Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno
prečiščeno besedilo Zakona o železniškem prometu obsega:
- Zakon o železniškem prometu – ZZelP (Uradni list RS, št. 92/99 z
dne 12. 11. 1999),
- Zakon o dopolnitvi zakona o železniškem prometu – ZZelP-A (Uradni
list RS, št. 11/01 z dne 16. 2. 2001),
- Zakon o dopolnitvi zakona o železniškem prometu – ZZelP-B (Uradni
list RS, št. 33/01 z dne 5. 5. 2001),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o železniškem prometu –
ZZelP-C (Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002),
- Zakon o železniškem prometu – uradno prečiščeno besedilo –
ZZelP-UPB1 (Uradni list RS, št. 14/03 z dne 13. 2. 2003),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o železniškem prometu –
ZZelP-D (Uradni list RS, št. 56/03 z dne 13. 6. 2003),
- Zakon o železniškem prometu – uradno prečiščeno besedilo –
ZZelP-UPB2 (Uradni list RS, št. 83/03 z dne 22. 8. 2003),
- Zakon o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem
prometu – ZZelP-E (Uradni list RS, št. 86/04 z dne 5. 8. 2004),
- Zakon o železniškem prometu – uradno prečiščeno besedilo –
ZZelP-UPB3 (Uradni list RS, št. 26/05 z dne 15. 3. 2005),
- Odločbo o razveljavitvi 38. člena Zakona o železniškem prometu
(Uradni list RS, št. 29/05 z dne 22. 3. 2005),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu –
ZZelP-F (Uradni list RS, št. 15/07 z dne 20. 2. 2007),
- Zakon o železniškem prometu – uradno prečiščeno besedilo –
ZZelP-UPB4 (Uradni list RS, št. 44/07 z dne 21. 5. 2007),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu –
ZZelP-G (Uradni list RS, št. 58/09 z dne 27. 7. 2009),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu –
ZZelP-H (Uradni list RS, št. 106/10 z dne 27. 12. 2010),
- Zakon o železniškem prometu – uradno prečiščeno besedilo –
ZZelP-UPB6 (Uradni list RS, št. 11/11 z dne 21. 2. 2011),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu –
ZZelP-I (Uradni list RS, št. 63/13 z dne 26. 7. 2013),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu –
ZZelP-J (Uradni list RS, št. 84/15 z dne 6. 11. 2015).
ZAKON
o železniškem prometu (ZZelP)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 16)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen zakona)
(1) Ta zakon določa pogoje za izvajanje
prevoznih storitev v železniškem prometu, storitve, ki so na področju
železniškega prometa javne dobrine, ki jih zagotavlja Republika Slovenija (v
nadaljnjem besedilu: država) z obvezno gospodarsko javno službo, javno
železniško infrastrukturo, njen status in pogoje za dostop nanjo, način
uresničevanja pravice do stavke na področju železniškega prometa, ustanovitev,
naloge in pristojnosti regulatornega organa, ustanovitev, naloge ter
pristojnosti Javne agencije za železniški promet (v nadaljnjem besedilu:
agencija), naloge in pristojnosti varnostnega organa, naloge in pristojnosti
preiskovalnega organa.
(2) Ta zakon se ne uporablja za:
- proge, ki so funkcionalno ločene od preostalega železniškega
omrežja in so predvidene samo za opravljanje lokalnega, mestnega ali
primestnega potniškega prometa,
- prevoznike, ki izvajajo dejavnost samo na omrežjih iz prejšnje
alinee;
- zasebno železniško infrastrukturo in vozila, ki jih uporablja
izključno njen lastnik za lastne prevoze blaga.
(3) Ta zakon
prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv:
- Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi
Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in
Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti,
naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju
varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44; v nadaljnjem
besedilu: Direktiva 2004/49/ES), zadnjič spremenjene z Direktivo Komisije
2009/149/ES z dne 27. novembra 2009 o spremembi Direktive 2004/49/ES
Evropskega parlamenta in Sveta glede skupnih varnostnih kazalnikov in skupnih
metod za izračun stroškov nesreč (UL L št. 313 z dne 28. 11.
2009, str. 65);
- Direktive 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive
in vlake na železniškem omrežju Skupnosti (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007,
str. 51);
- Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja
(UL L št. 343 z dne 14. 12. 2012, str. 32; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2012/34/EU).
(4) S tem zakonom se določi pristojni organ
za izvajanje Uredbe 1077/2012 z dne 16. novembra 2012 o skupni varnostni
metodi za nadzor, ki ga izvajajo nacionalni varnostni organi po izdaji
varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila (UL L št. 320 z dne
17. 11. 2012, str. 3).
2. člen
(pomen izrazov)
(1) V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo
naslednji pomen:
1.
»čezmejni sporazum« pomeni vsako mednarodno pogodbo, sklenjeno med dvema
ali več državami članicami Evropske unije ali med državami članicami Evropske
unije in tretjimi državami, katere namen je olajšati opravljanje storitev
čezmejnega železniškega prometa;
2.
»dostop na javno železniško infrastrukturo« je pravica do njene uporabe
pod določenimi pogoji;
3.
»investicija v javno železniško infrastrukturo« je nadgradnja obstoječe
ali graditev nove javne železniške infrastrukture;
4.
»licenca« pomeni dovoljenje, ki ga licenčni organ izda prevozniku in s
katerim se prizna njegova sposobnost, da kot prevoznik v železniškem prometu
opravlja storitve železniškega prevoza; ta sposobnost je lahko omejena na
opravljanje posebnih vrst storitev;
5.
»licenčni organ« je organ, pristojen za izdajanje licenc iz prejšnje
točke;
6.
»mednarodne storitve prevoza blaga« so prevozne storitve, pri katerih
vlak prečka najmanj eno državno mejo države članice Evropske unije, lahko je
sestavljen in/ali deljen, njegovi deli pa imajo lahko različne odhodne in
namembne postaje, vagon pa mora prečkati najmanj eno državno mejo;
7.
»mednarodne storitve potniškega prometa« so storitve potniškega prometa,
pri katerih vlak prečka najmanj eno mejo države članice Evropske unije, pri
čemer je glavni namen storitve prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v
različnih državah članicah; vlak je lahko sestavljen kot celota in/ali deljen,
njegovi deli pa imajo lahko različne odhodne ali namembne postaje, pod pogojem,
da vsi vagoni prečkajo najmanj eno državno mejo;
8.
»mestni ali primestni promet« pomeni prevozne storitve, katerih glavni
namen je zadovoljevanje prevoznih potreb mestnega središča ali urbane
aglomeracije, vključno s čezmejno aglomeracijo, in prevoznih potreb med takim
središčem ali urbano aglomeracijo in okoliškimi območji;
9.
»incident« pomeni katerikoli dogodek, razen resne nesreče in nesreče, ki
je povezan s prometom vlakov in vpliva na varnost železniškega prometa;
10. »nadgradnja«
je sprememba železniškega podsistema ali dela podsistema, ki izboljša celotno
delovanje podsistema;
11. »nadomestna
proga« pomeni drugo progo med istima izhodno in končno postajo, kadar sta progi
zamenljivi za namene tovornega ali potniškega prometa, ki ga opravlja prevoznik
v železniškem prometu;
12. »nesreča«
pomeni nehoteni ali nenamerni nepričakovani dogodek ali posebni niz takih
dogodkov, ki imajo škodljive posledice; nesreče se razvrščajo v naslednje
kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na nivojskih prehodih, nesreče, ki jih
povzročijo vozna sredstva med gibanjem in v katerih so udeležene osebe, požari
in druge;
13. »objekt
za izvajanje železniških storitev« pomeni napravo, vključno z zemljiščem,
stavbo in opremo, ki je bila v celoti ali deloma posebej prilagojena za
zagotavljanje ene ali več storitev iz točk 2 do 4 Priloge II Direktive
2012/34/EU;
14. »okvirna
pogodba« pomeni pogodbo, ki določa pravice in obveznosti prosilca in
upravljavca v zvezi z infrastrukturnimi zmogljivostmi, ki se bodo dodeljevale
in uporabnine, ki se bodo zaračunavale v obdobju, ki je daljše od obdobja
veljave voznega reda omrežja;
15. »prevozne
storitve« v železniškem prometu so prevoz potnikov in/ali blaga v notranjem in
mednarodnem železniškem prometu;
16. »prevoznik
v železniškem prometu (v nadaljnjem besedilu: prevoznik)« je pravna ali fizična
oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, katere glavna dejavnost je
izvajanje prevoznih storitev prevozov blaga oziroma potnikov v železniškem
prometu in ima za zagotavljanje omenjenih storitev licenco, pri čemer mora ta
prevoznik zagotoviti vleko vlakov, ali pravna ali fizična oseba, ki samostojno
opravlja gospodarsko dejavnost, ki zagotavlja le vleko vlakov;
17. »prevoznik
Evropske unije« je prevoznik, ki ima licenco izdano v državi članici Evropske
unije;
18. »preiskovalni
organ« je stalni organ za preiskavo nesreč in incidentov, ki je v primeru
nesreče ali incidenta pristojen opravljati funkcijo glavnega preiskovalca
skladno s tem zakonom in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;
19. »program
omrežja« pomeni podrobno obrazložitev splošnih pravil, rokov, postopkov in
meril v zvezi z ureditvijo zaračunavanja uporabnine in dodeljevanja
infrastrukturnih zmogljivosti; vsebuje tudi dodatne informacije, potrebne za
vložitev prošenj za dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti, kot so na primer
informacije o infrastrukturnih zmogljivostih javne železniške infrastrukture
ter možnih dodatnih in pomožnih storitvah;
20. »prosilec«
je prevoznik, mednarodno združenje prevoznikov v železniškem prometu ali druga pravna
ali fizična oseba, ki zaradi javnega (država, lokalna skupnost, izvajalec
gospodarske javne službe) ali komercialnega (prevozniki tovora, špediterji in
prevozniki v kombiniranem prometu) interesa potrebuje vlakovno pot;
21. »regulatorni
organ« je organ, ki skrbi za enakopravno obravnavo vseh deležnikov na trgu
storitev v železniškem prometu in svobodno konkurenco med ponudniki storitev v
železniškem prometu in je pristojen za reševanje pritožb zoper odločitve in
ravnanja upravljavca, prevoznikov ali upravljavcev objektov za izvajanje
železniških storitev ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon;
22. »resna
nesreča« pomeni katerokoli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledice so
smrt ene ali več oseb ali resne poškodbe petih ali več oseb ali velika škoda na
voznih sredstvih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga podobna nesreča,
ki ima očitni vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje
varnosti. Velika škoda v tem primeru pomeni škodo, ki jo lahko preiskovalni
organ oceni takoj in ki znaša vsaj 2 milijona eurov;
23. »subjekt
usposabljanja« je pravna ali fizična oseba, ki jo varnostni organ pooblasti za
izvajanje postopkov strokovnega usposabljanja, izpopolnjevanja in preverjanja
usposobljenosti delavcev za delovno mesto izvršilnega železniškega delavca;
24. »tranzit
Republike Slovenije« pomeni prečkanje ozemlja Republike Slovenije brez
natovarjanja ali raztovarjanja blaga in/ali brez vstopanja ali izstopanja
potnikov na ozemlju Republike Slovenije;
25. »tranzit
Unije« pomeni prečkanje ozemlja Evropske unije brez natovarjanja ali
raztovarjanja blaga in/ali brez vstopanja ali izstopanja potnikov na ozemlju
Unije;
26. »upravljavec
javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavec)« je pravna
oseba, ki je pristojna oziroma odgovorna zlasti za upravljanje, gospodarjenje
in vzdrževanje železniške infrastrukture, vključno z upravljanjem prometa,
vodenjem-upravljanjem ter signalizacijo, dodeljevanjem vlakovnih poti in
zaračunavanjem ter pobiranjem uporabnine;
27. »upravljavec
objekta za izvajanje železniških storitev« pomeni vsako pravno ali fizično
osebo, ki opravlja gospodarsko dejavnost, odgovorno za upravljanje enega ali
več objektov za izvajanje železniških storitev, ali zagotavljanje prevoznikom v
železniškem prometu ene ali več storitev iz točk 2 do 4 Priloge II Direktive
2012/34/ES;
28. »infrastrukturna
zmogljivost« pomeni možnost načrtovanja zahtevanih vlakovnih poti za en del
javne železniške infrastrukture za določeno obdobje;
29. »vlakovna
pot« je infrastrukturna zmogljivost, potrebna za vožnjo vlaka med dvema krajema
ob določenem času;
30. »vlakovna
pot za določen namen (ad hoc vlakovna pot)« je vlakovna pot iz prejšnje točke,
ki se dodeli za posamezne vožnje vlaka glede na proste zmogljivosti
infrastrukture;
31. »varnostni
organ« je organ, pristojen za naloge v zvezi z varnostjo v železniškem prometu
v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;
32. »varnostni
regulativni okvir« so predpisi, ki vsebujejo varnostne zahteve za železniški
promet in veljajo za več kot enega prevoznika, ne glede na to, kateri organ jih
je izdal;
33. »vozni
red« je tehnološki načrt prevoznika za določeno voznoredno obdobje, ki je
izdelan na podlagi voznega reda omrežja;
34. »vozni
red omrežja« je akt upravljavca, ki določa vse načrtovane vožnje vlakov in železniškega
voznega parka na javni železniški infrastrukturi v obdobju, za katerega velja.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu,
imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varnost železniškega prometa.
I.a TEMELJNA NAČELA
2.a člen
(načelo enakopravnosti)
Prevoznik in upravljavec morata storitve,
ki jih ponujata, zagotavljati vsakomur pod enakimi, vnaprej določenimi in
objavljenimi pogoji.
2.b člen
(načelo stalnosti)
Javne dobrine, ki jih s svojimi storitvami
zagotavljata prevoznik in upravljavec, morata zagotavljati tako, da je
zagotovljena stalnost storitev, kar pomeni, da jih tisti, ki jih ponujajo,
zagotavljajo brez prekinitev, redno in točno ter so skladno z vnaprej določenim
programom vedno na razpolago.
2.c člen
(zagotavljanje sredstev za storitve v
železniškem prometu)
(1) Storitve, ki se zagotavljajo v javnem
interesu in jih ne plačujejo uporabniki v njihovi polni vrednosti, zagotavlja
država ali lokalna skupnost s sredstvi iz proračuna in iz drugih virov.
(2) Druge storitve zaračunavajo izvajalci
uporabnikom skladno z načeli ekonomskega poslovanja.
2.d člen
(načelo prilagodljivosti)
Zagotavljanje javnih dobrin, ki jih s
svojimi storitvami zagotavljata prevoznik in upravljavec, se mora prilagajati
razvoju in potrebam uporabnikov ter preneha, če ni več potrebe za njihovo
zagotavljanje, oziroma če se ugotovi, da jih je moč zagotoviti na drug način.
I.b NEODVISNOST UPRAVLJANJA
2.e člen
(Neodvisnost prevoznikov v železniškem
prometu in upravljavcev infrastrukture)
(1) Prevozniki, ki so neposredno ali
posredno v lasti ali pod nadzorom Republike Slovenije, so neodvisni glede
upravljanja, vodenja in notranjega nadzora na področju upravnih, ekonomskih in
računovodskih zadev. Ti prevozniki skladno z zakonodajo neodvisno razpolagajo
zlasti s svojim premoženjem, proračunom in računovodstvom, ki so ločeni od
premoženja, proračuna in računovodstva države.
(2) Upravljavec je odgovoren za svoje
lastno upravljanje in vodenje ter notranji nadzor.
2.f člen
(Upravljanje prevoznikov v skladu s
poslovnimi načeli)
(1) Prevozniki delujejo v skladu z zakonom,
ki ureja gospodarske družbe.
(2) Prevozniki samostojno predvsem:
- določijo svojo notranjo organiziranost;
- nadzorujejo dobavo in trženje storitev ter določajo njihovo ceno;
- sprejemajo odločitve v zvezi z osebjem, premoženjem in nabavo;
- širijo svoj tržni delež, razvijajo nove tehnologije in nove
storitve ter sprejemajo inovativne tehnike upravljanja;
- vzpostavijo nove dejavnosti na področjih, povezanih s poslovanjem v
železniškem prometu.
(3) Družbeniki prevoznikov v javni lasti
ali pod javnim nadzorom lahko v aktih družbe določijo, da se za večje poslovne
odločitve zahteva njihovo soglasje ali soglasje organa nadzora družbe.
II. PREVOZNE STORITVE V ŽELEZNIŠKEM PROMETU
3. člen
(javni prevoz in prevoz za lastne potrebe)
(1) Prevozne storitve v železniškem prometu
opravlja prevoznik kot javni prevoz. Javni prevoz je prevoz potnikov ali blaga,
ki je pod enakimi pogoji dostopen vsakomur in ki ga prevoznik opravlja na
podlagi sklenjene pogodbe o prevozu.
(2) Prevoz za lastne potrebe je prevoz oseb
ali blaga v železniškem prometu, ki ga prevoznik opravlja za potrebe svoje
dejavnosti.
(3) Prevozne storitve v železniškem prometu
se izvajajo po tržnih pogojih, kolikor ta zakon ne določa drugače.
4. člen
(državna nadomestila)
(1) Prevozniku, ki opravlja:
-
železniški prevoz potnikov v mednarodnem
prometu,
-
železniški prevoz blaga in
-
kombinirani prevoz,
lahko država zaradi
uresničevanja posebnih interesov nadomešča del sredstev za naložbe, za
raziskave in del stroškov prevozov, s katerimi se mu zagotavlja enakopraven
ekonomski položaj s prevozniki blaga in potnikov v drugih vrstah prometa,
oziroma zagotavlja povračilo stroškov, ki jih ima zaradi tega, ker opravlja
prevoz, ki ga ne bi opravljal, če bi ga opravljal le zaradi svojega ekonomskega
interesa.
(2) Za nadomestilo lahko zaprosi prevoznik,
ki je registriran v Republiki Sloveniji in ki z obrazloženo zahtevo lahko
izkaže, da je skladno s prvim odstavkom tega člena upravičen do nadomestila.
Zahtevi mora priložiti dokazila o razliki med realizirano prodajno ceno in
stroški prevoza ter ceno, ki jo dosegajo drugi prevozniki, oziroma dokazilo o
ekonomski upravičenosti naložbe ali smotrnosti raziskave.
(3) Pri presoji upravičenosti zahteve
prevoznika za nadomestilo stroškov se upoštevajo naslednji kriteriji:
- javni interes;
- možnost dostopa do drugih oblik prevoza, če gre za prevoz potnikov
ali blaga;
- razliko med prihodkom na osnovi tarife in stroški prevoznika;
- razliko med prihodki, ki jih prevoznik lahko doseže na trgu in
dejanskimi stroški prevoza;
- usmerjenost raziskovalnega dela v dolgoročno zasnovo razvoja
slovenskega železniškega prometa s poudarkom na uresničevanju nacionalnega
programa razvoja javne železniške infrastrukture;
- vpliv naložbe na varnost železniškega prometa in na kvalitativne
ter kvantitativne možnosti, ki jih le-ta zagotavlja uporabnikom.
(4) Vlada predpiše način uporabe kriterijev
in pomen posameznega kriterija iz prejšnjega odstavka tega člena.
(5) Medsebojne pravice in obveznosti
uredita upravičenec, ki mu je bilo nadomestilo odobreno, in ministrstvo,
pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), s pogodbo.
(6) Prevoznik, ki je prejel državno
nadomestilo, mora zaradi preglednosti uporabe nadomestil, ki jih je prejel,
voditi ločene evidence o prejetih nadomestilih in posredovati vse podatke,
skladno z zahtevami ministrstva.
5. člen
(kombinirani prevoz)
(1) Kombinirani prevoz je prevoz blaga, pri
katerem se zabojnik dolžine najmanj 6 m, zamenljivo tovorišče, tovorna
prikolica, sedlasti polpriklopnik z vlečno enoto ali brez nje in cestno tovorno
vozilo prevaža v železniškem prometu ali po vodni plovni poti, pri čemer se
dovoz in odvoz intermodalnih prevoznih enot z nakladališč ali razkladališč do
najbližjega terminala za kombinirani prevoz, oziroma pristanišča RO-RO,
opravita s cestnim prevozom.
(2) Vlada z uredbo določi razdaljo dovoza
in odvoza po cestnem omrežju, dokumente, ki jih mora za izvajanje dovoza in
odvoza zagotoviti prevoznik, takse in druge pristojbine, ki jih mora plačevati
prevoznik za dovoz in odvoz, ter morebitne oprostitve plačila taks in
pristojbin skladno z zakonom in druga vprašanja, povezana z operativnim
izvajanjem dovoza in odvoza.
6. člen
(prevoz potnikov)
(1) Prevoz potnikov v notranjem in
čezmejnem regijskem železniškem prometu zagotavlja država kot javno dobrino z
obvezno gospodarsko javno službo v obsegu, ki jo določa prometna politika na
področju javnega potniškega prometa.
(2) Obseg storitev obvezne gospodarske
javne službe iz prejšnjega odstavka za posamezno voznoredno obdobje se določi z
voznim redom za potniški promet,ki ga sprejme izvajalec gospodarske javne
službe po predhodnem soglasju ministrstva. Pri tem ministrstvo zagotavlja
celovitost in usklajenost sistema javnega potniškega prometa.
(3) Če so potrebe prebivalcev določenega območja
večje od ponudbe prevoza, ki je zagotovljen s službo iz prejšnjega odstavka,
jih skladno s svojimi potrebami in možnostmi lahko zagotavlja tudi lokalna
skupnost tako, da za povečan obseg storitev zagotovi sredstva, ki jih sicer za
storitve iz prvega odstavka tega člena zagotavlja država.
(4) Država ali lokalna skupnost zaradi
smotrnosti in doseganja večje kakovosti uslug javnega potniškega prometa
zagotavlja kot javno dobrino prevozne storitve, ki jih na načelih enotne in
celovite ponudbe izvajajo prevozniki v različnih vrstah prometa.
7. člen
(ravnanje ob stavki)
(1) Med stavko morajo železniški delavci v
skladu s predpisi o varnosti železniškega prometa, zagotavljati minimalni obseg
prevoznih storitev v železniškem prometu, s katerim se zagotavlja varnost ljudi
in premoženja in so nenadomestljiv pogoj za delo pravnih in fizičnih oseb ter
izpolnjevanje mednarodnih obveznosti. S kolektivno pogodbo za dejavnost
železniškega prometa in z dogovorom, sklenjenim na njeni podlagi, se določijo
elementi za izdelavo voznega reda ter način dela med stavko.
(2) Med stavko morajo delavci opravljati
tudi prevozne storitve v železniškem prometu za obrambo, zaščito in reševanje
oziroma dela, ki so potrebna, da se med naravno in drugo nesrečo rešijo
človeška življenja in premoženje.
(3) Stavka, ki se izvaja skladno s
predpisi, kolektivno pogodbo in na njeni podlagi sklenjenim dogovorom, se ne
šteje za posebne razmere v gospodarstvu v smislu 8. člena tega zakona.
8. člen
(ravnanje ob posebnih razmerah)
(1) Ob posebnih razmerah, ki jih ugotovi
vlada (naravne in druge nesreče, motnje v gospodarstvu ipd.), lahko ta določi
prednostne prevozne storitve v železniškem prometu.
(2) Vlada lahko pooblasti ministra,
pristojnega za promet, da v primerih iz prejšnjega odstavka določi vlake, ki
morajo voziti, in delo, ki mora biti v zvezi s tem opravljeno, pri čemer mora
ob naravnih in drugih nesrečah upoštevati odločitve organov, ki vodijo zaščito,
reševanje in pomoč.
(3) V vojnem ali izrednem stanju lahko
minister, pristojen za promet, določi način dela pri prevoznikih in tistih
pravnih osebah, ki opravljajo gospodarsko javno službo v železniškem prometu.
III. ŽELEZNIŠKA INFRASTRUKTURA
1. Javna železniška infrastruktura
9. člen
(status javne železniške infrastrukture in
upravljanje)
(1) Javna železniška infrastruktura so
objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa
ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi namenski rabi.
(2) Javna železniška infrastruktura je
grajeno javno dobro v lasti države in se uporablja na način in pod pogoji,
določenimi s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(3) Železniški promet na javni železniški
infrastrukturi se odvija pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo varnost
železniškega prometa. Prevozne storitve v železniškem prometu morajo biti
opravljene skladno s predpisi, ki urejajo javni prevoz potnikov in blaga.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka
tega člena je na javni železniški infrastrukturi mogoče pridobiti služnost
napeljevanja vodovoda in kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih
napeljav, plinovoda, služnost prehoda ter pravico do uporabe na podlagi zakupa
ali najema. Pogodbe o služnosti in zakupno ali najemno pogodbo sklepa z
uporabnikom upravljavec.
(5) Država lahko zaradi javne koristi del
javne železniške infrastrukture izroči v uporabo lokalni skupnosti, ki to javno
infrastrukturo potrebuje za zadovoljevanje potreb prebivalcev svojega območja
po javnem prevozu ali zadovoljevanje potreb svojega gospodarstva, ki ga
prevoznik noče ali ne more zagotoviti. Javna železniška infrastruktura v tem
primeru ostane državna last, država in lokalna skupnost pa s pogodbo, ki jo v
posameznem primeru v imenu države na podlagi pooblastila vlade sklene upravljavec,
uredita medsebojna razmerja zlasti v zvezi z vzdrževanjem javne železniške
infrastrukture in vodenjem prometa na njej ter zagotavljanjem prometne
varnosti.
10. člen
(sestavni deli javne železniške
infrastrukture)
(1) Sestavni deli javne železniške
infrastrukture so:
-
zemljišča, na katerih je zgrajena javna
železniška infrastruktura in zemljišča, ki so namenjena njeni funkcionalni
rabi;
-
tiri in progovno telo, vključno s povezovalnimi
tiri, nasipi, useki, drenažami, odvodnimi jarki in kanali, obložnimi zidovi,
nasadi za zaščito pobočij itd.;
-
zgornji ustroj zlasti tirnice, vodilne tirnice,
pragovi, vezni in pritrdilni material, greda, vključno s tamponskim slojem,
kretnice, križišča, obračalnice in prenosnice (razen tistih, ki so izključno
namenjene lokomotivam);
-
potniški peroni;
-
tovorne klančine, vključno
s tistimi na tovornih terminalih, dostopne poti, zidne
ograje, žive meje, palisade, protipožarni pasovi, naprave za ogrevanje kretnic,
snegolovi;
-
grajeni objekti, zlasti mostovi, prepusti,
nadhodi, predori, galerije, podporni in oporni zidovi ter objekti za zaščito
pred plazovi, padanjem kamenja in alarmne naprave;
-
nivojski prehodi, vključno z napravami za
zagotavljanje varnosti v cestnem prometu;
-
dostopne poti za potnike in dovoz blaga;
-
signalno-varnostne in telekomunikacijske
naprave na odprti progi, na železniških in ranžirnih postajah, vključno z
napravami za njihovo napajanje z električno energijo in prostori za te naprave,
tirne zavore;
-
električna razsvetljava za zagotavljanje
vodenja prometa in varnosti;
-
naprave za pretvorbo in prenos električne
energije kot pogonske energije za vleko vlakov, zlasti elektro-napajalne
postaje, energetski vodi od elektro-napajalnih postaj do voznega omrežja, vozno
omrežje z nosilno konstrukcijo;
-
stavbe, namenjene vodenju železniškega prometa,
in stavbe, ki se uporabljajo za neposredno opravljanje gospodarske javne službe
vzdrževanja obstoječe javne železniške infrastrukture;
-
ranžirne postaje s pripadajočimi napravami;
-
postajne zgradbe, postaje in postajališča,
razen stanovanj.
(2) Sestavni deli javne železniške
infrastrukture niso popravljalni tiri (tiri za popravilo železniških vozil in
odstranjevanje napak, nastalih pri natovarjanju tovorov), tiri v lokomotivskih
depojih in garažni tiri.
11. člen
(gospodarska javna služba vzdrževanja javne
železniške infrastrukture ter vodenja železniškega prometa)
(1) Vzdrževanje javne železniške
infrastrukture in vodenje železniškega prometa na njej je obvezna gospodarska
javna služba.
(2) Gospodarsko javno službo iz prejšnjega
odstavka opravlja upravljavec na podlagi pogodbe o opravljanju gospodarske
javne službe. Pogodba mora
vsebovati vse elemente, določene v Prilogi V Direktive 2012/34/EU, sklene pa se
za obdobje najmanj petih let. O vsebini pogodbe in strukturi plačil, ki so
namenjena za financiranje upravljavca, se dogovor sklene vnaprej za celotno
pogodbeno obdobje.
(3) Vzdrževanje javne železniške
infrastrukture obsega predvsem izvajanje oziroma organiziranje:
- vzdrževalnih del, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost in
zagotavljajo prometno varnost; v redna vzdrževalna dela sodi tudi zamenjava v
okviru vzdrževanja, ki pomeni zamenjavo komponent pri preventivnem in
korektivnem vzdrževanju z deli, ki imajo identično funkcijo in enako delujejo
ter nadzor nad podsistemi, zagotovitev vzpostavitve prevoznosti prog ob
naravnih in drugih nesrečah, vodenje registrov in evidenc in izvajanje meritev
posameznih parametrov ali delov sistema;
- obnov javne železniške infrastrukture.
(4) Vodenje železniškega prometa na javni
železniški infrastrukturi obsega predvsem:
- vodenje prometa vlakov;
- izvajanje voznega reda omrežja;
- opravljanje tehnološkega procesa dela na prometnih mestih;
- nadzor nad delom prevoznikov, ki ga zahteva opravljanje dela
skladno s tem zakonom in predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu;
- obveščanje varnostnega organa o sumu kršitve, ki jo je storil
prevoznik s svojim ravnanjem v nasprotju z licenco, varnostnim spričevalom ali
dodeljeno vlakovno potjo, in obveščanje Prometnega inšpektorata Republike
Slovenije o kršitvah določb predpisov, ki urejajo varnost v železniškem prometu.
(5) Vlada z uredbo določi način opravljanja
gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena in z upravljavcem sklene
pogodbo iz drugega odstavka tega člena.
(6) Upravljavec
vzpostavi in vodi informacijski sistem vodenja obnov javne železniške
infrastrukture, ki vsebuje podatke in dokumentacijo o vseh fazah obnov, pri tem
pa mora ministrstvu zagotoviti možnost neposrednega vpogleda v stanje obnov in
dokumentacijo, ki se vodi v okviru informacijskega sistema. Upravljavec vodi
tudi evidenco podatkov o izdatkih za obnove javne železniške infrastrukture.
(7) Minister natančneje določi vsebino
in način vodenja informacijskega sistema iz prejšnjega odstavka.
11.a člen
(gospodarjenje z javno železniško
infrastrukturo)
(1) Gospodarjenje z javno železniško
infrastrukturo izvaja upravljavec na podlagi pogodbe, ki jo sklene z vlado.
(2) Gospodarjenje z javno železniško
infrastrukturo obsega predvsem:
- pripravo predloga načrta vzdrževanja obstoječe javne železniške
infrastrukture;
- zagotavljanje podatkov in informacij za pripravo strokovnih podlag
za investicije na javni železniški infrastrukturi;
- pripravo strokovnih podlag za nove projekte, povezane z izvajanjem
nalog upravljavca iz tega člena in 11. ter 11.b člena tega zakona;
- sklepanje pravnih poslov, povezanih z gospodarjenjem z javno
železniško infrastrukturo in postajnimi poslopji, v primeru in obsegu, ko ti ne
služijo ali niso nujni za izvajanje njihovega osnovnega namena.
(3) Za gospodarjenje z javno železniško
infrastrukturo se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo ravnanje s
stvarnim premoženjem države, v delu, ki se nanaša na načela in postopke
ravnanja s stvarnim premoženjem države.
11.b člen
(druge naloge upravljavca)
(1) Upravljavec poleg nalog iz 11. in 11.a
člena tega zakona opravlja še naslednje naloge:
1.
nadzor nad izvajanjem vseh del na obstoječi javni železniški
infrastrukturi zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa;
2.
izdaja soglasij za posege v progovni in varovalni progovni pas v skladu
z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;
3.
izdelava in objava programa omrežja;
4.
dodeljevanje vlakovnih poti;
5.
določanje višine uporabnine, zaračunavanje in pobiranje uporabnine;
6.
izdelava, sprejem, uveljavitev in objava voznega reda omrežja;
7.
zagotavljanje učinkovitosti mednarodnih vlakovnih poti;
8.
zagotavljanje konkurenčnosti mednarodnega tovornega prometa;
9.
upravljanje z železniškimi postajnimi poslopji in stanovanji v lasti
Republike Slovenije, ki so v postajnih poslopjih.
(2) Upravljavec opravlja naloge iz tega
člena in naloge iz 11.a člena tega zakona na podlagi pogodbe iz drugega
odstavka 11. člena tega zakona.
11.c člen
(obveznosti in neodvisnost upravljavca)
(1) Če upravljavec opravlja svojo dejavnost
znotraj koncerna, v katerem je eden ali več prevoznikov v železniškem prometu v
celoti ali delno v lasti istega podjetja kakor upravljavec, jo opravlja kot
samostojen gospodarski subjekt.
(2) Naloge upravljavca izvaja odvisna
družba družbe Slovenske železnice, d.o.o..
(3) Upravljavec ima svoj tričlanski
nadzorni svet. Člane nadzornega sveta, ki niso predstavniki delavcev, imenuje
Vlada RS od tega enega člana na predlog ustanovitelja.
(4) Upravljavec mora podatke o poslovnih in
finančnih razmerjih z drugimi družbami v koncernu dati na voljo regulatornemu
organu na njegovo zahtevo.
(5) Zaradi preprečevanja navzkrižja
interesov člani nadzornega sveta upravljavca in člani poslovodstva upravljavca
ne smejo biti imenovani v organe vodenja in nadzora drugih odvisnih družb, ki
opravljajo storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, niti ne
smejo biti zaposleni kot vodilni delavci v kateri od teh družb. V organe
vodenja in nadzora upravljavca tudi ne morejo biti imenovane osebe, ki so bili
člani organa vodenja ali nadzora družbe, ki opravlja storitve v notranjem in
mednarodnem železniškem prometu, najmanj eno leto po koncu mandata v organu
družbe. V nadzorni svet upravljavca je lahko imenovanih le toliko članov
obvladujoče družbe oziroma družb v koncernu, da ti ob upoštevanju minimalnega
dovoljenega kvoruma ne dosežejo večine pri glasovanju. V nadzorni svet ne smejo
biti imenovani predstavniki družb, ki opravljajo storitve v notranjem in
mednarodnem železniškem prometu.
(6) Nadzor nad izvajanjem prejšnjega
odstavka opravlja regulatorni organ.
(7) Nadzorni svet upravljavca preverja
pravilnost izvajanja finančne preglednosti in pravila ločenosti ter varnega in
varovanega dostopa do informacijskega sistema.
(8) Sestava nadzornega sveta upravljavca in
natančnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati člani nadzornega sveta, se
določijo v aktu o ustanovitvi upravljavca.
(9) Če ne pride do navzkrižja interesov in
je zagotovljena zaupnost informacij, ki predstavljajo poslovno skrivnost po
zakonu, ki ureja gospodarske družbe, lahko upravljavec za določena dela, ki niso
povezana z dodeljevanjem vlakovnih poti in določanjem uporabnine, sklene
pogodbo s katero koli pravno ali fizično osebo, pri čemer ohrani pravico za
sprejemanje pomembnih odločitev o teh delih.
(10) Upravljavec, člani poslovodstva in
člani nadzornega sveta upravljavca ne smejo imeti nobenih neposrednih ali
posrednih poslovnih deležev v kateri koli odvisni družbi družbe Slovenske
železnice, d.o.o., ki opravlja storitve v notranjem in mednarodnem železniškem
prometu.
(11) Upravljavec mora zagotoviti omejenost
dostopa do svojega informacijskega sistema, ki se nanaša na dodeljevanje
vlakovnih poti, zaračunavanje uporabnine, izdelavo voznega reda in vodenja
prometa, od informacijskih sistemov obvladujoče in odvisnih družb, ki
opravljajo storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu.
(12) Upravljavec mora pred sprejetjem
poslovnega načrta prosilcem, na prošnjo pa tudi potencialnim prosilcem
omogočiti dostop do ustreznih informacij o njegovi vsebini in možnost, da mu
sporočijo svoje mnenje v zvezi s pogoji za dostop do javne železniške
infrastrukture, za njeno uporabo ter v zvezi z njenimi značilnostmi,
zagotavljanjem in razvojem.
(13) Upravljavec mora vsaj en mesec pred
podpisom pogodbe iz drugega odstavka 11. člena tega zakona na svoji
spletni strani objaviti osnutek pogodbe ali vsaj bistvene elemente pogodbe
tako, da lahko prosilci pred podpisom podajo svoje mnenje. Upravljavec mora
sklenjeno pogodbo objaviti na svoji spletni strani najpozneje v enem mesecu po
njeni sklenitvi.
(14) Vlada Republike Slovenije z ustreznim
načinom financiranja opravljanja nalog upravljavca po pogodbi iz drugega
odstavka 11. člena tega zakona zagotovi, da izkaz uspeha upravljavca
infrastrukture, pod normalnimi pogoji poslovanja in v primernem obdobju, ki ni
daljše od petih let, vsaj uravnoteži prihodke upravljavca iz uporabnine,
presežkov iz drugih komercialnih dejavnosti, nepovratnih prihodkov iz zasebnih
virov in proračunskih sredstev, vključno s predplačili države, kadar je to v
skladu z zakonodajo, ki ureja področje javnih financ, z odhodki upravljavca za
opravljanje njegove dejavnosti. Vlada Republike Slovenije lahko od upravljavca
zahteva, da v primeru, ko je železniški promet konkurenčen drugim načinom
prometa, uravnoteži svoje prihodke in odhodke s prihodki iz uporabnine brez
financiranja iz državnega proračuna.
12. člen
(odvzem statusa grajenega javnega dobra)
(1) Delu javne železniške infrastrukture se
lahko odvzame status grajenega javnega dobra le, če ni več potreben za
odvijanje javnega železniškega prometa ter opravljanje prevoznih storitev v
javnem železniškem prometu.
(2) Če je delu javne železniške
infrastrukture odvzet status grajenega javnega dobra, odloča o njegovi
namembnosti vlada.
13. člen
(strategija
razvoja javne železniške infrastrukture)
(1) Cilji in naloge strategije razvoja
javne železniške infrastrukture in vzdrževanja javne železniške infrastrukture
se po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi natančneje določijo v strategiji
razvoja javne železniške infrastrukture, samostojno ali v okviru razvoja
celotnega področja prometa (v nadaljnjem besedilu: strategija razvoja), ki jo
sprejme Vlada Republike Slovenije za obdobje najmanj petih let in se objavi na
spletni strani.
(2) S strategijo razvoja se v zvezi z
investicijami v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanjem javne
železniške infrastrukture podrobneje določijo vrstni red prednostnih nalog
investicij v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanja javne železniške
infrastrukture, viri sredstev za njihovo uresničitev ter dinamika in obseg uresničevanja
posameznih nalog v načrtovalnem obdobju. Določitev prednostnih nalog mora
temeljiti na prometno-političnih in razvojnih ciljih ob upoštevanju objektivnih
prometnih, tehničnih, ekonomsko-finančnih in okolje-varstvenih merilih.
(3) Na podlagi strategije razvoja na
predlog upravljavca ministrstvo sprejme letni načrt obnov in vzdrževanja javne
železniške infrastrukture za koledarsko leto.
(4) Letni načrt investicij javne železniške
infrastrukture na predlog gospodarske družbe iz prvega odstavka 13.a člena
tega zakona sprejme ministrstvo.
(5) Inženiring v javno železniško
infrastrukturo, potreben za izvajanje strategije razvoja javne železniške
infrastrukture, obsega zlasti:
- pripravo, organiziranje in koordinacijo investicij v vseh fazah
investicijskega procesa;
- organiziranje in izvajanje revizij projektne dokumentacije.
13.a člen
(investicije)
(1) Inženiring
iz petega odstavka prejšnjega člena za investitorja izvaja gospodarska družba,
ki jo določi Vlada Republike Slovenije, da kot notranji izvajalec za državo,
njene organe in pravne osebe javnega prava opravlja storitve investicijskega
inženiringa. Edini ustanovitelj in družbenik te družbe
je Republika Slovenija. Poslovni delež družbe se ne more deliti ali prenesti na
drugo osebo.
(2) Družba iz prejšnjega odstavka
vzpostavi in vodi informacijski sistem vodenja investicij v javno železniško
infrastrukturo, ki vsebuje podatke in dokumentacijo o vseh fazah investicij,
pri tem pa mora ministrstvu zagotoviti možnost neposrednega vpogleda v stanje
investicij in dokumentacijo, ki se vodi v okviru informacijskega sistema.
(3) Minister natančneje določi vsebino
in način vodenja informacijskega sistema iz prejšnjega odstavka.
(4) (črtan)
13.b člen
(črtan)
14. člen
(javno zasebno partnerstvo za razvoj javne
železniške infrastrukture)
(1) Gradnja in nadgradnja
javne železniške infrastrukture, predvidena s
strategijo razvoja, se lahko zagotovi tudi v obliki
javno zasebnega partnerstva, skladno z določili zakona, ki ureja javno zasebno
partnerstvo in tega zakona. V tem primeru mora biti pod enakimi pogoji
zagotovljen prost dostop do železniške infrastrukture in stopnja varnosti
železniškega prometa kot velja za obstoječo javno železniško infrastrukturo.
(2) V javno zasebnem partnerstvu, katerega
predmet je nadgradnja obstoječega železniškega omrežja
ali gradnja nove proge, se zagotavlja funkcija upravljavca javne železniške
infrastrukture tako, da koncesionar v obdobju koncesije, prevzame odgovornost
za poslovne učinke gospodarjenja in za poslovno tveganje v zvezi s predmetom
koncesije. Upravljavec iz 11.c člena tega zakona, pa v imenu in za račun koncesionarja prevzame odgovornost za
izvajanje funkcije upravljavca iz 11. člena tega zakona, če to funkcijo izvaja
pod ekonomsko primerljivimi pogoji, konkurenčno in v skladu z normativi za
izvajanje tovrstnih storitev na evropskem trgu.
(3) Vlada v aktu o javno-zasebnem
partnerstvu na predlog ministrstva določi predmet javno-zasebnega partnerstva,
uredi pravice in obveznosti koncesionarja javno-zasebnega partnerstva ter določi
predviden način financiranja javno-zasebnega partnerstva in druga finančna
razmerja.
(4) V primeru, da upravljavec iz 11.c člena tega zakona ne izpolnjuje
pogojev iz drugega odstavka tega člena, lahko vlada v okviru predmeta
javno-zasebnega partnerstva iz drugega odstavka določi, da izvajalec javno
zasebnega partnerstva opravlja obvezne gospodarske službe iz 11. člena tega
zakona, razen nalog iz četrtega odstavka 11. člena tega zakona, naloge iz 11.a
člena tega zakona ter naloge upravljavca iz 11.b člena tega zakona, razen nalog
iz druge alinee tega člena.
2. Dostop na javno železniško
infrastrukturo, licence za izvajanje prevoznih storitev, varnostna spričevala
in varnostna pooblastila
15. člen
(dodelitev vlakovne poti)
(1) Prevoznik lahko opravlja vožnjo na
javni železniški infrastrukturi, če je njemu ali drugemu prosilcu, za katerega
opravlja prevoz, dodeljena
vlakovna pot.
(2) Pravice
do uporabe vlakovne poti, ki je dodeljena prosilcu, ni dovoljeno prenesti na
drugega prevoznika ali jo uporabiti za drugo storitev.
(3) V kolikor prevoznik trguje z vlakovno
potjo v nasprotju s prejšnjim odstavkom, ga upravljavec izključi iz postopka
dodeljevanja vlakovnih poti za tekoče in naslednje voznoredno obdobje.
(4) Če
prevoznik uporablja vlakovno pot, ki je bila dodeljena prosilcu, ki ni
prevoznik, za izvajanje njegove poslovne dejavnosti, se to ne šteje za prenos
pravice uporabe.
(5) Upravljavec lahko dodeli vlakovno pot
prosilcu, ki nima sedeža v državi članici Evropske unije, če je zagotovljena vzajemnost pogojev in postopkov dodeljevanja
vlakovnih poti z državo, kjer je registriran prosilec.
(6) Prosilec
mora vložiti popolno vlogo za dodelitev vlakovne poti, ki bo dodeljena za
naslednje vozno‑redno obdobje, najkasneje do drugega ponedeljka v mesecu aprilu
tekočega leta. To ne velja za vlakovne poti za določen namen, ki se dodeljujejo
sproti glede na vloge prevoznikov in glede na proste zmogljivosti javne
železniške infrastrukture. Upravljavec mora o zahtevi za dodelitev vlakovne poti, ki jo je prejel od
prosilca ali mu jo je poslal pristojni organ države,
na ozemlju katere je izhodiščna točka določene prevozne storitve v železniškem
prometu, odločiti najkasneje do drugega ponedeljka v mesecu oktobru tekočega
leta, o zahtevi za dodelitev vlakovne poti za določen namen pa mora odločiti
čimprej, vendar najkasneje v petih dneh od prejema popolne vloge. V postopku
dodeljevanja vlakovne poti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni
upravni postopek, če s tem zakonom ni drugače določeno. Zoper odločbo upravljavca lahko prosilec vloži pritožbo
na regulatorni organ. Pritožba zoper odločbo upravljavca ne zadrži izvršitve. Vloga, ki je bila zavrnjena zaradi
nezadostnih infrastrukturnih zmogljivosti, se ponovno prouči ob naslednji
prilagoditvi voznega reda omrežja, če tako zahteva prosilec. Zainteresiranim
strankam morajo biti na voljo datumi teh prilagoditev. Upravljavec praviloma dodeljuje vlakovne
poti enkrat letno ob pripravi novega voznega reda omrežja za naslednje vozno‑redno
obdobje.
(7) Vloga za dodelitev vlakovnih poti iz
prejšnjega odstavka se vloži po elektronski poti v spletno aplikacijo
upravljavca. Dostop do uporabe spletne aplikacije se omogoči na podlagi pisne
vloge prosilca upravljavcu, ki uporabniku dodeli uporabniško ime in geslo.
Upravljavec odloči o dodelitvi vlakovne poti v spletni aplikaciji. Odločitev se
šteje za vročeno prosilcu, ko je vnesena v spletno aplikacijo. Za postopek
dodeljevanja vlakovnih poti se upravna taksa ne zaračuna. Vlakovne poti na
železniških tovornih koridorjih, vzpostavljenih na podlagi Uredbe 913/2010
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem
železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet (UL L št 276 z dne
20. 10. 2010, str. 22), se dodeljujejo v skladu s to uredbo.
(8) Pri
dodeljevanju vlakovne poti mora upravljavec upoštevati naslednje kriterije:
- obseg storitev;
- čim večjo izkoriščenost javne železniške infrastrukture;
- obseg dodatnih storitev, ki jih bo potreboval prevoznik;
- ponujena jamstva za dobro izvedbo prevoznih storitev v železniškem
prometu na zaprošeni vlakovni poti;
- druge elemente, ki vplivajo na gospodarno upravljanje javne
železniške infrastrukture.
(9) Prevoznik,
ki mu je dodeljena vlakovna pot, mora opravljati prevoz v javnem železniškem
prometu skladno s predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu. S pogodbo
prevoznik in upravljavec natančneje uredita medsebojna razmerja v zvezi z
zagotavljanjem tehničnih in drugih pogojev varnosti železniškega prometa.
Določbe pogodb, ki jih sklepa upravljavec s prevozniki, morajo biti nediskriminatorne.
(10) Upravljavec lahko zlasti v primeru
preobremenjene infrastrukture ukine vlakovno pot, ki se je najmanj en mesec
uporabljala v manjšem obsegu, kot ga določa program omrežja, razen če se to
zgodi zaradi neekonomskih razlogov, na katere prevoznik nima vpliva.
(11) Vlada
podrobneje predpiše način dodeljevanja vlakovnih poti ter način uporabe
kriterijev in pomen posameznega kriterija iz osmega odstavka tega člena.
15.a člen
(obveščanje o nameravani vlogi za
dodelitev vlakovne poti)
(1) Prosilec, ki namerava zaprositi za
dodelitev vlakovne poti, da bi izvajal mednarodno storitev potniškega prometa,
mora o tem obvestiti vse pristojne upravljavce infrastrukture in regulatorne
organe na predvideni vlakovni poti.
(2) Da bi omogočil presojo namena
izvajanja mednarodne storitve potniškega prometa v skladu s tretjim odstavkom
15.b člena tega zakona in morebitnih ekonomskih učinkov na obstoječe obvezne
gospodarske javne službe za izvajanje prevoza potnikov (v nadaljnjem besedilu
tega podpoglavja: javna služba) v skladu s prvim odstavkom 15.c člena tega
zakona, regulatorni organ obvesti organe, ki so dodelili pravico za izvajanje
javne službe, druge organe, ki imajo pravico omejiti dostop do javne železniške
infrastrukture v skladu s tem zakonom, ter vse prevoznike v železniškem
prometu, ki izvajajo javno službo na progi predvidene mednarodne storitve
potniškega prometa.
15.b člen
(pravica dostopa do javne železniške
infrastrukture)
(1) Prevozniki
Evropske unije imajo pod pravičnimi, nediskriminatornimi in preglednimi pogoji
pravico dostopa do javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji z
namenom opravljanja vseh vrst storitev prevoza blaga. Ta pravica vključuje
dostop do infrastrukture, ki povezuje pristanišča in druge objekte za izvajanje
železniških storitev iz 2. točke Priloge II Direktive 2012/34/EU, ter do
infrastrukture, ki jo uporablja ali bi jo lahko uporabljal več kot en končni
porabnik.
(2) Upravljavec
vsem prevoznikom Evropske unije na nediskriminatoren način zagotavlja minimalni
paket dostopa do infrastrukture, določen v tretjem odstavku 15.d člena tega
zakona.
(3) Prevozniki
Evropske unije imajo pravico dostopa do javne železniške infrastrukture v
Republiki Sloveniji, z namenom izvajanja mednarodnih storitev potniškega
prometa, pri čemer lahko potniki vstopajo in izstopajo na katerikoli postaji na
mednarodni progi, vključno s postajami na območju Republike Slovenije. Pri tem
mora biti glavni namen storitve prevoz potnikov med postajami, ki so v
različnih državah članicah. Ta pravica vključuje dostop do infrastrukture, ki
povezuje objekte za izvajanje železniških storitev iz 2. točke Priloge II
Direktive 2012/34/EU. Na zahtevo pristojnega organa, ki je podelil pravico za
opravljanje javne službe prevoza potnikov, upravljavca ali zainteresiranih
prevoznikov regulatorni organ odloči, ali je glavni namen storitve prevoz
potnikov med postajami, ki so v različnih državah članicah.
(4) Infrastrukturna zmogljivost se
šteje za razpoložljivo za izvajanje vseh vrst prevoznih storitev, ki so v
skladu s tehničnimi in drugimi značilnostmi posamezne proge, na kateri se želi
pridobiti vlakovno pot.
(5) Kadar obstajajo ustrezne
nadomestne proge, lahko upravljavec po posvetovanju z zainteresiranimi strankami določi, da se
določene infrastrukturne zmogljivosti (proge) uporabijo praviloma samo za
določene vrste prometa. V tem primeru upravljavec pri dodeljevanju infrastrukturnih zmogljivosti da tej vrsti
prometa prednost. Posebna infrastruktura, določena v tem odstavku, se uporablja
tudi za druge vrste prometa, če so zmogljivosti na voljo in je vozni park v
skladu s tehničnimi značilnostmi, potrebnimi za delovanje na tej progi.
(6) Kadar se določi posebna
infrastruktura v skladu s prejšnjim odstavkom, se to navede v programu omrežja.
15.c člen
(omejitev dostopa do javne železniške
infrastrukture)
(1) Če je na določenem
delu javne železniške infrastrukture že podeljena
pravica izvajanja javne službe in bi pravica prevoznikov iz tretjega odstavka
prejšnjega člena ogrozila gospodarsko ravnotežje pogodbe za izvajanje javne
službe, se ta pravica lahko omeji.
(2) Pravica iz tretjega odstavka 15.b
člena se omeji tako, da se prevozniku ob dodelitvi vlakovne poti določi, da
potniki lahko vstopajo ali izstopajo samo na začetni in končni postaji
vlakovnih poti, ki jih zajema ena ali več pogodb za izvajanje javne službe.
(3) O tem, ali bi gospodarsko
ravnotežje lahko bilo ogroženo, odloči regulatorni organ. Njegova odločitev
temelji na podlagi objektivne ekonomske analize in vnaprej določenih meril, ki
jih določi in javno objavi regulatorni organ.
(4) Odločitev regulatornega organa iz
prejšnjega odstavka lahko zahtevajo:
-
pristojni organ ki je podelil pravico z
opravljanje javne službe;
-
upravljavec;
-
prevoznik v železniškem prometu, ki izvaja
javno službo;
-
prevoznik v železniškem prometu, ki je zaprosil
za dostop.
(5) Subjekti iz prejšnjega odstavka so
regulatornemu organu dolžni posredovati vse informacije, potrebne za njegovo
odločitev. Regulatorni organ preuči prejete informacije, po potrebi zaprosi za
dodatne informacije in se po potrebi o njih posvetuje z vsemi vpletenimi
stranmi v roku enega meseca od prejema zahteve iz prejšnjega odstavka.
Regulatorni organ izda obrazloženo odločbo v roku šestih tednov od prejema vseh
potrebnih informacij.
(6) Po preteku rokov in ob izpolnitvi
pogojev, ki jih določi regulatorni organ v odločbi iz prejšnjega odstavka,
lahko subjekti iz četrtega odstavka tega člena in prevoznik, ki je zaprosil za
dostop do javne železniške infrastrukture, od regulatornega organa zahtevajo,
da ponovno preuči razmere in odloči, ali je gospodarsko ravnotežje pogodbe za
izvajanje javne službe še vedno ogroženo.
15.č člen
(dajatev za izvajanje storitve prevoza
potnikov)
(1) V kolikor
se dostop do javne železniške infrastrukture ne omeji v skladu s prejšnjim
členom, se lahko prevoznikom, ki izvajajo prevoz potnikov v notranjem ali
mednarodnem prometu med vsaj dvema postajama na območju Republike Slovenije in
se ne izvaja v okviru javne službe, naloži posebno dajatev.
(2) Dajatev iz prejšnjega odstavka
mora biti enaka za vse prevoznike ne glede na to, ali izvajajo notranji ali
mednarodni prevoz potnikov. Dajatev je nadomestilo za izgubo dohodka pri
izvajanju javne službe in je namenjeno izvajanju javne službe. Ta dajatev ne
sme presegati stroškov, ki so nastali z izvajanjem javne službe, ob upoštevanju
ustreznih prihodkov in razumnega dobička.
(3) Pri določitvi dajatve iz tega
člena se mora upoštevati predpise Evropske unije in
načela pravičnosti, preglednosti, nediskriminacije in sorazmernosti, predvsem
med povprečno ceno storitve potniku in višino dajatve. Celoten znesek dajatve
ne sme ogroziti ekonomske izvedljivosti storitve, za katero se dajatev določi.
(4) Podatke o dajatvah iz tega člena,
ki omogočajo sledljivost izvora dajatev in njihove uporabe, vodi ministrstvo. Te podatke na zahtevo
posreduje Komisiji Evropske unije.
(5) V primeru iz prvega odstavka tega
člena dajatev določi Vlada Republike Slovenije.
15.d člen
(uporabnina)
(1) Za uporabo javne železniške
infrastrukture prevoznik plačuje upravljavcu uporabnino, ki je enakovredna in
nediskriminatorna za prevoznike v železniškem prometu, ki opravljajo
enakovredne prevozne storitve na podobnem delu trga. Uporabnina je namenjena
kritju stroškov opravljanja dejavnosti upravljavca.
(2) Uporabnina za minimalni paket storitev dostopa
do javne železniške infrastrukture iz tretjega odstavka tega člena in za dostop
do infrastrukture, ki povezuje objekte iz četrtega odstavka tega člena mora
biti enaka stroškom, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storitve
železniškega prevoza.
(3) Minimalni paket storitev dostopa do
javne železniške infrastrukture obsega:
- obravnavo prošenj za dodelitev železniških infrastrukturnih
zmogljivosti;
- pravico do uporabe dodeljenih zmogljivosti;
- uporabo železniške infrastrukture, vključno s kretnicami in tirnimi
zvezami;
- vodenje- upravljanje in signalizacijo z urejanjem, odpravo ter
sporočanjem in zagotavljanjem informacij o vožnjah vlakov;
- uporabo napajalnega sistema za električno vleko, kjer je na voljo;
- vse druge informacije, potrebne za izvajanje ali opravljanje
prevoznih storitev, za katere so bile zmogljivosti dodeljene.
(4) Objekti za izvajanje železniških
storitev do katerih je potrebno omogočiti dostop so:
- potniške postaje, njihova poslopja in druge naprave, vključno s
prikazovalniki potovalnih informacij in primernimi prostori za izdajo vozovnic;
- tovorni terminali;
- ranžirne postaje in naprave za sestavo vlakov, vključno z napravami
za ranžiranje;
- odstavni tiri;
- naprave za vzdrževanje, z izjemo večjih vzdrževalnih naprav,
namenjenih za hitre vlake ali druge vrste voznega parka, ki potrebujejo posebne
naprave;
- druge tehnične naprave, vključno z napravami za čiščenje in pranje;
- naprave v morskih pristaniščih in pristaniščih v notranjosti držav,
povezane z železniškimi dejavnostmi;
- naprave za podporo;
- naprave za oskrbo z gorivom in oskrba z gorivom, za katere se
uporabnina na računih prikaže ločeno.
(5) Uporabnina za minimalni paket storitev
dostopa do javne železniške infrastrukture iz tretjega odstavka tega člena in
za dostop do infrastrukture, ki povezuje objekte iz prejšnjega odstavka se
lahko:
- poveča za dajatve, ki odražajo nezadostno infrastrukturno
zmogljivost na določenem odseku v času preobremenjenosti infrastrukture;
- poveča za stroške vplivov železniškega prometa na okolje, vendar
samo če se ti stroški zaračunavajo tudi cestnemu tovornemu prometu skladno s
pravom EU, pri čemer mora biti zagotovljena sledljivost izvora in zaračunavanja
teh stroškov;
- poveča za pribitke na podlagi učinkovitih, preglednih in
nediskriminatornih načel. Preden se lahko naložijo pribitki, mora upravljavec
oceniti njihov pomen na specifične tržne segmente in pri tem morajo biti
upoštevani najmanj pari iz točke 1 Priloge VI Direktive 2013/34/EU. Seznam
tržnih segmentov se objavi v programu omrežja največ za pet let, ki mora biti
spremljan s strani regulatornega organa;
- poveča za posebne investicijske projekte ali posebne investicijske
projekte, ki so bili dokončani po letu 1988 na podlagi dolgoročnih stroškov
takšnih projektov, če ti povečujejo učinkovitost ali stroškovno učinkovitost,
in jih drugače ni mogoče ali jih ni bilo mogoče izvesti ter lahko vključuje
tudi delitev tveganja, povezanega z novimi naložbami ali;
- zmanjša zaradi uporabe železniških koridorjev opredeljenih v
Odločbi Komisije z dne 22. julija 2009 o spremembi Odločbe 2006/679/ES o
tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom
vodenje-upravljanje in signalizacija vseevropskega železniškega sistema za
konvencionalne hitrosti (UL L št. 194 z dne 25. 7. 2009, str. 60), ki
spodbuja prevoznike, da opremijo vozila z različico sistema ETCS iz Odločbe
Komisije z dne 23. aprila 2008 o spremembi Priloge A k Odločbi 2006/679/ES
o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom
vodenje-upravljanje in signalizacija vseevropskega železniškega sistema za
konvencionalne hitrosti ter Priloge A k Odločbi 2006/860/ES o tehnični
specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom vodenje – upravljanje
in signalizacija vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (UL L
št. 136 z dne 24. 5. 2008, str. 11).
(6) Upravljavec v programu omrežja določi
način obračunavanja uporabnine.
(7) Za uporabo objekta za izvajanje
železniških storitev se uporabnina plačuje upravljavcu objekta, ki jo uporablja
za financiranje svoje dejavnosti.
(8) Upravljavec mora prosilcu zaračunati
dajatev za rezervacijo vlakovnih poti, kadar prosilec, ki mu je bila vlakovna
pot dodeljena, vlakovne poti ali njenega dela ne uporablja. Merila in način
zaračunavanja takšnih dajatev določi upravljavec v programu omrežja.
(9) Vlada predpiše vrednotenje kriterijev
za določanje višine uporabnine, varščine, postopek poračunavanja varščine in
uporabnine, način plačevanja in evidentiranja vplačil, oprostitve plačevanja,
nadzor nad plačevanjem ter sankcioniranje neplačevanja uporabnine.
15.e člen
(okvirna pogodba)
(1) Upravljavec
in prosilec lahko skleneta okvirno pogodbo, v kateri določita značilnosti
infrastrukturnih zmogljivosti za obdobje, ki je daljše od veljavnosti voznega
reda omrežja. Okvirna pogodba ne določa podrobnosti posamezne infrastrukturne
zmogljivosti, ampak je oblikovana tako, da navaja upravičene komercialne
potrebe prosilca.
(2) Okvirna pogodba se praviloma
sklepa za obdobje petih let in se obnavlja za obdobja, enaka njenemu prvotnemu
trajanju. Upravljavec lahko v
določenih primerih sklene okvirno pogodbo za daljše ali krajše obdobje.
Obdobje, daljše od petih let, je treba utemeljiti z obstojem gospodarskih
pogodb, posameznih naložb ali tveganj.
(3) V primeru obsežnih in dolgoročnih
naložb v posebno infrastrukturo iz šestega odstavka 15.b člena tega zakona, ki jih prosilec ustrezno
utemelji, se lahko sklene okvirna pogodba na tem delu infrastrukture za obdobje
do 15 let. Obdobje, daljše od 15 let, je dopustno le v izjemnih primerih,
zlasti v primeru obsežnih in dolgoročnih naložb in predvsem, kadar so takšne
naložbe vezane na pogodbene obveznosti, vključno z večletnim amortizacijskim
načrtom.
(4) Prosilec lahko v primeru iz
prejšnjega odstavka zahteva podrobno opredelitev karakteristik infrastrukturnih
zmogljivosti, ki mu bodo zagotovljene v času trajanja okvirne pogodbe, vključno
s pogostnostjo, obsegom in kakovostjo vlakovnih poti.
(5) Sklenjena okvirna pogodba ne
preprečuje, da bi določeno infrastrukturo uporabljali tudi drugi prosilci ali
da bi se uporabljala za druge storitve v železniškem prometu.
(6) Okvirna pogodba mora dopuščati
spremembo ali omejitev zapisanih pogodbenih pogojev tako, da se omogoči boljšo
uporabo oziroma izkoriščenost javne železniške infrastrukture.
(7) Razen v primerih iz prejšnjega
odstavka lahko okvirna pogodba določa odškodnino ali drugo nadomestilo za
nasprotno stranko, če se okvirna pogodba sporazumno spremeni ali preneha
veljati.
(8) Pred sklenitvijo okvirne pogodbe
mora prosilec pridobiti predhodno odobritev regulatornega organa.
(9) V okvirni pogodbi opredeljene
prosilčeve potrebe po vlakovnih poteh ne smejo zasesti vseh infrastrukturnih
zmogljivosti proge ali progovnega odseka v eni uri. Vlada Republike Slovenije
določi minimalni obseg prostih zmogljivosti, ki jih ni mogoče zasesti z
okvirnimi pogodbami.
(10) Upravljavec lahko zlasti v primeru preobremenjene infrastrukture zmanjša
rezervirane zmogljivosti, ki so se najmanj en mesec uporabljale v manjšem
obsegu, kot ga določa program omrežja, razen če se to zgodi zaradi neekonomskih
razlogov, na katere prevoznik nima vpliva.
(11) Splošne značilnosti sklenjenih
okvirnih pogodb morajo biti ob upoštevanju poslovne tajnosti dostopne vsem
zainteresiranim osebam.
15.f člen
(spodbude in režim učinkovitosti)
(1) Upravljavcu se s pogodbo iz drugega
odstavka 11. člena tega zakona določijo spodbude za zniževanje stroškov
zagotavljanja infrastrukture in višine uporabnine, kadar upravljavec izboljša
varnost, vzdrževanje in infrastrukturne storitve.
(2) Režim učinkovitosti je akt upravljavca,
s katerim se spodbuja zmanjševanje motenj v železniškem prometu in
izboljševanje kakovosti železniških storitev. Določijo se tudi kazni za vsa
ravnanja, ki motijo delovanje omrežja in denarna nadomestila v primeru motenj.
15.g člen
(čezmejni sporazumi)
Čezmejni sporazumi v železniškem prometu,
ki jih sklepa Republika Slovenija, skladno s predpisi, ki urejajo sklepanje
mednarodnih pogodb, ne smejo diskriminirati prevoznikov v železniškem prometu.
Ministrstvo mora pred sklenitvijo novega ali spreminjanjem obstoječega
sporazuma o tem obvestiti Evropsko komisijo, se z njo posvetovati in jo o
pogajanjih redno obveščati. Za sklenitev sporazuma mora Republika Slovenija
pridobiti soglasje Evropske komisije.
15.h člen
(spremljanje obsega trga)
Zaradi spremljanja razvoja trga
železniškega prevoza v Evropski uniji ministrstvo v sodelovanju z upravljavcem,
regulatornim organom, agencijo in prevozniki letno predloži Evropski komisiji
potrebne informacije o uporabi omrežja in razvoju okvirnih pogojev na področju
železniškega prometa, zlasti o:
- zaračunavanju uporabnin za železniško infrastrukturo;
- dodeljevanju infrastrukturnih zmogljivosti;
- naložbah v železniško infrastrukturo;
- spreminjanju cen in kakovosti storitev železniškega prometa;
- storitvah železniškega prometa iz 6. člena tega zakona;
- izdaji licenc in stopnji odprtosti trga;
- ovirah, ki preprečujejo večjo učinkovitost storitev v železniškem
prometu;
- zaposlovanju in socialnih razmerah v železniškem sektorju, ki se
pripravijo po posvetovanj s socialnimi partnerji.
15.i člen
(dostop do objektov za izvajanje
železniških storitev)
Upravljavec objektov za izvajanje
železniških storitev prevoznikom Evropske unije na nediskriminatoren način
zagotavlja dostop do objektov, navedenih v četrtem odstavku 15.d člena tega
zakona, vključno z dostopom do železniških tirov in storitev, ki se izvajajo v
teh objektih. Kadar upravljavca takšnega objekta neposredno ali posredno
nadzira organ ali gospodarski subjekt, katerega dejavnost je tudi upravljanje
objektov za izvajanje železniških storitev in ima prevladujoč položaj na trgu
storitev železniškega prevoza, za katerega se objekt uporablja, mora biti
upravljavec tega objekta organiziran tako, da je organizacijsko in glede
sprejemanja odločitev neodvisen od tega organa oziroma gospodarskega subjekta.
Ta neodvisnost se lahko zagotovi z ustrezno organizacijsko strukturo z ločenimi
oddelki v okviru istega pravnega subjekta. Upravljavec in organ oziroma
gospodarski subjekt vodita ločene poslovne račune, vključno z ločenimi
bilancami, in izkaz uspeha za vse objekte za izvajanje železniških storitev iz
četrtega odstavka 15.d člena tega zakona.
16. člen
(licenca in
pogoji za njeno pridobitev)
(1) Za izvajanje prevoznih storitev mora
prevoznik pridobiti licenco. Licenca ne daje pravice dostopa do železniške
infrastrukture.
(2) Agencija izda licenco prevozniku, ki
ima sedež v Republiki Sloveniji. Za pridobitev licence mora prevoznik
izpolnjevati pogoje glede:
- dobrega ugleda,
- finančne sposobnosti,
- strokovne usposobljenosti in
- kritja svoje civilnopravne odgovornosti.
(3) Prevoznik izpolnjuje pogoj dobrega
ugleda, če:
- član poslovodstva ni bil pravnomočno obsojen na zaporno kazen v
trajanju enega ali več let, zaradi storitve kaznivega dejanja zoper
gospodarstvo, kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa ali
kaznivega dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost,
- ni v stečajnem postopku.
(4) Zahteve v zvezi s finančno sposobnostjo
so izpolnjene, ko prevoznik dokaže, da bo v obdobju 12 mesecev lahko
izpolnjeval svoje obveznosti iz naslova dejavnosti, za katero želi pridobiti
licenco. Finančna sposobnost se preveri zlasti z letnimi izkazi prevoznika,
kadar prevozniki teh listin ne morejo predložiti pa z bilanco stanja. Prevoznik
licenčnemu organu predloži vsaj informacije, ki so navedene v Prilogi III
Direktive 2012/34/EU, na njegovo zahtevo pa tudi revizijska poročila, dokumente
bank, hranilnic, računovodske, revizorske in druge dokumente. Šteje se, da
prevoznik ni finančno sposoben, če je v obdobju zadnjega leta pred vložitvijo
vloge za izdajo licence najmanj trikrat zamudil s plačili davkov ali plačil za
socialno varnost za najmanj 90 dni.
(5) Prevoznik izpolnjuje pogoj strokovne
usposobljenosti, če izkaže, da ima oziroma bo imel vzpostavljen sistem vodenja,
v katerem bodo sodelovale osebe z znanjem ali izkušnjami za varno in zanesljivo
izvajanje dejavnosti, ter nadzora nad postopki in osebjem, ki zagotavljajo
varno in zanesljivo izvajanje dejavnosti, katerih vrsta je opredeljena v
licenci.
(6) Prevoznik izpolnjuje pogoj kritja svoje
civilnopravne odgovornosti, če je zmožen kriti morebitno odškodnino, ki bi jo
utrpeli potniki, prtljaga, tovor, pošta ali tretje osebe, zaradi opravljanja
njegove dejavnosti tako, da dokaže, da je ustrezno zavarovan za kritje svoje
odgovornosti v primeru nesreče ali da predloži druga ustrezna jamstva.
(7) Prevozniku se podeli licenca oziroma se
podaljša veljavnost začasne licence, če izpolnjuje pogoje za njeno pridobitev.
Pogoje za pridobitev licence mora prevoznik izpolnjevati ves čas njene
veljavnosti.
(8) Agencija javno objavi postopke za
izdajo licenc in o tem obvesti Evropsko komisijo.
(9) Agencija o vlogi za izdajo licence
odloči čim prej, vendar najpozneje v treh mesecih od predložitve popolne vloge.
Odločitev o izdaji ali zavrnitvi, licenčni organ utemelji in takoj sporoči
prevozniku, ki je zaprosil za licenco.
(10) Zoper odločitev agencije ni pritožbe,
dopusten pa je upravni spor.
(11) Prevoznik ne potrebuje licence za
izvajanje prevoznih storitev, kadar je njegova poslovna dejavnost izključno
omejena na:
- železniški potniški promet na samostojni lokalni in regionalni
železniški infrastrukturi;
- mestni ali primestni železniški potniški promet;
- železniški tovorni promet na območju postaje.
17. člen
(veljavnost licence)
(1) V Republiki Sloveniji velja licenca, ki
jo izda agencija. Veljajo tudi licence, ki jih izdajajo licenčni organi držav
članic Evropske unije.
(2) Licenca velja toliko časa, dokler
prevoznik izpolnjuje pogoje in zahteve, ki jih predpisuje ta zakon in na
njegovi podlagi izdani predpisi.
(3) Licenčni organ opravlja redni nadzor
nad izpolnjevanjem pogojev iz 16. člena tega zakona najmanj vsakih pet
let. Če licenčni organ resno dvomi, ali prevoznik izpolnjuje pogoje in zahteve
za podelitev licence, določene v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih,
lahko kadar koli preveri, ali jih dejansko izpolnjuje. Če ugotovi, da imetnik
licence ne izpolnjuje pogojev za njeno pridobitev, licenco začasno ali trajno
odvzame. Licenčni organ začasno odvzame licenco, če ugotovi, da imetnik licence
ne izpolnjuje pogojev za njeno pridobitev, razen v primeru iz osmega odstavka
tega člena. Če imetnik v roku, ki ga določi licenčni organ pri začasnem odvzemu
licence, ne more izpolniti vseh pogojev za njeno pridobitev, mu licenčni organ
trajno odvzame licenco. V primeru resnega dvoma, da imetnik licence, ki jo je
izdal licenčni organ druge države članice Evropske unije, ne izpolnjuje pogojev
za pridobitev licence, mora licenčni organ o tem nemudoma obvestiti licenčni
organ države članice, ki je licenco izdal.
(4) Če je licenca začasno ali trajno
odvzeta zaradi neizpolnjevanja finančne sposobnosti iz četrtega odstavka
prejšnjega člena, lahko licenčni organ izda začasno licenco pod pogojem, da
varnost prometa ni ogrožena. Začasna licenca lahko velja največ šest mesecev od
dneva njene izdaje.
(5) Če prevoznik ne izvaja prevoznih
storitev v železniškem prometu vsaj šest mesecev ali jih ne začne izvajati šest
mesecev od njene podelitve, lahko licenčni organ ponovno preveri izpolnjevanje
pogojev za njeno pridobitev in jo lahko začasno odvzame. Prevoznik lahko v
primeru, če začenja dejavnost izvajanja prevoznih storitev v železniškem
prometu, zaprosi za določitev daljšega roka. Licenčni organ lahko odobri
podaljšanje roka glede na naravo izvajanja storitev.
(6) O statusnih spremembah mora prevoznik
najpozneje v osmih dneh po prejemu sklepa registrskega sodišča obvestiti
licenčni organ. Licenčni organ, če gre za združitev ali prevzem, lahko odloči,
da mora prevoznik ponovno zaprositi za licenco. Od vložitve ponovnega zaprosila
za licenco do odločitve licenčnega organa lahko prevoznik opravlja prevozne
storitve v železniškem prometu v obsegu, kot mu to dovoljuje veljavna licenca,
razen če licenčni organ zaradi ogrožanja varnosti prometa trajno odvzame
licenco.
(7) Če namerava prevoznik spremeniti ali
razširiti svojo dejavnost železniškega prevoza, za katero mu je bila podeljena
licenca in bi to vplivalo na varnost železniškega prometa, mora licenco
predložiti licenčnemu organu v ponovni pregled. V tem primeru licenčni organ
ponovno preveri izpolnjevanje pogojev za pridobitev licence. V kolikor
prevoznik izpolnjuje pogoje za pridobitev licence, licenčni organ izda odločbo,
s katero spremeni že izdano odločbo o podelitvi licence, v primeru
neizpolnjevanja pogojev za pridobitev licence pa licenco začasno oziroma trajno
odvzame.
(8) Agencija trajno odvzame licenco
prevozniku, zoper katerega je pristojno sodišče izdalo pravnomočen sklep o
začetku stečajnega postopka.
(9) Če agencija prevozniku licenco začasno
ali trajno odvzame ali izda novo licenco oziroma podaljša njeno veljavnost,
mora nemudoma o tem obvestiti Evropsko železniško agencijo.
18. člen
(pogoji in postopek za pridobitev
varnostnega spričevala)
(1) Za vožnjo po progah železniškega
omrežja v Republiki Sloveniji mora prevoznik pridobiti varnostno spričevalo.
Prevozniku, ki želi prvič registrirati svojo dejavnost v Republiki Sloveniji
izda varnostno spričevalo agencija. V varnostnem spričevalu morata biti
navedeni vrsta in obseg storitev v železniškem prometu.
(2) Varnostno spričevalo lahko velja za
celotno ali samo za določeni del železniškega omrežja Republike Slovenije.
(3) Varnostno spričevalo je dokaz, da je
prevoznik vzpostavil svoj sistem varnega upravljanja in da izpolnjuje zahteve
tehničnih specifikacij o interoperabilnosti (v nadaljnjem besedilu: TSI) ter
druge zahteve zakonodaje Evropske Skupnosti in nacionalnih predpisov o varnosti
železniškega prometa.
(4) Varnostno spričevalo je sestavljeno iz:
- spričevala, s katerim prevoznik dokaže, da izvaja sistem varnega
upravljanja v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa in
- spričevala, s katerim se potrjuje, da je prevoznik sprejel ustrezne
ukrepe, potrebne za izpolnjevanje posebnih zahtev za varnost železniškega
prometa na določenem omrežju. Zahteve lahko vključujejo uporabo TSI in
nacionalnih varnostnih predpisov, pogoje, ki jih mora izpolnjevati osebje in
dovoljenje za začetek obratovanja tirnih vozil, ki jih uporablja prevoznik v
železniškem prometu.
(5) Za pridobitev spričevala iz druge
alinee prejšnjega odstavka, mora prosilec predložiti naslednje dokumente:
- dokumentacijo v zvezi s TSI ali deli TSI, nacionalnimi varnostnimi
prepisi in drugimi predpisi, ki veljajo za njegove dejavnosti, njegovim osebjem
in tirnimi vozili ter dokumente, iz katerih je razvidno na kakšen način njegov
sistem varnega upravljanja zagotavlja skladnost s TSI ali nacionalnimi
varnostnimi predpisi;
- dokumentacijo v zvezi s kategorijami izvršilnega osebja, vključno z
dokazilom, da v celoti izpolnjujejo zahteve iz TSI ali nacionalnih predpisov ter
da so pravilno potrjeni;
- dokumentacijo v zvezi s tipi tirnih vozil, ki obratujejo, vključno
z dokazilom, da v celoti izpolnjujejo zahteve iz TSI ali nacionalnih predpisov
in da so pravilno potrjeni.
Da bi se preprečilo
podvajanje dela in zmanjšalo število informacij, se predloži samo povzetek
dokumentacije v zvezi z elementi, ki so v skladu s TSI in drugimi zahtevami iz
direktiv 96/48/ES in 2001/16/ES z njunimi spremembami.
(6) Spričevalo, izdano v skladu s prvo
alineo četrtega odstavka tega člena v državi članici Evropske skupnosti, je za
enake storitve veljavno tudi v Republiki Sloveniji.
(7) V primeru, da namerava prevoznik v
Republiki Sloveniji izvajati dodatne storitve v železniškem prometu, mu
agencija izda dodatno nacionalno spričevalo v skladu z drugo alineo četrtega
odstavka tega člena.
(8) Varnostno spričevalo velja največ 5 let
in se ga lahko na vlogo prevoznika podaljša. Varnostno spričevalo se delno ali
v celoti dopolni, kadar se bistveno spremenita vrsta ali obseg dejavnosti.
(9) Imetnik varnostnega spričevala nemudoma
obvesti agencijo o vseh pomembnih spremembah pogojev za tisti del spričevala,
ki se spreminja. Poleg tega imetnik obvesti agencijo vselej, kadar zaposli novo
kategorijo osebja ali začne uporabljati nove vrste tirnih vozil.
(10) Agencija lahko zahteva, da se določeni
del varnostnega spričevala revidira, ko se bistveno spremeni varnostni
regulativni okvir. Če agencija ugotovi, da imetnik varnostnega spričevala ne
izpolnjuje več pogojev za izdano spričevalo, lahko prekliče veljavnost
spričevala iz prve oziroma druge alinee četrtega odstavka tega člena, pri čemer
mora obrazložiti razloge za svojo odločitev. Agencija o preklicu veljavnosti
dodatnega nacionalnega spričevala, izdanega v skladu s sedmim odstavkom tega
člena, nemudoma obvesti varnostni organ države članice, ki je izdal spričevalo
iz prve alinee četrtega odstavka tega člena. Prav tako mora agencija preklicati
veljavnost varnostnega spričevala, če je očitno, da ga imetnik v letu po
njegovi izdaji ni uporabljal v skladu z namenom, zaradi katerega je bilo
izdano.
(11) Agencija obvesti Evropsko železniško
agencijo v roku enega meseca o varnostnih spričevalih iz prve alinee četrtega
odstavka tega člena, ki so bila izdana, podaljšana, dopolnjena ali je bila
preklicana njihova veljavnost. V obvestilu navede ime in naslov prevoznika,
datum izdaje, obseg in veljavnost varnostnega spričevala ter, v primeru
preklica veljavnosti, razloge za svojo odločitev.
(12) Za zagotovitev izvedbe nalog iz tega
člena lahko agencija kadarkoli izvede upravni nadzor pri imetniku varnostnega
spričevala.
18.a člen
(dostop do sredstev za usposabljanje)
(1) Vsi prevozniki v železniškem prometu,
ki predložijo vlogo za varnostno spričevalo, imajo enakopraven in
nediskriminatoren dostop do sredstev za usposabljanje vlakovnega osebja, kadar
je to usposabljanje potrebno za izpolnitev pogojev za pridobitev varnostnega
spričevala.
(2) Ponujene storitve glede dostopa do
sredstev za usposabljanje morajo vključevati usposabljanje v zvezi s
poznavanjem prog, operativnimi pravili in postopki, sistemom signalizacije, in
sistemom upravljanja – nadzora in vodenja prometa ter intervencijskih postopkov
v primeru resnih nesreč, nesreč in incidentov, ki se izvajajo na teh progah.
(3) Upravljavci železniške infrastrukture
in njihovo izvršilno osebje imajo enakopraven in nediskriminatoren dostop do
sredstev za usposabljanje.
(4) Usposabljanje iz prvega odstavka tega
člena se zaključi z izpitom in podelitvijo spričevala o uspešno zaključenem
usposabljanju,če je tako usposobljeno vlakovno osebje pogoj za pridobitev
varnostnega spričevala.
(5) Agencija zagotovi, da so pri
usposabljanju izpolnjene varnostne zahteve iz TSI ali nacionalnih varnostnih
predpisov. Za zagotovitev izvedbe te naloge lahko kadarkoli izvede upravni
nadzor.
(6) Če so sredstva za usposabljanje
dostopna samo v okviru storitev, ki jih izvaja samo en prevoznik ali
upravljavec, so sredstva in storitve dostopne tudi drugim prevoznikom po
primerni in nediskriminatorni ceni, ki je stroškovna in lahko vključuje
profitno maržo.
(7) Pri zaposlovanju novega vlakovnega
osebja in drugih izvršilnih železniških delavcev mora prevoznik upoštevati tudi
usposobljenost, kvalifikacije in izkušnje, pridobljene pri drugih prevoznikih.
V ta namen mora biti temu osebju omogočen dostop do dokumentov, ki izkazujejo
usposobljenost, kvalifikacije in izkušnje ter pridobitve in pošiljanje kopij
le-teh.
(8) V vsakem primeru je vsak prevoznik v
železniškem prometu in upravljavec odgovoren za raven usposobljenosti in
kvalifikacij svojega izvršilnega osebja.
18.b člen
(podeljevanje varnostnega pooblastila
upravljavcu železniške infrastrukture)
(1) Za upravljanje javne železniške
infrastrukture mora upravljavec pridobiti varnostno pooblastilo, ki mu ga izda
agencija.
(2) Varnostno pooblastilo vsebuje:
- overitev, ki potrjuje, da upravljavec izvaja sistem varnega
upravljanja javne železniške infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja
varnost železniškega prometa;
- overitev, ki potrjuje, da upravljavec izpolnjuje posebne zahteve,
potrebne za varno načrtovanje, vzdrževanje in delovanje železniške
infrastrukture, vključno z vzdrževanjem signalnovarnostnih naprav in vodenjem
prometa.
(3) Varnostno pooblastilo velja največ pet
let in se ga lahko na vlogo upravljavca podaljša. Varnostno pooblastilo se
delno ali v celoti dopolni vselej, kadar se bistveno spremenijo železniška
infrastruktura ali načela za njeno delovanje in vzdrževanje. Imetnik
varnostnega pooblastila brez odlašanja obvesti agencijo o vseh navedenih
spremembah.
(4) Agencija lahko zahteva, da se določeni
del varnostnega pooblastila revidira, ko se bistveno spremeni varnostno
regulativni okvir.
(5) Če agencija ugotovi, da imetnik
varnostnega pooblastila ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev za pooblastilo, ki
ga je izdala, prekliče veljavnost pooblastila, pri čemer mora utemeljiti
razloge za svojo odločitev. Za zagotovitev izvedbe te naloge lahko kadarkoli
izvede upravni nadzor.
(6) Agencija v enem mesecu obvesti Evropsko
železniško agencijo o varnostnih pooblastilih, ki so izdana, podaljšana,
spremenjena ali je bila preklicana njihova veljavnost. V obvestilu navede ime
in naslov upravljavca, datum izdaje, obseg in veljavnost varnostnega
pooblastila ter, v primeru preklica veljavnosti, razloge za svojo odločitev.
18.c člen
(zahteve v zvezi s podeljevanjem varnostnega
spričevala in varnostnega pooblastila)
(1) Agencija odloči o vlogi za varnostno
spričevalo ali varnostno pooblastilo brez odlašanja najkasneje pa v štirih
mesecih po posredovanju vseh potrebnih informacij in dodatnih informacij, ki
jih zahteva agencija. Prosilec mora zahtevane dodatne informacije posredovati
nemudoma.
(2) Zaradi olajšanja ustanavljanja novih
prevoznikov v železniškem prometu in predložitve vlog prevoznikov iz drugih
držav članic Evropske unije, agencija izda podrobna
navodila o tem, kako pridobiti varnostno spričevalo. V teh navodilih navede vse
zahteve in prosilcu nudi na razpolago vse potrebne dokumente.
(3) Posebna navodila se izdajo za
prevoznike v železniškem prometu, ki zaprosijo za varnostno spričevalo v zvezi
s storitvami na določenem omejenem delu železniške infrastrukture, pri čemer je
treba posebej navesti predpise, ki veljajo za ta del.
(4) Navodila za predložitev vloge, ki
opisujejo in pojasnjujejo zahteve za varnostna spričevala in navajajo
dokumente, ki jih je treba predložiti, so prosilcem na voljo brezplačno. Vse
vloge za varnostna spričevala se predložijo v jeziku, ki ga določi agencija.
(5) Zoper odločitev agencije o varnostnem spričevalu in varnostnem
pooblastilu ni dovoljena pritožba, dopusten je upravni spor.
18.č člen
(regulatorni organ)
(1) Naloge regulatornega organa po tem
zakonu opravlja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: AKOS).
(2) Regulatorni organ je organizacijsko,
funkcionalno, pravno, finančno in pri odločanju neodvisen od upravljavca,
agencije, prosilcev in od katerega koli pristojnega organa, udeleženega v
postopku sklenitve pogodbe za opravljanje obvezne gospodarske javne službe s
področja železniškega prometa.
(3) Direktor AKOS in njegovi namestniki (v
nadaljnjem besedilu: predstavnik vodstva) za zagotovitev svoje neodvisnosti od
kakršnih koli interesov na trgu železniškega prometa, vsako leto predložijo
svetu AKOS izjavo o nezdružljivosti v kateri so navedeni vsi neposredni ali
posredni interesi, ki bi utegnili vplivati na njihovo neodvisnost in
opravljanje nalog. Predstavnik vodstva se izloči iz postopka sprejemanja
odločitev v primerih, ki se nanašajo na prevoznika, s katerim je imel
neposreden ali posreden odnos v letu pred začetkom postopka. Po koncu mandata v
regulatornem organu najmanj eno leto ne smejo imeti poklicne funkcije ali
odgovornosti v katerem koli reguliranem prevozniku ali subjektu v železniškem
prometu.
(4) Če ta zakon ne določa drugače, se za
vodenje, poslovanje in delovanje regulatornega organa uporabljajo zakon, ki
ureja elektronske komunikacije, in notranji akti regulatornega organa.
(5) Regulatorni organ vodi postopek in
izdaja posamične akte po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon
ne določa drugače.
(6) Zoper posamične akte regulatornega
organa ni dovoljena pritožba, dopusten pa je upravni spor. Regulatorni organ
lahko na zahtevo stranke zadrži izvršitev svoje odločitve, zoper katero je bila
vložena tožba v upravnem sporu, če bi ji lahko takojšnji učinek odločitve
povzročil nepopravljivo ali očitno čezmerno škodo. Ne glede na prejšnji stavek,
ohrani upravno sodišče pristojnost za odločanje o zadržanju izvršitve dokončne
odločitve regulatornega organa v skladu s predpisi, ki urejajo upravni spor.
(7) Posamični akti regulatornega organa se
objavijo na njegovi spletni strani, v obliki, ki upošteva prepoved objave
osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ali
poslovnih skrivnosti.
18.d člen
(naloge regulatornega organa)
(1) Prosilec za vlakovno pot ima pravico
vložiti pritožbo pri regulatornem organu, če meni, da je bil nepravično
obravnavan, diskriminiran ali kako drugače oškodovan, še zlasti proti
odločitvam upravljavca, ali proti odločitvam prevoznika ali upravljavca objektov
za izvajanje železniških storitev v zvezi s:
- programom omrežja;
- v programu omrežja vsebovanimi merili;
- postopkom dodeljevanja vlakovnih poti in odločitvami v tem
postopku;
- ureditvijo določanja in zaračunavanja uporabnine;
- ureditvijo dostopa v skladu s 15. členom tega zakona;
- dostopom do storitev in njihovim zaračunavanjem v skladu s
15. členom tega zakona.
(2) Regulatorni organ preuči vsako pritožbo
in po potrebi zahteva ustrezne informacije ter začne posvetovanje z vsemi
strankami v postopku v enem mesecu od prejema pritožbe. O vsaki pritožbi odloči
najpozneje v šestih tednih od prejema vseh potrebnih informacij.
(3) Regulatorni organ brez poseganja v
pristojnost organa, pristojnega za konkurenco, po uradni dolžnosti spremlja
konkurenčne razmere na trgu storitev v železniškem prometu, predvsem tako, da
preverja pogoje iz prvega odstavka tega člena, z namenom preprečevanja
diskriminacije prosilcev. V primeru diskriminacije prosilcev, izkrivljanja trga
ali druge oblike nezaželenega razvoja dogodkov na tem trgu, zlasti v zvezi z
akti, postopki in odločitvami, navedenimi v prvem odstavku tega člena, sprejme
ukrepe za njihovo odpravo oziroma preprečitev.
(4) Regulatorni organ zagotavlja, da so
uporabnine, ki jih določi upravljavec, v skladu z drugim oddelkom četrtega
poglavja Direktive 2012/34/EU nediskriminatorne. Pogajanja o višini uporabnin
za uporabo javne železniške infrastrukture med prosilci in upravljavcem so
dovoljena le, če potekajo pod nadzorom regulatornega organa. Regulatorni organ
posreduje, če je verjetno, da bodo v pogajanjih kršene določbe tega zakona.
(5) Regulatorni organ lahko odobri
nadaljnje zaračunavanje povišane uporabnine, ki vsebuje dajatev, ki odraža
nezadostnost infrastrukturnih zmogljivosti na določenem odseku v obdobjih
preobremenjenosti infrastrukture, če:
- načrta povečanja infrastrukturnih zmogljivosti ni mogoče uresničiti
zaradi razlogov, na katere upravljavec nima vpliva, ali
- razpoložljive možnosti niso ekonomsko ali finančno izvedljive.
(6) Regulatorni organ je pristojen, da izvaja
revizijo ali zahteva zunanjo revizijo nad upravljavcem, upravljavcem objektov
za izvajanje železniških storitev ali prevozniki, da bi preveril izvajanje
določb o ločevanju poslovnih računov iz 15.i in 22.a člena tega zakona. Od
subjektov, nad katerim se izvaja revizija, ima pravico zahtevati vse ustrezne
informacije, zlasti vse ali nekatere računovodske informacije, ki so navedene v
Prilogi VIII Direktive 2012/34/EU in so podrobne do zadostne mere, za katero se
presodi, da je potrebna in sorazmerna. Če regulatorni organ ugotovi
pomanjkljivosti v zvezi z dodeljevanjem državnih pomoči, o tem obvesti
ministrstvo, pristojno za finance.
(7) Regulatorni organ ima pravico od
upravljavca, agencije, prosilcev in vsake prizadete tretje stranke zahtevati
potrebne informacije. Zahtevane informacije se predložijo v razumnem roku, ki
ga določi regulatorni organ in ne presega enega meseca, razen v izjemnih
okoliščinah, ko regulatorni organ odobri podaljšanje za največ dva tedna.
Informacije, ki se predložijo regulatornemu organu, vključujejo vse podatke, ki
jih zahteva v okviru svoje pritožbene funkcije in naloge spremljanja
konkurenčnih razmer na trgih storitev železniškega prometa v skladu s tem
zakonom. Med te informacije spadajo tudi informacije, potrebne za statistične
namene in namen spremljanja trga.
(8) Regulatorni organ se redno, najmanj pa
vsaki dve leti, posvetuje s predstavniki uporabnikov storitev železniškega
tovornega in potniškega prevoza, da se upoštevajo njihovi pogledi na trg v
železniškem prometu.
(9) Regulatorni organ v sodelovanju z
varnostnim in licenčnim organom vzpostavi okvir za izmenjavo informacij in
medsebojno sodelovanje, z namenom preprečitve škodljivih vplivov na konkurenco
ali varnost na trgu storitev v železniškem prometu. Ta okvir vključuje
mehanizem, s katerim regulatorni organ zagotavlja varnostnemu in licenčnemu
organu priporočila o vprašanjih, ki lahko vplivajo na konkurenco na trgu
storitev v železniškem prometu, varnostni organ pa regulatornemu in licenčnemu
organu pošilja priporočila o vprašanjih, ki lahko vplivajo na varnost.
Posamezen organ v okviru svojih pristojnosti pred sprejetjem odločitve prouči
vsa tovrstna priporočila. Če ta organ odloči, da ne bo upošteval teh
priporočil, svojo odločitev utemelji.
(10) Regulatorni organ daje nezavezujoče
mnenje o osnutku poslovnega načrta upravljavca, osnutku pogodbe iz drugega
odstavka 11. člena tega zakona in o načrtu razširitve zmogljivosti, v
katerem se navede zlasti, ali navedeni dokumenti ustrezajo konkurenčnim
razmeram na trgih storitev železniškega prometa.
18.e člen
(financiranje regulatornega organa)
(1) Regulatorni organ se financira s
prihodki iz plačil prevoznikov in iz plačila upravljavca javne železniške
infrastrukture. Plačila po tem členu krijejo stroške, ki jih ima regulatorni
organ z izvrševanjem določb tega zakona.
(2) Obveznost plačila prevoznika iz
prejšnjega odstavka znaša 500 točk in je povečana za znesek, ki ustreza deležu
prevozniku zaračunane uporabnine iz 15.d člena tega zakona. Obveznost plačila
upravljavca javne železniške infrastrukture znaša 5500 točk.
(3) Vrednost točke in višina deleža iz
prejšnjega odstavka se določita s tarifo, ki je splošni akt regulatornega
organa.
(4) Predlog tarife iz prejšnjega odstavka
vsebuje posebno obrazložitev, v kateri se navedejo razlogi za sprejetje ali
spremembo tarife in cilji, ki bi jih tako dosegli, in mora biti prehodno javno
objavljen na spletni strani regulatornega organa. Predlog tarife mora
regulatorni organ najpozneje do 31. oktobra tekočega leta predložiti v soglasje
vladi, skupaj s programom dela in finančnim načrtom za prihodnje koledarsko
leto ter revidiranimi računovodskimi izkazi za preteklo koledarsko leto. Če
vlada do 15. decembra tekočega leta ne izda soglasja, se do uveljavitve nove
tarife uporablja veljavna tarifa.
(5) Pred izdajo ali spremembo tarife je
treba ugotoviti in predvideti stroške iz prvega odstavka tega člena ter
določiti rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od dveh mesecev, v
katerem so zavezanci iz prvega odstavka tega člena pozvani, da dajo svoje
mnenje, pripombe in predloge glede načrtovane izdaje ali spremembe tarife.
(6) Plačilo iz tega člena za posameznega
zavezanca po uradni dolžnosti, vnaprej za tekoče leto odmeri regulatorni organ
z odločbo.
(7) Zavezanci iz prvega odstavka tega člena
morajo svoje denarne obveznosti poravnati v rokih, ki so določeni z odločbo. Če
zavezanec v določenem roku ne poravna obveznosti, se ta prisilno izterja na
način in po postopku, ki velja za prisilno izterjavo davčnih obveznosti.
(8) Agencija, ki na podlagi 15.d člena tega
zakona določa višino uporabnine, mora najkasneje v 30 dneh od določitve višine
uporabnine to sporočiti regulatornemu organu.
18.f člen
(sodelovanje z regulatornimi organi držav
članic Evropske unije)
(1) Regulatorni organ sodeluje v mreži
regulatornih organov držav članic Evropske unije z namenom, da si z njimi
izmenjuje informacije o delu, načelih in praksi odločanja ter o težavah pri
razlagi prenesene zakonodaje Evropske unije o železnicah.
(2) Regulatorni organ sodeluje z regulatornimi
organi drugih držav članic Evropske unije tudi v okviru delovnih dogovorov
zaradi zagotavljanja medsebojne pomoči pri izvajanju nalog spremljanja trga,
obravnavanja pritožb ali v postopkih po uradni dolžnosti.
(3) V primeru pritožbe ali postopka po
uradni dolžnosti glede vprašanja dostopa do javne železniške infrastrukture ali
zaračunavanja uporabnine v zvezi z mednarodno vlakovno potjo ter pri
spremljanju konkurence na trgu storitev mednarodnega železniškega prevoza se
regulatorni organ posvetuje z regulatornimi organi vseh drugih držav članic
Evropske unije, čez katere teče zadevna mednarodna vlakovna pot, in po potrebi
z Evropsko komisijo ter od njih zahteva vse informacije, ki jih potrebuje pred
sprejetjem odločitve. Regulatorni organ zagotovi drugim regulatornim organom
držav članic Evropske unije, s katerimi se posvetuje, vse informacije, če zanje
zaprosijo. Te informacije se lahko uporabijo samo za namen, za katerega so bile
zahtevane.
3. Sprememba namembnosti zemljišč
19. člen
(odškodnina za spremembo namembnosti
zemljišč, potrebnih za gradnjo javne železniške infrastrukture)
Vlada lahko na predlog ministra,
pristojnega za promet, zniža ali oprosti plačila odškodnine zaradi spremembe
namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v delu, ki je prihodek proračuna
države, če gre za zemljišče, potrebno za gradnjo ali rekonstrukcijo javne
železniške infrastrukture.
20. člen
(črtan)
IV. JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET
21. člen
(javna agencija za železniški promet in
njene naloge)
(1) Za opravljanje nalog iz tega člena,
vlada ustanovi javno agencijo za železniški promet.
(2) Za izvrševanje javnih pooblastil izdaja
agencija splošne akte in upravne odločbe na podlagi tega zakona in zakona, ki
ureja varnost v železniškem prometu.
(3) Agencija opravlja naloge:
- varnostnega organa,
- certifikacijskega organa,
- ocenjevalnega organa in
- licenčnega organa.
(4) Člani sveta agencije ne smejo biti
zaposleni pri imetnikih tirnih vozil, proizvajalcih železniških podsistemov ali
delov podsistemov, prevoznikih, subjektih pristojnih za vzdrževanje,
upravljavcih, nosilcih bistvenih funkcij upravljavca in drugih fizičnih osebah,
ki so kakor koli neposredno povezane z nadgradnjami ali investicijami v javno
železniško infrastrukturo in oskrbovalnimi službami, za katere obstaja zaradi
njihovih povezav možnost konflikta med njihovimi zasebnimi interesi in javnimi
interesi, ki jih zasleduje agencija. Z aktom o ustanovitvi agencije se določijo
natančnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati člani sveta agencije.
(5) Agencija sodeluje z varnostnimi,
certifikacijskimi, licenčnimi in ocenjevalnimi organi drugih držav članic
Evropske unije zaradi uskladitve svojih meril odločanja z merili v Evropski
uniji in z Evropsko železniško agencijo.
21.a člen
(financiranje agencije in njenih nalog)
(1) Agencija se financira iz državnega
proračuna in iz lastnih prihodkov.
(2) Prihodki agencije so:
- plačila stroškov postopkov za dodeljevanje licenc, varnostnih
spričeval, varnostnih pooblastil in drugih posamičnih aktov z delovnega
področja agencije;
- drugi prihodki.
V. FINANCIRANJE
22. člen
(financiranje gospodarskih javnih služb in
razvoja javne železniške infrastrukture)
(1) Sredstva za izvajanje javne gospodarske
službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu
se zagotavljajo s prodajo storitev in iz državnega proračuna, ali proračuna
lokalne skupnosti.
(2) Sredstva za izvajanje obvezne
gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenje
prometa na njej, ter drugih nalog upravljavca iz 11.a in 11.b člena tega zakona
se zagotavljajo iz državnega proračuna ter iz drugih virov, če tako določa
zakon.
(3) Sredstva za investicije v javno
železniško infrastrukturo in sredstva za vzdrževalna dela v javno korist se
zagotavljajo iz državnega proračuna, lahko pa se zagotavljajo tudi s sredstvi
vlaganj domačih in tujih oseb in iz drugih virov skladno z zakonom.
(4) Sredstva za nadomestilo stroškov iz 4.
člena tega zakona zagotavlja prevoznikom, ki izvajajo prevoz potnikov v
mednarodnem železniškem prometu in/ali prevoz blaga, država iz proračuna.
22.a člen
(prepoved prenosa finančnih sredstev)
(1) Pravna oseba, ki opravlja dejavnosti,
povezane z upravljanjem železniške infrastrukture, ter dejavnosti, povezane s
prevoznimi storitvami, mora zagotoviti izdelavo in objavljanje ločenih izkazov
in bilanc stanja, na eni strani za poslovanje prevoznikov v železniškem
prometu, ki je povezano z njihovimi prevoznimi storitvami, in na drugi strani
za poslovanje, povezano z upravljanjem železniške infrastrukture. Javna finančna
sredstva, ki so dodeljena za eno od teh dveh področij dejavnosti, se ne smejo
prenesti na drugo področje dejavnosti. Računovodski izkazi, ki se nanašajo na
obe dejavnosti, morajo odražati prepoved prenosa javnih sredstev.
(2) Prevozniki v železniškem prometu morajo
izdelati in objaviti izkaz uspeha in bilanco stanja ter letno poročilo za
poslovanje v zvezi z zagotavljanjem prevoza blaga v železniškem prometu.
Sredstva za dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem prevoza potnikov v železniškem
prometu kot javne službe morajo biti prikazana ločeno v ustreznih poslovnih
računih in se ne smejo prenašati na dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem drugih
prevoznih storitev ali na kakršno koli drugo poslovanje.
23. člen
(črtan)
VI. NALOGE VARNOSTNEGA, LICENČNEGA, INŠPEKCIJSKEGA IN
PREISKOVALNEGA ORGANA
24. člen
(naloge
varnostnega organa)
(1) Varnostni organ opravlja naslednje
naloge:
1.
izdaja, podaljšanje, sprememba in preklic varnostnega spričevala ali
njegovega dela;
2.
izdaja, podaljšanje, sprememba in preklic varnostnih pooblastil;
3.
nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za pridobitev varnostnih spričeval in
varnostnih pooblastil;
4.
izdaja dovoljenj za začetek obratovanja strukturnih podsistemov, v
skladu z zakonom, ki ureja varnost v železniškem prometu;
5.
preverjanje ali podsistemi, ki jim je izdano dovoljenje za začetek
obratovanja, obratujejo in se vzdržujejo v skladu z bistvenimi zahtevami;
6.
nadzor nad skladnostjo strukturnih podsistemov ali delov podsistema z
bistvenimi zahtevami, določenimi z zakonom, ki ureja varnost v železniškem
prometu;
7.
nadzor nad ustreznostjo registracije tirnih vozil ter pravilnostjo in
posodobljenostjo varnostnih informacij v nacionalnem registru, vzpostavljenem v
skladu z zakonom, ki ureja varnost v železniškem prometu;
8.
spremljanje, pospeševanje, uveljavljanje in razvijanje varnostno
regulativnega okvira in sistema nacionalnih varnostnih predpisov, kar vključuje
pripravo predlogov podzakonskih predpisov s področja varnosti železniškega
prometa;
9.
izdelava letnih poročil o svojem delu za Evropsko železniško agencijo;
10. začasni
preklic in odvzem dovoljenj za strojevodje ter pošiljanje zahtevkov za začasni
preklic spričeval drugim organom držav članic, ki izdajajo dovoljenja za
strojevodje;
11. zagotavljanje,
da so vse dejavnosti, povezane z usposabljanjem, ocenjevanjem sposobnosti,
posodabljanjem dovoljenj in spričeval, stalno nadzorovane v skladu s sistemom
standardov kakovosti, razen dejavnosti, ki so že zajete v sistemu varnega
upravljanja;
12. izdaja,
posodobitev, zagotavljanje dvojnikov, začasni preklic in odvzem dovoljenja za
strojevodjo;
13. nadzor
nad rednim preverjanjem psihofizičnih sposobnosti in stalnim strokovnim
usposabljanjem strojevodij;
14. izdaja,
začasni preklic ali odvzem pooblastila subjektom usposabljanja in subjektom
preverjanja v skladu z zakonom, ki ureja varnost v železniškem prometu;
15. vodenje,
objava in posodabljanje registra izdanih dovoljenj za strojevodjo ter registra
subjektov usposabljanja in subjektov preverjanja;
16. kontrola
izdanih dovoljenj in spričeval za strojevodje na celotnem področju javne železniške
infrastrukture v Republiki Sloveniji;
17. javna
objava opisa postopka in drugih potrebnih informacij za pridobitev dovoljenja
za strojevodjo;
18. pošiljanje
informacij o statusu dovoljenj za strojevodjo pristojnim organom drugih držav
članic, Evropski železniški agenciji ali delodajalcu strojevodij na njihovo
utemeljeno zahtevo;
19. vodenje
in posodabljanje nacionalnega registra železniških vozil;
20. zagotavljanje
informacij o nacionalnih predpisih Evropski železniški agenciji, za vodenje
nacionalnega referenčnega dokumenta;
21. obveščanje
Evropske železniške agencije o izdanih, spremenjenih, preklicanih, odvzetih
varnostnih spričevalih, varnostnih pooblastilih in dovoljenjih za začetek
obratovanja strukturnih podsistemov;
22. presojanje,
ali je treba na podlagi varnostnega priporočila preiskovalnega organa, sprožiti
dodatne aktivnosti;
23. pošiljanje
priporočil regulatornemu in licenčnemu organu, ki se nanašajo na varnost
železniškega prometa;
24. sodelovanje
z regulatornim organom zaradi uresničevanja priporočil regulatornega organa, ki
lahko vplivajo na konkurenco na trgu storitev v železniškem prometu:
25. obveščanje
certifikacijskih, licenčnih in varnostnih organov drugih držav članic Evropske
unije v primeru utemeljenega suma kršitve, ki izhaja iz nalog nadzora;
26. priznavanje
upravljavca ali prevoznika za opravljanje nalog ocenjevalnega organa;
27. preverjanje
usposobljenosti priglašenih organov na podlagi zakona, ki ureja varnost v
železniškem prometu;
28. preverja
usposobljenost imenovanih organov na podlagi zakona, ki ureja varnost v železniškem
prometu.
(2) Varnostni organ je pristojni organ za
izvajanje Uredbe 1077/2012 z dne 16. novembra 2012 o skupni varnostni
metodi za nadzor, ki ga izvajajo nacionalni varnostni organi po izdaji
varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila (UL L št. 320 z dne
17. 11. 2012, str. 3).
(3) Naloge varnostnega organa se ne smejo
prenesti na upravljavca, prevoznika ali oskrbovalno službo. Varnostni organ
mora biti organizacijsko, finančno, pravno in pri odločanju neodvisen od
katerega koli prevoznika v železniškem prometu, upravljavca železniške
infrastrukture, prosilca in oskrbovalnih služb.
(4) Varnostni organ opravlja svoje naloge
na odprt, nediskriminatoren in pregleden način. Pri opravljanju svojih nalog
lahko zahteva tehnično pomoč upravljavca, prevoznika ali drugih za to
usposobljenih organov. Upravljavec ali prevoznik mora varnostnemu organu
omogočiti in zagotoviti nemoteno opravljanje nadzora v skladu s prvim in drugim
odstavkom tega člena, mu dovoliti vstop v poslovne prostore ter mu dati na razpolago
vse zahtevane podatke, listine in druge dokumente, ki se nanašajo na predmet
nadzora.
(5) Varnostni organ vsem udeleženim stranem
omogoči, da dajo svojo izjavo in pojasnijo svoja stališča. Varnostni organ brez
odlašanja odgovori na zahteve in vloge ter sporoči svoje zahteve glede
informacij, ki jih potrebuje za odločitev. Varnostni organ sprejme vse svoje
odločitve v štirih mesecih po predložitvi vseh zahtevanih informacij, razen
izdaje dovoljenj za strojevodje, ki jih mora izdati v enem mesecu od prejema
popolne vloge.
(6) Med razvojem varnostnega regulativnega
okvira se varnostni organ posvetuje z vsemi vpletenimi in zainteresiranimi
stranmi, vključno z upravljavcem, prevozniki v železniškem prometu,
vzdrževalci, uporabniki in predstavniki delavcev.
(7) Vsako leto varnostni organ objavi letno
poročilo o dejavnostih v prejšnjem letu in ga pošlje Evropski železniški
agenciji najpozneje do 30. septembra. Poročilo mora vsebovati informacije
o:
- razvoju varnosti na železnici, vključno z združevanjem skupnih
varnostnih kazalnikov iz Priloge I Direktive 2004/49/ES na ravni držav članic;
- pomembnih spremembah zakonodaje in ureditve v zvezi z varnostjo na
železnici;
- spremembah pri podeljevanju varnostnega spričevala in varnostnega
pooblastila;
- ugotovitvah in izkušnjah v zvezi z nadzorom nad upravljavci
železniške infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu;
- odstopanjih od sistema podeljevanja spričeval subjektom, pristojnim
za vzdrževanje tovornih vagonov;
- izkušnjah predlagateljev pri uporabi skupne varnostne metode za
ovrednotenje in oceno tveganja, po potrebi pa tudi o svojih lastnih izkušnjah v
zvezi uporabe te metode.
(8) Šteje se, da veljavno varnostno
spričevalo iz druge alinee četrtega odstavka 18. člena tega zakona, ki ga
prevozniku izda varnostni organ sosednje države, velja tudi na območju javne
železniške infrastrukture od državne meje do postaj izmenjave upravljavcev,
določenih v sporazumu, ki ureja mejni železniški promet, sklenjenem med
upravljavcem in upravljavci železniških infrastruktur sosednjih držav, v
katerem se določijo zahteve za izvajanje mejnega železniškega prometa.
(9) Varnostni organ sodeluje z varnostnimi
organi drugih držav članic Evropske unije zaradi uskladitve svojih meril
odločanja z merili v vsej Evropski uniji. Cilj sodelovanja je zlasti poenotenje
in usklajevanje podeljevanja varnostnih spričeval prevoznikom v železniškem
prometu, ki so jim dodeljene mednarodne vlakovne poti v skladu s postopkom iz v
skladu s postopkom iz 15. člena Direktive Evropskega parlamenta in Sveta
2001/14/ES z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških
infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške
infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 75 z dne
15. 3. 2001, str. 29).
24.a člen
(naloge licenčnega organa)
(1) Licenčni organ opravlja naslednje
naloge:
- izdaja, začasni odvzem, trajni odvzem ali sprememba licenc;
- izdaja, in odvzem začasne licence;
- nadzor nad veljavnostjo in izpolnjevanjem pogojev za izdano
licenco;
- sodelovanje z licenčnimi organi drugih držav članic Evropske unije
zaradi izmenjave izkušenj;
- obveščanje tujih licenčnih organov, če nosilec licence v naši
državi krši pogoje in zahteve, ki jih mora izpolnjevati, za izdano licenco;
- sodeluje z varnostnim in regulatornim organom za izmenjavo
informacij ali priporočil, namenjenih preprečevanju škodljivih vplivov na
konkurenco ali varnost na trgu storitev v železniškem prometu;
- obveščanje Evropske železniške agencije o izdanih, spremenjenih,
odvzetih in začasnih licencah.
(2) Licenčni organ ne sme opravljati
storitev železniškega prevoza in mora biti neodvisen od prevoznikov.
25. člen
(inšpekcijski nadzor in naloge
prekrškovnega organa)
(1) Prometni inšpektorat Republike
Slovenije izvaja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na
njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov in drugih splošnih aktov, v
skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(2) Neposredne naloge inšpekcijskega
nadzora po tem zakonu opravljajo inšpektorji za železniški promet (v nadaljnjem
besedilu: inšpektorji).
(3) Inšpektor mora izpolnjevati pogoje, ki
jih določa zakon, ki ureja varnost v železniškem prometu.
(4) Inšpektorju je zagotovljen enak
položaj, pravice in obveznosti kot jih ima inšpektor po zakonu, ki ureja
inšpekcijski nadzor.
(5) Inšpektor ima pri opravljanju nadzora v
skladu s tem členom, naslednje pravice in dolžnosti:
- odrediti odpravo ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti v
roku, ki ga določi;
- prepovedati nadaljnje izvajanje prevoznih storitev v železniškem
prometu prevozniku, če zanje nima veljavne licence ali varnostnega spričevala
ali če ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je pridobil ta dokument,
- prepovedati nadaljnje opravljanje nalog upravljavcu, če ne
izpolnjuje pogojev, določenih v varnostnem pooblastilu;
- druge pravice in dolžnosti, ki jih imajo inšpektorji po zakonu, ki
ureja inšpekcijsko nadzorstvo, vključno s pravicami in dolžnostmi prekrškovnega
organa.
(6) Zoper odločbo inšpektorja po prejšnjem
odstavku je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve. O pritožbi
zoper odločbo odloča ministrstvo. Pritožba zoper odločbo, s katero je odrejena
takojšnja odprava nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki neposredno ogrožajo
varnost železniškega prometa, ne zadrži njene izvršitve. Odgovorna oseba upravljavca
ali prevoznika je dolžna najkasneje v osmih dneh po preteku roka, določenega za
odpravo pomanjkljivosti, inšpektorja obvestiti o izpolnitvi z odločbo odrejenih
ukrepov.
(7) V kolikor inšpektor pri svojem delu
ugotovi, da niso več izpolnjeni pogoji pod katerimi so bili izdani varnostno
spričevalo, varnostno pooblastilo, dovoljenje za obratovanje strukturnih
podsistemov in dovoljenje za začetek obratovanja novih in bistveno spremenjenih
tirnih vozil, mora o tem takoj obvestiti varnostni organ.
26. člen
(naloge preiskovalnega organa)
(1) Preiskovalni organ izvaja preiskave
resnih nesreč, nesreč in incidentov v železniškem prometu s ciljem izboljšanja
varnosti v železniškem prometu. Preiskovalni organ mora biti organizacijsko,
finančno in pravno neodvisen od upravljavca železniške infrastrukture,
prevoznika v železniškem prometu, organa za določanje uporabnine, organa za
dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti in priglašenega organa ter od drugih
subjektov, katerih interesi bi lahko bili v navzkrižju z nalogami, ki so
zaupane preiskovalnemu organu. Mora biti tudi funkcionalno neodvisen od
varnostnega organa in regulatornega organa.
(2) Preiskovalni organ mora preiskati resne
nesreče.
(3) Preiskovalni organ lahko po lastnem
preudarku odloči, da bo preiskal tudi nesreče in incidente, ki bi v podobnih
okoliščinah lahko nesreče povzročili, vključno s primeri tehničnih napak
strukturnih podsistemov ali komponent interoperabilnosti železniškega sistema.
Pri svoji odločitvi upošteva:
a)
resnost nesreče ali incidenta;
b)
ali je nesreča ali incident del niza nesreč ali incidentov, ki zadevajo
celotni sistem;
c)
vpliv na varnost v železniškem prometu na ravni Evropske skupnosti in
d)
zahteve upravljavcev železniške infrastrukture, prevoznikov v
železniškem prometu, varnostnega organa ali države članice Evropske skupnosti.
(4) Preiskovalni organ v zvezi s svojimi
ugotovitvami daje priporočila varnostnemu organu v cilju izboljšanja varnosti
železniškega prometa, vključno s priporočili za izdajo odločb o odreditvi
odprave ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti v določenem roku,
prepovedi nadaljnjega izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu
prevozniku, če zanje nima veljavne licence ali varnostnega spričevala ali če ne
izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je pridobil ta dokument, ali izvrševanja
drugih pravic in dolžnosti, ki jih ima varnostni organ po zakonu, ki ureja
inšpekcijsko nadzorstvo. Kadar je to potrebno zaradi narave varnostnega
priporočila, se ta pošljejo tudi drugim organom v Republiki Sloveniji ali v
drugih državah članicah Evropske Skupnosti.
(5) Varnostno priporočilo ne sme
vzpostaviti domneve o krivdi oziroma odgovornosti za nesrečo ali drug izredni
dogodek.
(6) Varnostni organ in po potrebi drugi
državni organi morajo upoštevati varnostna priporočila in v ta namen sprejeti
ustrezne ukrepe za njihovo uresničitev. Varnostni organ in po potrebi drugi
državni organi obveščajo preiskovalni organ najmanj enkrat na leto o sprejetih
ukrepih in o ukrepih, ki jih načrtujejo v zvezi s priporočili. Varnostni organ
in po potrebi drugi državni organi obveščajo najmanj enkrat na leto o sprejetih
ukrepih in o ukrepih, ki jih načrtujejo v zvezi s priporočili, tudi varnostni
organ druge države članice, ki jim ja posredoval varnostno priporočilo.
(7) Prevozniki, upravljavec in varnostni
organ, če izve, da prevoznik oziroma upravljavec tega nista storila, so dolžni
obveščati preiskovalni organ o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih v
železniškem prometu.
27. člen
(preiskovalni organ)
(1) Preiskave vodi glavni preiskovalec.
(2) Glavni preiskovalec je pri opravljanju
svojih nalog v okviru svojih pooblastil samostojen.
(3) Za glavnega preiskovalca je lahko
imenovan posameznik, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi
izpolnjuje še naslednje pogoje:
- da ima najmanj visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri;
- da ima najmanj pet let delovnih izkušenj s področja železniškega
prometa.
(4) Sredstva za izvajanje nalog
preiskovalnega organ se zagotovijo v proračunu.
(5) Naloge preiskovalnega organa opravlja
samostojna organizacijska enota v ministrstvu.
VII. POSLOVNI SISTEM SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH DRUŽB
(črtano)
27.a člen
(črtan)
27.b člen
(črtan)
27.c člen
(črtan)
27.d člen
(črtan)
27.e člen
(črtan)
VII.a PRIVATIZACIJA SLOVENSKIH ŽELEZNIC IN DRUŽB V NJENI
LASTI
(črtano)
27.f člen
(črtan)
28. člen
(črtan)
VII.b VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO
29. člen
(vpis v zemljiško knjigo)
(1) Zemljišča in objekte, ki so del javne
železniške infrastrukture, določi Vlada Republike Slovenije.
(2) Zemljišča in objekte iz prejšnjega
odstavka vpiše v zemljiško knjigo sodišče po uradni dolžnosti na podlagi
pravnomočne odločbe iz prejšnjega odstavka.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
30. člen
(1) Z globo od 3000 do 20.000 eurov se
kaznuje za prekršek prevoznik, ki izvaja prevozne storitve v železniškem
prometu:
- brez dodeljene vlakovne poti ali ravna v nasprotju s pogoji, pod
katerimi mu je dodeljena (prvi in osmi odstavek 15. člena);
- brez licence ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je ta
dodeljena (prvi in sedmi
odstavek 16. člena);
- brez varnostnega spričevala ali ravna v nasprotju s pogoji, pod
katerimi mu je to dodeljeno (prvi in drugi odstavek 18. člena);
- ne zagotovi agenciji vseh podatkov, do katerih je upravičena na
podlagi predpisov.
(2) Z globo od 3000 do 20.000 eurov se
kaznuje za prekršek upravljavec, ki opravlja svoje naloge v nasprotju s pogoji,
pod katerimi mu je dodeljeno varnostno pooblastilo.
(3) Z globo od 400 do 2000 eurov se kaznuje
odgovorna oseba prevoznika oziroma upravljavca, ki stori prekršek iz prvega
oziroma drugega odstavka tega člena.
31. člen
(1) Z globo od
5.000 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec objektov, če ne
zagotavlja ločenega vodenja računov za upravljanje objektov za izvajanje
železniških storitev iz 15.i člena tega zakona.
(2) Z globo od 800 do 2000 eurov se kaznuje
odgovorna oseba upravljavca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
32. člen
(1) Z globo od 2.500
do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek prevoznik ali upravljavec, če:
- ne nudi tehnične pomoči varnostnemu organu na njegovo zahtevo
(tretji odstavek 24. člena tega zakona);
- ne zagotovi varnostnemu organu neoviran dostop do vseh dokumentov
in prostorov, naprav, objektov in opreme ali na drug način prepreči ali
onemogoči njegovo delo (tretji odstavek 24. člena tega zakona);
- ne obvesti preiskovalni organ o resnih nesrečah, nesrečah in
incidentih (sedmi odstavek 26. člena tega zakona);
- se ne ravna po izvršljivi odločbi, s katero je inšpektor odredil
odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti (prva alinea petega odstavka 25. člena
tega zakona);
- ne ravna po izvršljivi odločbi, s katero je inšpektor prepovedal
nadaljnje izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu (druga alinea
petega odstavka 25. člena tega zakona);
- inšpektorja v roku ne obvesti o izvršitvi ukrepov (šesti odstavek
25. člena tega zakona);
- prepreči ali onemogoči inšpektorju opravljanje nalog inšpekcijskega
nadzorstva ali mu ne da potrebnih podatkov (sedmi odstavek 25. člena tega
zakona).
(2) Z globo od 600 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba upravljavca ali prevoznika, ki
stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
32.a člen
(1) Z globo
od 2.000 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, če:
- takoj oziroma v določenem roku ne zagotovi zahtevanih informacij
regulatornemu organu (sedmi odstavek 18.d člena tega zakona);
- ne ravna po izvršljivi odločbi regulatornega organa, s katero mu je
bila naložena določena obveznost (drugi in tretji odstavek 18.d člena tega
zakona).
(2) Z globo od 500 do 1.500 eurov se
kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika,
ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 40 do 500 eurov se
kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Tabela iz prvega odstavka 34. člena zakona
Zakon o železniškem prometu – ZZelP (Uradni list RS, št. 92/99)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
(pravno
nasledstvo)
(1) Sredstva in obveznosti do virov
sredstev obstoječe javne železniške infrastrukture in z njo povezanih finančnih
obveznosti, se iz premoženja javnega podjetja Slovenske železnice, d.d.,
izločijo po stanju na dan 31. 12. 1999.
(2) Sredstva počitniških zmogljivosti, s
katerimi na podlagi zakona o gospodarjenju s počitniškimi kapacitetami
Slovenskih železnic (Uradni list RS, št. 64/95) gospodari javno podjetje
Slovenske železnice, d.d., se prenesejo na to javno podjetje, razen sredstev
počitniških zmogljivosti, ki so jih do 1. 1. 1999 uporabljali delavci
zavodov Železniška srednja šola Ljubljana in Srednja prometna šola Maribor in
katera se prenesejo v premoženje, ki ga upravljata ta dva zavoda. Sredstva
počitniških zmogljivosti, s katerimi na podlagi navedenega zakona gospodarijo
SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o., se prenesejo v premoženje SŽ –
Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o. Vlada s sklepom določi sredstva
počitniških zmogljivosti, ki se prenesejo na javno podjetje Slovenske
železnice, d.d. in na SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o.
34. člen
(finančne
obveznosti države)
(1) Država prevzame izpolnjevanje
obveznosti javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova črpanih
posojil, najetih za vzdrževanje in modernizacijo obstoječe javne železniške
infrastrukture, ki izhajajo iz:
-
26. in 27. člena zakona o načinu opravljanja in
financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in
lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice, (ZNOFP –
Uradni list RS, št. 71/93);
in posojil, za katere je dano poroštvo
države na podlagi:
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti iz pogodbe o najetju posojila Evropske banke za obnovo in razvoj, za
obnovo Slovenskih železnic – Ljubljana (ZPOPNPEB – Uradni list RS, št. 47/93);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti iz pogodb o najetju posojil Evropske investicijske banke za obnovo
slovenskih železnic (ZPOPNPEI – Uradni list RS, št. 71/93);
-
zakona o garanciji Republike Slovenije za
obveznosti iz pogodbe o najetju kredita Evropske investicijske banke za projekt
Slovenske železnice II (ZGOPS – Uradni list RS, št. 39/94);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za najete
kredite Slovenskih železnic, d.d., za odplačilo obveznosti iz naslova najetih
kreditov pri EIB in EBR (ZPNKSZ – Uradni list RS, št. 17/96);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti iz naslova kredita najetega pri Evropski investicijski banki za
transjugoslovanski železniški projekt II/A (ZKPTP – Uradni list RS, št. 41/97);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova posojil, najetih za
financiranje gradnje železniške proge na smeri Puconci–Hodoš–državna meja
(ZPSZPH – Uradni list RS, št. 48/98);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova posojil, najetih za
financiranje določenih del za posodobitev in razvoj železniške infrastrukture
(ZPFRZI – Uradni list RS, št. 31/99 in 89/99).
Obveznosti iz posojilnih
pogodb s poroštvom države, sklenjenih med javnim podjetjem Slovenske železnice,
d.d. in bankami prevzema država po stanju na dan 31. 12. 1999, kot so
navedene v tabeli, ki je sestavni del tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
tega člena za posojili s poroštvom države na podlagi ZPSZPH in ZPFRZI, katerih
javno podjetje Slovenske železnice, d.d., še ni črpalo, ministrstvo, pristojno
za finance in javno podjetje Slovenske železnice, d.d., posebej opredelita
način prevzema teh obveznosti, njihovo vrednost in ročnost v pogodbi iz
četrtega odstavka tega člena.
(3) Sredstva za odplačevanje obveznosti,
navedenih v prvem in prejšnjem ter šestem odstavku tega člena, zagotavlja
država v proračunu.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance z
javnim podjetjem Slovenske železnice, d.d., sklene pogodbo, v kateri se
datumsko določi izpolnjevanje obveznosti iz posojilnih pogodb, navedenih v
prvem in šestem odstavku tega člena, in postopek plačevanja teh obveznosti.
(5) Država bo v letu 2000 prevzela dolgove,
ki so določeni v prvem in drugem odstavku tega člena.
(6) Država v letu 2001 prevzame dolgove
javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova posojil, najetih na
podlagi zakona o dopolnitvi zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti
Slovenskih železnic, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje
železniške proge v smeri Puconci-Hodoš-državna meja (Uradni list RS, št.
85/00).
35. člen
(izvajanje
gospodarskih javnih služb v prehodnem obdobju)
Z javnim podjetjem Slovenske železnice,
d.d., se za čas do izvedbe reorganizacije skladno z zakonom iz 23. člena tega
zakona sklenejo pogodbe:
a)
za opravljanje obveznih gospodarskih javnih služb:
- prevoza potnikov v notranjem prometu (drugi odstavek 6. člena) in
- vzdrževanja in modernizacije javne železniške infrastrukture ter za
vodenje prometa (prvi odstavek 11. člena),
b)
o upravljanju javne železniške infrastrukture (četrti odstavek 9.
člena).
36. člen
(začasna
ureditev pristopa)
Šteje se, da prevoznik, ki opravlja
prevozne storitve v železniškem prometu ob uveljavitvi tega zakona, izpolnjuje
pogoje za pridobitev licence in varnostnega spričevala po tem zakonu. Pri
dodelitvi vlakovnih poti, ki ne omejujejo izvajanja javne gospodarske službe iz
6. člena tega zakona, ima pod enakimi pogoji prednost pred drugimi prosilci.
37. člen
(veljavnost
obstoječih pogodbenih razmerij)
Obstoječa pogodbena razmerja v zvezi z
najemom, zakupom ali prodajo posameznih delov javne železniške infrastrukture,
ki jih je sklenilo javno podjetje Slovenske železnice, d.d., ostanejo v veljavi
tudi po začetku veljavnosti tega zakona, s tem da mora biti ne glede na določbe
pogodbe zagotovljen prost pristop na javno železniško infrastrukturo. Če je
treba, mora najemnik, zakupnik ali kupec z lastnikom ali njegovim pooblaščencem
skleniti dodatek k pogodbi.
38. člen
(vpis v
zemljiško knjigo)
(1) Zemljišče, ki je bilo do začetka
veljavnosti tega zakona že uporabljeno za gradnjo javne železniške
infrastrukture, pa ni bilo vpisano v zemljiško knjigo kot javno dobro – javna železniška
infrastruktura, se vpiše v zemljiško knjigo na poseben vložek kot javno dobro –
javna železniška infrastruktura – po skrajšanem postopku brez zemljiškoknjižne
listine ne glede na svojo vrednost.
(2) Lastniki zemljišč iz prejšnjega
odstavka, razen javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., in njegovih pravnih
predhodnikov, ki za svoje zemljišče še niso prejeli odškodnine, jo imajo
pravico zahtevati v skladu z zakonom.
(3) Predlogu za zemljiškoknjižni vpis
lastništva javne železniške infrastrukture iz prvega odstavka novi lastnik ali
njegov pooblaščenec priloži pisno izjavo o pridobitvi lastninske pravice po tem
zakonu.
39. člen
(predpisi
vlade)
Predpise iz četrtega odstavka 4. člena,
drugega odstavka 5. člena, tretjega odstavka 6. člena, četrtega odstavka 11.
člena, sedmega in enajstega odstavka 15. člena, osmega odstavka 16. člena in
tretjega odstavka 18. člena izda vlada najkasneje v dvanajstih mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
40. člen
(predpisi
ministra)
Predpisa iz sedmega odstavka 4. člena in
sedmega odstavka 9. člena tega zakona izda minister, pristojen za promet, v
soglasju z ministrom, pristojnim za finance, najkasneje v 12 mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
41. člen
(sklenitev
dogovora)
Dogovor iz prvega odstavka 7. člena tega
zakona sklenejo stranke kolektivne pogodbe najkasneje do 31. 12. 1999.
42. člen
(prenehanje
veljavnosti zakonov)
Z začetkom veljavnosti tega zakona preneha
veljati zakon o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi
železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega
podjetja Slovenske železnice (Uradni list RS, št. 71/93), zakon o gospodarjenju
s počitniškimi kapacitetami slovenskih železnic (Uradni list RS, št. 64/95) in
zakon o poravnavi obveznosti Slovenskih železnic na področju prometnih storitev
(Uradni list RS, št. 37/95).
43. člen
(začetek
uporabe posameznih določb)
(1) Določbe druge, tretje in četrte alinee
tretjega odstavka 15. člena ter drugega stavka prvega odstavka 17. člena tega
zakona se začnejo uporabljati, ko postane Republika Slovenija članica Evropske
skupnosti.
(2) Dokler Republika Slovenija ni članica
Evropske skupnosti, se kombinirani promet uvršča med prevozne storitve v
železniškem prometu, ki so javna dobrina. Za zagotavljanje sredstev za
kombinirani promet se uporabljajo pravna pravila, kot jih določajo 3., 4., 6.
in 7. člen zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi
železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega
podjetja Slovenske železnice (ZNOFP – Uradni list RS, št. 71/93).
44. člen
(začetek
veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvi zakona o železniškem prometu – ZZelP-A (Uradni list RS, št. 11/01)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvi zakona o železniškem prometu – ZZelP-B (Uradni list RS, št. 33/01)
spreminja 34. člen zakona tako, da se glasi:
»34. člen
(finančne
obveznosti države)
(1) Država prevzame izpolnjevanje
obveznosti javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova črpanih
posojil, najetih za vzdrževanje in modernizacijo obstoječe javne železniške
infrastrukture, ki izhajajo iz:
-
26. in 27. člena zakona o načinu opravljanja in
financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in
lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice, (ZNOFP –
Uradni list RS, št. 71/93);
in posojil, za katere je dano poroštvo
države na podlagi:
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti iz pogodbe o najetju posojila Evropske banke za obnovo in razvoj, za
obnovo Slovenskih železnic – Ljubljana (ZPOPNPEB – Uradni list RS, št. 47/93);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti iz pogodb o najetju posojil Evropske investicijske banke za obnovo
slovenskih železnic (ZPOPNPEI – Uradni list RS, št. 71/93);
-
zakona o garanciji Republike Slovenije za
obveznosti iz pogodbe o najetju kredita Evropske investicijske banke za projekt
Slovenske železnice II (ZGOPS – Uradni list RS, št. 39/94);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za najete
kredite Slovenskih železnic, d.d., za odplačilo obveznosti iz naslova najetih
kreditov pri EIB in EBR (ZPNKSZ – Uradni list RS, št. 17/96);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti iz naslova kredita najetega pri Evropski investicijski banki za
transjugoslovanski železniški projekt II/A (ZKPTP – Uradni list RS, št. 41/97);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova posojil, najetih za
financiranje gradnje železniške proge na smeri Puconci–Hodoš–državna meja
(ZPSZPH – Uradni list RS, št. 48/98);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova posojil, najetih za
financiranje določenih del za posodobitev in razvoj železniške infrastrukture
(ZPFRZI – Uradni list RS, št. 31/99 in 89/99).
Obveznosti iz posojilnih
pogodb s poroštvom države, sklenjenih med javnim podjetjem Slovenske železnice,
d.d. in bankami prevzema država po stanju na dan 31. 12. 1999, kot so
navedene v tabeli, ki je sestavni del tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
tega člena za posojili s poroštvom države na podlagi ZPSZPH in ZPFRZI, katerih
javno podjetje Slovenske železnice, d.d., še ni črpalo, ministrstvo, pristojno
za finance in javno podjetje Slovenske železnice, d.d., posebej opredelita
način prevzema teh obveznosti, njihovo vrednost in ročnost v pogodbi iz
četrtega odstavka tega člena.
(3) Sredstva za odplačevanje obveznosti,
navedenih v prvem in prejšnjem ter šestem odstavku tega člena, zagotavlja
država v proračunu.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance z
javnim podjetjem Slovenske železnice, d.d., sklene pogodbo, v kateri se
datumsko določi izpolnjevanje obveznosti iz posojilnih pogodb, navedenih v
prvem in šestem odstavku tega člena, in postopek plačevanja teh obveznosti.
(5) Država bo v letu 2000 prevzela dolgove,
ki so določeni v prvem in drugem odstavku tega člena.
(6) Država v letu 2001 prevzame dolgove
javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova posojil, najetih na
podlagi zakona o dopolnitvi zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti
Slovenskih železnic, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje
železniške proge v smeri Puconci-Hodoš-državna meja (Uradni list RS, št. 85/00)
in zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic,
d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje določenih del gradnje in
vzdrževanja javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 30/01).«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o železniškem prometu – ZZelP-C (Uradni list RS,
št. 110/02)
dodaja 34.a člen zakona, ki se glasi:
»34.a člen
Država prevzame odplačevanje obveznosti
javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., iz posojil, najetih na podlagi
zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti javnega podjetja Slovenske
železnice, d.d., iz naslova posojil, najetih za financiranje vzdrževanja javne
železniške infrastrukture (ZPSZZI-1 – Uradni list RS, št. 59/2002).«;
spreminja 35. člen zakona tako, da se glasi:
»35. člen
(1) Za čas do izvedbe reorganizacije
javnega podjetja Slovenske železnice,d.d., sklene država z njim pogodbe:
- za opravljanje prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu, ki
ga kot javno dobrino z obvezno gospodarsko javno službo zagotavlja država in
- za opravljanje nalog pooblaščenega upravljavca.
(2) Pogodbe iz prejšnjega odstavka sklene z
javnim podjetjem Slovenske železnice, d. d. v imenu in za račun države po
predhodni odobritvi vlade agencija.
(3) Po opravljeni reorganizaciji javnega
podjetja Slovenske železnice, d. d., sklene agencija v imenu in za račun države
pogodbi za dobo 7 let za opravljanje obvezne gospodarske javne službe iz 6. in
11. člena tega zakona z družbo, ki bo registrirana za opravljanje takšne
dejavnosti.
(4) Določba prejšnjega odstavka velja za
prvo izbiro izvajalca.«;
spreminja 36. člen zakona tako, da se glasi:
»36. člen
(začasna
ureditev pristopa)
Šteje se, da prevoznik, ki opravlja
prevozne storitve v železniškem prometu ob uveljavitvi tega zakona, izpolnjuje
pogoje za pridobitev licence in varnostnega spričevala po tem zakonu.«;
črta 40. člen zakona:
»40. člen
(črtan)«;
spreminja 43. člen zakona tako, da se glasi:
»43. člen
(začetek
uporabe posameznih določb)
(1) Določbe druge alinee točke a, določbe
točke b in določbe prve in druge alinee točke c petega odstavka 15. člena ter
določbe drugega stavka prvega odstavka 17. člena tega zakona se začnejo
uporabljati, ko postane Republika Slovenija članica Evropske unije. Določbe
tretje alinee točke c petega odstavka 15. člena tega zakona se začnejo
uporabljati 15. marca 2008.
(2) Dokler Republika Slovenija ni članica
Evropske skupnosti, se kombinirani promet uvršča med prevozne storitve v
železniškem prometu, ki so javna dobrina. Za zagotavljanje sredstev za
kombinirani promet se uporabljajo pravna pravila, kot jih določajo 3., 4., 6.
in 7. člen zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi
železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega
podjetja Slovenske železnice (ZNOFP – Uradni list RS, št. 71/93).«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
»II. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
24. člen
(poroštvo
države za posojila, ki jih v letu 2003 za opravljanje svojih nalog najame
agencija)
(1) Republika Slovenija daje poroštvo za
obveznosti agencije, iz naslova posojil do skupne višine glavnic 12.200,000.000
tolarjev (dvanajst milijard dvesto milijonov tolarjev) s pripadajočimi obrestmi
in stroški posojil, ki jih agencija najame za kritje stroškov vzdrževanja in
modernizacije javne železniške infrastrukture v letu 2003 skladno z nacionalnim
programom razvoja slovenske železniške infrastrukture in letnim načrtom
gradnje, modernizacije in vzdrževanja javne železniške infrastrukture.
(2) Sredstva, zagotovljena s posojili iz
prejšnjega odstavka, se črpajo po namenu in obsegu, določenem v finančnem
načrtu agencije.
25. člen
(pogoji za dodelitev
poroštva)
Republika Slovenija daje poroštvo iz
prejšnjega člena pod naslednjimi pogoji:
- moratorij: najmanj eno leto;
- ročnost: najmanj 7 let;
- obrestna mera: primerljiva za obresti za posojila z državnim
poroštvom;
- vsi stroški, povezani s pripravo in odobritvijo posameznega
posojila, ne smejo presegati 0,5 odstotka vrednosti glavnice posojila.
Obseg izdajanja poroštev
Republike Slovenije se zmanjšuje z vsakokratnim zneskom najetega posojila, za
katerega bo dano poroštvo Republike Slovenije.
26. člen
(sklepanje
poroštvenih pogodb)
Poroštvene pogodbe v imenu in za račun
Republike Slovenije sklene minister, pristojen za finance.
27. člen
(poroštvo
države za posojila, ki jih v letu 2004 za opravljanje svojih nalog najame
agencija)
(1) Republika Slovenija daje poroštvo za
obveznosti agencije, iz naslova posojil do skupne višine glavnic 10.500,000.000
tolarjev (deset milijard petsto milijonov tolarjev) s pripadajočimi obrestmi in
stroški posojil, ki jih agencija najame za kritje stroškov vzdrževanja in
modernizacije javne železniške infrastrukture v letu 2004 skladno z nacionalnim
programom razvoja slovenske železniške infrastrukture in letnim načrtom
gradnje, modernizacije in vzdrževanja javne železniške infrastrukture.
(2) Za določitev pogojev za dodelite poroštva,
za sklepanje pogodb o poroštvu in za določitev namena in obsega porabe
sredstev, ki bodo zagotovljena s posojili, se smiselno uporabljajo določbe
drugega odstavka 24. člena 25. in 26. člena tega zakona.
28. člen
(prevzem
delavcev)
Z dnem začetka delovanja agencije preidejo
vsi zaposleni v Direkciji za železniški promet na delo v agencijo.
29. člen
(direktor
agencije)
Direktor Direkcije za železniški promet
opravlja funkcijo kot direktor agencije do poteka mandatne dobe, za katero je
imenovan.
30. člen
(začasno
opravljanje pristojnosti agencije)
Do začetka delovanja agencije izvaja njene
pristojnosti Direkcija za železniški promet.
31. člen
(postopki, ki
jih vodi Direkcija za železniški promet)
(1) Postopke, ki jih ob uveljavitvi tega
zakona vodi Direkcija za železniški promet nadaljuje po svoji ustanovitvi
agencija.
(2) Naloge, ki jih določa drugi odstavek
21. člena zakona kot naloge Direkcije za železniški promet pa s tem zakonom
niso določene kot naloge agencije, opravlja ministrstvo.
32. člen
(sedež agencije)
Agencija opravlja svoje delo na sedežu
dotedanje Direkcije za železniški promet.
33. člen
(financiranje
agencije v prehodnem obdobju)
Proračunska sredstva, namenjena za delo
agencije, se v proračunu za leto 2003 in 2004 štejejo sredstva na proračunskih
postavkah Direkcije za železniški promet. Proračunska sredstva iz navedenih
postavk črpa agencija na podlagi pogodbe, ki jo sklene z Ministrstvom za
promet.
34. člen
(sprejem
ustanovitvenega akta agencije)
Vlada sprejme ustanovitveni akt agencije najkasneje
v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
35. člen
(odgovornost
pooblaščenega upravljavca za prekrške)
Kazenske določbe zakona in zakona o
varnosti železniškega prometa (Uradni list RS, št. 85/2000), ki se nanašajo na
upravljavca oziroma na odgovorno osebo upravljavca, se v zvezi z opravljanjem
nalog, ki jih določa 11. člen zakona kot naloge opravljanja gospodarske javne
službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture ter vodenja železniškega
prometa, nanašajo na pooblaščenega upravljavca in njegovo odgovorno osebo.
36. člen
(odgovornost
agencije za prekrške)
Kazenske določbe zakona in zakona o
varnosti železniškega prometa (Uradni list RS, št. 85/2000), ki se nanašajo na
upravljavca oziroma na odgovorno osebo upravljavca, se, razen določb iz prejšnjega
člena, nanašajo na agencijo in njeno odgovorno osebo.
37. člen
(predpisi
vlade)
Predpise iz četrtega odstavka 4. člena,
drugega odstavka 5. člena, tretjega odstavka 6. člena, četrtega odstavka 11.
člena, sedmega in enajstega odstavka 15. člena, osmega odstavka 16. člena in
tretjega odstavka 18. člena zakona uskladi vlada z določbami tega zakona v enem
letu po njegovi uveljavitvi.
38. člen
(prenehanje
veljavnosti predpisov)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati navodilo o vsebini in načinu vodenja računovodskih evidenc za
prejemnike državnih nadomestil na področju železniškega prometa (Uradni list
RS, št. 11/2001).
39. člen
(začetek
veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen prve alinee 8. člena tega
zakona, ki se, razen za obračun uporabnine, začne uporabljati 1. 1. 2005.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o železniškem prometu – ZZelP-D (Uradni list RS,
št. 56/03)
spreminja 34. člen zakona tako, da se glasi:
»34. člen
(finančne
obveznosti države)
(1) Država prevzame izpolnjevanje
obveznosti javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova črpanih
posojil, najetih za vzdrževanje in modernizacijo obstoječe javne železniške
infrastrukture, ki izhajajo iz:
-
26. in 27. člena zakona o načinu opravljanja in
financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in
lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice, (ZNOFP –
Uradni list RS, št. 71/93);
in posojil, za katere je dano poroštvo
države na podlagi:
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti iz pogodbe o najetju posojila Evropske banke za obnovo in razvoj, za
obnovo Slovenskih železnic – Ljubljana (ZPOPNPEB – Uradni list RS, št. 47/93);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti iz pogodb o najetju posojil Evropske investicijske banke za obnovo
slovenskih železnic (ZPOPNPEI – Uradni list RS, št. 71/93);
-
zakona o garanciji Republike Slovenije za
obveznosti iz pogodbe o najetju kredita Evropske investicijske banke za projekt
Slovenske železnice II (ZGOPS – Uradni list RS, št. 39/94);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za najete
kredite Slovenskih železnic, d.d., za odplačilo obveznosti iz naslova najetih
kreditov pri EIB in EBR (ZPNKSZ – Uradni list RS, št. 17/96);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti iz naslova kredita najetega pri Evropski investicijski banki za
transjugoslovanski železniški projekt II/A (ZKPTP – Uradni list RS, št. 41/97);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova posojil, najetih za
financiranje gradnje železniške proge na smeri Puconci–Hodoš–državna meja
(ZPSZPH – Uradni list RS, št. 48/98);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova posojil, najetih za
financiranje določenih del za posodobitev in razvoj železniške infrastrukture
(ZPFRZI – Uradni list RS, št. 31/99 in 89/99).
Obveznosti iz posojilnih
pogodb s poroštvom države, sklenjenih med javnim podjetjem Slovenske železnice,
d.d. in bankami prevzema država po stanju na dan 31. 12. 1999, kot so
navedene v tabeli, ki je sestavni del tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
tega člena za posojili s poroštvom države na podlagi ZPSZPH in ZPFRZI, katerih
javno podjetje Slovenske železnice, d.d., še ni črpalo, ministrstvo, pristojno
za finance in javno podjetje Slovenske železnice, d.d., posebej opredelita
način prevzema teh obveznosti, njihovo vrednost in ročnost v pogodbi iz
četrtega odstavka tega člena.
(3) Sredstva za odplačevanje obveznosti,
navedenih v prvem in prejšnjem ter šestem odstavku tega člena, zagotavlja
država v proračunu.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance z
javnim podjetjem Slovenske železnice, d.d., sklene pogodbo, v kateri se
datumsko določi izpolnjevanje obveznosti iz posojilnih pogodb, navedenih v
prvem in šestem odstavku tega člena, in postopek plačevanja teh obveznosti.
(5) Država bo v letu 2000 prevzela dolgove,
ki so določeni v prvem in drugem odstavku tega člena.
(6) Država v letu 2001 prevzame dolgove
javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova posojil, najetih na
podlagi zakona o dopolnitvi zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti
Slovenskih železnic, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje
železniške proge v smeri Puconci-Hodoš-državna meja (Uradni list RS, št. 85/00)
in zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic,
d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje določenih del gradnje in
vzdrževanja javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 30/01).
(7) Država v letu 2003 prevzame dolg
javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., iz naslova posojila najetega na
podlagi zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti javnega podjetja
Slovenske železnice, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje
vzdrževanja javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 59/2002).
(8) Do prevzema dolga iz prejšnjega
odstavka se sredstva za odplačevanje obresti in ostalih stroškov iz najetega
posojila zagotavljajo iz proračunskih sredstev ministrstva, pristojnega za
finance.«;
črta 34.a člen zakona:
»34.a člen
(črtan)«;
spreminja 24. člen Zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o železniškem prometu – ZZelP-C tako, da se glasi:
»24. člen
(poroštvo
države za posojila, ki jih v letu 2003 za opravljanje svojih nalog najame
agencija)
(1) Republika Slovenija daje poroštvo za
obveznosti agencije, iz naslova posojil do skupne višine glavnic 12.200,000.000
tolarjev (dvanajst milijard dvesto milijonov tolarjev) s pripadajočimi obrestmi
in stroški posojil, ki jih agencija do višine 9.067,000.000 tolarjev najame za
kritje stroškov vzdrževanja in modernizacije javne železniške infrastrukture v
letu 2003 skladno z nacionalnim programom razvoja slovenske železniške
infrastrukture in letnim načrtom gradnje, modernizacije in vzdrževanja javne
železniške infrastrukture, ter za financiranje gospodarske javne službe prevoza
potnikov v notranjem železniškem prometu do višine 3.133,000.000 tolarjev.
(2) Sredstva, zagotovljena s posojili iz
prejšnjega odstavka, se črpajo po namenu in obsegu, določenem v finančnem
načrtu agencije.«;
ter vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
»Prehodna in končna določba
4. člen
Obresti in ostali stroški iz posojila
najetega na podlagi zakona iz prvega odstavka 1. člena tega zakona, ki jih je
javno podjetje Slovenske železnice, d.d., do uveljavitve tega zakona že
poravnalo posojilodajalcu namesto države, se v roku največ šestdesetih dni od uveljavitve
tega zakona poravnajo Slovenskim železnicam, d.d., ali njihovemu pravnemu
nasledniku iz sredstev ministrstva, pristojnega za finance.
5. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-E
(Uradni list RS, št. 86/04)
spreminja 27. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o železniškem
prometu – ZZelP-C tako,
da se glasi:
»27. člen
(poroštvo
države za posojila, ki jih v letu 2004 za opravljanje svojih nalog najame
agencija)
(1) Republika Slovenija daje poroštvo za
obveznosti agencije, iz naslova posojil do skupne višine glavnic 12.700,000.000
tolarjev (dvanajst milijard sedemsto milijonov tolarjev) s pripadajočimi
obrestmi in stroški posojil, ki jih agencija najame za kritje stroškov
vzdrževanja in modernizacije javne železniške infrastrukture v letu 2004
skladno z nacionalnim programom razvoja slovenske železniške infrastrukture in
letnim načrtom gradnje, modernizacije in vzdrževanja javne železniške
infrastrukture.
(2) Za določitev pogojev za dodelite
poroštva, za sklepanje pogodb o poroštvu in za določitev namena in obsega
porabe sredstev, ki bodo zagotovljena s posojili, se smiselno uporabljajo
določbe drugega odstavka 24. člena 25. in 26. člena tega zakona.«
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odločba o razveljavitvi 38. člena Zakona o
železniškem prometu (Uradni list RS, št. 29/05)
spreminja 38. člen zakona tako, da se glasi:
»38. člen
(razveljavljen)«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-F
(Uradni list RS, št. 15/07)
spreminja 35. člen zakona tako, da se glasi:
»35. člen
(1) Za čas do izvedbe reorganizacije
javnega podjetja Slovenske železnice,d.d., sklene država z njim pogodbe:
- za opravljanje prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu, ki
ga kot javno dobrino z obvezno gospodarsko javno službo zagotavlja država in
- za opravljanje nalog pooblaščenega upravljavca.
(2) Pogodbe iz prejšnjega odstavka sklene z
javnim podjetjem Slovenske železnice, d. d. v imenu in za račun države po
predhodni odobritvi vlade agencija.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
(ustanovitev
regulatornega organa)
Z dnem uveljavitve tega zakona uravnalni
organ nadaljuje z delom kot regulatorni organ.
38. člen
(izpolnjevanje
pogojev za varnostno pooblastilo)
(1) Šteje se, da Holding Slovenske
železnice, d.o.o. ob uveljavitvi tega zakona izpolnjuje pogoje za pridobitev
varnostnega pooblastila po tem zakonu.
(2) Agencija na podlagi prejšnjega odstavka
izda Holdingu Slovenske železnice, d.o.o. varnostno pooblastilo v 30 dneh po
uveljavitvi tega zakona.
39. člen
(sprememba
ustanovitvenega akta agencije)
Vlada Republike Slovenije uskladi Sklep o
ustanovitvi Javne agencije za železniški promet (Uradni list RS, št. 30/03 in
59/03) s tem zakonom v roku 90 dni od njegove uveljavitve.
40. člen
(prevzem
sredstev, pravic in obveznosti iz naslova javne železniške infrastrukture)
(1) Ministrstvo od agencije najkasneje v 90
dneh od uveljavitve tega zakona prevzame naloge, finančna sredstva ter druge
pravice in obveznosti s področja investicij v javno železniško infrastrukturo.
(2) Holding Slovenske železnice, d.o.o. od
agencije najkasneje v 90 dneh od uveljavitve tega zakona prevzame naloge,
finančna sredstva, ter druge pravice in obveznosti s področja upravljanja javne
železniške infrastrukture (razen investicij v javno železniško infrastrukturo).
41. člen
(prevzem
finančnih obveznosti)
(1) Republika Slovenija z dnem uveljavitve
tega zakona prevzame dolg agencije iz naslova črpanih posojil, navedenih v prilogi
1 tega zakona, ki je njegov sestavni del.
(2) Obveznosti iz posojilnih pogodb s
poroštvom države iz prejšnjega odstavka tega člena prevzame Republika Slovenija
po stanju na dan uveljavitve tega zakona.
(3) Prevzeta obveznost se evidentira le na
kontih bilance stanja državnega proračuna. S prevzemom dolga s strani Republike
Slovenije ne nastane nobena terjatev do agencije.
(4) Sredstva za odplačevanje obveznosti,
navedenih v prvem odstavku tega člena, zagotavlja Republika Slovenija v
državnem proračunu.
42. člen
(prevzem nalog
in nadaljevanje postopkov)
(1) Postopke izdajanja dovoljenj in
soglasij, ki jih izdaja agencija na podlagi Zakona o železniškem prometu
(Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo), z dnem prevzema
pravic in obveznosti iz drugega odstavka 40. člena tega zakona prevzamejo
Slovenske železnice.
(2) Organi, ki so opravljali naloge v
skladu z Zakonom o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno
prečiščeno besedilo) in Zakonom o varnosti v železniškem prometu (Uradni list
RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo) do uveljavitve tega zakona,
opravljajo te naloge do njihovega prenosa na pristojne organe, določene s tem
zakonom.
43. člen
(delovna
razmerja javnih uslužbencev)
(1) Javni uslužbenci agencije, ki so
opravljali nadzor nad opravljanjem gospodarskih javnih služb, investicijami in
trženjem javne železniške infrastrukture, do uveljavitve tega zakona, sklenejo
pogodbo o zaposlitvi z ministrstvom pristojnim za promet oziroma upravljalcem.
(2) Javni uslužbenci agencije, ki glede na
vsebino svojega dela opravljajo javne naloge in bodo v ministrstvu opravljali
javne naloge se ob smiselni uporabi 194. člena Zakona o javnih uslužbencih
(Uradni list RS, št. 32/06 – uradno prečiščeno besedilo) z dnem uveljavitve
akta o sistemizaciji delovnih mest prevedejo v ustrezne uradniške nazive in
sklenejo pogodbo o zaposlitvi.
(3) Šteje se, da javni uslužbenci iz
prejšnjega odstavka izpolnjujejo pogoje glede strokovnega izpita za imenovanje
v naziv, če na dan prevedbe v naziv izpolnjujejo pogoje iz 193. in 193.a člena
Zakona o javnih uslužbencih, pri čemer se kot službena doba šteje tudi doba v
agenciji.
(4) Javni uslužbenci, ki bodo razporejeni na
uradniška delovna mesta, pa nimajo opravljenega strokovnega izpita in ne
izpolnjujejo pogoja za priznavanje izpolnjevanja pogoja glede strokovnega
izpita iz prejšnjega odstavka, morajo strokovni izpit opraviti v treh letih po
sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
(5) Vsi ostali javni uslužbenci agencije,
ki opravljajo po vsebini strokovno tehnične naloge in bodo v ministrstvu
opravljali strokovno tehnične naloge, z dnem uveljavitve akta o sistemizaciji
delovnih mest sklenejo pogodbo o zaposlitvi za ustrezna delovna mesta. V
primeru, da ne izpolnjujejo pogojev za zasedbo tega delovnega mesta lahko
opravljajo delo na takih delovnih mestih še naprej ob pogoju, da gre po vsebini
in zahtevnosti za istovrstne naloge.
44. člen
(prvo letno
poročilo varnostnega organa)
Prvo referenčno leto za letno poročilo
varnostnega organa iz osmega odstavka 24. člena zakona je leto 2006.
45. člen
(sprememba
firme)
Firma Holding Slovenske železnice, d.o.o.
se spremeni v Slovenske železnice, d.o.o.
46. člen
(sprememba
Odloka o preoblikovanju)
Vlada Republike Slovenije uskladi Odlok o
preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice d.d. v družbo z omejeno
odgovornostjo – Holding Slovenske železnice, d.o.o. s tem zakonom v roku 60 dni
od njegove uveljavitve.
47. člen
(pripojitev
odvisnih družb)
(1) Slovenskim železnicam se pripojijo
naslednje odvisne družbe:
- Slovenske železnice – Infrastruktura, družba za opravljanje
vzdrževanja železniške infrastrukture in vodenje železniškega prometa, d.o.o.
- Slovenske železnice – Potniški promet, družba za opravljanje
prevoza potnikov v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, d.o.o.
- Slovenske železnice – Tovorni promet, družba za opravljanje prevoza
blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, d.o.o.
(2) Odvisne družbe iz prejšnjega odstavka
se pripojijo po postopku, kot je določen v zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
(3) Do pripojitve odvisnih družb iz prvega
odstavka tega člena vodijo njihove poslovne knjige Slovenske železnice. V
poslovnih knjigah se evidentirajo poslovni dogodki na način, kot je določen v
pogodbah o naročilu, sklenjenimi med Slovenskimi železnicami in odvisnimi
družbami iz prvega odstavka pred uveljavitvijo tega zakona.
48. člen
(ekonomsko
socialni svet s področja železniškega prometa)
Ekonomsko socialni svet s področja
železniškega prometa, ustanovljen na podlagi 19. člena Zakona o preoblikovanju
in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. (Uradni list RS,
št. 26/03), nadaljuje z delom v okviru pristojnosti, določenimi s pravili o
njegovem delovanja.
49. člen
(predpis vlade
in drugi akti)
(1) Vlada Republike Slovenije izda vse
potrebne predpise in druge akte za vzpostavitev pogojev za delovanje
regulatornega, varnostnega in preiskovalnega organa najkasneje v 90 dneh od
uveljavitve tega zakona.
(2) Drugi predpisi, izdani na podlagi
zakona, se uskladijo s tem zakonom najkasneje v enem letu po njegovi
uveljavitvi.
50. člen
(prenehanje
veljavnosti zakonov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Zakon o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske
železnice, d.d. (Uradni list RS, št. 26/03).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati tretja alinea 12. člena Zakona o poslovni sanaciji Holdinga Slovenske
železnice, d.o.o. (Uradni list RS, št. 45/04).
51. člen
(končna
določba)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-G
(Uradni list RS, št. 58/09)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15. člen
Prve okvirne pogodbe v skladu s 15.e členom
zakona se lahko od 1. januarja 2010 sklepajo za obdobje petih let z
možnostjo enkratnega podaljšanja, in sicer na podlagi značilnosti
infrastrukturnih zmogljivosti, ki so jih uporabljali prosilci, ki so izvajali
storitve pred 1. januarjem 2010, pri čemer se upoštevajo prosilčeve
posebne naložbe ali sklenjene gospodarske pogodbe. Začetek veljavnosti takšne
pogodbe odobri regulatorni organ.
16. člen
(1) Agencija v roku šestih mesecev od
uveljavitve tega zakona od Slovenskih železnic d.o.o. prevzame dela in naloge
zaračunavanja uporabnine ter zaposlene, ki na Slovenskih železnicah d.o.o.
opravljajo ta dela in naloge.
(2) Zaposlenim iz prejšnjega odstavka
se zaradi spremembe delodajalca pravice in obveznosti iz delovnega razmerja
določijo v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja.
(3) Slovenske železnice d.o.o. v roku
sedmih dni po uveljavitvi tega zakona posredujejo Ministrstvu za promet seznam
delovnih opravil in nalog z zahtevano stopnjo izobrazbe za opravljanje nalog iz
prvega odstavka tega člena s seznamom delavcev ter programske opreme, potrebnih
za izvajanje nalog v zvezi z zaračunavanjem uporabnine in izdelavo voznega reda
omrežja.
(4) Ministrstvo za promet zagotovi, da
se ustrezna višina proračunskih sredstev, namenjenih za izvajanje nalog in
potrebno opremo za zaračunavanje uporabnine, prenese iz sredstev, namenjenih za
izvajanje gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture
in vodenja prometa, na agencijo.
(5) Vlada Republike Slovenije v treh
mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi določbe Uredbe o dodeljevanju
vlakovnih poti in uporabnini na javni železniški infrastrukturi (Uradni list
RS, št. 38/08) z določbami tega zakona.
17. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-H
(Uradni list RS, št. 106/10)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
14. člen
(1) Vlada Republike Slovenije določi
družbo za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo iz 13.a člena
zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Družba prevzame naloge od
Direkcije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo v šestih
mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Naloge glede vodenja investicij v
javno železniško infrastrukturo in izvajanja revizij projektne dokumentacije,
do prevzema teh nalog s strani gospodarske družbe iz 13.a člena zakona, še
naprej izvaja Direkcija za vodenje investicij v javno železniško
infrastrukturo. Ob prevzemu nalog vodenja investicij družba prevzame tudi del
zaposlenih, ki na dan uveljavitve tega zakona izvaja naloge vodenja investicij.
Del zaposlenih, ki na dan uveljavitve tega zakona izvaja naloge nadzora nad
izvajanjem gospodarskih javnih služb, izvajanjem nadgradenj in druge naloge, ki
niso neposredno povezane z vodenjem investicij, prevzame Ministrstvo za promet.
(3) Javna agencija za železniški
promet v osmih mesecih od uveljavitve tega zakona od družbe Slovenske železnice
d.o.o. prevzame naloge, povezane z izdelavo voznega reda omrežja in
zaračunavanjem ter pobiranjem uporabnine. Do prevzema te naloge nalogo izdelave
voznega reda omrežja še naprej izvaja upravljalec javne železniške
infrastrukture.
(4) Družba Slovenske železnice d.o.o.
postopke nadgradnje javne železniške infrastrukture, ki jih izvaja ob
uveljavitvi tega zakona, dokonča po dosedanjih predpisih.
15. člen
Zaposlenim iz prejšnjega člena se zaradi
spremembe delodajalca pravice in obveznosti iz delovnega razmerja določijo v
skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja oziroma zakona, ki ureja
pravice in obveznosti javnih uslužbencev.
16. člen
(1) Naloge upravljavca javne
železniške infrastrukture od družbe Slovenske železnice d.o.o. prevzame
gospodarska družba, ki je ustanovljena kot odvisna družba družbe Slovenske
železnice d.o.o. za upravljanje z javno železniško infrastrukturo v dveh
mesecih od njene ustanovitve. Do takrat naloge upravljavca javne železniške
infrastrukture opravlja družba Slovenske železnice d.o.o.
(2) Vlada Republike Slovenije za
izvajanje nalog upravljavca iz prejšnjega odstavka sklene pogodbo z gospodarsko
družbo iz prejšnjega odstavka.
17. člen
(1) Minister, pristojen za promet,
izda podzakonske predpise iz sedmega odstavka 11. člena in tretjega odstavka
13.a člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Informacijski sistem iz šestega
odstavka 11. člena in drugega odstavka 13.a člena zakona se vzpostavi v dveh
letih od uveljavitve tega zakona.
(3) Vlada Republike Slovenije izda
predpis iz petega odstavka 15.d člena zakona in predpis iz sedmega odstavka 21.
člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
18. člen
Naloge regulatornega organa prevzame
Agencija za pošto in elektronske komunikacije od Ministrstva za promet tri
mesece po uveljavitvi tega zakona. V tem roku prevzame tudi zaposlene na
Ministrstvu za promet, ki so na dan uveljavitve tega zakona zaposleni v
Sektorju za izvajanje nalog regulatornega organa. Zaposlenim, ki jih prevzame
Agencija za pošto in elektronske komunikacije, se zaradi spremembe delodajalca
pravice in obveznosti iz delovnega razmerja določijo v skladu z določbami
zakona, ki ureja delovna razmerja in zakona, ki ureja pravice in obveznosti
javnih uslužbencev.
19. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
železniškem prometu – ZZelP-I (Uradni list RS, št. 63/13)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
7. člen
(1) Regulatorni organ predlog tarife za
leto 2013 predloži vladi najkasneje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona. Vlada
odloči o soglasju najkasneje v roku 30 dni od prejema predloga.
(2) Regulatorni organ po uradni dolžnosti,
najkasneje v roku 60 dni od uveljavitve tarife izda odločbe, s katerimi se
odmeri višina plačil iz 18.e člena zakona.
(3) Do uveljavitve tarife iz prvega
odstavka tega člena se finančna sredstva za delovanje regulatornega organa
zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.
8. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem
prometu – ZZelP-J (Uradni list RS, št. 84/15) vsebuje
naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
(prenos nalog
agencije na upravljavca)
(1) Z agencije na upravljavca, se na
podlagi 11.b člena zakona, najkasneje v roku šestih mesecev od uveljavitve tega
zakona, opravi prenos dela in nalog dodeljevanja vlakovnih poti, določanja,
zaračunavanja in pobiranja uporabnine, izdelave, sprejema, uveljavitve in
objave voznega reda omrežja, zagotavljanja učinkovitosti mednarodnih vlakovnih
poti, zagotavljanja konkurenčnosti mednarodnega tovornega prometa ter ustrezno
programsko opremo v skladu s sklenjenimi pogodbami.
(2) Agencija opravlja naloge iz prejšnjega
odstavka do njihovega prenosa na upravljavca.
35. člen
(sporočanje
podatkov Evropski komisiji)
Ministrstvo Evropski komisiji prvič sporoči
podatke iz 15.h člena zakona najkasneje do 16. junija 2016 oziroma, ko bo
Evropska komisija zahtevala potrebne podatke.
36. člen
(uskladitev
podzakonskih predpisov)
Vlada Republike Slovenije v treh mesecih od
uveljavitve tega zakona uskladi določbe Uredbe o dodeljevanju vlakovnih poti in
uporabnini na javni železniški infrastrukturi (Uradni list RS, št. 113/09
in 73/12) ter Uredbe o izdelavi voznega reda omrežja javne železniške
infrastrukture (Uradni list RS, št. 73/12) z določbami tega zakona.
37. člen
(določitev
uporabnine)
(1) Upravljavec določi višino uporabnine v
prvem programu omrežja, ki se objavi po uveljavitvi podzakonskega predpisa, ki
ureja dodeljevanje vlakovnih poti in uporabnino, v skladu s prejšnjim členom
tega zakona.
(2) Do določitve višine uporabnine v
programu omrežja iz prejšnjega odstavka se uporablja Akt o določitvi uporabnine
za uporabo javne železniške infrastrukture Republike Slovenije (Uradni list RS,
št. 105/13).
38. člen
(zagotavljanje
učinkovitosti)
(1) Način zagotavljanja učinkovitosti v
železniškem prometu, na podlagi drugega odstavka 15.f člena zakona, se objavi
po uveljavitvi podzakonskega predpisa, ki ureja dodeljevanje vlakovnih poti in
uporabnino, v skladu s 36. členom tega zakona.
(2) Do določitve načina zagotavljanja
učinkovitosti v železniškem prometu iz prejšnjega odstavka se uporablja Akt o
načinu zagotavljanja učinkovitosti v železniškem prometu (Uradni list RS,
št. 108/13 in 57/15).
39. člen
(uskladitev akta
o ustanovitvi upravljavca)
Ustanovitelj družbe uskladi Akt o
ustanovitvi družbe Slovenske železnice – Infrastruktura, družba za upravljanje
in vzdrževanje železniške infrastrukture ter vodenje železniškega prometa, d.
o. o. s tem zakonom v šestih mesecih od njegove uveljavitve.
40. člen
(uskladitev
sklepa o ustanovitvi agencije)
Vlada Republike Slovenije uskladi Sklep o
ustanovitvi Javne agencije za železniški promet (Uradni list RS,
št. 30/03, 59/03, 54/07, 76/08, 37/10, 67/11, 22/11 in 63/13) s tem
zakonom v 90 dneh od njegove uveljavitve.
41. člen
(veljavnost
obstoječih pogodbenih razmerij z agencijo)
Upravljavec, agencija in prevozniki
sklenejo dodatke k obstoječim pogodbam o dostopu na javno železniško
infrastrukturo in pogodbam o plačevanju uporabnine, s katerimi se prenesejo
obveznosti plačila uporabnine agenciji na upravljavca v šestih mesecih od
uveljavitve tega zakona.
42. člen
(odvzem statusa
javnega dobra zemljišč)
(1) V primeru, da je bilo na podlagi
izločitve premoženja pravnih prednikov Slovenskih železnic, d. o. o. po stanju
na dan 31. december 1999 zemljišče ali objekt vpisan v zemljiško knjigo
kot del javne železniške infrastrukture, čeprav niso izpolnjeni pogoji iz
10. člena Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 11/11 –
uradno prečiščeno besedilo in 63/13), Vlada Republike Slovenije na predlog
upravljavca z odločbo odvzame zemljišču ali objektu status javnega dobra. K
predlogu mora upravljavec priložiti ustrezna pisna dokazila.
(2) Kadar je delu javne železniške
infrastrukture odvzet status grajenega javnega dobra na podlagi odločbe iz
prejšnjega odstavka, ga vlada prenese v last tisti odvisni družbi družbe
Slovenske železnice, d. o. o., ki opravlja dejavnost, ki je vsebinsko povezana
s prenesenim premoženjem, kar upravljavec dokaže s pisnimi dokazi.
43. člen
(sprememba
Zakona o varnosti v železniškem prometu)
V Zakonu o varnosti v železniškem prometu
(Uradni list RS, št. 56/13 – uradno prečiščeno besedilo in 91/13) se
6. točka prvega odstavka 5. člena spremeni tako, da se glasi:
»6.»incident« pomeni
katerikoli dogodek, razen resne nesreče in nesreče, ki je povezan s prometom
vlakov in vpliva na varnost železniškega prometa«.
44. člen
(prenehanje veljavnosti
podzakonskih aktov)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Uredba o postopku za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za izdajo
licence za opravljanje prevoznih storitev v železniškem prometu, njen odvzem
ali podaljšanje in postopek obveščanja tujih licenčnih organov (Uradni list RS,
št. 34/01 in 122/07).
45. člen
(prenehanje
veljavnosti taksne tarife)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati 2. točka pod a) tarifne številke 35, Taksne tarife Zakona o upravnih
taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo in 14/15 –
ZUUJFO).
46. člen
(začetek
veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.