Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o organiziranosti
in delu v policiji obsega:
-
Zakon o organiziranosti in delu v policiji – ZODPol (Uradni list RS, št.
15/13 z dne 18. 2. 2013),
-
Zakon o dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji –
ZODPol-A (Uradni list RS, št. 11/14 z dne 11. 2. 2014).
ZAKON
O ORGANIZIRANOSTI IN DELU V POLICIJI
(ZODPol)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja organizacijo, delovanje in
vodenje policije ter določa posebnosti delovno pravnih razmerij zaposlenih v
policiji ter njihove pravice in obveznosti. Ta zakon opredeljuje tudi razmerje
ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu:
ministrstvo), do policije in ureja delovanje pomožne policije.
2. člen
(policija)
(1) Policija je organ v sestavi
ministrstva, ki opravlja naloge, določene z zakoni ter na njihovi podlagi
izdanimi predpisi.
(2) Policija kot eden od subjektov sistema
notranje varnosti z uresničevanjem svojih nalog prispeva k notranji stabilnosti
in varnosti v Republiki Sloveniji. Za uspešno zagotavljanje notranje varnosti
policija sodeluje z drugimi subjekti, ki prispevajo k zagotavljanju nacionalne
varnosti Republike Slovenije.
II. RAZMERJE MED MINISTRSTVOM IN POLICIJO
3. člen
(razmerje ministrstva do policije)
(1) Ministrstvo v razmerju do policije:
-
določa razvojne, organizacijske, kadrovske in druge temeljne usmeritve
za delo policije;
-
izvaja strokovne naloge na področju upravljanja kadrovskih,
finančno-računovodskih in logistično-podpornih virov za policijo;
-
izvaja strokovne naloge ravnanja s stvarnim premoženjem policije,
upravljanja dokumentarnega gradiva policije in izvaja posamične strokovne
naloge na področju drugih splošnih zadev policije;
-
usmerja in nadzoruje izvajanje nalog in pooblastil policije;
-
v postopku obravnave pritožb posameznikov na delo policistov oziroma
policistk (v nadaljnjem besedilu: policist) opravlja naloge, določene v zakonu,
ki ureja naloge in pooblastila policije;
-
predlaga, usmerja in koordinira določene naloge mednarodnega sodelovanja
policije;
-
opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
(2) Način izvajanja nalog ministrstva iz
prejšnjega odstavka podrobneje predpiše minister oziroma ministrica, pristojna
za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister).
4. člen
(usmerjanje policije)
(1) Usmerjanje policije pomeni sistematično
in načrtno dajanje obveznih navodil in usmeritev za delo policije.
(2) Usmerjanje policije se izvaja s pisnimi
usmeritvami in navodili (v nadaljnjem besedilu: usmeritve), ki jih izdaja minister.
(3) S temeljnimi usmeritvami za izdelavo
srednjeročnega načrta razvoja in dela policije, ki se pripravijo za obdobje
petih let, se določijo temeljni razvojni cilji na posameznih področjih dela
policije ter usmeritve za izvajanje nalog policije in ukrepov, potrebnih za
njihovo uresničitev.
(4) Letne usmeritve se nanašajo na izdelavo
letnega načrta dela policije v naslednjem koledarskem letu.
(5) Posamične usmeritve se nanašajo na
izvedbo posameznih nalog in ukrepov policije, kadar je potrebno takojšnje
ukrepanje za odpravo pomanjkljivosti.
(6) V usmeritvah se lahko določijo roki za
izvedbo posamezne naloge in zahteve po poročanju o realizaciji naloge.
(7) Srednjeročni načrt razvoja in dela
policije na predlog generalnega direktorja policije oziroma generalne
direktorice policije (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor policije)
sprejme minister, letni načrt dela policije pa sprejme generalni direktor
policije po predhodnem soglasju ministra.
(8) Pristojnosti ministra iz petega
odstavka tega člena ne veljajo za policijske postopke, katerih usmerjanje je na
podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, prevzel pristojni državni tožilec.
Ne glede na zakon, ki ureja kazenski postopek, se šteje, da je državni tožilec
prevzel usmerjanje dela policije v predkazenskem postopku od trenutka, ko je
bil obveščen o kaznivem dejanju.
5. člen
(nadzor nad delom policije)
(1) Ministrstvo opravlja nad izvajanjem
nalog in pooblastil policije celovit, sistematičen in načrten nadzor.
(2) Z nadzorom se ugotavlja zakonitost,
strokovnost ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri
izvajanju policijskih pooblastil, opravljanju nalog policije ter izvajanje
usmeritev ministra.
(3) Nadzor se lahko opravlja neposredno z
vpogledom v listinsko ali drugo gradivo v policijskih enotah, pogovorom s
policisti, drugimi uslužbenci policije ali posamezniki ter z neposrednim
opazovanjem izvajanja nalog na določenem mestu.
(4) Po končanem nadzoru se izdela poročilo
o ugotovitvah, ki lahko vsebuje tudi predloge za odpravo ugotovljenih
pomanjkljivosti.
(5) Pojem policijska enota se v tem zakonu
uporablja za generalno policijsko upravo, policijsko upravo, notranje organizacijske
enote generalne policijske uprave in policijske uprave ter za policijske
postaje.
6. člen
(odreditev nadzora)
Nadzor nad delom policije odredi minister.
Pri tem minister določi vodjo nadzora in druge uradnike oziroma uradnice (v
nadaljnjem besedilu: uradniki), ki sodelujejo v nadzoru.
7. člen
(opravljanje nadzora)
(1) Nadzor nad delom policije opravljajo
uradniki, zaposleni v notranji organizacijski enoti ministrstva, pristojni za
usmerjanje in nadzor (v nadaljnjem besedilu: enota za usmerjanje in nadzor).
Uradniki te enote so uradne osebe s posebnimi pooblastili.
(2) Uradniki iz prejšnjega odstavka se pri
opravljanju nalog izkazujejo s službeno izkaznico, ki jo izda minister. Obrazec
službene izkaznice in postopek za njeno izdajo predpiše minister.
(3) Za izvajanje določenih nalog
posameznega nadzora nad delom policije lahko minister zadolži tudi posamezne
policiste, ki so zaposleni v policiji, ali druge javne uslužbence ministrstva.
8. člen
(pooblastila uradnikov enote za usmerjanje
in nadzor)
(1) Uradniki iz prvega odstavka prejšnjega
člena imajo za nemoteno in učinkovito opravljanje posameznega nadzora naslednja
pooblastila:
-
zahtevati podatke iz evidenc, ki jih vodi in vzdržuje policija;
-
zahtevati vpogled v evidence, dokumente, listine, odredbe, zapisnike,
odločbe in sklepe, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi pridobiva,
pripravlja ali izdaja policija, in po potrebi zahtevati njihovo izročitev ali
izročitev njihovih kopij;
-
vabiti na pogovor policiste, druge uslužbence policije ali posameznike;
-
opraviti pogovor s policisti, drugimi uslužbenci policije ali
posamezniki;
-
vstopiti v vsak prostor, ki ga policija uporablja pri svojem delu;
-
zahtevati uradna pisna potrdila ter tehnične in druge podatke o tehničnih
sredstvih v uporabi policije ter zahtevati dokazila o usposobljenosti
policistov za uporabo tehničnih in drugih sredstev, ki jih ti uporabljajo pri
svojem delu;
-
prisostvovati izvajanju nalog policije;
-
od policije zahtevati posredovanje drugih podatkov in informacij iz
njihove pristojnosti, ki so pomembni za usmerjanje in nadzor.
(2) Uradniki enote za usmerjanje in nadzor
lahko zaradi priprave usmeritev in navodil iz 4. člena tega zakona opravljajo
delovne pogovore v policijskih enotah. O načrtovanih pogovorih so dolžni
predhodno obvestiti generalnega direktorja policije.
(3) Zaradi priprave usmeritev ali nadzora
nad delom policije mora policija na zahtevo enote za usmerjanje in nadzor tej
enoti v določenem roku posredovati poročila, podatke, analize ali drugo
dokumentacijo, ki se nanaša na opravljanje nalog policije.
9. člen
(pomoč pri nadzoru)
(1) Javni uslužbenci oziroma javne
uslužbenke policije (v nadaljnjem besedilu: uslužbenci policije) so dolžni
uradnikom enote za usmerjanje in nadzor, ko opravljajo nadzor, omogočiti
izvršitev nadzora in jim zagotoviti potrebno pomoč.
(2) Če se izvaja nadzor z neposrednim
opazovanjem izvajanja nalog na določenem mestu, morajo uradniki iz prejšnjega
odstavka skrbeti, da po nepotrebnem ne ovirajo dela policistov.
10. člen
(ukrepi za odpravo nepravilnosti)
(1) Če se med izvajanjem nadzora ugotovi,
da policisti pri izvajanju nalog nezakonito posegajo v človekove pravice in
temeljne svoboščine, mora vodja nadzora od vodje nadzorovane enote zahtevati
takojšnjo izvedbo ukrepov za odpravo nezakonitosti.
(2) Drugi ukrepi, ki jih je treba izvesti
za odpravo nepravilnosti, se določijo v poročilu o izvedenem nadzoru.
11. člen
(omejitev nadzora)
(1) Če obstaja utemeljena nevarnost, da bi
izvedba pooblastil iz 8. člena tega zakona pri nadzoru nad izvajanjem prikritih
preiskovalnih ukrepov onemogočila ali bistveno otežila izvedbo teh ukrepov ali
ogrozila življenje in zdravje njihovih izvajalcev, lahko policija začasno
odreče prikaz dokumentacije, pregled prostorov in posredovanje določenih
podatkov ali informacij. V tem primeru o nadaljevanju nadzora odloči minister.
(2) Dokumentacijo, ki se nanaša na izvedbo
ukrepov iz prejšnjega odstavka in ima oznako tajnosti, smejo uradniki enote za
usmerjanje in nadzor pregledovati samo ob prisotnosti odgovorne osebe, ki je
določila stopnjo tajnosti dokumenta, oziroma osebe, ki jo ta pooblasti.
(3) Ne glede na določbe tega člena uradniki
enote za usmerjanje in nadzor ne smejo vpogledati v dokumentacijo, iz katere je
razvidna identiteta tajnih delavcev in posameznikov, ki policiji prostovoljno
in prikrito posredujejo operativne informacije o kaznivih dejanjih, njihovih
storilcih in drugih aktivnostih, ki so usmerjene k izvršitvi kaznivih dejanj,
katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti.
12. člen
(obveščanje ministra)
Generalni direktor policije ali oseba, ki
jo za to pooblasti, takoj obvesti ministra o dogodkih, ki so pomembni za
varnost države ali varovanih oseb in objektov, o dogodkih, v katerih je več
oseb izgubilo življenje ali je nastala večja materialna škoda, o dogodkih, v
katerih je zaradi opravljanja nalog policije ena ali več oseb izgubila
življenje, in o drugih dogodkih z delovnega področja policije, ki imajo oziroma
bi lahko imeli večji odziv v javnosti.
13. člen
(poročanje policije)
Minister lahko zahteva poročila, podatke in
druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela policije. Generalni direktor
policije mora ministru redno in na njegovo zahtevo poročati o delu policije in
o vseh pomembnejših vprašanjih z delovnega področja policije.
III. ORGANIZACIJA IN VODENJE POLICIJE
14. člen
(izvajanje nalog policije)
(1) Naloge policije izvajajo uniformirana
in kriminalistična policija ter specializirane enote policije, organizirane v
generalni policijski upravi, policijskih upravah in policijskih postajah.
(2) Naloge policije, ki jih v zvezi z
vodenjem in odločanjem v postopku o prekršku določa zakon, ki ureja prekrške,
izvajajo policijske postaje in tiste notranje organizacijske enote generalne
policijske uprave in policijskih uprav, v katerih so zaposlene pooblaščene
uradne osebe, ki vodijo in odločajo v hitrem postopku pred prekrškovnim
organom.
(3) Notranjo organizacijo policije določa
akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v policiji (v nadaljnjem
besedilu: akt o organizaciji in sistemizaciji).
(4) Če policijska enota pri izvajanju nalog
policije ugotovi dejstva in okoliščine, za obravnavo katerih je pristojen drug
organ, o tem pisno obvesti pristojni organ.
15. člen
(razvojni programi in poročanje)
(1) Državni zbor Republike Slovenije na
predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sprejme
resolucijo o dolgoročnem razvojnem programu policije, v kateri se določijo
dolgoročni razvojni cilji in prioritete razvoja policije.
(2) Policija najkasneje do 31. marca
za preteklo leto posreduje ministru letno poročilo o delu policije, ta pa ga
posreduje vladi v seznanitev. Vlada posreduje letno poročilo o delu policije
Državnemu zboru Republike Slovenije najkasneje do 1. junija.
16. člen
(organizacija policije)
(1) Policijo sestavljajo generalna
policijska uprava, policijske uprave in območne policijske postaje.
(2) Sedež policije je v Ljubljani.
17. člen
(vodenje policije)
(1) Policijo vodi generalni direktor
policije, ki vodi tudi delo generalne policijske uprave.
(2) Za zagotovitev enotne uporabe
predpisov, postopkov in načina izvedbe posameznih nalog ali strokovnih opravil
v zvezi z delom policije izdaja generalni direktor policije navodila, pravila
in druge interne akte.
(3) Za izvrševanje posameznih nalog na
področju upravljanja kadrovskih virov na policijski upravi lahko generalni
direktor policije pooblasti direktorja policijske uprave.
(4) Medsebojna razmerja, odnose in način
dela policijskih enot določi generalni direktor policije.
18. člen
(naloge generalne policijske uprave)
(1) Generalna policijska uprava opravlja
naslednje naloge:
1.
spremlja, analizira in ocenjuje varnostne razmere v državi, pripravlja
strateške načrte o organiziranosti in delu v policiji, ugotavlja stanje na
področju izvrševanja policijskih nalog, zagotavlja strokovno in tehnično pomoč
enotam policije, nadzoruje delo policijskih enot, skrbi za izpopolnjevanje
organiziranosti sistema in metod dela, uvajanje novih metod dela in kakovost
policijskih storitev, za zakonito izvrševanje predpisov s področja dela
policije ter izvaja ukrepe za učinkovito delovanje policije;
2.
usmerja in usklajuje delo policijskih uprav na področju zatiranja
kriminalitete, varnosti prometa, nadzora državne meje in izravnalnih ukrepov,
nalog, določenih v predpisih o tujcih, javnega reda in miru v primerih, ko je
potrebno usklajeno delovanje na širšem območju ali ko naloge presegajo
kadrovske, strokovne, materialne in organizacijske zmožnosti policijskih uprav,
in izdaja na prvi stopnji odločbe v zadevah nadzora državne meje in tujcev;
3.
izvaja določene naloge na področju zatiranja kriminalitete, varnosti
prometa, nadzora državne meje in izravnalnih ukrepov, preventive in nalog,
določenih v predpisih o tujcih ter javnem redu in miru;
4.
vodi in izvaja določene naloge varovanja oseb, objektov, prostorov,
okolišev, delovnih mest in tajnih podatkov ter opravlja določene naloge na
področju varovanja in zaščite kritične infrastrukture;
5.
izvaja forenzična in laboratorijska raziskovanja in opravlja forenzične
preiskave ter podaja poročila o preiskavi in izvedenske izvide in mnenja;
6.
skrbi za izvajanje mednarodnih sporazumov s področja nalog policije;
7.
sodeluje s policijami tujih držav, z mednarodnimi in drugimi
organizacijami ter z uradi, agencijami, organi in delovnimi telesi Evropske
unije s področja dela policije ter opravlja naloge v sodelovanju z njimi
skladno s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi s področja dela policije;
8.
izvaja naloge policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi in v
vojnem in izrednem stanju;
9.
zbira, obdeluje, posreduje in hrani podatke s področja dela policije ter
načrtuje, upravlja in razvija informacijski in telekomunikacijski sistem
policije;
10.
sodeluje pri pripravi kadrovskega načrta policije in predlaga njegove
spremembe in dopolnitve;
11.
skrbi za informiranje pristojnih državnih organov in javnosti o delu
policije, o aktualnih varnostnih vprašanjih in varnostnih razmerah;
12.
izvaja izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in raziskovalno
dejavnost po tem zakonu ter sodeluje pri načrtovanju in organiziranju drugih
oblik izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja;
13.
sodeluje pri pripravi, načrtovanju in spremembi finančnih načrtov,
načrtov pridobivanja stvarnega premoženja in razpolaganja z njim, načrtov
nabav, investicij, investicijskega in rednega vzdrževanja nepremičnin policije;
14.
sodeluje pri pripravi sistemizacije, standardizacije in tipizacije
materialnih tehničnih sredstev in opreme policije ter poslovnih in drugih
prostorov in njihove opreme;
15.
izvaja, usmerja in načrtuje notranjevarnostne postopke in izvaja druge
ukrepe, potrebne za notranjo varnost policije;
16.
opravlja akreditirane in neakreditirane kontrole merilnikov ter daje
strokovna pojasnila s tega področja in izvaja naloge, ki so potrebne za
zagotavljanje tehnične brezhibnosti indikatorskih merilnikov;
17.
opravlja druge naloge s področja dela policije, ki jih določa zakon ali
drug predpis, izdan na podlagi zakona.
(2) Naloge generalne policijske uprave
opravljajo notranje organizacijske enote. Vodje notranjih organizacijskih enot
so za svoje delo, stanje v enoti in delo notranje organizacijske enote
odgovorni generalnemu direktorju policije.
(3) Če generalna policijska uprava ugotovi,
da policijska uprava ne izvršuje svojih nalog oziroma jih ne izvršuje strokovno
ali pravočasno, mora na to opozoriti direktorja policijske uprave in mu
naložiti, da zagotovi izvrševanje njenih nalog oziroma da odpravi ugotovljene
nepravilnosti v roku, ki mu ga določi.
(4) Če direktor policijske uprave ne ravna
v skladu z opozorilom generalne policijske uprave, lahko generalna policijska
uprava neposredno opravi posamezno nalogo iz pristojnosti policijske uprave.
(5) Generalna policijska uprava mora
neposredno opraviti posamezno nalogo iz pristojnosti policijske uprave, če bi
zaradi nestrokovne ali nepravočasne izvršitve naloge lahko nastale škodljive
posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje
ali premoženje velike vrednosti. Za premoženje velike vrednosti se šteje
znesek, ki presega 50.000 eurov.
19. člen
(nacionalni forenzični laboratorij)
(1) Nacionalni forenzični laboratorij je
specializirana notranja organizacijska enota generalne policijske uprave, ki
zagotavlja strokovno in neodvisno podajanje poročil o preiskavi in izvedenskih
izvidov in mnenj s področja forenzičnih znanosti.
(2) Nacionalni forenzični laboratorij
izvaja forenzična in laboratorijska raziskovanja in opravlja forenzične
preiskave ter podaja poročila o preiskavi in izvedenske izvide in mnenja za
potrebe policije, državnega tožilstva, sodišč in drugih državnih organov.
(3) Nacionalni forenzični laboratorij
opravlja naloge avtonomno in v skladu s strokovnimi standardi in vodili.
(4) Forenzični strokovnjaki, ki so
zaposleni v laboratoriju, so pri opravljanju izvedeništva neodvisni.
20. člen
(nacionalna enota Europola)
V generalni policijski upravi je
organizirana enota, ki opravlja naloge nacionalne enote Evropskega policijskega
urada (Europola), pri čemer sodeluje s pristojnima organoma Republike Slovenije
za področji carinskih zadev in preprečevanja pranja denarja.
21. člen
(Nacionalni preiskovalni urad)
(1) Nacionalni preiskovalni urad je
specializirana kriminalistična preiskovalna enota, ustanovljena za posebne primere
odkrivanja in preiskovanja zahtevnih kaznivih dejanj, zlasti s področij
gospodarstva, korupcije in organiziranega kriminala, ki terjajo posebno
usposobljenost, organiziranost in opremljenost kriminalističnih preiskovalcev
ali posebej usmerjeno delovanje državnih organov in institucij s področij davkov,
carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence,
preprečevanja pranja denarja, preprečevanja korupcije, prepovedanih drog in
inšpekcijskega nadzora.
(2) Nacionalni preiskovalni urad je
organiziran v notranji organizacijski enoti generalne policijske uprave,
pristojni za zatiranje kriminalitete. Pri izvajanju svojih nalog je avtonomen.
(3) Nacionalni preiskovalni urad vodi
direktor oziroma direktorica Nacionalnega preiskovalnega urada (v nadaljnjem
besedilu: direktor Nacionalnega preiskovalnega urada).
22. člen
(prevzem preiskave)
(1) Z internim aktom, ki ga na predlog
direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada sprejme generalni direktor
policije, se določi, katere preiskave sumov kaznivih dejanj bo prevzel
Nacionalni preiskovalni urad.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko
Nacionalni preiskovalni urad začne ali prevzame preiskavo suma določenega
kaznivega dejanja v primerih, ko pisno pobudo za prevzem preiskave prejme od
vodje Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije, vodje
posameznega okrožnega državnega tožilstva ali predstojnika enega od državnih
organov oziroma institucij s področij davkov, carin, finančnega poslovanja,
vrednostnih papirjev, varstva konkurence, preprečevanja pranja denarja in
preprečevanja korupcije, prepovedanih drog in inšpekcijskega nazora. Če ne prevzame
preiskave, mora policija o zavrnitvi pisno obvestiti pobudnika.
23. člen
(policijska uprava)
(1) Policijska uprava je organizacijska
enota policije, ustanovljena na določenem območju države.
(2) Policijske uprave, njihovo območje in
sedež na predlog ministra predpiše vlada.
24. člen
(direktor policijske uprave)
(1) Policijsko upravo vodi direktor oziroma
direktorica policijske uprave (v nadaljnjem besedilu: direktor policijske
uprave).
(2) Direktor policijske uprave je za svoje
delo in za delo policijske uprave odgovoren generalnemu direktorju policije.
25. člen
(naloge policijske uprave)
(1) Policijska uprava opravlja naslednje
naloge:
1.
usklajuje in usmerja delo območnih policijskih postaj, jim daje
strokovna pojasnila, izvaja nadzor nad njihovim delom ter jim zagotavlja
strokovno pomoč;
2.
odkriva in preiskuje določena kazniva dejanja, odkriva in prijema
storilce takih dejanj in jih izroča pristojnim organom;
3.
zagotavlja izvajanje določenih nalog s področja javnega reda, ko je
potrebno usklajeno delovanje na območju uprave ali ko gre za hujše kršitve
javnega reda;
4.
zagotavlja izvajanje določenih nalog s področja varnosti prometa, ko je
potrebno usklajeno delovanje na širšem območju uprave;
5.
opravlja določene naloge s področja varovanja določenih oseb, prostorov
in objektov;
6.
izvaja nadzor državne meje in izravnalne ukrepe;
7.
izvaja postopke s tujci;
8.
izvaja določene naloge na področju varnosti prometa, javnega reda ter
preventive;
9.
sodeluje z varnostnimi organi na obmejnih območjih sosednjih držav;
10.
izdaja na prvi stopnji odločbe v zadevah prehajanja oseb čez državno
mejo in dovolitve zadrževanja tujcev;
11.
opravlja določene naloge s področja delovanja policije ob naravnih in
drugih nesrečah, v krizi, v vojnem in izrednem stanju;
12.
izvaja določene naloge vzdrževanja informacijskega in
telekomunikacijskega sistema policije;
13.
opravlja določene naloge s področja upravljanja kadrovskih virov,
vključno s posamičnimi nalogami strokovnega izobraževanja, izpopolnjevanja in
usposabljanja;
14.
opravlja določene naloge finančnih in materialnih zadev, rednega in v
intervencijskih primerih investicijskega vzdrževanja objektov in materialnih
tehničnih sredstev;
15.
izvaja, usmerja, načrtuje in sodeluje pri notranjevarnostnih postopkih
ter izvaja druge ukrepe, potrebne za notranjo varnost enot policijske uprave;
16.
skrbi za izpopolnjevanje sistema in metod dela, uvajanje novih metod
dela in inovacijskih rešitev pri izvajanju nalog policije ter izbrane rešitve
posreduje generalni policijski upravi;
17.
opravlja druge naloge s področja dela policije, ki jih določa zakon ali
drug predpis, izdan na podlagi zakona.
(2) Policijska uprava lahko izvaja tudi
naloge za zagotavljanje tehnične brezhibnosti indikatorskih merilnikov.
(3) Policijska uprava opravlja naloge v
notranjih organizacijskih enotah.
(4) Področne policijske postaje so notranje
organizacijske enote policijske uprave, ki so ustanovljene za opravljanje nalog
na določenem področju dela policije.
(5) Z aktom o organizaciji in sistemizaciji
se lahko določi, da posamezna policijska uprava opravlja tudi naloge območne
policijske postaje.
(6) Vodje notranjih organizacijskih enot
policijske uprave so za svoje delo, stanje v enoti in delo enote odgovorni direktorju
policijske uprave.
(7) Če policijska uprava ugotovi, da
območna policijska postaja z njenega območja ne izvršuje svojih nalog oziroma
jih ne izvršuje pravilno ali pravočasno, mora na to opozoriti komandirja
policijske postaje in mu naložiti, da zagotovi izvrševanje njenih nalog oziroma
da odpravi ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga določi.
(8) Policijska uprava lahko prevzame
izvedbo posamezne naloge ali vrste nalog iz pristojnosti območne policijske
postaje, kadar oceni, da je to potrebno.
26. člen
(opravljanje nalog za drugo policijsko
upravo)
Z aktom o organizaciji in sistemizaciji se
lahko določi, da posamezna policijska uprava ali njena notranja organizacijska
enota opravlja določene naloge tudi za drugo policijsko upravo.
27. člen
(območna policijska postaja)
(1) Območna policijska postaja je
organizacijska enota policije, ustanovljena za neposredno opravljanje nalog
policije na določenem območju policijske uprave.
(2) Območne policijske postaje ter njihovo
območje in sedež določi minister na predlog generalnega direktorja policije.
(3) Območja policijskih postaj morajo biti
usklajena z mejami občin tako, da ena policijska postaja izvaja naloge policije
na celotnem območju ene ali več občin, ali pa tako, da na območju ene mestne
občine izvaja naloge policije več policijskih postaj.
(4) Območna policijska postaja izvaja
naloge v skladu z letnim načrtom dela, ki ga sprejme komandir območne policijske
postaje. Letni načrt dela mora biti izdelan na podlagi ciljev generalne
policijske uprave in policijske uprave, v katere območje sodi.
(5) Območna policijska postaja pred
pripravo letnega načrta dela pozove občine, na območju katerih izvaja naloge,
da podajo predloge prioritetnih nalog pri zagotavljanju varnosti. Te predloge
območna policijska postaja preuči in jih po oceni vključi v letni načrt.
(6) Komandir območne policijske postaje po
potrebi občinski svet obvešča o varnostnih razmerah na območju občine. Komandir
območne policijske postaje ne sme poročati o konkretnih zadevah, o katerih
poteka predkazenski ali prekrškovni postopek.
28. člen
(komandir območne policijske postaje)
(1) Območno policijsko postajo vodi
komandir oziroma komandirka (v nadaljnjem besedilu: komandir).
(2) Komandir območne policijske postaje je
za svoje delo, stanje na policijski postaji in delo policijske postaje
odgovoren direktorju policijske uprave.
29. člen
(posebna policijska enota)
(1) Za občasno opravljanje določenih nalog
policije lahko generalni direktor policije ustanovi posebno policijsko enoto in
določi njeno organiziranost, način delovanja, način izbire pripadnikov, naloge
in uporabo posebne policijske enote ter materialno tehnično opremljenost enote.
(2) Pravice in obveznosti, ki jih imajo
pripadniki posebne policijske enote v času izvajanja nalog v primeru velike
nevarnosti, imajo tudi drugi policisti, ki niso pripadniki posebne policijske
enote, ko opravljajo naloge z veliko nevarnostjo skupaj s posebno policijsko
enoto.
30. člen
(oprema)
(1) Za izvajanje z zakonom določenih nalog
uporablja policija vozila, plovila, oborožitev in posebno opremo.
(2) Barvo in oznake vozil ter plovil,
posebno opremo in oborožitev policije določi vlada.
31. člen
(integriteta in notranja varnost v
policiji)
(1) Policija skrbi za notranjo varnost z
notranjevarnostnimi postopki tako, da preprečuje, odkriva, ocenjuje in analizira
možna tveganja, ki ogrožajo notranjo varnost policije, preverja, ocenjuje ter
izvaja ukrepe za zmanjšanje tveganj za krnitev integritete uslužbencev policije
in policijskih enot.
(2) Policija skrbi za organizacijsko
integriteto in osebnostno integriteto zaposlenih. Policija ima svoj kodeks
etike.
(3) Notranja varnost v policiji je stanje,
ki omogoča zakonito, strokovno in nemoteno izvajanje policijskih nalog, varnost
uslužbencev policije, varno uporabo tehničnih sredstev in opreme ter objektov,
prostorov in okolišev.
(4) Vrste in način izvajanja postopkov in
ukrepov iz prvega odstavka tega člena predpiše minister na predlog generalnega
direktorja policije.
32. člen
(objekti in okoliši objektov posebnega
pomena)
(1) Minister na predlog generalnega
direktorja policije določi objekte, okoliše objektov in infrastrukturo, ki jih
uporablja policija in so posebnega pomena za opravljanje nalog policije, ter
predpiše ukrepe za njihovo varovanje.
(2) Okoliš iz prejšnjega odstavka je
funkcionalno ograjeno ali neograjeno zemljišče policijskega objekta, ki je posebnega
pomena za opravljanje nalog policije in je potrebno za uporabo takega objekta.
(3) Za označevanje objektov policijskih
postaj se uporablja modra tabla z barvnim grbom Republike Slovenije in z belim
napisom POLICIJA.
IV. SODELOVANJE POSAMEZNIKOV PRI IZVAJANJU NALOG POLICIJE IN
NJIHOVE PRAVICE
33. člen
(pomoč posameznikov)
(1) Posameznik, ki prostovoljno in ob
soglasju policista pomaga pri opravljanju z zakonom določenih nalog policije in
se pri tem poškoduje ali izgubi delovno zmožnost, je upravičen do vseh pravic
in prejemkov, ki izhajajo iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, do katerih je upravičen policist v primeru poškodbe pri delu.
(2) Osnova za odmero pravic iz prejšnjega
odstavka je osnovna plača policista v najnižjem plačnem razredu ali
posameznikova plača, če je to zanj ugodneje.
(3) Če posameznik pri pomoči policiji
izgubi življenje, so njegovi družinski člani upravičeni do družinske pokojnine
v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(4) Ožji družinski člani (zakonec,
zunajzakonski partner, partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti,
otroci ter posvojenci) posameznika iz prejšnjega odstavka so skupaj upravičeni
tudi do enkratne denarne pomoči v višini zadnjih šestih mesečnih plač tega
posameznika oziroma šestih osnovnih plač policista v najnižjem plačnem razredu,
če je to zanje ugodneje.
(5) Posameznik, ki je pomagal policiji, ima
pravico do povračila škode, ki jo ima zaradi dane pomoči.
(6) V primeru ogroženosti posameznika, ki
je pomagal oziroma pomaga policiji, in njegovih bližnjih lahko policija izvede
ukrepe, določene v 66. členu tega zakona. Za izvedbo ukrepov je potrebno pisno
soglasje ogrožene osebe.
(7) Za bližnjega se po tem zakonu štejejo
ožji družinski člani in druge osebe, ki so s posameznikom v zaupnem razmerju in
to okoliščino vsaj verjetno izkažejo.
(8) Če se zoper posameznika, ki je pomagal
policiji, uvede predkazenski, kazenski ali pravdni postopek, ki je v zvezi z
dano pomočjo, mu policija zagotovi plačano pravno pomoč v tem postopku na
način, določen v predpisu iz 64. člena tega zakona.
V. SODELOVANJE POLICIJE S SAMOUPRAVNO LOKALNO SKUPNOSTJO,
CIVILNO DRUŽBO
TER MEDINSTITUCIONALNO SODELOVANJE
34. člen
(obveščanje javnosti)
(1) Policija obvešča javnost o zadevah s
svojega delovnega področja, če s tem ne škodi izvajanju nalog policije ali
upravičenim koristim drugih.
(2) Policija sme pozvati javnost k
posredovanju koristnih podatkov za izvajanje nalog policije, pri čemer lahko
razpiše denarno nagrado.
(3) Podatke in obvestila o opravljanju
nalog iz prvega odstavka tega člena dajejo minister, generalni direktor policije,
direktor policijske uprave, komandir območne policijske postaje in drugi
uslužbenci ministrstva oziroma policije, ki jih navedeni pooblastijo.
(4) Direktor policijske uprave in komandir
območne policijske postaje lahko obveščata javnost le o varnostni problematiki
na območju policijske enote, ki jo vodita.
35. člen
(partnersko sodelovanje za zagotavljanje
večje varnosti)
(1) Policijske uprave in območne policijske
postaje v okviru svojih pristojnosti sodelujejo z organi samoupravnih lokalnih
skupnosti na področjih, ki se nanašajo na izboljšanje varnosti v samoupravni
lokalni skupnosti.
(2) Policijske uprave in območne policijske
postaje sodelujejo tudi z drugimi organi, organizacijami in institucijami,
civilno družbo in posamezniki, katerih dejavnost je usmerjena k zagotavljanju
večje varnosti oziroma k spodbujanju varnostnega samoorganiziranja prebivalcev,
ter jim v okviru svojih pristojnosti in možnosti nudijo pomoč.
(3) Policijske uprave in območne policijske
postaje ter organi, organizacije in institucije iz prvega in drugega odstavka
tega člena sporazumno ustanavljajo svete, sosvete, komisije ali druge
dogovorjene oblike partnerskega sodelovanja za zagotavljanje večje varnosti. V
ustanovitvenem aktu se določijo področje, območje in način njihovega delovanja.
36. člen
(druge oblike sodelovanja)
(1) Policija sodeluje z državnimi organi,
samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, pravnimi osebami, samostojnimi podjetniki
posamezniki, tujimi varnostnimi organi, posamezniki, ki samostojno opravljajo
dejavnost, ter z drugimi organi in organizacijami zaradi zagotavljanja večje
varnosti.
(2) Zaradi uresničevanja ciljev iz
prejšnjega odstavka sme policija sklepati sporazume o sodelovanju.
37. člen
(sodelovanje z veteranskimi in drugimi
stanovskimi organizacijami)
(1) Policija sodeluje z veteranskimi in
drugimi stanovskimi organizacijami, katerih dejavnost je med drugim pomembna za
izpopolnjevanje in usposabljanje policistov ter promocijo poklica policista.
(2) Način sodelovanja, ki ne pomeni
financiranja organizacije, se opredeli s sporazumom.
VI. MEDNARODNO SODELOVANJE IN SODELOVANJE
V MEDNARODNIH CIVILNIH MISIJAH
38. člen
(sodelovanje med pristojnimi varnostnimi
organi)
Policija sodeluje s pristojnimi tujimi
varnostnimi organi in z drugimi mednarodnimi organizacijami s področja nalog
policije na podlagi sprejetih mednarodnih obveznosti, ki zavezujejo Republiko
Slovenijo.
39. člen
(napotitev)
Policija skladno z določbami zakona, ki ureja
napotitev oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije, napoti
uslužbence policije v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije.
Napotitev uslužbencev policije v druge organizacije pa izvede na podlagi
odločitve ministra.
VII. UNIFORMA, POLOŽAJNE OZNAKE IN SIMBOLI
40. člen
(uniforma, položajne oznake in simboli
policije)
(1) Policisti, ki opravljajo naloge v
uniformi, imajo pravico in dolžnost nositi uniformo v skladu s predpisom, ki ga
izda minister.
(2) Upokojeni policisti in neuniformirani
policisti lahko nosijo slovesno uniformo na državnih prireditvah, srečanjih
poklicnih, strokovnih in veteranskih združenj ter na pogrebih aktivnih in
upokojenih policistov v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
(3) Drugi uslužbenci policije lahko zaradi
opravljanja narave svojega dela nosijo uniformo v skladu s predpisom, ki ga
izda minister. Delovna mesta drugih uslužbencev policije, ki pri svojem delu
nosijo uniformo, so določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
(4) Uporabo uniforme za film, televizijo,
gledališke predstave, druge javne nastope, reklamne in druge komercialne namene
dovoljuje generalni direktor policije.
(5) Uniformo, položajne oznake in simbole
policije predpiše vlada.
(6) Način vzdrževanja uniforme in uporabo lastnih
oblačil v službene namene predpiše minister. Postopek zamenjave posameznih
delov uniforme ob poškodovanju uniforme določi generalni direktor policije.
41. člen
(prepoved reprodukcije in uporabe
uniforme, oznak
in simbolov policije)
(1) Prepovedano je izdelovati ali
uporabljati uniforme in oznake, ki so po barvi, kroju, položajnih oznakah,
simbolih ali drugih oznakah enake ali podobne uniformi, položajnim oznakam,
simbolom ali drugim oznakam na uniformi policije, ter reproducirati in
uporabljati v prometu vozila, ki so po grafični podobi enaka ali podobna
vozilom in drugim prevoznim sredstvom policije.
(2) Predmete, ki so bili izdelani ali
uporabljeni v nasprotju s prejšnjim odstavkom, policist zaseže na kraju
prekrška.
VIII. STATUS POLICISTOV TER POSEBNOSTI UREDITVE DELOVNO
PRAVNIH RAZMERIJ IN UREDITVE
S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA, POKOJNINSKEGA
IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
1. Status policistov
42. člen
(uslužbenec policije)
Uslužbenci policije so policisti in drugi
uslužbenci, zaposleni v policiji.
43. člen
(policist)
(1) Policisti so uniformirani ali
neuniformirani uslužbenci policije, ki opravljajo naloge policije in imajo
pravico in dolžnost izvrševati policijska pooblastila.
(2) Za delovno mesto policista se zahteva
najmanj srednješolska izobrazba.
(3) Poklic policista se določi s poklicnim
standardom, ki je podlaga za oblikovanje izobraževalnih programov.
(4) Policisti imajo službeno izkaznico, s
katero izkazujejo pooblaščenost za izvajanje policijskih pooblastil.
(5) Službeno izkaznico izda generalni
direktor policije.
(6) Obrazec službene izkaznice ter postopek
za njeno izdajo in vrnitev predpiše minister.
2. Pogoji za sklenitev delovnega
razmerja ter postopek imenovanja in razrešitve
44. člen
(pogoji za sklenitev delovnega razmerja)
(1) Delovno razmerje za opravljanje nalog v
policiji lahko sklene oseba, ki poleg pogojev, določenih v zakonu, ki ureja
sistem javnih uslužbencev, izpolnjuje še naslednje pogoje:
1.
da ima ustrezne psihofizične sposobnosti;
2.
da ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za
katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali da ni bila pravnomočno
obsojena zaradi drugega kaznivega dejanja na nepogojno kazen zapora v trajanju
več kot tri mesece;
3.
da zoper osebo ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega
kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti;
4.
da je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Evropski
uniji;
5.
da je bila varnostno preverjena v obsegu in na način, kot je določen v
tem zakonu, in da zanjo ne obstaja varnostni zadržek;
6.
da nima dvojnega državljanstva;
7.
da ni član politične stranke in da o tem poda pisno izjavo.
(2) Pogoji iz 1., 6. in 7. točke prejšnjega
odstavka se uporabljajo samo za sklenitev delovnega razmerja policista.
(3) Psihofizične sposobnosti iz 1. točke
prvega odstavka tega člena se določijo v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
(4) Za kandidata za policista se zahteva
najmanj srednja strokovna ali srednja splošna izobrazba.
(5) Osebi, s katero ni bilo sklenjeno
delovno razmerje policista, policija ni dolžna sporočiti razlogov za svojo
odločitev.
45. člen
(sklenitev delovnega razmerja)
(1) Sklenitev delovnega razmerja policistov
se izvede skladno z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, če ta zakon ne
določa drugače.
(2) Delovno razmerje s kandidati za
policiste se sklene na podlagi javne objave.
(3) Za sklenitev delovnega razmerja
policista na delovnih mestih, za katera se zahtevajo posebna znanja in
spretnosti, se ne uporablja zakon, ki ureja sistem javnih uslužbencev, in tudi
ni potrebna javna objava. Delovna mesta se določijo v aktu o organizaciji in
sistemizaciji.
46. člen
(preklic izbire)
Policija lahko prekliče izbiro osebe za
sklenitev delovnega razmerja, če se do sklenitve delovnega razmerja ugotovijo
dejstva, da oseba ne izpolnjuje pogojev iz 44. člena tega zakona. Preklica ni
treba obrazložiti.
47. člen
(imenovanje in razrešitev generalnega
direktorja policije)
(1) Generalnega direktorja policije imenuje
in razrešuje vlada na predlog ministra. Za postopek se uporabljajo določbe
zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev.
(2) Generalni direktor policije je za svoje
delo in delo policije odgovoren ministru.
(3) Poleg pogojev, določenih v zakonu, ki
ureja sistem javnih uslužbencev, mora kandidat za generalnega direktorja policije
izpolnjevati naslednje pogoje:
1.
pogoje, ki jih ta zakon zahteva za sklenitev delovnega razmerja
policista;
2.
da ima najmanj 15 let delovnih izkušenj v policiji;
3.
da ima najmanj osem let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih
v javnem sektorju.
48. člen
(namestnik generalnega direktorja
policije)
(1) Generalni direktor policije ima lahko
dva namestnika, ki mu pomagata pri vodenju policije v okviru pooblastil, ki jih
določi generalni direktor policije s pisnim pooblastilom.
(2) V primeru odsotnosti ali zadržanosti
generalni direktor policije pooblasti namestnika, ki ga nadomešča.
(3) Poleg pogojev, določenih v zakonu, ki
ureja sistem javnih uslužbencev, mora kandidat za namestnika generalnega
direktorja policije izpolnjevati naslednje pogoje:
1.
pogoje, ki jih ta zakon zahteva za sklenitev delovnega razmerja
policista;
2.
da ima najmanj 12 let delovnih izkušenj v policiji;
3.
da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v
javnem sektorju.
49. člen
(imenovanje in razrešitev direktorja Nacionalnega
preiskovalnega urada)
Direktorja Nacionalnega preiskovalnega
urada imenuje in razrešuje generalni direktor policije. Za postopek se uporabljajo
določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, o imenovanju in razrešitvi
direktorja organa v sestavi.
3. Posebnosti ureditve delovno pravnih razmerij in
ureditve s področja zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja
50. člen
(delovna razmerja in plače)
Za uslužbence policije veljajo predpisi, ki
urejajo delovna razmerja in plače javnih uslužbencev, predpisi, ki urejajo
zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter kolektivne pogodbe, ki
veljajo za uslužbence policije, če s tem zakonom ni določeno drugače.
51. člen
(varnostno preverjanje)
(1) Policija izvede varnostno preverjanje
posameznika pred sklenitvijo delovnega razmerja za opravljanje nalog v policiji
in pred sklenitvijo pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji ter
uslužbenca policije pred premestitvijo ali napotitvijo na določena delovna
mesta v policiji in pred napotitvijo v mednarodne civilne misije in mednarodne
organizacije.
(2) Policija varnostno preveri tudi osebe,
ki se bodo izobraževale, izpopolnjevale ali usposabljale po programih policije.
(3) Varnostno preverjanje je poizvedba, ki
jo opravi policija in katere namen je zbrati podatke o morebitnih varnostnih
zadržkih iz 52. člena tega zakona.
(4) Varnostno preverjanje osebe se izvaja z
njeno pisno privolitvijo. Za osebo, ki ne privoli v varnostno preverjanje, se
šteje, da ne izpolnjuje pogojev za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje
nalog v policiji, za premestitev ali napotitev v mednarodno civilno misijo ali
mednarodno organizacijo ali na določeno delovno mesto oziroma za sklenitev
pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji ali izobraževanje,
izpopolnjevanje ali usposabljanje po programih policije.
(5) Policija pri varnostnem preverjanju
pridobiva podatke neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, od drugih
oseb, organov in organizacij in iz že obstoječih zbirk podatkov. Če policija pri
varnostnem preverjanju zbira osebne in druge podatke o preverjani osebi iz že
obstoječih zbirk podatkov, so ji organi, organizacije in drugi subjekti, ki na
podlagi zakona vodijo zbirke podatkov, dolžni na podlagi pisne ali s pisno
obliko izenačene zahteve brezplačno posredovati zahtevane osebne in druge
podatke.
(6) Določena delovna mesta iz prvega
odstavka tega člena so delovna mesta iz tretjega odstavka 45. člena tega zakona
in druga delovna mesta, izpostavljena dodatnim tveganjem, določena v aktu o organizaciji
in sistemizaciji.
52. člen
(varnostni zadržki)
(1) Varnostni zadržki so:
1.
lažne navedbe podatkov preverjane osebe v vprašalniku ali v razgovoru za
varnostno preverjanje;
2.
pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje z elementi nasilja, za
katero se storilec preganja po uradni dolžnosti;
3.
pravnomočna odločba o prekršku zoper javni red in mir z elementi nasilja
ter prekrškov s področja proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ter
orožja;
4.
dokončen disciplinski ukrep zaradi težje disciplinske kršitve pri
obdelovanju oziroma obravnavanju tajnih podatkov, osebnih podatkov in varovanih
podatkov policije;
5.
odvisnost od alkohola, prepovedanih drog oziroma druga zasvojenost;
6.
bolezen ali duševne motnje, ki bi lahko ogrozile varno opravljanje nalog
policije;
7.
članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo
vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih in
varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija;
8.
navezovanje stikov in poskusov novačenja organizacij in združb, ki
delujejo zoper pravni red Republike Slovenije;
9.
utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe za sklenitev
delovnega razmerja za opravljanje nalog v policiji, za premestitev ali
napotitev v mednarodno civilno misijo ali mednarodno organizacijo ali na
določeno delovno mesto oziroma za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v
pomožni policiji.
(2) Če se z varnostnim preverjanjem ugotovi
sum odvisnosti od alkohola, drog ali drugih zasvojenosti iz 5. točke prejšnjega
odstavka oziroma sum bolezni ali duševnih stanj iz 6. točke prejšnjega
odstavka, policija ta sum preveri tako, da napoti preverjano osebo na
zdravniški pregled v zdravstveno organizacijo, ki jo določi policija.
Preverjanje se opravi na podlagi sklepa o napotitvi. Če se preverjana oseba
pregleda iz neupravičenih razlogov ne udeleži v roku, ki ji ga določi
zdravstvena organizacija, se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za sklenitev
delovnega razmerja za opravljanje nalog v policiji, za premestitev ali
napotitev v mednarodno civilno misijo ali mednarodno organizacijo ali na
določeno delovno mesto oziroma za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v
pomožni policiji.
(3) Utemeljen dvom o zanesljivosti ali
verodostojnosti osebe iz 9. točke prvega odstavka tega člena obstaja, če se na podlagi
ugotovljenih dejstev iz prekrškovnih ali kazenskih postopkov ali življenjskih
razmer lahko sklepa, da bo oseba nezakonito in nestrokovno opravljala naloge v
policiji oziroma v mednarodni civilni misiji ali mednarodni organizaciji. Pri
presoji se upoštevajo okoliščine in teža storitve posameznih dejanj oziroma
kršitev, vrsto in višino predpisane oziroma izrečene sankcije, čas, ki je
pretekel od storitve, vpliv na varnost ljudi in premoženja, starost osebe v
času storitve oziroma kršitve, povezava med dejanjem in nalogami, ki jih ali bi
jih opravljala v policiji oziroma v mednarodni civilni misiji ali mednarodni
organizaciji.
53. člen
(vsebina varnostnega preverjanja oseb)
(1) Podatki, ki se smejo pridobivati v
postopku varnostnega preverjanja, so:
1.
osebno ime, vključno s prejšnjimi,
2.
davčna številka,
3.
identifikacijska oznaka osebe, ki je v policijskih evidencah,
4.
podatki iz evidenc policije, navedenih v 1., 2., 3., 4., 5., 6., 10.,
11. in 12. točki drugega odstavka 123. člena Zakona o nalogah in pooblastilih
policije,
5.
datum in kraj rojstva,
6.
državljanstvo oziroma državljanstva, vključno s prejšnjimi,
7.
naslov prebivališča (stalnega in začasnega),
8.
bivanja v tujini, vključno z uradnimi napotitvami na delo v tujini
(kraj, obdobje in razlog bivanja),
9.
zakonski stan ali z njim izenačena skupnost in število otrok,
10.
poklic in delo, ki ga opravlja ali je opravljal,
11.
znanje o ravnanju z orožjem,
12.
sedanji in prejšnji delodajalci ter njihovi naslovi,
13.
pravnomočne sodbe zaradi kaznivih dejanj, katerih storilec se preganja
po uradni dolžnosti, sodbe in odločbe o prekrških,
14.
kazenski postopki za kazniva dejanja, za katera se storilci preganjajo
po uradni dolžnosti, in postopki o prekrških,
15.
odvisnost od alkohola, drog oziroma druge zasvojenosti,
16.
bolezen ali duševne motnje, ki bi lahko ogrozile varno opravljanje nalog
policije,
17.
stiki s tujimi varnostnimi organi ali obveščevalnimi ali
protiobveščevalnimi službami,
18.
članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki protipravno
ogrožajo vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih,
obrambnih in varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija,
19.
disciplinske sankcije,
20.
prejšnja varnostna preverjanja po tem zakonu,
21.
sodelovanje v tujih oboroženih silah ali drugih oboroženih formacijah,
22.
lastnosti in okoliščine iz življenja preverjane osebe, zlasti
premoženjske razmere, zaradi katerih bi lahko bila izpostavljena izsiljevanju
ali drugim oblikam pritiska.
(2) Med varnostnim preverjanjem se smejo
zbirati le tisti podatki iz prejšnjega odstavka, ki so pomembni za odločitev o
varnostnem zadržku.
(3) Samostojni podjetniki posamezniki,
posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnosti, pravne osebe in državni
organi, od katerih policija med varnostnim preverjanjem zbira podatke iz prvega
odstavka tega člena, morajo policiji podatke brezplačno posredovati najkasneje
v 15 dneh od prejetja zahteve.
(4) Subjekti iz prejšnjega odstavka morajo
obdelovati podatke skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in z
drugimi predpisi, ki urejajo zaupnost ali tajnost podatkov, preverjani osebi pa
niso dolžni sporočiti ali potrditi, da so bili podatki posredovani policiji.
Preverjena oseba je s tem lahko seznanjena pet let po varnostnem preverjanju
oziroma dve leti po prenehanju zaposlitve.
(5) Slovenska obveščevalno-varnostna agencija
in obveščevalno-varnostna služba ministrstva, pristojnega za obrambo, policiji
nista dolžni posredovati podatkov, ki se nanašajo na 17. in 18. točko prvega
odstavka tega člena, če bi to ogrozilo vire ugotavljanja oziroma preverjanja
posredovanih podatkov.
54. člen
(pogodba o zaposlitvi za določen čas)
(1) Za opravljanje nalog varovanja zunanje
meje Evropske unije in varovanja objektov, ki jih v skladu s predpisi varuje
policija, se lahko z osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 44. člena tega zakona,
sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas do pet let, ki se lahko enkrat
podaljša za obdobje do pet let.
(2) Za sklenitev delovnega razmerja za
nedoločen čas z osebo iz prejšnjega odstavka ni potrebna javna objava ali javni
natečaj.
(3) Ne glede na določbe zakona, ki ureja
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ima policist, ki je sklenil pogodbo o
zaposlitvi za določen čas na podlagi prvega odstavka tega člena, po šestih
mesecih od prenehanja pogodbe o zaposlitvi pravico zahtevati, da se mu
sredstva, ki jih ima na računu pri Skladu obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja, izplačajo v enkratnem znesku. To pravico ima policist le pod
pogojem, da v roku šestih mesecev po prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne sklene
nove pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu, na katerem je obvezna vključitev v
poklicno zavarovanje. Policist, ki izkoristi to pravico, ne more uveljavljati
pravic iz poklicnega zavarovanja in pravic v obveznem zavarovanju, pridobljenih
na podlagi vključitve v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki so določene
v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
55. člen
(javna objava za kandidate za policiste)
Na predlog generalnega direktorja policije
ministrstvo z javno objavo objavi prosta delovna mesta kandidatov za policista
v skladu s potrebami in kadrovskim načrtom.
56. člen
(pravnomočna kazenska sodba)
(1) Če je bil uslužbenec policije
pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece
zaradi naklepnega kaznivega dejanja, mu preneha pogodba o zaposlitvi, delovno
razmerje pa mu preneha s sklepom, ki ga izda predstojnik, najkasneje pa 15. dan
po vročitvi pravnomočne sodbe policiji.
(2) Sodišče mora v primerih iz prejšnjega
odstavka pravnomočno sodbo poslati policiji.
57. člen
(strokovno in psihofizično usposabljanje)
(1) Policisti morajo biti strokovno in
psihofizično usposobljeni za opravljanje nalog policije, policija pa jim mora
zagotavlja pogoje za usposabljanje. Če policist posameznih usposabljanj, za
katera je tako določeno v programih usposabljanj iz 97. člena tega zakona, v
tekočem letu ne opravi uspešno, mora opravljati preizkus strokovne in
psihofizične usposobljenosti pred komisijo, ki jo imenuje generalni direktor
policije.
(2) Policist lahko ponavlja preizkus iz
prejšnjega odstavka največ dvakrat zaporedoma.
(3) Način preverjanja in ocenjevanja
uspešnosti na usposabljanjih iz prvega odstavka tega člena se določi s programi
usposabljanj iz 97. člena tega zakona, vsebino in potek preizkusa strokovne in
psihofizične usposobljenosti ter način ocenjevanja pred komisijo pa določi
minister na predlog generalnega direktorja policije.
58. člen
(izpit iz policijskih pooblastil)
(1) Oseba, ki je sklenila delovno razmerje
policista, mora v roku enega leta po sklenitvi delovnega razmerja opraviti
izpit za izvajanje policijskih pooblastil.
(2) Vsebino in način opravljanja izpita iz
prejšnjega odstavka predpiše minister na predlog generalnega direktorja
policije.
(3) Osebi, ki v roku iz prvega odstavka
tega člena ne opravi izpita za izvajanje policijskih pooblastil, preneha delovno
razmerje.
(4) Izpita ne opravlja oseba, ki je uspešno
zaključila izobraževalni program policist ali kriminalistični tečaj.
59. člen
(prisega)
(1) Po opravljenem izpitu iz 58. člena tega
zakona mora policist dati prisego pred generalnim direktorjem policije.
(2) Prisega se glasi: »Slovesno prisegam,
da bom pri izvajanju nalog policije vestno, odgovorno, humano in zakonito
izpolnjeval svoje naloge ter spoštoval človekove pravice in temeljne
svoboščine.«.
(3) Prisego iz prejšnjega odstavka dajo tudi
pomožni policisti.
60. člen
(ocenjevanje dela v Nacionalnemu
preiskovalnemu uradu)
(1) Ne glede na zakon, ki ureja sistem
javnih uslužbencev, se lahko pomočnika direktorja Nacionalnega preiskovalnega
urada in vodjo preiskav, katerega delovna uspešnost je ocenjena z oceno nižjo
od zelo dobro, oziroma preiskovalca, katerega delovna uspešnost je ocenjena z
oceno nižjo od dobro, premesti na drugo ustrezno delovno mesto, za katero
izpolnjuje predpisane pogoje.
(2) Ocenjevanje in premestitev se izvede v
skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev.
61. člen
(odvzem policijskih pooblastil)
(1) Generalni direktor policije lahko z
odločbo odvzame policistu pravico izvajati policijska pooblastila:
-
če uporabi policijska pooblastila v nasprotju s predpisi;
-
če ravna v nasprotju z določbo zakona, ki določa naloge in pooblastila
policije in določa, da morajo policisti tudi zunaj delovnega časa preprečevati
nezakonita dejanja ter izvajati naloge policije, če je zaradi nezakonitega
dejanja ali zaradi splošne nevarnosti neposredno ogroženo življenje, zdravje,
osebna varnost ali premoženje;
-
če tretjič ne opravi preizkusa iz 57. člena tega zakona;
-
če se ugotovi, da ima dvojno državljanstvo;
-
če ne izpolnjuje več pogojev za dostop do tajnih podatkov zahtevane
stopnje ali
-
če opravlja dela iz 75. člena tega zakona.
(2) Generalni direktor policije z odločbo
odvzame policistu pravico izvajati policijska pooblastila na podlagi ocene
zdravstvene komisije, da ni zmožen za opravljanje svojega dela, ali če ugotovi,
da je član politične stranke.
(3) Zoper odločbo iz prvega in drugega
odstavka tega člena je dopustna pritožba. O pritožbi odloča minister.
(4) Policista iz prvega in drugega odstavka
tega člena generalni direktor policije premesti na drugo delovno mesto,
ustrezno njegovi strokovni izobrazbi. Če uslužbenec ponujeno delovno mesto, ki
ustreza njegovi izobrazbi, odkloni ali če mu takega delovnega mesta v policiji
ali drugem državnem organu ni mogoče zagotoviti, mu po preteku odpovednega roka
preneha delovno razmerje.
(5) Policistu iz prvega in drugega odstavka
tega člena se odvzamejo službena izkaznica, orožje in uniforma ter se mu
prepreči dostop do evidenc.
62. člen
(začasen odvzem policijskih pooblastil)
(1) Policistu, ki je zaradi težav z
duševnim zdravjem nezmožen opravljati naloge policije, lahko generalni direktor
policije na podlagi ocene zdravstvene komisije policije z odločbo začasno
odvzame pravico izvajati policijska pooblastila. Ukrep lahko traja 30 dni in se
lahko na podlagi ocene zdravstvene komisije podaljša, vsakič za največ 60 dni,
do zaključka zdravljenja.
(2) Neposredni vodja policista, ki meni, da
so se pri policistu pojavile okoliščine iz prejšnjega odstavka, v roku 24 ur
ali najkasneje prvi naslednji delovni dan poda predlog za oceno zmožnosti
policista za opravljanje naloge policije zdravstveni komisiji policije,
policistu pa takoj odvzame službeno orožje in službeno izkaznico ter mu
prepreči dostop do evidenc. Zdravstvena komisija mora predlog obravnavati in v
dveh dneh po prejemu predloga z oceno zmožnosti policista za opravljanje nalog
policije seznaniti generalnega direktorja policije ali pa predlagatelju
sporočiti, da pogoji iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni.
(3) Po prenehanju razlogov za začasni ukrep
po prvem odstavku tega člena zdravstvena komisija policije predlaga generalnemu
direktorju odpravo tega ukrepa.
(4) Zoper odločbo iz prvega odstavka tega
člena je dopustna pritožba v osmih dneh. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
O pritožbi odloči minister v roku osmih delovnih dni.
63. člen
(prepoved opravljanja dela in začasna
odstranitev od dela)
Policistu, ki mu je prepovedano opravljanje
dela, ali policistu, ki je začasno odstranjen od dela, se odvzameta službena
izkaznica in orožje ter onemogoči dostop do evidenc.
64. člen
(pravna pomoč)
(1) Policija zagotavlja plačano pravno
pomoč policistu, pomožnemu policistu in nekdanjemu policistu, zoper katerega se
vodi predkazenski postopek oziroma zoper katerega je uveden kazenski ali
pravdni postopek zaradi opravljanja nalog policije, ki jih je po oceni policije
opravil v skladu s predpisi.
(2) O vlogi za pravno pomoč za zaposlene na
generalni policijski upravi, direktorje policijskih uprav in nekdanje policiste
odloči generalni direktor policije, za zaposlene na policijski upravi in
območni policijski postaji ter pomožne policiste pa direktor policijske uprave.
(3) Način zagotavljanja plačane pravne
pomoči predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
65. člen
(psihološka pomoč in psihološka podpora)
(1) Policija zagotavlja strokovno
psihološko pomoč in psihološko podporo uslužbencem policije v primeru hujših
psihičnih obremenitev pri opravljanju nalog policije in drugih dogodkih, ki
vplivajo na opravljanje nalog policije, ter udeležbo v programih, namenjenih
obvladovanju psihičnih obremenitev.
(2) Psihološko pomoč in podporo iz
prejšnjega odstavka lahko policija zagotovi tudi ožjim družinskim članom uslužbenca
policije.
(3) Vrste in način izvajanja strokovne
psihološke pomoči in podpore ter usposabljanja uslužbencev policije za obvladovanje
psihičnih obremenitev predpiše minister na predlog generalnega direktorja
policije.
66. člen
(varovanje ogroženih uslužbencev policije)
(1) Policija mora za zagotavljanje varnosti
uslužbencev policije in njihovih bližnjih izvajati ukrepe za preprečitev vseh
vrst ogrožanja na delu ali v zvezi z delom ter ukrepe za varovanje tehničnih
sredstev in opreme policije.
(2) Za izvedbo ukrepov za zagotavljanje
varnosti uslužbencev policije in njihovih bližnjih je potrebno pisno soglasje
ogrožene osebe.
(3) Vrste in način izvajanja ukrepov iz
prvega odstavka tega člena, način določanja stopnje ogroženosti ter pogoje
odprodaje tehničnih sredstev in naprav, uporabljenih pri izvajanju ukrepov iz
prvega odstavka tega člena, predpiše minister na predlog generalnega direktorja
policije.
67. člen
(začasna premestitev in napotitev)
(1) Zaradi nemotenega opravljanja nalog
policije ali policijskih podpornih dejavnosti lahko generalni direktor policije
začasno premesti uslužbenca policije na drugo delovno mesto ali ga napoti na
delo na določeno območje ali področje dela, vendar najdlje za šest mesecev z
možnostjo enkratnega podaljšanja za največ šest mesecev.
(2) Zaradi nemotenega opravljanja nalog
policije ali policijskih podpornih dejavnosti lahko direktor policijske uprave
začasno napoti uslužbenca policije z ene na drugo območno policijsko postajo
oziroma notranjo organizacijsko enoto na območju policijske uprave, vendar
najdlje za šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja za največ šest
mesecev.
(3) Odločba o začasni premestitvi oziroma
napotitvi mora biti uslužbencu policije vročena najmanj sedem dni pred nastopom
dela. Odločba je dokončna.
(4) Uslužbenec policije, ki je premeščen
ali napoten v skladu s prvim ali drugim odstavkom tega člena, ima pravico do
povračila stroškov prevoza na delo in z dela v skladu s predpisi, ki urejajo
povračila stroškov prevoza na delo in z dela za javne uslužbence, ali do
nadomestila stroškov za ločeno življenje in selitvenih stroškov, če se preseli.
(5) Uslužbencu policije, ki je premeščen
ali napoten v skladu s prvim ali drugim odstavkom tega člena in se preseli,
policija zagotovi ustrezno nastanitev.
(6) Za začasno premestitev ali napotitev po
določbah tega člena ne veljajo omejitve zakona, ki ureja sistem javnih
uslužbencev, glede oddaljenosti kraja opravljanja dela od dotedanjega kraja
opravljanja dela.
(7) Neposredno po zaključku začasne
premestitve in napotitve po prvem in drugem odstavku tega člena je uslužbenec
policije lahko ponovno začasno premeščen oziroma začasno napoten le, če s tem
soglaša.
68. člen
(premestitev na specifična delovna mesta)
(1) Zaradi nemotenega opravljanja nalog
policije lahko generalni direktor policije začasno premesti policista na delovno
mesto, za opravljanje katerega se zahtevajo posebna znanja in spretnosti, ki so
določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
(2) Premestitev iz prejšnjega odstavka se
lahko opravi samo s soglasjem policista in traja največ tri leta, z možnostjo
sporazumnega podaljšanja. Premestitev lahko skupno traja največ devet let.
69. člen
(začasna premestitev v drug državni organ)
(1) Policist je lahko zaradi varovanja
določenih oseb in objektov, nadzora nad delom policije ali obravnave pritožb
nad delom policije premeščen na delo v ministrstvo ali drug državni organ.
(2) Premestitev iz prejšnjega odstavka se
lahko opravi samo na podlagi pisnega soglasja policista in traja največ dve
leti z možnostjo sporazumnega podaljšanja za največ dve leti.
(3) Policist, ki je premeščen na podlagi
prvega odstavka tega člena, je za svoje delo odgovoren predstojniku organa, v
katerega je premeščen. V času začasne premestitve ima pravice in obveznosti, ki
izhajajo iz tega zakona, v obsegu, določenem v sporazumu med državnim organom,
kamor je policist začasno premeščen, in policijo.
(4) Po izteku začasne premestitve po tem
členu ima policist pravico vrniti se na delo v policijo na delovno mesto, ki
ustreza njegovemu nazivu in za katero izpolnjuje pogoje.
70. člen
(delo v manj ugodnem delovnem času)
(1) Uslužbenci policije so dolžni
opravljati delo v manj ugodnem delovnem času, kadar je to potrebno za izvajanje
z zakonom določenih nalog.
(2) Delo v manj ugodnem delovnem času je:
1.
delo v neenakomerno razporejenem delovnem času,
2.
delo v izmenah,
3.
delo ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih,
4.
delo preko polnega delovnega časa,
5.
popoldansko in nočno delo,
6.
delo v deljenem delovnem času.
(3) Delo v neenakomerno razporejenem
delovnem času oziroma v izmenah vključuje opravljanje delovne obveznosti ob
sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih ter delo v
popoldanskem in nočnem času s prerazporeditvijo delovnega časa v okviru
določene redne mesečne oziroma letne delovne obveznosti.
(4) Delovna mesta, na katerih poteka delo v
skladu s prejšnjim odstavkom, se določijo v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
(5) Če to terjajo varnostne razmere oziroma
če je samo tako mogoče opraviti določene naloge, ki jih ni mogoče odlagati ali
pa morajo biti opravljene v določenem roku, se lahko odredijo tudi druge oblike
dela, kot so določene v drugem odstavku tega člena.
(6) Generalni direktor policije določi
primere, v katerih je dovoljeno odrediti delo iz prejšnjega odstavka, in osebe,
ki ga lahko odredijo.
71. člen
(pripravljenost za delo)
(1) Pripravljenost za delo je poseben
delovni pogoj, pri katerem mora biti uslužbenec policije, ki mu je
pripravljenost odrejena, v pripravljenosti za delo doma ali na določenem kraju.
Pripravljenost pomeni dosegljivost uslužbenca policije po telefonu ali drugih
sredstvih za potrebe prihoda na delovno mesto ali na kraj, kjer je treba
opraviti nujno nalogo.
(2) Uslužbenec policije, ki je v času
pripravljenosti poklican na delo, se mora v najkrajšem možnem času zglasiti na
delovnem mestu ali kraju, kjer je treba opraviti nujno nalogo.
(3) Pripravljenost za delo se ne šteje v
delovni čas.
(4) Če uslužbenec policije med
pripravljenostjo za delo začne opravljati delo, se mu čas opravljanja dela
šteje v delovni čas.
(5) Pripravljenost za delo lahko odredita
generalni direktor policije in direktor policijske uprave ali osebe, ki jih pooblastita.
72. člen
(delo preko polnega delovnega časa)
(1) Nadrejeni policistu lahko odredi delo
preko polnega delovnega časa, pri čemer se časovna omejitev dnevnega,
tedenskega in mesečnega delovnega časa preko polnega delovnega časa upošteva
kot povprečna omejitev v določenem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od
štirih mesecev. Pri izračunu povprečja se ne upoštevata letni dopust in
odsotnost z dela zaradi bolezni.
(2) S soglasjem policista se dnevna,
tedenska in mesečna časovna omejitev lahko upošteva kot povprečna omejitev v
obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev.
73. člen
(delo preko polnega delovnega časa v
izjemnih
in nujnih primerih)
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja
delovna razmerja, o časovnih omejitvah dnevne delovne obveznosti, dnevnega in
tedenskega počitka ter dela preko polnega delovnega časa, lahko v izjemnih,
nujnih ali nepredvidenih primerih, ko ni mogoče na drugačen način opraviti
nalog policije, nadrejeni policistu po poteku delovnega časa odredi, da dokonča
začeto nalogo.
(2) Odreditev dela po prejšnjem odstavku je
dopustna le za najkrajši možni čas, s tem da je treba policistu takoj po
prenehanju razlogov zagotoviti ustrezen počitek. Soglasje policista ni
potrebno.
(3) Delo preko polnega delovnega časa po
prvem odstavku tega člena mora nadrejeni odrediti v pisni obliki praviloma pred
potekom rednega delovnega časa. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja
dela to ni mogoče, se lahko delo preko polnega delovnega časa v izjemnih in
nujnih primerih odredi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči policistu
naknadno, najkasneje v osmih dneh po opravljenem nadurnem delu.
(4) Delo preko polnega delovnega časa,
odrejeno na podlagi prvega odstavka tega člena, lahko traja največ 20 ur na
teden oziroma 80 ur na mesec.
(5) Skupno delo preko polnega delovnega
časa policista ne sme presegati letne časovne omejitve, ki jo določa zakon, ki
ureja delovna razmerja.
74. člen
(dodatno plačilo v času posebnih
obremenitev)
(1) Policistom Specialne enote in drugim
policistom, ki neposredno skupaj s Specialno enoto opravljajo posebno nevarne
naloge z najvišjo stopnjo ogroženosti življenja, za čas neposrednega izvajanja
nalog v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami pripada dodatek za
nevarnost in posebne obremenitve pod enakimi pogoji in v enaki višini, kot to
velja za policiste Posebne policijske enote, v skladu s kolektivno pogodbo za
javni sektor.
(2) Policistom Specialne enote pripada
dodatek iz prejšnjega odstavka tudi za čas usposabljanja za izvajanje nalog iz
prejšnjega odstavka. Usposabljanja, za katera policistom Specialne enote
pripada dodatek iz prejšnjega odstavka, vključno s časom trajanja, določi
generalni direktor policije z letnim načrtom dela policije.
(3) Pravico do dodatnega plačila imajo
policisti za čas, ko jim je odrejeno opravljanje dela v skladu s prvim
odstavkom prejšnjega člena. Vlada na predlog ministra določi višino dodatnega
plačila, pri čemer višina dodatnega plačila ne sme presegati višine, določene
za dodatek za delo preko polnega delovnega časa.
75. člen
(prepoved opravljanja del)
(1) Policist ne sme opravljati dela, ki bi
ga oviralo pri opravljanju policijskih nalog.
(2) Policist, ki prostovoljno ali
nepoklicno opravlja naloge zaščite, reševanja in pomoči, mora opravljati te
naloge na način, ki ga ne ovira pri opravljanju nalog policije.
(3) Dela iz prvega odstavka tega člena
predpiše minister.
76. člen
(naloge v času stavke)
(1) Policisti so dolžni med stavko
opravljati naslednje naloge policije:
-
varovanje življenja, osebne varnosti ljudi in premoženja,
-
preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj,
-
odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in drugih iskanih
oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom,
-
varovanje določenih oseb, organov, objektov, prostorov in okolišev
državnih organov,
-
vzdrževanje javnega reda,
-
nadzor in urejanje prometa na javnih cestah,
-
izvajanje nadzora državne meje,
-
opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka so
policisti dolžni opravljati pravočasno, učinkovito in v skladu z navodili nadrejenih.
77. člen
(varnost in zdravje pri delu ter varstvo
pred požarom)
(1) V delovnih in pomožnih prostorih
policije ter pri uporabi sredstev za delo se uporabljajo predpisi o
zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom.
(2) Posamezne ukrepe in postopke za
zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom v
prostorih, kjer se uporabljajo ali so uskladiščena sredstva oborožitve ter
tehnična oprema, določi minister v internem aktu.
78. člen
(začasna prepoved dela)
(1) Če je uslužbenec policije pod vplivom
alkohola, prepovedanih drog ali drugih snovi, ki zmanjšujejo zmožnost za
opravljanje dela, ali če vodja enote ali uslužbenec, ki ga nadomešča, oceni, da
je v takšnem psihofizičnem stanju, da neposredno ogroža svojo varnost ali
varnost drugih, se mu prepreči nastop dela ali prepove nadaljevanje opravljanja
dela. Prepoved nastopa dela oziroma prepoved nadaljevanja opravljanja dela
odredi vodja enote ali uslužbenec, ki ga nadomešča, ustno in se zaznamuje v
razpored dela. Če se v enoti razporeda dela ne vodi, se o tem napiše uradni
zaznamek.
(2) Preizkus alkoholiziranosti ali
strokovni pregled, s katerim se ugotavlja prisotnost alkohola ali drugih prepovedanih
snovi, ki zmanjšujejo zmožnost za opravljanje dela, lahko uslužbencu policije,
ki kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko zmanjšana zmožnost
za opravljanje dela, odredi vodja enote ali uslužbenec, ki ga nadomešča,
oziroma uslužbenec policije, ki ga pooblastita.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena
se policistu začasno odvzameta službena izkaznica in orožje. Odvzem lahko traja
največ 24 ur.
(4) Ukrepi iz prvega in tretjega odstavka
tega člena se izvedejo tudi v primeru, če uslužbenec policije odkloni preizkus
s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola ali strokovni pregled, s
katerim se ugotavlja prisotnost alkohola ali drugih prepovedanih snovi, ki
zmanjšujejo zmožnost za opravljanje dela.
79. člen
(dodatek na stalnost pri premestitvi
in ponovni zaposlitvi)
(1) Javnemu uslužbencu, ki je premeščen na
delo v policijo, se za določitev dodatka na stalnost šteje tudi delovna doba v
organu, iz katerega je premeščen, če je bil po predpisih in pod pogoji, ki
veljajo za organ, iz katerega je premeščen, upravičen do dodatka na stalnost.
(2) Policistu, ki ponovno sklene pogodbo o
zaposlitvi v policiji, se pri odmeri dodatka za stalnost ne upošteva delovna
doba v policiji pred ponovno zaposlitvijo, razen če je pred ponovno sklenitvijo
pogodbe o zaposlitvi v policiji opravljal delo v drugih državnih organih ter v
institucijah in organih Evropske unije.
80. člen
(dvojezično poslovanje policije na
območjih občin,
v katerih živita avtohtoni narodni skupnosti)
(1) Na območjih občin, v katerih živita
italijanska ali madžarska narodna skupnost, je poslovanje policije dvojezično.
Delovna mesta, kjer je v skladu z zakonom o javnih uslužbencih potrebno znanje
jezika narodnih skupnosti, in nivo znanja jezika narodnih skupnosti ob
predhodnem soglasju narodnih skupnosti določi minister.
(2) Za delovna mesta iz prejšnjega odstavka
policija zagotavlja usposabljanje za pridobitev znanja jezika narodnih
skupnosti.
81. člen
(dodatno pokojninsko zavarovanje)
(1) Policiste, ki opravljajo naloge, ki so
povezane z večjo nevarnostjo za varnost, zdravje ali življenje ali ki jih
zaradi posebnih obremenitev ni mogoče opravljati po določeni starosti, policija
obvezno dodatno pokojninsko zavaruje v skladu s predpisi, ki urejajo
pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(2) Ne glede na zakon, ki ureja pokojninsko
in invalidsko zavarovanje, minister v aktu o organizaciji in sistemizaciji
določi delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje.
82. člen
(zdravstvena komisija)
(1) Za potrebe policije se ustanovi zdravstvena
komisija, ki ocenjuje zmožnost policista za opravljanje dela.
(2) Zdravstveno komisijo imenuje generalni
direktor policije.
(3) Policista, za katerega komisija iz
prvega odstavka tega člena oceni, da ni zmožen opravljati svojega dela, je pa
zmožen opravljati drugo delo v policiji, se lahko začasno, v skladu z zakonom,
ki ureja sistem javnih uslužbencev, premesti na delovno mesto, ki ustreza
njegovemu zdravstvenemu stanju, oziroma se mu določijo naloge, ki jih je zmožen
opravljati glede na zdravstveno stanje.
(4) Po premestitvi iz prejšnjega odstavka
zdravstvena komisija predlaga začetek postopka za uveljavljenje pravic iz
invalidskega zavarovanja pristojni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje.
(5) Če komisija iz prvega odstavka tega člena
oceni, da policist ni zmožen za opravljanje svojega ali drugega dela v
policiji, predlaga začetek postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega
zavarovanja pristojni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
83. člen
(nezgodno zavarovanje)
(1) Policija zavaruje uslužbence policije v
času opravljanja dela za primer nesreče pri delu, katere posledica je smrt,
trajna izguba splošne delovne zmožnosti ali začasna izguba delovne zmožnosti,
če opravljajo operativno delo ali drugo nevarno delo.
(2) Delovna mesta, na katerih so uslužbenci
policije zavarovani, so določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
84. člen
(poškodba pri delu in z njo povezano
nadomestilo
in posebna odškodnina)
(1) Poškodba, ki jo utrpi policist na redni
poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj ali na službeni poti, se šteje
kot poškodba pri delu.
(2) Uslužbenec iz prejšnjega odstavka, ki
je odsoten z dela, za čas odsotnosti prejme 100 odstotno nadomestilo plače. V
času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme
zdravstvenega zavarovanja, medtem ko razliko do 100 odstotnega nadomestila
plače, ki jo zdravstveno zavarovanje ne krije, izplača iz lastnih sredstev.
(3) Uslužbenec policije, ki ni zavarovan po
določbah prejšnjega člena, ima v primeru poškodbe pri delu oziroma nesreče pri
delu, posledica katere je trajna izguba splošne delovne zmožnosti, pravico do
posebne odškodnine v višini največ 100 odstotkov zavarovalne vsote, določene na
podlagi prejšnjega člena. Višina posebne odškodnine je odvisna od odstotka
trajne izgube splošne delovne zmožnosti.
(4) V primeru smrti uslužbenca policije iz
prejšnjega odstavka pripada posebna odškodnina v višini 100 odstotkov
zavarovalne vsote iz prejšnjega člena njegovim ožjim družinskim članom skupaj.
(5) Višino in način izplačila posebne
odškodnine v vsakem posameznem primeru določi generalni direktor policije.
85. člen
(stroški pogreba in enkratna denarna
pomoč)
(1) Za policista, ki je pri opravljanju
svojega dela izgubil življenje, policija v soglasju s svojci izvede pogrebne
slovesnosti in poravna stroške pogreba v kraju, ki ga določijo svojci.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka ožjim
družinskim članom policista skupaj pripada enkratna denarna pomoč, v višini
skupnega zneska bruto plač, ki jih je v zadnjih dvanajstih mesecih prejel
pokojni policist. Znesek enkratne denarne pomoči določi generalni direktor
policije s sklepom.
(3) Generalni direktor policije lahko z
internim aktom določi protokol pogrebne slovesnosti.
86. člen
(pravice družinskih članov po smrti
policista)
Ožjim družinskim članom policista, ki je
pri opravljanju svojega dela izgubil življenje, pripadajo tudi naslednje pravice:
-
psihološka pomoč in podpora ob smrti policista;
-
štipendiranje šoloobveznih otrok ter posvojencev, vendar ne dlje kakor
do leta, v katerem dopolnijo 27 let starosti;
-
brezplačno svetovanje in nudenje informacij v zvezi z urejanjem zadev,
povezanih s smrtjo policista;
-
prednost pri zaposlitvi brezposelnega zakonca, zunajzakonskega
partnerja, partnerja iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, otroka
ali posvojenca v policiji pod pogojem, da izpolnjuje pogoje za zasedbo
delovnega mesta, določene v 44. členu tega zakona;
-
brezplačna uporaba počitniških zmogljivosti ministrstva deset let po
smrti policista in sicer sedem dni v letu.
87. člen
(pravice v primeru invalidnosti)
Določbe prejšnjega člena se smiselno
uporabljajo tudi za policista, ki mu je zaradi poškodbe, ki jo je utrpel pri
opravljanju svojega dela, priznana invalidnost I. kategorije, ter njegove ožje družinske
člane.
88. člen
(službena stanovanja in počitniška
dejavnost)
(1) Uslužbencem policije se dodeljujejo
službena stanovanja.
(2) Minister z internim aktom določi merila
in kriterije ter postopke za dodeljevanje službenih stanovanj, samskih sob in ležišč
v samskih sobah. Minister določi tudi način uporabe samskih sob in ležišč v
samskih sobah.
(3) Upokojenim uslužbencem policije se
omogoči koriščenje počitniških zmogljivosti ministrstva pod pogoji, ki veljajo
za uslužbence ministrstva.
89. člen
(delovanje sindikata)
(1) Če je z zakonom ali pogodbo med
policijo in reprezentativnim sindikatom v policiji določeno, da mora generalni
direktor policije pred odločitvijo pridobiti mnenje reprezentativnega
sindikata, mora generalni direktor policije poslati predlog odločitve ali akta
v mnenje sindikatu in določiti razumen rok za oblikovanje mnenja, ki praviloma
ne sme biti krajši kot osem dni. Če generalni direktor policije ne uskladi
predloga odločitve z mnenjem reprezentativnega sindikata, lahko sprejme neusklajeno
odločitev, vendar mora pisno obrazložiti razloge, zaradi katerih ni bilo
upoštevano mnenje reprezentativnega sindikata, in s tem seznaniti
reprezentativni sindikat. Enako ravna generalni direktor policije tudi v
primeru, ko predlaga akt v sprejem ministru.
(2) Pogoji za delovanje reprezentativnega
sindikata in sindikalnih zaupnikov v policiji se urejajo s pogodbo, ki jo
skleneta policija in reprezentativni sindikat.
(3) Za čas opravljanja profesionalne
funkcije v reprezentativnemu sindikatu policist nima pravic in dolžnosti, ki
izhajajo iz statusa policista. V tem času prejema 100 odstotno nadomestilo
plače. Osnova za obračun nadomestila je njegova osnovna plača, ki jo je
prejemal pred nastopom poklicnega opravljanja sindikalne funkcije in dodatek na
delovno dobo.
IX. PRIZNANJA
90. člen
(priznanja)
(1) Za širjenje varnostne kulture, za
zasluge in prispevek k razvijanju in krepitvi varnosti Republike Slovenije, za
pomoč policiji ali za sodelovanje in pomoč v posameznih varnostnih akcijah se
podeljujejo priznanja.
(2) Priznanja iz prejšnjega odstavka se
podeljujejo uslužbencem policije in javnim uslužbencem ministrstva, enotam
policije, notranjim organizacijskim enotam ministrstva, pomožnim policistom,
posameznikom, državnim organom, samoupravnim lokalnim skupnostim ter pravnim
osebam javnega in zasebnega prava.
(3) Za dolgoleten izjemen osebni prispevek
pri krepitvi varnosti Republike Slovenije ter razvoju in krepitvi policije se
lahko uslužbencem policije in javnim uslužbencem ministrstva kot priznanje podeli
strelno orožje. Podeli se neformacijsko kratkocevno orožje kategorije B po
zakonu, ki ureja orožje.
(4) Za hrabro in požrtvovalno dejanje se
policistu poleg priznanja izplača tudi denarna nagrada.
(5) Generalni direktor policije lahko
policistu, ki je prejemnik priznanja policije za hrabrost, s sklepom določi do
15 dni plačane odsotnosti z dela.
(6) Vrste priznanj, podrobnejše pogoje za
podelitev priznanj, višino denarne nagrade iz četrtega odstavka tega člena ter
postopek podeljevanja priznanj predpiše minister.
X. IZOBRAŽEVANJE, IZPOPOLNJEVANJE, USPOSABLJANJE IN
RAZISKOVALNA DEJAVNOST
91. člen
(načrtovanje in izvajanje)
Generalna policijska uprava načrtuje in
izvaja izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in raziskovalno dejavnost
v policiji ter sodeluje z drugimi izobraževalnimi in raziskovalnimi
institucijami. Za izvajanje izobraževanja se smiselno uporabljajo določbe
zakonov, ki urejajo organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja,
poklicno in strokovno izobraževanje, višje strokovno izobraževanje ter visoko
šolstvo, če ni s tem zakonom določeno drugače.
92. člen
(programi izobraževanja)
(1) Izobraževanje iz prejšnjega člena
poteka po javno veljavnih programih izobraževanja odraslih, javno veljavnih
študijskih programih za pridobitev višje strokovne izobrazbe ter po programih
poklicnega izpopolnjevanja in usposabljanja.
(2) Programe iz prejšnjega odstavka določi
minister na predlog pristojnega strokovnega sveta.
(3) Stopnjo izobrazbe strokovnih delavcev,
ki izvajajo programe iz prvega odstavka tega člena, predpiše minister. Minister
lahko predpiše tudi druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci.
93. člen
(izvajanje izobraževanja po študijskih
programih
prve in druge stopnje)
Za izvajanje izobraževanja po javno
veljavnem študijskem programu prve ali druge stopnje s področja delovanja
policije se sklene dogovor z drugimi visokošolskimi institucijami.
94. člen
(vključevanje v druge oblike
izobraževanja)
Policisti se lahko vključujejo v nadaljnje
izobraževanje v drugih izobraževalnih institucijah Republike Slovenije in v
verificirane programe izobraževanja v drugih državah.
95. člen
(pogodba o izobraževanju)
(1) Policija z udeleženci izobraževanja
sklene pogodbo, v kateri se določijo medsebojne pravice in obveznosti.
(2) Udeleženec izobraževanja je dolžan
policiji povrniti stroške izobraževanja, če v roku, določenem v pogodbi o
izobraževanju, ne zaključi izobraževanja ali če preneha z izobraževanjem.
(3) Povračila stroškov izobraževanja je
udeleženec izobraževanja oproščen, če izobraževanja ni zaključil v roku ali če
je prenehal z izobraževanjem zaradi opravičljivih razlogov, ki niso nastali po
njegovi volji ali krivdi.
96. člen
(posebnosti izvajanja programov)
(1) Policija lahko za izvedbo programov
izobraževanj, izpopolnjevanj in usposabljanj uslužbencev policije določi
posebnosti, ki se nanašajo na prisotnost udeležencev na določenem kraju in v
določenem časovnem obdobju. Udeležba v teh programih se šteje za redno delovno
obveznost.
(2) Posebnosti izvajanja programov iz prejšnjega
odstavka se določijo v pogodbi o zaposlitvi ali pogodbi o izobraževanju ali
aktu o napotitvi udeležencev na usposabljanja in izpopolnjevanja.
97. člen
(izpopolnjevanje in usposabljanje)
(1) Izpopolnjevanje in usposabljanje
policistov poteka po programih, ki jih določi generalni direktor policije.
(2) Izpopolnjevanje in usposabljanje
uslužbencev policije izvajajo enote policije.
(3) Izpopolnjevanje in usposabljanje
uslužbencev policije lahko izvajajo tudi ministrstvo, druga ministrstva in
zunanje institucije, če potrebnih znanj in veščin, ki so potrebna za izvajanje
izpopolnjevanja in usposabljanja, ni mogoče zagotoviti znotraj policije.
(4) Medsebojne pravice in obveznosti
policije in udeležencev izpopolnjevanja in usposabljanja se določijo z aktom o
napotitvi udeležencev na usposabljanja in izpopolnjevanja.
98. člen
(druge oblike)
(1) Policija izvaja tudi druge oblike
izpopolnjevanj in usposabljanj, ki so določene z zakonom ali na njegovi podlagi
izdanim predpisom, za ministrstvo, druga ministrstva in zunanje naročnike.
(2) Medsebojne pravice in obveznosti med
policijo in naročnikom iz prejšnjega odstavka se urejajo s pogodbo.
99. člen
(zunanji izvajalci in udeleženci)
(1) V programe izobraževanja,
izpopolnjevanja in usposabljanja v policiji se lahko vključujejo tudi zunanji
izvajalci in udeleženci.
(2) Sodelovanje zunanjih izvajalcev in
udeležencev v programih izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja se
ureja s pogodbo.
100. člen
(raziskovalna dejavnost)
(1) Policija izvaja raziskovalno dejavnost
s svojega delovnega področja.
(2) Policija na podlagi izobraževalnih
potreb in potreb po raziskovalni dejavnosti sodeluje z drugimi izobraževalnimi
in raziskovalnimi institucijami.
(3) Obseg, vrste in način sodelovanja iz
prejšnjega odstavka ter medsebojna razmerja se urejajo s pogodbo.
XI. POMOŽNA POLICIJA
101. člen
(opravljanje nalog pomožne policije)
(1) Pomožni policisti so državljani
Republike Slovenije, ki so sklenili pogodbo o prostovoljni službi v pomožni
policiji in so usposobljeni za izvajanje policijskih nalog. Pomožni policisti
sklenejo pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji praviloma za obdobje
najmanj petih let.
(2) Kandidati za pomožne policiste so osebe
na osnovnem usposabljanju za pomožne policiste ali osebe, ki so že uspešno opravile
osnovno usposabljanje pa še niso sklenile pogodbe o prostovoljni službi v
pomožni policiji.
(3) V pomožni policiji lahko sodelujejo
ženske in moški od dopolnjenega 18. leta starosti do konca koledarskega leta, v
katerem dopolnijo ženske 40 let, moški pa 50 let, in ki izpolnjujejo pogoje iz
44. člena tega zakona ter imajo najmanj srednjo strokovno ali srednjo splošno
izobrazbo.
(4) Pomožni policisti imajo v času
opravljanja službe v policiji vsa policijska pooblastila.
(5) Matična enota pomožnega policista je
policijska uprava, v katero je s pogodbo razporejen pomožni policist.
102. člen
(pravice in dolžnosti pomožnih policistov
in kandidatov
za pomožne policiste)
(1) Pomožni policisti in kandidati za
pomožne policiste so se dolžni udeleževati usposabljanj, pomožni policisti pa
so se dolžni odzvati tudi na poziv za opravljanje nalog policije.
(2) Pomožni policisti v času trajanja
pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji prejemajo plačilo za pripravljenost,
med usposabljanjem in med opravljanjem službe v policiji pa imajo pravico do
nadomestila plače in drugih prejemkov ter povračil stroškov. Kandidati za
pomožnega policista so v času usposabljanja upravičeni do nadomestila plače in
drugih prejemkov ter povračil stroškov v zvezi z usposabljanjem.
103. člen
(dolžnosti kandidatov za pomožne policiste
in pomožnih policistov ter njihovih delodajalcev)
(1) Kandidat za pomožnega policista in
pomožni policist se po opravljenem usposabljanju ali opravljenih nalogah
policije najkasneje v dveh delovnih dneh vrneta na delovno mesto, kjer imata
sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalci pa so ju dolžni sprejeti.
(2) Kandidatom za pomožne policiste in
pomožnim policistom med usposabljanjem in med opravljanjem nalog policije
pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in je delodajalec ne sme odpovedati ali
spremeniti tako, da postavi delavca v manj ugoden položaj.
(3) Delodajalci kandidatov za pomožne
policiste in pomožnih policistov zaradi usposabljanja oziroma opravljanja nalog
policije ne smejo postaviti v manj ugoden položaj.
104. člen
(vpoklic pomožne policije)
(1) Pomožni policisti se vpokličejo za
opravljanje nalog policije v naslednjih primerih:
-
ko je zaradi nemotenega opravljanja nalog policije treba nadomestiti
odsotnost večjega števila aktivnih policistov;
-
ob naravnih in drugih nesrečah;
-
v primerih, ko je huje ogrožena javna varnost;
-
za zavarovanje državne meje;
-
v primerih krize oziroma izrednega ali vojnega stanja.
(2) O uporabi pomožne policije iz
prejšnjega odstavka odloči minister na predlog generalnega direktorja policije.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko iz
razlogov iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena, če gre za
opravljanje nalog policije na območju ene policijske uprave, o uporabi pomožne
policije na predlog direktorja policijske uprave odloči generalni direktor
policije. O vpoklicu pomožne policije obvesti ministra.
(4) Pomožni policist je lahko na
usposabljanje oziroma opravljanje nalog policije, razen za primere iz pete
alineje prvega odstavka tega člena, v istem koledarskem letu poklican največ do
30 dni.
105. člen
(evidenca)
(1) Policija zaradi izvedbe poziva na
usposabljanje ali opravljanje nalog policije in izvajanja pogodbenih obveznosti
vodi evidenco kandidatov za pomožne policiste in pomožnih policistov.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje
naslednje podatke: osebno ime, datum rojstva, kraj rojstva, stalno in začasno
prebivališče, zdravstveno stanje, šolsko izobrazbo, zaposlitev, poklic, davčno
številko, šifro poslovnega partnerja, podatke o transakcijskem računu, podatke
o delodajalcu, podatke o usposabljanjih za opravljanje nalog v pomožni
policiji, podatke o dodatnih znanjih in veščinah, razporeditvi v skladu z
organizacijo in sistemizacijo policije, o datumu sklenitve in prenehanja
pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, prejetih priznanjih ter
prebivanju v tujini, ki traja več kot tri mesece.
(3) Kandidat za pomožnega policista in
pomožni policist morata policiji najkasneje v 15 dneh sporočiti spremembo
podatkov iz prejšnjega odstavka.
(4) Upravni organ, pristojen za obrambne
zadeve, ki vodi zbirke osebnih podatkov o vojaških obveznikih, je dolžan dati
policiji na njeno zahtevo osebne podatke iz drugega odstavka tega člena o
kandidatih za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, ki so
vojaški obvezniki.
106. člen
(podzakonska ureditev)
Način popolnjevanja pomožne policije in
izvajanja nalog, merila za izbor kandidatov, vrste in način usposabljanj,
višino plačila za pripravljenost in opravljanje nalog policije, nadomestila,
povračila ter druge prejemke, odsotnost, pravice in dolžnosti pomožnih
policistov in kandidatov za pomožne policiste ter razloge za prenehanje in
odpoved pogodbe predpiše vlada.
XII. DELOVANJE POLICIJE OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH, V
KRIZI, VOJNEM ALI IZREDNEM STANJU
107. člen
(delovanje policije ob naravnih in drugih
nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju)
(1) Policija se v okviru delovnega
področja, določenega z zakonom, pripravlja, opremlja in usposablja tudi za
delovanje ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju.
(2) V primerih naravnih in drugih nesreč
velikega obsega in drugih izjemnih okoliščinah, krizi, vojnem ali izrednem
stanju opravlja policija naloge s svojega delovnega področja tako, da nastalim
razmeram oziroma okoliščinam prilagaja svojo organiziranost, oblike in metode
dela ter načine delovanja in sodelovanja.
(3) Ukrepe kriznega odzivanja v okviru
pristojnosti policije, njihov obseg in trajanje na predlog ministra določi
vlada.
(4) Državni zbor Republike Slovenije lahko ob
razglasitvi vojnega ali izrednega stanja na predlog vlade odloči o vključevanju
policije v aktivnosti za zagotovitev varnosti Republike Slovenije. Če se
Državni zbor Republike Slovenije zaradi vojnega ali izrednega stanja ne more
sestati, odločitev sprejme predsednik republike.
(5) Policija načrtuje uporabo
materialnih-tehničnih sredstev, infrastrukture, zemljišč in objektov policije
za primer vojnega ali izrednega stanja.
(6) Za izvajanje določenih nalog policije v
vojnem ali izrednem stanju se lahko razporedijo sredstva in oprema na podlagi
materialne dolžnosti.
(7) Kriza po tem zakonu pomeni nastanek
izrednih oziroma izjemnih varnostnih dogodkov, pojavov, razmer, stanj in
situacij, ki ogrožajo notranjo, nacionalno in mednarodno varnost oziroma lahko
vodijo v vojno ali izredno stanje, policija pa mora za njihovo obvladovanje in
zaradi nujnosti oziroma za zagotovitev varnosti, zavarovanja vitalnih interesov
in pomembnih dobrin družbe v skladu s predpisi, načrti ter načeli in pravili
mednarodnega prava uvesti in izvajati ukrepe kriznega odzivanja.
108. člen
(dolžnosti in status obveznikov)
(1) Za delovanje policije ob naravnih in
drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju se uslužbenci policije,
pomožni policisti in javni uslužbenci ministrstva (v nadaljnjem besedilu:
obvezniki), ki opravljajo za policijo pomembne naloge ali naloge za zagotovitev
notranje varnosti, razporejajo na delovno dolžnost ali na dolžnost sodelovanja
v civilni zaščiti v ministrstvu in policiji.
(2) Obvezniki, ki opravljajo za policijo
pomembne naloge oziroma naloge za zagotovitev notranje varnosti, ki prostovoljno
ali nepoklicno opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči, morajo
opravljati te naloge na način, ki jih ne ovira pri opravljanju nalog policije.
(3) Ministrstvo za potrebe izvajanja
priprav in delovanja policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, vojnem
ali izrednem stanju vodi evidenco obveznikov, razporejenih na delovno dolžnost
v ministrstvu ter policiji, in obveznikov civilne zaščite v ministrstvu in policiji.
(4) Evidenca obveznikov, razporejenih na
delovne dolžnosti, in obveznikov civilne zaščite v ministrstvu in policiji
vsebuje naslednje podatke:
-
osebno ime, kraj rojstva, davčno številko, podatke o stalnem in začasnem
prebivališču,
-
o delovnem razmerju in delovnem mestu,
-
o strokovni izobrazbi, funkcionalnem in specialnem znanju ter druge
podatke o strokovni usposobljenosti in izkušnjah,
-
o prenehanju delovnega razmerja,
-
o izvajanju obveznosti iz delovne dolžnosti in dolžnosti civilne zaščite
v ministrstvu oziroma policiji (datum razporeditve, številko dokumenta
razporeditve),
-
o pristojnem upravnem organu za razporejanje, datumu ukinitve
razporeditve, vrsti dolžnosti,
-
o izvajanju nalog civilne zaščite v ministrstvu in policiji.
(5) Upravni organi, pristojni za obrambne
zadeve in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki vodijo zbirke
osebnih in drugih podatkov o vojaških obveznikih in obveznikih civilne zaščite
ter sredstvih iz popisa, so dolžni posredovati ministrstvu osebne in druge
podatke, ki so potrebni za izvajanje priprav in delovanje policije ob naravnih
in drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju.
XIII. KAZENSKE DOLOČBE IN NADZOR
109. člen
(1) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za
prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik,
ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 40.
člena ali s prvim odstavkom 41. člena tega zakona.
(2) Z globo od 400 do 800 eurov se za
prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, državnega organa, samoupravne
lokalne skupnosti, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, in fizična oseba, ki ravna v nasprotju s četrtim
odstavkom 40. člena ali s prvim odstavkom 41. člena tega zakona.
(3) Za nadzor in odločanje o prekrških po
tem členu je pristojna policija.
XIII.a POSEBNA DOLOČBA
109.a člen
Ne glede na določbo drugega odstavka 102.
člena tega zakona pomožnim policistom plačilo za pripravljenost ne pripada do
31. decembra 2015.
Zakon o organiziranosti in delu v policiji –
ZODPol (Uradni list RS, št. 15/13) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
110. člen
(opravljanje
nalog policista)
(1) Policija začne izvajati študijski
program za pridobitev višje strokovne izobrazbe iz 92. člena tega zakona
najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
(2) Ministrstvo v petih letih po
uveljavitvi tega zakona sistemizira delovna mesta, na katerih policisti
opravljajo naloge z višjo strokovno izobrazbo, in na ta delovna mesta premesti
policiste, ki pridobijo višjo strokovno izobrazbo.
(3) Policiste, ki višje strokovne izobrazbe
ne bodo pridobili, se ob uveljavitvi sistemizacije iz prejšnjega odstavka premesti
na delovna mesta, za katera izpolnjujejo pogoje. Če tako delovno mesto ni
prosto, jim preneha delovno razmerje.
(4) Naloge na delovnih mestih, za katera se
zahteva višja strokovna izobrazba, lahko opravljajo tudi policisti s srednjo
strokovno izobrazbo, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona najmanj 17 let
delovne dobe pri opravljanju nalog policije in so najmanj pet let opravljali
naloge policije, za katere bo zahtevana višja strokovna izobrazba v skladu z
drugim odstavkom tega člena.
(5) Usposabljanje iz drugega odstavka 80.
člena tega zakona se začne izvajati v enem letu od uveljavitve tega zakona.
Uslužbenec policije, ki zaseda delovno mesto, kjer je potrebno znanje jezika
narodnih skupnosti, in ob uveljavitvi tega zakona ne izpolnjuje pogojev iz prvega
odstavka 80. člena tega zakona, mora najkasneje v dveh letih od uveljavitve
tega zakona izpolniti pogoj znanja jezika narodnih skupnosti.
111. člen
(opravljanje
izpita iz policijskih pooblastil)
(1) Policisti, ki na dan uveljavitve tega
zakona nimajo opravljenega izpita iz policijskih pooblastil in ne izpolnjujejo
pogojev iz četrtega odstavka 58. člena tega zakona, morajo izpit iz 58. člena
tega zakona opraviti najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
(2) Osebi, ki v roku iz prejšnjega odstavka
ne opravi izpita za izvajanje policijskih pooblastil, preneha delovno razmerje.
112. člen
(delovne
izkušnje po ZONZ)
Za delovne izkušnje iz tretjega odstavka
47. člena tega zakona in tretjega odstavka 48. člena tega zakona se štejejo
tudi delovne izkušnje, pridobljene na delovnih mestih s statusom pooblaščene
uradne osebe po Zakonu o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80, 38/88,
27/89 in Uradni list RS, št. 19/91, 4/92, 58/93 in 87/97).
113. člen
(pravica
generalnega direktorja policije)
Generalnemu direktorju policije, ki je bil
na ta položaj imenovan na podlagi Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09
– uradno prečiščeno besedilo, 22/10, 26/11 – odločba US in 58/11 – ZDT-1, 40/12
– ZUJF) in je na dan začetka uporabe tega zakona na tem položaju, v primeru
razrešitve po petem odstavku 83. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list
RS, št. 35/05 – uradno prečiščeno besedilo) pripada:
-
v primeru prenehanja delovnega razmerja odpravnina v višini dveh petin
povprečne bruto plače, kot jo je prejemal do razrešitve, za vsak polni mesec,
ki je ostal do izteka dobe imenovanja na položaj,
-
v primeru premestitve polovica razlike med povprečno mesečno bruto
plačo, kot jo je prejemal do razrešitve, in dejansko mesečno bruto plačo do
izteka dobe, za katero je bil imenovan.
114. člen
(premestitev na
podlagi ocene)
Premestitev na podlagi 60. člena tega
zakona se lahko prvič izvede na podlagi ocene, pridobljene v letu 2014.
115. člen
(uporaba izraza
pomožna policija)
V drugih predpisih in aktih uporabljeni
izraz »rezervna sestava policije« pomeni isto kot »pomožna policija« v skladu s
tem zakonom.
116. člen
(veljavnost
usposabljanja pomožnih policistov)
Šteje se, da pomožni policisti, ki so se
usposobili po programih usposabljanja pomožnih policistov, veljavnih pred
uveljavitvijo tega zakona, izpolnjujejo pogoje za sklenitev pogodbe za
opravljanje nalog pomožne policije iz 101. člena tega zakona.
117. člen
(varovanje
Državnega zbora Republike Slovenije)
Policijska enota, ki opravlja naloge
varovanja Državnega zbora Republike Slovenije, do oblikovanja posebne službe za
notranje varovanje državnega zbora opravlja svoje naloge v skladu z internimi
akti državnega zbora ter na način in v skladu s pravili policijske stroke.
118. člen
(razveljavitev
in uporaba predpisov)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati naslednji predpisi, ki pa se do uveljavitve ustreznih predpisov,
izdanih na podlagi tega zakona, uporabljajo še naprej, kolikor niso v nasprotju
s tem zakonom:
-
Uredba o pogodbenem opravljanju prostovoljne službe v pomožni policiji
(Uradni list RS, št. 119/07),
-
Uredba o uniformi, položajnih oznakah in simbolih policije (Uradni list
RS, št. 104/10),
-
Uredba o vozilih, plovilih, oborožitvi in posebni opremi policije
(Uradni list RS, št. 45/06 in 32/07),
-
Odlok o ustanovitvi, območju in sedežu policijskih uprav v Republiki
Sloveniji (Uradni list RS, št. 28/11),
-
Odredba o določitvi objektov in okolišev objektov Centra za oskrbo
Gotenica ter ukrepih za njihovo varovanje (Uradni list RS, št. 3/10),
-
Odredba o izobrazbi predavateljev in drugih strokovnih delavcev Višje
policijske šole (Uradni list RS, št. 13/01),
-
Odredba o določitvi objekta in okoliša objekta Centra za tujce v Velikem
Otoku pri Postojni ter ukrepov za njegovo varovanje (Uradni list RS, št.
11/01),
-
Odredba o delih, ki jih policist ne sme opravljati (Uradni list RS, št.
79/00),
-
Pravilnik o opravljanju preizkusa strokovne in psihofizične
usposobljenosti policistov (Uradni list RS, št. 3/11),
-
Pravilnik o zagotavljanju pravne pomoči policistom (Uradni list RS, št.
72/09),
-
Pravilnik o varovanju ogroženih delavcev policije (Uradni list RS, št.
114/09),
-
Pravilnik o območjih in sedežih policijskih postaj (Uradni list RS, št.
32/11),
-
Pravilnik o izpitu za izvajanje policijskih pooblastil (Uradni list RS,
št. 67/08),
-
Pravilnik o določitvi objekta in okoliša objekta Policije na lokaciji
Gmajnice ter ukrepih za njegovo varovanje (Uradni list RS, št. 56/08),
-
Pravilnik o določitvi objektov in okolišev objektov Policijske akademije
ter ukrepih za njihovo varovanje (Uradni list RS, št. 68/07),
-
Pravilnik o določitvi objekta in okoliša objekta Gorski
telekomunikacijski objekt Ministrstva za notranje zadeve na Šmarni gori ter
ukrepov za njegovo varovanje (Uradni list RS, št. 118/06),
-
Pravilnik o nošenju policijske uniforme in orožja (Uradni list RS, št.
106/06),
-
Pravilnik o priznanjih policije (Uradni list RS, št. 106/05, 107/05 –
popr., 61/06, 31/10 in 94/10),
-
Pravilnik o usmerjanju in nadzoru policije (Uradni list RS, št. 97/04),
-
Pravilnik o službeni izkaznici policistov (Uradni list RS, št. 6/01 in
100/08).
119. člen
(rok za izdajo
predpisov)
(1) Vlada in minister izdata predpise,
določene s tem zakonom, v enem letu od uveljavitve tega zakona.
(2) Akt o organizaciji in sistemizaciji se
uskladi z določbo drugega odstavka 81. člena tega zakona v treh mesecih po
uveljavitvi tega zakona, z drugimi določbami tega zakona pa v petih letih po
uveljavitvi tega zakona.
120. člen
(začetek
uporabe posameznih določb)
Določba 74. člena tega zakona se začne
uporabljati 1. januarja 2014.
121. člen
(razveljavitev)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati:
-
naslednje določbe Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 –
uradno prečiščeno besedilo, 22/10, 26/11 – odločba US in 58/11 – ZDT-1, 40/12 –
ZUJF): 1., 2., 2.a, 2.b, 2.c, 2.č, 4., 5., 5.a, 5.b, 5.c, 5.č, 5.d, 5.e, 6.,
6.a, 6.b, 6.c, 6.č, 7., 8., 9., 10., 11., 13., 14., 15., 16., 17., 21., 21.a,
22., 27., 31., 31.a, 65., 66., 67., 67.a, 67.b, 67.c, 67.č, 68., 69., 69.a,
70., 71., 72., 73., 74., 75., 76., 77., 78., 79., 80., 81., 82., 83., 84., 85.,
85.a, 86.a, 88., 89., 90., 91., 93., 94., 94.a, 95., 101., 102., 103., 104.,
105., 107., 109., 110., 111., 112., 113., 115., 116., 118., 119., 124., 125.,
126. in 133. člen, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona;
-
druga alinea drugega odstavka 199. člena Zakona o državnem tožilstvu
(Uradni list RS, št. 58/11 in 47/12), ki se uporablja do začetka uporabe tega
zakona.
(2) Kazniva dejanja, ki jih storijo uradne
osebe iz druge alinee drugega odstavka 199. člena Zakona o državnem tožilstvu
(Uradni list RS, št. 58/11 in 47/12) do začetka uporabe tega zakona se
obravnavajo skladno s 199. členom Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS,
št. 58/11 in 47/12).
122. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šestdeseti
dan po njegovi uveljavitvi.«.
Zakon o dopolnitvah Zakona o organiziranosti
in delu v policiji – ZODPol-A (Uradni list RS, št. 11/14) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
3. člen
Pogodbe, ki so bile s pomožnimi policisti
že sklenjene, se s tem zakonom uskladijo najpozneje v 30 dneh od njegove
uveljavitve.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvi dan
meseca, ki sledi mesecu njegove uveljavitve.«.