Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo:
Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni
pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona
o kmetijstvu obsega:
-
Zakon o kmetijstvu – ZKme-1 (Uradni list
RS, št. 45/08 z dne 9. 5. 2008),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona
o kmetijstvu – ZKme-1A (Uradni list RS, št. 57/12 z dne 27. 7. 2012),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih
zakonov na področju varne hrane, veterinarstva in varstva rastlin – ZdZPVHVVR (Uradni list RS, št.
90/12 z dne 30. 11. 2012),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona
o kmetijstvu – ZKme-1B (Uradni list RS, št. 26/14 z dne 14. 4. 2014).
ZAKON
O KMETIJSTVU (ZKme-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon določa cilje kmetijske
politike, načrtovanje razvoja kmetijstva in podeželja, ukrepe kmetijske
politike, promet s kmetijskimi pridelki in živili, verigo preskrbe s hrano,
varnost živil neživalskega izvora v vseh fazah proizvodnje, predelave in
distribucije, kakovost živil v vseh fazah proizvodnje, predelave in
distribucije, varnost in kakovost živil v gostinski dejavnosti,
institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu, označevanje
kmetijskih pridelkov in živil, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, javne službe,
zbirke podatkov in informiranje na področju kmetijstva, postopke in organe za
izvedbo tega zakona, raziskovalno delo, izobraževanje in razvojno-strokovne naloge
ter inšpekcijski nadzor.
(2) Ta zakon ureja izvajanje:
-
Uredbe Sveta (EURATOM) št. 3954/87 z dne 22.
decembra 1987 o najvišji dovoljeni stopnji radioaktivnega onesnaženja živil in
krme po jedrski nesreči ali kateri koli drugi radiološki nevarnosti (UL L št.
371 z dne 30. 12. 1987, str. 11), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EURATOM)
št. 2218/89 z dne 18. julija 1989 o spremembi Uredbe (Euratom) št. 3954/87 o
maksimalnih dovoljenih ravneh radioaktivne kontaminacije živil in krme po
jedrski nesreči ali kakršnikoli drugi radiološki nesreči (UL L št. 211 z dne
22. 7. 1989, str. 1);
-
Uredbe Sveta (EGS) št. 2219/89 z dne 18. julija
1989 o posebnih pogojih za izvoz živil in krme po jedrski nesreči ali
kakršnikoli drugi radiološki nevarnosti (UL L št. 211 z dne 22. 7. 1989, str.
4);
-
Uredbe Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8.
februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (UL L št.
37 z dne 13. 2. 1993, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 596/2009
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih
aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta
1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom - Prilagoditev
regulativnemu postopku s pregledom - Četrti del (UL L št. 188 z dne 18. 7.
2009, str. 14);
-
Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 27. januarja 1997 v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi
sestavinami (UL L št. 43 z dne 14. 2. 1997, str. 1), zadnjič spremenjene z
Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o
prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251
Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom -
Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom - Četrti del (UL L št. 188 z
dne 18. 7. 2009, str. 14);
-
Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in
registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega
mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L št. 204 z dne 11. 8.
2000, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13.
maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih
prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike
konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike,
prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij,
pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske
unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij
zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1);
-
Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah
živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in
postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. 2. 2002, str. 1),
zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja
postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega
postopka s pregledom - Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom - Četrti
del (UL L št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14), (v nadaljnjem besedilu: Uredba
178/2002/ES);
-
Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L
št. 268 z dne 18. 10. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št.
298/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembi Uredbe
(ES) št. 1829/2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi glede Komisiji
podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L št. 97 z dne 9. 4. 2008, str. 64);
-
Uredbe (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko
spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko
spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES (UL L št. 268 z
dne 18. 10. 2003, str. 24), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1137/2008
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih
aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu
Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom - Prilagoditev
regulativnemu postopku s pregledom - Prvi del (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008,
str. 1);
-
Uredbe (ES) št. 2065/2003 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 10. novembra 2003 o aromah dima, ki se uporabljajo ali so
namenjene uporabi v ali na živilih (UL L št. 309 z dne 26. 11. 2003, str. 1),
zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja
postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega
postopka s pregledom - Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom - Četrti
del (UL L št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14);
-
Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17.
decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter
o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL
L št. 5 z dne 9. 1. 2004, str. 8), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št.
517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in
sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava
družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in
fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike,
vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in
varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in
obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158
z dne 10. 6. 2013, str. 1);
-
Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št.
852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004,
str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 219/2009 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 11. marca 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se
uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede
regulativnega postopka s pregledom - Prilagoditve regulativnemu postopku s
pregledom - Drugi del (UL L št. 87 z dne 31. 3. 2009, str. 109), (v nadaljnjem
besedilu: Uredba 852/2004/ES);
-
Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi
preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o
zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L št. 165 z dne 30. 4. 2004,
str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja
2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega
pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence,
kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne
politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja
in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije,
zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi
pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1);
-
Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št.
396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali
na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive
Sveta 91/414/EGS (UL L št. 70 z dne 16. 3. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z
Uredbo Komisije (EU) št. 834/2013 z dne 30. avgusta 2013 o spremembi prilog II
in III k Uredbi (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih
vrednosti ostankov za acekvinocil, biksafen, diazinon, difenokonazol,
etoksazol, fenheksamid, fludioksonil, izopirazam, lambda-cihalotrin, profenofos
in protiokonazol v ali na nekaterih proizvodih (UL L št. 233 z dne 31. 8. 2013,
str. 11);
-
Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na
živilih (UL L št. 404 z dne 30. 12. 2006, str. 9), zadnjič spremenjene z Uredbo
Komisije (EU) št. 1047/2012 z dne 8. novembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št.
1924/2006 glede seznama prehranskih trditev (UL L št. 310 z dne 9. 11. 2012,
str. 36);
-
Uredbe (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih
drugih snovi živilom (UL L št. 404 z dne 30. 12. 2006, str. 26), zadnjič
spremenjene z Uredbo (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah
uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta
ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS,
Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in
Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št.
608/2004 (UL L št. 304 z dne 22. 11. 2011, str. 18);
-
Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija
2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi
Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L št. 189 z dne 20. 7. 2007, str. 1), zadnjič
spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi
nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga,
prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti
hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politike, energetike,
obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic,
pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov,
zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa
Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013. str. 1);
-
Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi,
označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe
Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L št. 39 z dne 13. 2. 2008, str. 16), zadnjič
spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 164/2012 z dne 24. februarja 2012 o
spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta
o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb
žganih pijač (UL L št. 53 z dne 25. 2. 2012, str. 1);
-
Uredbe Sveta (ES) št. 733/2008 z dne 15. julija
2008 o pogojih, ki urejajo uvoz kmetijskih proizvodov, ki izvirajo iz tretjih
držav po nesreči v jedrski elektrarni Černobil (UL L št. 201 z dne 30. 7. 2008,
str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 1048/2009 z dne 23.
oktobra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 733/2008 o pogojih, ki urejajo uvoz
kmetijskih proizvodov, ki izvirajo iz tretjih držav po nesreči v jedrski
elektrarni Černobil (UL L št. 290 z dne 6. 11. 2009, str. 4);
-
Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za
aditive za živila, encime za živila in arome za živila (UL L št. 354 z dne 31. 12.
2008, str. 1);
-
Uredbe (ES) št. 1332/2008 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 16. decembra 2008 o encimih za živila in spremembi Direktive
Sveta 83/417/EGS, Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, Direktive 2000/13/ES,
Direktive Sveta 2001/112/ES in Uredbe (ES) št. 258/97 (UL L št. 354 z dne 31.
12. 2008, str. 7), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1056/2012 z
dne 12. novembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1332/2008 Evropskega
parlamenta in Sveta o encimih za živila glede prehodnih ukrepov (UL L št. 313 z
dne 13. 11. 2012, str. 9);
-
Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L št. 354 z dne 31.
12. 2008, str. 16), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 913/2013 z
dne 23. septembra 2013 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008
Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe sladil v nekaterem sadju in
zelenjavi (UL L št. 252 z dne 24. 9. 2013, str. 11);
-
Uredbe (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z
aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta
(EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št. 2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive
2000/13/ES (UL L št. 354 z dne 31. 12. 2008, str. 34), zadnjič spremenjene z
Uredbo Komisije (EU) št. 985/2013 z dne 14. oktobra 2013 o spremembi in
popravku Priloge I k Uredbi (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta
glede uporabe nekaterih aromatičnih snovi (UL L št. 273 z dne 15. 10. 2013, str.
18);
-
Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 z dne 30.
novembra 2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o
dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski skupnosti (UL L št.
328 z dne 15. 12. 2009, str. 27), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št.
517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in
sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava
družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in
fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike,
vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in
varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in
obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158
z dne 10. 6. 2013, str. 1);
-
Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in
živil (UL L št. 343 z dne 14. 12. 2012, str. 1);
-
Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega
kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta
(ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487);
-
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju
skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES)
št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št.
485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549);
-
Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na
podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi
Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L št. 347 z
dne 20. 12. 2013, str. 608);
-
Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov
kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št.
234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12.
2013, str. 671), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1308/2013/EU).
2. člen
(cilji kmetijske politike)
Za uresničevanje gospodarske, prostorske,
ekološke in socialne vloge kmetijstva ter njegovega trajnostnega razvoja so
cilji kmetijske politike v Republiki Sloveniji:
-
stabilna pridelava varne, kakovostne in čim cenejše
hrane ter zagotavljanje prehranske varnosti in čim višje stopnje samooskrbe;
-
ohranjanje poseljenosti in obdelanosti podeželja
ter krajine;
-
trajno ohranjanje rodovitnosti kmetijskih zemljišč;
-
varstvo kmetijskih zemljišč pred onesnaženjem in
nesmotrno rabo ter ohranjanje in izboljšanje virov za trajnostno pridelavo
hrane;
-
trajno povečevanje konkurenčne sposobnosti
kmetijstva;
-
zagotavljanje primerne dohodkovne ravni kmetijskim
gospodarstvom in
-
uresničevanje načel varstva okolja in ohranjanja
narave ter ohranjanja genskih virov.
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo
naslednji pomen:
1.
kmetijska dejavnost je gospodarska panoga, ki
obsega pridelovanje kmetijskih rastlin oziroma živinorejo ter storitve za
rastlinsko pridelavo oziroma živinorejo, razen veterinarskih storitev, in
dejavnosti, ki so v predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti navedene
pod »01.1 Pridelovanje netrajnih rastlin«, »01.2 Gojenje trajnih nasadov«,
»01.3 Razmnoževanje rastlin«, »01.4 Živinoreja«, »01.5 Mešano kmetijstvo« in
»01.06 Storitve za kmetijsko proizvodnjo in priprava pridelkov«;
2.
kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in
poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot,
se ukvarja s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, ima enotno
vodstvo, naslov ali sedež, ime ali firmo in je organizirano kot:
-
pravna oseba,
-
samostojna podjetnica posameznica ali samostojni
podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik),
-
kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, pri čemer se za kmetijo šteje tudi čebelarka ali čebelar,
ki ni samostojni podjetnik posameznik,
-
kmetijsko gospodarstvo – skupni pašnik,
-
kmetijsko gospodarstvo – planina;
3.
nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva (v
nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena
ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov
kmetijske politike oziroma sodeluje pri izvajanju ukrepov kmetijske politike in
posreduje podatke v evidence z delovnega področja ministrstva, pristojnega za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo);
4.
hrana ali živilo je hrana v skladu z drugim členom
Uredbe 178/2002;
5.
proizvodna enota je lokacijsko opredeljena
gospodarska enota, na kateri se opravlja kmetijska ali kmetijska in gozdarska
dejavnost in za katero se zahteva vpis v zbirke podatkov;
6.
kmetijski pridelki so živalski in rastlinski
pridelki ter proizvodi prve stopnje predelave teh pridelkov.
4. člen
(kmetija)
Kmetija je oblika kmetijskega gospodarstva,
kjer se nosilec in člani ali članice kmetije (v nadaljnjem besedilu: člani
kmetije) ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo.
5. člen
(pravica do uporabe
zemljišč kmetijskega gospodarstva, nosilec, člani kmetije, namestnik kmetije)
(1) Nosilec ima pravico do uporabe zemljišč
kmetijskega gospodarstva in je odgovoren za obveznosti, ki izhajajo iz tega
zakona. Šteje se, da ima nosilec pravico do uporabe zemljišč, ki so vpisana v
register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG).
(2) Šteje se, da ima nosilec pravico do
uporabe zemljišč iz prejšnjega odstavka, če je lastnik ali zakupnik zemljišč
oziroma ima za uporabo zemljišč pridobljeno soglasje lastnika zemljišč ali
drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. Pri
zemljiščih v solastnini ali skupni lastnini ima nosilec pravico do uporabe
zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča.
(3) Član kmetije je fizična oseba, starejša
od 15 let, ki ima stalno prebivališče na istem naslovu kot nosilec. Član
kmetije je lahko tudi fizična oseba, starejša od 15 let, ki dela na kmetiji in
ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji, vendar ne na istem naslovu kot
nosilec, in je nosilčev zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski
skupnosti, partner v registrirani istospolni skupnosti ali s katerimi je v
sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega drugega kolena ter v
sorodstvu po svaštvu v prvem kolenu, če nosilec za njen vpis v RKG pridobi
njeno pisno soglasje. Fizična oseba je lahko član kmetije le na eni kmetiji.
Fizična oseba, ki opravlja registrirano dejavnost, ne more biti član kmetije
kot poslovni subjekt v skladu s predpisom, ki ureja poslovni register
Slovenije.
(4) Za kmetijo, ki uveljavlja ukrepe
kmetijske politike, mora nosilec kmetije izmed članov kmetije določiti tudi
namestnika ali namestnico nosilca (v nadaljnjem besedilu: namestnik). Če
kmetija nima več nosilca, postane nosilec njegov namestnik.
(5) Osebe iz prvega, tretjega in četrtega
odstavka tega člena postanejo nosilec, namestnik ali član kmetije oziroma
kmetijskega gospodarstva z dnem vpisa v RKG.
(6) Nosilec kmetijskega gospodarstva je
lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če imata sedež v
Republiki Sloveniji, ali fizična oseba. Nosilec kmetije je lahko fizična oseba,
ki ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji. Poslovni subjekt v skladu s
predpisom, ki ureja poslovni register Slovenije, ne more biti nosilec kmetije.
(7) Pravna oseba, fizična oseba ali
samostojni podjetnik posameznik je lahko nosilec samo enega kmetijskega
gospodarstva.
(8) Dopolnilna dejavnost na kmetiji iz 99.
člena tega zakona se ne šteje za registrirano dejavnost iz tretjega odstavka
tega člena.
6. člen
(kmetijsko gospodarstvo – skupni pašnik)
(1) Kmetijsko gospodarstvo – skupni pašnik je
oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se del leta izvaja paša živali in ki
obsega enega ali več skupnih pašnikov.
(2) Kmetijsko gospodarstvo – skupni pašnik
predstavlja zemljišča v skupni uporabi pašnih interesentov, namenjena skupni
paši njihovih živali, ter poslopja in naprave na teh zemljiščih.
7. člen
(kmetijsko gospodarstvo – planina)
(1) Kmetijsko gospodarstvo – planina je oblika
kmetijskega gospodarstva, kjer pašni interesenti del leta izvajajo pašo živali
in ki obsega eno ali več planin.
(2) Kmetijsko-gospodarstvo – planina je
tradicionalna oblika individualne ali skupne rabe zemljišč v alpskem,
predalpskem ali dinarskem svetu Slovenije in ima naslednje značilnosti:
-
predstavlja geografsko zaokrožena zemljišča in gozd
v upravljanju;
-
na njej je organizirana sezonska paša živali brez
vsakodnevnega vračanja živali;
-
njena najnižja točka je na nadmorski višini najmanj
750 metrov ali na nadmorski višini najmanj 400 metrov, kadar je to utemeljeno iz geografskih, zgodovinskih ali drugih razlogov;
-
lahko ima gospodarske objekte ter objekte in
naprave za oskrbo ljudi in živali.
8. člen
(podzakonski predpisi)
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: vlada) oziroma ministrica ali minister, pristojen za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: minister), izdaja podzakonske
predpise, predvidene v določbah tega zakona, ter druge predpise, potrebne za
izvajanje tega zakona in predpisov Evropske unije (v nadaljnjem besedilu:
predpisi Unije), ki se nanašajo
na vsebino tega zakona.
II. NAČRTOVANJE RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA
9. člen
(nacionalni program)
(1) Nacionalni program o strateških
usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva opredeljuje zlasti
strateške razvojne cilje, analizo stanja slovenskega kmetijstva in živilstva,
prednostne programske usmeritve, področja ukrepov kmetijske politike z
operativnimi cilji ter načela in mehanizme ukrepanja, z namenom uresničevanja
strateških ciljev razvoja slovenskega kmetijstva s čim učinkovitejšim
izkoriščanjem javnih sredstev.
(2) Nacionalni program zaščite kranjske
čebele opredeljuje zlasti stanje na področju čebelarstva, cilje in ukrepe za
ohranitev avtohtone populacije kranjske čebele in njene diverzitete ter
ohranitev enakomerne in zadostne poseljenosti Slovenije s čebeljimi družinami,
prednostne naloge, usmeritve za razvoj čebelarstva in javnih služb s področja
čebelarstva, oceno potrebnih sredstev za izvedbo programa ter njihovih virov.
(3) Državni zbor Republike Slovenije na
predlog vlade sprejme nacionalna programa iz prvega in drugega odstavka tega
člena.
(4) Vlada na predlog ministrstva sprejme
strategije oziroma operativne programe za izvedbo nacionalnih programov iz
prvega in drugega odstavka tega člena.
10. člen
(izvedba ukrepov kmetijske politike)
Vlada v skladu s programskimi dokumenti sprejme
predpise za izvedbo ukrepov kmetijske politike.
11. člen
(kmetijska tržno cenovna politika)
Za izvajanje ukrepov kmetijske tržno cenovne
politike vlada določi:
-
vrste ukrepov kmetijske tržno cenovne politike po
posameznih kmetijskih pridelkih in živilih;
-
pogoje, merila in podrobnejša pravila postopka za
uvedbo in izvajanje posameznega ukrepa, kadar je to potrebno zaradi izvajanja
predpisov Unije;
-
upravičenke ali upravičence (v nadaljnjem besedilu:
upravičenec) in načine uveljavljanja ukrepov;
-
način nadzora nad izvajanjem ukrepov kmetijske
tržno cenovne politike.
12. člen
(razvoj podeželja)
Za izvajanje ukrepov razvoja podeželja vlada
določi:
-
vrsto ukrepov, pogoje, upravičence, merila in
postopke za uvedbo in izvajanje posameznega ukrepa razvoja podeželja;
-
finančna sredstva, namenjena za posamezni ukrep
razvoja podeželja.
13. člen
(poročilo o izvajanju nacionalnega programa)
Vlada najmanj enkrat letno obravnava poročilo o
stanju na področju kmetijstva in živilstva, ki ga pripravi ministrstvo.
III. UKREPI KMETIJSKE POLITIKE
1. Skupne določbe
14. člen
(ukrepi in načela)
(1) Ukrepi kmetijske politike obsegajo ukrepe
kmetijsko tržno cenovne politike, ukrepe razvoja podeželja in druge ukrepe, ki
so pomembni za uresničevanje sprejetih ciljev kmetijske politike.
(2) Ukrepi kmetijske politike morajo biti med
seboj usklajeni in se izvajajo po načelu enakopravnosti.
15. člen
(trajnostno kmetijstvo)
(1) Ukrepi kmetijske politike morajo biti
usmerjeni predvsem v razvoj trajnostnega kmetijstva.
(2) S trajnostnim kmetijstvom se vzdržuje
biotska raznovrstnost živalskih in rastlinskih vrst in ohranja tla ter njihovo
rodovitnost ob varovanju naravnih razmer za življenje v tleh, vodi in zraku.
16. člen
(financiranje)
Ukrepi kmetijske politike se financirajo iz:
-
proračuna Republike Slovenije,
-
občinskih proračunov,
-
proračuna Unije,
-
namenskih dotacij,
-
drugih virov.
17. člen
(upravičenci)
(1) Upravičenci iz naslova ukrepov kmetijske
politike so kmetijska gospodarstva in druge fizične ter pravne osebe na ozemlju
Republike Slovenje, ki opravljajo kmetijsko, živilsko, trgovinsko ali drugo
dejavnost oziroma storitve za kmetijsko dejavnost oziroma za razvoj podeželja,
ter izpolnjujejo predpisane pogoje. Pri kmetijah je upravičenec nosilec, razen
če ni drugače določeno. Upravičenci so tudi občine na ozemlju Republike
Slovenije, ki izvajajo dejavnosti na področju kmetijstva oziroma razvoja
podeželja.
(2) Zahtevek iz naslova ukrepov kmetijske
politike vlaga nosilec, razen če ni drugače določeno.
(3) Upravičenec ne sme posredovati neresničnih
podatkov z namenom pridobitve sredstev po tem zakonu.
(4) Sredstva morajo upravičenci uporabljati v
skladu z namenom, za katerega so jih pridobili.
(5) Sredstva za posamezni ukrep, ki jih je
upravičenec pridobil nezakonito ali porabil nenamensko, mora vrniti skupaj z
zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(6) V primerih iz prejšnjega odstavka
upravičenec ne more pridobiti sredstev za dobo dveh let od dokončne odločbe o
vračilu sredstev, če predpisi za določen ukrep ne določajo drugače.
(7) Pri kmetiji, kmetijskem gospodarstvu –
skupnem pašniku in kmetijskem gospodarstvu – planini, ob spremembi nosilca vse
pravice in obveznosti, ki so nastale do trenutka spremembe v RKG in se nanašajo
na ukrepe kmetijske politike po tem zakonu, preidejo na novega nosilca.
(8) Ne glede na prejšnji odstavek je v primeru
obveznosti vračila sredstev, sredstva zavezan vrniti nosilec, na katerega se
odločba glasi.
(9) Upravičenci, ki so pridobili sredstva,
morajo dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še pet
let od dneva pridobitve sredstev, razen če predpisi, ki urejajo ukrepe
kmetijske politike, ne določajo drugače.
18. člen
(organ, pristojen za izvajanje ukrepov
kmetijske politike)
Za izvajanje ukrepov kmetijske politike po tem
zakonu je pristojna Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj
podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija).
2. Ukrepi kmetijske tržno cenovne politike
19. člen
(vloga in namen)
(1) Namen ukrepov kmetijske tržno cenovne
politike je predvsem zagotavljanje stabilnih in za uresničevanje ciljev
kmetijske politike primernih prihodkov kmetijskim pridelovalkam ali
pridelovalcem (v nadaljnjem besedilu: pridelovalec).
(2) V interesu enotnosti trga in enakopravnega
konkurenčnega položaja vseh pridelovalcev se ukrepi kmetijske tržno-cenovne
politike uveljavljajo na celotnem ozemlju Republike Slovenije v skladu s
predpisi Unije.
20. člen
(ureditev tržnih standardov)
Za izvajanje predpisov Unije o določitvi tržnih standardov za
nekatere kmetijske proizvode minister predpiše podrobnejša merila.
21. člen
(ukrepi za preprečevanje motenj)
Če pride ali grozi, da bo prišlo do resnih
motenj na trgu s kmetijskimi pridelki ali živili, zaradi katerih so lahko
ogroženi cilji kmetijske politike, lahko vlada v skladu s predpisi Unije in ob upoštevanju omejitev iz
mednarodnih pogodb, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, uvede potrebne ukrepe.
Ti ukrepi veljajo, dokler ogroženost trga ne preneha.
3. Ukrepi razvoja podeželja
22. člen
(namen)
Ukrepi razvoja podeželja so usmerjeni k
povečanju učinkovitosti in konkurenčnosti pridelave ter predelave kmetijskih
pridelkov in živil, okolju prijazni kmetijski dejavnosti, prestrukturiranju in
ohranjanju poseljenosti podeželja ter krajine, ob upoštevanju okoljske in
naravovarstvene sprejemljivosti, ter izboljšanju kakovosti življenja na
podeželju in spodbujanju večje raznovrstnosti gospodarskih dejavnosti na
podeželju.
23. člen
(pomoč kmetijskim gospodarstvom v težavah)
(1) Kmetijskim gospodarstvom v težavah se lahko
namenijo pomoči v skladu s predpisi Unije.
(2) Upravičenci do sredstev pomoči so kmetijska
gospodarstva, ki so nekrivdno zašla v težak finančni položaj.
(3) Za dodelitev sredstev pomoči po tem členu
podrobnejše pogoje in merila določi vlada.
24. člen
(ukrepi občine)
(1) Občina lahko uvede ukrepe razvoja
podeželja, ki ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom razvoja
podeželja, predpisi iz 10. člena tega zakona in predpisi Unije.
(2) Sredstva za ukrepe iz tega člena zagotovi
občina v svojem proračunu.
25. člen
(pomoč neprofitnim in nevladnim organizacijam
ter skupinam proizvajalcev)
(1) Sredstva pomoči so namenjena delovanju
društev, njihovih zvez, združenj in drugih oblik neprofitnega povezovanja na
področju kmetijstva in razvoja podeželja.
(2) Sredstva pomoči so namenjena tudi
sofinanciranju dejavnosti skupin proizvajalk ali skupin proizvajalcev (v
nadaljnjem besedilu: skupina proizvajalcev), ki so vključene v sheme kakovosti.
(3) Podrobnejše pogoje in merila za dodelitev
sredstev iz tega člena določi vlada.
4. Državne pomoči
26. člen
(ukrepi razvoja podeželja upravljavcev pomoči)
(1) Ukrepi razvoja podeželja, ki jih lahko
uvedejo upravljavci pomoči, morajo biti skladni z nacionalnim programom razvoja
podeželja, predpisi iz 10. člena tega zakona in predpisi Unije.
(2) Upravljavci pomoči so institucionalne
enote, skladno s statističnimi predpisi opredeljene v sektorju država, ki
pripravijo vsebino predvidene pomoči in jo priglasijo. Upravljavec pomoči skrbi
za njeno pravilno izvajanje in poročanje o njenem izvajanju pristojnemu organu
za področje državnih pomoči.
(3) Sredstva za ukrepe iz tega člena zagotovijo
upravljavci pomoči v svojem proračunu.
27. člen
(pristojni organ za državne pomoči)
(1) Ministrstvo je pristojno za spremljanje
državnih pomoči s področja kmetijstva.
(2) Ministrstvo izvaja zlasti naslednje naloge:
-
obravnava, ocenjuje in posreduje priglasitev
državnih pomoči s področja kmetijstva Evropski komisiji;
-
obravnava, ocenjuje in daje mnenje o skladnosti za
državne pomoči, ki pomenijo skupinsko izjemo in za pomoči po pravilu »de minimis«
v kmetijstvu;
-
zbira, obdeluje in spremlja podatke o državnih
pomočeh in o pomočeh, dodeljenih po pravilu »de minimis« ter vodi evidence o
teh podatkih;
-
pripravi letno poročilo, skladno z nacionalnimi
predpisi in predpisi Unije;
-
svetuje upravljavcem državnih pomoči s področja
kmetijstva.
(3) Podrobnejšo vsebino in postopek spremljanja
državnih pomoči z delovnega področja ministrstva predpiše vlada.
5. Ukrepi za pospeševanje prodaje
28. člen
(pomoč za pospeševanje prodaje)
(1) Za pospeševanje prodaje kmetijskih
pridelkov in živil se lahko uvedejo pomoči za promocijo in trženje v skladu s
predpisi Unije.
(2) Vlada podrobneje določi ukrepe, pogoje in
merila za dodelitev sredstev iz tega člena.
IV. POSEBNA UREDITEV UPRAVNEGA POSTOPKA
1. Skupne določbe
29. člen
(načelo javnosti podatkov)
Podatki iz upravnih odločb o dodelitvi sredstev
po tem zakonu so javni, razen davčne številke, enotne matične številke občana
(v nadaljnjem besedilu: EMŠO) in identifikacijske številke kmetijskega
gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG-MID).
30. člen
(oblika vloge)
(1) Vlada lahko s predpisi iz 10. in 12.
člena tega zakona določi, da se vloge, razen vlog za uveljavljanje pravic do
pravnih sredstev, vlagajo le v elektronski obliki in podpišejo z varnim
elektronskim podpisom s kvalificiranim digitalnim potrdilom.
(2) S predpisom ali javnim razpisom se
lahko predpiše obrazec za vložitev vloge.
(3) Vloge, ki niso vložene v skladu s tem
členom, se zavržejo.
30.a člen
(pooblastilo)
(1) Šteje se, da je stranka pooblastila
pooblaščenca za vložitev ali umik vloge, ki je vložena v elektronski obliki in
podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, če je
elektronski vlogi priložena izpolnjena izjava pooblaščenca o obstoju in
sprejemu pooblastila.
(2) Če organ dvomi v obstoj pooblastila iz
prejšnjega odstavka, zahteva od stranke ali pooblaščenca, da ga predloži v
določenem roku. Stranka in pooblaščenec morata hraniti pooblastilo najmanj pet
let od dneva, ko je stranka pridobila sredstva.
31. člen
(umik zahtevka)
(1) Če stranka v postopku uveljavljanja
sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike umakne katerega od že vloženih
zahtevkov iz vloge pred potekom roka za oddajo vloge, se sklep o ustavitvi
postopka glede tega zahtevka izda hkrati z odločbo o drugih zahtevkih.
(2) Kadar stranka med postopkom, v katerem je
položila varščino, umakne zahtevek in pristojni organ sprosti varščino, se
šteje, da je postopek ustavljen v trenutku, ko je bila varščina sproščena.
32. člen
(rok za odločbo)
Rok, v katerem mora pristojni organ izdati
odločbo na prvi stopnji, začne teči od dneva, ko so v skladu s predpisi Unije ugotovljena vsa dejstva in izvedene
predpisane kontrole.
33. člen
(rok za odpravo pomanjkljivosti)
Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, mora
pristojni organ v roku treh mesecev od poteka roka za vložitev zahtevka od
stranke zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi, in ji določi rok, v katerem mora
vlogo popraviti.
34. člen
(zahteva za odpravo pomanjkljivosti)
(1) Pristojni organ lahko stranko pred pisno
zahtevo za odpravo pomanjkljivosti opozori na pomanjkljivosti po telefonu ali
na drug primeren način, če to prispeva k lažjemu uresničevanju pravic strank.
(2) Če stranka odpravi pomanjkljivosti po
telefonu, uradna oseba o tem napravi uradni zaznamek.
(3) Če stranka kljub opozorilu iz prvega
odstavka tega člena ne odpravi pomanjkljivosti, pristojni organ pisno zahteva
od stranke, da pomanjkljivosti odpravi, in ji določi rok, v katerem mora vlogo
popraviti.
(4) Stranka mora pomanjkljivosti odpraviti v
roku, določenem v pisni zahtevi za odpravo pomanjkljivosti. Pristojni organ
morebitne odprave pomanjkljivosti vloge, poslane po roku, pri odločanju ne
upošteva.
35. člen
(podatki o transakcijskih računih strank)
(1) Sredstva iz naslova vseh ukrepov
kmetijske politike se nakazujejo samo na en transakcijski račun stranke.
(2) Stranki, ki ima v Republiki Sloveniji
odprt transakcijski račun, se sredstva nakažejo na račun iz registra
transakcijskih računov, ki ga stranka agenciji sporoči. Če stranka
transakcijskega računa ne sporoči, se sredstva nakažejo na račun, razviden iz registra
transakcijskih računov.
(3) Stranki, ki nima v Republiki Sloveniji
odprtega transakcijskega računa, se sredstva nakažejo na račun, odprt v drugi
državi članici, ki ga stranka agenciji sporoči.
(4) Kadar transakcijski račun stranke ni
razviden iz registra transakcijskih računov ali stranka ne ravna v skladu s
prejšnjim odstavkom, agencija zahteva odpravo pomanjkljivosti. Če stranka v
roku iz zahteve za odpravo pomanjkljivosti ne sporoči transakcijskega računa,
agencija vlogo stranke zavrže.
(5) Za potrebe vodenja postopka iz tega
člena in vodenje evidence iz 153. člena tega zakona ima pristojni organ
neposredni elektronski dostop do podatkov iz registra transakcijskih računov.
36. člen
(kontrola na kraju samem)
(1) Naloge kontrole na kraju samem, ki je
potrebna za ugotavljanje dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev o
upravičenosti zaprošenih ali dodeljenih sredstev oziroma o namenski rabi
dodeljenih sredstev po tem zakonu, opravlja pristojni organ oziroma se
opravljajo kot javno pooblastilo.
(2) Za opravljanje nalog kontrole na kraju
samem je treba izpolnjevati strokovne, prostorske, tehnične in organizacijske
pogoje.
(3) Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka,
pogoje in merila za izbor, podrobnejše zahteve glede izvajanja nalog kontrole
na kraju samem ter način oblikovanja cene storitev predpiše minister v skladu s
predpisi Unije. Cene storitev
vsako leto določi minister.
(4) Izbira izvajalca za izvajanje nalog iz tega
člena se opravi na podlagi javnega razpisa.
(5) Pristojni organ odloči o izbiri izvajalca z
odločbo v upravnem postopku. V odločbi morajo biti navedene strokovne delavke
ali strokovni delavci, ki izvajajo naloge iz tega člena (v nadaljnjem besedilu:
kontrolor). Z izvajalci se sklenejo pogodbe, s katerimi se
uredijo medsebojna razmerja.
(6) Javno pooblastilo preneha, če niso več
izpolnjeni pogoji iz tega člena ali če se naloge iz tega člena opravljajo v
nasprotju s predpisi, kar ugotovi pristojni organ z odločbo v upravnem
postopku.
(7) Zoper odločbo iz petega in šestega odstavka
tega člena ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
(8) Kontrolor se šteje za uradno osebo po
zakonu, ki določa upravni postopek, in ima pooblastilo za opravljanje
posameznih dejanj v upravnem postopku.
(9) Kontrolor pri kontroli na kraju samem
postopa v skladu z določbami zakona, ki ureja upravni postopek, in o opravljeni
kontroli sestavi zapisnik.
36.a člen
(zapisnik o kontroli na kraju samem)
(1) Ne glede na zakon, ki ureja elektronski
podpis, je pri uporabi elektronskega tehničnega sredstva pri zapisniku o
kontroli na kraju samem varen elektronski podpis ali podpis z uporabo podpisne
tablice ali drugega elektronskega tehničnega sredstva, ki omogoča zapis
biometričnih podatkov, glede podatkov v elektronski obliki enakovreden
lastnoročnemu podpisu ter ima enako veljavnost in dokazno vrednost kot
lastnoročni podpis, če so postopki zajema, podpisovanja in hrambe tako
podpisanega dokumenta skladni z notranjimi pravili agencije, potrjenimi v
skladu s predpisom, ki ureja varstvo arhivskega in dokumentarnega gradiva.
(2) Podpis z uporabo podpisne tablice
oziroma drugega elektronskega tehničnega sredstva, ki omogoča zapis
biometričnih podatkov, mora smiselno izpolnjevati pogoje za varen elektronski
podpis kot jih določa zakon, ki ureja elektronski podpis.
37. člen
(vročitev)
(1) Odločbe in sklepi organa prve stopnje s
področja ukrepov kmetijske politike, razen odločb o vračilu sredstev, in
posamični akti iz naslova vodenja evidence imetnic ali imetnikov (v nadaljnjem
besedilu: imetnik) rejnih živali in evidence rejnih živali, se vročajo z
navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena 20. dan od dneva
odpreme, navedenega na odločbi in sklepu oziroma na posamičnem aktu.
(2) Stranka lahko pisno obvesti pristojni organ
prve stopnje, da odločbe ali sklepa ni prejela, v roku 30 dni od datuma, do
katerega morajo biti izdane odločbe za posamezen ukrep. Datum je določen v
predpisih iz 10. člena tega zakona.
(3) Pristojni organ prve stopnje stranki v
primerih iz prejšnjega odstavka odločbo ali sklep vroči z osebno vročitvijo.
37.a člen
(odvzem upravičenj, vračilo sredstev in
upravne sankcije)
Agencija odloči o odvzemu upravičenj,
vračilu sredstev oziroma o upravnih sankcijah v skladu s predpisi Unije in
predpisi za njihovo izvrševanje.
38. člen
(oblika pritožbe)
Pritožba se vloži pisno.
39. člen
(rok organa za odstop pritožbe)
Rok, v katerem mora pristojni organ prve
stopnje odstopiti pritožbo z dokumenti, ki se tičejo zadeve, pristojnemu organu
druge stopnje potem, ko preveri, ali je vložena pritožba pravočasna, dovoljena
in ali jo je vložila upravičena oseba, pa izpodbijane odločbe ne nadomesti z
novo odločbo, je dva meseca od prejema pritožbe.
40. člen
(rok organa druge stopnje za izdajo odločbe)
(1) Rok, v katerem mora pristojni organ izdati
odločbo na drugi stopnji, začne teči od dneva, ko prejme popolno pritožbo in
dokumente, ki se tičejo zadeve.
(2) Če o pritožbi stranke ni odločeno v štirih
mesecih od vložitve pritožbe, lahko stranka postopa po določbah zakona, ki
ureja upravni spor.
41. člen
(izvršljivost odločbe)
Pritožba zoper odločbo iz naslova ukrepov
kmetijske politike in pritožba zoper odločbo o zasegu varščine ne zadrži njene
izvršitve.
42. člen
(poseben primer odprave odločbe prve stopnje)
(1) Kadar je odločba izdelana samodejno z
uporabo informacijskega sistema in je v njej nepravilno ugotovljeno dejansko
stanje ali napačno uporabljen materialni predpis, agencija v enem letu po
vročitvi odločbe stranki celotno odločbo odpravi in izda novo odločbo. Kot
datum izdaje nove odločbe se šteje datum na odločbi.
(2) Kadar pristojni organ na podlagi
dokončnega poročila ali drugega končnega akta pristojnega nadzornega ali
revizijskega organa ugotovi, da so bila sredstva dodeljena v nasprotju s
predpisi Unije ali predpisi Unije niso bili v celoti pravilno uporabljeni,
pristojni organ svojo odločbo v roku petih let od dokončnosti odločbe odpravi
in jo nadomesti z novo odločbo oziroma svojo odločitev iz drugega odstavka 56.
člena tega zakona v roku petih let od zadnjega izplačila sredstev odpravi in jo
nadomesti z odločbo.
(3) Zoper novo odločbo po prvem in drugem
odstavku tega člena je dovoljena pritožba, razen v primerih, ko v skladu z
določbami tega zakona zoper odpravljeno odločitev agencije pritožba ni
dovoljena.
43. člen
(odprava odločbe po nadzorstveni pravici)
(1) Organ, pristojen za nadzor, lahko po
nadzorstveni pravici, poleg primerov iz zakona, ki ureja upravni postopek,
odpravi odločbo pod pogoji, v roku in iz razlogov, določenih v predpisu Unije, ki določa obveznost vračila strankam,
kadar jim je bilo z odločbo odobrenih preveč sredstev ali upravičenj.
(2) Če predpis Unije roka iz prejšnjega odstavka ne določa drugače, lahko pristojni organ
odločbo odpravi v petih letih od vročitve odločbe.
44. člen
(enotna odločba)
(1) Kadar je pri organu druge stopnje vloženih
več kot pet pritožb zoper odločbe prve stopnje ali predlogov za odpravo po
nadzorstveni pravici in se pravice ali obveznosti opirajo na isto ali podobno
dejansko stanje in isto pravno podlago ter pristojni organ druge stopnje
ugotovi, da so pritožbe ali predlogi utemeljeni, lahko izda enotno odločbo.
(2) Z enotno odločbo organ odpravi odločbe v
delu, ki je nepravilen, in vrne zadeve organu prve stopnje v ponovni postopek.
Organ druge stopnje je dolžan s svojo enotno odločbo opozoriti organ prve
stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora
vseskozi ravnati po tej odločbi.
(3) Sestavni del enotne odločbe je seznam z
imeni strank in njihovih zakonitih zastopnic ali zakonitih zastopnikov ali
pooblaščenk ali pooblaščencev ter označba prvostopne odločbe.
(4) Enotna odločba se pošlje organu prve
stopnje, ki mora brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve,
izdati nove odločbe. Strankam se kopija enotne odločbe brez posebnega seznama
vroči skupaj z novo odločbo. Zoper novo odločbo je dovoljena pritožba.
45. člen
(obnova postopka)
(1) Postopek, ki je končan z odločbo, zoper
katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v
upravnem postopku), se poleg razlogov iz zakona, ki ureja upravni postopek,
obnovi tudi, če odločba temelji na upravni odločbi, ki je bila pravnomočno
spremenjena, razveljavljena ali odpravljena.
(2) Stranka lahko predlaga obnovo iz vseh
obnovitvenih razlogov v treh mesecih. Rok začne teči v skladu z določbami
zakona, ki ureja upravni postopek, v primeru iz prejšnjega odstavka pa od
dneva, ko je stranka zvedela za pravnomočno odločbo.
(3) Pristojni organ lahko začne postopek obnove
po uradni dolžnosti iz vseh obnovitvenih razlogov v petih mesecih. Rok začne teči v skladu z določbami zakona, ki ureja upravni
postopek, v primeru iz prvega odstavka tega člena pa od dneva, ko je odločba
postala pravnomočna.
(4) Sklep o dovolitvi obnove ali sklep o obnovi
se izda skupaj z odločbo.
(5) Po preteku petih
let od dokončnosti odločbe se obnova iz kateregakoli obnovitvenega razloga ne
more več predlagati niti ne uvesti po uradni dolžnosti.
46. člen
(kmetijsko gospodarstvo brez nosilca)
Če je kmetijsko gospodarstvo v postopku
dodelitve sredstev ali upravičenj brez nosilca, pristojni organ postopek s
sklepom prekine do določitve nosilca. Če nosilca ni mogoče določiti, pristojni
organ s sklepom postopek ustavi.
47. člen
(poračunavanje in vračila neupravičeno
izplačanih sredstev)
Sredstva, ki jih mora stranka na podlagi
izvršljive odločbe vrniti, lahko pristojni organ poračuna s sredstvi, ki
stranki še niso bila izplačana, in sicer iz katerega koli ukrepa kmetijske
politike, če predpisi Unije ne
določajo drugače, sicer mora pristojni organ takoj zahtevati vračilo v
proračun.
47.a člen
(obročno plačilo dolga in odlog plačila)
(1) Stranka lahko pred iztekom z odločbo
določenega roka za vračilo sredstev pri agenciji vloži vlogo za obročno plačilo
dolga iz naslova ukrepov kmetijske politike.
(2) Najnižji skupni znesek dolga stranke,
za katerega se dovoli obročno plačilo, je 500 eurov.
(3) Na podlagi vloge stranke se lahko
dovoli obročno plačilo dolga v treh trimesečnih obrokih. V tem primeru se
nominalni znesek dolga razdeli na tri enake dele ali obroke, pri katerih se
določi tudi datum njihove zapadlosti.
(4) Če stranka zamudi s plačilom za kateri
koli posamezni obrok, se dolg takoj izterja v celoti. Agencija v odločbi, s
katero dovoli obročno plačilo dolga, stranko opozori na posledice zamude. Od
dneva zapadlosti posameznega obroka do dneva plačila se obračunajo tudi
zakonite zamudne obresti za dolgovani znesek.
(5) Vloga za obročno plačilo dolga mora
biti vložena na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani agencije.
(6) Odlog plačila dolga iz naslova ukrepov
skupne kmetijske politike ni mogoč.
48. člen
(neupravičeno
izplačana sredstva pod določenim zneskom)
O vračilu neupravičeno izplačanih sredstev
ali odvzemu neutemeljeno dodeljenih upravičenj, ki ne presegajo zneska,
določenega v skladu s predpisi Unije, se odločba ne izda.
2. Postopek za izvajanje ukrepov politike
razvoja podeželja
49. člen
(uporaba postopka)
(1) Poseben upravni
postopek za izvajanje ukrepov politike razvoja podeželja se uporablja za ukrepe
na področju čebelarstva iz programa ukrepov na področju čebelarstva in za
ukrepe politike razvoja podeželja, razen za kmetijsko-okoljske in
kmetijsko-podnebne ukrepe, ukrep ekološko kmetovanje, ukrep izravnalnih plačil
za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in ukrep dobro počutje
živali.
(2) Pri izvajanju ukrepov politike razvoja
podeželja iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe 29. do 48. člena tega
zakona razen določb:
-
33. člena ter prvega, drugega in tretjega odstavka
34. člena za vloge iz odprtega javnega razpisa po prvi alineji prvega odstavka
51. člena tega zakona in
-
37. člena tega zakona.
50. člen
(čas in način vložitve vloge)
(1) Če stranka vlogo pošilja po pošti, jo mora
poslati s priporočeno pošiljko. Pri vlogi, ki je poslana s priporočeno
pošiljko, se za čas vložitve šteje čas oddaje pošiljke na pošti. Kadar na
priporočeni pošiljki čas oddaje pošiljke ni ugotovljen kljub poizvedbi na
pošti, se šteje, da je vloga vložena kot zadnja na dan, ko je bila pošiljka
oddana na pošti. Vloga poslana po pošti kot navadna pošiljka, se zavrže.
(2) Kadar vlogo izroči stranka neposredno pri
pristojnem organu, se za čas vložitve šteje čas prejema pošiljke v glavni
pisarni pristojnega organa.
(3) Če sta dve ali več vlog vloženi istočasno
in je vrstni red pomemben za dodelitev sredstev, se vrstni red prispelih vlog
določi z žrebom. Postopek izvedbe žreba je določen v predpisu iz 10. člena tega
zakona.
51. člen
(odprt in zaprt javni razpis)
(1) V predpisu iz 10.
člena tega zakona se določi vrsta javnega razpisa:
-
odprt javni razpis, kjer se vloge odpirajo in
obravnavajo po vrstnem redu oddaje vlog ali
-
zaprt javni razpis, kjer se vloge odpirajo in
obravnavajo sočasno.
(2) Sredstva za posamezni ukrep se dodeljujejo
do porabe sredstev:
-
v odprtih javnih razpisih po vrstnem redu prejema
popolnih vlog, ki izpolnjujejo predpisana merila ali
-
v zaprtih javnih razpisih na podlagi ponderiranja
popolnih vlog, ki izpolnjujejo predpisana merila.
51.a člen
(razveljavitev javnega razpisa)
(1) Javni razpis, ki je v nasprotju s
predpisi Unije ali predpisi za njihovo izvrševanje, se razveljavi.
(2) Sklep o razveljavitvi javnega razpisa
se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Vloge, o katerih do razveljavitve
javnega razpisa še ni odločeno, se s sklepom zavržejo.
52. člen
(pomanjkljivosti
vloge)
(1) Pri odprtem javnem razpisu je
dopolnitev vloge dopustna do zaprtja javnega razpisa, objavljenega na spletni
strani ministrstva. Šteje se, da je bila vloga vložena takrat, ko je bila
dopolnjena.
(2) Pri zaprtem javnem razpisu se
dopolnitve vlog, ki so poslane po zaprtju javnega razpisa, ne upoštevajo.
(3) S predpisom iz 10. in 12. člena tega
zakona se določi priloge, brez katerih se vloga zavrže brez pozivanja na
dopolnitev.
53. člen
(odločba o pravici do sredstev)
(1) Strankam, katerih vloge izpolnjujejo
predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za ta namen
zagotovljena sredstva, pristojni organ izda odločbo o pravici do sredstev.
54. člen
(sprememba obveznosti o pravici do sredstev)
(1) Po izdaji odločbe o pravici do sredstev in
pred potekom roka za izpolnitev obveznosti iz predpisov, javnega razpisa in
odločbe o pravici do sredstev, lahko stranka vloži obrazložen zahtevek za
spremembo obveznosti, določenih v odločbi o pravici do sredstev. Če bi bile
tudi s spremembo obveznosti izpolnjene vse zahteve iz predpisov in javnega
razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila stranki dodeljena pravica do
sredstev, pristojni organ strankinemu zahtevku za spremembo ugodi.
(2) Pristojni organ v primeru iz prejšnjega
odstavka izda odločbo, s katero določi, da se spremeni obveznost.
(3) V primeru, da pristojni organ ugotovi, da
ni dosežen namen iz prvega odstavka tega člena, z odločbo strankin zahtevek za
spremembo obveznosti zavrne.
(4) Zoper odločbo iz tega člena pritožba ni
dovoljena.
55. člen
(odstop od pravice do sredstev)
Če stranka odstopi od pravice do sredstev
iz odločbe iz 53. člena tega zakona, mora o tem pisno obvestiti pristojni organ
v 30. dneh po prejemu te odločbe. Pristojni organ izda odločbo, s katero
ugotovi, da stranka odstopa od pravice do sredstev. Umik tega obvestila ni
mogoč. Pritožba zoper to odločbo ni dovoljena.
56. člen
(zahtevki za izplačilo)
(1) Za izplačilo sredstev stranke vlagajo
zahtevke.
(2) Zahtevek, ki izpolnjuje pogoje iz
predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, organ odobri in
sredstva izplača na strankin transakcijski račun. Nakazilo na račun stranke
šteje, da je bilo zahtevku za izplačilo v celoti ugodeno.
(3) Če zahtevku stranke ni v celoti
ugodeno, pristojni organ o zahtevku odloči z odločbo.
(4) Zahtevek, ki je v nasprotju z zahtevami
iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev, organ z
odločbo zavrne.
(5) Zoper odločbe iz tega člena pritožba ni
dovoljena.
56.a člen
(pridobivanje podatkov zaradi kontrole)
Zaradi kontrole upravičenosti izplačil mora
davčni organ na pisno zahtevo agencije v treh mesecih pridobiti in posredovati
podatke iz poslovnih knjig, davčnih evidenc, knjigovodskih listin in druge
dokumentacije upravičenca ali tretje osebe v zvezi z izvedbo sofinancirane
dejavnosti.
57. člen
(neizpolnitev ali kršitev obveznosti)
(1) Pri namerni vložitvi napačne vloge ali
zahtevka, namerne nepravilnosti v skladu s predpisi Unije in kadar stranka
sredstva uporablja v nasprotju z namenom, za katerega so ji bila dodeljena, ali
je sredstva pridobila nezakonito, na podlagi lažnih podatkov ali lažnih izjav,
pristojni organ zahteva vračilo dodeljenih sredstev.
(2) Če pride do neupravičenega plačila iz
prejšnjega odstavka, se stranki izda odločba, s katero se zahteva vračilo
dodeljenih sredstev in določi rok vračila dodeljenih sredstev. Če stranka teh
sredstev ne vrne v roku, določenem s to odločbo, se ji zaračunajo zakonite
zamudne obresti.
(3) V primerih iz prvega odstavka tega
člena se stranko izključi iz prejemanja podpore v okviru istega ukrepa za koledarsko
leto ugotovitve in naslednje koledarsko leto.
(4) Pristojnemu organu je treba poročati o
uresničevanju ciljev in izpolnjevanju obveznosti v primerih, roku in na način,
določenih s podzakonskim predpisom iz 10. člena tega zakona.
(5) Neizpolnjevanje drugih obveznosti, ki
izhajajo iz pravice do sredstev, se sankcionira v skladu s podzakonskim
predpisom iz 10. člena tega zakona.
3. Postopek za ugotavljanje skladnosti
kmetijskih pridelkov ali živil
57.a člen
(pogoji za kontrolorje)
(1) Kontrolor v organizaciji za kontrolo in
certificiranje iz 92. člena tega zakona se v postopku za ugotavljanje
skladnosti kmetijskih pridelkov ali živil šteje za uradno osebo v skladu z
zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in ima pooblastilo za opravljanje
posameznih dejanj v upravnem postopku.
(2) Kontrolor v postopku za ugotavljanje
skladnosti kmetijskih pridelkov ali živil ravna v skladu z zakonom, ki ureja
splošni upravni postopek, in o opravljeni kontroli sestavi zapisnik.
57.b člen
(odločanje o skladnosti)
(1) O skladnosti kmetijskih pridelkov ali
živil odloča organizacija za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega
zakona. Organizacija za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona
izda certifikat za kmetijske pridelke ali živila, za katere ugotovi skladnost,
za pridelke ali živila, ki ne izpolnjujejo pogojev za skladnost, izdajo
certifikata z odločbo zavrne.
(2) Če pridelek ali živilo ne izpolnjuje
več katerega od pogojev skladnosti postopkov za pridelavo in predelavo,
predpisanih s tem zakonom in predpisi Unije, organizacija iz 92. člena tega
zakona certifikat delno ali v celoti razveljavi.
57.c člen
(ugovor)
(1) Stranka lahko v 15 dneh od prejema
certifikata ali odločbe iz prejšnjega člena vloži pisni ugovor na naslov
organizacije za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona. Ugovor se
lahko vloži, če je bil pri izdaji certifikata ali odločbe napačno uporabljen
materialni predpis oziroma sploh ni bil uporabljen, če je bilo dejansko stanje
nepopolno ali napačno ugotovljeno ali če so podane kršitve pravil postopka v
skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
(2) Dejanja v postopku pred izdajo odločbe
o ugovoru opravijo, v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17065:2012, člani
komisije za obravnavanje ugovorov, ki jih imenuje organizacija za kontrolo in
certificiranje iz 92. člena tega zakona. Člani komisije za obravnavanje
ugovorov se štejejo za uradne osebe v skladu z zakonom, ki ureja splošni
upravni postopek, in imajo pooblastilo za opravljanje posameznih dejanj v
upravnem postopku. Odločbo o ugovoru izda predstojnik organizacije za kontrolo
in certificiranje iz 92. člena tega zakona.
(3) Če ugovor ni dovoljen, če je prepozen
ali če ga je vložila neupravičena oseba, se s sklepom zavrže.
(4) Organizacija za kontrolo in
certificiranje iz 92. člena tega zakona o ugovoru odloči najpozneje v dveh
mesecih od njegovega prejetja.
(5) Zoper odločbo ali sklep o ugovoru ni
pritožbe, dopusten pa je upravni spor.
V. PROMET S KMETIJSKIMI PRIDELKI IN ŽIVILI
58. člen
(promet s kmetijskimi pridelki in živili)
(1) Kmetijski pridelki in živila so lahko v
prometu po tem zakonu, če so skladni s predpisanimi zahtevami in označeni na
predpisani način.
(2) Če je kmetijski pridelek ali živilo
namenjeno izvozu, je lahko, ne glede na prejšnji odstavek, proizveden in
označen v skladu z naročilom kupca, če to predpisi dovoljujejo, vendar ne sme
zavajati glede označb kmetijskih pridelkov in živil.
(3) Pri ugotavljanju skladnosti kmetijskih
pridelkov in živil, proizvedenih na območju držav članic Evropske unije (v
nadaljnjem besedilu: EU), se upoštevajo listine o skladnosti, ki jih izdajo
organizacije za ugotavljanje skladnosti držav članic EU.
58.a člen
(pogodbena razmerja v sektorju mleka in
mlečnih izdelkov)
(1) Pogodbe, katerih predmet je odkup
surovega mleka, namenjenega predelavi, in se sklenejo med proizvajalcem mleka
in odkupovalci oziroma predelovalci mleka, morajo izpolnjevati pogoje iz
predpisov Unije in morajo biti sklenjene v pisni obliki.
(2) Podrobnejše pogoje iz tega člena
predpiše vlada.
59. člen
(prepustitev uvoženih kmetijskih pridelkov
ali živil v carinski postopek sprostitve blaga v prosti promet in veljavnost
listin ter znakov, izdanih v tretjih državah)
(1) Uvoženi kmetijski pridelki in živila iz
držav, ki niso članice EU (v nadaljnjem besedilu: tretje države), se lahko
prepustijo v carinski postopek sprostitve blaga v prost promet, če so skladni s
predpisanimi zahtevami in označeni v skladu s predpisi.
(2) Če je za uvoz posameznih kmetijskih
pridelkov in živil predpisan pregled kakovosti kmetijskih pridelkov in živil na
mejnem prehodu ali na prvem vstopnem mestu, je treba za sprostitev uvoženih
kmetijskih pridelkov oziroma živil v prosti promet pridobiti predhodno soglasje
pristojne inšpektorice ali inšpektorja (v nadaljnjem besedilu: inšpektor).
(3) Ne glede na prejšnji odstavek, za
ekološke kmetijske pridelke in živila, skladnost pošiljke s certifikatom in
izvirno potrdilo o kontrolnem pregledu za uvoz preveri in potrdi pristojni
carinski organ. Če pristojni carinski organ pri opravljanju nadzora ugotovi, da
k pošiljki ni priložen certifikat, so pa kmetijski pridelki in živila na
označbi ali na spremni dokumentaciji označeni kot ekološka, ne dovoli uvoza in
o tem obvesti pristojnega inšpektorja za hrano.
(4) V Republiki Sloveniji veljajo listine o
skladnosti in znaki skladnosti, izdani v tretjih državah, če so izdani v skladu
z mednarodnimi pogodbami.
60. člen
(stroški postopka)
(1) Za opravljanje uradnega nadzora
kakovosti kmetijskih pridelkov in živil ob uvozu v EU in izvozu iz EU, izdajo
potrdila o kakovosti ter pregled kakovosti plača vlagatelj strošek postopka.
(2) Strošek postopka iz prejšnjega odstavka
je prihodek proračuna Republike Slovenije in se vplačuje na posebni vplačilni
račun, skladno s predpisi, ki urejajo način plačevanja in razpolaganja z
javnofinančnimi prihodki.
(3) Minister predpiše višino stroškov
postopka glede na vrsto in količino kmetijskih pridelkov in živil.
61. člen
(registracija oziroma
odobritev obratov, majhne količine in lokalni trg)
(1) Fizične in pravne osebe, ki dajejo v
promet kmetijske pridelke oziroma živila in so nosilci živilske dejavnosti v
skladu s 3. točko 3. člena Uredbe 178/2002/ES, morajo biti registrirane oziroma
odobrene v skladu s 6. členom Uredbe 852/2004/ES pri organu, pristojnem za
varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: uprava),
na podlagi česar se vpišejo v register obratov iz 152.a člena tega zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek
registracija oziroma odobritev ni potrebna za fizično osebo, ki ni samostojni
podjetnik posameznik ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji in daje v
promet majhne količine kmetijskih pridelkov in živil, ki spadajo med primarne
proizvode rastlinskega izvora v skladu z Uredbo 178/2002/ES, pri čemer fizična
oseba ne sme biti hkrati registrirana kot nosilec živilske dejavnosti za
enakovrstno dejavnost.
(3) Majhne količine iz prejšnjega odstavka
so količine, ki jih fizična oseba iz prejšnjega odstavka sama pridela in
neposredno prodaja končnemu potrošniku na lokalnem trgu ali maloprodajnim
podjetjem, ki jih neposredno prodajajo končnemu potrošniku na lokalnem trgu.
(4) Kot neposredna prodaja končnemu
potrošniku na lokalnem trgu se štejejo: prodaja na mestu pridelave, prodaja na
tržnicah, prodaja na premičnih prodajnih objektih, kot so premična stojnica in
potujoča prodajalna, prodaja od vrat do vrat, prodaja na sejmih in prireditvah.
(5) Lokalni trg je celotno območje
Republike Slovenije.
(6) Podrobnejše pogoje iz tega člena
predpiše minister.
61.a člen
(prodaja kmetijskih pridelkov)
(1) Kmetijske pridelke, pridelane na
kmetiji, lahko neposredno prodajajo končnemu potrošniku nosilec, člani kmetije
in zaposleni na kmetiji, ki so vpisani v RKG.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka ne smejo
neposredno prodajati istovrstnih skupin kmetijskih pridelkov končnemu
potrošniku, če je nosilec ali član kmetije:
-
samostojni podjetnik posameznik, registriran za
prodajo kmetijskih pridelkov in vpisan v register obratov iz 152.a člena tega
zakona za istovrstne skupine kmetijskih pridelkov, ali
-
nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji iz
100. člena tega zakona, registriran za dopolnilno dejavnost prodaje kmetijskih
pridelkov, ali
-
zakoniti zastopnik pravne osebe ali ima
večinski delež v pravni osebi, registrirani za prodajo kmetijskih pridelkov in
vpisani v register obratov iz 152.a člena tega zakona za istovrstne skupine
kmetijskih pridelkov.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena
zaposleni na kmetiji ne sme za kmetijo prodajati istovrstnih skupin kmetijskih
pridelkov končnemu potrošniku, če je zaposleni na kmetiji hkrati tudi oseba iz
prve ali tretje alineje prejšnjega odstavka.
61.b člen
(plačilni rok za hitro pokvarljiva živila)
(1) Ne glede na 10. člen Zakona o
preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12) plačilni rok za
hitro pokvarljivo živilo ne sme biti daljši od 45 dni.
(2) Drugačen dogovor o dolžini plačilnega
roka iz prejšnjega odstavka je ničen.
(3) Za hitro pokvarljivo živilo iz prvega
odstavka tega člena se šteje:
-
sveže sadje in zelenjava iz Priloge I Uredbe
1308/2013/EU, vključno s krompirjem;
-
mleko in mlečni izdelki, ki niso sterilizirani;
-
predpakirano in nepredpakirano sveže meso,
mleto meso, mesni pripravki, drobovina in notranji organi;
-
nepredpakirani presni in pasterizirani mesni
izdelki;
-
sveže ribe, raki in mehkužci;
-
jajca v lupini;
-
sveže gobe in zelišča;
-
predpakiran in nepredpakiran kruh in pekovsko
pecivo;
-
nepredpakirani fini pekovski izdelki.
61.c člen
(plačilni rok za druga živila)
(1) Ne glede na 10. člen Zakona o
preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12) je dogovor o
dolžini plačilnega roka za druga živila, ki je daljši od 90 dni, ničen.
(2) Za druga živila iz prejšnjega odstavka
se šteje hrana ali živilo v skladu s prvim odstavkom 2. člena Uredbe
178/2002/ES, in grozdje, namenjeno za predelavo v vino, razen živil iz tretjega
odstavka prejšnjega člena.
(3) Ne glede na 10. člen Zakona o
preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12) začne plačilni rok
za grozdje, namenjeno za predelavo, teči 1. marca v vinskem letu pridelave
grozdja.
V.a VERIGA PRESKRBE S HRANO
61.č člen
(veriga preskrbe s hrano)
Veriga preskrbe s hrano vključuje pridelavo
oziroma prirejo, predelavo, distribucijo, veleprodajo oziroma maloprodajo do
končnega potrošnika in je trajnostno naravnana, saj s svojim obstojem in
delovanjem vpliva na gospodarstvo, zdravje in okolje.
61.d člen
(varuh)
(1) Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano
(v nadaljnjem besedilu: varuh) spremlja ravnanja deležnikov v verigi preskrbe s
hrano, objavlja primere dobrih poslovnih praks na spletni strani varuha in o
tem obvešča javnost, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov
in varovanje poslovnih skrivnosti.
(2) Varuh priglasi Javni agenciji Republike
Slovenije za varstvo konkurence morebitna nedovoljena ravnanja v verigi
preskrbe s hrano (v nadaljnjem besedilu: nedovoljena ravnanja).
(3) Varuh letno poroča vladi o primerih
dobrih in slabih poslovnih praks v verigi preskrbe s hrano ter vladi predlaga
sprejetje tistih ukrepov, ki pozitivno vplivajo na verigo preskrbe s hrano, pri
čemer upošteva varstvo osebnih podatkov in varovanje poslovnih skrivnosti.
61.e člen
(imenovanje, razrešitev in financiranje
varuha)
(1) Varuha na predlog ministra in v
soglasju z ministrom, pristojnim za trgovino, po predhodnem posvetovanju z
deležniki v verigi preskrbe s hrano, imenuje vlada za obdobje petih let.
(2) Minister za varuha predlaga osebo, ki
uživa strokovni in moralni ugled ter podporo deležnikov v verigi preskrbe s
hrano. Predlagani kandidat za varuha ne sme biti član v organu upravljanja ali
nadzora gospodarske družbe, ki se ukvarja s pridelavo, predelavo, distribucijo
ali prodajo hrane ter ne sme imeti funkcije v državnem organu, organu politične
stranke ali organu sindikata. Za varuha je lahko imenovan kandidat:
-
ki je državljan Republike Slovenije;
-
ki obvlada uradni jezik;
-
ki ni pravnomočno obsojen;
-
ki ima najmanj deset let delovnih izkušenj na
področju pridelave, predelave, distribucije ali prodaje živil.
(3) Varuh svoje delo opravlja nepoklicno.
Pri svojem delu je neodvisen in samostojen ter ravna častno in pošteno.
(4) Vlada lahko na predlog ministra in v
soglasju z ministrom, pristojnim za trgovino, predčasno razreši varuha, če:
-
to sam zahteva;
-
trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje
svojega dela;
-
ravna v nasprotju z določbami tega zakona;
-
zaradi ugotovljenih napak pri delu ni vreden
zaupanja;
-
nastopi funkcijo v državnem organu, organu
politične stranke, organu sindikata ali postane član v organu upravljanja ali
nadzora gospodarske družbe, ki se ukvarja s pridelavo, predelavo, distribucijo
ali prodajo hrane.
(5) Varuh deluje na sedežu ministrstva, ki
zagotavlja materialna in finančna sredstva za njegovo delovanje. Varuh je
upravičen do nagrade za svoje opravljeno delo in do povračila potnih stroškov.
(6) Podrobnejše pogoje o delovanju in
financiranju varuha predpiše vlada.
61.f člen
(nedovoljena ravnanja)
(1) Nedovoljena ravnanja so tista ravnanja,
s katerimi ena stranka s svojo znatno tržno močjo, ki je razvidna iz obsega ali
vrednosti prodaje, v nasprotju z dobrimi poslovni običaji izkorišča drugo
pogodbeno stranko.
(2) Nedovoljena ravnanja so zlasti:
-
nespoštovanje predpisanih plačilnih rokov;
-
vsiljevanje pogojev, zlasti dodatnih plačil ali
popustov, promocij ali drugih storitev, nepoštenih dobavnih pogojev, protidobav
po nekonkurenčnih pogojih, dodatnih plačil zaradi doseganja ali nedoseganja
določenih ravni prodaj, brezpogojnega vračanja neprodanega blaga, bremenitev
drugih pogodbenih strank s stroški inventurnega manjka ali kraj.
(3) Pogodba je v delu, ki vsebuje
nedovoljena ravnanja, nična.
VI. VARNOST ŽIVIL
62. člen
(pristojni organ in
uradni nadzor)
(1) Pristojni organ, odgovoren za izvajanje
predpisov Unije s področja varnosti živil neživalskega izvora v vseh fazah
proizvodnje, predelave in distribucije ter varnosti živil v gostinski dejavnosti,
institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu, je uprava.
(2) Uprava izvaja uradni nadzor nad
varnostjo živil iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisi Unije, ki urejajo
uradni nadzor.
(3) Vlada sprejme predpise za zagotavljanje
varnosti živil iz prvega odstavka tega člena.
(4) Podrobnejše pogoje glede varnosti živil
iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.
63. člen
(mikrobiološka kontaminacija, ostanki
pesticidov in onesnaževal v primarni pridelavi rastlinskega izvora)
V primarni pridelavi morajo kmetijski pridelki
in živila rastlinskega izvora, ob dajanju v promet ali uporabi glede
mikrobiološke kontaminacije, ostankov pesticidov in onesnaževal v kmetijskih
pridelkih in živilih rastlinskega izvora, izpolnjevati predpisane zahteve.
VII. KAKOVOST IN OZNAČEVANJE KMETIJSKIH
PRIDELKOV IN ŽIVIL, VARSTVO INTERESOV POTROŠNIKOV IN SHEME KAKOVOSTI
1. Kakovost kmetijskih pridelkov in živil
ter varstvo interesov potrošnikov
64. člen
(kakovost kmetijskih pridelkov in živil)
(1) Kakovost kmetijskih pridelkov in živil
po tem zakonu je skupek lastnosti in značilnosti, zaradi katerih kmetijski
pridelki in živila zadostijo pričakovanja potrošnika.
(2) Šteje se, da kmetijski pridelek ali
živilo ustreza zahtevam iz prejšnjega odstavka, če ustreza predpisani in
označeni kakovosti.
(3) Uprava izvaja nadzor nad izvajanjem
predpisanih zahtev kakovosti in označevanja kmetijskih pridelkov in živil.
(4) Podrobnejše pogoje glede kakovosti
kmetijskih pridelkov in živil predpiše minister.
65. člen
(varstvo interesov potrošnikov)
Varstvo interesov potrošnikov po tem zakonu je
zagotovljeno, če kmetijski pridelek ali živilo izpolnjuje predpisane pogoje iz
tega zakona, predpisov Unije, ki
urejajo splošna načela in zahteve živilske zakonodaje, in predpisov Unije o izvajanju
uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in
živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali v delu,
ki se nanaša na pošteno ravnanje v trgovini z živili, in na zaščito interesov
potrošnikov, vključno z označevanjem živil in drugimi oblikami obveščanja
potrošnikov, ter predpisov Unije,
ki urejajo sledljivost in označevanje GSO ter določajo meje naključne ali
nenamerne prisotnosti GSO v pridelkih in živilih.
66. člen
(prepoved zavajanja)
Označevanje in način trženja kmetijskih
pridelkov ali živil ne smeta besedno, slikovno ali kako drugače zavajati
potrošnika glede resničnosti navedenih podatkov.
67. člen
(sodelovanje)
Ministrstvo in Uprava sodelujeta z mednarodnimi organizacijami na področju kakovosti in varnosti živil
ter varstva interesov potrošnikov po tem zakonu.
2. Prostovoljno označevanje
68. člen
(prostovoljne označbe)
(1) Prostovoljne označbe so navedbe posebnih
lastnosti, postopkov pridelave in predelave ter drugih lastnosti kmetijskih
pridelkov in živil, ki dopolnjujejo obvezno označevanje.
(2) Kmetijski pridelki in živila so lahko
označeni s prostovoljnimi označbami, če je za te označbe izdan certifikat in so
vpisane v evidenco iz 148. člena tega zakona.
(3) Izpolnjevanje pogojev preverja organizacija
za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona.
(4) Podrobnejše pogoje in način prostovoljnega
označevanja predpiše minister.
3. Sheme kakovosti
a) Splošno
69. člen
(sheme kakovosti)
(1) Shema kakovosti pomeni opredelitev posebnih
meril in zahtev glede značilnosti, postopkov pridelave ali predelave kmetijskih
pridelkov ali živil, ki presega predpisano kakovost, ali pogoje glede varstva
zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrega počutja živali ali zaščite okolja,
in je pomembna za pospeševanje proizvodnje višje ali posebne kakovosti, ki je
tržno zanimiva in prepoznavna za potrošnika.
(2) Sheme kakovosti kmetijskih pridelkov in
živil po tem zakonu so: »dobrote z naših kmetij«, »izbrana
kakovost«, »neobvezne navedbe
kakovosti«, »ekološki«,
»integrirani«, »višja kakovost«, »zajamčena tradicionalna posebnost«, »označba
porekla« in »geografska označba« ter druge sheme
kakovosti, priznane s predpisi Unije.
(3) Izpolnjevanje pogojev iz shem kakovosti
preverja organizacija za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona, razen za neobvezne navedbe kakovosti.
b) Dobrote z naših kmetij
70. člen
(dobrote z naših kmetij)
(1) Kot »dobrote z naših kmetij« se lahko
označijo kmetijski pridelki in živila, pridelana ali predelana na kmetiji po receptih,
značilnih za kmečke izdelke, in z uporabo pretežnega dela lastnih surovin ali
surovin iz lokalnega okolja.
(2) Podrobnejše pogoje za pridobitev označbe,
način pridelave, predelave ali recepture, kakovostne zahteve kmetijskega
pridelka ali živila predpiše minister.
ba) Izbrana kakovost in neobvezne navedbe
kakovosti
70.a člen
(izbrana kakovost)
(1) Kmetijski pridelek ali živilo izbrane
kakovosti je kmetijski pridelek ali živilo s posebnimi lastnostmi, ki se
nanašajo predvsem na pridelavo, predelavo ali kakovost osnovnih surovin in na
poreklo osnovne surovine.
(2) Posebne lastnosti iz prejšnjega
odstavka temeljijo na objektivnih, merljivih, izsledljivih in drugih merilih,
ki se nanašajo na sestavo kmetijskega pridelka ali živila, okolju prijazno pridelavo,
kakovost surovin, dobrobit živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način
krmljenja, kratke prevozne poti, hitro predelavo surovin oziroma čim manjšo
poznejšo obdelavo pri skladiščenju in prevozu.
(3) Kmetijski pridelek ali živilo je lahko
označeno z označbo »izbrana kakovost«, če izpolnjuje predpisane pogoje in je
vpisano v evidenco iz 148. člena tega zakona.
(4) Vlagatelj, ki pridobi pravico do
uporabe označbe »izbrana kakovost«, s tem pridobi tudi pravico do uporabe
zaščitnega znaka »izbrana kakovost«.
(5) Podrobnejši postopek priznanja označbe
»izbrana kakovost«, ugotavljanje skladnosti in grafično podobo zaščitnega znaka
»izbrana kakovost« predpiše minister.
70.b člen
(neobvezne navedbe kakovosti)
(1) Neobvezne navedbe kakovosti se nanašajo
na značilnost ene ali več kategorij kmetijskih pridelkov ali živil ali na
lastnost kmetovanja ali predelave, ki velja za določena območja in daje dodano
vrednost proizvodu v primerjavi s podobnimi proizvodi.
(2) Značilnosti kmetijskih pridelkov in
živil z neobvezno navedbo kakovosti so predpisane s predpisi Unije.
(3) Fizične in pravne osebe, ki uporabljajo
neobvezne navedbe kakovosti, se vpišejo v evidenco iz 148. člena tega zakona.
(4) Podrobnejše pogoje uporabe neobveznih
navedb kakovosti predpiše minister v skladu s predpisi Unije.
c) Ekološki in integrirani kmetijski pridelek
ali živilo
71. člen
(označevanje)
(1) Kmetijski pridelek ali živilo je lahko
označeno z označbami »ekološki« ali »integrirani«, če je za kmetijski pridelek
ali živilo izdan certifikat, da izpolnjuje predpisane pogoje pridelave in
predelave, in če je pridelovalec oziroma predelovalka ali predelovalec (v
nadaljnjem besedilu: predelovalec) vpisan v evidence pridelovalcev in
predelovalcev ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil.
(2) Z označbami iz prejšnjega odstavka se lahko
označi tudi tisto kmetijsko gospodarstvo, ki je v celoti vključeno v kontrolo
ekološke ali integrirane pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil.
(3) Podrobnejše pogoje o označevanju ekoloških
in integriranih kmetijskih pridelkov in živil ter kmetijskih gospodarstev, o
pridelavi in predelavi ter načinu uporabe označb predpiše minister v skladu s
predpisi Unije.
72. člen
(ekološki kmetijski pridelek oziroma živilo)
(1) Ekološki kmetijski pridelek ali živilo je
kmetijski pridelek ali živilo, pridelan in predelan po naravnih metodah in
postopkih.
(2) Podrobnejše pogoje o tem, kaj je ekološka
pridelava in predelava, in način kontrole glede na vrsto kmetijskega pridelka
ali živila predpiše minister, v skladu s predpisi Unije, določbe, ki se nanašajo na nadzor, pa vlada.
73. člen
(integrirani kmetijski pridelek ali živilo)
(1) Integrirani kmetijski pridelek ali živilo
je pridelano in predelano po metodah in postopkih integriranega načina
kmetijske dejavnosti.
(2) Integrirani način kmetijske dejavnosti je
uravnotežena uporaba agrotehničnih in zootehničnih ukrepov, ob skladnem
upoštevanju gospodarskih, ekoloških, etoloških in toksikoloških dejavnikov. Pri
tem imajo pri enakem gospodarskem učinku naravni ukrepi prednost pred
fitofarmacevtskimi, veterinarsko-farmacevtskimi in biotehnološkimi ukrepi.
(3) Podrobnejše pogoje o tem, kaj se šteje za
integrirano pridelavo in predelavo, in način kontrole glede na vrsto
kmetijskega pridelka ali živila, predpiše minister.
74. člen
(kontrola)
Kontrolo pridelave in predelave ekoloških in
integriranih kmetijskih pridelkov in živil, in izdajanje certifikatov ekoloških
ali integriranih kmetijskih pridelkov in živil, opravljajo organizacije za
kontrolo in certificiranje kmetijskih pridelkov in živil iz 92. člena tega
zakona.
d) Kmetijski pridelek ali živilo višje
kakovosti
75. člen
(kmetijski pridelek ali živilo višje
kakovosti)
(1) Kmetijski pridelek ali živilo višje
kakovosti je kmetijski pridelek ali živilo, ki po svojih značilnih lastnostih
pozitivno odstopa od drugih podobnih kmetijskih pridelkov in živil, in od
njihove kakovosti, če je ta predpisana.
(2) Značilne lastnosti kmetijskega pridelka ali
živila se določajo glede na sestavo, senzorične lastnosti in fizikalno kemične
značilnosti ter način pridelave ali predelave.
(3) Kmetijski pridelek ali živilo je lahko
označeno z označbo »višja kakovost«, če izpolnjuje predpisane pogoje in je
vpisan v evidenco iz 148. člena tega zakona.
(4) Podrobnejše pogoje zaščite kmetijskih
pridelkov ali živil z označbo višje kakovosti in način kontrole predpiše
minister.
e) Kmetijski pridelek ali živilo zajamčene
tradicionalne posebnosti
76. člen
(zajamčena tradicionalna posebnost)
(1) Kmetijski pridelek ali živilo zajamčene
tradicionalne posebnosti je kmetijski pridelek ali živilo, proizvedeno iz
tradicionalnih surovin, ali z značilno tradicionalno sestavo ali načinom
pridelave oziroma predelave, in izpolnjuje pogoje, določene s predpisi Unije.
(2) Kmetijski pridelek ali živilo je lahko
označeno z označbo »zajamčena tradicionalna posebnost«, če izpolnjuje za to
predpisane pogoje in je vpisan v evidenco iz 148. člena tega zakona.
(3) Podrobnejše pogoje zaščite kmetijskih
pridelkov ali živil z označbo zajamčene tradicionalne posebnosti in način
kontrole predpiše minister v skladu s predpisi Unije.
f) Kmetijski pridelek ali živilo z označbo
porekla ali geografsko označbo
77. člen
(označba porekla)
(1) Označba porekla je ime regije, posebnega
kraja ali v izjemnih primerih države, ki se uporablja za opis kmetijskega
pridelka ali živila:
-
s poreklom iz navedenih območij;
-
katerega kakovost ali značilnosti so bistveno ali
izključno posledica posebnega geografskega okolja z njegovimi lastnimi
naravnimi in človeškimi dejavniki ter katerega pridelava, predelava in priprava
za trg potekajo znotraj opredeljenega geografskega območja in
-
ki izpolnjuje pogoje, določene s predpisi Unije, in je vpisan v evidenco iz 148. člena
tega zakona.
(2) Podrobnejše pogoje zaščite kmetijskih
pridelkov ali živil z označbo porekla in način kontrole predpiše minister v
skladu s predpisi Unije.
78. člen
(geografska označba)
(1) Geografska označba je ime regije, posebnega
kraja ali v izjemnih primerih države, ki se uporablja za opis kmetijskega
pridelka ali živila:
-
s poreklom iz navedenih območij,
-
ki ima posebno kakovost, sloves ali druge
značilnosti, ki jih je mogoče pripisati navedenemu geografskemu poreklu, in
katerega proizvodnja ali predelava in priprava za trg se opravljata znotraj
opredeljenega geografskega območja in
-
ki izpolnjuje pogoje, določene s predpisi Unije in je vpisan v evidenco iz 148. člena
tega zakona.
(2) Podrobnejše pogoje zaščite kmetijskih
pridelkov ali živil z geografsko označbo in način kontrole predpiše minister v
skladu s predpisi Unije.
79. člen
(sodno varstvo pravic)
Za kmetijske pridelke ali živila, ki se v
skladu s tem zakonom in predpisi Unije zaščitijo kot označba porekla ali geografska označba, se za sodno
varstvo pravic uporabljajo predpisi o industrijski lastnini.
4. Naravne mineralne vode
80. člen
(naravna mineralna voda)
(1) Z označbo »naravna mineralna voda« se lahko
poimenuje voda, ki izvira iz določenega izvira in izpolnjuje pogoje glede
fizikalnih, kemijskih, senzoričnih in mikrobioloških lastnosti, določenih s
predpisi Unije, ter je vpisana v
evidenco iz 148. člena tega zakona.
(2) Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka
predpiše, v skladu s predpisi Unije, minister v soglasju z ministrico ali ministrom, pristojnim za
zdravje.
5. Postopek zaščite kmetijskih pridelkov
ali živil in priznanja označbe naravna mineralna voda
81. člen
(pristojnost)
(1) Na področju zaščite kmetijskih
pridelkov in živil z označbami višje kakovosti, izbrane kakovosti, zajamčene tradicionalne posebnosti, označbo
porekla in geografsko označbo (v nadaljnjem besedilu: zaščita kmetijskih
pridelkov in živil) ima ministrstvo naslednje naloge:
-
vodi postopek zaščite ali prehodne nacionalne
zaščite kmetijskih pridelkov;
-
posreduje vloge na Evropsko Komisijo, sodeluje
z Evropsko Komisijo in drugimi državami, kakor to določajo predpisi Unije;
-
sodeluje s pooblaščenimi organi drugih držav;
-
opravlja druge naloge s področja zaščite
kmetijskih pridelkov.
(2) Na področju priznanja označb naravnih
mineralnih vod ima uprava naslednje naloge:
-
vodi postopke za priznanje označb naravnih mineralnih
vod;
-
sodeluje z Evropsko komisijo;
-
opravlja druge naloge s področja priznanja
označb naravnih mineralnih vod.
82. člen
(vloga)
Postopek zaščite kmetijskih pridelkov in živil
in priznanja označbe naravna mineralna voda, se začne na podlagi vloge, ki jo
pridelovalec ali predelovalec ali njihova združenja, ki so vlagateljice ali
vlagatelji (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), vložijo pri pristojnem organu iz prejšnjega člena.
83. člen
(stroški)
(1) V postopku zaščite kmetijskih pridelkov ali
živil ali priznanja označbe naravna mineralna voda plačujejo vlagatelji stroške
postopka.
(2) Strošek postopka iz prejšnjega odstavka je
prihodek proračuna Republike Slovenije in se vplačuje na posebni vplačilni
račun, skladno s predpisi, ki urejajo način plačevanja in razpolaganja z
javnofinančnimi prihodki.
(3) Vrsto in višino stroškov iz prvega odstavka
tega člena predpiše minister.
84. člen
(vsebina vloge)
(1) Vloga za zaščito kmetijskih pridelkov in
živil ali za priznanja označbe naravna mineralna voda mora vsebovati:
-
identifikacijske podatke (ime in priimek ali firmo,
naslov ali sedež s hišno številko in EMŠO ali matično številko) o vlagatelju;
-
dokazila o sestavi, lastnostih, izvoru ali načinu
pridelave ali predelave kmetijskega pridelka in živila ali naravne mineralne
vode ter druga potrebna dokazila.
(2) Minister predpiše podrobnejšo vsebino vloge
iz tega člena.
85. člen
(odločba o označbi višje kakovosti ali
priznanju označbe naravna mineralna voda)
(1) Minister izda
odločbo o zaščiti kmetijskega pridelka ali živila z označbo višje kakovosti,
predstojnik Uprave pa odločbo o priznanju označbe naravna mineralna voda.
(2) Ob neizpolnjevanju
pogojev ali na vlogo vlagatelja minister izda odločbo o prenehanju zaščite
kmetijskega pridelka ali živila z označbo višje kakovosti in predstojnik Uprave
odločbo o prenehanju priznanja naravne mineralne vode.
(3) Uprava v Uradnem listu Republike
Slovenije objavi izrek odločbe o priznanju, spremembi ali prenehanju priznanja
označbe naravne mineralne vode.
86. člen
(prehodna nacionalna zaščita)
(1) Minister izda odločbo o prehodni nacionalni
zaščiti na območju Republike Slovenije za kmetijske pridelke ali živila z
geografsko označbo, označbo porekla ali zajamčeno tradicionalno posebnostjo, če
je vloga popolna in so izpolnjeni vsi predpisani pogoji. Ta odločba velja do
odločitve Evropske komisije o vpisu prehodno nacionalno zaščitenega kmetijskega
pridelka ali živila v registre, ki jih vodi Evropska komisija.
(2) Za posamezne prehodno nacionalno zaščitene
kmetijske pridelke ali živila so v predpisu določeni način uporabe zaščitenega
kmetijskega pridelka in živila, in rok, v katerem se morajo pridelovalci
oziroma predelovalci prehodno nacionalno zaščitenega kmetijskega pridelka ali
živila certificirati.
(3) Med postopkom registracije kmetijskega
pridelka ali živila pri Evropski komisiji, lahko vlagatelj vloži na ministrstvo
vlogo, z utemeljeno zahtevo, za preklic že dodeljene prehodne nacionalne
zaščite po prejšnjem odstavku.
(4) Z vpisom v register Evropske komisije
pridobi zaščiteni kmetijski pridelek ali živilo z geografsko označbo, označbo
porekla in zajamčeno tradicionalno posebnostjo, pravico do uveljavljanja
zaščite pred zlorabo ali poneverbo označbe v EU. Če kmetijski pridelek ali
živilo, opredeljeno v predpisih Unije s področja zaščite geografskih označb in označb porekla ter zajamčene
tradicionalne posebnosti, ni vpisano v register pri Evropski komisiji, izgubi
tudi prehodno nacionalno zaščito.
(5) Glede na pripombe Evropske komisije lahko
ministrstvo, po dogovoru z vlagateljem, izda novo odločbo o prehodni nacionalni
zaščiti kmetijskega pridelka ali živila.
87. člen
(odločitev)
Pristojni organ odloči
o vlogi za zaščito kmetijskih pridelkov ali živil z označbo višje kakovosti,
geografsko označbo, označbo porekla, zajamčeno tradicionalno posebnostjo ali za
priznanje označbe naravna mineralna voda, v roku šestih mesecev od popolnosti
vloge.
88. člen
(zaščitni znak za kmetijski pridelek ali
živilo)
(1) Vlagatelj, ki pridobi pravico do uporabe
označbe dobrote z naših kmetij, označbe višje kakovosti, označbe naravna
mineralna voda, označbe za ekološki ali integrirani kmetijski pridelek ali
živilo, in kmetijsko gospodarstvo, ki pridobi pravico do geografske označbe,
označbe porekla ali zajamčene tradicionalne posebnosti, vloži pri ministrstvu
vlogo za podelitev zaščitnega znaka za svoj kmetijski pridelek ali živilo in
kmetijsko gospodarstvo.
(2) Minister o vlogi iz prejšnjega odstavka
odloči z odločbo.
(3) Minister predpiše način podelitve
zaščitnega znaka, grafično podobo zaščitnih znakov za vsako označbo iz prvega
odstavka tega člena, način označevanja kmetijskih pridelkov in živil z
zaščitnimi znaki, uporabo zaščitnih znakov ter nadzor nad uporabo zaščitnih
znakov.
89. člen
(črtan)
VIII. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
90. člen
(ugotavljanje skladnosti kmetijskih
pridelkov ali živil)
(1) Ugotavljanje skladnosti obsega:
-
preverjanje skladnosti kmetijskih pridelkov ali
živil s predpisi;
-
izdajanje listin o skladnosti (izjav o
skladnosti, preizkusnih poročil, certifikatov ali drugih listin o skladnosti);
-
izdajanje dovoljenj za uporabo semen ali
vegetativnega razmnoževalnega materiala, ki ni pridelan po postopku ekološke
pridelave v skladu s predpisom Unije, ki ureja ekološko pridelavo in
označevanje ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in
nadzora.
(2) Podrobnejše metode in postopke za
ugotavljanja skladnosti kmetijskih pridelkov ali živil ter vsebino listin o
skladnosti predpiše minister, če niso določeni s predpisi Unije.
91. člen
(organizacije za ugotavljanje skladnosti)
(1) Za ugotavljanje skladnosti kmetijskih
pridelkov ali živil in kmetijskih gospodarstev predstojnik
Uprave določi:
-
organizacije za kontrolo in za certificiranje
kmetijskih pridelkov ali živil in kmetijskih gospodarstev;
-
organizacije za senzorično ocenjevanje;
-
uradne laboratorije;
-
referenčne laboratorije.
(2) Organizacije za ugotavljanje skladnosti iz
prejšnjega odstavka opravljajo naloge iz 90. člena tega zakona kot javno
pooblastilo.
(3) Uradni nadzor organizacij iz prvega
odstavka tega člena izvaja Uprava.
92. člen
(organizacije za kontrolo in certificiranje)
(1) Minister predpiše tehnične in
organizacijske pogoje, ki jih mora izpolnjevati organizacija za kontrolo in
certificiranje kmetijskih pridelkov ali živil in kmetijskih gospodarstev, če
niso določeni s predpisi Unije.
(2) Organizacija, ki želi opravljati kontrolo
in certificiranje kmetijskih pridelkov ali živil in kmetijskih gospodarstev,
mora za opravljanje te dejavnosti vložiti vlogo na Upravo, z dokazili o izpolnjevanju tehničnih in organizacijskih pogojev iz
prejšnjega odstavka. Kadar predpisi Unije tako določajo, mora organizacija k vlogi predložiti akreditacijsko
listino, ki jo je izdala Slovenska akreditacija ali akreditacijska služba druge
države članice, ki ima z Evropsko akreditacijo sklenjen sporazum o medsebojnem
priznavanju akreditacij.
(3) O vlogi iz prejšnjega odstavka odloči predstojnik Uprave z odločbo.
(4) Medsebojna razmerja med Upravo in organizacijo za kontrolo in
certificiranje se uredijo s pogodbo.
(5) Če organizacija iz tega člena ne izpolnjuje
več predpisanih pogojev ali če ravna v nasprotju s predpisi, predstojnik Uprave izda odločbo o prenehanju
opravljanja kontrole in certificiranj kmetijskih pridelkov ali živil in
kmetijskih gospodarstev.
93. člen
(organizacije za senzorično ocenjevanje)
(1) Minister predpiše tehnične in
organizacijske pogoje, ki jih mora izpolnjevati organizacija za senzorično
ocenjevanje, če niso določeni s predpisi Unije.
(2) Organizacija, ki želi opravljati senzorično
ocenjevanje, mora vložiti vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev na Upravo.
(3) O vlogi iz prejšnjega odstavka odloči predstojnik Uprave z odločbo.
(4) Medsebojna razmerja med Upravo in organizacijo za senzorično
ocenjevanje se uredijo s pogodbo.
(5) Če organizacija iz tega člena ne izpolnjuje
več predpisanih pogojev ali če ravna v nasprotju s predpisi, predstojnik Uprave izda odločbo o prenehanju
opravljanja senzoričnega ocenjevanja.
94. člen
(uradni laboratoriji)
(1) Uradni laboratorij opravlja naloge za
potrebe uradnega nadzora.
(2) Laboratorij, ki želi opravljati posamezne
laboratorijske analize v okviru uradnega nadzora kot uradni laboratorij, mora
za opravljanje te dejavnosti vložiti vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev
na Upravo.
(3) Izpolnjevanje predpisanih pogojev, dokazuje
laboratorij z akreditacijsko listino, ki jo izda Slovenska akreditacija ali
akreditacijska služba druge države članice, ki ima z Evropsko akreditacijo
sklenjen sporazum o medsebojnem priznavanju akreditacij.
(4) O vlogi za določitev uradnega laboratorija
odloči predstojnik Uprave z
odločbo.
(5) Medsebojna razmerja med Upravo in uradnim laboratorijem se uredijo s
pogodbo.
(6) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega
člena se lahko za namen uradnega nadzora za posamezni ukrep znotraj enega ali
več kmetijskih trgov imenuje laboratorij, ki je organizacijska enota državnega
organa, ki ima strokovna znanja na področju kmetijstva ali veterinarstva ali
živilstva ter uporablja predpisane preizkusne metode za posamezne ukrepe.
(7) Če laboratorij iz tega člena ne izpolnjuje
več predpisanih pogojev ali če ravna v nasprotju s predpisi, predstojnik Uprave izda odločbo o prenehanju
opravljanja nalog za potrebe uradnega nadzora.
95. člen
(referenčni laboratoriji)
(1) Za zagotavljanje kakovosti in enotnosti
rezultatov analiznega preizkušanja se skladno s predpisi Unije določijo referenčni laboratoriji.
(2) Predstojnik Uprave z odločbo po uradni dolžnosti izmed uradnih laboratorijev v Republiki
Sloveniji ali izmed drugih laboratorijev za posamezna področja, kjer to
zahtevajo predpisi, določi najmanj en nacionalni referenčni laboratorij.
(3) Medsebojna razmerja med nacionalnim
referenčnim laboratorijem in Upravo se uredijo s pogodbo.
(4) Če laboratorij iz tega člena ne izpolnjuje
več predpisanih pogojev, predstojnik Uprave izda odločbo o prenehanju opravljanja nalog za potrebe referenčnega
laboratorija.
96. člen
(vzorčenje)
(1) Za potrebe uradnega inšpekcijskega nadzora
odvzame inšpektor vzorec.
(2) Če stranka zahteva odvzem vzorca v
pritožbene namene, se ta odvzame hkrati z inšpekcijskim vzorcem. Vzorec za
pritožbene namene je last nosilca dejavnosti in se hrani pri nosilcu
dejavnosti, če ni predpisano drugače.
(3) Podrobnejše postopke in metode vzorčenja
predpiše minister.
97. člen
(stroški)
Če se pri ugotavljanju skladnosti kmetijskih pridelkov
ali živil v prometu pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ugotovi, da
kmetijski pridelki in živila niso v skladu s predpisanimi zahtevami, plača
stroške laboratorijskega preizkušanja pravna ali fizična oseba, ki je dala ali
ima neskladen kmetijski pridelek ali živilo v prometu.
98. člen
(program)
(1) Minister vsako leto sprejme program
spremljanja kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, ki obsega monitoring in
ukrepe za izboljšanje kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, varnosti živil
ter varstva interesov potrošnikov po tem zakonu.
(2) Sredstva za izvajanje programa iz
prejšnjega odstavka se zagotovijo v proračunu ministrstva.
IX. DOPOLNILNE DEJAVNOSTI
99. člen
(pogoji za opravljanje dopolnilne dejavnosti
na kmetiji)
(1) Dopolnilna dejavnost na kmetiji je
dejavnost, ki omogoča boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti in delovnih moči
kmetije ter pridobivanje dodatnega dohodka na kmetiji.
(2) Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti
na kmetiji ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v
Republiki Sloveniji v preteklem letu, na območjih z omejenimi možnostmi za
kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na
zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.
(3) Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se
šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot
razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem
obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Kadar se davčna osnova
od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih
odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne
dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz
dejavnosti.
(4) Kot dohodek dopolnilne dejavnosti se
šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, kadar nosilec dopolnilne
dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske
ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna
osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih
prihodkov in normiranih odhodkov, ter se davčna osnova za vso kmetijsko,
gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih
prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.
(5) Delež dohodka iz prejšnjega odstavka,
ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne
dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanke ali zavezanca, kakor
je izkazan v davčnem obračunu. Voditi se mora ločena evidenca prihodkov iz dopolnilne
dejavnosti na kmetiji.
(6) Na kmetiji se ne sme opravljati
posamezna vrsta dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če je nosilec ali član
kmetije samostojni podjetnik posameznik, registriran za istovrstno dejavnost, ali
zakoniti zastopnik pravne osebe ali ima večinski delež v pravni osebi, registrirani
za istovrstno dejavnost.
(7) Vrste dejavnosti, ki se lahko
opravljajo kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, njihove značilnosti, obseg in
podrobnejše pogoje predpiše vlada.
100. člen
(nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji)
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je
lahko nosilec kmetije ali član kmetije, ki ima za opravljanje dopolnilne
dejavnosti na kmetiji soglasje nosilca kmetije.
101. člen
(dovoljenje za opravljanje dopolnilne
dejavnosti na kmetiji)
(1) Nosilec dopolnilne dejavnosti na
kmetiji mora pred začetkom opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji
pridobiti dovoljenje upravne enote za opravljanje dopolnilne dejavnosti na
kmetiji (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje).
(2) V dovoljenju se določijo vrste
dopolnilnih dejavnosti, ki se opravljajo na kmetiji, in pogoji, ki morajo biti
izpolnjeni za opravljanje posamezne vrste dopolnilne dejavnosti na kmetiji v
skladu s tem zakonom, ime in priimek nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
KMG-MID kmetije, matična številka dejavnosti in davčna številka nosilca dopolnilne
dejavnosti na kmetiji.
(3) Če želi nosilec dopolnilne dejavnosti
na kmetiji opravljati novo vrsto dopolnilne dejavnosti ali prenehati opravljati
posamezno vrsto dopolnilne dejavnosti na kmetiji, mora na upravni enoti
pridobiti dovoljenje oziroma odločbo o razveljavitvi dovoljenja.
(4) Če gre za dopolnilne dejavnosti domače
ali umetne obrti, se dovoljenje izda z upoštevanjem strokovnega mnenja zbornice,
ki zastopa obrtnike.
(5) Če gre za dopolnilne dejavnosti, ki so
živilske dejavnosti v skladu z Uredbo 178/2002/ES, se dovoljenje izda, če je
nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji vpisan v register obratov iz 152.a
člena tega zakona.
(6) Upravna enota vsako leto do 30. junija
preverja izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 99. člena tega zakona za
preteklo koledarsko leto. Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora
najkasneje do roka iz tega odstavka upravni enoti sporočiti podatek o letnem
dohodku iz tretjega in četrtega odstavka 99. člena tega zakona.
(7) Upravna enota po uradni dolžnosti ali
na predlog pristojnega inšpektorja z odločbo razveljavi dovoljenje, če niso več
izpolnjeni pogoji iz 99. člena tega zakona. Dovoljenje za opravljanje dopolnilne
dejavnosti na kmetiji preneha veljati s smrtjo nosilca dopolnilne dejavnosti na
kmetiji.
(8) Vlada predpiše podrobnejšo vsebino
vloge za pridobitev dovoljenja iz prvega odstavka tega člena.
X. KMETIJSKA OPRAVILA
102. člen
(pravica do opravljanja kmetijskih opravil)
(1) Kmetijsko opravilo je delovni proces ali
vsakršna dejavnost, katere namen je opravljanje kmetijske dejavnosti. Kot
kmetijsko opravilo se zlasti štejejo obdelava tal v kmetijske namene, gnojenje,
shranjevanje in obdelava organskih gnojil, uporaba fitofarmacevtskih sredstev
za kmetijske namene, delo s kmetijsko mehanizacijo in živalmi ter njihovi
premiki, obratovanje in vzdrževanje naprav za kmetijske namene, obratovanje in
vzdrževanje namakalnih sistemov in njihovih črpalk, reja in oskrba živali,
gonjenje, paša živali in podobno.
(2) Kmetijska opravila se lahko, če to nujno
terja vrsta delovnega procesa, vremenske razmere, višja sila ali izredne
okoliščine, opravljajo ob vsakem času.
103. člen
(neupravičeno oviranje)
(1) Nihče ne sme neupravičeno ovirati ali
omejevati opravljanja kmetijskih opravil.
(2) Neupravičeno oviranje ali omejevanje
kmetijskih opravil pomeni vsakršno fizično ali drugačno preprečevanje ali
oteževanje nemotenega delovnega procesa kmetijskega opravila, zlasti
postavljanje ovir, naprav ali sistemov, ki preprečujejo nemoten delovni proces
kmetijskega opravila ali ga bistveno otežujejo.
104. člen
(motnje)
Kmetijsko opravilo ne pomeni nedovoljenih
motenj zaradi nedopustnega vznemirjanja, prepovedanih imisij in emisij ter nedovoljenih
posegov v prostor, če se izvaja v skladu s predpisi Unije, zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo kmetovanje, varstvo
okolja in ohranjanje narave.
105. člen
(akti občin)
Občine morajo v predpisih in drugih aktih iz
njihove pristojnosti upoštevati prepoved neupravičenega oviranja ali omejevanja
opravljanja kmetijskih opravil in v ta namen določati pogoje, ki omogočajo
opravljanje teh opravil na vseh kmetijskih zemljiščih in objektih, namenjenih
opravljanju kmetijske dejavnosti znotraj območja občin.
XI. ZDRUŽEVANJE
106. člen
(združevanje)
(1) Za uresničevanje ciljev kmetijske politike
iz 2. člena tega zakona se spodbuja prostovoljno proizvodno ali poslovno
združevanje kmetijskih gospodarstev v zadrugah in drugih združenjih.
(2) Pogoji in merila, ki jih morajo
izpolnjevati organizacije iz prejšnjega odstavka za uveljavljanje spodbud in
podpor organiziranju, usposobljenosti za izvajanje ukrepov kmetijske politike
in določanja prednosti pri uveljavljanju ukrepov kmetijske politike, se
določijo v predpisih in drugih aktih, ki na podlagi tega zakona urejajo ukrepe
kmetijske tržno-cenovne politike in razvoja podeželja.
107. člen
(organizacije proizvajalcev)
(1) Organizacija proizvajalcev po tem zakonu je
združenje kmetijskih gospodarstev, ki ima cilj prilagajati proizvodnjo in
ponudbo tržnim zahtevam.
(2) Organizaciji
proizvajalcev se status prizna, če izpolnjuje pogoje določene s predpisi Unije.
(3) O priznanju organizacije proizvajalcev na
predlog organizacije proizvajalcev odloča minister. Če
organizacija proizvajalcev ne izpolnjuje več pogojev za priznanje, ji minister
z odločbo odvzame status organizacije proizvajalcev.
(4) Kmetijske pridelke ali živila ali skupine
kmetijskih pridelkov ali živil, za katere se lahko prizna organizacija
proizvajalcev, posebne pogoje, ki veljajo za priznanje organizacije
proizvajalcev določenega kmetijskega pridelka ali živila ali skupine kmetijskih
pridelkov ali živil, postopek za priznanje ali odvzem, nadzor nad delovanjem
organizacij proizvajalcev podrobneje predpiše minister.
(5) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo
tudi za združenja organizacij proizvajalcev.
107.a člen
(skupine proizvajalcev)
(1) Skupine proizvajalcev po tem zakonu so
oblike združevanja kmetijskih gospodarstev oziroma drugih proizvajalcev v kmetijstvu
oziroma gozdarstvu, ki so namenjene začetnemu povezovanju, niso vezane na
pravila za sektorsko povezovanje organizacij proizvajalcev in katerih cilj je
prilagajati proizvodnjo in obseg proizvodnje zahtevam trga s skupnim trženjem
blaga.
(2) O priznanju skupine proizvajalcev na
predlog skupine proizvajalcev odloči minister. Če skupina proizvajalcev ne
izpolnjuje več pogojev za priznanje, ji minister z odločbo odvzame status
skupine proizvajalcev.
(3) Podrobnejše pogoje za priznavanje
skupin proizvajalcev predpiše minister.
108. člen
(medpanožne organizacije)
(1) Medpanožna organizacija po tem zakonu je
združenje organizacij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in prodajo
določenih kmetijskih pridelkov ali živil, če izpolnjuje naslednje pogoje:
-
da ob upoštevanju koristi potrošnikov usklajuje
proizvodnjo in prodajo kmetijskih pridelkov ali živil ter izboljšuje
preglednost in poznavanje proizvodnje in trga;
-
da izkaže dejansko in uspešno poslovanje;
-
da ne omejuje konkurence v nasprotju z zakonom.
(2) O priznanju medpanožne organizacije na
predlog organizacije odloča minister.
(3) Kmetijske pridelke ali živila ali skupine
kmetijskih pridelkov ali živil, za katere se lahko prizna medpanožna
organizacija, posebne pogoje, ki veljajo za priznanje medpanožne organizacije
določenega kmetijskega pridelka ali živila ali skupine kmetijskih pridelkov ali
živil, postopek za priznanje ali odvzem, nadzor nad delovanjem medpanožnih
organizacij, predpiše minister.
109. člen
(razširitev obveznosti na nečlane)
(1) Na predlog priznane organizacije
proizvajalcev ali priznane medpanožne organizacije, ki se šteje za
reprezentativno, se določena pravila, ki jih je sprejela ta organizacija, s
predpisom vlade lahko začasno, najdlje za eno leto, razširijo tudi na druge
kmetijske proizvajalce ali nosilce predelave in prodaje določenih kmetijskih
pridelkov ali živil, ki niso člani te organizacije, če je to nujno za
učinkovito uresničevanje tržne ureditve.
(2) Za reprezentativno organizacijo
proizvajalcev ali reprezentativno medpanožno organizacijo se šteje
organizacija, ki izpolnjuje predpisane pogoje, zlasti glede obsega proizvodnje,
območja delovanja in števila članov.
(3) Podrobnejše pogoje glede reprezentativnosti
predpiše vlada.
110. člen
(strojni krožki)
(1) Za učinkovitejšo rabo kmetijske in
gozdarske mehanizacije ter opreme, delovne sile in drugih proizvodnih
zmogljivosti lahko kmetijska gospodarstva ter nosilci ali člani kmetije in
lastniki gozdov ustanovijo strojni krožek, preko katerega lahko izvajajo
storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo.
(2) Strojni krožek iz prejšnjega odstavka
je pravna oseba zasebnega prava, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja
društva, ki pri storitvah s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo opravlja
predvsem informiranje, spodbujanje izvajanja storitev ter povezovanje
izvajalcev in naročnikov storitev. Strojni krožek vodi evidence o opravljenih
storitvah posameznega člana strojnega krožka.
(3) Minister predpiše seznam kmetijske in
gozdarske mehanizacije iz prvega odstavka tega člena ter osnove za katalog
stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije.
111. člen
(društva v javnem interesu)
(1) Društvom in zvezam društev na področju
kmetijstva (v nadaljnjem besedilu: društva), katerih namen ustanovitve in
delovanja presega uresničevanje interesov njihovih članov in pomeni delovanje v
javnem interesu na področju kmetijstva, lahko minister podeli status društva,
ki deluje v javnem interesu. Izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa
društva, ki deluje v javnem interesu, se preverja vsakih pet let.
(2) Ministrstvo vodi evidenco društev iz
prejšnjega odstavka, ki vsebuje zlasti naslednje podatke:
-
ime in sedež društva;
-
dejavnost društva;
-
zakoniti zastopnik društva (ime, priimek in
naslov);
-
podelitev ali izguba statusa društva.
(3) Podrobnejše pogoje, merila in postopek za
pridobitev statusa društva iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.
(4) Podatki iz evidence iz tega člena so javni,
razen identifikacijskih podatkov.
XII. KMETIJSKA IN GOZDARSKA MEHANIZACIJA TER
OPREMA
112. člen
(pogoji uporabe)
(1) Zaradi varovanja življenja in zdravja ljudi
morajo uporabnice ali uporabniki (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) določene
kmetijske in gozdarske mehanizacije ter opreme, za katere ne veljajo predpisi o
varnosti in zdravju pri delu, izpolnjevati predpisane pogoje za varno delo in
biti za to ustrezno usposobljeni.
(2) Ustrezno usposobljenost iz prejšnjega
odstavka dokazuje potrdilo o opravljenem preizkusu znanja o varnem delu z
določeno kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter opremo, ki ga izda organizacija,
ki je usposobljena za usposabljanje s področja varnega dela, ki jo določi
minister.
(3) Usposabljanje, izvajanje preizkusov znanja
in izdajanje potrdil iz drugega odstavka se izvaja kot javno pooblastilo.
(4) Izbira izvajalca za izvajanje nalog iz tega
člena se opravi na podlagi javnega razpisa. Po opravljenem javnem razpisu,
minister z odločbo določi organizacije iz drugega odstavka in z njimi sklene
pogodbe, s katerimi se uredijo medsebojna razmerja. Seznam teh organizacij se
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(5) Če organizacija iz prejšnjega odstavka
preneha izpolnjevati predpisane pogoje, se ji odvzame javno pooblastilo.
(6) Za posamezno kmetijsko in gozdarsko
mehanizacijo ter opremo minister lahko predpiše pogoje za varno delo, program
usposabljanja uporabnikov in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije za
izvajanje programa usposabljanja uporabnikov.
XIII. JAVNE SLUŽBE NA PODROČJU KMETIJSTVA
1. Skupne določbe
113. člen
(opredelitev)
(1) Javna služba na področju kmetijstva je s tem
zakonom ali z zakonom, ki ureja posamezna področja javnih služb v kmetijstvu,
določena dejavnost, pri izvajanju katere ima izvajalec v javnem interesu
posebne obveznosti (v nadaljnjem besedilu: obveznosti javne službe).
(2) Za javne službe na področju kmetijstva se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe, če ta ali drug
poseben zakon ne določa drugače.
(3) Kadar je izvajanje javne službe na področju
kmetijstva povezano tudi z razmerji javno-zasebnega partnerstva, se za ta
razmerja uporabljajo določbe zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(4) Način izvajanja posamezne javne službe na
področju kmetijstva predpiše vlada v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja
posamezna področja javnih služb v kmetijstvu, ter zakonom, ki ureja gospodarske
javne službe.
(5) Za javne službe, ki se izvajajo na podlagi
mednarodnih pogodb ali drugih aktov, ki jih je sprejela ali k njim pristopila
Republika Slovenija, predpiše vlada način izvajanja teh javnih služb tudi v
skladu s temi mednarodnimi akti.
114. člen
(obveznosti javne službe)
(1) Obveznosti javne službe na področju
kmetijstva so:
-
trajno in nepretrgano opravljanje dejavnosti in
izvajanje storitev;
-
omogočanje storitev za vsako fizično ali pravno
osebo, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo po tem zakonu ali izkaže pravni
interes;
-
izvajanje storitev po določenem programu;
-
izvajanje storitev po določeni ceni.
(2) Zakon lahko določi tudi druge obveznosti
javne službe.
(3) Obveznosti posamezne javne službe se lahko
podrobneje uredijo s predpisom vlade ali s koncesijskim aktom, razen če z
drugimi predpisi ni določeno drugače.
(4) Če izvajalec javne službe ne zagotovi
storitve javne službe osebi, kateri jo je dolžan zagotoviti, ali ne zagotovi
storitev po predpisani ceni in drugih predpisanih pogojih, lahko uporabnik
storitve od ministrstva zahteva, da odloči o uporabnikovi pravici z odločbo v
upravnem postopku in z njo izvajalcu javne službe naloži ustrezno ravnanje.
115. člen
(oblike izvajanja javnih služb na področju
kmetijstva)
(1) Poleg oblik, določenih z zakonom, ki ureja
gospodarske javne službe, lahko opravljajo javne službe na področju kmetijstva
tudi javni zavodi, katerih ustanovitelji so Republika Slovenija, občina ali na
podlagi posebnega zakona druga oseba javnega prava.
(2) Kadar je za opravljanje javne službe
ustanovljen javni zavod, mora pred začetkom opravljanja nalog javne službe po
tem zakonu pridobiti odločbo ministra, s katero se ugotovi usposobljenost za
izvajanje javne službe.
(3) Republika Slovenija lahko ustanovi javni
zavod za opravljanje specializiranih in posebnih strokovnih storitev v okviru
javne službe na področju kmetijstva.
116. člen
(financiranje javne službe)
(1) Javna služba na področju kmetijstva se
financira iz:
-
delnega ali celotnega plačila cene za opravljeno
storitev;
-
proračuna Republike Slovenije in občin;
-
drugih virov.
(2) Republika Slovenija financira ali
subvencionira posamezne storitve javne službe v kmetijstvu v skladu s programom
te javne službe.
(3) Izvajalci javnih služb morajo sredstva
iz proračuna Republike Slovenije za financiranje programa javnih služb nameniti
le za izvajanje programa javne službe.
117. člen
(cene storitev javne službe)
(1) Uporabniki storitev javne službe na
področju kmetijstva v celoti plačujejo ceno posamezne storitve, lahko pa se
cene za posamezne storitve za uporabnike tudi subvencionirajo tako, da
uporabniki plačujejo del cene ali da so za uporabnike storitve brezplačne.
(2) Minister predpiše cene storitev
posamezne javne službe na področju kmetijstva ter višino in vir za subvencioniranje
cen iz prejšnjega odstavka v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne
službe, in tem zakonom.
118. člen
(program javne službe)
(1) Vlada predpiše program posamezne javne
službe na področju kmetijstva, če ni drugače določeno z drugim zakonom.
(2) S predpisom iz prejšnjega odstavka
vlada določi zlasti:
-
vrsto in obseg storitev javne službe;
-
način in dinamiko izvajanja storitev javne
službe, skladno s predpisi, koncesijskimi akti in koncesijskimi pogodbami;
-
obseg in način financiranja ali subvencioniranja
posameznih storitev javne službe.
(3) Če vlada do začetka tekočega leta ne
predpiše programa dela, izda minister sklep o začasnem financiranju javne
službe. V sklepu določi višino financiranja na mesec, ki ne sme presegati
dvanajstine razpoložljivih proračunskih sredstev ministrstva za ta namen, in
določi naloge javne službe v obdobju začasnega financiranja.
119. člen
(strokovni nadzor nad izvajanjem javne službe)
(1) Strokovni nadzor nad izvajanjem javne
službe opravlja ministrstvo, lahko pa naloge strokovnega nadzora opravljajo
druge organizacije ali posamezniki kot javno pooblastilo.
(2) Strokovni nadzor kot javno pooblastilo
lahko opravljajo organizacije ali posamezniki, ki so strokovno usposobljeni za
nadzor na posameznem področju javne službe.
(3) Minister predpiše natančnejše pogoje glede
strokovne usposobljenosti iz prejšnjega odstavka.
(4) Izbira izvajalca za izvajanje nalog iz tega
člena se opravi na podlagi javnega razpisa. Po opravljenem javnem razpisu
določi minister z odločbo, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
organizacije in posameznike, ki bodo opravljali strokovni nadzor in z njimi
sklene pogodbe, s katerimi se uredijo medsebojna razmerja.
(5) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem javne
službe opravlja pristojna inšpekcija.
120. člen
(pogoji za opravljanje javne službe)
Minister lahko predpiše za posamezno javno
službo na področju kmetijstva pogoje glede prostorov, opremljenosti in kadrov,
ki jih mora izpolnjevati izvajalec javne službe.
121. člen
(osebe, ki izvajajo naloge javne službe)
(1) Strokovno delo pri izvajanju storitev javne
službe na področju kmetijstva lahko opravljajo le osebe, ki imajo ustrezno
strokovno izobrazbo, so strokovno usposobljene za opravljanje dela na določenem
delovnem mestu in izpolnjujejo druge pogoje, določene s predpisi.
(2) Podrobnejše pogoje glede strokovne
izobrazbe in drugih zahtev, ki jih mora izpolnjevati oseba, da lahko opravlja
strokovno delo pri izvajanju javne službe na področju kmetijstva, predpiše
minister.
(3) Oseba, ki opravlja strokovno delo pri
izvajanju storitev javne službe v neposrednem stiku z uporabniki storitev javne
službe, mora obvladati in uporabljati slovenski jezik, na dvojezičnih območjih
pa tudi jezik narodnosti.
(4) Osebi, ki pri opravljanju strokovnega dela
v okviru izvajanja storitev javne službe pride v stik z okuženo živaljo,
rastlino ali drugimi predmeti, s katerimi se lahko prenese kužno obolenje ali
zastrupitev, se prizna morebitna okužba s to boleznijo za poklicno obolenje, če
gre za dokazano trajno obolenje zaradi stika s to živaljo, rastlino ali drugimi
predmeti.
2. Področja javnih služb
122. člen
(področja javnih služb)
Javne službe na področju kmetijstva po tem
zakonu so:
-
kmetijsko svetovanje;
-
strokovne naloge v proizvodnji kmetijskih rastlin;
-
strokovne naloge v živinoreji;
-
ohranjanje in trajnostna raba genskih virov za
prehrano in kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: naloge genske banke);
-
upravljanje in vzdrževanje hidromelioracijskih
sistemov;
-
svetovanje v čebelarstvu.
123. člen
(kmetijsko svetovanje)
Naloge na področju kmetijskega svetovanja so
zlasti:
-
svetovanje v zvezi s tehnološkim, gospodarskim in
okoljevarstvenim področjem opravljanja kmetijske dejavnosti;
-
svetovanje in pomoč pri izdelavi razvojnih načrtov
za kmetijska gospodarstva;
-
svetovanje in pomoč pri uveljavljanju ukrepov
kmetijske politike;
-
svetovanje in pomoč pri organizaciji in delovanju
rejskih organizacij, organizacij pridelovalcev in drugih oblik proizvodnega
združevanja kmetijskih pridelovalcev;
-
svetovanje na področju kmetijskih in s kmetijstvom
povezanih predpisov.
124. člen
(strokovne naloge v proizvodnji kmetijskih
rastlin)
Strokovne naloge v proizvodnji kmetijskih
rastlin so zlasti:
-
selekcija;
-
žlahtnjenje;
-
introdukcija;
-
ekološka rajonizacija sort kmetijskih rastlin;
-
ugotavljanje vrednosti kmetijskih rastlin za
predelavo.
125. člen
(strokovne naloge v živinoreji)
Strokovne naloge v živinoreji so zlasti:
-
reprodukcija;
-
selekcija;
-
ocenjevanje plemenske vrednosti;
-
ugotavljanje proizvodnih oziroma delovnih
sposobnosti;
-
rodovništvo;
-
spremljanje in napovedi medenja v čebelarstvu;
-
izvajanje skupnega temeljnega rejskega programa;
-
razvojno raziskovalne naloge s področja izvajanja
rejskih programov za potrebe skupnega temeljnega programa;
-
ugotavljaje delovnih sposobnosti kopitarjev na
tekmovanjih;
-
širjenje genetskega napredka;
-
vodenje katastra čebelje paše;
-
osemenjevanje.
126. člen
(naloge genske banke)
(1) Z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti
v kmetijstvu se izvajajo naloge genske banke, ki so zlasti:
-
zbiranje in evidentiranje avtohtonega genskega
materiala, vključno s starimi domačimi ali udomačenimi sortami kmetijskih
rastlin in pasmami živali;
-
ocenjevanje in vrednotenje zbranega genskega
materiala po mednarodnih deskriptorjih;
-
razmnoževanje in trajnostna raba genskega materiala.
(2) Minister predpiše podrobnejša merila,
postopke in metode za ohranjanje in trajnostno rabo genskih virov za prehrano
in kmetijstvo.
127. člen
(upravljanje in vzdrževanje
hidromelioracijskih sistemov)
Naloge upravljanja in vzdrževanja hidromelioracijskih
sistemov so zlasti:
-
načrtovanje in izvajanje upravljanja;
-
izvedba vzdrževanja in nadzor nad izvedbo;
-
osveževanje podatkov za vodenje katastra;
-
izvedba gradbenih del v okviru investicijskega
vzdrževanja;
-
sodelovanje z melioracijskimi skupnostmi;
-
sodelovanje pri razvoju in načrtovanju novih
hidromelioracijskih sistemov;
-
izvajanje vloge soglasodajalca v postopkih
poseganja v prostor na območjih izvedenih hidromelioracijskih sistemov.
127.a člen
(naloge javne svetovalne službe v
čebelarstvu)
Naloge javne svetovalne službe v
čebelarstvu so zlasti:
-
svetovanje na področju tehnologije, ekonomike
in varne hrane;
-
svetovanje pri izdelavi razvojnih načrtov
čebelarstva;
-
svetovanje pri uveljavljanju ukrepov skupne
kmetijske politike s področja čebelarstva;
-
svetovanje pri organizaciji in delovanju
organizacij proizvajalcev iz 107. člena ali skupin proizvajalcev iz 107.a člena
tega zakona;
-
svetovanje pri pripravi predpisov s področja
čebelarstva;
-
sodelovanje pri pripravi razvojnih programov v
čebelarstvu;
-
ozaveščanje mladine in širše javnosti o pomenu
čebelarstva;
-
druge svetovalne naloge v čebelarstvu.
XIV. RAZISKOVALNO DELO, IZOBRAŽEVANJE,
RAZVOJNO-STROKOVNE NALOGE IN JAVNO POOBLASTILO
128. člen
(raziskovalno delo v kmetijstvu)
Ministrstvo v skladu z nacionalnim programom
samostojno ali v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi financira ali
sofinancira raziskovalne in razvojne projekte ter raziskovalno in razvojno
infrastrukturo.
129. člen
(izobraževanje in usposabljanje za potrebe
kmetijstva in razvoja podeželja)
Ministrstvo v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko
zbornico Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) predlaga in daje pobude za
različne oblike izobraževanja in usposabljanja za potrebe kmetijstva, živilstva
in podeželja, sofinancira vzpostavitev ugodnih razmer za izvajanje
izobraževanja in usposabljanja.
130. člen
(mojstrske kmetije)
(1) Za namen praktičnega usposabljanja v
kmetijstvu se vzpostavi mojstrske kmetije.
(2) Mojstrska kmetija je sodobno tehnološko
urejena kmetija, ki je usposobljena za uvajanje novih tehnologij pridelave,
prireje, predelave kmetijskih pridelkov in izdelkov in kmetijskih storitev,
izvajanje demonstracijskih poskusov in ogledov ter testiranja in prikazov
tehnologij in opreme v kmetijstvu.
(3) Mojstrska kmetija mora imeti vsaj enega člana
kmetije z mojstrskim izpitom in mora izpolnjevati predpisane materialne,
tehnične in druge kadrovske pogoje za izvajanje praktičnega usposabljanja v
kmetijstvu v svoji proizvodni usmeritvi.
(4) Minister predpiše podrobnejše pogoje, ki
jih mora izpolnjevati mojstrska kmetija glede na predvideno usmeritev ter način
določitve mojstrske kmetije.
(5) Minister podeli kmetiji naziv »mojstrska
kmetija« z odločbo.
131. člen
(mojstrski izpit)
(1) Mojstrica kmetica ali mojster kmet (v
nadaljnjem besedilu: mojster kmet) je član kmetije, ki opravi mojstrski izpit
po tem zakonu.
(2) Vsebina mojstrskega izpita se določi z
izpitnimi katalogi, ki jih sprejme Strokovni svet za poklicno in strokovno
izobraževanje.
(3) Predpis o tem, kako poteka mojstrski izpit
sprejme minister v soglasju z ministrom za šolstvo.
(4) Mojstrski izpit se opravlja na zbornici, ki
podeljuje listine in imenuje izpitne odbore izmed strokovnjakov na listi, ki jo
imenuje minister za šolstvo na predlog zbornice.
(5) Evidenco mojstrskih kmetij in mojstrskih
izpitov vodi zbornica.
(6) Zbornica v sodelovanju z zainteresiranimi
izvajalci izobraževanj vsako leto pripravi in objavi v dnevnem časopisju razpis
za učna mesta mojstra kmeta.
132. člen
(razvojno-strokovne naloge)
(1) Razvojno strokovne naloge so zlasti:
-
izdelava ekonomskih in drugih analiz na delovnem
področju ministrstva;
-
izvajanje nalog in analiz na področju kmetijske
zemljiške politike in razvoja podeželja;
-
izvajanje nalog in izdelava analiz na področju
ukrepov kmetijske politike, zagotavljanja varne hrane ter varstva okolja in
ohranjanja narave;
-
druge naloge, pomembne za usmerjanje in spremljanje
razvoja kmetijstva, živilstva in podeželja.
(2) Izvajalci nalog iz prejšnjega odstavka za
izvedbo teh nalog uporabljajo in obdelujejo podatke iz zbirk podatkov z
delovnega področja ministrstva.
133. člen
(javno pooblastilo)
(1) Organizacije, pooblaščene za
certificiranje, s področja kmetijstva, opravljajo to nalogo kot javno
pooblastilo. Javno pooblastilo obsega tudi
posredovanje podatkov, ki jih organizacije, pooblaščene za certificiranje,
pridobijo pri izvajanju kontrol na kraju samem zaradi izvajanja kontrole
ukrepov razvoja podeželja, ministrstvu in agenciji.
(2) Listine, ki jih pooblaščene organizacije
izdajajo pri izvajanju javnega pooblastila, so javne listine.
134. člen
(priznanja)
(1) Za dosežke, ki pomembno prispevajo k
razvoju kmetijstva in živilstva v Republiki Sloveniji, se posameznikom,
skupinam posameznikov, društvom, zavodom, gospodarskim družbam in drugim
organizacijam podeljujejo priznanja Republike Slovenije na področju kmetijstva
in živilstva.
(2) Vrste priznanj iz prejšnjega odstavka,
merila za podelitev in postopek njihovega podeljevanja predpiše minister.
(3) Sredstva za podelitve priznanj iz prvega
odstavka zagotovi ministrstvo.
XV. SVET ZA KMETIJSTVO IN PODEŽELJE REPUBLIKE
SLOVENIJE, SVET ZA VARNO HRANO IN SVET ZA GENSKE VIRE
135. člen
(svet za kmetijstvo in podeželje)
(1) Vlada ustanovi svet za kmetijstvo in
podeželje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: svet za kmetijstvo in podeželje).
(2) Naloga sveta za kmetijstvo in podeželje je,
da daje mnenja o pomembnejših odločitvah na področju kmetijstva in podeželja,
zlasti:
-
o predlogu nacionalnega programa;
-
o oceni izvajanja nacionalnega programa;
-
o predlaganih pomembnejšim predpisom na področju
kmetijstva in podeželja;
-
o predlaganih mednarodnih sporazumih s področja
kmetijstva in podeželja;
-
o drugih pomembnejših odločitvah za področje
kmetijstva in podeželja.
(3) Svet za kmetijstvo in podeželje
sestavljajo:
-
dve predstavnici ali predstavnika (v nadaljnjem
besedilu: predstavnik) zbornice;
-
en predstavnik Zadružne zveze Slovenije;
-
en predstavnik Čebelarske zveze Slovenije;
-
en predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije;
-
en predstavnik sindikata delavcev v kmetijstvu;
-
en predstavnik sindikata kmetov Slovenije;
-
dva predstavnika kmetijskih fakultet;
-
en predstavnik Kmetijskega inštituta Slovenije;
-
en predstavnik poklicnih in srednjih kmetijskih
šol.
(4) Organizacije iz prejšnjega odstavka
imenujejo svoje predstavnike. Minister skliče ustanovno sejo, na kateri
imenovani predstavniki izmed sebe izvolijo predsednico ali predsednika (v
nadaljnjem besedilu: predsednik), namestnico ali namestnika (v nadaljnjem
besedilu: namestnik) predsednika in sekretarko ali sekretarja (v nadaljnjem
besedilu: sekretar) Sveta za kmetijstvo in podeželje. Mandat
članov traja štiri leta in so lahko ponovno imenovani. Finančne, prostorske in
kadrovske pogoje, potrebne za delovanje sveta za kmetijstvo in podeželje,
zagotovi ministrstvo.
(5) Svet za kmetijstvo in podeželje sprejme
poslovnik, ki določa način njegovega dela.
136. člen
(svet za varno hrano)
(1) Svet za varno hrano je strokovno svetovalno
telo ministra na področju varne hrane in je sestavljen iz predstavnikov vladnih
in nevladnih organizacij, javnih zavodov in uglednih predstavnikov stroke in
šteje 15 članov.
(2) Člane sveta za varno hrano imenuje minister
z odločbo za dobo petih let in so lahko ponovno imenovani. Minister skliče
ustanovno sejo, na kateri imenovani člani izmed sebe izvolijo predsednika in
njegovega namestnika.
(3) Svet za varno hrano sprejme poslovnik, ki
določa način njegovega dela.
(4) Svet za varno hrano daje mnenja, predloge
in opredelitve glede posameznih vprašanj s področja varne hrane. Naloge sveta
na področju varne hrane so zlasti, da:
-
daje mnenja k ukrepom izvajanja kmetijske politike,
ki vplivajo na varno hrano;
-
daje mnenje k predlogom predpisov s področja varne
hrane;
-
predlaga znanstvene in izobraževalne dejavnosti s
področja varne hrane;
-
daje strokovna mnenja k drugim pomembnejšim odločitvam
na področju varne hrane;
-
pripravi predlog programa ukrepov za izboljšanje
varnosti in kakovosti kmetijskih pridelkov in živil ter varstva interesov
potrošnikov.
(5) Svet za varno hrano lahko za obravnavo
določenih vprašanj iz tega člena predlaga imenovanje delovne skupine
strokovnjakinj ali strokovnjakov (v nadaljnjem besedilu: strokovnjak), ki
pripravi predlog rešitev določenih vprašanj. Naloge in obveznosti članov take
delovne skupine določi minister z odločbo o imenovanju.
137. člen
(svet za genske vire)
(1) Svet za genske vire za prehrano in
kmetijstvo (v nadaljevanju: svet za genske vire) je strokovno svetovalno telo
ministra na področju ohranjanja in trajnostne rabe genskih virov za prehrano in
kmetijstvo.
(2) Svet za genske vire sestavlja interdisciplinarna
skupina strokovnjakov s področja kmetijstva, zootehnike, biologije, okolja,
izobraževanja, in sicer:
-
štirje predstavniki ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano (po en predstavnik za področje rastlinstva, zootehnike,
varne hrane in izvajanje ukrepov kmetijske politike);
-
en predstavnik ministrstva za okolje in prostor;
-
en predstavnik oddelka za agronomijo biotehniške
fakultete;
-
en predstavnik oddelka za biologijo biotehniške
fakultete;
-
en predstavnik oddelka za zootehniko biotehniške fakultete;
-
en predstavnik veterinarske fakultete;
-
en predstavnik fakultete za kmetijstvo v Mariboru;
-
dva predstavnika Kmetijskega inštituta Slovenije
(en predstavnik za področje rastlinstva in en za področje živinoreje);
-
en predstavnik Inštituta za hmeljarstvo in
pivovarstvo Slovenije;
-
en predstavnik zbornice;
-
dva predstavnika nevladnih organizacij s področja
ohranjanja in trajnostne rabe genskih virov, en za rastlinske in en za
živinorejske genske vire.
(3) Člane sveta za genske vire predlagajo
ustanove in organizacije iz prejšnjega odstavka, imenuje pa jih minister z
odločbo za dobo petih let. Člani sveta so lahko po prenehanju odločbe ponovno
imenovani. Minister skliče ustanovno sejo, na kateri imenovani člani izmed sebe
izvolijo predsednika in njegovega namestnika.
(4) Svet za genske vire sprejme poslovnik, ki
določa način dela sveta za genske vire.
(5) Svet za genske vire daje mnenja, predloge
in opredelitve glede posameznih vprašanj s področja genskih virov. Naloge sveta
za genske vire kot strokovno posvetovalnega telesa na področju genskih virov so
zlasti, da:
-
daje mnenja k dolgoročnim programom javne službe
genskih bank;
-
daje mnenje k nacionalnim poročilom o stanju na
področju genskih virov za prehrano in kmetijstvo;
-
daje mnenja k ukrepom izvajanja kmetijske politike,
ki se nanašajo na ohranjanje genskih virov za prehrano in kmetijstvo;
-
daje mnenje k predlogom predpisov s področja
genskih virov za prehrano in kmetijstvo;
-
predlaga znanstvene in izobraževalne dejavnosti s
področja genskih virov za prehrano in kmetijstvo;
-
daje strokovna mnenja k drugim pomembnejšim
odločitvam na področju genskih virov za prehrano in kmetijstvo.
(6) Svet za genske vire lahko za obravnavo
določenih vprašanj iz tega člena predlaga imenovanje delovne skupine
strokovnjakov, ki pripravi predlog rešitev določenih vprašanj. Naloge in
obveznosti članov take delovne skupine določi minister z odločbo o imenovanju.
XVI. ZBIRKE PODATKOV
1. Splošne določbe
138. člen
(zbirke podatkov)
Če ta zakon ne določa drugače, ministrstvo
upravlja in vodi:
a)
evidence, ki vsebujejo osebne podatke:
-
evidenco subjektov;
-
RKG;
-
evidenco prostovoljnih označb kmetijskih pridelkov
in živil;
-
evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških
in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil;
-
evidenca kmetijskih pridelkov in živil iz shem
kakovosti ter priznanih naravnih mineralnih vod;
-
evidenco centrov za certificiranje hmelja;
-
evidenco pridelka hmelja;
-
evidenco mreže računovodskih podatkov o
poslovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: kmetijsko knjigovodstvo);
-
evidenco organizacij proizvajalcev;
-
register obratov;
-
evidenco o finančnih pomočeh;
-
register plačilnih pravic;
-
evidenco trgovcev in uvoznikov določenih kmetijskih
pridelkov ali živil;
-
evidenco imetnikov rejnih živali in evidenco rejnih
živali;
-
evidenco melioracijskih sistemov in naprav;
-
evidenco ekološko pridelanega semena, semenskega
krompirja in vegetativnega razmnoževalnega materiala v Republiki Sloveniji;
-
zbirke podatkov s področja živinoreje;
-
evidenco izobraževanja in usposabljanja za potrebe
kmetijstva in razvoja podeželja;
-
zbirko podatkov mreže za podeželje;
-
zbirke podatkov analiz;
-
evidenco komasacij;
b)
evidence, ki ne vsebujejo osebnih podatkov:
-
pedološko karto;
-
evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih
zemljišč;
-
karto talnih števil;
-
evidenco območij z omejenimi možnostmi za
kmetijsko dejavnost.
139. člen
(upravljanje zbirk)
(1) Zavezanci za vpis v zbirke podatkov po tem
zakonu morajo posredovati resnične podatke.
(2) Upravljanje zbirk podatkov pomeni določanje
enotnih postopkov in kontrol za vodenje zbirk podatkov, vodenje pa pomeni vpis
individualnih podatkov in odločanje v postopkih vpisa.
(3) Zbirke podatkov po tem zakonu se vodijo
centralno in v računalniški obliki. Zaradi sledljivosti vpogledov v zbirke
podatkov se kot povezovalni znak uporablja davčna številka subjekta.
(4) Podatki v zbirkah podatkov po tem zakonu se
hranijo trajno.
(5) Podatki o imenu, priimku in naslovu nosilca
in drugih zavezancev za vpis v katero koli evidenco iz delovnega področja
ministrstva, so javni.
2. Evidenca subjektov
140. člen
(evidenca subjektov)
(1) Za pravne in fizične osebe, ki so zavezanci
za vpis v katero koli evidenco z delovnega področja ministrstva ali
uveljavljajo ukrepe kmetijske politike, ali dostopajo do zbirk podatkov z
delovnega področja ministrstva, ministrstvo enotno vodi in iz zbirk podatkov
prevzema naslednje podatke:
-
firmo ali ime in priimek ter sedež ali naslov s
hišno številko;
-
davčno številko;
-
EMŠO ali matično številko poslovnega subjekta;
-
pravnoorganizacijsko obliko;
-
podatke o dejavnostih;
-
identifikacijsko številko subjekta;
-
seznam evidenc z delovnega področja ministrstva, v
katerih je subjekt vpisan;
-
za fizične osebe vrsto pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, kadar so obvezno zavarovani kot kmetje ali člani
kmečkih gospodarstev ali kot druge osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno
opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic, ali kadar so
prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje na podlagi opravljanja samostojne
kmetijske dejavnosti;
-
podatke za stike (telefonska številka in
elektronski naslov).
(2) Prevzemanje
podatkov iz prve, tretje, četrte in osme alineje prejšnjega odstavka v evidenco
subjektov poteka s samodejnim povezovanjem s centralnim registrom prebivalstva,
evidenco gospodinjstev, poslovnim registrom Slovenije, registrom prostorskih
enot in zbirkami podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Prevzemanje osebnih podatkov poteka z uporabo EMŠO ali matične številke
poslovnega subjekta ali davčne številke. Podatke za stike se pridobiva iz vlog
na podlagi pisnega soglasja subjekta.
(3) Identifikacijsko številko subjekta določi
ministrstvo ob prvem prevzemu osebnih podatkov o subjektu iz evidenc iz
prejšnjega odstavka ali prvem vpisu subjekta v katero koli evidenco z delovnega
področja ministrstva. Identifikacijska številka subjekta je namenjena
povezovanju z drugimi zbirkami podatkov z delovnega področja ministrstva.
(4) Evidenca subjektov je namenjena enotnemu
vodenju in zagotavljanju točnosti podatkov o subjektih v evidencah z delovnega
področja ministrstva.
3. Register kmetijskih gospodarstev
141. člen
(pogoji za vpis in namen RKG)
(1) V RKG se morajo vpisati kmetijska
gospodarstva na območju Republike Slovenije, ki izpolnjujejo vsaj enega izmed
naslednjih pogojev:
1.
da so v skladu s predpisi zavezanci za vpis v
zbirke podatkov z delovnega področja ministrstva;
2.
da uveljavljajo finančne podpore po tem zakonu ali
kakršne koli druge ukrepe kmetijske politike;
3.
da so za opravljanje kmetijske dejavnosti vpisana v
uradne evidence ali registre po drugih predpisih;
4.
da imajo v uporabi:
-
najmanj 1 hektar zemljišč, ki po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč sodijo med kmetijska zemljišča, ali
-
najmanj 0,1 hektarja oljčnikov ali
-
najmanj 0,2 hektarja intenzivnega sadovnjaka ali 0,1 hektarja jagodičja ali lupinarja ali
-
hmeljišče;
5.
tržijo pridelke, ki jih pridelujejo.
(2) V RKG se lahko vpišejo tudi druga kmetijska
gospodarstva, ki se jim po prejšnjem odstavku ni treba vpisati.
(3) V RKG se enotno vodijo podatki o kmetijskem
gospodarstvu ter subjektih vezanih na kmetijsko gospodarstvo. Podatki iz RKG se
uporabljajo za prijavo in kontrolo finančnih podpor ter drugih ukrepov
kmetijske politike, za spremljanje stanja kmetijstva ter za načrtovanje
kmetijske politike.
142. člen
(KMG-MID)
Osnova za vodenje RKG in njegovega povezovanja
z drugimi zbirkami podatkov je KMG-MID, ki ga določi ministrstvo ob vpisu
kmetijskega gospodarstva v RKG. Uporaba KMG-MID je obvezna v vseh zbirkah
podatkov ministrstva v zvezi s kmetijskim gospodarstvom.
143. člen
(podatki)
(1) V RKG se za posamezno kmetijsko
gospodarstvo vodijo ali prevzemajo naslednji podatki:
-
KMG-MID;
-
naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva in
domače ime kmetije, če ga ima;
-
nosilec in za kmetijo tudi podatki o namestniku
nosilca, članih kmetije in zaposlenih na kmetiji s podatki iz 140. člena tega
zakona;
-
dopolnilne dejavnosti na kmetiji iz 101. člena
tega zakona;
-
kmetijska zemljišča v uporabi s podatki iz 144.
člena tega zakona;
-
planine in skupni pašniki;
-
pridelek oljk in oljčnega olja za kmetijska
gospodarstva, ki imajo najmanj 0,1 hektarja oljčnikov;
-
stalež rejnih živali;
-
primarna proizvodnja živil rastlinskega izvora
kmetijskega gospodarstva;
-
primarna proizvodnja krme rastlinskega izvora
kmetijskega gospodarstva;
-
razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z
omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
-
kontrolni in inšpekcijski pregledi kmetijskih
gospodarstev in podatki zbirne vloge iz predpisa o izvedbi ukrepov kmetijske
politike;
-
omejitve na kmetijskem gospodarstvu ali
omejitve pri spreminjanju podatkov v RKG;
-
članstvo kmetijskega gospodarstva v
organizacijah proizvajalcev in skupinah proizvajalcev;
-
uporaba zaščitnih znakov;
-
vključenost kmetijskega gospodarstva v ekološko
ali integrirano pridelavo in druge sheme kakovosti po tem zakonu.
(2) RKG vodijo upravne enote.
(3) Podatke za vpis in spremembe podatkov
iz druge, tretje, pete in šeste alineje prvega odstavka tega člena mora nosilec
sporočiti upravni enoti. Spremembe mora sporočiti v 30 dneh po nastali
spremembi. V primeru smrti nosilca kmetije in če namestnik ni določen, morajo
podatke sporočiti člani kmetije ali osebe, ki imajo zakonito pravico do uporabe
zemljišč.
(4) Podatke o pridelku oljk in oljčnega
olja iz sedme alineje prvega odstavka tega člena nosilec kmetijskega
gospodarstva sporoča upravni enoti enkrat letno, najpozneje do 15. februarja
leta, ki sledi letu obiranja oljk.
(5) Podatke iz četrte alineje prvega
odstavka tega člena vpiše upravna enota po uradni dolžnosti. Podatki iz osme do
šestnajste alineje prvega odstavka tega člena se v RKG prevzemajo ali določijo
na podlagi prevzetih podatkov tako, da se RKG povezuje z drugimi evidencami z
delovnega področja ministrstva ali drugih državnih organov.
(6) RKG se vodi v opisni in grafični
obliki.
(7) Ugotovitve kontrol ukrepov kmetijske
politike ali inšpekcijskega nadzora, ki se nanašajo na podatke iz RKG,
kontrolorji ali inšpektorji posredujejo v RKG in so podlaga za spremembo
podatkov v RKG po uradni dolžnosti, ki jo izvede upravna enota.
(8) Upravna enota ob vpisu v RKG ali vnosu
sprememb nosilcu izda izpis iz RKG. Ministrstvo kot upravljavec podatkov ob
večjih sistemskih spremembah po uradni dolžnosti izda izpise iz RKG.
(9) Spremembe podatkov v RKG izvede
ministrstvo po uradni dolžnosti tudi takrat, kadar so spremembe take, da
bistveno ne spreminjajo prijavljenih podatkov.
144. člen
(identifikacijski sistem za zemljišča)
(1) Osnovna enota identifikacijskega
sistema za prijavo kmetijskih zemljišč v RKG je blok. Blok je strnjena površina
kmetijskih zemljišč, ki so v kmetijski rabi enega kmetijskega gospodarstva ne
glede na vrsto dejanske rabe.
(2) Grafična enote rabe kmetijskega
gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK) je strnjena površina kmetijskega
zemljišča z enako vrsto dejanske rabe znotraj posameznega bloka. Nosilci
kmetijskih gospodarstev prijavljajo svoja zemljišča v obliki GERK.
(3) V blok se združujejo vsi soležni GERK.
Blok postane tudi GERK, ki nima soležnih GERK istega kmetijskega gospodarstva.
(4) Za blok se v RKG vodijo naslednji
podatki:
-
identifikacijska oznaka;
-
KMG-MID;
-
grafična površina in obseg;
-
največja upravičena površina;
-
umestitev v prostor s koordinatami točk v
državnem koordinatnem sistemu;
-
datum in vrsta spremembe;
-
država;
-
drugi podatki, ki jih predpiše minister.
(5) Za GERK se v RKG vodijo naslednji
podatki:
-
identifikacijska oznaka: GERK-PID;
-
identifikacijska oznaka bloka;
-
KMG-MID;
-
domače ime;
-
vrsta dejanske rabe;
-
grafična površina in obseg;
-
največja upravičena površina;
-
nagib, usmerjenost (ekspozicija) in nadmorska
višina;
-
za trajne nasade podatki o trajnih nasadih in sadilnem
materialu;
-
umestitev v prostor s koordinatami točk v
državnem koordinatnem sistemu;
-
datum in vrsta spremembe.
(6) Uporaba bloka je obvezna pri vodenju
podatkov o zemljiščih v vseh zbirkah podatkov v pristojnosti ministrstva.
(7) Če v postopku prijave kmetijskega
zemljišča ali spremembe že vpisanega zemljišča pride do prekrivanja površin
drugega ali drugih kmetijskih gospodarstev, upravna enota o tem obvesti vse
nosilce kmetijskih gospodarstev, pri katerih je ugotovljeno prekrivanje, in jih
pozove k uskladitvi. Če do uskladitve ne pride, o tem odloči pristojna upravna
enota. Če v postopku ni mogoče ugotoviti, katero kmetijsko gospodarstvo je
upravičeno do vpisa površin, pristojna upravna enota izda odločbo o prekrivajoči
površini.
(8) Prekrivajoče površine iz prejšnjega
odstavka niso del identifikacijskega sistema za vodenje zemljišč in se ne
upoštevajo pri uveljavljanju ukrepov kmetijske politike.
145. člen
(predpis ministra)
Minister predpiše način vodenja RKG,
podrobnejše podatke, vrste dejavnosti, način posredovanja podatkov, način
posredovanja sprememb in vsebino izpisov iz RKG ter obseg in vrste sprememb, ki
bistveno ne spreminjajo prijavljenih podatkov.
4. Druge zbirke podatkov
146. člen
(evidenca prostovoljnih označb kmetijskih
pridelkov in živil)
(1) Zavezanci za vpis v evidenco prostovoljnih
označb kmetijskih pridelkov in živil so pridelovalci in predelovalci kmetijskih
pridelkov in živil, ki uporabljajo prostovoljne označbe.
(2) V evidenci se vodijo ali prevzemajo
naslednji podatki:
-
iz 140. člena tega zakona za pridelovalce in
predelovalce, ki uporabljajo določeno prostovoljno označbo;
-
za pridelovalce tudi podatki iz RKG (KMG-MID,
naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva, podatki o nosilcu).
(3) Evidenca je namenjena spremljanju, kontroli
uporabe posameznih prostovoljnih označb in ukrepov kmetijske politike.
147. člen
(evidenca pridelovalcev in predelovalcev
ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil)
(1) Zavezanci za vpis v evidenco so
pridelovalci in predelovalci ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov in
živil.
(2) V evidenci pridelovalcev in predelovalcev
ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil se vodijo ali
prevzemajo naslednji podatki:
-
iz 140. člena tega zakona za pridelovalce in
predelovalce ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil;
-
za pridelovalce tudi podatki iz RKG (KMG-MID,
naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva, nosilec, kmetijska zemljišča v
uporabi);
-
pridelava oziroma predelava kmetijskega pridelka
ali živila;
-
kontrole, ki jih izvajajo organizacije za kontrolo
ali certificiranje;
-
izdani certifikati;
-
dovoljenja za izjemo od pravil ekološkega
kmetovanja.
(3) Evidenco vodijo organizacije za kontrolo in
certificiranje iz 92. člena tega zakona.
(4) Evidenca je namenjena spremljanju in
kontroli ekološke in integrirane pridelave ter predelave in kontroli ukrepov
kmetijske politike.
(5) Organizacije za kontrolo in
certificiranje iz 92. člena tega zakona na spletni strani ministrstva objavijo
certifikate za ekološko pridelavo in predelavo iz pete alineje drugega odstavka
tega člena.
(6) Vsi podatki iz te evidence so javni,
razen davčne številke, matične številke, EMŠO in KMG-MID.
(7) Organizacije za kontrolo in
certificiranje iz 92. člena tega zakona pridobivajo podatke in ravnajo s pridobljenimi
podatki, ki so davčna tajnost, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
148. člen
(evidenca kmetijskih
pridelkov in živil iz shem kakovosti ter priznanih naravnih mineralnih vod)
(1) Zavezanci za vpis v evidenco so
pridelovalci in predelovalci kmetijskih pridelkov in živil za naslednje sheme
kakovosti: dobrote z naših kmetij, višja kakovost, izbrana kakovost, neobvezne
navedbe kakovosti, zajamčena tradicionalna posebnost, označba porekla in
geografska označba ter druge sheme kakovosti, priznane s predpisi Unije.
Zavezanci za vpis v evidenco so tudi proizvajalci naravnih mineralnih vod, ki
so pridobili odločbo o priznanju naravne mineralne vode.
(2) V evidenci kmetijskih pridelkov in
živil iz shem kakovosti ter priznanih naravnih mineralnih vod se vodijo ali
prevzemajo naslednji podatki:
-
kmetijski pridelki in živila iz shem kakovosti;
-
vrsta sheme kakovosti;
-
certificirani pridelovalci in predelovalci
kmetijskih pridelkov in živil iz shem kakovosti ali njihovih združenjih;
-
letna pridelava in predelava kmetijskih pridelkov
in živil iz shem kakovosti;
-
iz 140. člena tega zakona o pridelovalcih,
predelovalcih, proizvajalcih in njihovih združenjih, ki uporabljajo podeljene
zaščitne znake, ali o proizvajalcu za priznanje označbe naravne mineralne vode;
-
iz odločbe o priznanju naravne mineralne vode
(številka in datum izdaje odločbe, ime označbe naravne mineralne vode, ime
izvira, kraj izkoriščanja, razvrščanje in označevanje glede na vsebnost
ogljikovega dioksida).
(3) Evidenca je namenjena spremljanju in kontroli
kmetijskih pridelkov in živil iz shem kakovosti ter priznanih naravnih
mineralnih vod, podeljenih zaščitnih znakov ter kontroli ukrepov kmetijske
politike.
(4) Podatki iz evidence iz tega člena so
javni, razen davčne številke, EMŠO in KMG-MID, in se objavijo na spletni strani
ministrstva.
149. člen
(evidenca centrov za certificiranje hmelja)
(1) Evidenca centrov za certificiranje hmelja
obsega naslednje podatke:
-
iz 140. člena tega zakona o centrih za
certificiranje hmelja;
-
identifikacijska številka centra za certificiranje
hmelja;
-
identifikacijka številka kmetijskega gospodarstva,
če je center za certificiranje hkrati tudi pridelovalec hmelja;
-
opremljenost centra za certificiranje hmelja;
-
dejavnost centra za certificiranje hmelja;
-
ime oseb, ki izvajajo naloge certificiranja;
-
številka in datum listine o dodelitvi ali odvzemu
priznanja centra za certificiranje hmelja.
(2) Podatki iz druge do sedme alineje
prejšnjega odstavka se vpišejo v evidenco centrov za certificiranje hmelja na
podlagi listine o priznanju ali odvzemu priznanja centra za certificiranje
hmelja, vlog za priznanje centra za certificiranje hmelja ter zapisnikov o
pregledu prostorov in opreme centra za certificiranje, ki jih pripravi Inštitut
za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.
(3) Evidenca centrov za certificiranje je
namenjena ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za opravljanje dejavnosti centrov
za certificiranje hmelja.
(4) Evidenco vodi Inštitut za hmeljarstvo in
pivovarstvo Slovenije.
150. člen
(evidenca pridelka hmelja)
(1) Evidenca pridelka
hmelja obsega podatke:
-
o kmetijskih gospodarstvih, ki pridelujejo
hmelj, iz 143. člena tega zakona;
-
o količini pridelanega hmelja na posameznem
kmetijskem gospodarstvu, ločeno po sortah in letniku pridelave;
-
o certificiranju in ponovnem certificiranju po
posameznem naročniku certificiranja in pridelanem hmelju iz prejšnje alineje,
ki izhajajo iz listin, vloženih in izdanih v postopku certificiranja hmelja.
(2) Nosilci kmetijskih
gospodarstev priglasijo podatke iz druge alineje prejšnjega odstavka inštitutu
iz tretjega odstavka tega člena najpozneje do 15. oktobra v letu pridelave
hmelja, podatki iz tretje alineje prejšnjega odstavka pa se vpišejo v evidenco
pridelka hmelja na podlagi listin, ki se vložijo in izdajajo v postopku
certificiranja pridelka hmelja.
(3) Evidenco pridelka hmelja vodi Inštitut za
hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.
(4) Evidenca pridelka hmelja je namenjena
izvajanju ukrepov kmetijske politike na področju hmeljarstva.
151. člen
(evidenca kmetijskega
knjigovodstva)
(1) V evidenco kmetijskega knjigovodstva se
vpišejo kmetijska gospodarstva, ki sporočajo podatke o kmetijskem knjigovodstvu
računovodskim pisarnam iz 171. člena tega zakona.
(2) Kmetijskim gospodarstvom iz prejšnjega
odstavka se dodeli šifra.
(3) V evidenci kmetijskega knjigovodstva se
vodijo ali prevzemajo podatki:
-
iz 140. člena tega zakona;
-
iz prvega odstavka 143. člena tega zakona;
-
o finančnih pomočeh posameznega kmetijskega
gospodarstva iz 153. člena tega zakona;
-
o staležu po vrstah rejnih živali iz 156. člena
tega zakona;
-
o glavnem proizvodnem tipu in razredu ekonomske
velikosti kmetijskega gospodarstva;
-
računovodski podatki, ki so tehnični, finančni
ali ekonomski podatki kmetijskega gospodarstva, pridobljeni iz sistematičnih in
rednih knjižb med letom, za letno določanje dohodkov kmetijskih gospodarstev in
poslovno analizo kmetijskih gospodarstev.
(4) Podatki iz pete alineje prejšnjega
odstavka se vpišejo v evidenco iz tega člena na podlagi statističnih podatkov,
ki jih pošlje Statistični urad Republike Slovenije ministrstvu, podatke iz
šeste alineje prejšnjega odstavka pa sporočijo kmetijska gospodarstva
računovodskim pisarnam iz 171. člena tega zakona.
(5) Podatki iz tega člena niso javni.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se
podatki iz tega člena lahko pošljejo Statističnemu uradu Republike Slovenije za
statistični namen.
(7) Evidenco iz tega člena vodijo nosilci
javnih pooblastil iz 171. člena tega zakona.
(8) Evidenca je namenjena letnemu določanju
dohodkov kmetijskih gospodarstev in poslovni analizi kmetijskih gospodarstev.
152. člen
(evidenca organizacij in skupin proizvajalcev)
(1) Evidenca organizacij in skupin proizvajalcev
obsega naslednje podatke:
-
iz 140. člena tega zakona;
-
iz 143. člena tega zakona za člane organizacij
proizvajalcev;
-
številko in datum odločbe o priznanju ali
odvzemu priznanja organizacije ali skupine proizvajalcev.
(2) Podatki se vpišejo v evidenco na
podlagi odločbe o priznanju iz 107. in 107.a člena tega zakona.
(3) Podrobnejšo vsebino evidence predpiše
minister.
(4) Evidenca je namenjena izvajanju ukrepov
za spodbujanje delovanja organizacij in skupin proizvajalcev.
152.a člen
(register obratov)
(1) V register obratov se poleg podatkov iz
140. člena tega zakona vpišejo tudi:
-
podatki o obratu;
-
podatki o nosilcu živilske dejavnosti;
-
dejavnosti, ki jih izvaja obrat;
-
opis živil in postopkov pri dejavnosti obrata;
-
podatki o prevoznih sredstvih, premičnih
obratih, stojnicah in prodajnih avtomatih.
(2) Register obratov iz tega člena vodi in
upravlja uprava.
(3) Podrobnejšo vsebino in postopke za vpis
v register iz tega člena predpiše minister.
(4) Register obratov je namenjen
zagotavljanju varnosti in kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, ki so dani v
promet.
153. člen
(evidenca o finančnih pomočeh)
(1) Ministrstvo vzpostavi in upravlja enotno
evidenco o finančnih pomočeh, vodijo pa jo agencija in izvajalci državnih
pomoči iz 26. člena tega zakona.
(2) Evidenca o finančnih pomočeh vsebuje poleg
podatkov o prejemnikih pomoči iz 140. in 143. člena tega zakona tudi podatke o finančnih pomočeh, zlasti vrsto ukrepa, izplačana sredstva in omejitve, ter podatke fizičnih oseb o načinu ugotavljanja davčne osnove za
dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, druge kmetijske
dejavnosti ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji (v nadaljnjem besedilu: davčni
status), o rezidentskem statusu ter transakcijskem računu.
(3) Evidenca je namenjena izvedbi in kontroli
izplačil finančnih pomoči na državni in občinski ravni.
(4) Podatke o davčnem in rezidentskem
statusu ministrstvo pridobi iz davčnih evidenc.
154. člen
(register plačilnih pravic)
(1) Register plačilnih pravic upravlja in vodi
agencija na podlagi podatkov iz odločb o dodelitvi ali odvzemu plačilnih pravic
in vlog o prenosu plačilnih pravic ter na podlagi podatkov, ki se prevzemajo iz
evidence o finančnih podporah, evidence subjektov in registra kmetijskih
gospodarstev.
(2) Register iz prejšnjega odstavka vsebuje
naslednje podatke:
-
o imetniku plačilnih pravic iz 140. in 143. člena tega zakona;
-
KMG-MID;
-
površine kmetijskih zemljišč iz 143. člena tega
zakona;
-
identifikacijski podatki o plačilnih pravicah;
-
število, vrednost in vrsta plačilnih pravic;
-
datum vzpostavitve plačilnih pravic;
-
datum zadnje aktivacije plačilnih pravic;
-
poreklo plačilnih pravic;
-
številka in datum odločb o dodelitvi ali odvzemu
plačilnih pravic;
-
spremembe plačilnih pravic.
(3) Podatki iz registra plačilnih pravic se
uporabljajo za izvedbo in kontrolo ukrepov kmetijske politike ter za prenos,
prodajo ali zakup plačilnih pravic.
(4) Podatki v registru plačilnih pravic so
javni in so objavljeni na spletni stani agencije, razen davčne številke, EMŠO
in KMG-MID o imetniku plačilnih pravic.
155. člen
(evidenca trgovcev in uvoznikov določenih
kmetijskih pridelkov ali živil)
(1) V evidenco trgovcev in uvoznikov določenih
kmetijskih pridelkov ali živil se morajo vpisati fizične in pravne osebe, za
katere je to določeno v predpisih kmetijskih trgov.
(2) V evidenco trgovcev in uvoznikov določenih
kmetijskih pridelkov ali živil se vpisujejo:
-
podatki iz 140. člena tega zakona in
-
podatki o prodaji in uvozu, vrsti, vrednosti in
količini kmetijskih pridelkov ali živil.
(3) Evidenco iz tega člena vodi in upravlja
agencija.
(4) Evidenca je namenjena izvajanju ukrepov
kmetijske politike.
156. člen
(evidenca imetnikov rejnih živali in evidenca
rejnih živali)
(1) V evidenco imetnikov rejnih živali se
morajo vpisati imetniki rejnih živali.
(2) Evidenca imetnikov rejnih živali vsebuje
poleg podatkov iz 140. člena tega zakona tudi podatke o vrsti ali vrstah
živali, ki jih redi posamezni imetnik.
(3) Evidenca rejnih živalih vsebuje zlasti:
-
lokacije rejnih živali;
-
stalež po vrstah rejnih živalih;
-
identifikacijske in druge podatke o rejnih živalih;
-
podatke o razmnoževanju rejnih živali;
-
podatke o nadzoru in ukrepih glede živali.
(4) Podrobnejša pravila in postopke za vpis v
evidenco iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.
(5) Namen evidence je varovanje zdravja ljudi
in živali ter izvajanje ukrepov zootehnike in kmetijske politike.
(6) Evidenci iz tega člena upravlja in vodi
Uprava.
157. člen
(evidenca komasacij)
(1) Evidenca komasacij je temeljna in enotna
evidenca o komasacijah kmetijskih zemljišč. V evidenci komasacij se vodi
grafični in pisni del.
(2) Grafični del vsebuje zlasti podatke o
komasacijskih območjih in parcelah, vključenih v komasacijska območja.
(3) Pisni del vsebuje zlasti:
-
ime komasacijskih območij;
-
površino komasacijskih območij;
-
seznam parcel, vključenih v komasacijska območja;
-
podatke o izdanih upravnih aktih, ki se nanašajo na
komasacijsko območje;
-
podatke o komasacijskih udeleženkah ali udeležencih
iz 140. člena tega zakona;
-
izvajalcih in investitorjih komasacij iz 140. člena
tega zakona.
(4) Evidenca komasacij se vzpostavi na podlagi
podatkov o posameznih fazah postopka komasacij in pravnomočnih odločb o novi
dodelitvi zemljišč v postopkih komasacije.
(5) Podrobno vsebino evidence komasacij, način
vodenja in postopek vpisa komasacijskih območij predpiše minister.
(6) Evidenca komasacij je namenjen izvedbi
komasacij in izvajanju drugih ukrepov, ki se navezujejo na komasacijska
območja.
158. člen
(evidenca melioracijskih sistemov in naprav)
(1) Evidenca melioracijskih sistemov in naprav
(v nadaljnjem besedilu: evidenca melioracij) je temeljna in enotna evidenca o
melioracijah kmetijskih zemljišč. Evidenca melioracij vsebuje grafični in pisni
del.
(2) Grafični del vsebuje zlasti naslednje
podatke:
-
melioracijska območja in parcele, vključene v
melioracijska območja, ter
-
melioracijska infrastruktura in objekti.
(3) Pisni del katastra melioracij vsebuje
zlasti naslednje podatke:
-
melioracijska območja;
-
parcele;
-
izdani upravni akti;
-
projektna dokumentacija;
-
stanje melioracijskih sistemov;
-
iz 140. člena tega zakona o melioracijskih
skupnostih in članih melioracijskih skupnosti;
-
delovanje in vzdrževanje melioracijskih sistemov in
naprav.
(4) Podrobnejšo vsebino, način vodenja in
postopek vodenja evidence melioracij predpiše minister.
(5) Evidenca melioracij je namenjena
upravljanju melioracijskih sistemov in naprav.
159. člen
(evidenca ekološko pridelanega semena,
semenskega krompirja in vegetativnega razmnoževalnega materiala v Republiki
Sloveniji)
(1) V evidenco ekološko pridelanega semena,
semenskega krompirja in vegetativnega razmnoževalnega materiala v Republiki
Sloveniji, se vpiše firma ali ime in priimek ter sedež ali naslov s hišno
številko fizične ali pravne osebe, ki se ukvarja s pridelavo, pripravo za trg,
uvozom ali trženjem ekološko pridelanega semena, semenskega krompirja in
vegetativnega razmnoževalnega materiala, ter vrste in sorte semena ali
semenskega krompirja in vegetativnega razmnoževalnega materiala v Republiki
Sloveniji, ki ga ima na voljo.
(2) Podrobnejše pogoje za vpis v evidenco
predpiše minister.
(3) Evidenca iz tega člena je javna in
objavljena na spletni strani agencije ter je namenjena obveščanju uporabnikov.
160. člen
(zbirke podatkov s področja živinoreje)
(1) Zbirke podatkov s področja živinoreje, ki
jih vodijo izvajalci javnih služb, vključujejo naslednje podatke:
-
meritve proizvodnih in drugih lastnosti živali;
-
izračuni in napovedi plemenskih in genetskih
vrednosti ter drugi izračuni;
-
poreklo živali in podatki o vodenju rodovniških
knjig;
-
označevanje plemenskih živali;
-
biološki in genski testi;
-
reprodukcijske lastnosti živali in zdravje živali;
-
biotska raznovrstnost domačih živali;
-
druge vsebine, določene z zakonom, ki ureja
živinorejo.
(2) Za vodenje zbirk podatkov iz prejšnjega
odstavka izvajalci javnih služb prevzemajo KMG-MID, firmo ali ime in priimek
ter sedež ali naslov s hišno številko imetnika živali, živalih in podatke
kmetijskih gospodarstvih iz zbirk podatkov ministrstva.
(3) Dostop do zbirk podatkov s področja
živinoreje, ki jih vodijo posamezni izvajalci javnih služb, je lahko na voljo
tudi drugim izvajalcem javnih služb, če ti podatke potrebujejo za izvajanje
javne službe, ter ministrstvu in agenciji.
(4) Podrobnejša pravila in postopke vodenja
zbirk iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.
(5) Namen zbirk podatkov iz prvega odstavka
tega člena je zagotavljanje izvajanja potrjenih rejskih programov, izvajanja
javne službe strokovnih nalog v živinoreji in javne službe genskih bank v
živinoreji ter izvajanje ukrepov zootehnike in kmetijske politike.
161. člen
(zbirke podatkov analiz)
(1) Izvajalci nalog javnih služb in javni
zavodi in organizacije, ki imajo javno pooblastilo po tem zakonu, ki izvajajo
analize zemlje, krme, živil in gnojil (v nadaljnjem besedilu: izvajalci
analiz), vodijo podatke teh analiz na predpisan način.
(2) Povezljivost podatkov analiz z drugimi
zbirkami podatkov ministrstva zagotavljajo izvajalci analiz s prevzemanjem
KMG-MID, firme ali imena in priimka ter sedeža ali naslova s hišno številko
nosilca, živalih, podatkov o zemljiščih in kmetijskem gospodarstvu iz evidenc
ministrstva.
(3) Izvajalci analiz dajejo podatke iz
prejšnjih dveh odstavkov na voljo ministrstvu za kontrolo in izvajanje ukrepov
kmetijske politike.
(4) Podrobnejšo vsebino in način vodenja zbirke
podatkov analiz predpiše minister.
(5) Zbirke podatkov iz tega člena so namenjene
izvajanju, kontroli in spremljanju učinkov ukrepov kmetijske politike.
162. člen
(evidenca o izobraževanju in usposabljanju za
potrebe kmetijstva in razvoja podeželja)
(1) Evidenco o izobraževanju in usposabljanju
za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja (v nadaljnjem besedilu: evidenca o
izobraževanju) vodijo pooblaščene organizacije za izvedbo izobraževanja ali
usposabljanja na podlagi potrdil o opravljenem izobraževanju ali mojstrskem
izpitu in povezovanja z evidenco o subjektih in RKG.
(2) Evidenca o izobraževanju vsebuje naslednje
podatke:
-
o udeležencu izobraževanja oziroma usposabljanja iz
140. člena tega zakona;
-
KMG-MID kmetijskega gospodarstva udeleženca
izobraževanja ali usposabljanja iz RKG;
-
število ur in vrsta izobraževanja ali
usposabljanja;
-
datum opravljenega izobraževanja ali usposabljanja
in
-
pri mojstrskem izpitu podrobnejši podatki o
dejavnosti, za katero je bil izdan mojstrski izpit, in kmetiji, na kateri dela
kmet mojster.
(3) Evidenca o izobraževanju je namenjena
kontroli izpolnjevanja pogojev za ukrepe programa razvoja podeželja in
evidentiranju mojstrskih kmetij.
(4) Podatki o kmetih mojstrih in mojstrskih
kmetijah se javno objavijo na spletni strani ministrstva, razen davčne
številke, EMŠO in KMG-MID.
163. člen
(zbirka podatkov mreže za podeželje)
(1) Zbirka podatkov mreže za podeželje se
vzpostavi na podlagi vlog za vpis ali vlog za spremembo podatkov in povezovanja
z evidenco subjektov.
(2) Zbirka podatkov mreže za podeželje vsebuje:
-
podatke iz prvega odstavka 140. člena tega zakona o
osebi, ki se prostovoljno vpiše v zbirko podatkov mreže za podeželje;
-
telefonsko številko, številko faksa, naslov
elektronske pošte, spletno stran in
-
druge podatke.
(3) Namen zbirke podatkov mreže za podeželje je
medsebojna komunikacija med ministrstvom in osebami, ki se vpišejo v zbirko.
(4) Podatki iz zbirke podatkov mreže za podeželje
so javni in se objavijo na spletni strani ministrstva, razen davčne številke,
EMŠO in KMG-MID.
164. člen
(pedološka karta)
Pedološka karta je geokodirana, grafična in
opisna zbirka podatkov o tleh, ki vsebuje zlasti kartografski prikaz talnih tipov
in podatke o pedoloških profilih in analizah.
164.a člen
(karta talnih števil)
Karta talnih števil je prostorska evidenca,
ki vsebuje v številčni vrednosti navedeno osnovno oceno lastnosti tal. Pri
ugotavljanju osnovne ocene lastnosti tal se upoštevajo geološka podlaga,
razvojna stopnja in tekstura iz podatkov pedološke karte Slovenije.
164.b člen
(evidenca območij z omejenimi možnostmi za
kmetijsko dejavnost)
(1) Evidenca območij z omejenimi možnostmi
za kmetijsko dejavnost je prostorska evidenca, ki vsebuje območja znatne
omejitve rabe zemljišč na gorskih območjih, na območjih z naravnimi omejitvami
in na območjih s posebnimi omejitvami, ki so določena na podlagi predpisov
Unije.
(2) Razvrstitev kmetijskih gospodarstev v
območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost predpiše minister.
165. člen
(evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih
zemljišč)
(1) Evidenca dejanske rabe kmetijskih in
gozdnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: evidenca rabe) je enotna državna
evidenca o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč. Poligon dejanske rabe
je strnjena površina kmetijskega ali gozdnega zemljišča z isto vrsto dejanske
rabe. V evidenci rabe se vodijo naslednje skupine vrst dejanske rabe kmetijskih
in gozdnih zemljišč:
-
njive in vrtovi;
-
travniške površine;
-
trajni nasadi;
-
druge kmetijske površine;
-
gozd.
(2) Podrobnejše vrste dejanskih rab kmetijskih
in gozdnih zemljišč ter način njihovega določanja in obnavljanja predpiše
minister.
(3) V evidenci rabe se za posamezni poligon
dejanske rabe vodijo zlasti naslednji podatki:
-
identifikacijska oznaka;
-
vrsta dejanske rabe;
-
površina;
-
umestitev v prostor v državnem koordinatnem
sistemu;
-
datum spremembe.
(4) Obnavljanje podatkov v evidenci rabe se
izvede najmanj vsakih pet let.
(5) Podatke iz evidence rabe ministrstvo
posreduje Geodetski upravi Republike Slovenije.
(6) Način prenosa in vpisa podatkov iz evidence
rabe v zemljiški kataster predpiše minister, pristojen za prostor, v soglasju z
ministrom.
(7) Evidenca je namenjena ugotavljanju
dejanskega stanja rabe zemljišč kot pogoja za izvajanje ukrepov kmetijske
politike.
5. Pridobivanje in uporaba podatkov,
povezovanje, financiranje, posredovanje in povezovanje podatkov
166. člen
(pridobivanje in uporaba podatkov)
(1) Za izvajanje
ukrepov kmetijske politike in za zagotavljanje varnosti, kakovosti in
pravilnosti označevanja živil ter za vodenje in upravljanje zbirk podatkov
lahko ministrstvo in organi v sestavi pridobivajo, uporabljajo in obdelujejo podatke, vključno z osebnimi podatki, iz naslednjih predpisanih zbirk podatkov,
ki jih upravljajo državni organi, javni zavodi in agencije, koncesionarji ali
občine ter drugi pooblaščeni organi:
-
registra prostorskih enot;
-
davčnih evidenc (davčna številka za subjekte iz
140. člena tega zakona, firmo ali ime in priimek ter sedež ali naslov zakupnika
kmetijskih in gozdnih zemljišč, identifikacijska oznaka parcele zakupljenih
zemljišč);
-
centralnega registra prebivalstva (EMŠO ali
davčno številko, spol, datum rojstva, datum smrti, priimek, ime, stalno
prebivališče v Sloveniji, začasno prebivališče v Sloveniji, prebivališče v
tujini, naslov za vročanje, državljanstvo, oče, mati, zakonec, generalni
status, status prebivališča, indikator začasnega bivanja v tujini in stari EMŠO
v primeru zamenjave). Za povezovanje evidence se uporablja EMŠO ali davčna
številka ali ime in priimek ali stalni ali začasni naslov ali sorodstvene vezi
(EMŠO očeta, matere, zakonca);
-
zemljiškega katastra (identifikacijska oznaka
parcele, meja parcele, površina, firma ali ime in priimek ter sedež ali naslov
lastnika in upravljavca s hišno številko);
-
katastra stavb (firma ali ime in priimek ter sedež
ali naslov lastnika in upravljavca s hišno številko, identifikacijska oznaka
stavbe, lega in oblika, površina, dejanska raba);
-
zemljiške knjige (firma ali ime in priimek ter
sedež ali naslov lastnika in upravljavca s hišno številko, lastninska in
zakupna pravica na posameznih parcelah);
-
poslovnega registra Slovenije;
-
zbirk carinskih podatkov o uvozu in izvozu
kmetijskih pridelkov ali živil;
-
zbirk podatkov Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov
Republike Slovenije (podatki o zemljiščih, ki so v lasti Republike Slovenije in
firmo ali ime in priimek ter sedež ali naslov zakupnika teh zemljišč);
-
zbirk podatkov Agencije Republike Slovenije za
okolje;
-
zbirk podatkov o vodah;
-
zbirk podatkov o ekološko pomembnih območjih;
-
zbirk podatkov o onesnaženosti zemljišč in vod;
-
zbirk podatkov o okolju, naravi in habitatih;
-
zbirk podatkov o zavarovanih in drugih območjih, ki
so pomembna za izvajanje ukrepov ministrstva;
-
zbirk podatkov iz prostorskega informacijskega
sistema po predpisih o prostorskem načrtovanju;
-
zbirk podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje (o pokojnini, zavarovanju zavarovanca in
podlagi za zavarovanje: ime in priimek, naslov in EMŠO ali davčna številka);
-
zbirk podatkov s področja regionalne politike;
-
zbirk osebnih podatkov s področja socialne
politike;
-
zbirk podatkov o inšpekcijskih postopkih, ki
potekajo, in odločbah, ki se glasijo zoper nosilca in se nanašajo na izvajanje
določil navzkrižne skladnosti;
-
zbirk podatkov o sodnih odločbah, zoper nosilca, ki
se nanašajo na izvajanje določil navzkrižne skladnosti;
-
zbirk podatkov Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije (o zdravstvenem zavarovanju zavarovanca: ime in priimek,
EMŠO ali davčna številka in naslov);
-
registra nepremične kulturne dediščine vključno s
podatki o parcelah in lastnikih (vrsta nepremične kulturne dediščine, ime in
priimek ter naslov), ter njihovih lastniških deležih.
(2) Za vodenje in upravljanje zbirk podatkov
lahko ministrstvo uporablja tudi temeljne topografske načrte, topografske
karte, pregledne karte in ortofoto.
(3) Upravljavci načrtov, kart in ortofotov iz
prejšnjega odstavka, posredujejo ministrstvu podatke brezplačno, zaračunajo pa
lahko neposredne materialne stroške za potrebne dodatne izvode ali obdelave.
(4) Ministrstvo dostopa do pisnih in grafičnih
podatkov iz zbirk podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena z
neposredno računalniško povezavo, če tehnične možnosti to omogočajo.
(5) Ministrstvo pridobiva podatke in ravna s
pridobljenimi podatki, ki so davčna tajnost, v skladu z zakonom, ki ureja
davčni postopek.
(6) Za vodenje in upravljanje zbirk
podatkov lahko ministrstvo v evidence z delovnega področja ministrstva prevzame
podatke iz evidenc iz tega člena za osebe, ki se v evidence vpisujejo po lastni
volji ali so se dolžne vanje vpisati v skladu z zakonom ali pa so v evidence
vpisane po uradni dolžnosti.
167. člen
(povezovanje zbirk podatkov)
(1) Za izvajanje nalog z delovnega področja
ministrstva se evidence z delovnega področja ministrstva lahko povezujejo med
seboj in z evidencami iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena.
(2) Za medsebojno povezovanje evidenc z
delovnega področja ministrstva se za subjekte uporablja identifikacijska
številka subjekta, za kmetijska gospodarstva pa KMG-MID.
(3) Za povezovanje evidenc z delovnega področja
ministrstva z evidencami iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena se za
osebne podatke uporablja davčna številka ali EMŠO ali matična številka
poslovnega subjekta.
168. člen
(financiranje zbirk podatkov)
Ministrstvo zagotovi sredstva za financiranje
zbirk podatkov, ki jih upravlja in vodi po tem zakonu.
169. člen
(posredovanje in povezovanje podatkov iz zbirk
podatkov)
(1) Podatki iz zbirk podatkov po tem zakonu so
javni, razen podatkov, ki se štejejo za osebne podatke in podatkov, ki pomenijo
poslovno skrivnost ali so davčna tajnost, razen v primerih ko ta zakon določa
drugače.
(2) Podatki, ki se štejejo za osebne podatke,
se povezujejo in posredujejo v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
Podatki, ki so davčna tajnosti se posredujejo v skladu z zakonom, ki ureja
davčni postopek. Vsi podatki iz prejšnjega odstavka se smejo uporabljati samo
za namene, za katere so bili dani in se jih ne sme spreminjati ali posredovati
drugim osebam.
(3) Ministrstvo posreduje podatke iz prvega
odstavka tega člena v skladu s prejšnjim odstavkom pooblaščenim organizacijam
in izvajalcem javnih služb in izvajalcem ukrepov kmetijske politike, če jih ti
potrebujejo za izvajanje nalog iz delovnega področja ministrstva ter drugim
državnim organom in organom občin, če jih ti potrebujejo za izvajanje zakonsko
določenih nalog.
(4) Za posredovanje in povezovanje podatkov za
uporabnike iz prejšnjega odstavka, ministrstvo vzpostavi računalniško distribucijsko
okolje, ki zagotavlja podatke iz evidenc, ki jih vodi po tem zakonu, lahko pa
tudi podatke, ki jih pridobi v skladu z zakonom iz drugih zbirk podatkov, in
dodatno obdelane in povezane podatke.
6. Tržno informacijski sistem in kmetijsko
knjigovodstvo
170. člen
(tržno informacijski sistem)
(1) Tržno informacijski sistem obsega zbiranje,
obdelavo in objavljanje podatkov o količinah in cenah določenih kmetijskih
pridelkov ali živil in kmetijskih zemljišč ter gozdov na reprezentativnih
trgih. Tržno informacijski sistem vodi agencija.
(2) Minister določi reprezentativne trge
kmetijskih pridelkov ali živil in kmetijskih zemljišč ter gozdov, fizične in
pravne osebe, ki morajo posredovati podatke, in predpiše vrsto, obseg in
pogostnost zbiranja podatkov.
171. člen
(kmetijsko knjigovodstvo)
(1) Za sprejemanje in analiziranje ukrepov
kmetijske politike se na nekaterih kmetijah vodi kmetijsko knjigovodstvo. Sodelovanje
kmetij je prostovoljno.
(2) Merila za določitev kmetij so
proizvodna usmeritev, velikost in regionalna zastopanost kmetij.
(3) Minister na podlagi meril iz prejšnjega
odstavka in soglasja nosilcev določi kmetije, ki vodijo kmetijsko
knjigovodstvo, tako da z njimi sklene pogodbo. Posamezna poročevalska kmetija
prejme nadomestilo za sodelovanje v mreži računovodskih podatkov, ki ga določi
minister.
(4) Ministrstvo je odgovorno za strokovno
in organizacijsko vodenje kmetijskega knjigovodstva ter sodelovanje s
strokovnimi institucijami in upravnimi organi. Minister predpiše podrobnejše
naloge strokovnih institucij in upravnih organov pri vodenju kmetijskega
knjigovodstva.
(5) Minister ustanovi komisijo za
spremljanje in vodenje kmetijskega knjigovodstva, ki jo sestavljajo
predstavniki ministrstva, strokovnjaki za kmetijsko svetovanje, državno
statistiko, izobraževanje, raziskovanje in predstavniki zbornice, Zadružne
zveze Slovenije, računovodske pisarne ter nosilcev.
(6) Računovodska pisarna je pravna oseba
ali samostojni podjetnik posameznik, ki sama ali skupaj z drugo pravno osebo
ali samostojnim podjetnikom posameznikom, s katerim ima sklenjeno pogodbo o
izvajanju del v skladu s predpisi, izpolnjuje pogoje glede ustrezne
registracije za izvajanje dejavnosti vodenja kmetijskega knjigovodstva, števila
in izobrazbe zaposlenih, referenc na področju vodenja računovodstva za
kmetijsko dejavnost ali kmetijskega knjigovodstva ter ustrezne tehnične
opremljenosti in ni v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja,
prepovedi delovanja, sodne likvidacije, izbrisa iz registra ter ima poravnane
vse davke, prispevke in druge dajatve, določene s predpisi. Podrobnejše pogoje,
ki jih mora izpolnjevati računovodska pisarna, predpiše minister. Naloge in
obveznosti računovodske pisarne so določene s predpisi Unije.
(7) Računovodska pisarna opravlja svoje
naloge in obveznosti kot javno pooblastilo. Računovodska pisarna se izbere na
javnem razpisu na podlagi naslednjih meril: delovnih izkušenj s področja
vodenja računovodstva za kmetijsko dejavnost ali kmetijskega knjigovodstva,
referenc na področju vodenja računovodstva za kmetijsko dejavnost ali
kmetijskega knjigovodstva, in strokovnega izpopolnjevanja s področja vodenja
računovodstva za kmetijsko dejavnost. Podrobnejša merila se določijo v javnem
razpisu. Javno pooblastilo se podeli računovodski pisarni, ki na javnem razpisu
doseže najvišje število točk na podlagi meril. Javno pooblastilo podeli
minister z odločbo v upravnem postopku za obdobje petih let. Medsebojna
razmerja med nosilcem javnega pooblastila in ministrstvom se uredijo s pogodbo.
(8) Nadzor, razen inšpekcijskega nadzora,
nad računovodsko pisarno, ki ji je dodeljeno javno pooblastilo, opravlja
ministrstvo.
(9) Javno pooblastilo preneha sporazumno,
ali če računovodska pisarna preneha izpolnjevati pogoje, določene s tem
zakonom, ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali predpisi Unije, če krši
pogodbo, ali če ravna v nasprotju z navedenimi predpisi, kar ugotovi
ministrstvo z odločbo v upravnem postopku.
(10) Osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale
v mreži kmetijskega knjigovodstva, ne smejo izdati katerekoli individualne
računovodske podatke ali katerekoli druge individualne podrobnosti, s katerimi
so se seznanile pri opravljanju svojih dolžnosti ali drugače naključno v okviru
tega dela.
(11) Računovodska pisarna prejme za vsako
pravilno izpolnjeno poročilo standardni honorar, kot je določen s predpisi
Unije, poleg tega pa lahko prejme tudi nadomestilo. Minister s sklepom določi
višino in pogoje za pridobitev nadomestila.
(12) Sredstva za izvajanje kmetijskega
knjigovodstva zagotovi ministrstvo.
7. Količine oljčnega olja in namiznih oljk
171.a člen
(sporočanje količin oljčnega olja in
namiznih oljk)
(1) Ministrstvo zbira podatke o proizvedeni
količini oljčnega olja in namiznih oljk za potrebe sporočanja podatkov v skladu
s predpisi Unije.
(2) Za namen iz prejšnjega odstavka so
obrati iz 152.a člena tega zakona, ki se ukvarjajo s pridobivanjem olja iz
plodov oljk ali oljčnih tropin, dolžni ministrstvu sporočati količino
predelanih plodov oljk ali oljčnih tropin in količino pridobljenega olja.
(3) Podatke iz prejšnjega odstavka obrat
sporoča v obdobju obiranja oljk do petega dne v mesecu za količine, predelane
ali pridobljene v predhodnem mesecu.
XVII. NADZOR NAD IZVAJANJEM DOLOČB TEGA ZAKONA
172. člen
(inšpekcijski nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona
in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter predpisov Unije s področja
kmetijstva opravljajo, če ta zakon ne določa drugače, kmetijski inšpektorji ali
drugi pristojni inšpektorji inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo, in
inšpektorji, ki delujejo v okviru uprave, pooblaščeni za nadzor po tem zakonu
ali drugih predpisih.
(2) Nadzor nad izvajanjem določb tega
zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter predpisov Unije o varnosti
živil neživalskega izvora v vseh fazah pridelave in predelave ter nadzor
organizacij za ugotavljanje skladnosti po tem zakonu opravljajo inšpektorji za
hrano. Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na
njegovi podlagi, ter predpisov Unije o kakovosti živil v vseh fazah pridelave
in predelave opravljajo inšpektorji za hrano za živila neživalskega izvora in
uradni veterinarji za živila živalskega izvora. Nadzor nad izvajanjem določb
tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter predpisov Unije o
varnosti živil neživalskega izvora in kakovosti živil v distribuciji ter o
varnosti in kakovosti živil v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih
prehrane in obratih za prehrano na delu opravljajo inšpektorji za hrano in
uradni veterinarji.
(3) Nadzor nad izvajanjem določb tega
zakona in drugih predpisov, ki se nanašajo na carinski postopek za izvoz in
postopek sprostitve kmetijskih pridelkov ali živil neživalskega izvora v prosti
promet, opravljajo fitosanitarni inšpektorji in inšpektorji za hrano. Nadzor
nad izvajanjem določb tega zakona in drugih predpisov, ki se nanašajo na
postopek za sprostitev živil živalskega izvora v prosti promet, opravljajo
uradni veterinarji.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek
sistematične dokumentacijske preglede in naključne identifikacijske preglede
glede varnosti živil neživalskega izvora pred sprostitvijo v promet v Republiki
Sloveniji opravljajo carinski organi, razen nujnih primerov in poostrenega
nadzora glede varnosti živil ob uvozu, ki ga opravljajo fitosanitarni inšpektorji
in inšpektorji za hrano.
(5) Nadzor nad izvajanjem določb predpisov
na področju identifikacije in registracije živali opravljajo kmetijski
inšpektorji in uradni veterinarji ter inšpektorji za hrano.
(6) Kadar onesnaževala v primarni pridelavi
kmetijskih proizvodov in živil rastlinskega izvora izhajajo iz okolja in niso
posledica ravnanja nosilca dejavnosti, njihov izvor ugotavlja inšpektor,
pristojen za okolje, in kmetijski inšpektor v skladu s predpisi, ki urejajo
varstvo okolja.
(7) Nadzor nad izvajanjem 61.f člena tega
zakona, nadzor v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje omejevanja
konkurence, opravlja Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence,
odloča pa tudi kot prekrškovni organ o prekrških zaradi kršitve 61.f člena tega
zakona. Če ima podjetje prevladujoč položaj v skladu z zakonom, ki ureja
preprečevanje omejevanja konkurence, Javna agencija Republike Slovenije za
varstvo konkurence uvede postopek samo na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje
omejevanja konkurence.
(8) Nadzor nad dopolnilnimi dejavnostmi na
kmetiji, ki se nanašajo na gozdarske dejavnosti, in izvajanjem storitev z
gozdarsko mehanizacijo v okviru strojnih krožkov, opravlja gozdarski inšpektor.
(9) Pravne in fizične osebe morajo
pristojnemu inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzora
in ga pri tem ne smejo ovirati ter mu morajo dati zahtevane listine, podatke,
pojasnila ali potrebne predmete. Pravne in fizične osebe morajo v določenem
roku ravnati v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je pristojni inšpektor
odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon.
173. člen
(nadzor carinskih organov)
(1) Ne glede na določbi tretjega in četrtega
odstavka prejšnjega člena, nadzor nad uvozom ekoloških kmetijskih pridelkov ali
živil, ki se nanaša na sprostitev v prosti promet, izvajajo pristojni carinski
organi.
(2) Podrobnejše pogoje za izvajanje nadzora
carinskih organov predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za
carine, v skladu s predpisi Unije.
174. člen
(pooblastila)
(1) Kmetijski inšpektor ima poleg
pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja
pooblastila in pristojnosti:
-
pregledovati kmetijska zemljišča, poslovne in
proizvodne prostore, objekte, naprave, predmete, blago ter poslovanje in
dokumentacijo državnih organov ter fizičnih in pravnih oseb, ki opravljajo
kmetijsko dejavnost, dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali druge dejavnosti, če
gre za izvajanje ukrepov kmetijske politike;
-
pregledovati prostore, v katerih se opravlja
kmetijska ali dopolnilna dejavnost ali druge dejavnosti, če gre za izvajanje
ukrepov kmetijske politike;
-
odvzeti vzorce za potrebe inšpekcijskega
nadzora;
-
ugotavljati nezakonito pridobitev ali
nenamensko porabo sredstev po tem zakonu;
-
ugotavljati, ali izvajalci javnih služb po tem
zakonu izpolnjujejo predpisane pogoje;
-
nadzirati izvajanje nalog javnih služb;
-
dostopati do zbirk podatkov, potrebnih za
izvajanje nadzora;
-
nadzirati pravilnost podatkov v zbirkah
podatkov po tem zakonu;
-
predlagati pristojnemu organu izbris iz zbirk
podatkov po tem zakonu;
-
predlagati pristojnemu organu, da zahteva
vračilo nezakonito ali nenamensko porabljenih sredstev;
-
predlagati pristojnemu organu zadržanje
izplačila sredstev;
-
nadzirati izvajanje pogodbenih razmerij v
sektorju mleka in mlečnih izdelkov iz 58.a člena tega zakona;
-
nadzirati prodajo kmetijskih pridelkov iz 61.a
člena tega zakona;
-
nadzirati izpolnjevanje pogojev za opravljanje
dopolnilnih dejavnostih na kmetiji;
-
nadzirati neupravičeno oviranje kmetijskih
opravil;
-
predlagati organizaciji iz prve alineje prvega
odstavka 91. člena tega zakona, da proizvajalcem zaščitenih kmetijskih pridelkov
ali živil odvzame certifikat;
-
nadzirati izpolnjevanje pogojev za priznanje
organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev in medpanožnih organizacij;
-
nadzirati izvajanje storitev v okviru strojnih
krožkov iz 110. člena tega zakona;
-
nadzirati izpolnjevanje pogojev za opravljanje
nalog računovodske pisarne iz 171. člena tega zakona.
(2) Inšpektor za hrano ima poleg
pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja
pooblastila in pristojnosti:
-
izdajati listine o skladnosti živil
neživalskega izvora za izvoz;
-
pregledovati pošiljke sadja in zelenjave in
izdajati listine o skladnosti glede kakovosti ob njihovem uvozu in izvozu;
-
pregledovati pošiljke živil neživalskega izvora
in spremljajoče listine v skladu s predpisi Unije o varnosti živil ob vnosu;
-
pregledovati prostore, naprave, postopke,
dokumentacijo ter sredstva pri fizičnih in pravnih osebah pod nadzorom uprave;
-
pregledovati živila neživalskega izvora in listine
v skladu s predpisi Unije o varnosti in kakovosti živil v proizvodnji in
predelavi;
-
pregledovati živila in listine v skladu s
predpisi Unije o varnosti in kakovosti živil v distribuciji živil;
-
nadzirati označevanje, oglaševanje in
preverjati skladnost označb živil s predpisanimi zahtevami;
-
spremljati odpoklic, umik oziroma uničenje
živil;
-
dostopati do zbirk podatkov, potrebnih za
izvajanje nadzora;
-
nadzirati pravilnost podatkov v zbirkah
podatkov po tem zakonu;
-
predlagati izbris iz zbirk podatkov po tem
zakonu;
-
odvzeti vzorce za potrebe inšpekcijskega
nadzora;
-
ugotavljati ali organizacije iz prvega odstavka
91. člena tega zakona izpolnjujejo predpisane pogoje in izvajajo predpisano
kontrolo;
-
predlagati organizaciji iz prve alineje prvega
odstavka 91. člena tega zakona, da proizvajalcem zaščitenih kmetijskih
pridelkov ali živil odvzame certifikat.
(3) Fitosanitarni inšpektor ima poleg
pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja
pooblastila in pristojnosti:
-
pregledovati pošiljke živil neživalskega izvora
in spremljajoče listine v skladu s predpisi Unije o varnosti živil ob vnosu;
-
pregledovati pošiljke sadja in zelenjave in
izdajati listine o skladnosti glede kakovosti ob njihovem uvozu in izvozu;
-
odvzemati vzorce za laboratorijsko preskušanje
zaradi ugotavljanja skladnosti glede varnosti živil;
-
dostopati do zbirk podatkov, potrebnih za
izvajanje nadzora.
(4) Uradni veterinar ima poleg pooblastil,
ki jih ima po veterinarskih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja pooblastila
in pristojnosti:
-
pregledovati pošiljke živil živalskega izvora
glede predpisane kakovosti in označevanja ob njihovem uvozu;
-
pregledovati živila živalskega izvora v skladu
s predpisi o kakovosti živil v vseh fazah proizvodnje in predelave živil;
-
pregledovati živila in listine v skladu s
predpisi Unije o varnosti in kakovosti živil v distribuciji živil;
-
nadzirati označevanje, oglaševanje in
preverjati skladnost označb živil s predpisanimi zahtevami;
-
spremljati odpoklic, umik oziroma uničenje
živil;
-
odvzeti vzorce za potrebe inšpekcijskega nadzora.
(5) Gozdarski inšpektor ima poleg
pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja
pooblastila in pristojnosti:
-
dostopati do zbirk podatkov, potrebnih za
izvajanje nadzora;
-
nadzirati izpolnjevanje pogojev za opravljanje
dopolnilnih dejavnostih na kmetiji;
-
nadzirati izvajanje storitev z gozdarsko
mehanizacijo v okviru strojnih krožkov.
(6) Kmetijski inšpektor, inšpektor za
hrano, uradni veterinar in fitosanitarni inšpektor lahko proti volji zavezanca
za nadzor pregledajo vsebino elektronskih in z njo povezanih naprav ter
nosilcev elektronskih podatkov (v nadaljnjem besedilu: elektronska naprava),
kot so telefon, telefaks, računalnik, disketa, optični mediji in spominske kartice,
na podlagi predhodne odločbe sodišča, če obstajajo razlogi za sum, da je
zavezanec huje kršil ali krši določbe tega zakona in če je verjetno, da
elektronska naprava vsebuje elektronske podatke, ki so pomembni za postopek
nadzora oziroma prekrškovni postopek.
(7) Oseba, ki je uporabnik elektronske
naprave iz prejšnjega odstavka, ki se pregleduje, mora kmetijskemu inšpektorju,
inšpektorju za hrano, uradnemu veterinarju in fitosanitarnemu inšpektorju
omogočiti dostop do naprave, predložiti šifrirne ključe oziroma gesla in dati
pojasnila o uporabi naprave.
(8) Pregled elektronskih naprav iz šestega
odstavka tega člena mora biti opravljen na način, s katerim se v najmanjši
možni meri posega v pravice oseb, ki niso zavezanci za nadzor, in varuje
tajnost oziroma zaupnost podatkov ter ne povzroča nesorazmerna škoda. Če
elektronsko napravo uporablja oseba, ki upravičeno pričakuje zasebnost na njej,
ima pravico biti navzoča ob pregledu vsebine elektronske naprave.
(9) Odločbo po šestem odstavku tega člena
izda sodišče najpozneje v štiriindvajsetih urah od popolne zahteve za izvedbo
nadzora, ki mora vsebovati naslednje podatke:
-
opredelitev elektronskih naprav, ki jih je
treba pregledati;
-
opredelitev razlogov za preiskavo;
-
opredelitev dokazov oziroma vsebine podatkov, ki
se iščejo;
-
navedbo okoliščin za uporabo preiskovalnega
dejanja in način njegove izvršitve.
175. člen
(ukrepi)
(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora
lahko kmetijski inšpektor poleg ukrepov, ki jih ima po splošnih predpisih, ki
urejajo inšpekcijo, odredi še naslednje ukrepe:
-
odredi spremembo podatkov v zbirkah podatkov iz
tega zakona skladno z ugotovljenim stanjem;
-
odredi izbris podatkov v zbirkah podatkov iz
tega zakona;
-
delno ali v celoti prepove uveljavljanje ali
izvajanje ukrepov po tem zakonu, če ugotovi kršitve predpisov;
-
odredi ukrepe, da se nepravilnosti in
pomanjkljivosti po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, odpravijo
v roku, ki ga določi;
-
odvzame dokumentacijo ali predmete za
ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z ugotovljenim sumom storitve prekrška;
-
prepove prodajo kmetijskih pridelkov, če se
izvaja v nasprotju z 61.a členom tega zakona;
-
prepove opravljanje dejavnosti, za katero je
treba pridobiti dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če
dovoljenje ni pridobljeno;
-
prepove opravljanje dopolnilne dejavnosti na
kmetiji, če je na kmetiji za istovrstno dejavnost hkrati registrirana dejavnost
kot samostojni podjetnik ali pravna oseba;
-
predlaga upravni enoti, da odvzame dovoljenje
za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če niso izpolnjeni pogoji iz
99. člena tega zakona in do odločitve upravne enote prepove opravljanje
dopolnilne dejavnosti;
-
odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti
pri izvajanju nalog javne službe;
-
do odločitve pristojnega organa prepove
opravljanje javne službe izvajalcem javnih služb, če ne izpolnjujejo
predpisanih pogojev;
-
predlaga ministrstvu, da izvajalcu javne službe
odvzame javno službo, če ne izpolnjuje predpisanih pogojev;
-
predlaga organizaciji iz 92. člena tega zakona,
da ekološkemu ali integriranemu pridelovalcu odvzame certifikat;
-
predlaga ministrstvu, da skupini proizvajalcev,
organizaciji proizvajalcev in medpanožni organizaciji odvzame status, če ne izpolnjujejo
predpisanih pogojev;
-
prepove izvajanje storitev s kmetijsko mehanizacijo
v okviru strojnih krožkov;
-
odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti
pri izvajanju nalog računovodskih pisarn iz 171. člena tega zakona;
-
predlaga ministrstvu, da računovodski pisarni
iz 171. člena tega zakona odvzame javno pooblastilo, če ne izpolnjuje
predpisanih pogojev;
-
odredi druge ukrepe in opravi dejanja, za
katera je pooblaščen.
(2) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora
lahko inšpektor za hrano ali uradni veterinar poleg ukrepov, ki jih ima po
splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, odredi še naslednje ukrepe:
-
prepove promet z živili, ki niso skladna s
predpisanimi zahtevami kakovosti ali deklariranimi lastnostmi;
-
prepove uporabo označb oziroma promet z živili,
ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev;
-
prepove promet oziroma oglaševanje živil, ki
zavajajo ali bi lahko zavajali potrošnika;
-
nosilcu dejavnosti ali organizaciji iz prvega
odstavka 91. člena tega zakona odredi preizkus skladnosti s predpisi za živila,
ki so v prometu;
-
prepove uporabo listin o skladnosti za živila,
ki niso skladna s predpisi;
-
do odločitve pristojnega organa lahko prepove
opravljanje nalog organizacijam iz prvega odstavka 91. člena tega zakona, če ne
izpolnjujejo predpisanih pogojev, in predlaga odvzem javnih pooblastil;
-
predlaga organizaciji iz prvega odstavka 91.
člena tega zakona, da pridelovalcem in predelovalcem kmetijskih pridelkov in
živil iz shem kakovosti v primeru neskladnosti odvzame certifikat;
-
odredi izbris nosilca živilske dejavnosti iz
registra obratov in predlaga upravni enoti, da odvzame dovoljenje za
opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji v delu, ki se nanaša na živila, če
nosilec živilske dejavnosti inšpektorju ne dovoli vstopa v prostor, kjer
opravlja dejavnosti, povezane z živili;
-
odvzame dokumentacijo ali predmete za ugotavljanje
skladnosti z zakonodajo;
-
prepove promet in izvoz živali, ki niso
označene na predpisan način;
-
odredi označitev živali ali odpravo
pomanjkljivosti in nepravilnosti pri vodenju predpisanih evidenc ali registrov;
-
odredi izpolnjevanje higienskih zahtev ali
kakršno koli drugo ukrepanje, da se zagotovi varnost živil ali skladnost s
predpisi, ki urejajo živila;
-
prepove uporabo surovin in snovi namenjenih za
stik z živili, izvajanje postopkov oziroma prepove proizvodnjo, predelavo in
distribucijo živil, ki niso varna ali obstaja sum, da niso varna;
-
odredi odpoklic, umik ali uničenje;
-
dovoli, da se živila uporabijo za drug namen,
kot prvotni;
-
v nujnih primerih, da bi se zavarovala ali
odvrnila nevarnost za zdravje ljudi, lahko odredi ukrepe z ustno odločbo na zapisnik;
-
začasno pridrži pošiljko živil, za katero
obstaja sum, da ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede varnosti, dokler se z
laboratorijskimi analizami ne ugotovi njena skladnost;
-
prepove uvoz živil, če je s pregledom ali z
laboratorijskimi analizami dokazana njihova neskladnost glede varnosti živil in
odredi predpisane ukrepe;
-
prepove uvoz ali izvoz sadja in zelenjave na
območje Unije, če niso skladni s predpisanimi zahtevami glede kakovosti;
-
odredi druge potrebne ukrepe in opravi dejanja
za doseganje skladnosti s tem zakonom in drugimi predpisi, izdanimi na njegovi
podlagi.
(3) Pri opravljanju nadzora nad izvajanjem
določb predpisov na področju identifikacije in registracije živali kmetijski
inšpektor, inšpektor za hrano ali uradni veterinar poleg ukrepov, določenih s
predpisi, odredi ukrepe in določi rok za odpravo nepravilnosti in
pomanjkljivosti.
(4) Če lastništva živali ni mogoče
ugotoviti ali se lastniki živali ne morejo sporazumeti glede imetnika živali,
določi začasnega imetnika živali kmetijski inšpektor ali uradni veterinar.
(5) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora
lahko fitosanitarni inšpektor poleg ukrepov, določenih s splošnimi predpisi, ki
urejajo inšpekcijo, izreče naslednje ukrepe:
-
začasno pridrži pošiljko živil, za katero
obstaja sum, da ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede varnosti, dokler se z
laboratorijskimi analizami ne ugotovi njena skladnost;
-
prepove uvoz živil, če je s pregledom ali z
laboratorijskimi analizami dokazana njihova neskladnost glede varnosti živil in
odredi predpisane ukrepe;
-
prepove uvoz sadja in zelenjave na območje
Unije, če niso skladni s predpisanimi zahtevami glede kakovosti.
(6) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora
lahko gozdarski inšpektor poleg ukrepov, ki jih ima po splošnih predpisih, ki
urejajo inšpekcijo, odredi še naslednje ukrepe:
-
prepove opravljanje dejavnosti, za katero je
potrebno pridobiti dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
in to ni pridobljeno;
-
prepove opravljanje dopolnilne dejavnosti na
kmetiji, če je na kmetiji za istovrstno dejavnost hkrati registrirana dejavnost
kot samostojni podjetnik ali pravna oseba;
-
predlaga upravni enoti, da odvzame dovoljenje
za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če niso izpolnjeni pogoji iz
99. člena tega zakona;
-
prepove izvajanje storitev z gozdarsko
mehanizacijo o okviru strojnih krožkov iz 110. člena tega zakona.
XVIII. KAZENSKE DOLOČBE
176. člen
(1) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za
prekršek kaznuje pravna oseba, če:
-
z namenom pridobitve sredstev po tem zakonu
predloži neresnične podatke (tretji odstavek 17. člena);
-
da v promet kmetijski pridelek ali živilo, ki
ni v skladno s predpisanimi zahtevami ali ni označeno v skladu s predpisi (prvi
odstavek 58. člena);
-
pogodbe ne sklene v pisni obliki ali sklenjena
pogodba ni skladna s pogoji iz 58.a člena tega zakona;
-
označi z označbo iz prvega odstavka 70. člena
tega zakona živilo ali izdelek, ki ni pridelan ali izdelan na kmetiji po
receptih, značilnih za kmečke izdelke, in z uporabo pretežnega dela lastnih
surovin ali surovin iz lokalnega okolja;
-
z označbo »izbrana kakovost« označi kmetijski
pridelek ali živilo, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz 70.a člena tega
zakona;
-
z neobvezno navedbo kakovosti označi kmetijski
pridelek ali živilo, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz 70.b člena tega
zakona;
-
označi kmetijski pridelek ali živilo z označbo
»višja kakovost« v nasprotju s tretjim odstavkom 75. člena tega zakona;
-
označi kmetijski pridelek ali živilo kot
kmetijski pridelek ali živilo »zajamčena tradicionalna posebnost« v nasprotju z
drugim odstavkom 76. člena tega zakona;
-
označi kmetijski pridelek ali živilo z označbo
porekla, ki ni ime regije, posebnega kraja ali v izjemnih primerih države, ki
se uporablja za opis kmetijskega pridelka ali živila v skladu s prvim odstavkom
77. člena tega zakona ali če označi kmetijski pridelek ali živilo z geografsko
označbo, ki ni ime regije, posebnega kraja ali v izjemnih primerih države, ki
se uporablja za opis kmetijskega pridelka ali živila v skladu s prvim odstavkom
78. člena tega zakona;
-
označi naravno mineralno vodo v nasprotju s
prvim odstavkom 80. člena tega zakona oziroma je ne vpiše v evidenco iz 148.
člena tega zakona;
-
neupravičeno ovira ali omejuje opravljanje kmetijskih
opravil (103. člen);
-
uporablja kmetijsko gozdarsko mehanizacijo v
nasprotju s predpisanimi pogoji za varno delo ali brez potrdila o opravljenem
preizkusu znanja o varnem delu s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter opremo
(prvi in drugi odstavek 112. člena);
-
osebe, ki opravljajo strokovno delo pri
izvajanju storitev javne službe na področju kmetijstva, nimajo ustrezne
strokovne izobrazbe, niso strokovno usposobljene za opravljanje dela na
določenem delovnem mestu in ne izpolnjujejo drugih pogojev, določenih s predpisi
(prvi odstavek 121. člena);
-
ne posreduje resničnih podatkov v zbirke
podatkov po tem zakonu (prvi odstavek 139. člena);
-
se ne vpiše v RKG (prvi odstavek 141. člena);
-
ne predloži podatkov, ki jih mora po tem zakonu
predložiti ali jih ne predloži v predpisanem roku (prvi odstavek 61. člena,
tretji in četrti odstavek 143. člena, drugi odstavek 150. člena, 156. člen in
171.a člen);
-
sodeluje ali je sodelovala v mreži kmetijskega
knjigovodstva in izda katere koli individualne računovodske podatke ali
katerekoli druge individualne podrobnosti, s katerimi se je seznanila pri
opravljanju svojih dolžnosti ali drugače naključno v okviru tega dela (deseti
odstavek 171. člena).
(2) Z globo od 800 do 5.000 eurov se za
prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori dejanje iz
prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 200 do 1.000 eurov se za
prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega
člena.
(4) Z globo od 200 do 1.000 eurov se za
prekršek kaznuje posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
če:
-
stori dejanje iz prvega odstavka tega člena;
-
ravna v nasprotju z 61. členom tega zakona
glede majhnih količin, končnega potrošnika in lokalnega trga;
-
opravlja storitve v okviru strojnega krožka v
nasprotju s 110. členom tega zakona.
177. člen
(1) Z globo od 6.000 do 18.000 eurov se za
prekršek kaznuje pravna oseba, če:
-
stranka, ki ima znatno tržno moč, svoje
obveznosti ne plača v predpisanem plačilnem roku (prva alineja drugega odstavka
61.f člena);
-
stranka, ki ima znatno tržno moč, vsiljuje
pogoje iz druge alineje drugega odstavka 61.f člena tega zakona;
-
z označevanjem ali načinom trženja kmetijskih
pridelkov ali živil zavaja potrošnika v zmoto glede resničnosti podatkov (66.
člen);
-
kmetijski pridelek ali živilo, za katerega ni
izdan certifikat, in pridelovalec ali predelovalec ni vpisan v evidenco
pridelovalcev in predelovalcev ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov
ali živil, označi z označbo »ekološki« ali »integriran« (prvi odstavek 71.
člena);
-
trži pridelke, ki jih prideluje, in ni vpisana
v RKG (prvi odstavek 141. člena);
-
pristojnemu inšpektorju ne omogoči nemotenega
opravljanja inšpekcijskega nadzorstva ali ga pri tem ovira ali če mu ne da
zahtevanih listin, podatkov, pojasnil ali potrebnih predmetov ali če v
določenem roku ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je pristojni
inšpektor odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon (172. člen in sedmi
odstavek 174. člena);
-
ne upošteva določb o varstvu interesov
potrošnikov po prvi (a), (b) in (c) točki 8. člena Uredbe 178/2002/ES tako, da
ne zagotovi potrošnikom podlage za izbiro v zvezi z živili, ki jih uživajo, in
ne prepreči goljufivih ali zavajajočih postopkov, ponarejanja živil in vseh
drugih postopkov, ki potrošnika lahko zavajajo.
(2) Z globo 1.500 do 9.000 eurov se za
prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori dejanje iz
prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 600 do 1.800 eurov se za
prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 600 do 1.800 eurov se za
prekršek kaznuje posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
če:
-
stori dejanje iz prvega odstavka tega člena;
-
prodaja pridelke v nasprotju 61.a členom tega
zakona;
-
opravlja dopolnilno dejavnost brez predpisanega
dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 101. člena).
178. člen
(1) Z globo 1.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ne hrani dokumentacije, ki
je bila podlaga za pridobitev sredstev, v predpisanih rokih (osmi odstavek 17.
člena).
(2) Z globo 200 eurov
se za prekršek kaznuje posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
178.a člen
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem
postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe,
določene s tem zakonom.
178.b člen
Podatke o nepravilnostih, ki predstavljajo
nevarnost za življenje ali zdravje potrošnikov ali predstavljajo zavajanje
potrošnikov glede kmetijskih pridelkov ali živil, o imenu in priimku, nazivu,
naslovu ali sedežu samostojnega podjetnika posameznika, fizične oziroma pravne
osebe iz pravnomočnih inšpekcijskih odločb, uprava na svoji spletni strani
javno objavi v sedmih dneh po pravnomočnosti do odprave nepravilnosti oziroma
najdlje za 60 dni.
Zakon o kmetijstvu – ZKme-1 (Uradni list RS,
št. 45/08)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XIX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
179. člen
(sklenjene pogodbe)
Do izteka pogodbenega roka, določenega v že
sklenjenih pogodbah o izvajanju kontrole na kraju samem, se ne glede na določbe
36. člena tega zakona kontrola še vedno opravlja na podlagi teh pogodb.
180. člen
(rok za izdajo
podzakonskih predpisov)
Podzakonske predpise iz tega zakona izdata
vlada in minister v enem letu od njegove uveljavitve.
181. člen
(izvajalci javne
službe)
Do ustanovitve ali izbire izvajalca javnih
služb iz tega zakona, vendar najdlje sedem let od uveljavitve tega zakona,
opravljajo naloge javnih služb iz tega zakona dosedanji izvajalci javnih služb,
če izpolnjujejo pogoje iz tega zakona.
182. člen
(pridobljene
pravice do označb)
Pravne ali fizične osebe, ki so pred
uveljavitvijo tega zakona pridobile pravico do uporabe označbe geografskega
porekla, geografske označbe ali označbe tradicionalnega ugleda in jim je bil
podeljen zaščitni znak za te označbe, morajo najkasneje v dveh letih od
uveljavitve tega zakona uporabo teh označb in zaščitnega znaka prilagoditi
določbam tega zakona.
183. člen
(vpis v RKG)
Zavezanci za vpis v RKG iz prvega odstavka 141.
člena tega zakona se morajo vpisati v RKG najpozneje do konca leta 2008.
184. člen
(izpisi)
Izpisi iz evidenc, ki so bili izdani do
uveljavitve tega zakona, so veljavni do izdaje novih izpisov.
185. člen
(določitev
namestnika kmetije)
Člani kmetije določijo namestnika nosilca iz
prvega odstavka 5. člena tega zakona najpozneje v treh mesecih od uveljavitve
tega zakona.
186. člen
(Svet za kmetijstvo
in podeželje)
Svet za kmetijstvo in podeželje ustanovljen po
Zakonu o kmetijstvu (Uradni list RS št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo), po
uveljavitvi tega zakona deluje do izteka mandata.
187. člen
(uporaba
podzakonskih predpisov)
Do uveljavitve podzakonskih predpisov po tem
zakonu se uporabljajo naslednji podzakonski predpisi, izdani na podlagi Zakona
o kmetijstvu (Uradni list RS št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo), če niso v
nasprotju s tem zakonom:
-
Uredba o izrednih ukrepih podpore perutninskemu
sektorju (Uradni list RS, št. 86/06);
-
Uredba o izvajanju ukrepov zasebnega skladiščenja
in intervencije za goveje in prašičje ter ovčje in kozje meso (Uradni list RS,
št. 46/04);
-
Uredba o izvajanju nalog na hidromelioracijskih
sistemih (Uradni list RS, št. 108/05);
-
Uredba o izvajanju Programa ukrepov na področju
čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2008–2010 za leto 2008 (Uradni list
RS, št. 105/07);
-
Uredba o izvajanju sistema izvoznih nadomestil v
okviru prava Skupnosti za tržne ureditve kmetijskih proizvodov (Uradni list,
št. 33/04 in 87/05);
-
Uredba o izvajanju sistema uvoznih in izvoznih
dovoljenj in potrdil za kmetijske proizvode (Uradni list RS, št. 33/04);
-
Uredba o izvajanju sistema varščin za izpolnitev
obveznosti, povezanih z ukrepi kmetijske tržno-cenovne politike (Uradni list
RS, št. 46/05 in 139/06);
-
Uredba o izvajanju ukrepov v zvezi s skupno
ureditvijo trga za goveje in telečje meso na področju posebnih izvoznih
nadomestil (Uradni list RS, št. 46/04);
-
Uredba o izvajanju ukrepov v zvezi s skupno
ureditvijo trga za mleko in mlečne izdelke (Uradni list RS, št. 45/04);
-
Uredba o izvajanju ukrepov v zvezi s skupno ureditvijo
trga za žita (Uradni list RS, št. 46/04);
-
Uredba o izvajanju ukrepov v zvezi s skupno
ureditvijo trgov v sektorju sladkorja (Uradni list RS, št. 9/07);
-
Uredba o izvajanju ukrepov v zvezi z ustanovitvijo
sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja (Uradni list RS, št. 9/07 in
21/08);
-
Uredba o izvajanju uredb Sveta in Evropske komisije
o ukrepu informiranja in promocije kmetijskih proizvodov (Uradni list RS, št.
1/08);
-
Uredba o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu
(Uradni list RS, št. 99/06, 5/07, 49/07, 124/07 in 31/08);
-
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto
2008 (Uradni list RS, št. 12/08);
-
Uredba o javni svetovalni službi v čebelarstvu
(Uradni list RS, št. 80/07);
-
Uredba o načinu delitve količin blaga v okviru
carinskih kvot (Uradni list RS, št. 115/02 in 11/03);
-
Uredba o organizacijah za ugotavljanje skladnosti
za potrebe ureditev kmetijskih trgov (Uradni list RS, št. 38/04 in 103/04);
-
Uredba o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe iz
Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 v letih 2007–2010
(Uradni list RS, št. 19/07, 124/07 in 21/08);
-
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa
razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2007–2013
(Uradni list RS, št. 19/07, 124/07 in 21/08);
-
Uredba o podpori za pridelavo semenskega krompirja
in krompirja v stometrskem izolacijskem pasu (Uradni list RS, št. 19/07);
-
Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih
kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 34/07 in
66/07);
-
Uredba o programih kmetijske strukturne politike in
kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2007 in 2008 (Uradni list RS, št. 58/07);
-
Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za
zavarovanje kmetijske proizvodnje in ribištva za leto 2008 (Uradni list RS, št.
110/07);
-
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št.
94/07);
-
Uredba o ukrepih kmetijske strukturne politike in
kmetijske politike razvoja podeželja za obdobje začasnega financiranja
Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 12/01 in 27/01);
-
Uredba o ukrepih za prestrukturiranje pridelovalcev
sladkorne pese v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 22/08);
-
Uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin
(Uradni list RS, št. 23/07 in 17/08);
-
Uredba o ureditvi trga s hmeljem (Uradni list RS,
št. 62/07, 98/07 in 38/08);
-
Uredba o ureditvi trga s svežim sadjem in zelenjavo
(Uradni list RS, št. 10/05, 113/05 in 99/06);
-
Uredba o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki
(Uradni list RS, št. 111/00, 15/01, 37/02, 23/04, 45/04, 109/04 in 10/05);
-
Uredba o ureditvi trga z oljčnim oljem (Uradni list
RS, št. 113/05, 18/06 in 99/06);
-
Uredba o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom
in vinom (Uradni list RS, št. 22/04, 27/04, 121/04, 113/05 in 96/06);
-
Uredba o uvedbi dajatve za mleko in mlečne
proizvode (Uradni list RS, št. 10/05 in 132/06);
-
Uredba o uvedbi izravnalnih plačil za območja z
omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (EKO – 1) (Uradni list RS, št.
34/01);
-
Uredba o uvedbi podpore skladiščenju govejega mesa
(Uradni list RS, št. 55/01);
-
Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05);
-
Pravilnik o aditivih za živila (Uradni list RS, št.
43/04, 8/05, 17/06 in 16/08);
-
Pravilnik o aromah (Uradni list RS, št. 77/01 in
31/04);
-
Pravilnik o certificiranju pridelka hmelja in
prometu s hmeljem (Uradni list RS, št. 90/04, 57/05, 78/05, 97/06 in 79/07);
-
Pravilnik o dehidriranem konzerviranem mleku
(Uradni list RS, št. 31/04 in 23/08);
-
Pravilnik o dodatnih pogojih, ki jih morajo
izpolnjevati organizacije za senzorično ocenjevanje deviškega oljčnega olja
(Uradni list RS, št. 106/05);
-
Pravilnik o določitvi območij v Republiki
Sloveniji, ki so primerna za ekološko čebelarjenje (Uradni list RS, št. 52/03);
-
Pravilnik o identifikaciji in registraciji prašičev
(Uradni list RS, št. 97/03 in 4/04);
-
Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi
kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 128/06 (21/07 popravek)
in 37/07);
-
Pravilnik o ekstrakcijskih topilih (Uradni list RS,
št. 7/01, 45/04 in 120/05);
-
Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in
gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 90/06 in 9/08);
-
Pravilnik o evidenci pridelovalcev hmelja (Uradni
list RS, št. 2/07);
-
Pravilnik o evidenci pridelovalcev oljk (Uradni
list RS, št. 2/07);
-
Pravilnik o evidenci pridelovalcev sadja v
ekstenzivnih oziroma travniških sadovnjakih (Uradni list RS, št. 6/07):
-
Pravilnik o evidenci pridelovalcev sadja v
intenzivnih sadovnjakih (Uradni list RS, št. 2/07);
-
Pravilnik o evidenci subjektov (Uradni list RS, št.
121/06);
-
Pravilnik o geografski označbi Kraški pršut (Uradni
list RS, št. 47/04);
-
Pravilnik o geografski označbi Prleška tünka
(Uradni list RS, št. 17/05);
-
Pravilnik o geografski označbi Šebreljski želodec
(Uradni list RS, št. 124/03);
-
Pravilnik o geografski označbi Štajersko Prekmursko
bučno olje (Uradni list RS, št. 47/04);
-
Pravilnik o geografski označbi Zgornjesavinski
želodec (Uradni list RS, št. 47/04);
-
Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske
enote Kamnik (2000–2009) (Uradni list RS, št. 103/03);
-
Pravilnik o identifikaciji in registraciji drobnice
(Uradni list RS, št. 22/04);
-
Pravilnik o identifikaciji in registraciji govedi
(Uradni list RS, št. 16/03);
-
Pravilnik o integrirani pridelavi grozdja in vina
(Uradni list RS, št. 63/02);
-
Pravilnik o integrirani pridelavi poljščin (Uradni
list RS, št. 10/04);
-
Pravilnik o integrirani pridelavi sadja (Uradni
list RS, št. 63/02);
-
Pravilnik o integrirani pridelavi zelenjave (Uradni
list RS, št. 63/02);
-
Pravilnik o Jajcih izpod Kamniških planin s
priznano geografsko označbo (Uradni list RS, št. 39/07);
-
Pravilnik o javljanju podatkov za seme kmetijskih
rastlin in registraciji pogodb za razmnoževanje semen v državah nečlanicah
(Uradni list RS, št. 71/06);
-
Pravilnik o kakovosti čaja (Uradni list RS, št.
48/03 in 87/04);
-
Pravilnik o kakovosti finih pekovskih izdelkov
(Uradni list RS, št. 28/04);
-
Pravilnik o kakovosti gorčice (Uradni list RS, št.
12/03);
-
Pravilnik o kakovosti izdelkov iz žit (Uradni list
RS, št. 26/03 in 31/04);
-
Pravilnik o kakovosti jedilnih rastlinskih olj,
jedilnih rastlinskih masteh in majonezi (Uradni list RS, št. 122/03 in 16/05);
-
Pravilnik o kakovosti kakavovih in čokoladnih
izdelkov (Uradni list RS, št. 72/03, 43/05 in 58/05);
-
Pravilnik o kakovosti kavinih in cikorijinih
ekstratov (Uradni list RS, št. 2/04);
-
Pravilnik o kakovosti kefirja (Uradni list RS, št.
66/03, 31/04 in 126/04);
-
Pravilnik o kakovosti kisa in razredčene ocetne
kisline (Uradni list RS, št. 2/04);
-
Pravilnik o kakovosti mesa klavne živine in divjadi
(Uradni list RS, št. 120/07);
-
Pravilnik o kakovosti mesnih izdelkov (Uradni list
RS, št. 34/04 (62/04 popravek), 50/05 in 77/06);
-
Pravilnik o kakovosti pecilnega praška, praška za
puding in vanilijevega sladkorja (Uradni list RS, št. 12/03);
-
Pravilnik o kakovosti pekovskih izdelkov (Uradni
list RS, št. 26/03);
-
Pravilnik o kakovosti perutninskih mesnih izdelkov
(Uradni list RS, št. 85/05);
-
Pravilnik o kakovosti piva (Uradni list RS, št.
3/03);
-
Pravilnik o kakovosti sadnih džemov, želejev,
marmelad in sladkane kostanjeve kaše (Uradni list RS, št. 31/04);
-
Pravilnik o kakovosti sadnih sokov in določenih
istovrstnih izdelkov (Uradni list RS, št. 31/04);
-
Pravilnik o kakovosti soli (Uradni list. RS, št.
70/03 in 31/04);
-
Pravilnik o kazeinih in kazeinatih (Uradni list RS,
št. 31/04);
-
Pravilnik o konzervansih za površinsko obdelavo
citrusov (Uradni list RS, št. 2/04);
-
Pravilnik o Kranjski klobasi z zaščiteno geografsko
označbo (Uradni list RS, št. 29/08);
-
Pravilnik o Kraškem ovčjem siru z zaščiteno označbo
porekla (Uradni list RS, št. 29/08);
-
Pravilnik o Kraškem zašinku z zaščiteno geografsko
označbo (Uradni list RS, št. 29/08);
-
Pravilnik o Kraški jagnjetini z zaščiteno označbo
porekla (Uradni list RS, št. 29/08);
-
Pravilnik o Kraški panceti z zaščiteno geografsko
označbo (Uradni list RS, št. 29/08);
-
Pravilnik o medu (Uradni list RS, št. 31/04 in
89/04);
-
Pravilnik o metodah in postopkih ugotavljanja
skladnosti dehidriranega konzerviranega mleka (Uradni list RS, št. 31/04);
-
Pravilnik o metodah in postopkih ugotavljanja
skladnosti kazeinov in kazeinatov (Uradni list RS, št. 31/04);
-
Pravilnik o metodah inšpekcijskega nadzora, ki se
uporabljajo za preverjanje skladnosti svežega sadja in zelenjave z tržnimi
standardi v maloprodaji (Uradni list RS, št. 33/06);
-
Pravilnik o metodah za ugotavljanje deleža mesa
(Uradni list RS, št. 122/03);
-
Pravilnik o metodah za ugotavljanje skladnosti
pogojev minimalne kakovosti sladkorjev namenjenih za prehrano ljudi (Uradni
list RS, št. 120/04);
-
Pravilnik o minimalni kakovosti »surovega masla I
vrste« in o izvajanju Uredb Sveta (ES) in Uredb Komisije (ES) o določitvi
standardov za mazave maščobe (Uradni list RS, št. 19/07);
-
Pravilnik o naravni mineralni vodi, izvirski vodi
in namizni vodi (Uradni list RS, št. 50/04 in 75/05);
-
Pravilnik o natančnih pogojih za izvajanje javne
svetovalne službe v čebelarstvu (Uradni list RS, št. 109/07 in 126/07 (1/08
popravek));
-
Pravilnik o ocenjevanju in razvrščanju trupov ovc
jagnjet in sesnih jagnjet na klavni liniji (Uradni list RS, št. 28/01);
-
Pravilnik o označbi geografskega porekla Bovški sir
(Uradni list RS, št. 47/04);
-
Pravilnik o označbi geografskega porekla Brkinski
slivovec (Uradni list RS, št. 69/03);
-
Pravilnik o označbi geografskega porekla Dolenjski
sadjevec (Uradni list RS, št. 69/03 in 138/04);
-
Pravilnik o označbi geografskega porekla Ekstra
deviško oljčno olje Slovenske Istre (Uradni list RS, št. 47/04);
-
Pravilnik o označbi geografskega porekla Gorenjski
tepkovec (Uradni list RS, št. 69/03);
-
Pravilnik o označbi geografskega porekla Kočevski
gozdni med (Uradni list RS, št. 124/04);
-
Pravilnik o označbi geografskega porekla Kostelska
rakija (Uradni list RS, št. 69/03,101/05 in 138/06);
-
Pravilnik o označbi geografskega porekla Kraški
brinjevec (Uradni list RS, št. 69/03);
-
Pravilnik o označbi geografskega porekla Kraški med
(Uradni list RS, št. 80/05);
-
Pravilnik o označbi geografskega porekla Mohant
(Uradni list RS, št. 47/04);
-
Pravilnik o označbi geografskega porekla Nanoški
sir (Uradni list RS, št. 15/03);
-
Pravilnik o označbi geografskega porekla Piranska
sol (Uradni list RS, št. 101/03);
-
Pravilnik o označbi geografskega porekla Prekmurska
šunka (Uradni list RS, št. 124/04);
-
Pravilnik o označbi geografskega porekla Tolminc
(Uradni list RS, št. 101/03);
-
Pravilnik o označbi tradicionalnega ugleda
Prekmurska gibanica (Uradni list RS, št. 47/04);
-
Pravilnik o označevanju govejega mesa (Uradni list
RS, št. 57/05);
-
Pravilnik o označevanju in kategorizaciji
svinjskega mesa (Uradni list RS, št. 33/04 in 10/05);
-
Pravilnik o pogojih za uporabo označbe
»tradicionalni ugled« za belokranjsko povitico (Uradni list RS, št. 52/02);
-
Pravilnik o pogojih za uporabo označbe
»tradicionalni ugled« za belokranjsko pogačo (Uradni list RS, št. 52/02);
-
Pravilnik o pogojih za uporabo označbe »tradicionalni
ugled« za idrijske žlikrofe (Uradni list RS, št. 52/02 in 33/05);
-
Pravilnik o pogojih za uporabo označbe
»tradicionalni ugled« za prosto povitico (Uradni list RS, št. 52/02);
-
Pravilnik o pomoči za oskrbo učencev v
izobraževalnih ustanovah z mlekom in nekaterimi mlečnimi proizvodi (Uradni list
RS, št. 130/04, 81/05, 96/06 in 84/07);
-
Pravilnik o postopkih zaščite kmetijskih pridelkov
oziroma živil (Uradni list RS, št. 15/08);
-
Pravilnik o priznanju skupin proizvajalcev posebnih
kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 33/05);
-
Pravilnik o proizvodnji in označevanju valilnih
jajc in en dan starih piščancev (Uradni list RS, št. 28/04);
-
Pravilnik o Ptujskem lüku z zaščiteno geografsko
označbo (Uradni list RS, št. 29/08);
-
Pravilnik o razvrščanju prašičjih trupov (Uradni
list RS, št. 50/06);
-
Pravilnik o razvrščanju in označevanju govejih
trupov (Uradni list RS, št. 16/08);
-
Pravilnik o registraciji obratov primarnih
proizvajalcev živil in krme rastlinskega izvora (Uradni list RS, št. 79/06);
-
Pravilnik o registraciji posebnega načina reje
(Uradni list RS, št. 94/05);
-
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev
(Uradni list RS, št. 121/06 in 124/07);
-
Pravilnik o sanitarno-zdravstvenih pogojih za
predelavo živil rastlinskega izvora kot dopolnilno dejavnost na kmetiji (Uradni
list RS, št. 93/01);
-
Pravilnik o sladkorjih (Uradni list RS, št. 34/04);
-
Pravilnik o specifikaciji kmetijskih pridelkov
oziroma živil (Uradni list RS, št. 28/04);
-
Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih
živil (Uradni list RS, št. 50/04 (58/04 popravek), 43/05 (64/05 popravek),
83/05, 115/05 in 118/07);
-
Pravilnik o splošnem označevanju živil, ki niso
predpakirana (Uradni list RS, št. 28/04, 10/05, 57/05, 115/06);
-
Pravilnik o tehničnih in organizacijskih pogojih,
ki jih morajo izpolnjevati preskusni laboratoriji za ugotavljanje skladnosti
kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 58/01, 117/02, 62/03,
131/03 in 31/04);
-
Pravilnik o tehničnih in organizacijskih pogojih,
ki jih morajo izpolnjevati organizacije za kontrolo nad pridelavo in predelavo
ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil in organizacije za kontrolo nad
pridelavo integriranih kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št.
113/05 in 128/06, (21/07 popravek));
-
Pravilnik o tržno informacijskem sistemu za trg
govejega mesa (Uradni list RS, št. 45/05);
-
Pravilnik o tržno informacijskem sistemu za trg
mleka in mlečnih izdelkov (Uradni list RS, št. 66/05);
-
Pravilnik o tržno informacijskem sistemu za trg
perutninskega mesa in jajc (Uradni list RS, št. 5/03);
-
Pravilnik o tržno informacijskem sistemu za trg s
pšenico in s koruzo (Uradni list RS, št. 53/04);
-
Pravilnik o tržno-informacijskem sistemu za trg s
svežim sadjem in zelenjavo (Uradni list RS, št. 10/04 in 66/04);
-
Pravilnik o ugotavljanju skladnosti kmetijskih
pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 119/05);
-
Pravilnik o usposobljenosti za opravljanje
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 17/04, 31/05 in 105/06);
-
Pravilnik o Vipavskem pršutu s priznano geografsko
označbo (Uradni list RS, št. 43/07);
-
Pravilnik o Vipavskem zašinku z zaščiteno
geografsko označbo (Uradni list RS, št. 29/08);
-
Pravilnik o vsebini listin o skladnosti kmetijskih
pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 31/04);
-
Pravilnik o vsebini vloge za izdajo dovoljenja za
opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 71/01, 88/01
in 83/05);
-
Pravilnik o vzorčenju in analiznih metodah za
surovo in toplotno obdelano mleko (Uradni list RS, št. 11/04);
-
Pravilnik o vzpostavitvi in delovanju mreže za
zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih
gospodarstev (Uradni list RS, št. 37/04);
-
Pravilnik o zaščitnem znaku za označevanje
kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 58/01, 28/04, 87/04 in
121/06);
-
Pravilnik o zbiranju podatkov, potrebnih za
ureditev trga z etilnim alkoholom kmetijskega porekla (Uradni list RS, št.
58/04);
-
Pravilnik o žganih pijačah (Uradni list RS, št.
14/06);
-
Odredba o določitvi reprezentativnih trgov in o
tržno informacijskem sistemu za trg ovčjega mesa (Uradni list RS, št. 46/01);
-
Odredba o tržno informacijskem sistemu za trg
prašičjega mesa (Uradni list RS, št. 1/01).
188. člen
(uporaba zakona o
kmetijstvu)
(1) Zadeva, glede katere ob uveljavitvi tega
zakona teče upravni postopek ali glede katere je bila ob uveljavitvi tega
zakona že vložena zahteva ali pravno sredstvo, se konča po tem zakonu.
(2) Zoper zadevo, glede katere ob uveljavitvi
tega zakona postopek še ni pravnomočno zaključen, se uporabi izredno pravno
sredstvo po tem zakonu.
(3) Če je bila zadeva v sodnem postopku vrnjena
pristojnemu organu v ponovno odločanje, se konča po tem zakonu.
189. člen
(prenehanje
veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati
Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1, 45/04 – ZdZPKG,
20/06 in 51/06 – uradno prečiščeno besedilo).
190. člen
(uveljavitev)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
kmetijstvu – ZKme-1A (Uradni list RS, št. 57/12)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
17. člen
Postopki, ki so se začeli zaradi kršitev iz
57. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08), se dokončajo v
skladu s tem zakonom.
18. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih
zakonov na področju varne hrane, veterinarstva in varstva rastlin – ZdZPVHVVR (Uradni
list RS, št. 90/12)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»49. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja
2013.
Glede vprašanj, ki jih ureja ta zakon, se
do začetka njegove uporabe uporabljajo določbe Zakona o kmetijstvu (Uradni list
RS, št. 45/08 in 57/12), Zakona o vinu (Uradni list RS, št. 105/06 in 72/11);
Zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 – ZUreP-1, 110/02 –
ZGO-1 in 45/04 – ZdZPKG); Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01,
110/02 – ZGO-1, 45/04 – ZdZPKG, 62/04 – odločba US in 93/05 – ZVMS); Zakona o
veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05); Zakona o krmi
(Uradni list RS, št. 127/06); Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin
(Uradni list RS, št. 25/05 – uradno prečiščeno besedilo, 41/09 in 32/12);
Zakona o varstvu novih sort rastlin (Uradni list RS, št. 113/06 – uradno prečiščeno
besedilo); Zakona o mineralnih gnojilih (Uradni list RS, št. 29/06); Zakona o
ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno
prečiščeno besedilo in 21/10).«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
kmetijstvu – ZKme-1B (Uradni list RS, št. 26/14)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
58. člen
(nacionalni
program)
Nacionalni programi, sprejeti do
uveljavitve tega zakona, se štejejo za nacionalne programe iz prvega in drugega
odstavka 9. člena zakona.
59. člen
(namestnik in
člani kmetije)
Ministrstvo po uradni dolžnosti vpiše člane
kmetije v RKG v skladu s spremenjenim 5. členom zakona do 31. januarja 2015. Če
obstoječi namestnik ne izpolnjuje zahtev iz spremenjenega 5. člena zakona, mora
nosilec določiti novega namestnika do roka oddaje zbirne vloge v letu 2015.
60. člen
(LEADER)
(1) Za odločanje o zahtevkih za izvajanje
razvojnih projektov (LEADER) v okviru Programa razvoja podeželja Republike
Slovenije 2007-2013 iz 53. in 54. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS,
št. 45/08, 57/12 in 90/12 - ZdZPVHVVR), ki so vloženi do uveljavitve tega
zakona, je pristojno ministrstvo, za odločanje o zahtevkih, vloženih po uveljavitvi
tega zakona, pa agencija.
(2) Za odločanje o zahtevkih iz 56. člena
Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 - ZdZPVHVVR), ki
so vloženi do uveljavitve tega zakona, je pristojno ministrstvo, za odločanje o
zahtevkih, vloženih po uveljavitvi tega zakona, pa agencija.
(3) Za odločanje v upravnih zadevah iz
prvega odstavka tega člena, ki so vrnjene v ponovno odločanje pristojnemu
organu in odločanje o izrednih pravnih sredstvih v upravnih zadevah iz prvega
odstavka, ki so v pristojnosti prvostopenjskega organa, je pristojna agencija.
(4) V upravnih zadevah iz prvega in drugega
odstavka tega člena ministrstvo izroči urejeno dokumentacijo agenciji v sedmih
dneh po uveljavitvi zakona, razen upravnih zadev, ki so v reševanju na ministrstvu,
ki se odstopijo v sedmih dneh po izdaji odločbe.
61. člen
(pogodbena
razmerja v sektorju mleka in mlečnih izdelkov)
Določbe 58.a člena zakona se začnejo
uporabljati 1. januarja 2015.
62. člen
(plačilni rok
za hitro pokvarljiva živila)
(1) Ne glede na plačilni rok iz prvega
odstavka 61.b člena zakona plačilni rok za hitro pokvarljivo živilo iz tretjega
odstavka 61.b člena zakona od 1. septembra 2014 do 31. decembra 2014 ne sme
biti daljši od 75 dni, od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015 pa ne sme biti
daljši od 60 dni.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek do 31.
decembra 2015 plačilni rok za hitro pokvarljivo živilo iz tretjega odstavka
61.b člena zakona ne sme biti daljši od plačilnega roka, ki je bil na dan
uveljavitve tega zakona dogovorjen med strankami, če je krajši od plačilnih
rokov, določenih s tem zakonom.
63. člen
(plačilni rok
za druga živila)
(1) Prvi odstavek 61.c člena zakona se začne
uporabljati 1. januarja 2016.
(2) Do roka iz prejšnjega odstavka plačilni
rok za živila iz prvega odstavka 61.c člena zakona ne sme biti daljši od
plačilnega roka, ki je bil na dan uveljavitve tega zakona dogovorjen med
strankami in je krajši od plačilnih rokov, določenih s tem zakonom.
64. člen
(dopolnilne
dejavnosti)
(1) Nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
ki so do uveljavitve tega zakona dopolnilno dejavnost na kmetiji opravljali v
skladu z Zakonom o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 -
ZdZPVHVVR) in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne
dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 12/14), morajo opravljanje te
dejavnosti uskladiti s tem zakonom najpozneje do 1. januarja 2016.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek morajo
nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki so prejeli sredstva iz naslova
ukrepov razvoja podeželja in se jim do 1. januarja 2016 ne bo iztekla petletna
obveznost iz odločbe o pravici do sredstev, uskladiti opravljanje dopolnilne
dejavnosti na kmetiji s tem zakonom v 60 dneh po izteku petletne obveznosti iz
odločbe o pravici do sredstev.
(3) Podatki, ki so se do uveljavitve tega
zakona vodili v evidenci dopolnilnih dejavnosti iz 151. člena Zakona o
kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 - ZdZPVHVVR), se
uskladijo s tem zakonom in prenesejo v evidenco iz spremenjenega 143. člena
zakona do 1. januarja 2017.
(4) Ločena evidenca prihodkov iz dopolnilne
dejavnosti na kmetiji iz petega odstavka spremenjenega 99. člena zakona se mora
voditi od 1. januarja 2015 dalje.
65. člen
(skupine
proizvajalcev)
(1) Skupine proizvajalcev, priznane na
podlagi 89. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in
90/12 - ZdZPVHVVR), se morajo uskladiti s 107.a členom zakona najpozneje do 1.
januarja 2015.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se morajo
skupine proizvajalcev, priznane na podlagi 89. člena Zakona o kmetijstvu
(Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 - ZdZPVHVVR), ki so prejele sredstva
iz naslova ukrepov razvoja podeželja in se jim do 1. januarja 2015 ne bo
iztekla petletna obveznost iz odločbe o pravici do sredstev, uskladiti s 107.a
členom zakona v 60 dneh po izteku petletne obveznosti iz odločbe o pravici do
sredstev.
66. člen
(uporaba
blokov)
Bloki iz spremenjenega 144. člena tega
zakona se za ukrepe kmetijske politike začnejo uporabljati 1. februarja 2015.
67. člen
(registracija obrata)
Obrati, ki so bili registrirani na podlagi
Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil
in uradnega nadzora nad živili (Uradni list RS, št. 72/10) in Pravilnika o
registraciji obratov primarnih proizvajalcev živil in krme rastlinskega izvora
(Uradni list RS, št. 79/06) pred uveljavitvijo tega zakona, se štejejo za
registrirane po spremenjenem 152.a členu zakona.
68. člen
(naloge
računovodskih pisarn)
Do izbora nosilca javnega pooblastila iz
spremenjenega 171. člena zakona opravlja naloge računovodske pisarne Kmetijsko
gozdarska zbornica Slovenije, vendar najdlje za obračunsko leto 2015, kot
določajo predpisi Unije.
69. člen
(inšpektorji)
(1) Za inšpektorje za hrano, ki so na dan
uveljavitve tega zakona najmanj tri leta opravljali naloge kmetijskega
inšpektorja, se v skladu s tem zakonom šteje, da izpolnjujejo pogoje, ki so
predpisani za imenovanje fitosanitarnega inšpektorja, v skladu s predpisom, ki
ureja varstvo rastlin.
(2) Za fitosanitarne inšpektorje, ki so na
dan uveljavitve tega zakona najmanj tri leta opravljali naloge kmetijskega
inšpektorja, se v skladu s tem zakonom šteje, da izpolnjujejo pogoje, ki so
predpisani za imenovanje inšpektorja za hrano.
(3) Za inšpektorje za hrano, ki so na dan
uveljavitve tega zakona opravljali naloge zdravstvenega inšpektorja, se v
skladu s tem zakonom šteje, da izpolnjujejo pogoje, ki so predpisani za
imenovanje inšpektorja za hrano po tem zakonu.
70. člen
(uporaba
podzakonskih predpisov in razveljavitev)
(1) Do uveljavitve podzakonskih predpisov
iz tega zakona se še naprej uporabljajo naslednji podzakonski predpisi, če niso
v nasprotju s tem zakonom:
-
Pravilnik o žganih pijačah (Uradni list RS, št.
75/08 in 7/09);
-
Pravilnik o kakovosti jajc (Uradni list RS, št.
106/08);
-
Pravilnik o geografski označbi Dolenjski
sadjevec (Uradni list RS, št. 117/08);
-
Pravilnik o geografski označbi Kostelska rakija
(Uradni list RS, št. 117/08);
-
Pravilnik o geografski označbi Kraški brinjevec
(Uradni list RS, št. 117/08);
-
Pravilnik o geografski označbi Brkinski slivovec
(Uradni list RS, št. 117/08);
-
Pravilnik o geografski označbi Gorenjski
tepkovec (Uradni list RS, št. 117/ 08);
-
Pravilnik o označevanju govejega mesa (Uradni
list RS, št. 54/09);
-
Pravilnik o kakovosti jedilnih rastlinskih olj,
jedilnih rastlinskih masteh in majonezi (Uradni list RS, št. 79/09);
-
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev
(Uradni list RS, št. 1/10, 68/10, 110/10, 66/11 in 54/12);
-
Pravilnik o razvrščanju in označevanju govejih
trupov (Uradni list RS, št. 2/10);
-
Pravilnik o delovanju mreže za zbiranje
računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni
list RS, št. 11/10 in 90/10);
-
Pravilnik o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev
v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (Uradni list RS, št.
25/10);
-
Pravilnik o geografski označbi Pelinkovec
(Uradni list RS, št. 70/10);
-
Pravilnik o geografski označbi Domači rum
(Uradni list RS, št. 70/10);
-
Pravilnik o geografski označbi Brinjevec
(Uradni list RS, št. 70/10);
-
Pravilnik o kazeinih in kazeinatih (Uradni list
RS, št. 1/11);
-
Pravilnik o medu (Uradni list RS, št. 4/11);
-
Pravilnik o kakovosti medice in peneče medice
(Uradni list RS, št. 4/12);
-
Pravilnik o kakovosti mesnih izdelkov (Uradni
list RS, št. 59/12);
-
Pravilnik o sadnih sokovih in nekaterih
podobnih izdelkih, namenjenih za prehrano ljudi (Uradni list RS, št. 89/13);
-
Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za
opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 12/14);
-
Pravilnik o priznanju organizacij proizvajalcev
v sektorju mleka in mlečnih proizvodov (Uradni list RS, št. 14/14).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Pravilnik o priznavanju skupin proizvajalcev iz shem kakovosti (Uradni
list RS, št. 71/09 in 6/10).
71. člen
(prenehanje
veljavnosti določb Zakona o gostinstvu)
(1) V Zakonu o gostinstvu (Uradni list RS,
št. 93/07 - uradno prečiščeno besedilo) v prvem odstavku 15. člena preneha
veljati besedilo »ali pa na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe,«.
(2) Drugi in tretji odstavek 15. člena
Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07 - uradno prečiščeno besedilo)
prenehata veljati.
72. člen
(uveljavitev)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.