist za namen iz prvega odstavka 472. člena tega zakona
na zemljiščih v lasti države ali lokalne skupnosti ne plačuje.
(7) Investitor je dolžan vložiti
predlog za vpis služnosti iz prvega odstavka tega člena v zemljiško knjigo
najkasneje v 24 mesecih od uveljavitve načrta iz prvega odstavka tega člena ali
od pridobitve lastninske pravice v smislu drugega odstavka tega člena. Vpis v
zemljiško knjigo nima oblikovalnega učinka.
(8) Določbe tega zakona o obsegu
ustanovitve služnosti v javno korist na zemljiščih v lasti Republike Slovenije
ali lokalne skupnosti se uporabljajo ne glede na določbe drugih zakonov in
predpisov, ki ta vprašanja za posamezne vrste zemljišč urejajo drugače.
(9) Ne glede na peti odstavek tega
člena se pogodba, s katero se ugotovi obseg služnosti, ter določi znesek
nadomestila za služnost na vodnih in priobalnih zemljiščih v upravljanju
ministrstva, pristojnega za vode, sklene neposredno po dokončnosti vodnega
soglasja, po zakonu, ki ureja vode.
(10) Ne glede na sedmi odstavek tega
člena in peti odstavek 475.
člena tega zakona je investitor predlog za vpis služnosti na vodnih in
priobalnih zemljiščih v upravljanju ministrstva, pristojnega za vode, dolžan
vložiti po sklenitvi pogodbe iz prejšnjega odstavka. Pravica graditi na vodnih
in priobalnih zemljiščih v upravljanju ministrstva, pristojnega za vode, je
izkazana z vknjiženo služnostjo v javno korist v zemljiški knjigi oziroma s
predložitvijo sklenjene in notarsko overjene pogodbe o služnosti ter kopije
predloga za vpis pogodbe v zemljiško knjigo, s podatkom o zemljiškoknjižni
plombi, pod katero se vodi predlog.
475. člen
(gradnja infrastrukture)
(1) Kot dokazilo pravice graditi
sisteme električne energije z nazivno napetostjo 110 kV in več ali prenosne
sisteme zemeljskega plina se poleg dokazil po zakonu,
ki ureja graditev objektov štejejo tudi naslednje
listine:
-
notarsko overjena pogodba in zemljiškoknjižno dovolilo o pridobitvi
lastninske ali kakšne druge stvarne pravice na določeni nepremičnini, in sicer
največ do širine varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij iz drugega
odstavka 468. člena tega zakona ali nepremičnini, ki je v območju državnega
prostorskega načrta oziroma varnostnega pasu prenosnega sistema zemeljskega
plina iz tretjega odstavka 469. člena tega zakona;
-
potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki po Zakonu o
denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 – odločba US, 13/93 –
odločba US, 31/93, 24/95 – odločba US, 20/97 – odločba US, 23/97 – odločba US,
65/98, 76/98 – odločba US, 66/00 – obvezna razlaga, 66/00, 11/01 – odločba US,
54/04 – ZDoh in 18/05 – odločba US);
-
potrdilo pristojnega sodišča, da niso dokončani zapuščinski postopki po
Zakonu o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, Uradni list RS, št.
13/94 – ZN, 40/94 – odločba US, 117/00 – odločba US, 67/01, 83/01 – OZ in 73/04
– ZN) oziroma po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list
RS, št. 70/95 in 54/99 – odločba US);
-
historični izpisek iz zemljiške knjige, da je bila nepremičnina
vknjižena na agrarne skupnosti, oziroma potrdilo pristojnega organa, da niso
dokončani postopki vračanja premoženja po Zakonu o ponovni vzpostavitvi
agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS,
št. 5/94, 38/94, 69/95, 22/97, 97/98 – odločba US, 56/99, 72/00 in 51/04 –
odločba US), ali zemljiškoknjižni izpisek, da je nepremičnina v lasti agrarne
skupnosti ali vaške skupnosti;
-
potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki vračanja
premoženja po Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno
besedilo);
-
zemljiškoknjižni izpisek, da je nepremičnina vknjižena kot javno dobro;
-
potrdilo pristojnega organa, da je vložen predlog za razglasitev
lastnika nepremičnine za mrtvega ali da je začet postopek za dokazovanje smrti
na podlagi predpisov, ki urejajo nepravdni postopek;
-
sklep pristojnega upravnega organa iz osmega odstavka 473. člena tega
zakona o uvedbi postopka razlastitve oziroma potrdilo, da je začet postopek za
pridobitev služnosti v javno korist.
(2) Po končanju vsakega izmed
postopkov iz prejšnjega odstavka, izvede investitor infrastrukture z lastniki
nepremičnin postopek za pridobitev služnosti v javno korist ali lastninske
oziroma stavbne pravice v javno korist v skladu s tem zakonom in s predpisi, ki
urejajo razlastitev.
(3) Če investitor pridobi gradbeno
dovoljenje za gradnjo na določeni nepremičnini na podlagi osme alineje prvega
odstavka tega člena in začne z gradnjo na tej nepremičnini pred pridobitvijo
pravice do prevzema posesti na podlagi tega zakona ali zakona, ki ureja
razlastitev, pripada lastniku nepremičnine odškodnina za uporabo nepremičnine
za čas od začetka dejanske uporabe nepremičnine zaradi gradnje energetske
infrastrukture do izdaje odločbe o razlastitvi ali do ustanovitve služnosti v
javno korist oziroma do pridobitve pravice do posesti v razlastitvenem
postopku. O začetku dejanske uporabe nepremičnine na podlagi te določbe
investitor obvesti organ, pristojen za razlastitev, in lastnika nepremičnine.
(4) Odškodnina iz prejšnjega odstavka se
določi v višini tržne vrednosti najema take ali primerljive nepremičnine glede
na obseg njene uporabe za gradnjo. Višino odškodnine oceni sodno zapriseženi
cenilec ustrezne stroke, določi pa se v postopku določitve višine odškodnine po
predpisih o razlastitvi kot njen posebni del.
(5) V
primerih iz prvega odstavka 474. člena tega zakona se v postopkih izdaje gradbenega
dovoljenja šteje, da je pravica graditi izkazana že s samo uveljavitvijo
državnega prostorskega načrta oziroma občinskega podrobnega prostorskega
načrta, v primerih iz drugega odstavka 474. člena tega zakona pa z dnem
pridobitve lastninske pravice države oziroma lokalne skupnosti.
476. člen
(agrarne operacije)
(1) Investitor ali lastnik
infrastrukture pa tudi operater, kadar ni lastnik infrastrukture, je stranka v
postopku agrarnih operacij (na primer komasacije, melioracije ali arondacije),
če se kateri izmed teh postopkov začne izvajati na območju, ki je s prostorskim
aktom, v skladu s predpisi, ki urejajo načrtovanje prostorskih ureditev
državnega pomena, predvideno kot območje gradnje infrastrukture, ali je na tem
območju zgrajena infrastruktura.
(2) Če investitor infrastrukture pred
začetkom postopka ene izmed agrarnih operacij z lastniki zemljišč še nima sklenjene
ustrezne pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist ali pogodbe o
pridobitvi lastninske pravice, pridobi to pravico z upravno odločbo, ki se izda
pri izvajanju agrarne operacije.
(3) Obstoječe služnosti v javno korist
se z odločbo iz prejšnjega odstavka določijo na istem mestu in v enakem obsegu
na morebitnih novo oblikovanih zemljiških parcelah, pri čemer imetniku te
služnosti ni treba plačati odškodnine za novo določeno služnost.
(4) Organ, ki vodi agrarno operacijo,
mora upoštevati državni prostorski načrt in izvesti agrarno operacijo tako, da
bo zagotovil investitorju infrastrukture pridobitev ustrezne pravice graditi.
(5) Kot dokazilo o pravici graditi po
56. členu ZGO-1 se na območju, kjer se izvajajo agrarne operacije, šteje tudi
odločba upravnega organa iz drugega odstavka tega člena, ki vsebuje
zemljiškoknjižno dovolilo, ali potrdilo upravnega organa, da je uveden postopek
ene izmed agrarnih operacij.
(6) Investitor infrastrukture lahko
začne, nadaljuje ali dokonča gradnjo infrastrukture ne glede na to, da je
uveden in še ni pravnomočno končan postopek ene izmed agrarnih operacij.
477. člen
(skrbnik za poseben primer)
(1) Če investitor infrastrukture za
namen sklenitve pogodbe o služnosti v javno korist ali o pridobitvi lastninske
ali stavbne pravice v javno korist ne uspe pridobiti podatkov iz javnih
evidenc, ker ti podatki ne obstajajo oziroma organi, ki vodijo javne evidence s
podatkom ne razpolagajo, centru za socialno delo posreduje predlog za
postavitev skrbnika za poseben primer.
(2) Center za socialno delo v 60 dneh
imenuje skrbnika za poseben primer, ki z investitorjem infrastrukture sklene
ustrezno pogodbo o ustanovitvi služnosti v javno korist ali pogodbo o
pridobitvi lastninske ali stavbne pravice v javno korist.
Deveti del
DRUGE SKUPNE DOLOČBE
I. poglavje: POSEBNE DOLOČBE O IZVRŠBI IN STEČAJU NAD
IZVAJALCI ENERGETSKIH DEJAVNOSTI
1. oddelek: Izvršba
478. člen
(predmeti, izvzeti iz izvršbe)
(1) Objekti, naprave in omrežja
energetske infrastrukture, ki so nujno potrebni za opravljanje gospodarske
javne službe po tem zakonu, razen objektov za proizvodnjo elektrike ali
zemeljskega plina v lasti fizičnih oseb in pravnih oseb, v katerih Republika
Slovenija nima neposrednega ali posrednega lastniškega deleža, ne morejo biti
predmet izvršbe.
(2) Izvzetje iz prejšnjega odstavka ne
velja v primeru, če se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve iz naslova
posojila, s katerim je bil predmet kupljen, oziroma posojila, danega za razvoj
dejavnosti javne službe, ter v primeru, kadar se vodi izvršba zaradi poplačila
terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico na tem predmetu.
2. oddelek: Stečaj
479. člen
(izvzetje iz stečajnih postopkov za
koncesionarje in javna podjetja)
(1) Nad družbami v 100 % lasti
Republike Slovenije ali lokalne skupnosti, ki imajo v skladu s tem zakonom
podeljeno koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe, ter nad javnimi
podjetji v lasti države ali lokalne skupnosti, ki opravljajo gospodarsko javno
službo po tem zakonu, ni mogoče uvesti stečajnega postopka v skladu z Zakonom o
finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
(Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10 – ORZFPPIPP21, 26/11,
47/11 – ORFZPPIPP21-1, 87/11, 23/12 – odločba US in 47/13).
(2) Za obveznosti pravnih oseb iz
prejšnjega odstavka odgovarjajo subsidiarno njihovi ustanovitelji.
480. člen
(posebna pravila o prodaji premoženja v
stečaju)
Energetska infrastruktura in premoženjske
pravice, ki so kot celota nujno potrebne za opravljanje gospodarske javne
službe po tem zakonu, se v stečaju lahko prodajo samo kot poslovna celota.
481. člen
(predkupna pravica v stečaju)
(1) Če je stečajni dolžnik pravna ali
fizična oseba, ki ne opravlja gospodarske javne službe, ima izvajalec gospodarske
javne službe predkupno pravico pri prodaji premoženja kot poslovne celote v
stečajnem postopku ter pri prodaji v stečaju energetska infrastrukture in
premoženjske pravice, ki sestavlja infrastrukturo po tem zakonu.
(2) Predkupna pravica izvajalca
gospodarske javne službe se nanaša tudi na zemljišča, ki so del stečajne mase
in na njih stojijo objekti, naprave ali napeljave izvajalca gospodarske javne
službe.
(3) Kadar je stečajni dolžnik
izvajalec gospodarske javne službe po tem zakonu na temelju koncesije gradnje
ali koncesije storitev, način prodaje premoženja iz prejšnjega člena in predkupna
pravica po tem členu ne posegata v izločitveno pravico koncedenta po zakonu, ki
ureja javno-zasebno partnerstvo.
(4) Predkupna pravica izvajalca
gospodarske javne službe iz prvega in drugega odstavka tega člena se uveljavi v
skladu s predpisi, ki urejajo uveljavljanje zakonitih predkupnih pravic v
stečajnem postopku.
482. člen
(posebna pravila o nadaljevanju poslovanja
stečajnega dolžnika)
(1) Ne glede na predpise, ki urejajo
poslovanje stečajnega dolžnika po začetku stečajnega postopka, je stečajnemu
dolžniku, ki je izvajalec gospodarske javne službe ali ki po pooblastilu izvajalca
gospodarske javne službe opravlja naloge gospodarske javne službe, dovoljeno
nadaljevanje opravljanja dejavnosti javne službene ali opravljanje drugih
poslov, ki so nujno potrebni za nemoteno opravljanje gospodarske javne službe v
skladu s 317. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi
insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09,
59/09, 52/10, 106/10 – ORZFPPIPP21, 26/11, 47/11 – ORZFPPIPP21-1, 87/11, 23/12
– odločba US in 47/13).
(2) Stečajni upravitelj mora v primeru
iz prejšnjega odstavka poskrbeti, da se opravljanje nalog gospodarske javne
službe zagotovi v neokrnjenem obsegu.
II. poglavje: POSEBNE DOLOČBE O STAVKI PRI IZVAJALCIH
ENERGETSKIH DEJAVNOSTI
483. člen
(določba o omejitvi pravice do stavke v
energetskih dejavnostih)
Pravica do stavke delavcev pri delodajalcih
iz 484. in 485. člena tega zakona se lahko uveljavi pod pogojem, da se zagotovi
minimum delovnega procesa, v skladu s 484. in 485. členom tega zakona.
484. člen
(omejitev stavke pri izvajalcih
gospodarske javne službe)
(1) Delavci so pri delodajalcih, ki
opravljajo gospodarsko javno službo po tem zakonu, dolžni med stavko opravljati
dela in naloge, ki so nujno potrebni za to, da je zagotovljena obratovalna
pripravljenost objektov, omrežij in naprav, kot je predpisana za nedelje,
praznike in druge dela proste dneve. Dela in naloge ter način njihovega
opravljanja med stavko podrobneje določi vlada z uredbo.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka so
delavci dolžni opravljati pravočasno, učinkovito in v skladu z navodili
poslovodnega organa. Če o tem ni doseženo soglasje med delavci, ki sodelujejo v
stavki, poslovodni organ s sklepom določi delavce, ki so med stavko dolžni
opravljati naloge v skladu s prejšnjim odstavkom.
(3) Obveznosti iz prvega in drugega
odstavka tega člena veljajo tudi za delavce pri delodajalcu, na katerega je
izvajalec gospodarske javne službe prenesel opravljanje nalog s področja
gospodarske javne službe.
485. člen
(omejitev stavke pri dobaviteljih
sistemskih storitev)
Delavci pri delodajalcu, ki operaterju
dobavlja sistemske storitve, so dolžni med stavko zagotavljati stalno pripravljenost
ter opravljati dela in naloge, ki so nujno potrebne za to, da je v okviru
prevzetih pogodbenih obveznosti delodajalca zagotovljena zanesljiva in
pravočasna izvedba ustreznih sistemskih storitev, ki jih za vodenje sistema
potrebuje operater.
III. poglavje: UPRAVLJANJE KAPITALSKIH NALOŽB S PODROČJA
ENERGETIKE
485.a člen
(upravljanje kapitalskih naložb s področja
energetike)
(1) Vlada v skladu z zakonom, ki ureja
gospodarske družbe, izvršuje pravice Republike Slovenije kot delničarke oziroma
družbenice v gospodarskih družbah v večinski ali 100-odstotni lasti Republike
Slovenije, ki opravljajo gospodarsko javno službo dejavnost operaterja
prenosnega sistema, dejavnost sistemskega operaterja in dejavnost
distribucijskega operaterja ter dejavnost operaterja trga z elektriko v
Republiki Sloveniji. Za spremljanje teh naložb je pristojno ministrstvo,
pristojno za energijo.
(2) (prenehal
veljati)
Deseti del
TRANSPORT OGLJIKOVEGA DIOKSIDA
486. člen
(transport ogljikovega dioksida)
Na območju Republike Slovenije je omogočen
transport zajetega ogljikovega dioksida po cevnih prenosnih transportnih
omrežjih (v nadaljevanju: transportno omrežje).
487. člen
(pogoji za transport ogljikovega dioksida)
(1) Transport zajetega ogljikovega
dioksida po transportnem omrežju na območju Republike Slovenije je mogoč pod
naslednjimi pogoji:
a) podjetje pred izvajanjem prenosa ali predelave ogljikovega dioksida
za transport prijavi svojo dejavnost agenciji;
b) dostop do prenosnega transportnega omrežja ali predelave
ogljikovega dioksida se mora izvajati transparentno in nediskriminatorno. Pri
tem je treba upoštevati:
-
tehnične in druge zmogljivosti transportnih omrežij in postrojenj, ki so
ali bodo na voljo,
-
usklajenost tehničnih specifikacij,
-
delež s predpisi določenega obveznega zmanjšanja ogljikovega dioksida
uporabnika transportnega omrežja,
-
potrebo po upoštevanju potreb lastnika, upravljavca in ostalih
uporabnikov transportnega omrežja, skladišča ali predelave ogljikovega
dioksida, ki jih to zadeva.
(2) Pravna ali fizična oseba, ki
upravlja transportno omrežje (v nadaljnjem besedilu: upravljavec transportnega
omrežja) lahko zavrne transport ogljikovega dioksida po transportnih
omrežij na podlagi utemeljenih razlogov v primeru pomanjkanja zmogljivosti
transportnega omrežja. V tem primeru izvede analizo možnih ukrepov za
zagotovitev zmogljivosti. V primeru ekonomske upravičenosti ukrepa ali financiranja
s strani zavrnjenega uporabnika upravljavec transportnega omrežja poveča
zmogljivost transportnega omrežja.
488. člen
(spori glede dostopa do omrežja
ogljikovega dioksida)
(1) V primeru spora glede dostopa do
omrežja odloča agencija, pri čemer upošteva število zainteresiranih odjemalcev
za transport. Pri tem lahko od strank zahteva vse podatke, ki so nujno potrebni
za rešitev spora.
(2) V primeru čezmejnih sporov glede
dostopa do omrežja ogljikovega dioksida agencija sodeluje s pristojnimi organi
v drugih državah.
(3) Agencija enkrat letno do
1. julija poroča vladi o zahtevah za dostop in sporih s področja dostopa
do transportnega omrežja.
Enajsti del
KAZENSKE DOLOČBE
489. člen
(prekrški za prvi del zakona)
(1) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov
se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne posreduje podatkov, zahtevanih s
predpisom iz drugega odstavka 32. člena tega zakona.
(2) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov
se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov
se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba
pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
490. člen
(prenehal
veljati)
491. člen
(prenehal
veljati)
492. člen
(prenehal
veljati)
493. člen
(prenehal
veljati)
493.a člen
(prenehal
veljati)
494. člen
(prenehal
veljati)
495. člen
(prekrški za šesti del zakona)
(1) Z globo
do 0,1 % letnega prometa v predhodnem poslovnem letu se kaznuje za prekršek
pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, če ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo agencije o
ukrepih za odpravo kršitev iz drugega odstavka 432. člena tega zakona.
(2) Z globo od 15.000 do 250.000 eurov
se za prekršek kaznuje pravna oseba, če ravna v nasprotju s 444. členom tega
zakona.
(3) Z globo od 15.000 do 150.000 eurov
se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov
se za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna
oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali
odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
496. člen
(prekrški za sedmi del zakona)
(1) Z globo od 15.000 do 250.000 eurov
se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
-
prepreči energetskemu inšpektorju opraviti naloge inšpekcijskega nadzora
ali mu jih ne omogoči opraviti ali mu noče dati potrebnih podatkov (455. člen
tega zakona);
-
ne obvesti energetske inšpekcije o nastalih poškodbah in okvarah (457.
člen tega zakona);
-
ne opravi predpisanega periodičnega pregleda oziroma preizkusa (459.
člen tega zakona).
(2) Z globo od 15.000 do 150.000 eurov
se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik
ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov
se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba
pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna
oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 400 do 2.000 eurov se
kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov
se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
-
energetske inšpekcije ne obvesti pravočasno o izvedbi ukrepov (456. člen
tega zakona);
-
ne obvesti energetske inšpekcije o datumu začetka gradnje,
rekonstrukcije ali obnove ter datumu začetka funkcionalnih in zagonskih
preskusov na energetskih napravah, napeljavah in postrojih (458. člen tega
zakona).
(6) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov
se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik
ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(7) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov
se za prekršek iz petega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba
pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna
oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(8) Z globo od 50 do 400 eurov se
kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz petega odstavka tega člena.
497. člen
(prekrški za deseti del zakona)
(1) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov
se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne prijavi izvajanja prenosa ali
predelave ogljikovega dioksida skladno z a) točko prvega odstavka 487.
člena tega zakona.
(2) Z globo od 3.000 do 100.000 eurov
se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik
ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov
se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba
pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali
odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
498. člen
(prenehal
veljati)
499. člen
(prenehal
veljati)
500. člen
(prenehal
veljati)
501. člen
(prekrški za kršitve določb Uredbe
1227/2011/EU)
(1) Z globo od 25.000 do 125.000 eurov se
za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
-
ACER ne predloži evidence o transakcijah, povezanih z veleprodajnimi
energetskimi trgi, v skladu s prvim odstavkom 8. člena Uredbe 1227/2011/EU;
-
pred sklepanjem transakcij, o katerih mora poročati, transakcij ne
prijavi agenciji v skladu z 9. členom Uredbe 1227/2011/EU ali nemudoma ne
obvesti agencije o spremembah podatkov, ki jih vsebuje prijava za vpis v
register udeležencev iz sedmega odstavka 435. člena tega zakona;
-
nemudoma uradno ne obvesti agencije o utemeljenem sumu, da bi
transakcija lahko pomenila kršitev 3. ali 5. člena Uredbe 1227/2011/EU v skladu
s 15. členom Uredbe 1227/2011/EU.
(2) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za
prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek
iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 0,1 % do 10 %
letnega prometa v predhodnem poslovnem letu se za prekršek kaznuje pravna
oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, če:
-
uporabi notranje informacije o veleprodajnem energetskem proizvodu v
nasprotju s točko a) prvega odstavka 3. člena Uredbe 1227/2011/EU;
-
razkrije notranje informacije kateri koli drugi osebi v nasprotju s
točko b) prvega odstavka 3. člena Uredbe 1227/2011/EU;
-
na podlagi notranje informacije kateri koli drugi osebi priporoči
sklenitev posla v nasprotju s točko c) prvega odstavka 3. člena Uredbe 1227/2011/EU
ali jo k temu napelje;
-
ne objavi notranjih informacij, ki se nanašajo nanj ali na z njim
povezane osebe v skladu s 4. členom Uredbe 1227/2011/EU;
-
sklene kakršen koli posel ali izda kakršna koli naročila za trgovanje
ali razširja informacije na način, ki pomeni ali bi lahko pomenil tržno
manipulacijo v nasprotju s 5. členom Uredbe 1227/2011/EU.
(4) Če se letni promet v predhodnem
poslovnem letu iz prejšnjega odstavka ne da določiti, se za prekršek iz
prejšnjega odstavka pravna oseba kaznuje z globo od 15.000 do 250.000 eurov,
pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo
ali veliko gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 30.000 do 500.000 eurov,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, pa se kaznuje z globo od 5.000 do 150.000 eurov.
(5) Z globo od 4.000 do 10.000 eurov se za
prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori
prekršek iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za
prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prve, druge in tretje alineje
tretjega odstavka tega člena.
502. člen
(globa, izrečena v hitrem postopku)
Za prekrške iz tega zakona, kjer je globa
določena v razponu, se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je
višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
Energetski zakon – EZ-1 (Uradni list RS, št. 17/14)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»Dvanajsti del
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
503. člen
(usklajenost
LEK)
LEK, ki so bili sprejeti do uveljavitve
tega zakona, predstavljajo LEK v skladu s tem zakonom in jih ni potrebno
spreminjati.
504. člen
(rok za
uskladitev prostorskih aktov in skladnost projektne dokumentacije glede načina
ogrevanja)
(1) Lokalne skupnosti uskladijo svoje
prostorske akte z LEK v dveh letih po sprejetju LEK.
(2) Do uskladitve občinskih
prostorskih aktov z LEK se šteje, da je projektna dokumentacija glede načina
ogrevanja skladna z določbami občinskih prostorskih aktov:
-
če objekt leži znotraj območja odločitve lokalne skupnosti iz osmega
odstavka 29. člena tega zakona in je predviden način ogrevanja objekta skladen
s to odločitvijo,
-
če objekt leži zunaj območja odločitve lokalne skupnosti iz osmega
odstavka 29. člena tega zakona oziroma območje ni določeno in je predviden
način ogrevanja skladen s predpisom o učinkoviti rabi energije v stavbah.
505. člen
(akcijski načrt
energetske učinkovitosti)
Vlada akcijski načrt energetske
učinkovitosti za obdobje do leta 2020 iz 27. člena tega zakona sprejme do
30. aprila 2014.
506. člen
(akcijski načrt
za obnovljive vire energije)
(1) Akcijski načrt za obnovljive vire
energije za obdobje 2010–2020, ki je bil sprejet pred uveljavitvijo tega zakona
se šteje za akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje do leta 2020
iz 28. člena tega zakona.
(2) Vlada prvo poročilo iz sedmega
odstavka 28. člena tega zakona pripravi do 31. decembra 2015.
507. člen
(pogodba o
dobavi elektrike)
(1) Če gospodinjski ali mali poslovni
odjemalec ob uveljavitvi tega zakona nima sklenjene pogodbe o dobavi elektrike
v pisni ali elektronski obliki, se šteje, da ima sklenjeno pogodbo o dobavi za
nedoločen čas skladno z 48. členom tega zakona, dobavitelj elektrike pa jo je
dolžan skleniti v pisni ali elektronski obliki na zahtevo gospodinjskega ali
malega poslovnega odjemalca oziroma ob prvi spremembi pogodbe.
(2) Dobavitelj je dolžan na zahtevo
gospodinjskega ali malega poslovnega odjemalca, ki ob uveljavitvi tega zakona
že imajo sklenjeno pogodbo o dobavi elektrike v pisni ali elektronski obliki,
uskladiti vsebino pogodbe z 48. členom tega zakona.
508. člen
(pogodba o
uporabi sistema)
Če končni odjemalec ob uveljavitvi tega
zakona nima sklenjene pogodbe o dostopu do distribucijskega sistema elektrike v
pisni ali elektronski obliki, se šteje, da ima sklenjeno pogodbo o uporabi
sistema za nedoločen čas, skladno s 114. členom tega zakona, distribucijski
operater pa jo je dolžan skleniti v pisni ali elektronski obliki na zahtevo končnega
odjemalca ali ob prvi spremembi pogodbe.
509. člen
(izvajalci
gospodarske javne službe)
(1) Elektroenergetsko podjetje, ki na
dan uveljavitve tega zakona opravlja dejavnost sistemskega operaterja
prenosnega omrežja električne energije, nadaljuje opravljanje dejavnosti
sistemskega operaterja v skladu s tem zakonom.
(2) Elektroenergetsko podjetje, ki na
dan uveljavitve tega zakona opravlja dejavnost sistemskega operaterja
distribucijskega omrežja z električno energijo, nadaljuje opravljanje
dejavnosti distribucijskega operaterja v skladu s tem zakonom.
(3) Podjetje, ki na dan uveljavitve
tega zakona opravlja dejavnost organizatorja trga z električno energijo,
nadaljuje opravljanje dejavnosti operaterja trga z elektriko v skladu s tem
zakonom.
510. člen
(uskladitev
sistemskega operaterja električne energije)
(1) Vlada mora v šestih mesecih od
uveljavitve tega zakona sprejeti koncesijski akt in na podlagi izdane odločbe o
podelitvi koncesije z družbo ELES, d. o. o., kot koncesionarjem, skleniti
koncesijsko pogodbo za opravljanje gospodarske javne službe dejavnost
sistemskega operaterja električne energije.
(2) Do sklenitve koncesijske pogodbe
gospodarska družba iz prejšnjega odstavka izvaja gospodarsko javno službo na
način, kot jo je izvajala do uveljavitve tega zakona.
511. člen
(ukrepi za
zagotovitev lastniške ločitve)
Z dnem uveljavitve tega zakona se za
kapitalsko naložbo države v družbah ELES, d. o. o., SODO, d. o. o., in Borzen,
d. o. o., preneha uporabljati Zakon o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list
RS, št. 105/12 in 39/13). Pravice in dolžnosti, ki pripadajo Republiki
Sloveniji na podlagi kapitalske naložbe v teh družbah, z dnem uveljavitve tega
zakona izvršuje vlada. Za spremljanje naložb je pristojno ministrstvo,
pristojno za energijo.
512. člen
(prenos 110
kilovoltnega operaterja)
Gospodarske družbe, ki imajo v lasti
visokonapetostno 110 kilovoltno prenosno omrežje, so dolžne v treh letih od
uveljavitve tega zakona s pogodbo odplačno prenesti lastnino in druge
obligacijske ali stvarne pravice na omrežju, določenem z uredbo iz četrtega
odstavka 35. člena tega zakona.
513. člen
(začetek
uporabe določb o omrežnini za elektriko)
(1) Določbe 116. do 119. člena in 132.
do 138. člena tega zakona se začnejo uporabljati za določitev omrežnine in
določitev tarife ter tarifnih postavk prvega regulativnega obdobja po izteku
regulativnega obdobja, ki teče na dan uveljavitve tega zakona.
(2) Če je ob uveljavitvi tega zakona
do konca regulativnega obdobja, ki teče na dan uveljavitve tega zakona, manj
kot eno leto, se to regulativno obdobje podaljša za eno leto tako, da se za to
leto podaljšanja uporabljajo upravičeni stroški, omrežnina in tarifne postavke,
kot so bili določeni za zadnje leto tega regulativnega obdobja.
(3) Do začetka uporabe določb iz
prvega odstavka tega člena se glede omrežnine in odločanja o upravičenih
stroških uporablja Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za
ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji
za obračunavanje omrežnine (Uradni list RS, št. 81/12 in 47/13).
(4) Agencija mora najkasneje do
31. avgusta 2015 sprejeti metodologijo za določitev regulativnega okvira
iz 116. člena tega zakona in metodologijo za obračunavanje omrežnine iz 132.
člena tega zakona.
514. člen
(ureditev
statusa zaprtega distribucijskega sistema)
Lastniki distribucijskih omrežij morajo za
pridobitev statusa zaprtega distribucijskega sistema po 90. členu tega zakona,
podati vlogo agenciji v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Agencija mora
o vlogah odločiti v treh mesecih od njihovega prejema.
515. člen
(ureditev
najemnih razmerij z lastniki distribucijskih omrežij)
Distribucijski operater je dolžan v enem
letu od dneva uveljavitve tega zakona z lastniki distribucijskih omrežij z
javnim značajem, ki niso vložili vloge za pridobitev statusa zaprtega
distribucijskega sistema iz 90. člena tega zakona, skleniti pogodbe iz prvega
odstavka 82. člena tega zakona.
516. člen
(financiranje
gospodarske javne službe dejavnost operaterja trga z elektriko)
Vlada sprejme uredbo iz četrtega odstavka
98. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
517. člen
(vzpostavitev
skupne kontaktne točke na področju elektrike in zemeljskega plina)
Agencija mora najkasneje v šestih mesecih
po uveljavitvi tega zakona vzpostaviti skupno kontaktno točko na področju
elektrike iz 46. člena tega zakona in na področju zemeljskega plina iz 171.
člena tega zakona.
518. člen
(razveljavitev
in podaljšanje uporabe splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil na
področju elektrike)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati naslednji splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil:
-
Sistemska obratovalna navodila za prenosno omrežje električne energije
(Uradni list RS, št. 71/12),
-
Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz prenosnega
omrežja Slovenije (Uradni list RS, št. 18/13),
-
Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje električne
energije (Uradni list RS, št. 41/11),
-
Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz
distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 126/07 in
1/08 – popr.),
-
Pravila o načinu in pogojih dodeljevanja čezmejnih prenosnih
zmogljivosti z dne 28. 5. 2013, sprejeta s strani sistemskega operaterja
in objavljena na njegovi spletni strani,
-
Pravila za delovanje organiziranega trga z električno energijo (Uradni
list RS, št. 98/09 in 97/11),
-
Pravila za izvajanje izravnalnega trga z električno energijo (Uradni
list RS, št. 73/12),
-
Pravila za delovanje centra za podpore (Uradni list RS, št. 86/09).
(2) Splošni akti za izvrševanje javnih
pooblastil iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do uveljavitve splošni aktov
za izvrševanje javnih pooblastil, izdanih na podlagi tega zakona.
519. člen
(razveljavitev
in podaljšanje uporabe splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil na
področju zemeljskega plina in toplote)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati naslednji splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil, ki
se uporabljajo do uveljavitve splošni aktov za izvrševanje javnih pooblastil,
izdanih na podlagi tega zakona:
-
Sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina (Uradni list
RS, št. 89/05);
-
Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega
omrežja (Uradni list RS, št. 89/05);
-
Pravila za evidentiranje sklenjenih pogodb za oskrbo z zemeljskim plinom
(Uradni list RS, št. 49/09);
-
Pravila za delovanje izravnalnega trga z zemeljskim plinom (Uradni list
RS, št. 23/11 in 31/11 – popr.);
-
Pravila za obračun odstopanj prevzema in predaje zemeljskega plina
(Uradni list RS, št. 23/11);
-
Pravila o postopku za izvajanje Uredbe (ES) št. 715/2009 o pogojih za
dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št.
1775/2005 (Uradni list RS, št. 68/12 in 80/13).
(2) Splošni akti, izdani s strani
sistemskih operaterjev distribucijskega omrežja zemeljskega plina ali
sistemskih operaterjev distribucijskega omrežja toplote na podlagi drugega
odstavka 32. člena, četrtega odstavka 40. člena, tretjega in petega odstavka
70. člena ter 97. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno
prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 37/11 – odločba US, 10/12 in 94/12 –
ZDoh-2L) z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati, uporabljajo pa se do
uveljavitve novih splošnih aktov, izdanih na podlagi tega zakona.
520. člen
(pogodba o
dobavi zemeljskega plina)
(1) Če gospodinjski ali mali poslovni
odjemalec ob uveljavitvi tega zakona nima sklenjene pogodbe o dobavi
zemeljskega plina v pisni ali elektronski obliki, se šteje, da ima pod pogoji
iz 172. člena tega zakona sklenjeno pogodbo o dobavi zemeljskega plina za
nedoločen čas.
(2) Dobavitelj zemeljskega plina je
dolžan skleniti pogodbo o dobavi zemeljskega plina z gospodinjskim ali malim
poslovnim odjemalcem v pisni ali elektronski obliki na zahtevo gospodinjskega
ali malega poslovnega odjemalca ali ob prvi spremembi pogodbe iz prejšnjega
odstavka.
(3) Dobavitelj je dolžan na zahtevo
gospodinjskega ali malega poslovnega odjemalca, ki ob uveljavitvi tega zakona
že imajo sklenjeno pogodbo o dobavi zemeljskega plina v pisni ali elektronski
obliki, uskladiti vsebino pogodbe s 172. členom tega zakona.
521. člen
(postopek
dodeljevanja zmogljivosti in pogodbe o dostopu)
(1) Do uveljavitve postopkov
dodeljevanja zmogljivosti v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2009, mora operater
prenosnega sistema za letne in večletne zmogljivosti na vstopnih točkah v
Republiko Slovenijo in izstopnih točkah iz Republike Slovenije uvesti način
razdelitve prenosnih zmogljivosti z dražbo. Operater prenosnega sistema na
pravila za razdelitev zmogljivosti pridobi soglasje agencije.
(2) Šteje se, da imajo uporabniki
prenosnega sistema, ki imajo z dnem uveljavitve tega zakona z operaterjem
prenosnega sistema sklenjeno pogodbo o dostopu, sklenjene pogodbe o prenosu za
vsako vstopno točko in za vsako izstopno točko iz prenosnega sistema v obsegu
in pod pogoji sklenjene pogodbe o dostopu. Če ima oseba, ki hkrati opravlja
dejavnost dobave zemeljskega plina in dejavnost operaterja distribucijskega
sistema, sklenjeno pogodbo o dostopu do prenosnega sistema po prejšnjem stavku,
se šteje, da ima sklenjeno pogodbo o prenosu na vstopni točki kot dobavitelj in
na izstopni točki, kjer je priključen distribucijski sistem, kot operater
distribucijskega sistema.
522. člen
(stanje
prenosnih in distribucijskih sistemov)
Plinovodi in drugi deli prenosnega ali
distribucijskega sistema, ne glede na njihovo tlačno stopnjo in namen, za
katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred uveljavitvijo tega zakona, se
štejejo za sestavni del prenosnega ali distribucijskega sistema, katerega del
so ob uveljavitvi tega zakona.
523. člen
(ekonomska
ocena uvajanja naprednih merilnih sistemov)
Ekonomsko oceno uvajanja naprednih merilnih
sistemov iz 174. člena tega zakona mora agencija izvesti v enem mesecu po
uveljavitvi tega zakona.
524. člen
(povezani distribucijski
sistemi zemeljskega plina in določitev tarifnih postavk omrežnine)
(1) Obstoječi distribucijski sistemi
zemeljskega plina, ki so priključeni na drug distribucijski sistem zemeljskega
plina morajo pridobiti soglasje agencije v skladu z šestim odstavkom 216. člena
tega zakona v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Operater distribucijskega sistema
sprejme enoten akt o določitvi tarifnih postavk omrežnine iz sedmega odstavka
216. člena tega zakona za regulativno obdobje, ki sledi regulativnemu obdobju,
ki teče na dan uveljavitve tega zakona.
525. člen
(uskladitev
statusa obstoječih zaokroženih gospodarskih kompleksov)
Obstoječi zaokroženi gospodarski kompleksi
iz 73. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 70/08, 22/10, 37/11 – odločba US, 10/12 in 94/12 – ZDoh-2L) se morajo
uskladiti z 226. do 233. členom tega zakona najkasneje v 18 mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
526. člen
(rok za izdajo
splošnih aktov agencije na področju zemeljskega plina)
(1) Določbe 250. do 254. člena ter
256. in 257. člena tega zakona se začnejo uporabljati za določitev
regulativnega okvira in določitev tarife ter tarifnih postavk prvega
regulativnega obdobja po izteku regulativnega obdobja, ki teče na dan
uveljavitve tega zakona.
(2) Če je ob uveljavitvi tega zakona
do konca regulativnega obdobja, ki teče na dan uveljavitve tega zakona, manj
kot eno leto in operater sistema ni podal zahteve za izdajo soglasja k
regulativnemu okviru, se to regulativno obdobje podaljša za eno leto tako, da
se za to leto podaljšanja uporabljajo upravičeni stroški in omrežnina, kot so
bili določeni za zadnje leto tega regulativnega obdobja.
(3) Če je ob uveljavitvi tega zakona
do konca regulativnega obdobja, ki teče na dan uveljavitve tega zakona, manj
kot eno leto in je operater sistema podal zahtevo za izdajo soglasja k
regulativnemu okviru, se za to regulativno obdobje za določitev regulativnega
okvira in določitev tarife ter tarifnih postavk uporabljajo predpisi, določeni
v četrtem odstavku tega člena.
(4) Do začetka uporabe določb iz
prvega odstavka tega člena se glede omrežnine in odločanja o upravičenih
stroških uporabljajo:
-
Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje
upravičenih stroškov za prenosno omrežje zemeljskega plina (Uradni list RS, št.
59/10, 109/10 in 7/11);
-
Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za prenosni sistem
zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 61/12, 64/12 in 47/13);
-
Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje
upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (Uradni list
RS, št. 61/12 in 64/12);
-
Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje
zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 61/12, 64/12 in 66/13).
(5) Agencija mora najkasneje do
31. marca 2015 sprejeti metodologijo za določitev regulativnega okvira iz
250. člena tega zakona in metodologijo za obračunavanje omrežnine iz 256. člena
tega zakona, ki se nanašata na operaterja distribucijskega sistema z zemeljskim
plinom. Splošna akta iz tega odstavka, ki se nanašata na operaterja prenosnega
sistema z zemeljskim plinom mora agencija sprejeti najkasneje do 31. marca
2016.
527. člen
(prehodne
določbe za zanesljivo oskrbo z zemeljskim plinom)
Do uveljavitve Načrta preventivnih ukrepov
in Načrta za izredne razmere iz Uredbe (EU) 994/2010 se uporabljajo četrti
in peti odstavek 32.č člena, 32.d člen, 32.e člen, 32.f člen ter tretja do
osma alineja prvega odstavka 112. člena in drugi odstavek 112. člena
Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo,
70/08, 22/10, 37/11 – odločba US, 10/12 in 94/12 – ZDoh-2L) in Uredba o
zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom (Uradni list RS, št.
8/07).
528. člen
(opravljanje
tržne distribucije)
(1) Distributerji, ki ob uveljavitvi
tega zakona opravljajo dejavnost daljinskega ogrevanja ali oskrbo z drugimi
energetskimi plini iz distribucijskega omrežja kot tržno dejavnost na podlagi
drugega odstavka 33. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 –
uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 37/11 – odločba US, 10/12 in 94/12 –
ZDoh-2L), nadaljujejo opravljanje te dejavnosti kot tržne distribucije skladno
s tem zakonom.
(2) Distributerji, ki izvajajo
distribucijo toplote ali drugih energetskih plinov ob uveljavitvi tega zakona
in ne izvajajo gospodarske javne službe ali dejavnost daljinskega ogrevanja ali
oskrbo z drugimi energetskimi plini iz distribucijskega omrežja po prejšnjem
odstavku, nadaljujejo opravljanje distribucije kot tržne distribucije skladno s
tem zakonom, če pridobijo soglasje lokalne skupnosti v 12 mesecih od
uveljavitve tega zakona.
(3) Distributerji prilagodijo
izvajanje distribucije v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona in v 30 dneh od
uveljavitve tega zakona poročajo v skladu z 287. členom tega zakona.
529. člen
(metodologija
za oblikovanje cen za dobavo toplote)
(1) Za oblikovanje cen toplote za
daljinsko ogrevanje se do uveljavitve splošnega akta agencije iz drugega
odstavka 299. člena tega zakona uporablja Uredba o oblikovanju cen proizvodnje
in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne
odjemalce (Uradni list RS, št. 33/13).
(2) Če agencija v treh mesecih pred
iztekom veljavnosti Uredbe o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare
in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce (Uradni list
RS, št. 33/13) ne sprejme splošnega akta iz drugega odstavka 299. člena tega
zakona, vlada regulira cene daljinskega ogrevanja na podlagi zakona, ki ureja
kontrolo cen.
530. člen
(pogodba o
dobavi in odjemu toplote in drugih energetskih plinov)
(1) Če pogodba o dobavi in odjemu
toplote ali drugih energetskih plinov ni sklenjena v pisni obliki in odjemalec
odjema toploto ali druge energetske pline, se šteje, da je pogodbeno razmerje
med distributerjem toplote in odjemalcem nastalo z dnem dobave, oziroma z dnem,
ko je odjemalec postal lastnik stavbe ali dela stavbe.
(2) Distributer in odjemalec morata
urediti pogodbeno razmerje skladno z 288. členom tega zakona v enem letu po
njegovi uveljavitvi.
531. člen
(uporaba
Pravilnika o načinu ogrevanja na območju Mestne občine Ljubljana)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Pravilnik o načinu ogrevanja na območju Mestne občine Ljubljana (Uradni
list RS, št. 131/03 in 84/05), uporablja pa se do uveljavitve odloka lokalne
skupnosti skladno z osmim odstavkom 29. člena tega zakona, vendar ne dalj kot 2
leti po uveljavitvi tega zakona.
532. člen
(celovita ocena
možnosti za uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom ter učinkovito
daljinsko ogrevanje in hlajenje)
Ministrstvo, pristojno za energijo, mora do
31. decembra 2015 pripraviti celovito oceno možnosti za uporabo
soproizvodnje z visokim izkoristkom ter učinkovito daljinsko ogrevanje in
hlajenje iz 360. člena tega zakona ter o njej obvestiti Evropsko komisijo.
533. člen
(določitev
normiranih faktorjev stroška priključitve na omrežje)
(1) Distribucijski operater mora v 12
mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejeti splošni akt iz tretjega odstavka
371. člena tega zakona.
(2) Sistemski operater mora v šestih
mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejeti splošni akt iz petega odstavka 371.
člena tega zakona.
534. člen
(sprejetje
načrta za delovanje podporne sheme in prvi poziv k prijavi projektov za
proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in iz soproizvodnje z visokim
izkoristkom za vstop v podporno shemo)
(1) Vlada sprejme načrt za delovanje
podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov in iz soproizvodnje
z visokim izkoristkom in odločitev o dovoljenem povečanju obsega sredstev za
zagotovitev podpor za leto 2014 iz 25. člena tega zakona v dveh mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
(2) Agencija izvede prvi javni poziv
za povabilo investitorjev k prijavi projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo
elektrike iz obnovljivih virov in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom za
leto 2014 v roku petih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
535. člen
(vstop po
dosedanji ureditvi in prehod pod nove pogoje za vstop v podporno shemo)
(1) Za proizvodne naprave, za katere
je bila sklenjena pogodba o dostopu do elektroenergetskega omrežja v šestih
mesecih po uveljavitvi tega zakona, izdaja agencija odločbe o dodelitvi podpore
na način, ki je veljal pred uveljavitvijo tega zakona, in z upoštevanjem praga
moči za zagotovljeni odkup električne energije, ki je veljal pred uveljavitvijo
tega zakona.
(2) Za načrtovane proizvodne naprave
na obnovljive vire energije, ki ne presegajo 125 MW nazivne električne moči,
ter za proizvodne naprave s soproizvodnjo, ki ne presegajo 200 MW nazivne
električne moči, za katere je bilo pred uveljavitvijo tega zakona že izdano
energetsko dovoljenje in za katere bo pridobljeno pravnomočno gradbeno
dovoljenje najkasneje do 31. decembra 2015, se do 31. decembra 2015
na ministrstvo, pristojno za energijo, posreduje izjava investitorja z navedbo,
v katerem letu bo izvedena prijava projekta na javni poziv agencije za vstop v
podporno shemo.
(3) Prijavitelj proizvodne naprave iz
prejšnjega odstavka, ki prejme sklep o potrditvi projekta, mora pridobiti
deklaracijo za proizvodno napravo v petih letih po prejemu sklepa o potrditvi
projekta, sicer ni upravičen do podpore za potrjen projekt.
536. člen
(sprejem uredbe
za plačevanje prispevkov za spodbujanje proizvodnje električne energije iz
obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom in povečanje
učinkovite rabe energije)
Vlada sprejme uredbo na podlagi prvega
odstavka 378. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
537. člen
(vpis v
Register fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost proizvodnje električne energije)
(1) AJPES v soglasju z agencijo izda
navodilo iz 379. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
Fizične osebe, ki so bile do uveljavitve tega zakona vpisane v Poslovni
register Slovenije na podlagi 5.a člena Energetskega zakona (Uradni list RS,
št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 37/11 – odločba US, 10/12
in 94/12 – ZDoh-2L), se po uradni dolžnosti in na podlagi podatkov agencije,
vpišejo v register pri AJPES.
(2) Določbe 379. člena tega zakona se
začnejo uporabljati po izdaji navodila iz prejšnjega odstavka.
538. člen
(izdelava
študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo)
Ne glede na 332. člen tega zakona se za
projekte, za katere je bila zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja vložena
pred uveljavitvijo tega zakona, za obveznost in način izdelave študije
izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo uporabljajo dosedanji
predpisi.
539. člen
(energetska
izkaznica, pregledi klimatskih in ogrevalnih sistemov)
Odločbe o izbiri za izvajalca usposabljanja
ter odločbe o usposobljenosti za izdelavo in izdajo energetskih izkaznic ter
preglede klimatskih in ogrevalnih sistemov, ki so bile izdane izvajalcem
usposabljanja, neodvisnim strokovnjakom in izdajateljem na podlagi Energetskega
zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10,
37/11 – odločba US, 10/12 in 94/12 – ZDoh-2L), se štejejo za skladne s tem
zakonom.
540. člen
(pridobitev in
namestitev energetske izkaznice)
(1) Do 9. julija 2015 je meja
uporabne tlorisne površine iz prvega odstavka 336. člena tega zakona, nad
katero mora upravljavec stavbe veljavno energetsko izkaznico namestiti na vidno
mesto, 500 m2.
(2) Lastniki morajo najkasneje do
31. decembra 2014 zagotoviti izvajanje petega odstavka 334. člena tega
zakona.
(3) Dvanajsti odstavek 493. člena tega
zakona se začne uporabljati v 12 mesecih po sprejemu tega zakona.
541. člen
(obvezna
uporaba obnovljivih virov energije, soproizvodnje in odvečne toplote v sistemih
daljinskega ogrevanja)
Distributerji toplote iz prvega odstavka
284. člena tega zakona morajo obveznost iz prvega odstavka 322. člena tega
zakona izpolniti do 31. decembra 2020.
542. člen
(uporaba določb
glede zahtev za skoraj nič energijske stavbe)
Določba 330. člena tega zakona se začne
uporabljati 31. decembra 2020. Za nove stavbe, ki so v lasti Republike
Slovenije ali samoupravnih lokalnih skupnosti in jih uporabljajo osebe javnega
sektorja, se 330. člen tega zakona začne uporabljati 31. decembra 2018.
543. člen
(uporaba določb
glede ocene možnosti za učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje)
Prvi odstavek 364. člena tega zakona se
začne uporabljati 5. junija 2014.
544. člen
(sprejem
dolgoročne strategije za spodbujanje naložb prenove stavb)
Vlada Republike Slovenije v treh mesecih po
uveljavitvi tega zakona sprejme dolgoročno strategijo iz 348. člena tega
zakona.
545. člen
(zahteve glede
metodologije izračuna deleža prenove)
Do 9. julija 2015 je meja uporabne
tlorisne površine za izračun skupne tlorisne površine stavb v lasti oseb
javnega sektorja iz prvega odstavka 349. člena tega zakona 500 m2.
546. člen
(obvezno
merjenje toplote za posamezno stavbo)
Lastniki večstanovanjske stavbe zagotovijo,
da se toplotna števca iz prvega odstavka 356. člena tega zakona namestita
najkasneje do 1. oktobra 2015.
547. člen
(izvajalci
energetskega svetovanja za občane)
Izvajalci energetskega svetovanja, ki na
dan uveljavitve tega zakona izvajajo svetovanje za občane, morajo opraviti
usposabljanje za neodvisne strokovnjake iz prve alineje prvega odstavka 353.
člena tega zakona do 1. januarja 2016 ter pridobiti licenco neodvisnega
strokovnjaka iz druge alineje prvega odstavka 353. člena tega zakona do
1. januarja 2024.
548. člen
(nadaljevanje
dela agencije)
(1) Javna agencija Republike Slovenije
za energijo, ki je bila ustanovljena s Sklepom o ustanovitvi Javne agencije
Republike Slovenije za energijo (Uradni list RS, št. 63/04, 95/04 in
63/13) se preoblikuje v agencijo po tem zakonu. Do vpisa preoblikovanja v
sodni register nadaljuje z delom na podlagi Energetskega zakona (Uradni list
RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 37/11 – odločba US,
10/12 in 94/12 – ZDoh-2L).
(2) Svet Javne agencije Republike
Slovenije za energijo opravlja naloge sveta do imenovanja predsednika in članov
sveta po tem zakonu.
(3) Državni zbor imenuje predsednika
in člane sveta agencije skladno s tem zakonom v šestih mesecih po njegovi
uveljavitvi. Predsednik in dva člana sveta se imenujejo za šest let, trije
člani sveta pa za tri leta.
(4) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Sklep o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za energijo
(Uradni list RS, št. 63/04, 95/04 in 63/13), ki se uporablja do uveljavitve
poslovnika agencije, ki ga sprejme svet agencije v treh mesecih po
konstituiranju.
(5) Direktorica Javne agencije
Republike Slovenije za energijo nadaljuje delo kot direktorica agencije po tem
zakonu do izteka mandatne dobe, za katero je bila imenovana.
(6) Osmi odstavek 392. člena tega
zakona, ki določa prepoved več kot enkratnega ponovnega imenovanja predsednika
oziroma člana sveta agencije, in drugi odstavek 396. člena tega zakona, ki
določa prepoved več kot enkratnega ponovnega imenovanja direktorja agencije, se
začneta uporabljati s prvim imenovanjem predsednika oziroma člana sveta ali
direktorja agencije po uveljavitvi tega zakona in se nanašata na mandate
predsednika oziroma člana sveta ali direktorja agencije, ki tečejo po tem
imenovanju.
(7) Sredstva za delo agencije iz
nadomestil operaterjev prenosnih sistemov in sistemskih operaterjev iz prve alineje
prvega odstavka 400. člena tega zakona se začnejo zagotavljati s prvim letom
regulativnega obdobja, ki sledi regulativnemu obdobju, ki je v teku v času
pričetka veljavnosti tega zakona, do takrat pa agencija pridobiva sredstva za
delo po 82. členu Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno
prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 37/11 – odločba US, 10/12 in 94/12 –
ZDoh-2L) in tretjem odstavku 28. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije
Republike Slovenije za energijo (Uradni list RS, št. 63/04, 95/04 in 63/13).
(8) Upravni postopki agencije, ki so
bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih
predpisih.
549. člen
(prenehanje
veljavnosti in ustavitev postopkov za izdajo licence)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
preneha veljati Uredba o pogojih in postopku za izdajo ter odvzem licence za
opravljanje energetske dejavnosti (Uradni list RS, št. 21/01, 31/01 in 66/05).
(2) Postopki za pridobitev licence,
uvedeni do uveljavitve tega zakona, se ustavijo.
550. člen
(prekrškovni,
inšpekcijski in upravni postopki v teku)
Prekrškovni, inšpekcijski in upravni
postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po
dosedanjih predpisih.
551. člen
(služnost v
javno korist na podlagi obstoječih prostorskih aktov in plačilo za služnost, ki
do uveljavitve zakona še ni bilo določeno)
(1) Če je ob uveljavitvi tega zakona
že uveljavljen podroben občinski prostorski načrt, državni prostorski načrt ali
načrt iz zakona, ki ureja umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v
prostor, je na nepremičninah v lasti Republike Slovenije ali lokalne skupnosti
in na katerih je za namen iz prvega odstavka 472. člena tega zakona predvidena
omejitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist, pa ta služnost še ni
bila ustanovljena z drugim pravnim aktom do uveljavitve tega zakona, se šteje,
da je ustanovljena brezplačna služnost v javno korist za namen iz prvega
odstavka 472. člena tega zakona na podlagi tega zakona z dnem njegove
uveljavitve, razen za služnost na vodnih in priobalnih zemljiščih v upravljanju
ministrstva, pristojnega za vode, katere plačilo se določi skladno z določbami
zakona, ki ureja vode in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(2) Na vodnih in priobalnih zemljiščih
v upravljanju ministrstva, pristojnega za vode, se služnost iz prejšnjega
odstavka pridobi na način in pod pogoji iz devetega odstavka 474. člena tega
zakona, pravica graditi pa se izkazuje na način in pod pogoji iz desetega
odstavka 474. člena tega zakona.
552. člen
(pridobitev
služnosti v javno korist s priposestvovanjem)
(1) Izvajalec gospodarske javne službe
po tem zakonu, na nepremičninah, na katerih se na dan uveljavitve tega zakona
že nahaja infrastruktura, kot je opredeljena v 462. členu tega zakona, pridobi
z uveljavitvijo tega zakona služnost v javno korist, če so za to izpolnjeni vsi
pogoji za priposestvovanje služnosti skladno z zakonom in če je za pridobitev
take služnosti izkazana javna korist skladno s 472. členom tega zakona.
(2) Izvajalec gospodarske javne službe
iz prejšnjega odstavka lahko lastnikom nepremičnin iz prejšnjega odstavka
posreduje ponudbo za sklenitev pogodbe o priznanju pridobitve služnosti
(posadna listina). Če operater ali distributer v 30 dneh po vročitvi
ponudbe za sklenitev pogodbe o priznanju pridobitve služnosti take pogodbe ne
uspe skleniti, lahko zoper lastnika nepremičnine vloži tožbo na ugotovitev
obstoja služnosti v javno korist.
(3) Ne glede na 474. člen tega zakona
se določbe tega člena uporabljajo tudi za pridobitev služnosti v javno korist
na nepremičninah v lasti države ali lokalne skupnosti, na katerih se na dan
uveljavitve tega zakona nahaja infrastruktura.
553. člen
(rok za izdajo
predpisov in drugih splošnih aktov)
(1) Vlada in pristojni ministri v 12
mesecih po uveljavitvi tega zakona izdajo podzakonske predpise na podlagi
določb tega zakona, če ni v določbah tega dela zakona drugače določeno.
(2) Agencija mora najkasneje v 12
mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejeti splošne akte za izvrševanje javnih
pooblastil iz tega zakona, če ni v določbah tega dela zakona drugače določeno.
(3) Operaterji sistema,
elektrooperaterji, operater trga in distributerji toplote morajo najkasneje v
dveh letih po uveljavitvi tega zakona sprejeti splošne akte skladno s tem
zakonom in splošnimi akti agencije.
554. člen
(razveljavitev
predpisov in začasna uporaba)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
preneha veljati Energetski zakon (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 70/08, 22/10, 37/11 – odločba US, 10/12 in 94/12 – ZDoh-2L).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati naslednji predpisi, ki pa se uporabljajo do uveljavitve novih
podzakonskih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona:
-
Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih
(Uradni list RS, št. 114/09 in 75/11);
-
Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje
podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in
iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 2/09, 49/10, 61/13 in
64/13);
-
Uredba o izdaji deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru
električne energije (Uradni list RS, št. 8/09, 22/10 – EZ-D in 45/12);
-
Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov
energije (Uradni list RS, št. 37/09, 53/09, 68/09, 76/09, 17/10, 94/10, 43/11,
105/11, 43/12 in 90/12);
-
Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji
toplote in električne energije z visokim izkoristkom (Uradni list RS, št.
37/09, 53/09, 68/09, 76/09, 17/10 in 81/10);
-
Uredba o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na
obnovljive vire energije in s soproizvodnjo z visokim izkoristkom na trgu z
električno energijo (Uradni list RS, št. 83/09 in 94/11);
-
Uredba o določanju količine električne energije, ki je proizvedena v
soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom ter
določanju izkoristka pretvorbe energije biomase (Uradni list RS, št. 37/09);
-
Uredba o obveznih meritvah na proizvodnih napravah, ki prejemajo za
proizvedeno električno energijo potrdila o izvoru in podpore (Uradni list RS,
št. 21/09, 33/10 in 45/12);
-
Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe organiziranje trga z
električno energijo (Uradni list RS, št. 8/09);
-
Uredba o omejevanju obtežb in porabe električne energije v
elektroenergetskem sistemu (Uradni list RS, št. 42/95, 64/95 in 22/10 – EZ-D);
-
Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega
operaterja prenosnega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 114/4,
52/06, 31/07 in 37/11 – odločba US);
-
Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega
operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne
službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem (Uradni list RS, št.
117/04 in 23/07);
-
Uredba o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega
operaterja distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS, št.
39/07);
-
Uredba o navajanju porabe energije in drugih virov z energijskimi
nalepkami in standardiziranimi podatki za proizvode, povezane z energijo (Uradni
list RS, št. 50/12);
-
Uredba o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 62/03, 88/03,
75/10 in 53/11);
-
Uredba o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike
(Uradni list RS, št. 125/04, 71/09 in 22/10 – EZ-D);
-
Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega
operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 97/04 in
8/05);
-
Uredba o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost
sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina (Uradni list RS,
št. 109/04, 73/08, 111/08);
-
Uredba o zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom (Uradni
list RS, št. 8/07);
-
Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o ukrepih za zagotavljanje
zanesljivosti oskrbe s plinom (Uradni list RS, št. 78/12);
-
Uredba o delovanju trga z zemeljskim plinom (Uradni list RS, št. 95/07);
-
Pravilnik o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno
zasnovo proizvodov, povezanih z energijo (Uradni list RS, št. 50/12 in 69/13);
-
Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije pri končnih
odjemalcih (Uradni list RS, št. 4/10 in 62/13);
-
Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za inštalaterje
naprav na obnovljive vire energije (Uradni list RS, št. 20/13);
-
Pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih
virov energije (Uradni list RS, št. 89/08, 25/09 in 58/12);
-
Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v
stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Uradni list RS, št.
7/10);
-
Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti
alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Uradni list RS, št. 35/08);
-
Pravilnik o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih
strokovnjakov za redne preglede klimatskih sistemov (Uradni list RS, št. 6/10);
-
Pravilnik o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih
strokovnjakov za izdelavo energetskih izkaznic (Uradni list RS, št. 6/10 in
23/13);
-
Pravilnik o rednih pregledih klimatskih sistemov (Uradni list RS, št.
26/08);
-
Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb
(Uradni list RS, št. 77/09 in 93/12);
-
Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih
konceptov (Uradni list RS, št. 74/09 in 3/11);
-
Pravilnik o vrstah podatkov, ki jih zagotavljajo izvajalci energetskih
dejavnosti (Uradni list RS, št. 4/12);
-
Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za upravljanje
energetskih naprav (Uradni list RS, št. 41/09, 49/10 in 3/11);
-
Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje
plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih
njihovih varovalnih pasov (Uradni list RS, št. 12/10 in 45/11);
-
Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje
plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS,
št. 26/02 in 54/02);
-
Pravilnik o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS, št. 22/91 in
114/04);
-
Pravilnik o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za
preskrbo motornih vozil z gorivi (Uradni list RS, št. 114/04);
-
Pravilnik o tehničnih normativih za postavitev, nadzor in obratovanje
parnih kotlov in naprav (Uradni list RS, št. 114/04);
-
Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter
opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij
(Uradni list RS, št. 101/10).
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati naslednji predpisi:
-
Pravilnik za energijsko označevanje gospodinjskih električnih sušilnih
strojev (Uradni list RS, št. 104/01 in 100/06);
-
Pravilnik za energijsko označevanje gospodinjskih pralno-sušilnih
strojev (Uradni list RS, št. 104/01 in 100/06);
-
Pravilnik o energijskem označevanju gospodinjskih klimatskih naprav
(Uradni list RS, št. 5/04);
-
Pravilnik o energijskem označevanju gospodinjskih električnih pečic
(Uradni list RS, št. 89/03);
-
Odredba za energijsko označevanje žarnic in sijalk za uporabo v
gospodinjstvu (Uradni list RS, št. 104/01);
-
Pravilnik o zahtevanih izkoristkih za nove toplovodne ogrevalne kotle na
tekoče in plinasto gorivo (Uradni list RS, št. 107/01, 20/02 in 63/07).
(4) Predpisi iz prejšnjega odstavka se
uporabljajo do uveljavitve uredb Evropske komisije, ki urejajo energijsko
označevanje in okoljsko primerno zasnovo za posamezne skupine proizvodov.
(5) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati:
-
Uredba o določitvi prekrškov in sankcij zanje za kršitve določb Uredbe
1228/2003/ES (Uradni list RS, št. 105/07);
-
Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje
zanesljive oskrbe z električno energijo z uporabo domačih virov primarne
energije (Uradni list RS, št. 8/09);
-
Uredba o izvedbi javnega razpisa za zagotavljanje zanesljive oskrbe z
električno energijo z uporabo domačih virov primarne energije (Uradni list RS.
št. 19/09 in 49/09).
(6) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati naslednji splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil, ki
pa se uporabljajo do uveljavitve novih splošnih aktov za izvrševanje javnih
pooblastil, izdanih na podlagi tega zakona:
-
Akt o posredovanju podatkov o kakovosti oskrbe z električno energijo
(Uradni list RS, št. 73/12);
-
Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje
upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za
obračunavanje omrežnine (Uradni list RS, št. 81/12 in 47/13);
-
Akt o načinu določanja deležev posameznih proizvodnih virov električne
energije in načinu njihovega prikazovanja (Uradni list RS, št. 76/13);
-
Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje
upravičenih stroškov za prenosno omrežje zemeljskega plina (Uradni list RS, št.
59/10, 109/10, 7/11 in 47/13);
-
Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za prenosni sistem
zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 61/12, 64/12 in 47/13);
-
Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje
upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (Uradni list
RS, št. 61/12 in 64/12);
-
Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje
zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 61/12, 64/12 in 66/13);
-
Akt o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in
odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 87/05
in 102/05);
-
Akt o določitvi metodologije za pripravo tarifnih sistemov za
distribucijsko omrežje zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 87/05 in 102/05);
-
Akt o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in
odjem toplote iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 74/05 in 42/11);
-
Akt o določitvi metodologije za pripravo tarifnih sistemov za dobavo in
odjem toplote iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 74/05);
-
Akt o uporabi registra potrdil o izvoru električne energije in načinu
sporočanja podatkov o proizvodnji električne energije (Uradni list RS, št.
33/09).
555. člen
(ustavitev
postopkov za pridobitev energetskega dovoljenja)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
preneha veljati Pravilnik o izdaji energetskega dovoljenja (Uradni list RS, št.
5/07 in 67/09).
(2) Postopki za pridobitev
energetskega dovoljenja, uvedeni do uveljavitve tega zakona, se ustavijo.
(3) Minister, pristojen za energijo,
izda predpis iz četrtega odstavka 52. člena tega zakona v treh mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
556. člen
(prenehanje
uporabe)
Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha
uporabljati Pravilnik o racionalni rabi pri gretju in prezračevanju objektov
ter pripravi tople vode (Uradni list SRS, št. 31/84 in 35/84).
557. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah Energetskega zakona – EZ-1A
(Uradni list RS, št. 81/15)
vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
5. člen
(1) Dobavitelj sam ali skupaj z drugimi dobavitelji
v okviru združenja uskladi način izvajanja izvensodnega reševanja sporov v
zvezi z dobavo elektrike gospodinjskim odjemalcem z zahtevami spremenjenega
50. člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Do uskladitve iz prejšnjega odstavka se
izvensodno reševanje sporov zagotavlja v skladu s 50. členom Energetskega
zakona (Uradni list RS, št. 17/14). Postopki, začeti pred uveljavitvijo
tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
6. člen
(1) Dobavitelj sam ali skupaj z drugimi
dobavitelji v okviru združenja uskladi način izvajanja izvensodnega reševanja
sporov v zvezi z dobavo zemeljskega plina gospodinjskim odjemalcem z zahtevami
spremenjenega 175. člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega
zakona.
(2) Do uskladitve iz prejšnjega odstavka se
izvensodno reševanje sporov zagotavlja v skladu s 175. členom Energetskega
zakona (Uradni list RS, št. 17/14). Postopki, začeti pred uveljavitvijo
tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
7. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega
zakona – EZ-1B (Uradni list RS, št. 43/19)
spreminja 512. člen zakona tako, da se glasi:
»512. člen
(prenos 110 kilovoltnega prenosnega
omrežja)
(1) Gospodarske družbe, ki imajo v lasti
visokonapetostno 110 kilovoltno prenosno omrežje, so dolžne v treh letih od
uveljavitve tega zakona s pogodbo odplačno prenesti lastnino in druge
obligacijske ali stvarne pravice na omrežju, določenem z uredbo iz četrtega
odstavka 35. člena tega zakona.
(2) Odplačni prenos iz prejšnjega odstavka
se izvede po vrednosti, ki jo oceni pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin in
opreme, ki ga skupaj izbereta sistemski operater in lastnik omrežja. Ocena mora
upoštevati metodologijo agencije iz drugega odstavka 116. člena tega zakona in
zlasti način določitve vrednosti sredstev, ki jih za določitev priznane
amortizacije in donosa upošteva agencija. Postopek in način določitve ocene
vrednosti iz prejšnjega stavka se uporabita tudi za sredstva, ki do uveljavitve
tega zakona pri omrežnini niso bila upoštevana.«;
spreminja 554. člen zakona tako, da se glasi:
»554. člen
(razveljavitev
predpisov in začasna uporaba)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
preneha veljati Energetski zakon (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 70/08, 22/10, 37/11 – odločba US, 10/12 in 94/12 – ZDoh-2L).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati naslednji predpisi, ki pa se uporabljajo do uveljavitve novih
podzakonskih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona:
-
Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih
(Uradni list RS, št. 114/09 in 75/11);
-
Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje
podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in
iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 2/09, 49/10, 61/13 in
64/13);
-
Uredba o izdaji deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru
električne energije (Uradni list RS, št. 8/09, 22/10 – EZ-D in 45/12);
-
Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov
energije (Uradni list RS, št. 37/09, 53/09, 68/09, 76/09, 17/10, 94/10, 43/11,
105/11, 43/12 in 90/12);
-
Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji
toplote in električne energije z visokim izkoristkom (Uradni list RS, št.
37/09, 53/09, 68/09, 76/09, 17/10 in 81/10);
-
Uredba o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na
obnovljive vire energije in s soproizvodnjo z visokim izkoristkom na trgu z
električno energijo (Uradni list RS, št. 83/09 in 94/11);
-
Uredba o določanju količine električne energije, ki je proizvedena v
soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom ter
določanju izkoristka pretvorbe energije biomase (Uradni list RS, št. 37/09);
-
Uredba o obveznih meritvah na proizvodnih napravah, ki prejemajo za
proizvedeno električno energijo potrdila o izvoru in podpore (Uradni list RS,
št. 21/09, 33/10 in 45/12);
-
Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe organiziranje trga z
električno energijo (Uradni list RS, št. 8/09);
-
Uredba o omejevanju obtežb in porabe električne energije v
elektroenergetskem sistemu (Uradni list RS, št. 42/95, 64/95 in 22/10 – EZ-D);
-
Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega
operaterja prenosnega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 114/4,
52/06, 31/07 in 37/11 – odločba US);
-
Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega
operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne
službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem (Uradni list RS, št.
117/04 in 23/07);
-
Uredba o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega
operaterja distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS, št.
39/07);
-
Uredba o navajanju porabe energije in drugih virov z energijskimi
nalepkami in standardiziranimi podatki za proizvode, povezane z energijo
(Uradni list RS, št. 50/12);
-
Uredba o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 62/03, 88/03,
75/10 in 53/11);
-
Uredba o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike
(Uradni list RS, št. 125/04, 71/09 in 22/10 – EZ-D);
-
Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega
operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 97/04 in
8/05);
-
Uredba o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost
sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina (Uradni list RS,
št. 109/04, 73/08, 111/08);
-
Uredba o zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom (Uradni
list RS, št. 8/07);
-
Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o ukrepih za zagotavljanje
zanesljivosti oskrbe s plinom (Uradni list RS, št. 78/12);
-
Uredba o delovanju trga z zemeljskim plinom (Uradni list RS, št. 95/07);
-
Pravilnik o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno
zasnovo proizvodov, povezanih z energijo (Uradni list RS, št. 50/12 in 69/13);
-
Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih
(Uradni list RS, št. 4/10 in 62/13);
-
Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za inštalaterje
naprav na obnovljive vire energije (Uradni list RS, št. 20/13);
-
Pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih
virov energije (Uradni list RS, št. 89/08, 25/09 in 58/12);
-
Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v
stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Uradni list RS, št.
7/10);
-
Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti
alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Uradni list RS, št. 35/08);
-
Pravilnik o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih
strokovnjakov za redne preglede klimatskih sistemov (Uradni list RS, št. 6/10);
-
Pravilnik o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih
strokovnjakov za izdelavo energetskih izkaznic (Uradni list RS, št. 6/10 in
23/13);
-
Pravilnik o rednih pregledih klimatskih sistemov (Uradni list RS, št.
26/08);
-
Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb
(Uradni list RS, št. 77/09 in 93/12);
-
Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih
konceptov (Uradni list RS, št. 74/09 in 3/11);
-
Pravilnik o vrstah podatkov, ki jih zagotavljajo izvajalci energetskih
dejavnosti (Uradni list RS, št. 4/12);
-
Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za upravljanje
energetskih naprav (Uradni list RS, št. 41/09, 49/10 in 3/11);
-
Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje
plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih
njihovih varovalnih pasov (Uradni list RS, št. 12/10 in 45/11);
-
Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje
plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS,
št. 26/02 in 54/02);
-
Pravilnik o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS, št. 22/91 in
114/04);
-
Pravilnik o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za
preskrbo motornih vozil z gorivi (Uradni list RS, št. 114/04);
-
Pravilnik o tehničnih normativih za postavitev, nadzor in obratovanje
parnih kotlov in naprav (Uradni list RS, št. 114/04);
-
Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter
opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij
(Uradni list RS, št. 101/10).
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati naslednji predpisi:
-
Pravilnik za energijsko označevanje gospodinjskih električnih sušilnih
strojev (Uradni list RS, št. 104/01 in 100/06);
-
Pravilnik za energijsko označevanje gospodinjskih pralno-sušilnih
strojev (Uradni list RS, št. 104/01 in 100/06);
-
Pravilnik o energijskem označevanju gospodinjskih klimatskih naprav
(Uradni list RS, št. 5/04);
-
Pravilnik o energijskem označevanju gospodinjskih električnih pečic
(Uradni list RS, št. 89/03);
-
Odredba za energijsko označevanje žarnic in sijalk za uporabo v
gospodinjstvu (Uradni list RS, št. 104/01);
-
Pravilnik o zahtevanih izkoristkih za nove toplovodne ogrevalne kotle na
tekoče in plinasto gorivo (Uradni list RS, št. 107/01, 20/02 in 63/07).
(4) Predpisi iz prejšnjega odstavka se
uporabljajo do uveljavitve uredb Evropske komisije, ki urejajo energijsko
označevanje in okoljsko primerno zasnovo za posamezne skupine proizvodov.
(5) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati:
-
Uredba o določitvi prekrškov in sankcij zanje za kršitve določb Uredbe
1228/2003/ES (Uradni list RS, št. 105/07);
-
Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje
zanesljive oskrbe z električno energijo z uporabo domačih virov primarne
energije (Uradni list RS, št. 8/09);
-
Uredba o izvedbi javnega razpisa za zagotavljanje zanesljive oskrbe z
električno energijo z uporabo domačih virov primarne energije (Uradni list RS.
št. 19/09 in 49/09).
(6) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati naslednji splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil, ki
pa se uporabljajo do uveljavitve novih splošnih aktov za izvrševanje javnih
pooblastil, izdanih na podlagi tega zakona:
-
Akt o posredovanju podatkov o kakovosti oskrbe z električno energijo
(Uradni list RS, št. 73/12);
-
Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje
upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za
obračunavanje omrežnine (Uradni list RS, št. 81/12 in 47/13);
-
Akt o načinu določanja deležev posameznih proizvodnih virov električne
energije in načinu njihovega prikazovanja (Uradni list RS, št. 76/13);
-
Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje
upravičenih stroškov za prenosno omrežje zemeljskega plina (Uradni list RS, št.
59/10, 109/10, 7/11 in 47/13);
-
Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za prenosni sistem
zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 61/12, 64/12 in 47/13);
-
Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje
upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (Uradni list
RS, št. 61/12 in 64/12);
-
Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje
zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 61/12, 64/12 in 66/13);
-
Akt o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in
odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 87/05
in 102/05);
-
Akt o določitvi metodologije za pripravo tarifnih sistemov za
distribucijsko omrežje zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 87/05 in 102/05);
-
Akt o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in
odjem toplote iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 74/05 in 42/11);
-
Akt o določitvi metodologije za pripravo tarifnih sistemov za dobavo in
odjem toplote iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 74/05);
-
Akt o uporabi registra potrdil o izvoru električne energije in načinu
sporočanja podatkov o proizvodnji električne energije (Uradni list RS, št.
33/09).
(7) Ne glede na določbe drugega odstavka
tega člena se za določanje višine podpor proizvodnim napravam OVE in SPTE, ki
so vstopile v podporno shemo pred 22. septembrom 2014, do konca
veljavnosti pogodb o zagotavljanju podpore uporabljajo določbe 7., 8., 12. in
13. člena ter prilog I, II in III Uredbe o podporah električni energiji,
proizvedeni iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 37/09, 53/09,
68/09, 76/09, 17/10, 94/10, 43/11, 105/11, 43/12, 90/12 in 17/14 – EZ-1) ter
5., 9., 10. in 12. člena in prilog I, II in III Uredbe o podporah električni
energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim
izkoristkom (Uradni list RS, št. 37/09, 53/09, 68/09, 76/09, 17/10, 81/10 in
17/14 – EZ-1).«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
67. člen
(uskladitev
sporazuma o izdajanju enotnega računa)
(1) Agencija vzorec sporazuma o izdajanju
enotnega računa iz drugega odstavka 249. člena zakona uskladi s spremenjenim
tretjim odstavkom 249. člena zakona najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve
tega zakona.
(2) Sporazumi o izdajanju enotnega računa,
sklenjeni pred uskladitvijo vzorca sporazuma iz prejšnjega odstavka, se morajo
z vzorcem uskladiti v enem mesecu po prejemu dobaviteljeve zahteve za
uskladitev.
68. člen
(odškodnina za
uporabo nepremičnine)
Če je investitor začel z gradnjo na podlagi
tretjega odstavka 475. člena zakona pred uveljavitvijo tega zakona, pripada
lastniku odškodnina iz četrtega odstavka 475. člena zakona za čas od dejanske
uporabe nepremičnine zaradi gradnje energetske infrastrukture do izdaje odločbe
o razlastitvi ali do ustanovitve služnosti v javno korist oziroma do pridobitve
pravice do posesti v razlastitvenem postopku.
69. člen
(začetek
uporabe določb o izdaji in namestitvi energetske izkaznice)
Tretji odstavek 336. člena zakona se za
upravljavce ali lastnike stavb začne uporabljati tri mesece po uveljavitvi tega
zakona.
70. člen
(dokončanje
začetih postopkov)
Postopki glede zavajajočih ali nepoštenih
poslovnih praks začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih
predpisih.
71. člen
(uporaba določb
o prekrških)
Do sprememb določb o višinah in razponih
glob, ki jih določa zakon, ki ureja prekrške, se višina in razpon globe, ki je
določena v prvem, drugem in tretjem odstavku 493.a člena zakona, uporablja ne
glede na določbe zakona, ki ureja prekrške.
72. člen
(rok za izdajo
predpisov in drugih splošnih aktov)
(1) Vlada izda uredbo iz novega petega
odstavka 314. člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Vlada, minister, pristojen za energijo,
sistemski operater in agencija v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona
uskladijo naslednje predpise z določbami tega zakona:
-
Uredbo o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije
in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (Uradni list RS,
št. 74/16),
-
Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb
(Uradni list RS, št. 92/14),
-
Pravilnik o finančnih spodbudah za energetsko učinkovitost, daljinsko
ogrevanje in rabo obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 52/16 in
59/16 – popr.),
-
Sistemska obratovalna navodila za prenosni sistem električne energije
Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 29/16),
-
Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za
obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje (Uradni list RS, št. 46/18).
73. člen
(razveljavitev
predpisa in prenehanje uporabe)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Uredba o označevanju proizvodov, povezanih z energijo, glede rabe
energije in drugih virov (Uradni list RS, št. 65/14).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se
prenehata uporabljati:
-
Uredba o zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom (Uradni
list RS, št. 8/07);
-
Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti
oskrbe s plinom (Uradni list RS, št. 78/12).
74. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega
zakona – EZ-1C (Uradni list RS, št. 65/20)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
10. člen
(postopek za
spremembo sporazuma)
Sporazum med Vlado Republike Slovenije in
Vlado Ruske federacije o sodelovanju pri gradnji in delovanju plinovoda na
ozemlju Republike Slovenije (Zakon o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike
Slovenije in Vlado Ruske federacije o sodelovanju pri gradnji in delovanju
plinovoda na ozemlju Republike Slovenije (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe,
št. 4/10 in 14/12)) se spreminja v skladu s postopkom iz 8. člena tega
zakona.
11. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o učinkoviti rabi energije – ZURE
(Uradni list RS, št. 158/20)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»97. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov
energije – ZSROVE (Uradni list RS, št. 121/21)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»97. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o oskrbi z električno energijo – ZOEE
(Uradni list RS, št. 172/21)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»185. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o oskrbi s plini – ZOP (Uradni list RS,
št. 204/21)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»158. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o oskrbi s toploto iz distribucijskih
sistemov – ZOTDS (Uradni list RS, št. 44/22)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»45. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.