Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o starševskem
varstvu in družinskih prejemkih obsega:
-
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih – ZSDP-1 (Uradni
list RS, št. 26/14 z dne 14. 4. 2014),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in
družinskih prejemkih – ZSDP-1A (Uradni list RS, št. 90/15 z dne 27. 11. 2015),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz
javnih sredstev – ZUPJS-G (Uradni list RS, št. 75/17 z dne 22. 12. 2017),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in
družinskih prejemkih – ZSDP-1B (Uradni list RS, št. 14/18 z dne 2. 3. 2018),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in
družinskih prejemkih – ZSDP-1C (Uradni list RS, št. 81/19 z dne 27. 12. 2019),
-
Zakon o spremembi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih –
ZSDP-1D (Uradni list RS, št. 158/20 z dne 2. 11. 2020),
-
Zakon o spremembi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih –
ZSDP-1E (Uradni list RS, št. 92/21 z dne 8. 6. 2021),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in
družinskih prejemkih – ZSDP-1F (Uradni list RS, št. 153/22 z dne 6. 12. 2022).
ZAKON
O STARŠEVSKEM VARSTVU IN DRUŽINSKIH
PREJEMKIH (ZSDP-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 7)
PRVI DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja zavarovanje za starševsko
varstvo in pravice, ki iz tega izhajajo, družinske prejemke, pogoje in postopek
za uveljavljanje posameznih pravic ter druga vprašanja glede izvajanja tega
zakona.
2. člen
(prenos direktive)
(1) S tem zakonom se v slovenski pravni red
prenašata Direktiva Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju
revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med
BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES (UL
L št. 68 z dne 18. 3. 2010, str. 13) in Direktiva Sveta 92/85/EGS z dne
19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju
varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim
rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive
89/391/EGS (UL L št. 348 z dne 28. 11. 1992, str. 1).
(2) S tem zakonom se v slovenski pravni red
prenaša Direktiva 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno
dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države
članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito
prebivajo v državi članici (UL L št. 343 z dne 23. 12. 2011, str. 1), v
delu, ki se nanaša na pravico do enakega obravnavanja glede področij socialne
varnosti.
(3) S tem zakonom se v slovenski pravni red
prenaša Direktiva (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev
in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (UL L št. 188
z dne 12. 7. 2019, str. 79) v delu, ki se nanaša na očetovski in
starševski dopust, plačilo in nadomestilo ter prožne ureditve dela.
3. člen
(vrste pravic)
Pravice po tem zakonu so:
1.
pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo in
2.
pravice do družinskih prejemkov.
4. člen
(temeljni načeli zavarovanja)
Z zavarovanjem za starševsko varstvo se
zavarovancem po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo pravice,
vezane na starševske obveznosti.
5. člen
(pomen posameznih pojmov)
Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo
naslednji pomen:
1.
dopust je pravica do odsotnosti z dela zaradi poroda oziroma nege in
varstva otroka po tem zakonu in vključuje materinski dopust, očetovski dopust
in starševski dopust;
2.
nadomestilo je nadomestilo plače, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko
varstvo po tem zakonu in vključuje materinsko nadomestilo, očetovsko
nadomestilo in starševsko nadomestilo;
3.
druga oseba je oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega
izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja ali
skrbnik ali skrbnica (v nadaljnjem besedilu: skrbnik), ki svojega varovanca ali
varovanko (v nadaljnjem besedilu: varovanec) dejansko neguje in varuje;
4.
daljše obdobje je obdobje najmanj 30 koledarskih dni;
5.
polna odsotnost z dela je odsotnost v obsegu tedenske delovne obveznosti
zavarovanca ali zavarovanke (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec), ne glede na
to ali gre za polni ali krajši delovni čas;
6.
delna odsotnost z dela je odsotnost v obsegu, krajšem od obsega tedenske
delovne obveznosti zavarovanca;
7.
strnjen niz je odsotnost z dela v polnem trajanju posamezne vrste
dopusta po tem zakonu naenkrat brez prekinitve;
8.
otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo, je otrok z motnjami v
duševnem razvoju, slep in slaboviden otrok, gluh in naglušen otrok, otrok z
odpovedjo funkcije vitalnih organov, gibalno oviran otrok, dolgotrajno hudo
bolan otrok, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebuje skrbnejšo nego in
varstvo, kar ugotavlja zdravniška komisija;
9.
zunajzakonski partner ali partnerka (v nadaljnjem besedilu:
zunajzakonski partner) je oseba, ki živi z drugo osebo v zunajzakonski
skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v
pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo;
10.
registrirana istospolna partnerska skupnost je urejena skupnost dveh
žensk ali dveh moških, ki pred pristojnim organom registrirata svojo skupnost v
skladu z zakonom, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti;
11.
zdravniške komisije so komisije, ki jih s sklepom imenuje minister ali
ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za družino;
12.
prispevki za socialno varnost so prispevki za obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevki
za zavarovanje za primer brezposelnosti in prispevki za starševsko varstvo.
6. člen
(zdravniške komisije)
Minister imenuje najmanj tri zdravniške
komisije prve stopnje in zdravniško komisijo druge stopnje, ki dajejo mnenja
centrom za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: center) oziroma ministrstvu,
pristojnemu za družino (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) v postopkih za
uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo.
Minister določi sestavo, delo in plačilo zdravniških komisij.
7. člen
(sredstva za izvajanje zakona)
(1) Če vplačani prispevki za starševsko
varstvo ne zadoščajo za pokrivanje obveznosti iz naslova pravic, ki izhajajo iz
zavarovanja za starševsko varstvo, se sredstva zagotavljajo v proračunu
Republike Slovenije.
(2) Sredstva za izplačevanje družinskih
prejemkov se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
DRUGI DEL
ZAVAROVANJE ZA STARŠEVSKO VARSTVO
I. poglavje: ZAVAROVANCI IN PRISPEVKI
ZA STARŠEVSKO VARSTVO
8. člen
(zavarovanci za starševsko varstvo)
Zavarovanci za starševsko varstvo so:
1.
osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji;
2.
osebe v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki
Sloveniji, poslane na delo v tujino, če niso obvezno zavarovane v državi, v
katero so bile poslane in osebe, ki so zaposlene pri delodajalcu s sedežem v tujini,
za katere se v skladu s predpisi Unije uporablja zakonodaja Republike
Slovenije;
3.
osebe, zaposlene pri mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih
konzularnih in diplomatskih predstavništvih s sedežem v Republiki Sloveniji, če
ni z mednarodno pogodbo drugače določeno;
4.
osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali
drugo dovoljeno dejavnost;
5.
osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo versko službo kot verski
uslužbenci v skladu s predpisi, ki urejajo versko svobodo;
6.
osebe, ki izvajajo rejniško dejavnost kot poklic v skladu s predpisi, ki
urejajo izvajanje rejniške dejavnosti;
7.
družbenice ali družbeniki (v nadaljnjem besedilu: družbeniki)
gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji
oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji (v nadaljnjem besedilu:
ustanovitelji) zavodov, ki so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi
podlagi;
8.
osebe, ki so vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti;
9.
brezposelne osebe, ki prejemajo na Zavodu Republike Slovenije za
zaposlovanje nadomestilo po predpisih, ki urejajo trg dela;
10.
osebe, ki po prenehanju delovnega razmerja prejemajo nadomestilo med
začasno zadržanostjo od dela od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, po
predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje;
11.
osebe, ki prejemajo starševsko nadomestilo po tem zakonu in niso
zavarovane na drugi podlagi;
12.
osebe, ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi
dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva po tem zakonu;
13.
osebe, ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost v
primeru štirih ali več otrok po tem zakonu;
14.
osebe, ki imajo pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek po tem
zakonu ali po predpisih, ki urejajo socialno varstvo;
15.
zakonci, zunajzakonski partnerji in registrirani istospolni partnerji
uslužbencev ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve ali ministrstva,
pristojnega za obrambo, napotenih na delo v tujino;
16.
osebe, ki so upravičene do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije po
zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje in niso obvezno
zavarovane na drugi podlagi.
9. člen
(prispevki za starševsko varstvo)
(1) Za starševsko varstvo se plačujeta
prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca ali delodajalke (v nadaljnjem
besedilu: delodajalec).
(2) Stopnje prispevkov se določijo z
zakonom, ki ureja prispevke za socialno varnost.
(3) Prispevki se vplačujejo v proračun
Republike Slovenije.
10. člen
(osnova za plačilo prispevkov)
Prispevki se obračunavajo od osnove za
plačilo prispevkov, ki je enaka osnovi za plačilo prispevkov, od katere
zavarovanci iz 8. člena tega zakona plačujejo prispevke za obvezno pokojninsko
in invalidsko zavarovanje.
11. člen
(zavezanci za plačilo prispevkov
zavarovanca)
(1) Zavezanci za plačilo prispevkov
zavarovanca za starševsko varstvo so zavarovanci iz 8. člena tega zakona, razen
zavarovancev iz 6., 12. in 13. točke 8. člena tega zakona, za katere plačuje
prispevek zavarovanca Republika Slovenija.
(2) Prispevek za zavarovance iz 16. točke
8. člena tega zakona se ne plačuje, šteje pa se kot plačan od bruto zneska
nadomestila, ki ga oseba prejema za čas poklicne rehabilitacije.
12. člen
(zavezanci za plačilo prispevkov
delodajalca)
(1) Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalca
za starševsko varstvo so:
1.
delodajalci – za zavarovance iz 1., 2. in 3. točke 8. člena tega zakona,
razen za osebe, ki so zaposlene pri delodajalcu s sedežem v tujini, za katere
se v skladu s predpisi Unije uporablja zakonodaja Republike Slovenije;
2.
zavarovanci iz 4., 5., 7., 8. in 15. točke 8. člena tega zakona in
osebe, ki so zaposlene pri delodajalcu s sedežem v tujini, za katere se v
skladu s predpisi Unije uporablja zakonodaja Republike Slovenije, razen v
primerih prejemanja nadomestil. V teh primerih je zavezanec za plačilo
prispevka delodajalca za starševsko varstvo izplačevalec nadomestil;
3.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje za zavarovance iz 9. točke 8.
člena tega zakona;
4.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za zavarovance iz 10. točke
8. člena tega zakona;
5.
Republika Slovenija za zavarovance iz 6., 11., 12., 13., in 14. točke 8.
člena tega zakona.
(2) Prispevek za zavarovance iz 16. točke
8. člena tega zakona se ne plačuje, šteje pa se kot plačan od bruto zneska
nadomestila, ki ga oseba prejema za čas poklicne rehabilitacije.
(3) Plačila prispevkov za starševsko
varstvo so oproščena invalidska podjetja in zaposlitveni centri v skladu s
predpisom, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
(4) Za izplačevalca nadomestil po tem členu
se šteje pravna oseba, ki jo bremenijo izplačana nadomestila plač oziroma
dohodkov, kot so zlasti Republika Slovenija, Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Jamstveni in preživninski
sklad Republike Slovenije.
13. člen
(pobiranje prispevkov)
Glede pobiranja prispevkov, pravic in
obveznosti zavezanca, varovanja podatkov, pristojnosti davčnega organa in
drugih vprašanj postopka, se uporablja zakon, ki ureja davčni postopek in
zakon, ki ureja davčno službo.
14. člen
(pravice iz zavarovanja za starševsko
varstvo)
Pravice iz zavarovanja za starševsko
varstvo so:
1.
dopust,
2.
nadomestilo,
3.
pravica do krajšega delovnega časa in pravica do plačila prispevkov za
socialno varnost zaradi starševstva,
4.
pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali
več otrok,
5.
nadomestilo v času odmora za dojenje in pravica do plačila prispevkov za
socialno varnost v času odmora za dojenje.
II. poglavje: PRAVICA DO DOPUSTA
1. Splošne določbe o dopustu
15. člen
(vrste dopusta)
(1) Vrste dopusta so:
1.
materinski dopust,
2.
očetovski dopust,
3.
starševski dopust.
(2) Dopust je določen v koledarskih dnevih
za polno odsotnost z dela.
16. člen
(pravica do dopusta)
Starši ali druge osebe imajo pravico do
dopusta, če so zavarovanci po tem zakonu.
17. člen
(dolžnosti delodajalcev)
Delodajalci so dolžni delavcem ali delavkam
(v nadaljnjem besedilu: delavec) zagotoviti odsotnost z dela zaradi izrabe
dopusta v skladu s tem zakonom.
18. člen
(obveščanje delodajalca)
(1) Delavec obvesti delodajalca o nameri
izrabe dopusta 30 dni pred predvidenim nastopom dopusta, če ta zakon ne določa
drugače.
(2) Center o priznanju posamezne vrste
dopusta obvesti delodajalca za zavarovance iz 1., 2. in 3. točke 8. člena tega
zakona, pristojni davčni organ za zavarovance iz 4., 5., 7. in 8. točke 8.
člena tega zakona, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje za zavarovance iz
9. točke 8. člena tega zakona, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za
zavarovance iz 10. točke 8. člena tega zakona, Zavod za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje Slovenije za zavarovance iz 16. točke 8. člena tega
zakona, ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve ali ministrstvo, pristojno za
obrambo za zavarovance iz 15. točke 8. člena tega zakona v 15 dneh po izdaji
odločbe o priznani pravici do dopusta.
2. Materinski dopust
19. člen
(pravica do materinskega dopusta)
(1) Mati ima pravico do materinskega
dopusta v trajanju 105 dni.
(2) Mati obvezno izrabi 15 dni materinskega
dopusta.
20. člen
(prenehanje pravice do materinskega
dopusta)
(1) Če mati rodi mrtvega otroka, ima
pravico do materinskega dopusta še 42 dni od dneva poroda.
(2) Če otrok umre v času materinskega
dopusta, ima mati pravico do materinskega dopusta v obsegu kot ga je do dneva
smrti otroka že izrabila, vendar najmanj 42 dni od rojstva otroka. Po smrti
otroka pripada materi deset dni materinskega dopusta.
(3) Če mati zapusti otroka ob rojstvu
otroka ali po njem, ima pravico do materinskega dopusta še 42 dni od dneva
poroda.
(4) Če mati zapusti otroka v času
materinskega dopusta, pa je že izrabila 42 dni materinskega dopusta, nima več
pravice do materinskega dopusta od naslednjega dne, ko je zapustila otroka.
21. člen
(način izrabe materinskega dopusta)
(1) Materinski dopust se izrabi v strnjenem
nizu v obliki polne odsotnosti z dela.
(2) Mati nastopi materinski dopust 28 dni
pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog ali ginekologinja (v
nadaljnjem besedilu: ginekolog). Če mati ne nastopi materinskega dopusta v tem
roku, neizrabljenega dela materinskega dopusta ne more izrabiti po otrokovem
rojstvu, razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom.
(3) Če mati na dan poroda še ni nastopila
materinskega dopusta, nastopi materinski dopust z dnem rojstva otroka.
22. člen
(pravica očeta do materinskega dopusta)
(1) Oče ima pravico do materinskega
dopusta, če mati:
1.
umre,
2.
zapusti otroka,
3.
na podlagi mnenja zdravnika specialista ali zdravnice specialistke (v
nadaljnjem besedilu: zdravnik) trajno ali začasno ni sposobna za nego in
varstvo otroka.
(2) Oče ima pravico do materinskega dopusta
v obsegu kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico
že izrabila, najmanj pa za 28 dni.
(3) Pravico do materinskega dopusta ima v
soglasju z materjo tudi oče otroka v primerih, ko rodi otroka mati, mlajša od
18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje ali študentke. V tem primeru
materinski dopust traja 77 dni in se skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok
star, ko oče nastopi materinski dopust.
23. člen
(pravica druge osebe do materinskega
dopusta)
(1) Druga oseba ima pravico do materinskega
dopusta v obsegu kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor sta mati
oziroma oče to pravico že izrabila, najmanj pa za 28 dni.
(2) Pravico do materinskega dopusta ima v
soglasju z materjo in očetom tudi eden od starih staršev otroka v primerih, ko
rodi otroka mati, mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje ali
študentke. V tem primeru materinski dopust traja 77 dni in se skrajša še za
toliko dni, kolikor je otrok star, ko eden od starih staršev nastopi materinski
dopust.
24. člen
(obveščanje delodajalca)
(1) Če mati rodi otroka preden je o izrabi
materinskega dopusta obvestila delodajalca, obvesti delodajalca o tem v treh
dneh po rojstvu otroka, razen če njeno zdravstveno stanje tega ne dopušča. V
tem primeru se predloži zdravniško dokazilo.
(2) Če mati sklepa delovno razmerje v 58.
dneh pred predvidenim datumom poroda, obvesti delodajalca o nastopu
materinskega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja.
(3) Oče obvesti delodajalca o izrabi
materinskega dopusta najpozneje v treh dneh od nastopa razloga za izrabo
materinskega dopusta.
(4) Druga oseba obvesti delodajalca o
izrabi materinskega dopusta najpozneje v treh dneh od nastopa razloga za izrabo
materinskega dopusta.
3. Očetovski dopust
25. člen
(pravica do očetovskega dopusta)
(1) Oče ima pravico do očetovskega dopusta
ob rojstvu otroka oziroma otrok v trajanju 15 dni.
Pravica je neprenosljiva.
(2) Pravico do očetovskega dopusta v
trajanju 15 dni ima tudi posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z
namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v
skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja.
(3) Ob rojstvu
dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega
otroka podaljša za dodatnih deset dni. Očetovski dopust se za drugega ali
nadaljnjega otroka podaljša tudi ob posvojitvi ali namestitvi z namenom
posvojitve ali podelitvi starševske skrbi sorodniku dveh ali več hkrati
živorojenih otrok ali dveh ali več različno starih otrok do osmega leta
starosti najstarejšega otroka.
26. člen
(prenehanje pravice do očetovskega
dopusta)
(1) Oče nima pravice do očetovskega
dopusta, če:
1.
mati rodi mrtvega otroka;
2.
mu je odvzeta starševska skrb, so mu prepovedani stiki z otrokom v
skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja oziroma mu je bil izrečen
ukrep prepovedi približevanja materi ali otroku po predpisih, ki urejajo naloge
in pooblastila policije in preprečevanje nasilja v družini;
3.
je s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za varstvo in
vzgojo otroka ali na drug način zanemarja starševsko skrb, na podlagi mnenja
pristojnega centra;
4.
na podlagi mnenja zdravnika, trajno ali začasno ni sposoben za nego in
varstvo otroka.
(2) Če oče izrabi očetovski dopust pred
nastopom razlogov iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka, mu pripada pravica v
takem obsegu, kot ga je že izrabil preden so nastopili razlogi za prenehanje
pravice.
(3) Če oče izrabi
očetovski dopust pred nastankom razloga iz 4. točke prvega odstavka tega člena,
lahko neizrabljeni del očetovskega dopusta izrabi po prenehanju razloga, vendar
najpozneje do tretjega meseca starosti otroka.
(4) Če otrok umre
v času očetovskega dopusta, ima oče pravico do očetovskega dopusta v takem
obsegu, kot ga je do dneva smrti otroka že izrabil in še tri dni po smrti
otroka, vendar ne dlje kot 15 dni.
27. člen
(način izrabe očetovskega dopusta)
(1) Oče izrabi
očetovski dopust v trajanju 15 dni v strnjenem nizu v obliki polne ali delne
odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka.
(2) Posvojitelj
ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik,
ki mu je podeljena starševska skrb v skladu z zakonom, ki ureja družinska
razmerja, izrabi očetovski dopust v trajanju 15 dni v strnjenem nizu v obliki
polne ali delne odsotnosti z dela v treh mesecih po namestitvi otroka z namenom
posvojitve ali izvedeni posvojitvi ali podelitvi starševske skrbi sorodniku,
vendar najdlje do osmega leta starosti otroka.
(3) Trajanje očetovskega dopusta se pri
izrabi v obliki delne odsotnosti z dela ne podaljša.
(4) Oče, posvojitelj, oseba, ki ji je otrok
nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena
starševska skrb v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, ki pridobi
dodatne dneve očetovskega dopusta v skladu s tretjim odstavkom 25. člena
tega zakona, izrabi dodatne dneve očetovskega dopusta v skladu s prvim ali
drugim odstavkom tega člena.
28. člen
(pravica osebe, ki dejansko neguje in
varuje otroka do očetovskega dopusta)
(1) Ne glede na 25. člen tega zakona ima
pravico do očetovskega dopusta tudi druga oseba ter materin zakonec, materin
zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne
partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka, na način in pod
pogoji iz tega poglavja.
(2) Pod pogoji iz prejšnjega odstavka ima
pravico do očetovskega dopusta zakonec, zunajzakonski partner ali partner
registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski
dopust.
(3) Osebe iz prvega in drugega odstavka
tega člena lahko izrabijo očetovski dopust, če ga ne izrabi oče otroka.
4. Starševski dopust
29. člen
(pravica do starševskega dopusta)
(1) Vsak od
staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni, pri čemer lahko
mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je
neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni
pa je neprenosljivih. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku
materinskega dopusta. Kadar za tega otroka nihče ni upravičen do materinskega
dopusta, se prizna pravica do starševskega dopusta neposredno po poteku
77 dni starosti otroka.
(2) Ob rojstvu
dveh ali več hkrati živo rojenih otrok se starševski dopust podaljša za vsakega
nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. Starševski dopust se ob posvojitvi ali
namestitvi z namenom posvojitve ali podelitvi starševske skrbi sorodniku dveh
ali več hkrati živo rojenih otrok ali dveh ali več različno starih otrok do
osmih let najstarejšega otroka podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za
dodatnih 90 dni.
(3) Ob rojstvu
nedonošenčka se starševski dopust podaljša za toliko dni, kolikor dni je bila
nosečnost krajša od 260 dni.
(4) Ob rojstvu
otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša za
dodatnih 90 dni na podlagi mnenja zdravniške komisije.
(5) Starševski dopust se podaljša tudi v primeru, ko starša že ob
rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do osmega leta starosti
za 30 dni, za tri otroke do osmega leta starosti za 60 dni in za štiri ali več
otrok do osmega leta starosti za 90 dni.
(6) Podaljšanja
starševskega dopusta iz prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se seštevajo.
(7) Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ
60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izrabi najpozneje do osmega leta
starosti otroka.
(8) Kjer drugi
zakon ali podzakonski predpis uporablja izraz »starševski dopust«, ima ta enak
pomen kot »dopust«, kot ga določa ta zakon.
30. člen
(izjeme od neprenosljivosti starševskega
dopusta)
Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena
lahko eden od staršev v celoti izrabi starševski dopust v trajanju 320 dni v primeru da:
1.
je drugi od staršev umrl,
2.
je drugi od staršev zapustil otroka,
3.
je drugemu od staršev odvzeta starševska skrb,
4.
so drugemu od staršev prepovedani stiki z otrokom v skladu s predpisi,
ki urejajo družinska razmerja oziroma je bil drugemu od staršev izrečen ukrep
prepovedi približevanja po predpisih, ki urejajo policijo in preprečevanje
nasilja v družini ali je na prestajanju zaporne kazni v zavodu za prestajanje
zaporne kazni in ne varuje in neguje otroka,
5.
je drugi od staršev s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel
za varstvo in vzgojo otroka ali na drug način zanemarja starševsko skrb, na
podlagi mnenja pristojnega centra,
6.
če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugemu od staršev oziroma živi
samo z drugim od staršev, ki varuje in neguje otroka,
7.
da postane eden od staršev na podlagi mnenja zdravnika trajno ali
začasno nesposoben za nego in varstvo otroka,
8.
drugi od staršev ni zavarovanec za starševsko varstvo.
31. člen
(prenehanje pravice do starševskega
dopusta)
(1) Starša nimata pravice do starševskega
dopusta, če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugi osebi ali nameščen v
rejniško družino ali zavod.
(2) Eden od staršev nima pravice do
starševskega dopusta, če:
1.
je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugemu od staršev oziroma živi samo
z drugim od staršev, ki varuje in neguje otroka,
2.
je zapustil otroka,
3.
mu je odvzeta starševska skrb,
4.
so mu bili prepovedani stiki z otrokom v skladu s predpisi, ki urejajo
družinska razmerja,
5.
mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja v skladu s predpisi, ki
urejajo naloge in pooblastila policije in preprečevanje nasilja v družini ali
je na prestajanju zaporne kazni v zavodu za prestajanje zaporne kazni in ne
varuje in neguje otroka.
(3) Če razlog za prenehanje pravice iz
prvega in drugega odstavka tega člena nastopi v času trajanja dopusta, starša
nimata pravice do neizrabljenega dela starševskega dopusta.
(4) V primerih, ko je razlog za pravico do
daljšega starševskega dopusta rojstvo dveh ali več hkrati rojenih otrok oziroma
posvojitev dveh ali več otrok hkrati, pa eden od otrok umre, staršema preneha
pravica do pripadajočega dela daljšega starševskega dopusta.
(5) Če otrok umre v času starševskega
dopusta, ima tisti od staršev, ki izrablja pravico do starševskega dopusta, to
pravico v takem obsegu kot jo je do dneva smrti otroka že izrabil in še deset
dni po smrti otroka.
32. člen
(kasneje ugotovljeno zdravstveno stanje
otroka)
Če je motnja v telesnem ali duševnem
razvoju oziroma dolgotrajna hujša bolezen otroka ugotovljena po uveljavljanju
pravice do starševskega dopusta iz 29. člena tega zakona, otrok pa še ni
dopolnil starosti 18 mesecev, ima eden od staršev pravico do starševskega
dopusta 90 dni od dneva priznanja pravice.
33. člen
(dogovor o izrabi starševskega dopusta)
(1) Starša se pisno dogovorita o izrabi
starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta.
Dogovor predložita centru skupaj z zahtevo za uveljavljanje pravice in z njim
seznanita svoja delodajalca.
(2) Pisni dogovor preneha veljati, če:
1.
nastopi razlog iz prvega in drugega odstavka 31. člena tega zakona,
2.
postane eden od staršev na podlagi mnenja zdravnika trajno ali začasno
nesposoben za nego in varstvo otroka.
(3) Pisni dogovor se lahko spremeni, če:
1.
nastane razlog za podaljšanje starševskega dopusta v času starševskega
dopusta,
2.
se pričakuje rojstvo drugega otroka,
3.
nastanejo druge okoliščine, ki vplivajo na predhodno odločitev staršev
(kot je bolezen, ki traja daljše obdobje, napotitev enega od staršev na delo v
tujino, izobraževanje, izguba ali sprememba zaposlitve, razveza zakonske zaveze
ali prenehanje zunajzakonske skupnosti, predčasna vrnitev na delo v dogovoru z
delodajalcem).
(4) Če se starša ne moreta dogovoriti o
izrabi starševskega dopusta ali je njuna odločitev v nasprotju s koristjo
otroka, odloči o tem center, ki pri tem upošteva koristi otroka.
(5) V primerih iz 30. člena in drugega
odstavka 31. člena tega zakona se pisni dogovor ne sklene.
34. člen
(način izrabe starševskega dopusta)
(1) Starševski dopust se izrabi v strnjenem
nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Trajanje starševskega dopusta
se pri izrabi v obliki delne odsotnosti z dela ne podaljša.
(2) Časovno razporeditev delne odsotnosti z
dela medsebojno dogovorita starša in delodajalca. Če ne pride do dogovora,
odloči o pravici do izrabe starševskega dopusta center, ki pri tem upošteva
koristi otroka.
(3) Neprenosljiv del starševskega dopusta
se lahko izrabi tudi v času materinskega dopusta.
35. člen
(omejitve načina izrabe starševskega
dopusta)
(1) Oba starša ne moreta istočasno
izrabljati starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela, razen ob
rojstvu:
1.
dveh ali več hkrati živo rojenih otrok,
2.
otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo,
3.
otroka v družini, v kateri starša že varujeta in vzgajata najmanj dva
otroka do osmega leta starosti najstarejšega otroka oziroma, če varujeta in
negujeta otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.
(2) Starša lahko istočasno izrabljata
podaljšani del starševskega dopusta, ki jima pripada zaradi razlogov iz prejšnjega
odstavka, in neprenosljiv del starševskega dopusta.
36. člen
(način izrabe
prenesenega starševskega dopusta)
(1) Starša, ki sta
izrabo dela starševskega dopusta v polni odsotnosti z dela prenesla v skladu s
sedmim odstavkom 29. člena tega zakona, lahko ta del izrabita
v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat
letno v trajanju po najmanj 15 dni ali manj kot 15 dni, če sta jih prenesla
manj.
(2) Starša morata o izrabi prenesenega
starševskega dopusta obvestiti pristojni center najpozneje 15 dni po nastopu
dopusta.
(3) Evidenco o izrabi prenesenega
starševskega dopusta vodi center.
37. člen
(rok obveščanja delodajalca)
Starša morata obvestiti center in svojega
delodajalca o spremembi izrabe starševskega dopusta v treh dneh, ko je nastopil
razlog za spremembo pisnega dogovora iz 33. člena tega zakona.
38. člen
(pravica druge osebe do starševskega
dopusta)
(1) Druga oseba, ki dejansko neguje in
varuje otroka, ima pravico do starševskega dopusta v obsegu kot ga imata mati
oziroma oče, zmanjšanem za toliko dni, kolikor sta mati oziroma oče to pravico
že izrabila.
(2) Pravico do starševskega dopusta ima v
soglasju z materjo in očetom tudi eden od starih staršev otroka v primerih, ko
rodi otroka mati, mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje ali
študentke.
39. člen
(pravica posvojiteljev, rejnikov in
sorodnikov do starševskega dopusta)
(1) Posvojitelj ali posvojiteljica (v
nadaljnjem besedilu: posvojitelj) ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom
posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, ima pravico do starševskega
dopusta do osmega leta starosti otroka v obsegu kot ga
imata mati oziroma oče. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka z namenom posvojitve ali izvedeni posvojitvi ali
podelitvi starševske skrbi sorodniku.
(2) Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok
nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena
starševska skrb v skladu z zakonom, ki ureja družinska
razmerja, za otroka, ki je že dopolnil osem let starosti in je mlajši od 15 let, ima pravico do starševskega dopusta v
trajanju 30 dni. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi
otroka z namenom posvojitve ali izvedeni posvojitvi ali podelitvi starševske
skrbi sorodniku.
(3) Rejnik ali rejnica (v nadaljnjem
besedilu: rejnik), ki mu je v rejništvo nameščen otrok, za katerega ne more več
izrabiti starševskega dopusta v skladu z 38. členom tega zakona in še ni dopolnil osem let starosti, ima pravico do
starševskega dopusta v trajanju 30 dni. Nastopi ga najpozneje 15 dni po
namestitvi otroka v rejništvo.
(4) Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok
nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena
starševska skrb v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ki je za
istega otroka že izrabil pravico do starševskega dopusta kot rejnik, se prizna
starševski dopust v obsegu iz prvega ali drugega odstavka tega člena, zmanjšan
za dneve že izrabljenega starševskega dopusta.
(5) Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok
nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena
starševska skrb v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali rejnik
obvesti delodajalca o izrabi starševskega dopusta najpozneje v treh dneh od
nastopa razloga za izrabo starševskega dopusta.
(6) Pravice do starševskega dopusta nima
oseba, ki posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja.
III. poglavje: PRAVICA DO NADOMESTILA
40. člen
(vrste nadomestila)
Pravica do nadomestila obsega:
1.
materinsko nadomestilo,
2.
očetovsko nadomestilo,
3.
starševsko nadomestilo.
41. člen
(pravica do nadomestila)
(1) Pravico do nadomestila imajo tiste
osebe, ki imajo pravico do dopusta in so bile zavarovane po tem zakonu dan pred
nastopom posamezne vrste dopusta.
(2) Pravico do nadomestila imajo tudi
osebe, ki nimajo pravice do dopusta, če so bile zavarovane po tem zakonu
najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do
nadomestila.
(3) Enemu od staršev, ki mu je bila
priznana pravica iz prejšnjega odstavka, ne more biti naknadno priznana pravica
do dopusta za istega otroka, razen če se v času trajanja pravice iz prejšnjega
odstavka zaposli.
(4) Pravica do nadomestila po tem zakonu za
istega otroka izključuje prejemanje drugih nadomestil po predpisih, ki urejajo
zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti ter plačilo
prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi
starševstva, plačilo prispevkov v primeru štirih ali več otrok in prejemanje
delnega plačila za izgubljeni dohodek po tem zakonu.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek pravica
do očetovskega nadomestila po tem zakonu za istega otroka ne izključuje plačila
prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi
starševstva matere, plačila prispevkov v primeru štirih ali več otrok matere in
prejemanja delnega plačila za izgubljeni dohodek matere po tem zakonu.
42. člen
(trajanje pravice do nadomestila)
(1) Ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega
člena pripada zavarovancu:
1.
v času materinskega dopusta pravica do materinskega nadomestila;
2.
v času očetovskega dopusta pravica do očetovskega nadomestila;
3.
v času starševskega dopusta pravica do starševskega nadomestila.
(2) Če se posamezna vrsta dopusta izrabi v
obliki delne odsotnosti z dela, zavarovancu pripada pravica do nadomestila v
sorazmernemu delu delne odsotnosti z dela.
(3) Nadomestilo po tem zakonu pripada za delovne
dni ali delovne ure, ko je zavarovanec na starševskem dopustu, kot tudi za
praznične in druge proste dni, določene z zakonom, ki ureja praznike in dela
proste dni v Republiki Sloveniji.
43. člen
(osnova za izračun nadomestila)
(1) Osnova za posamezno vrsto nadomestila
je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko
varstvo v skladu z 10. členom tega zakona v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se
kot zadnji mesec šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v
predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust.
(2) Za izračun osnove za posamezno vrsto
nadomestila se ne glede na obračunane prispevke ne štejejo:
1.
prejemki za delo, ki ga je delavec opravil zunaj okvira rednega dela (na
primer delo preko polnega delovnega časa, ki presega omejitve, določene z
zakonom, ki ureja delovna razmerja, sodelovanje v izpitni komisiji, predavanja
izven redne zaposlitve);
2.
prejemki, ki pomenijo povračilo materialnih stroškov (na primer
dnevnice, kilometrine, terenski dodatki, dodatek za ločeno življenje, dodatek
za prehrano, potni stroški, prevoz na delo);
3.
regres za letni dopust;
4.
nagrade ob delovnih jubilejih;
5.
prejemki v naravi, razen kadar pomenijo sestavni del plače po pogodbi o
zaposlitvi in so od njih plačani prispevki;
6.
odpravnine, prejemki zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev;
7.
prejemki v obliki delnic, obveznic in drugih vrednostnih papirjev;
8.
drugi prejemki, ki so bili delavcu izplačani poleg plače;
9.
drugi dohodki iz delovnega razmerja.
(3) Če so bili za
zavarovanca obračunani prispevki za starševsko varstvo za krajše obdobje kot je
določeno v prvem odstavku tega člena, se mu za manjkajoče mesece kot osnova
upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga
določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja
usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji,
ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v
davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za
vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen
nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino
splošne olajšave. Če so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo za manj
kot mesec dni ali za krajši delovni čas in če je v teh primerih osnova nižja,
kot je določena v prejšnjem stavku, se kot osnova za ta mesec upošteva osnova
na način, kot je določeno v prejšnjem stavku.
(4) Za zavarovanca
iz drugega odstavka 41. člena tega zakona se kot osnova upošteva seštevek
usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon,
ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje
transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska
davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem
letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane
družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila,
nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.
Tako določena osnova se za vsak mesec zavarovanja za starševsko varstvo, ki ga
je imel v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, poveča
za 20 eurov bruto, vendar največ za 340 eurov bruto.
(5) Zavarovancu, ki je v obdobju iz prvega
odstavka tega člena prejel delno nadomestilo v skladu z zakonom, ki ureja
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se v osnovo upošteva bruto delno
nadomestilo, preračunano na polni delovni čas.
44. člen
(izjeme pri določitvi osnove za izračun
nadomestila)
(1) Če zavarovanec izrabi posamezne vrste
dopusta v strnjenem nizu brez prekinitve oziroma je prekinitev krajša kot 365
dni, je osnova enaka osnovi, ki je bila določena ob izrabi prve vrste dopusta.
(2) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja
tudi pri določitvi osnove za izračun nadomestila iz drugega odstavka 41. člena
tega zakona.
(3) Če zavarovanec
izrabi posamezne vrste dopusta v več delih in je prekinitev daljša od 365 dni,
se osnova za izračun nadomestila določi na novo v skladu s četrtim odstavkom
tega člena.
(4) Osnova za
določitev nadomestila v času prenesenega dopusta in plačila prispevkov za
socialno varnost do polne delovne obveznosti iz šestega odstavka 50. člena
tega zakona je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za
starševsko varstvo v skladu z 10. členom tega zakona v strnjenih 12
mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili
obračunani prispevki v predpreteklem mesecu pred vsakokratno izrabo prenesenega
dopusta ali krajšega delovnega časa.
45. člen
(plačevanje prispevkov za socialno varnost
v času prejemanja nadomestila)
(1) Upravičenci ali upravičenke (v
nadaljnjem besedilu: upravičenec) do nadomestila ki jim je prenehalo delovno
razmerje v času trajanja dopusta, so obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovani, obvezno zdravstveno zavarovani, zavarovani za primer brezposelnosti
in za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca plačuje upravičenec, prispevek
delodajalca pa plačuje Republika Slovenija v skladu z zakonom, ki ureja
posamezno področje.
(2) V času prejemanja nadomestila so
upravičenci do nadomestila po drugem odstavku 41. člena tega zakona obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovani, zavarovani za primer brezposelnosti in za
starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca plačuje upravičenec, prispevek
delodajalca pa plačuje Republika Slovenija v skladu z zakonom, ki ureja
posamezno področje. Navedeni upravičenci so zdravstveno zavarovani za primer
bolezni in poškodbe izven dela, in sicer za plačilo zdravstvenih storitev in za
povračilo potnih stroškov. Prispevek plačuje upravičenec.
46. člen
(najvišje in najnižje izplačilo
nadomestila)
(1) Izplačilo nadomestila, razen
materinskega nadomestila, za polno odsotnost z dela ne more biti višje od
dvainpolkratnika zadnje znane povprečne bruto plače v
Republiki Sloveniji za preteklo leto oziroma predpreteklo leto, če za preteklo
leto še ni znana, kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije.
(2) Izplačilo nadomestila za polno
odsotnost z dela ne more biti nižje od seštevka usklajene višine osnovnega
zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene
prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in
gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in obveznih prispevkov
za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema
nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z
zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih
dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.
47. člen
(višina nadomestila)
(1) Nadomestilo za polno odsotnost z dela
znaša 100 odstotkov osnove.
(2) Nadomestilo za delno odsotnost z dela
je enako sorazmernemu delu delne odsotnosti z dela.
48. člen
(prenehanje pravice do nadomestila)
(1) Pravica do nadomestila preneha, če
Inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru Inšpektorata Republike Slovenije
za delo ugotovi, da oseba v času izrabe dopusta dela po pogodbi o zaposlitvi
ali opravlja samostojno dejavnost.
(2) Pravica do nadomestila preneha, če
oseba iz drugega odstavka 41. člena tega zakona začne delati po pogodbi o
zaposlitvi ali začne opravljati samostojno dejavnost.
(3) Če nastopi katerikoli razlog iz prvega
in drugega odstavka tega člena mora oseba vrniti neupravičeno prejeti znesek
nadomestila.
49. člen
(nadomestilo v času odmora za dojenje)
(1) Materi,
zaposleni za polni delovni čas pripada v času odmora za dojenje, na podlagi
potrdila specialista pediatra, do 18. meseca starosti otroka, nadomestilo za
eno uro dnevno, in sicer v višini sorazmernega dela osnove iz prvega, drugega
ali tretjega odstavka 43. člena in 46. člena tega zakona.
(2) Mati nima
pravice do nadomestila v času odmora za dojenje, če je upravičena do
nadomestila po tem zakonu ali do delnega plačila za izgubljeni dohodek po tem
zakonu za istega otroka.
IV. poglavje: PRAVICA STARŠEV DO KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA IN
DO PLAČILA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST ZARADI STARŠEVSTVA
50. člen
(pravica staršev do krajšega delovnega
časa)
(1) Eden od staršev, ki neguje in varuje
otroka do tretjega leta starosti, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom
od polnega.
(2) Eden od
staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, ima pravico do dela s krajšim
delovnim časom od polnega do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
(3) Eden od
staršev, ki neguje in varuje zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali
otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju, ima pravico do dela s
krajšim delovnim časom od polnega tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar
ne dlje kot do 18. leta starosti otroka.
(4) Pravica iz
prejšnjega odstavka se uveljavlja pri centru na podlagi mnenja zdravniške
komisije.
(5) Šteje se, da
eden od staršev neguje in varuje otroka, če ima starševsko skrb in otroka dejansko neguje in varuje.
Če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev, se šteje, da drugi od
staršev ne neguje in varuje otroka.
(6) V primerih iz
prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena
delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti,
Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov
za socialno varnost od sorazmernega dela osnove iz
43. člena in prvega odstavka 46. člena tega zakona, vendar ne manj od
sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija
plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo,
za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven
dela, za pravice do zdravstvenih storitev in povračila potnih stroškov.
Republika Slovenija plačuje prispevke po stopnjah, določenih z zakonom, ki določa
stopnje prispevkov za socialno varnost.
(7) Krajši delovni
čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Delavec obvesti
delodajalca o začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi
starševstva 30 dni pred nastopom.
(8) Pravico iz prvega, drugega in tretjega
odstavka tega člena imata lahko hkrati tudi oba starša, pri čemer skupna izraba
pravice ne sme presegati 20 ur tedensko.
51. člen
(uporaba prejšnjega člena v primeru
samostojne dejavnosti)
Določbe prejšnjega člena veljajo tudi za
starše, ki si na podlagi svoje dejavnosti plačujejo prispevke za socialno
varnost za najmanj 20 ur tedensko.
52. člen
(plačilo prispevkov v primeru štirih ali
več otrok)
(1) Eden od staršev, ki zapusti trg dela
zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, s katerimi ima skupno stalno ali začasno
prebivališče v Republiki Sloveniji ter je bil zavarovan za starševsko varstvo
vsaj 12 mesecev v zadnjih treh letih ali je bil aktivni iskalec zaposlitve v
skladu z zakonom, ki ureja trg dela, vsaj 12 mesecev v zadnjih treh letih, ima
pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od
najnižje osnove za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače iz četrtega
odstavka 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
(Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo) do osmega leta
starosti najmlajšega otroka.
(2) Šteje se, da oseba neguje in varuje
otroka, če ima starševsko
skrb in otroka dejansko neguje in varuje. Če je otrok
zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev, se šteje, da drugi od staršev ne
neguje in varuje otroka.
(3) Šteje se, da je oseba zapustila trg
dela, če ni več zavarovana za starševsko varstvo skladno z 8. členom tega
zakona ali če je zahtevala izbris iz registra brezposelnih oseb oziroma v ta
register ni vpisana.
(4) V primeru prenehanja pravice iz prvega
odstavka tega člena ima eden od staršev, ki mu je pravica prenehala, pravice iz
naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, kot če bi mu prenehala pogodba o
zaposlitvi brez njegove krivde.
53. člen
(primeri, ko pravica ne pripada)
(1) Pravica iz prvega, drugega, tretjega in
četrtega odstavka 50. člena in prvega odstavka 52. člena tega zakona ne
pripada, če je otrok zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v
zavodu ali zdravstveni ustanovi, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo,
razen če je obdobje krajše od 30 dni v letu.
(2) Pravica iz prvega, drugega, tretjega in
četrtega odstavka 50. člena in prvega odstavka 52. člena tega zakona ne pripada
enemu od staršev, če je otrok v rejništvu, razen če je obdobje krajše od 30 dni
v letu.
54. člen
(prenehanje pravice)
(1) Pravica do dela s krajšim delovnim
časom od polnega iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 50. člena
tega zakona preneha, če Inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru
Inšpektorata Republike Slovenije za delo ugotovi, da oseba v času izrabe
pravice dela po pogodbi o zaposlitvi več kot krajši delovni čas.
(2) Pravica do plačila prispevkov iz 51.
člena tega zakona preneha, če inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru
Inšpektorata Republike Slovenije za delo ugotovi, da oseba v času izrabe
pravice dela v večjem obsegu kot je zavarovana iz naslova opravljanja
dejavnosti.
(3) Pravica do plačila prispevkov iz prvega
odstavka 52. člena tega zakona preneha, če Inšpekcija nadzora delovnih razmerij
v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo ugotovi, da oseba v času
izrabe pravice dela po pogodbi o zaposlitvi ali opravlja samostojno dejavnost.
55. člen
(pravica druge osebe)
Določbe tega poglavja se uporabljajo tudi
za drugo osebo po tem zakonu.
V. poglavje: POSTOPEK UVELJAVLJANJA PRAVIC IZ ZAVAROVANJA ZA
STARŠEVSKO VARSTVO
56. člen
(uporaba zakona, ki ureja splošni upravni
postopek)
Pravice iz zavarovanja za starševsko
varstvo se uveljavljajo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek,
če ta zakon ne določa drugače.
57. člen
(odločanje o pravicah)
(1) O pravicah iz zavarovanja za starševsko
varstvo odloča na prvi stopnji krajevno pristojen center.
(2) O pritožbah zoper odločbe centra odloča
ministrstvo.
(3) Odločba, s katero se odloči o pravici
iz zavarovanja za starševsko varstvo, se vroča z dostavo v hišni predalčnik.
Šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme. Dan odpreme se na
odločbi označi.
(4) Odločba iz prejšnjega odstavka je
izvršljiva z dnem odpreme odločbe vlagatelju.
(5) Pritožba na odločbo centra ne zadrži
izvršitve odločbe.
(6) V sporih zoper odločbe ministrstva odloča
pristojno delovno in socialno sodišče.
58. člen
(krajevna pristojnost)
Pravice iz zavarovanja za starševsko
varstvo se uveljavljajo pri centru, ki je krajevno pristojen po:
1.
materinem stalnem prebivališču,
2.
materinem začasnem prebivališču, če v Republiki Sloveniji nima stalnega
prebivališča,
3.
sedežu materinega delodajalca oziroma dejavnosti, če nima stalnega niti
začasnega prebivališča v Republiki Slovenije,
4.
kraju rojstva otroka,
5.
po stalnem prebivališču posvojitelja ali osebe, ki ji je otrok nameščen
z namenom posvojitve.
59. člen
(izvršilni predpis)
Minister določi natančnejše pogoje in
natančnejši postopek za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko
varstvo.
60. člen
(roki za uveljavljanje pravic)
(1) Pravico do materinskega dopusta in
materinskega nadomestila se uveljavlja največ 60 dni pred predvidenim datumom
poroda, ki ga določi ginekolog in najpozneje do nastopa materinskega dopusta.
Če se uveljavlja po tem roku, se prizna z dnem rojstva otroka. Center v ta
namen izroči stranki vse obrazce in jo opozori na obveznosti do delodajalca ter
jo seznani z nadaljnjim postopkom uveljavljanja posameznih pravic ter tudi s
posledicami zamude rokov iz 18., 24., 33., 36., 37. in 39. člena tega zakona.
(2) Pravica do očetovskega dopusta in
očetovskega nadomestila se uveljavlja po rojstvu otroka, najpozneje dan pred
nastopom očetovskega dopusta. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna z dnem
vložitve vloge.
(3) Pravica do starševskega dopusta in
starševskega nadomestila se uveljavlja skupaj s pravico do materinskega
dopusta, vendar najpozneje 30 dni pred iztekom materinskega dopusta. Kadar za
otroka nihče ni upravičen do materinskega dopusta, se uveljavlja pravica do
starševskega dopusta 30 dni pred potekom 77 dni starosti otroka. Če se
uveljavlja po izteku materinskega dopusta se pravica do starševskega dopusta
prizna z dnem vložitve vloge, pri čemer se trajanje pravice skrajša za toliko
dni, kolikor je minilo od izteka materinskega dopusta. Če se uveljavlja po
poteku 77 dni starosti otroka, se prizna z dnem vložitve vloge, pri čemer se
trajanje pravice skrajša za toliko dni, kolikor je otrok star na dan vložitve
vloge, zmanjšano za 77 dni.
(4) Pravica do neprenosljivega dela
starševskega dopusta in starševskega nadomestila se lahko uveljavlja najpozneje
do nastopa tega dopusta.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena, posvojitelj ali
oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve v skladu z zakonom, ki ureja družinska
razmerja, uveljavlja pravico do starševskega dopusta in starševskega nadomestila
najpozneje 30 dni po nastopu starševskega dopusta. Po tem roku pravice ne more
uveljaviti.
(6) Pravico do
plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne
obveznosti uveljavlja vlagatelj ali vlagateljica (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) največ 30 dni pred začetkom in najpozneje 30 dni po začetku dela s krajšim delovnim časom od
polnega. V tem primeru se mu pravica prizna z dnem, ko začne delati s krajšim
delovnim časom od polnega. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, mu pripada
pravica do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost z dnem
vložitve vloge.
(7) Pravico do
plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok
uveljavlja vlagatelj najpozneje 30 dni po zapustitvi trga dela. V tem
primeru se mu pravica prizna z naslednjim dnem po zapustitvi trga dela. Če
pravice ne uveljavlja v tem roku, mu pripada pravica do plačila prispevkov za
socialno varnost v primeru štirih ali več otrok z dnem vložitve vloge.
(8) Pravico do
nadomestila v času odmora za dojenje uveljavlja vlagateljica najpozneje 30 dni
po pridobitvi pravice do odmora za dojenje pri delodajalcu. V tem primeru se ji
pravica prizna z dnem, ko je pridobila pravico do odmora za dojenje pri
delodajalcu. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, ji pripada pravica do
nadomestila v času odmora za dojenje z dnem vložitve vloge.
(9) Roki iz tega
člena ne veljajo v primerih, kjer ta zakon določa krajše roke za obveščanje
delodajalca.
61. člen
(odločanje centra)
Center odloči o pravici do dopusta po tem
zakonu v 15. dneh od prejema popolne vloge.
TRETJI DEL
PRAVICA DO DRUŽINSKIH PREJEMKOV
I. poglavje: VRSTE DRUŽINSKIH PREJEMKOV
62. člen
(vrste družinskih prejemkov)
Družinski prejemki so denarni prejemki, ki
obsegajo:
1.
starševski dodatek,
2.
pomoč ob rojstvu otroka,
3.
otroški dodatek,
4.
dodatek za veliko družino,
5.
dodatek za nego otroka,
6.
delno plačilo za izgubljeni dohodek.
II. poglavje: STARŠEVSKI DODATEK
63. člen
(opredelitev in višina starševskega
dodatka)
(1) Starševski dodatek je denarna pomoč
staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni
do nadomestila po tem zakonu.
(2) Starševski
dodatek se izplačuje mesečno in je določen v višini usklajene višine osnovnega
zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene
prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in
gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
64. člen
(pravica do starševskega dodatka)
(1) Pravico do starševskega dodatka ima
mati 77 dni od rojstva otroka, če imata mati in otrok stalno ali začasno
prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji. Po
77. dnevu od rojstva otroka pa ima pravico do starševskega dodatka smiselno pod
enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita pred
uveljavljanjem pravice.
(2) Oče ima v obdobju 77 dni od rojstva
otroka pravico do starševskega dodatka pod enakimi pogoji kot mati, če je mati:
1.
umrla,
2.
zapustila otroka,
3.
na podlagi mnenja zdravnika trajno ali začasno ni sposobna za nego in
varstvo otroka.
(3) Pravica do starševskega dodatka iz
prejšnjega odstavka se skrajša za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče
pridobi pravico do starševskega dodatka in za toliko dni, kolikor je mati
pravico že izrabila.
(4) Glede prenehanja in spremembe pisnega
dogovora iz prvega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo določbe 33.
člena tega zakona, razen določbe prvega odstavka in 1. točke tretjega odstavka
navedenega člena.
(5) Če se starša v skladu s prvim odstavkom
tega člena ne moreta dogovoriti o izrabi starševskega dodatka ali je njuna
odločitev v nasprotju s koristjo otroka, odloči o tem center, ki pri tem
upošteva koristi otroka.
(6) Druga oseba ima pravico do starševskega
dodatka pod enakimi pogoji kot starša, če dejansko neguje in varuje otroka,
zmanjšano za toliko dni, kolikor sta starša to pravico že izrabila.
65. člen
(primeri, ko pravica na pripada)
(1) Pravice do starševskega dodatka nima
mati, oče ali druga oseba, ki prejema nadomestilo plače po tem in drugih
zakonih, plačilo prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok
ali delno plačilo za izgubljeni dohodek po tem zakonu.
(2) Pravice do starševskega dodatka tudi
nima mati oziroma oče, katerega zakonec, zunajzakonski partner ali partner
registrirane istospolne partnerske skupnosti prejema nadomestilo po tem zakonu,
plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi pravice do dela s krajšim
delovnim časom od polnega zaradi starševstva, plačilo prispevkov za socialno
varnost v primeru štirih ali več otrok ali delno plačilo za izgubljeni dohodek
po tem zakonu za istega otroka.
(3) Mati, oče ali druga oseba, ki prejema
pokojnino oziroma nadomestilo za poklicno rehabilitacijo, lahko izbira med
pokojnino po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma
nadomestilom za poklicno rehabilitacijo po zakonu, ki ureja pokojninsko in
invalidsko zavarovanje ali starševskim dodatkom.
66. člen
(trajanje pravice do starševskega dodatka)
(1) Pravica do starševskega dodatka traja
365 dni od rojstva otroka.
(2) Za podaljšanje starševskega dodatka se
smiselno uporabljajo določbe drugega do šestega odstavka 29. člena tega zakona in četrtega odstavka 31. člena tega
zakona.
67. člen
(prenehanje pravice do starševskega
dodatka)
(1) Pravica do starševskega dodatka preneha
z naslednjim dnem, ko niso več izpolnjeni pogoji po tem zakonu.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek ima mati,
oče ali druga oseba, ki v času smrti otroka prejema starševski dodatek, pravico
do starševskega dodatka v obsegu kot ga je do dneva smrti otroka že izrabila in
še deset dni po smrti otroka.
III. poglavje: POMOČ OB ROJSTVU OTROKA
68. člen
(opredelitev in višina pomoči ob rojstvu
otroka)
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni
prejemek, namenjen nakupu opreme oziroma potrebščin za otroka. Pomoč znaša 350
eurov.
69. člen
(pravica do pomoči ob rojstvu otroka)
(1) Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima
mati ali oče s stalnim ali začasnim prebivališčem v
Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji.
(2) Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima
tudi druga oseba in posvojitelj, ki izpolnjujeta pogoje iz prejšnjega odstavka,
če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
pravice do pomoči ob rojstvu otroka nima rejnik ali rejnica (v nadaljnjem
besedilu: rejnik).
IV. poglavje: OTROŠKI DODATEK
70. člen
(opredelitev otroškega dodatka)
Z otroškim dodatkom se staršem zagotovi
dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka.
71. člen
(uporaba določb zakona, ki ureja
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev)
(1) Glede vprašanj postopka uveljavljanja
otroškega dodatka, načina ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki
so pogoj za pridobitev in višino otroškega dodatka, postopka, obdobja
prejemanja in izplačila otroškega dodatka, sprememb okoliščin in pravil o
neupravičeno priznani pravici do otroškega dodatka, nadzora nad delom centrov
pri dodeljevanju otroškega dodatka ter zbirk podatkov se uporabljajo določbe
zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
(2) (prenehal
veljati)
72. člen
(izjemna višina otroškega dodatka)
(1) Kadar otrok živi v enostarševski
družini, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 30 odstotkov.
(2) Če predšolski
otrok, ki je mlajši od štirih let, ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s
predpisi, ki urejajo vrtce, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za
20 odstotkov.
(3) Enostarševska družina je skupnost enega
od staršev z enim ali več otrokom, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po
njem ne prejema prejemkov za preživljanje ali je drugi od staršev neznan ali
kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema.
73. člen
(pravica do otroškega dodatka)
(1) Pravico do otroškega dodatka ima eden
od staršev ali druga oseba za otroka s stalnim ali
začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki
dejansko živi v Republiki Sloveniji, in sicer do 18. leta starosti otroka.
(2) Če je otrok, skladno z zakonom, ki
ureja družinska razmerja, zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev, pravico
do otroškega dodatka uveljavlja tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v
varstvo in vzgojo. Če se starši skladno z zakonom, ki ureja družinska razmerja,
sporazumejo, da imajo oziroma obdržijo skupno varstvo in vzgojo otroka, se starši
sporazumejo, kdo uveljavlja pravico do otroškega dodatka. Če se starši o tem ne
sporazumejo, uveljavlja pravico do otroškega dodatka tisti izmed staršev, pri
katerem ima otrok prijavljeno stalno prebivališče ali začasno prebivališče, če
v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča.
74. člen
(primeri, ko pravica ne pripada)
(1) Pravice do otroškega dodatka nima eden
od staršev ali druga oseba za otroka, ki:
1.
je v delovnem razmerju ali opravlja samostojno dejavnost ali je vključen
v obvezno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti v skladu s
17. členom in petim odstavkom 25. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13 in 63/13 – ZIUPTDSV) ali je
družbenik gospodarske družbe, ustanovljene v skladu s predpisi v Republiki
Sloveniji oziroma ustanovitelji zavoda, ki je poslovodna oseba,
2.
je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu
oziroma zdravstveni ustanovi, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo v
trajanju več kot 30 dni,
3.
je oddan v rejništvo,
4.
ima pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne pogodbe ali
5.
ne živi z obema staršema, če preživnina ni dogovorjena na centru ali
določena s sodbo sodišča, razen v primerih, ko očetovstvo ni urejeno.
(2) Ne glede na 2. in 3. točko prejšnjega
odstavka se prizna pravica do otroškega dodatka, če se dokaže, da tudi v tem
času starši materialno skrbijo za otroka. Center v tem primeru lahko prizna
pravico za dobo treh do šestih mesecev na leto, preračunano na sorazmerno
višino v celem letu. V kolikšnem sorazmernem znesku se prizna pravica do otroškega
dodatka, je odvisno od tega, kolikšno je letno število dni, ki jih je otrok
preživel v družini v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo vloge za uveljavitev
pravice do otroškega dodatka.
(3) Ne glede na 5. točko prvega odstavka
tega člena se prizna pravica do otroškega dodatka, če se dokaže, da se
preživnine ne da uradno določiti ali dogovoriti.
75. člen
(trajanje pravice do otroškega dodatka)
Pravica do otroškega dodatka se prizna za
dobo največ enega leta.
76. člen
(prenehanje pravice do otroškega dodatka)
Pravica do otroškega dodatka preneha s
prvim dnem naslednjega meseca, ko niso več izpolnjeni pogoji po tem zakonu in
zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
V. poglavje: DODATEK ZA VELIKO DRUŽINO
77. člen
(opredelitev in višina dodatka za veliko
družino)
(1) Dodatek za
veliko družino je letni prejemek namenjen družini, ki ima v koledarskem letu
najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če imajo
status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta
starosti.
(2) Dodatek za veliko družino s tremi
otroki znaša 395 eurov.
(3) Dodatek za družino s štirimi ali več
otroki znaša 480 eurov.
78. člen
(pravica do dodatka za veliko družino)
(1) Pravico do dodatka za veliko družino
ima eden od staršev, če imajo eden od staršev in otroci skupno stalno ali začasno
prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živijo v Republiki Sloveniji.
(2) Pravico do dodatka ima tudi druga
oseba, kadar trije ali več otrok iz iste družine živijo brez staršev.
(3) Pravice do dodatka za veliko družino
nima eden od staršev v primerih iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 74. člena
tega zakona ali druga oseba za otroka v primerih iz 1. in 2. točke prvega
odstavka 74. člena tega zakona.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek ima eden
od staršev ali druga oseba pravico do dodatka za veliko družino, če se v
primerih 2. in 3. točke prvega odstavka 74. člena dokaže, da tudi v tem
času starši materialno skrbijo za otroka in je letno število dni, ki jih je
otrok preživel v družini v zadnjih 12 mesecih pred priznanjem pravice vsaj 90
dni.
78.a člen
(pomoč pri nakupu vinjete)
(1) Eden od staršev ali druga oseba, ki ima
v lasti ali uporabi vozilo, ki se v skladu s predpisom, ki ureja cestninske
ceste in cestnine, razvršča v drugi cestninski razred B, in je ob zadnji še
veljavni registraciji vozila v skladu z zakonom, ki ureja letno dajatev za
uporabo vozil v cestnem prometu, uveljavil pravico do 50-odstotnega znižanja
letne dajatve za velike družine za to vozilo, je v primeru nakupa letne vinjete
za to vozilo v posameznem letu upravičen do enkratne pomoči v višini razlike
nad ceno letne vinjete, ki je v predpisu, ki ureja cestninske ceste in
cestnine, določena za drugi cestninski razred A.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka je
treba vlogi za uveljavljanje pomoči pri nakupu letne vinjete priložiti kopijo
računa o nakupu letne vinjete za vozilo drugega cestninskega razreda B.
VI. poglavje: DODATEK ZA NEGO OTROKA
79. člen
(opredelitev in višina dodatka za nego
otroka)
(1) Dodatek za nego otroka je denarni
dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju
povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi
takega otroka.
(2) Višina dodatka za nego otroka zaradi
povišanih življenjskih stroškov je 100 eurov mesečno.
(3) Za otroke s težko ali funkcionalno
težko motnjo v duševnem razvoju (otrok se lahko usposobi le za sodelovanje pri
aktivnostih; potrebuje stalno nego, varstvo, pomoč in vodenje; je omejen v
gibanju, prisotne so težke dodatne motnje, bolezni in obolenja; razumevanje in
upoštevanje navodil je hudo omejeno; orientacijski rezultat na testu inteligentnosti
je pod 20 IQ, mentalna starost do 2 let) ali težko ali funkcionalno težko gibalno
ovirane otroke (otrok ima malo uporabnih gibov, samostojno gibanje ni možno; v
celoti je odvisen od tuje pomoči; otrok je lahko težko moten v komunikaciji,
sporazumeva se s pomočjo neverbalne komunikacije oziroma nadomestne
komunikacije) ali otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni, ki ga
določi minister na predlog pediatrične klinike, ki potrebujejo posebno nego in
varstvo, znaša dodatek 200 eurov mesečno.
80. člen
(pravica do dodatka za nego otroka)
(1) Pravico do dodatka za nego otroka ima
eden od staršev ali druga oseba, če ima otrok stalno ali začasno prebivališče v Republiki
Sloveniji in dejansko živi v Republiki Sloveniji.
(2) Pravica iz prejšnjega odstavka se
uveljavlja na podlagi mnenja zdravniške komisije.
81. člen
(primeri, ko pravica ne pripada)
(1) Pravice do dodatka za nego otroka nima
eden od staršev ali druga oseba za otroka v primerih iz 1., 2. in 3. točke
prvega odstavka 74. člena tega zakona ter rejnik, če ima za istega otroka zvišano oskrbnino, ki je
povezana z zdravjem otroka, v skladu z zakonom, ki ureja izvajanje rejniške
dejavnosti.
(2) Glede priznanja sorazmerne višine
dodatka za nego otroka se smiselno uporablja določba drugega odstavka 74. člena
tega zakona.
82. člen
(trajanje pravice)
(1) Pravica do
dodatka za nego otroka traja za obdobje, ko se otroku zagotavlja posebna nega
zaradi zdravstvenih razlogov, vendar najdlje do njegovega 18. leta starosti, po
18. letu starosti pa, če ima status učenca, dijaka, vajenca ali študenta,
vendar najdlje do njegovega 26. leta starosti.
(2) Pravica do dodatka za nego otroka
preneha s prvim dnem naslednjega meseca, ko niso več izpolnjeni pogoji po tem
zakonu.
VII. poglavje: DELNO PLAČILO ZA IZGUBLJENI DOHODEK
83. člen
(opredelitev in višina delnega plačila za
izgubljeni dohodek)
(1) Delno plačilo za izgubljeni dohodek je
osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar zapusti
trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege in varstva
otroka iz tretjega odstavka 79. člena tega zakona. Do delnega plačila je upravičen tudi zakonec ali zunajzakonski
partner, kadar dejansko neguje in varuje otroka svojega zakonca ali
zunajzakonskega partnerja, če te pravice ne koristi mati oziroma oče otroka in
izpolnjuje druge s tem zakonom predpisane pogoje.
(2) Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi
eden od staršev ali druga oseba, ki neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno
ali težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo.
(3) O pravici iz
prvega, drugega in desetega odstavka tega člena se odloči na podlagi mnenja
zdravniške komisije.
(4) Šteje se, da je oseba zapustila trg
dela, če ni več zavarovana za starševsko varstvo v skladu z 8. členom tega
zakona ali, če je zahtevala izbris iz registra brezposelnih oseb ali v ta
register ni vpisana.
(5) Šteje se, da oseba dela s krajšim
delovnim časom od polnega tudi v primeru, če je že pred uveljavljanjem pravice
do delnega plačila za izgubljeni dohodek delala krajši delovni čas od polnega.
(6) Šteje se, da eden od staršev neguje in
varuje otroka, če ima starševsko skrb in otroka dejansko neguje in varuje. Če je otrok zaupan v varstvo
in vzgojo enemu od staršev, se šteje, da drugi od staršev ne neguje in varuje
otroka.
(7) Višina delnega
plačila za izgubljeni dohodek je 1,2-kratnik bruto minimalne plače mesečno. Če eden od staršev ali druga oseba neguje
in varuje dva ali več otrok iz prvega odstavka tega člena, se višina delnega
plačila za izgubljeni dohodek poveča za 30 odstotkov.
Če eden od staršev dela s krajšim delovnim časom od polnega, mu pripada
sorazmerni del delnega plačila za izgubljeni dohodek.
(8) Upravičenci do delnega plačila za
izgubljeni dohodek so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, zavarovani
za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca
plačuje upravičenec, prispevek delodajalca pa Republika Slovenija.
(9) Upravičenci do delnega plačila za
izgubljeni dohodek so obvezno zdravstveno zavarovani za primer bolezni in
poškodbe izven dela za pravice do zdravstvenih storitev in povračila potnih
stroškov. Prispevek plačuje upravičenec.
(10) Pravico iz prvega in drugega odstavka
tega člena imata lahko hkrati tudi oba starša, drugi osebi ali eden od staršev
in njegov zakonec ali zunajzakonski partner, kadar začneta delati krajši
delovni čas od polnega, pri čemer skupna izraba pravice ne sme presegati 40 ur
tedensko.
84. člen
(pravica do delnega plačila za izgubljeni
dohodek)
Pravico do delnega plačila za izgubljeni
dohodek ima eden od staršev ali druga oseba, če imata otrok in eden od staršev
ali druga oseba stalno ali
začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko
živita v Republiki Sloveniji.
85. člen
(primeri, ko pravica ne pripada)
(1) Pravice do delnega plačila za
izgubljeni dohodek nima eden od staršev ali druga oseba, če je otrok zaradi
usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu oziroma zdravstveni ustanovi, v
katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30
dni v letu.
(2) Pravice do delnega plačila za
izgubljeni dohodek nima eden od staršev, če je otrok v rejništvu.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega
člena se enemu od staršev, ki bi bil na podlagi mnenja zdravniške komisije
upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek, pravica prizna za deset ur
za obdobje enega leta, če je otrok vsaj 90 dni bival doma, oziroma za 20 ur za
obdobje enega leta, če je otrok vsaj 180 dni bival doma, oziroma za 30 ur za
obdobje enega leta, če je otrok vsaj 270 dni bival doma in so starši v teh
primerih dejansko skrbeli zanj v zadnjem letu pred vložitvijo vloge. Upravičenci,
ki jim je priznana pravica za deset ur za obdobje enega leta, so zavarovani
skladno z osmim in devetim odstavkom 83. člena tega zakona za deset ur
tedensko. Upravičenci, ki jim je priznana pravica za 20 ur za obdobje enega
leta, so zavarovani skladno z osmim in devetim odstavkom 83. člena tega
zakona za 20 ur tedensko. Upravičenci, ki jim je priznana pravica za 30 ur za
obdobje enega leta, so zavarovani skladno z osmim in devetim odstavkom
83. člena tega zakona za 30 ur tedensko.
86. člen
(trajanje pravice)
(1) Pravico do delnega plačila za
izgubljeni dohodek ima eden od staršev ali druga oseba, dokler so izpolnjeni
pogoji iz tega zakona oziroma najdalj do 18. leta starosti otroka. Če otrok
umre, upravičenec obdrži pravico še dva meseca po smrti otroka.
(2) Kadar zdravniška komisija na podlagi
mnenja pristojnega centra ugotovi, da prejemnik plačila za izgubljeni dohodek
otroku ne zagotavlja primerne nege in varstva na domu, mu pravica preneha s
prvim dnem naslednjega meseca po taki ugotovitvi.
(3) V primeru prenehanja pravice iz prvega
in drugega odstavka 83. člena tega zakona ima eden od staršev ali druga oseba,
ki ji je pravica prenehala, pravice iz naslova zavarovanja za primer
brezposelnosti, kot če bi ji prenehala pogodba o zaposlitvi brez njene krivde.
VIII. poglavje. POSTOPEK UVELJAVLJANJA PRAVIC DO DRUŽINSKIH
PREJEMKOV
87. člen
(uporaba zakona, ki ureja splošni upravni
postopek)
Pravica do družinskih prejemkov se
uveljavlja v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon
ne določa drugače.
88. člen
(odločanje o pravici)
(1) O pravici do družinskih prejemkih na
prvi stopnji odloča center, ki ga določi minister.
(2) O pritožbah zoper odločbe centra odloča
ministrstvo.
(3) Odločba, s katero se odloči o pravici
do družinskih prejemkov, se vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je
vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme. Dan odpreme se na odločbi označi.
(4) Odločba iz prejšnjega odstavka je
izvršljiva z dnem odpreme odločbe vlagatelju.
(5) Pritožba na odločbo centra ne zadrži
izvršitve odločbe.
(6) V sporih zoper odločbe ministrstva
odloča pristojno delovno in socialno sodišče.
(7) Določbe tega člena ne veljajo za
pravico do otroškega dodatka.
(8) Do pravic do družinskih prejemkov niso
upravičeni državljani tretjih držav, ki jim je bilo dovoljeno delati na ozemlju
Republike Slovenije za obdobje, krajše od šestih mesecev, državljani tretjih
držav, ki so bili v Republiko Slovenijo sprejeti za namen študija, ali
državljani tretjih držav, ki jim je dovoljeno delati na podlagi vizuma.
89. člen
(pristojnosti centra)
Center lahko pri ugotavljanju dejanskega
prebivališča, ki je pogoj za pridobitev pravic iz 64., 69., 73., 78., 80. in
84. člena tega zakona, preverja dejansko stanje tudi zunaj svojega delovnega
časa v okviru določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ki veljajo za
vabilo in vročanje. Ogled pa lahko opravi tudi nenapovedano.
90. člen
(krajevna pristojnost)
(1) Pravica do starševskega dodatka in
pravica do pomoči ob rojstvu otroka se uveljavljata pri centru, ki je krajevno
pristojen na podlagi 58. člena tega zakona.
(2) Za otroke, ki ne živijo s starši,
center, kjer ima otrok stalno ali začasno prebivališče, po uradni
dolžnosti uvede postopek za uveljavljanje pravice do pomoči ob rojstvu otroka,
dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka. Če otrok nima stalnega
ali začasnega prebivališča, je krajevno pristojen center, v
katerem je nastal povod za postopek.
(3) Pravica do dodatka za veliko družino se
uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen glede na stalno ali začasno
prebivališče družine.
(4) Pravica do dodatka za nego otroka in
delno plačilo za izgubljeni dohodek se uveljavlja pri centru, ki je krajevno
pristojen glede na otrokovo stalno ali začasno prebivališče.
91. člen
(izvršilni predpis)
Minister določi natančnejše pogoje in
natančnejši postopek za uveljavljanje pravice do družinskih prejemkov.
92. člen
(rok za uveljavljanje pravice do
starševskega dodatka)
Mati uveljavlja pravico do starševskega
dodatka 30 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najpozneje 30 dni po
rojstvu otroka. Če uveljavlja pravico po tem roku, se ji prizna z dnem vložitve
vloge. Oče uveljavlja pravico najpozneje 30 dni po nastanku dogodka, ki je
razlog, da oče pridobi pravico. Trajanje pravice se skrajša sorazmerno
zamujenemu roku za uveljavljanje pravice.
93. člen
(rok za uveljavljanje pravice do pomoči ob
rojstvu otroka)
(1) Pomoč ob rojstvu otroka uveljavlja eden
od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi
ginekolog in najpozneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni mogoče
uveljaviti.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
posvojitelj oziroma oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve v skladu z zakonom, ki ureja družinska
razmerja, pomoč ob rojstvu otroka uveljavlja najpozneje 30 dni po
namestitvi otroka v družino z namenom posvojitve oziroma po izvedeni
posvojitvi.
94. člen
(rok za uveljavljanje pravice do otroškega
dodatka)
Če se pravica do otroškega dodatka
uveljavlja v 30 dneh po rojstvu otroka, se prizna z mesecem otrokovega
rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se pravica prizna s prvim dnem
naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
95. člen
(rok za uveljavljanje dodatka za veliko
družino)
(1) Pravico do dodatka za veliko družino
določi center enkrat letno po uradni dolžnosti za vse prejemnike otroškega
dodatka. Če je bila upravičencu v tekočem letu že priznana pravica do dodatka
za veliko družino v višini za družino s tremi otroki in se mu število otrok
pozneje v tem letu poveča, je upravičen do izplačila razlike do dodatka za
družine s štirimi ali več otroki. Center o tem odloči pri obravnavi vloge ob
povečanju števila otrok.
(2) Kdor ni prejemnik otroškega dodatka,
mora ob prvem uveljavljanju v tekočem letu vložiti vlogo za uveljavitev pravice
do dodatka za veliko družino za tekoče leto. Če je bila upravičencu v tekočem
letu že priznana pravica do dodatka za veliko družino v višini za družino s
tremi otroki in se mu število otrok kasneje v tem letu poveča, mora vlogo
vložiti najpozneje do konca tekočega leta, v katerem se je število otrok
povečalo. Po prvem uveljavljanju center enkrat letno po uradni dolžnosti določi
pravico do dodatka za veliko družino za tega upravičenca.
95.a člen
(rok za uveljavljanje pravice do pomoči
pri nakupu letne vinjete)
Pravica do pomoči pri nakupu letne vinjete
se uveljavlja do konca veljavnosti vinjete. Po tem roku pravice za to letno
vinjeto ni mogoče uveljaviti.
96. člen
(rok za uveljavljanje pravice do dodatka
za nego otroka)
Pravica do dodatka za nego otroka se
uveljavlja po rojstvu otroka in se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po
vložitvi vloge.
97. člen
(rok za uveljavljanje pravice do delnega
plačila za izgubljeni dohodek)
Pravica do delnega plačila za izgubljeni
dohodek se uveljavlja 30 dni pred zapustitvijo trga dela oziroma najpozneje 30
dni po zapustitvi trga dela. Če se pravica ne uveljavlja v tem roku, pripada
pravica do delnega plačila z dnem vložitve vloge.
ČETRTI DEL
I. poglavje: IZPLAČEVANJE NADOMESTIL IN DRUŽINSKIH PREJEMKOV
98. člen
(rok izplačevanja)
(1) Ministrstvo najpozneje do 15. v mesecu
za pretekli mesec izplačuje:
1.
materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo,
2.
nadomestilo v času odmora za dojenje,
3.
starševski dodatek,
4.
otroški dodatek,
5.
dodatek za nego otroka,
6.
delno plačilo za izgubljeni dohodek.
(2) Pomoč ob rojstvu otroka in dodatek za
veliko družino se izplačata do 15. v naslednjem mesecu po izvršljivosti
odločbe.
99. člen
(materialna oblika družinskih prejemkov)
(1) Kadar obstaja velika verjetnost, da
družina posamezne denarne oblike družinskega prejemka ne bo namenila za namene,
ki so s tem zakonom predvideni in bo zato ogrožena socialno ekonomska varnost
otroka, lahko center odloči, da se posamezni prejemek ne izplača v denarju,
ampak v obliki konkretnih dobrin, na podlagi naročilnice za konkretno blago,
plačila posameznih računov in podobno.
(2) Center odloči v skladu s prejšnjim
odstavkom, kadar njegovo domnevo o nenamenski porabi prejemka potrjuje
poznavanje razmer v posamezni družini. Razlogi za to so lahko: alkoholizem in
druge oblike zasvojenosti, zanemarjanje otroka, težave pri izvajanju
starševskih dolžnosti.
II. poglavje: USKLAJEVANJE PREJEMKOV
100. člen
(usklajevanje zneskov)
(1) Na podlagi
zakona, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v
Republiki Sloveniji, se usklajujejo zneski družinskih prejemkov iz 1. do 5.
točke 62. člena tega zakona.
(2) Materinsko, očetovsko in starševsko
nadomestilo ter nadomestilo v času odmora za dojenje se ne usklajujejo.
III. poglavje: POVRNITEV ŠKODE
101. člen
(obveznost sporočanja sprememb)
(1) Pravice iz tega zakona so vezane na
otroka. Pravice po tem zakonu prenehajo s smrtjo otroka, če ta zakon ne določa
drugače.
(2) Pogoji za pridobitev pravic po tem
zakonu morajo biti izpolnjeni ves čas prejemanja pravic.
(3) Vsakdo mora sporočiti centru dejstva in
okoliščine oziroma vse spremembe, ki vplivajo na priznane pravice, njihovo
višino in obdobje prejemanja, v osmih dneh od dne, ko je taka sprememba nastala
oziroma je zanjo zvedel.
(4) Če se ugotovi, da so nastopile
okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici
oziroma odločbo o spremembi priznanja pravice iz tega zakona, center začne
postopek po uradni dolžnosti.
102. člen
(neupravičeno pridobljena premoženjska
korist)
(1) Če se v času priznanja pravic ugotovi,
da so bili posredovani neresnični podatki ob vložitvi vloge za uveljavljanje
posamezne pravice po tem zakonu, center izda odločbo o prenehanju te pravice
ali o njeni spremembi.
(2) Center zahteva vračilo neupravičeno
pridobljenih denarnih sredstev po tem zakonu.
(3) Center opravi poračun dolga z isto
priznano pravico po tem zakonu tako, da se pravica začne izplačevati šele, ko
je dolg poravnan.
(4) Center lahko na predlog posameznika
odloži plačilo dolga ali dovoli obročno odplačevanje dolga.
(5) Če center ne izterja neupravičeno
pridobljenih denarnih sredstev v 90 dneh od pravnomočne odločbe, pošlje vso
dokumentacijo v treh izvodih ministrstvu, ki prek državnega pravobranilstva
začne postopek zaradi vračila neupravičeno pridobljene premoženjske koristi z
zamudnimi obrestmi.
(6) Ministrstvo lahko odpiše dolg v skladu
s predpisi, ki urejajo javne finance.
IV. poglavje: NADZOR
103. člen
(nadzor nad izvajanjem zakona)
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega
zakona in predpisov izdanih na njegovi podlagi izvaja Socialna inšpekcija v
okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek
inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb zakona o izrabi dopusta, o pravici do
dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva in o izrabi odmora za dojenje
izvaja Inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru Inšpektorata Republike
Slovenije za delo.
(3) Finančni nadzor nad delom centrov za
socialno delo pri odločanju o pravicah iz zavarovanja za starševsko varstvo in
pravici do družinskih prejemkov izvaja ministrstvo.
(4) Finančni nadzor iz prejšnjega odstavka
obsega notranji nadzor nad namensko porabo sredstev iz proračuna Republike
Slovenije za delo centrov za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja javne
finance.
V. poglavje: EVIDENCE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
104. člen
(namen zbiranja podatkov)
Za potrebe vodenja postopka in odločanja o
pravicah po tem zakonu, spremljanja, načrtovanja in vodenja družinske politike,
za znanstveno raziskovalne namene in za statistične namene, določene v programu
statističnih raziskovanj, se vodi informatizirana zbirka podatkov o pravicah iz
naslova zavarovanja za starševsko varstvo in družinskih prejemkov, ki jo
upravlja ministrstvo (v nadaljnjem besedilu: centralna zbirka podatkov).
105. člen
(vrste zbirk podatkov)
Ministrstvo in centri vodijo zbirke
podatkov o:
1.
materinskem dopustu in materinskem nadomestilu,
2.
očetovskem dopustu in očetovskem nadomestilu,
3.
starševskem dopustu in starševskem nadomestilu ter prenesenem dopustu,
4.
dobroimetju,
5.
posvojiteIjskem dopustu in posvojiteljskem nadomestilu,
6.
nadomestilu v času odmora za dojenje,
7.
delu s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva,
8.
plačilu prispevkov v primeru štirih ali več otrok,
9.
starševskem dodatku,
10.
pomoči ob rojstvu otroka,
11.
dodatku za veliko družino,
12.
dodatku za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo,
13.
delnem plačilu za izgubljeni dohodek,
14.
zavarovancih za starševsko varstvo,
15.
pomoči pri nakupu vinjete.
106. člen
(vsebina zbirk podatkov)
(1) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja
zbirk podatkov o materinskem dopustu in materinskem nadomestilu iz prejšnjega
člena za vlagatelja oziroma otroka so:
-
ime in priimek,
-
spol,
-
enotna matična številka občana,
-
državljanstvo,
-
prebivališče,
-
podatki o izobraževanju,
-
predviden datum poroda,
-
zaposlitev,
-
plača in osnova za plačevanje prispevka,
-
davčna številka,
-
davčna olajšava,
-
sklep o izvršbi (številka, datum, veljavnost, naziv prejemnika, številka
transakcijskega računa, znesek),
-
bonitete,
-
zavarovalna podlaga,
-
številka transakcijskega računa.
(2) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja
zbirk podatkov o očetovskem dopustu in očetovskem nadomestilu iz prejšnjega
člena za vlagatelja, otrokovo mater oziroma otroka so:
-
ime in priimek,
-
spol,
-
enotna matična številka občana,
-
državljanstvo,
-
prebivališče,
-
podatki o izobraževanju,
-
predviden datum poroda,
-
dejanski datum poroda,
-
zaposlitev,
-
plača in osnova za plačevanje prispevka,
-
davčna številka,
-
zavarovalna podlaga,
-
številka transakcijskega računa.
(3) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja
zbirk podatkov o starševskem dopustu in starševskem nadomestilu ter prenesenem
dopustu iz prejšnjega člena za vlagatelja, otrokovo mater oziroma otroka so:
-
ime in priimek,
-
spol,
-
enotna matična številka občana,
-
državljanstvo,
-
prebivališče,
-
podatki o izobraževanju,
-
predviden datum poroda,
-
zaposlitev,
-
plača in osnova za plačevanje prispevka,
-
davčna številka,
-
davčna olajšava,
-
sklep o izvršbi (številka, datum, veljavnost, naziv prejemnika, številka
transakcijskega računa, znesek),
-
sodba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo,
-
bonitete,
-
zavarovalna podlaga,
-
številka transakcijskega računa.
(4) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja
zbirk podatkov o dobroimetju iz prejšnjega člena za vlagatelja, otrokovo mater
oziroma otroka so:
-
ime in priimek,
-
spol,
-
enotna matična številka občana,
-
državljanstvo,
-
prebivališče,
-
podatki o izobraževanju,
-
predviden datum poroda,
-
zaposlitev,
-
plača in osnova za plačevanje prispevka,
-
davčna številka,
-
davčna olajšava,
-
sklep o izvršbi (številka, datum, veljavnost, naziv prejemnika, številka
transakcijskega računa, znesek),
-
podatki o vključenosti v zavod (številka in datum odločbe),
-
bonitete,
-
zavarovalna podlaga,
-
številka transakcijskega računa fizične ali pravne osebe za nakazilo
dobroimetja.
(5) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja
zbirk podatkov o posvojiteljskem dopustu in posvojiteljskem nadomestilu iz
prejšnjega člena za vlagatelja, otrokovo mater oziroma otroka so:
-
ime in priimek,
-
spol,
-
enotna matična številka občana,
-
državljanstvo,
-
prebivališče,
-
odločba o posvojitvi,
-
zaposlitev,
-
plača in osnova za plačevanje prispevka,
-
davčna številka,
-
davčna olajšava,
-
sklep o izvršbi (številka, datum, veljavnost, naziv prejemnika, številka
transakcijskega računa, znesek),
-
bonitete,
-
zavarovalna podlaga,
-
številka transakcijskega računa.
(6) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja
zbirk podatkov o nadomestilu v času odmora za dojenje iz prejšnjega člena za
vlagatelja oziroma otroka so:
-
ime in priimek,
-
spol,
-
enotna matična številka občana,
-
državljanstvo,
-
prebivališče,
-
podatek o šolanju,
-
zaposlitev,
-
davčna številka,
-
zavarovalna podlaga.
(7) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja
zbirk podatkov o delu s krajšim delovnim časom zaradi starševstva iz prejšnjega
člena za vlagatelja oziroma otroke so:
-
ime in priimek,
-
spol,
-
enotna matična številka občana,
-
državljanstvo,
-
prebivališče,
-
podatki o izobraževanju,
-
zaposlitev,
-
davčna številka,
-
zavarovalna podlaga.
(8) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja
zbirk podatkov o pravici do plačila prispevkov v primeru štirih ali več otrok
iz prejšnjega člena za vlagatelja oziroma otroke so:
-
ime in priimek,
-
spol,
-
enotna matična številka občana,
-
državljanstvo,
-
prebivališče,
-
podatek o šolanju,
-
zaposlitev,
-
davčna številka.
(9) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja
zbirk podatkov o starševskem dodatku iz prejšnjega člena za vlagatelja oziroma
otroka so:
-
ime in priimek,
-
spol,
-
enotna matična številka občana,
-
državljanstvo,
-
prebivališče,
-
predviden datum poroda,
-
dejanski datum poroda,
-
davčna številka,
-
davčna olajšava,
-
številka transakcijskega računa.
(10) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja
zbirk podatkov o pomoči ob rojstvu otroka iz prejšnjega člena za vlagatelja
oziroma otroka so:
-
ime in priimek,
-
spol,
-
enotna matična številka občana,
-
državljanstvo,
-
prebivališče,
-
predviden datum poroda,
-
dejanski datum poroda,
-
davčna številka,
-
številka transakcijskega računa.
(11) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja
zbirk podatkov o dodatku za veliko družino iz prejšnjega člena, za vlagatelja
oziroma otroke so:
-
ime in priimek,
-
spol,
-
enotna matična številka občana,
-
državljanstvo,
-
prebivališče,
-
upravičenost do otroškega dodatka (številka, datum odločbe),
-
podatki o izobraževanju,
-
davčna številka,
-
številka transakcijskega računa.
(12) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja
zbirk podatkov o dodatku za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo
iz prejšnjega člena za vlagatelja oziroma otroka so:
-
ime in priimek,
-
spol,
-
enotna matična številka občana,
-
državljanstvo,
-
prebivališče,
-
podatki o izobraževanju,
-
podatki o vključenosti v zavod (številka, datum odločbe),
-
podatki o zdravstvenem stanju otroka,
-
davčna številka,
-
številka transakcijskega računa.
(13) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja
zbirk podatkov o delnem plačilu za izgubljeni dohodek iz prejšnjega člena za
vlagatelja oziroma otroka so:
-
ime in priimek,
-
spol,
-
enotna matična številka občana,
-
državljanstvo,
-
prebivališče,
-
podatki o zdravstvenem stanju otroka,
-
davčna številka,
-
davčna olajšava,
-
sklep o izvršbi (številka, datum, veljavnost, naziv prejemnika, številka
transakcijskega računa, znesek),
-
zaposlitev,
-
zavarovalna podlaga,
-
številka transakcijskega računa.
(14) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja
zbirk podatkov o zavarovancih za starševsko varstvo iz prejšnjega člena za
zavarovance so:
-
ime in priimek,
-
spol,
-
enotna matična številka občana,
-
zavarovalna podlaga,
-
zavezanec za prijavo,
-
število ur zavarovanja,
-
datum vključitve v zavarovanje,
-
datum prenehanja zavarovanja.
(15) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja
zbirk podatkov o pomoči pri nakupu vinjete iz prejšnjega člena za vlagatelja
oziroma otroke so:
-
ime in priimek,
-
spol,
-
enotna matična številka občana,
-
državljanstvo,
-
prebivališče,
-
podatek o oprostitvi ali znižanju letne dajatve za vozilo,
-
davčna številka,
-
številka transakcijskega računa.
(16)
Prijavno-odjavno službo za zavarovanje za starševsko varstvo opravlja Zavod za
zdravstveno zavarovanje Slovenije. Povračilo stroškov za vodenje prijavno-odjavne
službe se uredi s pogodbo, ki jo skleneta ministrstvo in zavod za zdravstveno
zavarovanje.
107. člen
(obdelovanje podatkov)
(1) Zbirke podatkov iz prejšnjega člena
obdeluje ministrstvo kot upravljavec centralne zbirke podatkov.
(2) Centri iz centralne zbirke podatkov
obdelujejo osebne podatke, ki jih potrebujejo pri odločanju o pravicah po tem
zakonu, in sicer z enako vsebino kot ministrstvo.
(3) Upravljavec centralne zbirke podatkov
iz prvega odstavka tega člena Finančni upravi
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) za
potrebe ugotovitve in presoje dejstev glede vodenja postopkov oziroma za
odločanje v postopkih iz njene z zakonom predpisane pristojnosti na njeno
zahtevo v elektronski obliki posreduje podatke o osebah, ki so jim bile priznane
pravice iz 14. in 62. člena tega zakona, in sicer osebno ime in davčna številka
te osebe, podatek o vrsti priznane pravice, podatek o višini zneska priznane
pravice in podatek o tem, kdaj je bila pravica priznana. FURS se omogoči neposredni elektronski vpogled v te podatke. FURS v zahtevi za posredovanje podatkov ali ob neposrednem
elektronskem vpogledu v navedene podatke navede osebno ime in EMŠO osebe,
katere podatke zahteva.
108. člen
(dolžnost sporočanja podatkov)
(1) Podatki se zbirajo neposredno od
posameznika oziroma njegovega zakonitega zastopnika za njega in njegove
družinske člane ter iz drugih uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji
vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije.
(2) Ministrstvo in centri brezplačno
pridobivajo osebne podatke iz obstoječih zbirk osebnih podatkov od naslednjih
upravljavcev:
1.
ministrstva, pristojnega za notranje zadeve – podatke o posamezniku,
družinskih članih in skupnem gospodinjstvu (osebno ime, datum rojstva, enotno
matično številko občana, državljanstvo, stalno ali začasno prebivališče);
2.
podatke o vključitvi v vzgojni ali izobraževalni oziroma visokošolski
zavod (ime in priimek, ime vrtca ali osnovne šole ali srednje šole ali višje
strokovne šole ali visokošolskega zavoda ter obdobje vključenosti, datum
izpisa, datum dokončanja študijskega programa);
3.
Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke o
zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, podatke o
izplačani pokojnini, dodatku za pomoč in postrežbo, nadomestilu iz naslova
pokojninskega in invalidskega zavarovanja; podatke o zavarovancih, vključenih v
pokojninsko in invalidsko zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum prijave in
odjave v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter podatke o zavarovalnem času),
in uživalcih pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih izplačuje
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (o vrsti, višini, datumu
izplačila in datumu upravičenosti do posamezne pravice) in podatke o višini,
datumu izplačila in datumu upravičenosti do dodatka za tujo nego in pomoč ter
nadomestila za invalidnost po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno
prizadetih oseb;
4.
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih,
vključenih v obvezno zdravstveno zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum
prijave in odjave v obvezno zdravstveno zavarovanje ter podatke o zavarovalnem
času);
5.
Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o brezposelnih
osebah, izplačanem nadomestilu iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti,
denarni pomoči, štipendijah in drugih materialnih pravicah iz tega naslova;
podatke o brezposelnih osebah iz evidence brezposelnih oseb (datum prenehanja
delovnega razmerja, datum prijave in odjave v evidenco ter o razlogih
prenehanja vodenja v evidenci, podatke o višini, obdobju upravičenosti, datumu
izplačila in o razlogih prenehanja izplačevanja nadomestil iz naslova
zavarovanja za primer brezposelnosti posameznih brezposelnih oseb), podatke o
višini, obdobju upravičenosti, datumu izplačila in o razlogih prenehanja
izplačevanja dodatka za aktivnost, podatke iz evidence oseb, vključenih v ukrepe
aktivne politike zaposlovanja in evidence iskalcev zaposlitve (datum prijave in
odjave v evidenco ter o razlogih prenehanja vodenja v tej evidenci);
6.
FURS – podatke o dohodkih davčnih zavezancev ter podatke o osnovi, od
katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo in podatke o
obračunanih prispevkih za socialno varnost, podatke o dohodkih, ki so oproščeni
plačila dohodnine, podatke o davku in obveznih prispevkih za socialno varnost,
in podatke o normiranih oziroma dejanskih stroških, ki se nanašajo na te
dohodke, podatke o vzdrževanih družinskih članih, in podatke o številkah
transakcijskega računa oseb v tujini;
7.
centrov za socialno delo – podatke o številki odločbe o pravici do
prejemkov in subvencij iz javnih sredstev, izplačani rejnini, izplačanih
prispevkih za rejnika, o številki in datumu izvršilnega naslova o pravici do
preživnine, o višini preživnine, o številki in datumu odločbe o namestitvi
otroka z namenom posvojitve;
8.
izvajalcev socialno varstvene dejavnosti – podatke o vključitvi v
socialno varstveni zavod;
9.
delodajalci – podatke o bonitetah in druge podatke, potrebne za odločanje
o pravicah po tem zakonu;
10.
ministrstva, pristojnega za infrastrukturo – podatke o lastništvu vozila
in o upravičencih, ki uveljavljajo oprostitev plačila letne dajatve oziroma
50-odstotno znižanja letne dajatve.
(3) Podrobnejšo opredelitev in postopek
pridobivanja podatkov iz 6. točke prejšnjega odstavka tega člena določi
minister, ob soglasju ministra, pristojnega za finance.
(4) Ministrstvo lahko zbirke podatkov iz
106. člena tega zakona z uporabo EMŠO poveže z zbirkami podatkov iz
drugega odstavka tega člena.
109. člen
(varstvo podatkov)
(1) Ministrstvo in centri lahko podatke, ki
jih dobijo od upravljalcev iz prejšnjega člena, uporabijo samo za potrebe
postopka odločanja in za namene iz 104. člena tega zakona.
(2) Drugim uporabnikom lahko ministrstvo in
centri posredujejo podatke samo, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom
ali na podlagi pisne zahteve ali privolitve osebe, na katero se podatki
nanašajo.
110. člen
(hramba podatkov)
Podatki iz zbirk podatkov iz 105. člena
tega zakona se hranijo deset
let po prenehanju pravice, razen podatkov iz zbirk podatkov iz 1., 2., 3., 5.,
6., 7., 8., 9. in 13. točke 105. člena tega zakona, ki se hranijo trajno.
VI. poglavje: KAZENSKE DOLOČBE
111. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 3000 do 5000 eurov se za
prekršek kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik
ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne omogoči:
-
materi pravice do odsotnosti v skladu z določbami 19., 20., 21., 29.,
30., 32., 33., 34., 35., 36., 39., 49., in 50 člena tega zakona,
-
očetu pravice do odsotnosti v skladu z določbami 22., 25., 26., 27.,
29., 30., 32., 33., 34., 36., 39 in 50. člena tega zakona,
-
drugi osebi pravice do odsotnosti v skladu z določbami 23., 28., 38 in
55. člena tega zakona.
(2) Z globo od 300 do 600 eurov se kaznuje
tudi odgovorna oseba delodajalca – pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnosti ter odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti,
ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
112. člen
(organ za odločanje o prekrških)
O prekrških po tem zakonu v hitrem postopku
odloča Inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru Inšpektorata Republike
Slovenije za delo.
VI.a POSEBNE DOLOČBE
112.a člen
(začasni ukrepi)
(1) Ne glede na določbo prvega odstavka
46. člena tega zakona izplačilo nadomestila za polno odsotnost z dela ne
more biti višje od dvakratnika vrednosti povprečne mesečne plače v Republiki
Sloveniji z uskladitvami iz 2. člena Zakona o usklajevanju transferjev
posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS,
št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 – ZVarDod, 71/08, 98/09 – ZIUZGK, 62/10 –
ZUPJS, 85/10, 94/10 – ZIU, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF in 96/12 – ZPIZ-2).
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka
47. člena tega zakona znaša nadomestilo, razen materinskega nadomestila,
za polno odsotnost z dela 90 odstotkov osnove. Nadomestilo znaša 100 odstotkov
osnove, kadar osnova ne presega minimalne plače.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka
78. člena tega zakona ima pravico do dodatka za veliko družino eden od
staršev, če imajo eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v
Republiki Sloveniji in dejansko živijo v Republiki Sloveniji in povprečni
mesečni dohodek na osebo ne presega 64 odstotkov neto povprečne plače skladno z
določbami zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki se
uporabljajo za odločanje o pravici do otroškega dodatka oziroma za izdajo
avtomatičnega informativnega izračuna.
(4) Za namen iz tretjega odstavka tega
člena centri za socialno delo iz centralne zbirke podatkov skladno z zakonom,
ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, obdelujejo osebne podatke, ki
jih potrebujejo pri odločanju o pravicah po tretjem in četrtem odstavku tega
člena.
Zakon o starševskem varstvu in družinskih
prejemkih – ZSDP-1 (Uradni list RS, št. 26/14) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»VII. poglavje: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
113. člen
(postopki v
teku)
Postopki za uveljavljanje pravic iz
zavarovanja za starševsko varstvo in pravice do družinskih prejemkov, ki so se
začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po določbah Zakona o
starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08, 62/10 – ZUPJS, 40/12 – ZUJF in
63/13 – ZIUPTDSV).
114. člen
(pridobljene
pravice)
(1) Oseba, ki je uveljavila pravico po
določbah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS,
št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08, 62/10 – ZUPJS,
40/12 – ZUJF in 63/13 – ZIUPTDSV), zadrži pravico v obsegu in trajanju, kot je
bila priznana z odločbo centra. V primeru, da sta obseg in trajanje te pravice
po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št.
26/14) za osebo iz prejšnjega stavka ugodnejša, center na njeno zahtevo uskladi
obseg in trajanje te pravice.
(2) Oseba, ki je v skladu s 117. členom
Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št.
110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08, 62/10 – ZUPJS,
40/12 – ZUJF in 63/13 – ZIUPTDSV) zadržala pravico v obsegu in trajanju, kot je
veljalo po predpisu, ki je veljal do uveljavitve Zakona o starševskem varstvu
in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08, 62/10 – ZUPJS, 40/12 – ZUJF in 63/13 –
ZIUPTDSV) zadrži pravico v tem obsegu in trajanju. Center na zahtevo stranke
odloči o pravici v skladu s tem zakonom.
(3) Oseba, ki je v skladu s 46. členom
Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št.
97/01) pridobila pravico do dobroimetja, zadrži to pravico v obsegu in
trajanju, kot jo je pridobila.
115. člen
(postopna
uveljavitev pravice do očetovskega dopusta)
(1) Ne glede na določbo 25. in 27. člena
tega zakona, ima oče do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska
rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, pravico do očetovskega
dopusta v trajanju 90 dni.
(2) Oče izrabi očetovski dopust iz
prejšnjega odstavka v trajanju 15 dni, za katerega je upravičen do očetovskega
nadomestila, v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom 27. člena tega
zakona. Oče izrabi očetovski dopust v trajanju 75 dni v obliki polne odsotnosti
z dela najdalj do tretjega leta starosti otroka, za katerega se mu zagotavlja
plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače. Evidenco o izrabi
tega dela dopusta vodi center. Kadar oče izrabi očetovski dopust v trajanju 75
dni po dnevih, se trajanje pravice določi v delovnih dnevih tako, da se
upošteva 70 odstotkov pripadajočih koledarskih dni.
(3) Ne glede na določbo 25. in 27. člena
tega zakona, ima oče naslednje leto od vključno leta, ki sledi letu, v katerem
gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, pravico do
očetovskega dopusta v trajanju 70 dni.
(4) Oče izrabi očetovski dopust iz
prejšnjega odstavka v trajanju 15 dni, za katerega je upravičen do očetovskega
nadomestila, v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom 27. člena tega
zakona. Oče izrabi očetovski dopust v trajanju pet dni, za katerega je
upravičen do očetovskega nadomestila, v skladu s tretjim in četrtim odstavkom
27. člena tega zakona. Oče izrabi očetovski dopust v trajanju 50 dni v obliki
polne odsotnosti z dela najdalj do tretjega leta starosti otroka, za katerega
se mu zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače.
Evidenco o izrabi tega dela dopusta vodi center. Kadar oče izrabi očetovski
dopust v trajanju 50 dni po dnevih, se trajanje pravice določi v delovnih
dnevih tako, da se upošteva 70 odstotkov pripadajočih koledarskih dni.
(5) Ne glede na določbo 25. in 27. člena
tega zakona, ima oče dve leti od vključno leta, ki sledi letu, v katerem
gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, pravico do
očetovskega dopusta v trajanju 50 dni.
(6) Oče izrabi očetovski dopust iz
prejšnjega odstavka v trajanju 15 dni, za katerega je upravičen do očetovskega
nadomestila, v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom 27. člena tega
zakona. Oče izrabi očetovski dopust v trajanju deset dni, za katerega je
upravičen do očetovskega nadomestila, v skladu s tretjim in četrtim odstavkom
27. člena tega zakona. Oče izrabi očetovski dopust v trajanju 25 dni v obliki
polne odsotnosti z dela najdalj do tretjega leta starosti otroka, za katerega
se mu zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače.
Evidenco o izrabi tega dela dopusta vodi center. Kadar oče izrabi očetovski
dopust v trajanju 25 dni po dnevih, se trajanje pravice določi v delovnih
dnevih tako, da se upošteva 70 odstotkov pripadajočih koledarskih dni.
(7) Tri leta od vključno leta, ki sledi
letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda,
se pravica do očetovskega dopusta prizna v trajanju 30 dni v skladu s 25.
in 27. členom tega zakona.
(8) Gospodarsko rast v skladu s prvim,
tretji, petim in sedmim odstavkom tega člena ugotovi Statistični urad Republike
Slovenije. Sklep o ugotovitvi, da je gospodarska rast presegla 2,5 odstotka
bruto domačega proizvoda, Vlada Republike Slovenije objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije do 30. septembra leta, ki sledi letu, v katerem
gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda.
116. člen
(uporaba določb
zakona, ki ureja uravnoteženje javnih financ)
Ne glede na 46., 47., 63., 68. in 77. člen
tega zakona se za najvišje izplačilo nadomestila, višino nadomestila, višino
starševskega dodatka, pravico do pomoči ob rojstvu otroka in pravico do dodatka
za veliko družino uporabljajo določbe od 145. do 149. člena in 151. člena
Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 –
ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odločba US, 46/13 –ZIPRS1314-A,
47/13, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I in 63/13 – ZJAKRS-A) in določba 3. člena
Zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva
(Uradni list RS, št. 63/13 – ZIUPTDSV).
117. člen
(uporaba
izrazov)
(1) Kjer drug zakon ali podzakonski predpis
uporablja izraz »porodniški dopust«, ima ta enak pomen kot »materinski dopust«,
kot ga določa ta zakon.
(2) Kjer drug zakon ali podzakonski predpis
uporablja izraz »dopust za nego in varstvo otroka« ali »posvojiteljski dopust«,
imata izraza enak pomen kot »starševski dopust«, kot ga določa ta zakon.
118. člen
(rok za izdajo
podzakonskih predpisov)
Minister izda podzakonske predpise iz 6.,
59., 79., 91. in 108. člena tega zakona v šestih mesecih od začetka uporabe
tega zakona.
119. člen
(prenehanje
veljavnosti zakona)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS,
št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08, 62/10 – ZUPJS,
40/12 – ZUJF, 63/13 – ZIUPTDSV in 99/13 – ZSVarPre-C).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati 2., 3., 4., 5. člen, prvi, drugi, četrti in peti odstavek 6. člena,
15., 16., 17. in 18. člen Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list
RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97 – ZDavP-A, 3/98, 7/98 – odločba US,
106/99 – ZPIZ-1, 81/00 – ZPSV-C, 97/01, 97/01 – ZSDP, 62/10 – odločba US, 96/12
– ZPIZ-2, 91/13 – ZZVZZ-M in 99/13 – ZSVarPre-C), v delu, ki se nanašajo na
prispevke za starševsko varstvo.
120. člen
(prenehanje
veljavnosti podzakonskih predpisov)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati:
-
Pravilnik o izvajanju dopusta za nego in varstvo otroka (Uradni list RS,
št. 2/97),
-
Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje dodatka za nego otroka (Uradni
list RS, št. 26/96 in 19/99),
-
Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za
starševsko varstvo (Uradni list RS, št. 31/08),
-
Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov
(Uradni list RS, št. 31/08, 61/09 in 61/10 – ZUPJS),
-
Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo
posebno nego in varstvo (Uradni list RS, št. 105/02, 107/04, 129/06, 55/09,
88/11 in 85/12),
ki pa se uporabljajo do uveljavitve
podzakonskih predpisov iz 6., 59., 79. in 91. člena tega zakona, kolikor niso v
nasprotju s tem zakonom.
121. člen
(podzakonski
predpis o pridobivanju podatkov)
Do začetka uporabe podzakonskega predpisa
iz tretjega odstavka 108. člena tega zakona pridobivajo ministrstvo in centri
podatke o zaposlitvi in podatke o osnovi od katere so bili obračunani prispevki
za starševsko varstvo, samo od delodajalcev.
122. člen
(uveljavitev in
uporaba zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določbe 49. člena, ki se
začne uporabljati 1. septembra 2014.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem
varstvu in družinskih prejemkih – ZSDP-1A (Uradni list RS, št. 90/15) vsebuje naslednje končne določbe:
»KONČNE DOLOČBE
3. člen
(1) Določbe prvega, drugega, tretjega,
četrtega in petega odstavka 112.a člena zakona veljajo do vključno leta, ki
sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega
proizvoda in hkrati rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20
do 64 let preseže 1,3 odstotne točke.
(2) Gospodarsko rast in rast stopnje
delovne aktivnosti v skladu s prejšnjim odstavkom ugotovi Statistični urad
Republike Slovenije. Sklep o ugotovitvi, da je gospodarska rast presegla 2,5
odstotka bruto domačega proizvoda in da je rast stopnje delovne aktivnosti v
starostni skupini od 20 do 64 let presegla 1,3 odstotne točke, Vlada Republike
Slovenije objavi v Uradnem listu Republike Slovenije do 30. septembra
leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto
domačega proizvoda in rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20
do 64 let preseže 1,3 odstotne točke.
4. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja
2016.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju
pravic iz javnih sredstev – ZUPJS-G (Uradni list RS, št. 75/17) vsebuje naslednjo končno določbo:
»29. člen
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. januarja 2018.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
spremembe oziroma dopolnitve:
1.
14., 17. in 18. člena zakona začnejo uporabljati 1. februarja
2018;
2.
19., 42.b in 44. člena zakona, razen novega drugega odstavka, in
50. člena zakona začnejo uporabljati 1. marca 2018;
3.
novega petega in šestega odstavka 24., 30. in 42. člena zakona
začnejo uporabljati 1. maja 2018;
4.
novega drugega odstavka 33. člena zakona začnejo uporabljati
1. septembra 2018,
5.
37. člena, novih 38.a, 38.b, drugega odstavka 38.c člena, 38.č,
38.d, 40. člen, 41. člena in novega drugega odstavka 44. člena
zakona začnejo uporabljati 1. januarja 2019;
6.
novega tretjega odstavka 33. člena, novega 38.c člena, razen
drugega odstavka, 38.e, 38.f in 38.g člena zakona začnejo uporabljati
1. septembra 2019.
(3) Do začetka uporabe določb iz prvega in
drugega odstavka tega člena se glede vprašanj, ki jih te določbe urejajo,
uporabljajo določbe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni
list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 –
ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US,
88/16 in 61/17 – ZUPŠ).«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem
varstvu in družinskih prejemkih – ZSDP-1B (Uradni list RS, št. 14/18) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
14. člen
(pravica do
očetovskega dopusta)
(1) Določba spremenjenega 27. člena
zakona velja za očeta, katerega otrok je rojen 1. maja 2018 ali pozneje.
(2) Ne glede na določbo spremenjenega
27. člena zakona oče otroka, rojenega pred datumom iz prejšnjega odstavka,
očetovski dopust v trajanju 15 dni izrabi do dopolnjenega šestega meseca
otrokove starosti v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Oče nima pravice
do izrabe očetovskega dopusta, če koristi materinski dopust. Oče lahko izrabi
očetovski dopust iz tega odstavka po dnevih. Trajanje pravice se v delovnih
dnevih določi tako, da se upošteva 70 odstotkov pripadajočih koledarskih dni.
Oče lahko izjemoma izrabi očetovski dopust iz prejšnjega odstavka do
dopolnjenega 12. meseca otrokove starosti v primeru:
1.
posvojitve po šestem mesecu otrokove starosti, razen enostranske
posvojitve,
2.
zadržanosti očeta zaradi njegove neprekinjene službene odsotnosti,
3.
če je otrok zaradi zdravljenja neprekinjeno v zavodu ali zdravstveni
ustanovi, v kateri ima celodnevno brezplačno oskrbo,
4.
če je bilo njegovo očetovstvo naknadno ugotovljeno.
(3) Ne glede na določbo spremenjenega
27. člena zakona oče otroka izrabi očetovski dopust v trajanju 15 dni, za
katerega je upravičen do očetovskega nadomestila v strnjenem nizu v obliki
polne ali delne odsotnosti z dela po poteku starševskega dopusta za tega
otroka, najdlje pa do končanega prvega razreda osnovne šole otroka, v skladu s
predpisi, ki urejajo osnovno šolo. Evidenco o izrabi tega dela dopusta vodi
center. Trajanje očetovskega dopusta se pri izrabi v obliki delne odsotnosti z
dela ne podaljša.
(4) Oče otroka, ki je oziroma bo postopno
uveljavil pravico do očetovskega dopusta na podlagi 115. člena Zakona o
starševskem in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14 in 90/15),
lahko razliko do 15 dni očetovskega dopusta iz prejšnjega odstavka uveljavi do
tretjega leta otrokove starosti.
15. člen
(pomoč pri
nakupu vinjet za invalide)
Do ureditve v področnem predpisu se novi
78.a člen zakona smiselno uporablja tudi za invalide in invalidske
organizacije, ki v skladu z zakonom, ki ureja letno dajatev za uporabo vozil v
cestnem prometu, uveljavljajo pravico do oprostitve plačila letne dajatve.
16. člen
(pravica do
pomoči ob rojstvu otroka)
(1) Za otroke, rojene od 1. januarja
2018 do uveljavitve zakona, eden od staršev uveljavlja pravico do pomoči ob
rojstvu otroka največ 60 dni po uveljavitvi zakona.
(2) Določbe spremenjenega 112.a člena
zakona veljajo do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast
preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda in hkrati rast stopnje delovne
aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let preseže 1,3 odstotne točke.
(3) Gospodarsko rast in rast stopnje
delovne aktivnosti v skladu s prejšnjim odstavkom ugotovi Statistični urad
Republike Slovenije. Sklep o ugotovitvi, da je gospodarska rast presegla 2,5
odstotka bruto domačega proizvoda in da je rast stopnje delovne aktivnosti v
starostni skupini od 20 do 64 let presegla 1,3 odstotne točke, Vlada Republike
Slovenije objavi v Uradnem listu Republike Slovenije do 30. septembra
leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto
domačega proizvoda in rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20
do 64 let preseže 1,3 odstotne točke.
17. člen
(uveljavitev in
uporaba zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Določba novega drugega odstavka
68. člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2020.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem
varstvu in družinskih prejemkih – ZSDP-1C (Uradni list RS, št. 81/19) vsebuje naslednji prehodni in
končni določbi:
»PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
21. člen
(prehodna
določba glede pravic ob rojstvu otroka)
(1) Nov drugi odstavek 25. člena zakona se
ne uporablja za vlagatelje, katerih otroci so rojeni ali posvojeni pred 1. januarjem
2020.
(2) Spremenjena tretji in četrti odstavek
43. člena zakona, spremenjeni 46. člen zakona, spremenjeni drugi odstavek 63.
člena zakona in spremenjeni 68. člen zakona se ne uporabljajo za vlagatelje,
katerih otrok je rojen pred 1. januarjem 2021.
(3) Za vlagatelje iz prejšnjega odstavka se
glede osnove za izračun nadomestila, najnižjega in najvišjega izplačila
nadomestila, višine starševskega dodatka ter višine pomoči ob rojstvu otroka,
uporabljajo tretji in četrti odstavek 43. člena, 46. člen, drugi odstavek 63.
člena ter prvi odstavek 68. člena Zakona o starševskem varstvu in
družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 – ZUPJS-G in
14/18).
22. člen
(postopki v
teku)
Postopki za uveljavljanje pravic iz
zavarovanja za starševsko varstvo in pravic do družinskih prejemkov, ki so se
začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.
23. člen
(prenehanje
veljavnosti določb v drugem predpisu)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata
veljati 7. in 8. točka drugega odstavka 3. člena Zakona o usklajevanju
transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list
RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 – ZVarDod, 71/08, 62/10 – ZUPJS, 85/10,
96/12 – ZPIZ-2 in 59/19).
24. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati 1. januarja
2020.«.
Zakon o spremembi Zakona o starševskem varstvu
in družinskih prejemkih – ZSDP-1D (Uradni list RS, št. 158/20) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
Osebi, ki ji Republika Slovenija plačuje
prispevke v skladu s sedmim odstavkom 50. člena Zakona o starševskem
varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 –
ZUPJS-G, 14/18 in 81/19) ob uveljavitvi tega zakona, center uskladi obseg in
trajanje te pravice v skladu s tem zakonom najpozneje do 30. junija 2021.
Kot osnova za plačilo prispevkov se upošteva osnova iz 43. člena in prvega
odstavka 46. člena zakona, iz leta 2019, preračunana na polni delovni čas,
vendar ne manj od sorazmernega dela minimalne plače, zmanjšane za osnovo, od
katere je Republika Slovenija plačevala prispevke zaradi dela s krajšim
delovnim časom od polnega do 31. decembra 2019.
3. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja
2021.«.
Zakon o spremembi Zakona o starševskem varstvu
in družinskih prejemkih – ZSDP-1E (Uradni list RS, št. 92/21) vsebuje naslednji prehodni in
končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona v Zakonu o
usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 – ZVarDod, 71/08, 62/10 –
ZUPJS, 85/10, 96/12 – ZPIZ-2, 59/19 in 81/19 – ZSDP-1C) prenehata veljati 3.
točka drugega odstavka 3. člena in 5.a člen v delu, ki se nanaša na višino
delnega plačila za izgubljeni dohodek starša po predpisih o starševskem varstvu
in družinskih prejemkih.
3. člen
Osebi, ki je ob uveljavitvi tega zakona
upravičena do delnega plačila za izgubljeni dohodek, center uskladi višino
delnega plačila za izgubljeni dohodek v skladu s tem zakonom do 31. julija
2021.
4. člen
Ta zakon začne veljati 1. julija 2021.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem
varstvu in družinskih prejemkih – ZSDP-1F (Uradni list RS, št. 153/22) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26. člen
(prehodna
določba glede pravic ob rojstvu otroka)
(1) Spremenjeni prvi in nov drugi odstavek
25. člena, spremenjena tretji in četrti odstavek 26. člena,
spremenjeni prvi, drugi in četrti odstavek 27. člena, spremenjena prvi in
sedmi odstavek 29. člena, nov tretji odstavek 34. člena, spremenjena
prvi in drugi odstavek 35. člena, spremenjeni prvi odstavek
36. člena, spremenjeni prvi odstavek 42. člena ter nov četrti
odstavek 60. člena zakona se ne uporabljajo za vlagatelje, katerih otrok
je rojen, posvojen, nameščen z namenom posvojitve ali za katerega je podeljena
starševska skrb sorodniku, pred 1. aprilom 2023.
(2) Za vlagatelje iz prejšnjega odstavka se
glede očetovskega in starševskega dopusta, krajšega delovnega časa in plačila
prispevkov za socialno varnost uporabljajo prvi odstavek 25. člena, tretji
in četrti odstavek 26. člena, prvi, drugi in četrti odstavek
27. člena, prvi in osmi odstavek 29. člena, prvi in drugi odstavek
35. člena, prvi odstavek 36. člena, prvi odstavek 42. člena in
60. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list
RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 – ZUPJS-G, 14/18, 81/19, 158/20 in 92/21).
27. člen
(uskladitev
višine delnega plačila za izgubljeni dohodek)
Osebi, ki je ob začetku uporabe tega zakona
upravičena do delnega plačila za izgubljeni dohodek iz prvega, drugega in
desetega odstavka 83. člena zakona, center uskladi višino delnega plačila
za izgubljeni dohodek v skladu s spremenjenim sedmim odstavkom 83. člena
zakona do 15. maja 2023.
28. člen
(postopki v
teku)
Postopki za uveljavljanje pravic iz
zavarovanja za starševsko varstvo in pravic do družinskih prejemkov, ki so se
začeli pred uporabo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.
29. člen
(prenehanje
veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega zakona v Zakonu o
usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 – ZVarDod, 71/08, 62/10
– ZUPJS, 85/10, 96/12 – ZPIZ-2, 59/19, 81/19 – ZSDP-1C in 92/21 – ZSDP-1E)
preneha veljati 9. točka drugega odstavka 3. člena, ki pa se uporablja do
začetka uporabe tega zakona.
30. člen
(začetek
veljavnosti in uporabe)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. aprila 2023.«.