Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti obsega:

-        Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti – ZAID (Uradni list RS, št. 61/17 z dne 2. 11. 2017),

-        Odločbo o ugotovitvi, da sta prva in druga alineja 1. točke 66. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti v neskladju z Ustavo (Uradni list RS, št. 133/22 z dne 18. 10. 2022).

ZAKON

O ARHITEKTURNI IN INŽENIRSKI DEJAVNOSTI (ZAID)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

Prvo poglavje

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1) Ta zakon določa pogoje za opravljanje poklicnih nalog in zaščito nazivov pooblaščeni arhitekt ali pooblaščena arhitektka (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni arhitekt), pooblaščeni inženir ali pooblaščena inženirka (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni inženir), pooblaščeni krajinski arhitekt ali pooblaščena krajinska arhitektka (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni krajinski arhitekt) in pooblaščeni prostorski načrtovalec ali pooblaščena prostorska načrtovalka (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni prostorski načrtovalec) (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni arhitekti in inženirji), pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti ter organizacijo, naloge, cilje in delovno področje ZAPS in IZS.

(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/123/ES z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L, št. 376 z dne 27. 12. 2006, stran 36).

2. člen

(izrazi in kratice)

(1) V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1.      gospodarski subjekt je gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik in druga pravna in fizična oseba, ki je vpisana v Poslovni register Slovenije in opravlja pridobitno dejavnost,

2.      zbornica je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije oziroma Inženirska zbornica Slovenije.

(2) V tem zakonu uporabljene kratice pomenijo:

-        ZAPS: Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije;

-        IZS: Inženirska zbornica Slovenije.

Drugo poglavje

ZAŠČITA POKLICNIH NAZIVOV, POKLICNE NALOGE IN NAČIN OPRAVLJANJA POKLICNIH NALOG POOBLAŠČENIH ARHITEKTOV IN INŽENIRJEV

3. člen

(zaščita poklicnega naziva)

(1) Poklicni naziv »pooblaščeni arhitekt«, »pooblaščeni krajinski arhitekt« in »pooblaščeni prostorski načrtovalec« v katerikoli besedni zvezi lahko uporablja le oseba, ki je vpisana v imenik pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev pri ZAPS (v nadaljnjem besedilu: imenik pooblaščenih arhitektov), poklicni naziv »pooblaščeni inženir« pa le oseba, ki je vpisana v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS (v nadaljnjem besedilu: imenik pooblaščenih inženirjev).

(2) Za poklicne nazive iz prejšnjega odstavka se uporabljajo okrajšave in sicer za poklicni naziv:

-        pooblaščeni arhitekt: PA,

-        pooblaščeni inženir: PI,

-        pooblaščeni krajinski arhitekt: PKA,

-        pooblaščeni prostorski načrtovalec: PPN.

4. člen

(poklicne naloge pooblaščenih arhitektov in inženirjev)

(1) Poklicne naloge pooblaščenega arhitekta so arhitekturno projektiranje objektov, zlasti stavb in odprtega prostora, vodenje izdelave občinskih podrobnih prostorskih načrtov, kakor tudi sodelovanje pri izdelavi drugih prostorskih izvedbenih aktov v delu, ki se nanaša na urbanizem in strokovno področje arhitekture.

(2) Poklicne naloge pooblaščenega inženirja so gradbeno-tehnično projektiranje objektov, sodelovanje pri izdelavi prostorskih aktov v delu, ki se nanaša na njegovo strokovno področje, ter izvajanje gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, pri čemer se:

-        poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja gradbeništva nanašajo na strokovno področje gradbene stroke, zlasti na izdelavo načrtov gradbenih, geotehničnih, voziščnih in podobnih konstrukcij stavb in drugih objektov ter drugih posegov v prostor in njihovo izvedbo, izdelavo gradbenih načrtov gradbeno inženirskih objektov, izdelavo statičnih in potresnih analiz, študij potresne ogroženosti objektov in geološko geomehanskih analiz temeljnih tal ter preskušanje gradbenega materiala;

-        poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja elektrotehnike nanašajo na strokovno področje elektrotehniške stroke, zlasti na sisteme, postroje, opremo, naprave in inštalacije proizvodnje, prenosa, distribucije, transformacije in akumuliranja električne energije, uporabe električne energije, zaščite pred delovanjem strele in drugih prenapetosti, zaščite pred negativnimi učinki delovanja električne energije, razsvetljave, upravljanja, regulacije, avtomatizacije, meritev, krmiljenja, signalizacije in nadzorov, proti eksplozijskega, požarnega in tehničnega varovanja, medijskih tehnologij, telekomunikacij in informacijskih tehnologij;

-        poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja strojništva nanašajo na strokovno področje strojne stroke, zlasti na področje energetike in inštalacij v stavbah in gradbeno inženirskih objektih, tehnološke opreme in postrojenja, hidro-, termo- in nuklearno-energetskih postrojenj ter prenosnih in distribucijskih cevovodov;

-        poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja tehnologije nanašajo na strokovno področje tehnoloških strok, zlasti na področje kemije in kemijske tehnologije, živilske, farmacevtske, lesarske in tekstilne tehnologije, metalurgije, sanitarnega inženirstva, zootehnike, biotehnologije, tehnologije tehniških proizvodov ter na področje gozdarstva in varnosti in zdravja pri delu;

-        poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja požarne varnosti nanašajo na načrtovanje ukrepov požarne varnosti in

-        poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja geotehnologije in rudarstva nanašajo na strokovno področje geotehnologije in rudarstva, zlasti na področje geotehničnih konstrukcij, geotehnologije ter izkopov in podgradnje za podzemne objekte.

(3) Poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja geodezije se nanašajo na strokovno področje izvajanja geodetske dejavnosti, ki zajema izvajanje geodetskih nalog v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, geodetsko izmero in naloge v skladu s predpisi o državnem geodetskem referenčnem sistemu, geodetske meritve povezane s projektiranjem, gradnjo in uporabo objektov, zakoličbo objektov, izdelavo geodetskih načrtov, kontrolnih opazovanj in izdelavo deformacijskih analiz, transformacije podatkov med različnimi državnimi koordinatnimi sistemi in kartiranje, obdelavo, analizo in interpretacijo prostorskih podatkov.

(4) Poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja prometnega inženirstva se nanašajo na strokovno področje prometa, zlasti na dimenzioniranje horizontalnih elementov prometnih površin, načrtovanje in izdelovanje tehnoloških načrtov v prometu, izdelavo prometnih študij in prometnih modelov ter mobilnostnih načrtov, načrtovanje prometne signalizacije, prometnih omrežij, ki temeljijo na prometnih modelih in prometnih napovedih, prometnih zapor, omrežja javnega potniškega prometa in konceptualnih zasnov prestopnih točk (postajališč), zasnov območij za pešce in umirjenega prometa, načrtovanje in izvajanje ukrepov za povečanje prometne varnosti, načrtovanje prometne infrastrukture, načrtovanje, razvoj in implementacijo transportnih tehnologij in inteligentnih transportnih sistemov.

(5) Poklicne naloge pooblaščenega krajinskega arhitekta so krajinsko arhitekturno projektiranje objektov, krajin in odprtega prostora ter sodelovanje pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov, v delu, ki se nanaša na strokovno področje krajinske arhitekture.

(6) Poklicne naloge pooblaščenega prostorskega načrtovalca so vodenje izdelave prostorskih izvedbenih aktov.

(7) Med poklicne naloge pooblaščenega arhitekta, pooblaščenega inženirja in pooblaščenega krajinskega arhitekta sodijo tudi nadzor nad gradnjo, izdelava izvedenskih mnenj, elaboratov in študij s strokovnega področja, za katerega so pooblaščeni, kot tudi svetovanje in zastopanje naročnika ter vodenje investicije.

5. člen

(način opravljanja poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev)

(1) Pooblaščeni arhitekti in inženirji poklicne naloge po tem zakonu opravljajo neodvisno.

(2) Pooblaščeni arhitekti in inženirji morajo poklicne naloge po tem zakonu dejansko opravljati in biti osebno prisotni pri vseh poklicnih nalogah, ki jih izvajajo.

(3) Pooblaščeni arhitekti in inženirji lahko svoje poklicne naloge opravljajo stalno in trajno na enega ali več naslednjih načinov:

-        kot samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,

-        na podlagi delovnega razmerja v gospodarskem subjektu, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po določbah tega zakona,

-        na podlagi drugega pravnega razmerja o opravljanju dela za družbo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po določbah tega zakona, če je pooblaščeni arhitekt ali inženir družbenik,

-        na podlagi delovnega razmerja kot javni uslužbenci, v imenu in za račun organa oziroma pravne osebe javnega prava, v kateri so zaposleni, razen pooblaščenih inženirjev s področja geodezije,

-        na podlagi delovnega razmerja pri fizični osebi ali pravni osebi zasebnega prava, ki gradi objekte izključno za lastno uporabo in katere dejavnost ni gradnja za trg ali posredovanje pri prodaji nepremičnin, v njenem imenu in za njen račun.

(4) Način opravljanja poklicnih nalog pooblaščenega arhitekta in inženirja iz prejšnjega odstavka se vpiše v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev.

(5) Ne glede na določbe tega člena pooblaščeni arhitekt in inženir, z izjemo pooblaščenega inženirja s področja geodezije in pooblaščenega inženirja s področja prometnega inženirstva, lahko opravlja poklicne naloge s svojega strokovnega področja izven načina opravljanja poklicnih nalog po tem členu, če te naloge izvaja za lastne potrebe.

6. člen

(stalno poklicno usposabljanje)

Pooblaščeni arhitekti in inženirji se morajo na svojem strokovnem področju stalno poklicno usposabljati v skladu s splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju, ki ga izda in nadzor nad njim izvaja zbornica. Opustitev dolžnosti stalnega poklicnega usposabljanja je disciplinska kršitev, za katero se v disciplinskem pravilniku predvidi izrek disciplinske sankcije.

Tretje poglavje

VPIS IN IZBRIS IZ IMENIKA POOBLAŠČENIH ARHITEKTOV IN INŽENIRJEV

7. člen

(pogoji za vpis v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev)

(1) Pravico do vpisa v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev ima posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1.      ima pridobljeno ustrezno izobrazbo v skladu z 8. členom tega zakona,

2.      ima pridobljene praktične izkušnje v skladu z 9. členom tega zakona,

3.      ima opravljen strokovni izpit v skladu z 10. členom tega zakona,

4.      ima zagotovljeno zavarovanje za odgovornost za škodo v skladu s 15. členom tega zakona,

5.      mu ni s pravnomočno sodno odločbo izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica ali s pravnomočno odločbo izrečena disciplinska sankcija izbrisa iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev, razen če je prepoved ali sankcija že prenehala,

6.      izpolnjuje pogoje glede opravljanja poklicnih nalog na enega izmed načinov iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona.

(2) Zbornica na zahtevo pooblaščenega arhitekta in inženirja izda žig. Žig vsebuje ime, priimek, znanstveni in strokovni naslov ter identifikacijsko številko pooblaščenega arhitekta in inženirja. Poleg tega lahko žig vsebuje častne znanstvene in poklicne nazive ter podatke o gospodarskem subjektu (identifikacijsko številko in sedež), če izpolnjuje pogoje iz 16. člena tega zakona. Pooblaščeni arhitekt in inženir mora poskrbeti, da žig ne pride v roke nepooblaščenih oseb. O izgubi žiga je treba nemudoma obvestiti zbornico, ki ga je dolžna preklicati v Uradnem listu Republike Slovenije. Žig je dolžan pooblaščeni arhitekt in inženir vrniti v roku osmih dni po pravnomočnosti odločbe o izbrisu, pravnomočnosti sodne odločbe, s katero je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, ali pravnomočnosti odločbe o izbrisu iz imenika v disciplinskem postopku.

(3) Če posameznik, ki vloži zahtevo za vpis v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev, ne izpolnjuje pogoja iz 4. oziroma 6. točke prvega odstavka tega člena, se ne glede na prvi odstavek tega člena lahko vpiše v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev, zbornica pa na podlagi odločbe v imenik vpiše mirovanje poklicnega naziva (v nadaljnjem besedilu: mirovanje). Mirovanje se iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev izbriše, ko posameznik zbornici predloži dokazila o izpolnjevanju teh pogojev.

(4) Posameznik, ki poklicne kvalifikacije ni pridobil v Republiki Sloveniji, se lahko vpiše v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev pod pogojem, da mu je bila priznana poklicna kvalifikacija v skladu z določbami petega poglavja tega zakona.

8. člen

(ustreznost izobrazbe)

(1) Ustrezna izobrazba po tem zakonu je:

-        za pooblaščenega arhitekta: izobrazba, pridobljena po študijskih programih ravni druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje, s področja arhitekture,

-        za pooblaščenega inženirja: izobrazba, pridobljena po študijskih programih ravni druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje, s področja inženirskih znanosti, zlasti s področja gradbeništva, strojništva, elektrotehnične stroke, tehnoloških strok, rudarstva, geologije, geotehnologije in geodezije in prometnega inženirstva,

-        za pooblaščenega krajinskega arhitekta: izobrazba, pridobljena po študijskih programih ravni druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje, s področja krajinske arhitekture,

-        za pooblaščenega prostorskega načrtovalca: izobrazba, pridobljena po študijskih programih ravni druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje, ki zagotavlja znanja s področja vodenja in izdelave prostorskih izvedbenih aktov.

(2) Ustreznost izobrazbe iz prejšnjega odstavka z podrobno določitvijo zahtevanih kompetenc in znanj podrobneje opredeli zbornica, v soglasju z ministrom, pristojnim za prostorske in gradbene zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister).

9. člen

(praktične izkušnje)

(1) Praktične izkušnje morajo biti pridobljene v trajanju najmanj dveh let, in sicer po pridobitvi izobrazbe iz prejšnjega člena.

(2) Praktične izkušnje se pridobivajo pod mentorstvom pooblaščenega arhitekta in inženirja. Praktične izkušnje so ustrezne, če kandidatu za pooblaščenega arhitekta in inženirja zagotovijo strokovna znanja, ki so potrebna za izvajanje nalog s strokovnega področja, za katerega se pridobiva poklicni naziv.

(3) Mentor mora biti vpisan v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev brez mirovanja in mora imeti najmanj pet let delovnih izkušenj po vpisu v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev na strokovnem področju, za katerega kandidat za pooblaščenega arhitekta in inženirja pridobiva praktične izkušnje. Mentor spremlja, usmerja in nadzira delo kandidata za pooblaščenega arhitekta in inženirja in ga vsestransko usposablja za samostojno opravljanje poklicnih nalog na strokovnem področju, za katerega kandidat za pooblaščenega arhitekta in inženirja pridobiva praktične izkušnje, in za pristop k strokovnemu izpitu.

(4) V času pridobivanja praktičnih izkušenj po določbah tega člena kandidat za pooblaščenega arhitekta in inženirja ne sme samostojno in v svojem imenu opravljati poklica pooblaščenega arhitekta in inženirja.

(5) Pridobitev zahtevanih praktičnih izkušenj se ob pristopu k strokovnemu izpitu dokazuje s pisno potrditvijo mentorja, da je kandidat za pooblaščenega arhitekta in inženirja pridobil zahtevane praktične izkušnje v skladu z določbami tega člena in opisom vrste pridobljenih izkušenj.

(6) Kandidat za pooblaščenega arhitekta in inženirja mora pri pridobivanju praktičnih izkušenj spoštovati določbe poklicnega kodeksa pooblaščenih arhitektov in inženirjev (v nadaljnjem besedilu: kodeks).

10. člen

(strokovni izpit)

(1) Strokovni izpiti za pooblaščenega arhitekta, pooblaščenega krajinskega arhitekta in pooblaščenega prostorskega načrtovalca se opravljajo pri ZAPS, strokovni izpiti za pooblaščenega inženirja pa pri IZS. Zbornica zagotavlja opravljanje vseh vrst strokovnih izpitov najmanj dvakrat na leto.

(2) K strokovnemu izpitu lahko pristopi kandidat za pooblaščenega arhitekta in inženirja, ki ima poleg predpisane izobrazbe iz 8. člena tega zakona pridobljene tudi praktične izkušnje v skladu z 9. členom tega zakona in jih je pridobil v zadnjih 15 letih pred pristopom k strokovnemu izpitu.

(3) Kandidatu za pooblaščenega arhitekta in inženirja se prizna ustrezni del strokovnega izpita, ki je vsebinsko enak opravljenemu strokovnemu izpitu za imenovanje v naziv ali drugemu strokovnemu izpitu.

(4) O priznanju dela strokovnega izpita iz prejšnjega odstavka odloči zbornica z odločbo.

(5) Kandidat za pooblaščenega arhitekta in inženirja opravlja strokovni izpit pred izpitno komisijo. Opravljanje strokovnih izpitov ni javno.

(6) Strokovni izpit se opravlja ustno, na podlagi predloženih referenčnih del, ki jih podpišeta kandidat in mentor, pisno pa samo v primeru, kadar kandidat za pooblaščenega arhitekta in inženirja ne more predložiti referenčnih del.

(7) Zbornica o opravljenem strokovnem izpitu izda potrdilo.

(8) Zbornica v splošnem aktu, ki ga izda s soglasjem ministra, določi obseg izpitnih vsebin, podrobnejše pogoje, način in postopek opravljanja strokovnega izpita ter višino stroškov za strokovne izpite.

11. člen

(imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev)

(1) Zbornica vodi imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev.

(2) Pred vpisom posameznika v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev zbornica preveri izpolnjevanje pogojev iz 7. člena tega zakona.

(3) O vpisu v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev zbornica izda potrdilo, v primeru zavrnitve vpisa pa odločbo. O pritožbi zoper odločbo odloča ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(4) V imeniku se o pooblaščenih arhitektih in inženirjih vodijo naslednji osebni podatki:

1.      osebno ime,

2.      država, kraj in datum rojstva,

3.      državljanstvo,

4.      stalno in začasno prebivališče,

5.      strokovni in znanstveni naslov,

6.      podatki o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo,

7.      podatki o načinu opravljanja poklicnih nalog,

8.      identifikacijska številka,

9.      podatki o opravljenem strokovnem izpitu,

10.   poklicni naziv,

11.   datum vpisa in izbrisa iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev, razlogih za izbris, mirovanju in disciplinskih sankcijah,

12.   podatki o začetku in trajanju pridobivanja praktičnih izkušenj in o mentorjih kandidatov za pooblaščenega arhitekta in inženirja,

13.   podatki o priznavanju poklicnih kvalifikacij,

14.   podatki o stalnem poklicnem usposabljanju,

15.   elektronski naslov, telefonsko številko, zaposlitev in

16.   referenčna dela pooblaščenega arhitekta in inženirja s podatki o nazivu nalog ali del, času izvajanja nalog ali del, pogodbeni vrednosti opravljene naloge, investicijski vrednosti objekta, velikosti objekta, vrsti objekta glede na zahtevnost in druge značilnosti izvedene naloge ali dela, ki so pomembna za potrditev reference.

(5) Člani morajo zbornici sporočiti spremembo podatkov, ki se vpisujejo v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev, in sicer najpozneje v 15 dneh po nastanku spremembe.

(6) Podatek iz 16. točke četrtega odstavka tega člena se v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev vpisuje le na podlagi izrecne zahteve člana, na podlagi ustreznih dokazil o pridobitvi reference.

(7) Zbornica postopek vpisa in izbrisa iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev uredi s splošnim aktom, ki ga sprejme v soglasju z ministrom.

(8) Osebni podatki, ki se vodijo v imeniku pooblaščenih arhitektov in inženirjev, se smejo zbirati in obdelovati le za namen izvajanja javnih pooblastil v skladu s tem zakonom.

12. člen

(javnost podatkov)

(1) Javni so podatki o:

-        osebnem imenu pooblaščenega arhitekta in inženirja,

-        poklicnem nazivu,

-        identifikacijski številki,

-        načinu opravljanja poklicnih nalog,

-        strokovnem in znanstvenem naslovu,

-        datumu vpisa v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev,

-        morebitnem izbrisu iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev ali mirovanju.

(2) Javni so tudi podatki o izrečeni pravnomočni disciplinski sankciji izbrisa iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev, in sicer se podatki objavijo na spletnih straneh zbornice za čas trajanja izbrisa iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev ali največ za eno leto po pravnomočnosti odločbe o izrečeni disciplinski sankciji. V tem primeru se objavijo podatki o osebnem imenu, poklicnem nazivu in sedežu dejavnosti, identifikacijski številki, pravni podlagi, vrsti kršitve, kratki dejanski podlagi, razlogih za izbris iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev in podatki o gospodarskem subjektu, v katerem je pooblaščeni arhitekt in inženir zaposlen.

(3) Dostop do vseh podatkov iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev imajo Finančna uprava Republike Slovenije, inšpektorji, tožilstvo, pooblaščene osebe pristojnega upravnega organa za gradbene zadeve, ministrstvo, sodišče in vsi državni organi, ki podatke potrebujejo za izvrševanje njihovih z zakonom določenih nalog.

13. člen

(izbris iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev in mirovanje)

(1) Posameznika zbornica izbriše iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev, če:

1.      umre,

2.      sam pisno zahteva izbris,

3.      mu je s pravnomočno sodno odločbo izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica,

4.      se ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev iz 1., 2., 3. in 5. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona ali

5.      mu je izrečena disciplinska sankcija izbrisa iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev.

(2) Izbris iz prejšnjega odstavka se izvede v primeru iz:

-        1. točke: po uradni dolžnosti, ko zbornica izve za takšno dejstvo,

-        2. točke: na zahtevo pooblaščenega arhitekta in inženirja,

-        3. točke: po uradni dolžnosti, na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica,

-        4. točke: po uradni dolžnosti, na podlagi obvestila pristojnega inšpektorja ali ugotovitev zbornice pri opravljanju strokovnega nadzora,

-        5. točke: po uradni dolžnosti, na podlagi pravnomočne odločbe o izbrisu iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev, izdane v disciplinskem postopku.

(3) Tuji pooblaščeni arhitekt in inženir se izbriše iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev tudi, če v svoji matični državi nima več pravice opravljati poklicnih nalog pooblaščenega arhitekta in inženirja, na podlagi obvestila pristojnega organa matične države.

(4) O izbrisu iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev iz razloga iz 2. ali 4. točke prvega odstavka tega člena zbornica izda odločbo. O pritožbi zoper odločbo o izbrisu odloča ministrstvo.

(5) Pooblaščeni arhitekt in inženir, ki je bil izbrisan iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev iz razloga iz 3., 4. ali 5. točke prvega odstavka tega člena, lahko zahteva ponovni vpis v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev, če je razlog za izbris prenehal. Pri ponovnem vpisu se dokazovanje pogojev za vpis, ki so že vpisani imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev, ne izvaja ponovno.

(6) Če pooblaščeni arhitekt in inženir začasno ne želi opravljati storitev, ki sodijo v opis njegovih poklicnih nalog, zbornica na njegovo zahtevo izda odločbo o mirovanju. Zbornica mirovanje nemudoma vpiše v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev. Mirovanje nastopi 15. dan od prejema zahteve za mirovanje.

(7) Zbornica izda pooblaščenemu arhitektu in inženirju po uradni dolžnosti odločbo o mirovanju in vpiše mirovanje v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev, če pooblaščeni arhitekt in inženir niti po prvem opominu ne poravna članarine za tekoče leto ali če se ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev iz 4. oziroma 6. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona. O pritožbi zoper odločbo o mirovanju odloča ministrstvo.

(8) Med mirovanjem pooblaščeni arhitekt in inženir nima pravice opravljati ali ponujati storitev, ki sodijo v opis poklicnih nalog pooblaščenega arhitekta in inženirja, lahko pa se udeleži projektnega natečaja.

(9) Mirovanje se v primeru iz šestega odstavka tega člena izbriše na zahtevo pooblaščenega arhitekta in inženirja. Izbris mirovanja učinkuje 15. dan od prejema pisne zahteve pooblaščenega arhitekta in inženirja. Mirovanje iz sedmega odstavka tega člena zbornica po uradni dolžnosti izbriše iz imenika, ko pooblaščeni arhitekt in inženir predloži dokazilo o poravnani članarini oziroma dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz 4. oziroma 6. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona.

(10) Med mirovanjem na lastno zahtevo pooblaščeni arhitekt in inženir ni dolžan posredovati podatkov o načinu opravljanja poklicnih nalog in imeti urejenega zavarovanja za odgovornost za škodo v skladu s 15. členom tega zakona.

Četrto poglavje

POGOJI ZA OPRAVLJANJE ARHITEKTURNE IN INŽENIRSKE DEJAVNOSTI

14. člen

(opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti)

(1) Dejavnost na področju poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev so storitve, ki sodijo v opis poklicnih nalog pooblaščenega arhitekta in inženirja v skladu s 4. členom tega zakona.

(2) Dejavnost na področju poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev lahko opravlja gospodarski subjekt, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

-        da ima v Poslovni register Slovenije vpisano vsaj eno od dejavnosti, ki so s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti, opredeljene kot arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje,

-        da ima za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, zaposlenega vsaj enega pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja; ali če imajo najmanj polovico deležev v družbi družbeniki, ki so pooblaščeni arhitekti ali inženirji ali gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti iz tega zakona in je eden od pooblaščenih arhitektov ali inženirjev hkrati poslovodni organ; ali če je fizična oseba, ki samostojno opravlja arhitekturno ali inženirsko dejavnost za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, sama pooblaščeni arhitekt ali pooblaščeni inženir,

-        imeti mora zagotovljeno zavarovanje pred odgovornostjo za škodo v skladu s 15. členom tega zakona in

-        da ni v stečajnem postopku.

15. člen

(zavarovanje odgovornosti za škodo)

(1) Zavarovanje pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati investitorju ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem arhitekturne in inženirske dejavnosti, je lahko sklenjeno kot splošno zavarovanje, ki se letno obnavlja, ali kot zavarovanje posameznega posla, ki sodi v okvir dejavnosti gospodarskega subjekta.

(2) Z zavarovanjem mora biti krita odgovornost zaradi malomarnega ravnanja, ki ima za posledico nastanek škode ali stvarne napake, med katero se poleg neposredne materialne škode (poškodovanje in uničenje) štejejo tudi stroški, ki so neposredno potrebni za odpravo oziroma preprečitev nastanka škode, brez nastanka neposredne škode.

(3) Med škodo, ki mora biti predmet zavarovalnega kritja, se šteje tudi škoda v obliki znižanja vrednosti posla ali gradnje in druga škoda, ki je posledica jamčevalnega zahtevka investitorja ali tretje osebe.

(4) Zavarovanje odgovornosti mora vključevati kritje škode za ravnanja, izvedena v času trajanja zavarovanja, ali za ravnanje, za katero je obvestilo o škodnem primeru vloženo v času trajanja zavarovanja.

(5) Višina zavarovalne vsote za vse zavarovalne primere v posameznem letu ali za posamezen posel, če je sklenjeno zavarovanje za posamezni posel, ne sme biti nižja od 50.000 eurov.

(6) Zavarovalna polica mora poimensko vsebovati imena pooblaščenih arhitektov in inženirjev, ki jih zavarovanje krije ali pa vsebovati splošno klavzulo, da zavarovanje odgovornosti krije vse pooblaščene arhitekte in inženirje v gospodarskem subjektu.

(7) Zavarovanje se lahko sklene tudi v obliki kolektivnega zavarovanja preko zbornice.

16. člen

(zaščita naziva gospodarskega subjekta)

(1) Naziv arhitekturni biro lahko uporablja gospodarski subjekt, če poleg pogojev iz 14. člena tega zakona izpolnjuje še naslednje pogoje:

-        najmanj polovico deležev v družbi imajo družbeniki, ki imajo pridobljen naziv pooblaščeni arhitekt,

-        vsaj en družbenik, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnje alineje, je v tej družbi zaposlen za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja,

-        ni povezana družba v skladu s 527. členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17; ZGD-1) in

-        je neodvisna družba.

(2) Naziv krajinsko arhitekturni biro lahko uporablja gospodarski subjekt, če poleg pogojev iz 14. člena tega zakona izpolnjuje še naslednje pogoje:

-        najmanj polovico deležev v družbi imajo družbeniki, ki imajo pridobljen naziv pooblaščeni krajinski arhitekt,

-        vsaj en družbenik, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnje alineje, je v tej družbi zaposlen za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja,

-        ni povezana družba v skladu s 527. členom ZGD-1 in

-        je neodvisna družba.

(3) Naziv inženirski biro lahko uporablja gospodarski subjekt, če poleg pogojev iz 14. člena tega zakona izpolnjuje še naslednje pogoje:

-        najmanj polovico deležev v družbi imajo družbeniki, ki imajo pridobljen naziv pooblaščeni inženir,

-        vsaj en družbenik, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnje alineje, je v tej družbi zaposlen za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja,

-        ni povezana družba v skladu s 527. členom ZGD-1 in

-        je neodvisna družba.

(4) Naziv geodetski biro lahko uporablja gospodarski subjekt, če poleg pogojev iz 14. člena tega zakona izpolnjuje še naslednje pogoje:

-        najmanj polovico deležev v družbi imajo družbeniki, ki imajo pridobljen naziv pooblaščeni inženir geodetske stroke,

-        vsaj en družbenik, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnje alineje, je v tej družbi zaposlen za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja,

-        ni povezana družba v skladu s 527. členom ZGD-1 in

-        je neodvisna družba.

(5) Gospodarski subjekt, ki ima pravico do uporabe zaščitenega naziva po tem členu, lahko opravlja le storitve s področja poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev.

(6) Uporaba zaščitenega naziva po tem členu ne preprečuje uporabe firme.

(7) Zaščiteni naziv se ne more uporabljati kot pogoj ali merilo v postopkih javnega naročanja.

(8) Zaščiten naziv iz tega člena lahko uporablja tudi samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če je sam pooblaščeni arhitekt in inženir.

17. člen

(kodeks dobrih poslovnih običajev v arhitekturni in inženirski dejavnosti)

(1) Gospodarski subjekti morajo pri opravljanju arhitekturne in inženirske dejavnosti ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.

(2) Dobri poslovni običaji v arhitekturni in inženirski dejavnosti so določeni s kodeksom dobrih poslovnih običajev, ki ga sprejme zbornica.

(3) S kodeksom dobrih poslovnih običajev se urejajo temeljna načela in pravila ravnanja pri opravljanju arhitekturne in inženirske dejavnosti. Kodeks zavezuje gospodarske subjekte, ki opravljajo dejavnost na področju poklicnih nalog arhitektov in inženirjev ne glede na pravnoorganizacijsko obliko in ne glede na obseg opravljanja arhitekturne in inženirske dejavnosti.

18. člen

(neodvisna družba)

Družba je neodvisna, če sama ni investitor, če dela izvaja izključno na strani investitorja oziroma ni kapitalsko ali interesno povezana z dobavitelji (materiala, opreme in tehnologij) in izvajalci del, ki nastopajo v posameznem investicijskem procesu.

Peto poglavje

POGOJI ZA OPRAVLJANJE STORITEV IN DEJAVNOSTI ZA TUJE PONUDNIKE IN PRIZNAVANJE POKLICNIH KVALIFIKACIJ

19. člen

(pogoji za ponudnike storitev s sedežem zunaj Republike Slovenije)

(1) Tuji ponudniki s sedežem v državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali s sedežem v državi, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice), ki želijo v Republiki Sloveniji opravljati dejavnost, ki sodi v opis poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev, lahko opravljajo to dejavnost v vseh statusnopravnih oblikah, če izpolnjujejo pogoje za zakonito opravljanje dejavnosti v državi sedeža.

(2) Tuji ponudniki, ki nimajo sedeža v državah pogodbenicah (v nadaljnjem besedilu: tretje države), lahko opravljajo dejavnost, ki sodi v opis poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev pod pogoji iz prejšnjega odstavka, če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Ta je izpolnjen, če ponudniki, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, v državi sedeža tujega ponudnika lahko opravljajo dejavnost, ki sodi v opis poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi jih lahko ponujajo v Republiki Sloveniji tuji ponudniki in izpolnjevanje katerih za ponudnika s sedežem v Republiki Sloveniji ni bistveno težje, kakor je v pravnem redu Republike Slovenije predpisano za tuje ponudnike. Če je sedež ponudnika v več tretjih državah, se pri ugotavljanju materialne vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je strožji.

(3) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov morajo imeti tuji ponudniki sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo v skladu s 15. členom tega zakona. Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov morajo tuji ponudniki zagotoviti sodelovanje pooblaščenega arhitekta in inženirja, ki izpolnjuje pogoje iz tega zakona, pri čemer njegova zaposlitev ni obvezna. Za sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo se šteje dokazilo o zavarovanju odgovornosti, sklenjeno v Republiki Sloveniji ali v drugi državi, če to zavarovanje ustrezno krije škodo, povzročeno v Republiki Sloveniji.

20. člen

(pristojnost za priznavanje poklicnih kvalifikacij)

(1) Naloge pristojnega organa v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, izvaja zbornica.

(2) Zbornica ima kot pristojni organ v zvezi z izvajanjem nalog iz prejšnjega odstavka vse pravice in obveznosti, ki jih določa zakon, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij. Če s tem zakonom ni določeno drugače, se za izvajanje teh nalog uporabljajo določbe zakona, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij.

(3) Naloge iz prvega odstavka tega člena zbornica izvaja kot javno pooblastilo.

(4) O pritožbah zoper odločitve zbornice v zvezi s priznavanjem poklicnih kvalifikacij odloča ministrstvo.

21. člen

(trajno opravljanje reguliranega poklica)

(1) Posamezniki, ki so pridobili poklicno kvalifikacijo v drugi državi pogodbenici in želijo v Republiki Sloveniji trajno opravljati regulirani poklic po tem zakonu, morajo pri zbornici pridobiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije.

(2) Poleg pogojev iz zakona, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, je pogoj za izdajo odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije zagotovljeno zavarovanje odgovornosti za škodo, v skladu z določbami tega zakona, in da mu s pravnomočno sodno odločbo ni izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica.

(3) Če zbornica v postopku priznavanja poklicne kvalifikacije v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, odloči, da je potreben dopolnilni ukrep in posameznik izbere ukrep preizkusa poklicne usposobljenosti, zbornica določi manjkajoče vsebine, ki jih mora kandidat opraviti na strokovnem izpitu. Za izvedbo strokovnega izpita se uporabljajo določbe splošnega akta iz osmega odstavka 10. člena tega zakona. Če pa posameznik izbere ukrep prilagoditvenega obdobja, mora zbornici predložiti ime mentorja in mentorjevo podpisano izjavo, da bo med prilagoditvenim obdobjem pod njegovim mentorstvom. Mentor mora izpolnjevati pogoje za opravljanje reguliranega poklica, za katerega se kandidat usposablja, določene s tem zakonom, to pa je tudi pogoj za izdajo odločbe o določitvi ukrepa prilagoditvenega obdobja po zakonu, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij.

(4) Zbornica posameznika vpiše v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev najpozneje v osmih dneh od dokončnosti odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije. Posameznik ima pravico opravljati regulirani poklic z dnem dokončnosti odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije.

(5) Z vpisom v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev postane posameznik član zbornice, z vsemi pravicami in obveznostmi člana.

(6) Za vpis in izbris iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev se smiselno uporabljajo določbe 11. in 13. člena tega zakona, če v tem členu ni določeno drugače.

22. člen

(začasno ali občasno opravljanje reguliranih poklicev)

(1) Posamezniki, ki so poklicno kvalifikacijo pridobili v drugi državi pogodbenici in želijo v Republiki Sloveniji začasno ali občasno opravljati regulirani poklic po tem zakonu, morajo pri zbornici vložiti pisno prijavo, v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij. Prijavo je treba vložiti tudi vsakokrat, ko se bistveno spremenijo okoliščine za opravljanje poklicnih nalog.

(2) Pri prijavi za opravljanje storitev reguliranega poklica pooblaščeni inženir, pooblaščeni krajinski arhitekt in pooblaščeni prostorski načrtovalec se pred prvim opravljanjem poklicnih nalog preveri poklicno kvalifikacijo ponudnika po postopku, kot je določen v prejšnjem členu. Pri prijavi za opravljanje storitev reguliranega poklica pooblaščeni arhitekt, za katerega se uporablja avtomatično priznavanje v skladu s 23. členom tega zakona, se poklicna kvalifikacija ponudnika pred prvim opravljanjem poklicnih nalog preveri samo v primeru, če zbornica na podlagi pisne prijave ugotovi, da niso podani pogoji za avtomatično priznavanje.

(3) V postopkih v zvezi z začasnim ali občasnim opravljanjem reguliranih poklicev iz prejšnjega odstavka se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, o pravni domnevi, da posameznik zaradi molka organa lahko opravlja regulirani poklic v Republiki Sloveniji.

(4) Na podlagi prijave se posameznik začasno vpiše v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev in s tem postane začasni član zbornice. Za začasni vpis v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev in začasno članstvo v zbornici ta posamezniku ne sme zaračunati stroškov za vpis, za vodenje imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev ali članarine.

(5) Posameznik, ki poklicne naloge v Republiki Sloveniji opravlja več kot eno leto, svojo prijavo podaljša enkrat v koledarskem letu pri zbornici in v njej navede morebitno spremembo podatkov. Če zbornica ob prijavi ali podaljšanju prijave na podlagi kriterijev iz zakona, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, ugotovi, da ima posameznikovo opravljanje reguliranega poklica naravo trajnega opravljanja reguliranega poklica, lahko zahteva trajen vpis v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev, včlanitev kandidata v zbornico in plačilo vseh obveznosti do zbornice, ki se zahtevajo pri trajnem opravljanju reguliranega poklica, v skladu z določbami prejšnjega člena, vključno s stroški vpisa in plačilom članarine.

(6) Posameznik, ki se v imenik vpisuje začasno, mora ravnati po predpisih in drugih splošnih aktih, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Posamezniki, ki se vpisujejo v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev začasno, morajo ravnati tudi v skladu s kodeksom.

(7) Za vpis in izbris iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev se smiselno uporabljajo določbe 11. in 13. člena tega zakona, če v tem členu ni določeno drugače.

23. člen

(priznavanje poklicne kvalifikacije pooblaščenim arhitektom)

(1) Za priznavanje poklicne kvalifikacije pooblaščeni arhitekt se uporabljajo pravila za avtomatično priznavanje poklicne kvalifikacije. Če pogoji za avtomatično priznavanje poklicne kvalifikacije niso izpolnjeni, se za priznavanje njegove kvalifikacije uporablja splošni sistem priznavanja poklicnih kvalifikacij, v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij.

(2) Pravila za avtomatično priznavanje poklicnih kvalifikacij iz prejšnjega odstavka določi minister s pravilnikom.

24. člen

(priznavanje poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v tretjih državah)

(1) Posamezniki, ki so pridobili poklicno kvalifikacijo v tretji državi, lahko opravljajo regulirani poklic po tem zakonu pod pogojem materialne vzajemnosti, če so njihove pridobljene kvalifikacije primerljive tistim, ki se zahtevajo za državljane Republike Slovenije. Materialna vzajemnost obstaja, če državljan Republike Slovenije v tretji državi lahko opravlja regulirani poklic pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi ga lahko opravljajo v Republiki Sloveniji državljani tretje države in izpolnjevanje katerih za državljana Republike Slovenije ni bistveno težje, kakor je v pravnem redu Republike Slovenije predpisano za državljane tretje države.

(2) Vzajemnost in enakovrednost kvalifikacij iz prejšnjega odstavka za regulirane poklice, za opravljanje katerih je pogoj vpis v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev, ugotavlja zbornica v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za ta vpis.

(3) Posamezniki iz prvega odstavka tega člena se na podlagi odločbe o priznanju poklicnih kvalifikacij vpišejo v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev in s tem vpisom postanejo člani zbornice z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki so s tem zakonom določene za člane zbornice.

(4) Za vpis in za vodenje imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev lahko zbornica zaračuna stroške v višini, ki je določena za državljane Republike Slovenije.

Šesto poglavje

ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE ZBORNICE

25. člen

(ustanovitev in cilji ustanovitve zbornice)

(1) V Republiki Sloveniji se zaradi zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju urejanja prostora in graditve objektov ter varstva tretjih oseb ustanovita ZAPS in IZS.

(2) Zbornica izvaja cilje ustanovitve iz prejšnjega odstavka kot poklicno zastopstvo stanovskih interesov, za svoje področje spremlja in obravnava problematiko dela pooblaščenih arhitektov in inženirjev, določa strokovna načela na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, spodbuja in zastopa poklicne, socialne in gospodarske interese pooblaščenih arhitektov in inženirjev in jim svetuje, skrbi za skladen razvoj stroke in varstvo stanovskega ugleda, sprejema kodeks, nadzoruje izpolnjevanje njihovih poklicnih dolžnosti in opravlja druge z zakonom in statutom določene naloge.

26. člen

(pravni položaj zbornice in odgovornost članov)

(1) Zbornica je nepridobitna pravna oseba javnega prava.

(2) Zbornica odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Člani zbornice za obveznosti zbornice, katere člani so, ne odgovarjajo.

(3) Zbornica je zastopnica javnega interesa v skladu s cilji ustanovitve, določenimi v prejšnjem členu.

27. člen

(naloge zbornice)

(1) Zbornica v okviru svojih pristojnosti in na svojem področju izvaja naslednje naloge:

1.      izvajanje strokovnih izpitov,

2.      vpis in izbris iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev,

3.      vodenje imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev,

4.      vodenje disciplinskih postopkov zoper pooblaščene arhitekte in inženirje,

5.      organiziranje, izvajanje in spodbujanje poklicnega usposabljanja pooblaščenih arhitektov in inženirjev,

6.      izvajanje nadzora nad stalnim poklicnim usposabljanjem pooblaščenih arhitektov in inženirjev,

7.      sprejemanje aktov za izvajanje javnih pooblastil in drugih aktov, določenih s tem zakonom,

8.      izdelovanje poročil ali strokovnih mnenj, dajanje pobud in sodelovanje z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti in zastopanje stroke v razmerju do državnih organov,

9.      krepitev odnosov z drugimi domačimi in tujimi poklicnimi organizacijami,

10.   nadzorovanje skladnosti ravnanja pooblaščenih arhitektov in inženirjev s pravili kodeksa,

11.   izvajanje postopkov mediacij in arbitraž s ciljem reševanja sporov med pooblaščenimi arhitekti in inženirji in gospodarskimi subjekti ter tretjimi osebami,

12.   izvajanje nadzora nad spoštovanjem njenih aktov,

13.   izvajanje strokovnega nadzora nad pooblaščenimi arhitekti in inženirji,

14.   priprava in organizacija javnih natečajev za investitorje,

15.   nastopanje kot posvetovalni organ državnih organov, državne uprave in univerz,

16.   urejanje kolektivnega zavarovanja za odgovornost pred škodo,

17.   vodenje postopkov za priznavanje poklicnih kvalifikacij po tem zakonu,

18.   spremljanje postopkov javnega naročanja na področju arhitekturnih in inženirskih storitev in opozarjanje na pomanjkljivosti in

19.   opravljanje drugih nalog.

(2) Naloge iz 1., 2., 3., 4., 6., 13. in 17. točke in sprejemanje aktov za izvajanje javnih pooblastil zbornica izvaja kot javno pooblastilo.

(3) Zbornica lahko za potrebe izvajanja javnih pooblastil brezplačno pridobiva o pooblaščenih arhitektih in inženirjih podatke iz zbirk podatkov naslednjih upravljalcev:

1.      Ministrstva za notranje zadeve – podatke iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO, stalno in začasno prebivališče);

2.      centrov za socialno delo – podatke o obdobju upravičenosti in o datumu izplačila porodniškega nadomestila, nadomestila za nego in varstvo otroka ter posvojiteljskega nadomestila;

3.      Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke o uživalcih pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (o vrsti in datumu upravičenosti do posamezne pravice) in podatke o posameznikih, ki so prijavljeni v sistem socialnih zavarovanj ter vrsti in obsegu zavarovanja;

4.      Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o posameznikih, prijavljenih v evidenco brezposelnih oseb;

5.      Geodetske uprave Republike Slovenije – podatke zemljiškega katastra stavb in registra nepremičnin ter podatke iz zbirke listin pri geodetski upravi, podatke o lastnikih parcel in drugih osebah, ki sodelujejo v postopkih izvedbe geodetskih storitev, podatke o njihovem stalnem prebivališču pa pri sodišču oziroma drugih organih, pristojnih za vodenje teh podatkov. Zbornica ima pri pridobivanju podatkov o lastnikih parcel ter o drugih osebah in njihovem stalnem prebivališču enake pravice kakor geodetska uprava;

6.      Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – podatke o lastniških deležih v pravnih osebah, podatke o dejavnosti pravnih oseb in podatke o poslovodnih osebah;

7.      Visokošolski zavodi v Republiki Sloveniji – podatki o diplomah (osebno ime, datum in kraj rojstva, datum diplomiranja, strokovni naslov, predmetnik opravljenih izpitov s kreditnimi točkami);

8.      Prostorski informacijski sistem – podatke o posameznih spisih, vlogah v spisih in odločitvah organov v posameznih postopkih.

28. člen

(člani)

Pooblaščeni arhitekti, pooblaščeni krajinski arhitekti in pooblaščeni prostorski načrtovalci se združujejo v ZAPS, pooblaščeni inženirji pa v IZS in postanejo člani zbornice z vpisom v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev.

29. člen

(dolžnosti članov)

(1) Člani so zavezani k spoštovanju poklicnih dolžnosti, ki jim jih nalagajo zakon in pravila stroke. Poleg tega so zavezani k ravnanju v skladu s sklepi organov zbornice, plačevanju predpisanih dajatev in drugih prispevkov zbornici ter podpiranju zbornice pri izvajanju njenih nalog.

(2) Pooblaščeni arhitekti in inženirji morajo vestno opravljati svoj poklic in so odgovorni za kršitve dolžnosti pri njegovem opravljanju.

(3) Kandidati za pooblaščenega arhitekta in inženirja morajo vestno opravljati delo v okviru pridobivanja praktičnih izkušenj in so pri tem odgovorni za kršitve dolžnosti.

30. člen

(organi zbornice)

(1) Organi zbornice so skupščina zbornice, upravni odbor zbornice, predsednik zbornice in disciplinski organi.

(2) Podrobno sestavo organov iz prejšnjega odstavka, temeljne določbe o volitvah, mandate organov, pravila delovanja organov in njihove naloge opredeli statut.

(3) Vsi člani organov zbornice svojo funkcijo opravljajo nepoklicno.

(4) Mandat organov zbornice je enak mandatu skupščine zbornice.

31. člen

(skupščina zbornice)

(1) Skupščina zbornice je najvišji organ odločanja zbornice.

(2) Skupščino zbornice izvolijo člani zbornice za štiri leta.

(3) Pristojnosti skupščine so:

-        sprejem statuta zbornice in drugih splošnih aktov zbornice, če ta zakon ali statut ne določa drugače,

-        sprejem kodeksa,

-        sprejem disciplinskega pravilnika,

-        sprejem programa dela, finančnega načrta in določitev višine letne članarine,

-        sprejemanje letnega poročila in zaključnega računa zbornice,

-        volitve in razrešitev disciplinskih organov,

-        imenovanje in razrešitev članov upravnega odbora in predsednika zbornice,

-        nadzor delovanja predsednika in upravnega odbora zbornice in

-        sprejem drugih odločitev, če tako določa statut.

32. člen

(upravni odbor)

Upravni odbor je izvršilni organ zbornice in ima zlasti naslednje pristojnosti:

-        vodi delo in poslovanje zbornice,

-        skrbi za izvrševanje programa dela in finančnega načrta, letnega poročila in zaključnega računa, splošnih aktov in sklepov skupščine zbornice,

-        skrbi za zagotavljanje izvajanja javnih pooblastil,

-        izda akt o notranji organizaciji zbornice ter o sistemizaciji delovnih mest,

-        skupščini zbornice predlaga v sprejem statut, kodeks, disciplinski pravilnik, druge splošne akte, program dela, finančni načrt in druge odločitve,

-        nadzoruje delovanje disciplinskih organov in služb zbornice,

-        odloča o sklenitvi pravnih poslov nad zneskom, opredeljenim s statutom,

-        opravlja druge naloge, določene s statutom.

33. člen

(predsednik zbornice)

(1) Predsednik zbornice predstavlja in zastopa zbornico. Za predsednika zbornice lahko kandidira vsak član zbornice, če mu ni s pravnomočno odločbo izrečena disciplinska sankcija.

(2) Predsednik zbornice je član upravnega odbora po funkciji in predseduje upravnemu odboru, ga predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje.

(3) Predsednik lahko samostojno odloča o sklenitvi pravnih poslov, katerih vrednost ne presega zneska, določenega s statutom.

(4) Predsednik odloča o sklenitvi delovnih razmerij in o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja.

34. člen

(disciplinski organi)

V disciplinskih zadevah zoper člane zbornice odloča disciplinsko sodišče. Pred disciplinskim sodiščem zastopa obtožbo disciplinski tožilec.

35. člen

(skupno koordinacijsko telo)

(1) Skupno koordinacijsko telo je posvetovalno telo zbornice, pristojno za reševanje zadev, ki se posredno ali neposredno nanašajo na naloge ZAPS in IZS. Opravlja tudi druge zadeve, ki so povezane z delovanjem drugih poklicnih zbornic.

(2) Število članov skupnega koordinacijskega telesa, njegove naloge in pristojnosti ter način imenovanja in razreševanja njegovih članov in vodenja se določi s statutom zbornice.

36. člen

(vsebina statuta)

Zbornica sprejme statut, s katerim se podrobneje uredijo naloge, organizacija in delovanje zbornice in druga vprašanja, pomembna za delovanje zbornice.

37. člen

(sprejem statuta)

(1) Statut sprejema skupščina zbornice z dvotretjinsko večino glasov vseh članov skupščine.

(2) Statut se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije skupaj s soglasjem ministra.

38. člen

(način financiranja delovanja zbornice)

(1) Delovanje zbornice se financira iz:

1.      članarin,

2.      vpisnin in plačil, ki jih zbornica zaračunava za vpisovanje posameznikov ter za vodenje in vzdrževanje imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev,

3.      stroškov, ki jih zbornica zaračunava kandidatom za opravljanje strokovnega izpita zaradi njegove priprave in izvedbe,

4.      upravnih taks, ki jih zbornica zaračunava za vodenje postopkov priznavanja poklicnih kvalifikacij,

5.      stroškov vodenja disciplinskih postopkov,

6.      denarnih kazni za disciplinske prekrške,

7.      nadomestil, ki jih zbornica zaračunava za izvajanje stalnega poklicnega usposabljanja,

8.      sredstev iz lastne dejavnosti,

9.      nadomestil za izvajanje postopkov reševanja sporov med svojimi člani in gospodarskimi subjekti ter tretjimi osebami (mediacija, arbitraža),

10.   drugih virov, kot so donacije, dotacije in drugi prispevki, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo finančno poslovanje, nakažejo zbornici pravne in fizične osebe.

(2) Način plačevanja vpisnin in drugih virov financiranja iz prejšnjega odstavka, razen upravnih taks, se uredi s statutom zbornice, če s tem zakonom ni določeno drugače.

(3) Zbornica samostojno odmerja in pobira članarino ter druge vire financiranja iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: viri financiranja).

39. člen

(določanje višine članarine)

(1) Osnova za določitev članarine je povprečna letna bruto plača v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

(2) Članarina se plačuje letno in se določi največ do višine 3 % povprečne letne bruto plače.

(3) Način določitve članarine in znižane članarine zbornica podrobneje opredeli v internem aktu.

(4) Višino članarine za člane in znižane članarine za člane z mirovanjem določi skupščina zbornice za vsako leto posebej na podlagi letnega programa dela, ki ga sprejme pred začetkom koledarskega leta, za katero se določa.

40. člen

(določanje višine drugih virov financiranja)

(1) Višina virov financiranja iz 2., 3., 5. in 7. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona se določa na podlagi materialnih in drugih stroškov, ki jih ima zbornica v zvezi z opravljanjem teh nalog, strokovnim delovanjem matičnih sekcij in komisij ter v zvezi z informiranjem in izobraževanjem članov zbornice.

(2) Vire financiranja iz 8. in 9. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona zbornica zaračunava po tržnih načelih.

41. člen

(obveznost namenske uporabe sredstev, dobljenih iz članarin in drugih virov financiranja)

Iz virov financiranja iz prvega odstavka 38. člena tega zakona se lahko financirajo samo tiste naloge, s katerimi se dosegajo cilji ustanovitve zbornice.

42. člen

(nadzor nad porabo sredstev, dobljenih iz članarin in drugih virov financiranja)

Nadzor nad namensko uporabo sredstev iz prvega odstavka 38. člena tega zakona izvaja skupščina zbornice, lahko pa tudi samostojna revizijska družba, če to zahteva katerikoli organ zbornice ali katerakoli njena matična sekcija ali ministrstvo.

43. člen

(disciplinska odgovornost)

(1) Pooblaščeni arhitekt in inženir ter kandidat za pooblaščenega arhitekta in inženirja je disciplinsko odgovoren, če s svojim ravnanjem ali opustitvijo ravnanja krši dolžnosti pri opravljanju poklica in dolžnosti vestnega opravljanja dela ali pridobivanja praktičnih izkušenj.

(2) Pooblaščeni arhitekt in inženir ne more biti disciplinsko kaznovan za ravnanje, če to ravnanje ni bilo že prej določeno kot disciplinska kršitev in če ni bila zanj določena tudi disciplinska sankcija.

44. člen

(disciplinski pravilnik)

(1) Zbornica sprejme disciplinski pravilnik, v katerem podrobneje opredeli dejanja, ki predstavljajo disciplinske kršitve in disciplinske sankcije zanje.

(2) Disciplinski pravilnik sprejme skupščina zbornice z večino glasov vseh članov skupščine.

45. člen

(disciplinske sankcije)

(1) Disciplinske sankcije so:

1.      pisni opomin,

2.      obveznost dodatnega poklicnega usposabljanja,

3.      odvzem pravice do mentorstva,

4.      odvzem pravice do opravljanja praktičnih izkušenj,

5.      odvzem aktivne in pasivne volilne pravice za zbornične volitve,

6.      denarna kazen do višine 10.000 evrov ali

7.      izbris iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev.

(2) Poleg pisnega opomina, denarne kazni in izbrisa iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev se lahko izrečejo še druge disciplinske sankcije iz prejšnjega odstavka.

(3) Disciplinske sankcije iz 3., 4., 5. in 7. točke prvega odstavka tega člena se lahko izrečejo za dobo največ pet let.

46. člen

(disciplinski postopek)

(1) Disciplinski postopek se začne na zahtevo disciplinskega tožilca.

(2) V disciplinskem postopku mora imeti pooblaščeni arhitekt in inženir možnost, da se izjavi glede kršitev in predlagati izvedbo dokazov.

(3) Disciplinsko sodišče odloči po opravljeni ustni obravnavi.

(4) Pravnomočne in izvršljive odločbe zbornice predstavljajo izvršilni naslov v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo.

(5) Če se pooblaščeni arhitekt in inženir med vodenjem disciplinskega postopka izbriše iz imenika na lastno zahtevo, se disciplinski postopek ne ustavi.

(6) Zoper odločitev disciplinskega sodišča je dovoljen upravni spor.

47. člen

(delovanje disciplinskih organov in podrobnejša ureditev disciplinskega postopka)

Delovanje disciplinskih organov in disciplinski postopek podrobneje uredi zbornica z disciplinskim pravilnikom.

48. člen

(strokovni nadzor zbornice)

(1) Zbornica na podlagi prijave, na lastno pobudo ali na zahtevo ministrstva izvaja redni, izredni in obnovitveni nadzor nad delom pooblaščenih arhitektov in inženirjev.

(2) Redni nadzor zbornica opravlja na podlagi letnega programa, ki ga sprejme ob sprejemu načrta dela in finančnega načrta za naslednje leto. Zbornica je dolžna vsako leto opraviti nadzor po letnem programu nadzora, glede na zbrane prihodke za ta namen, vendar letno nad najmanj enim odstotkom svojih članov.

(3) Izredni nadzor se izvaja na lastno pobudo zbornice ali na zahtevo ministrstva v primeru suma kršitev.

(4) Obnovitveni nadzor se izvaja eno leto po opravljenem rednem ali izrednem nadzoru, pri katerem so bile ugotovljene nepravilnosti.

(5) Preglede v okviru strokovnega nadzora opravlja komisija, ki jo imenuje zbornica.

(6) O opravljenem strokovnem nadzoru se najkasneje v 30 dneh po pregledu sestavi ugotovitveni zapisnik, ki se pošlje pooblaščenemu arhitektu in inženirju, njegovemu delodajalcu in zbornici. V primeru ugotovljenih kršitev, ki predstavljajo disciplinsko kršitev, zbornica zapisnik posreduje disciplinskemu tožilcu.

49. člen

(nadzor pristojnega ministrstva nad izvajanjem javnih pooblastil)

(1) Nadzor nad izvajanjem nalog, ki jih zbornica opravlja kot javno pooblastilo po določbah tega zakona, opravlja ministrstvo. Zbornica mora za izvajanje javnih pooblastil izpolnjevati kadrovske, prostorske in druge pogoje, ki jih s pravilnikom predpiše minister.

(2) Posamezne naloge nadzorstva in preverjanje izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka izvaja komisija, ki jo imenuje minister.

(3) Komisija ima v okviru nadzora nad izvajanjem nalog, ki jih zbornica izvaja kot javno pooblastilo, pravico udeleževati se sej organov zbornice, na njih razpravljati ter predlagati obravnavanje določenih zadev.

50. člen

(akti za izvrševanje javnih pooblastil)

(1) Splošni akti, s katerimi zbornica ureja zadeve, ki so s tem zakonom določene kot javno pooblastilo, se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani zbornice.

(2) Zbornica splošne akte iz prejšnjega odstavka pred objavo posreduje ministrstvu v mnenje, v primerih, določenih s tem zakonom, pa v soglasje.

(3) Če zbornica ne sprejme akta za izvrševanje javnih pooblastil, ki bi ga morala sprejeti v skladu s tem zakonom in bi bilo s tem ogroženo izvajanje javnih pooblastil po tem zakonu, ga lahko sprejme minister v obliki pravilnika.

51. člen

(prenehanje javnega pooblastila in izpolnitev posebnih pogojev pred stečajem ali likvidacijo)

(1) Javna pooblastila, ki jih ima zbornica po določbah tega zakona, prenehajo, če:

-        zbornica ne izpolnjuje predpisanih pogojev,

-        ravna v nasprotju s predpisi ali

-        krši pogodbo, ki jo v zvezi z medsebojnimi razmerji skleneta ministrstvo in zbornica.

(2) Prenehanje javnih pooblastil ugotovi minister z odločbo.

(3) V primeru likvidacije ali stečaja zbornice, se stečajni ali likvidacijski postopek, ne glede na predpise, ki urejajo prenehanje pravnih oseb, ne more zaključiti prej, preden se na način in pod pogoji, določenimi s statutom zbornice, Republiki Sloveniji ne vrnejo evidence in druga gradiva, ki jih je zbornica uporabljala pri izvajanju javnih pooblastil po določbah tega zakona.

(4) V primeru prenehanja delovanja zbornice zagotavlja opravljanje nalog, ki jih ta zakon določa kot javna pooblastila zbornice, ministrstvo.

Sedmo poglavje
NADZOR NAD IZVAJANJEM DOLOČB ZAKONA

52. člen

(pristojnost za nadzor)

Za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona v delu, ki se nanaša na prekrške pooblaščenih inženirjev geodetske stroke in gospodarskih subjektov, ki opravljajo geodetske storitve, je pristojna geodetska inšpekcija. Za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona v delu, ki se nanaša na prekrške drugih pooblaščenih arhitektov in inženirjev ter gospodarskih subjektov, ki opravljajo arhitekturno in inženirsko dejavnost, je pristojna gradbena inšpekcija.

Osmo poglavje

KAZENSKE DOLOČBE

53. člen

(prekrški)

(1) Z globo od 10.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa v razponu od 20.000 do 60.000 eurov:

-        če opravlja dejavnost, ki sodi v opis poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti (14. in 19. člen tega zakona),

-        če uporablja naziv arhitekturni, krajinsko arhitekturni, geodetski ali inženirski biro in ne izpolnjuje predpisanih pogojev (16. člen tega zakona).

(2) Z globo od 5.000 do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3) Z globo od 2.500 eurov do 7.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.

(4) Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če pri izvajanju poklicnih nalog po tem zakonu uporablja poklicni naziv pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni krajinski arhitekt, pooblaščeni inženir ali pooblaščeni prostorski načrtovalec, pa za to ne izpolnjuje predpisanih pogojev (3. člen tega zakona).

54. člen

(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)

Za prekrške po tem zakonu se v hitrem postopku lahko izreče globa v znesku, ki je višja od najnižje globe, določene po tem zakonu.

Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti – ZAID (Uradni list RS, št. 61/17) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»Deveto poglavje

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

55. člen

(pridobljene pravice po ZGO-1)

(1) Šteje se, da posameznik, ki je z dnem začetka uporabe tega zakona vpisan v imenik IZS ali ZAPS s pooblastilom za odgovorno projektiranje v skladu z Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15; v nadaljnjem besedilu: ZGO-1), izpolnjuje pogoje za pooblaščenega arhitekta in inženirja s tistega strokovnega področja, za katerega ima opravljen strokovni izpit. Šteje se, da posameznik, ki je z dnem začetka uporabe tega zakona vpisan v imenik ZAPS z licenco A ali KA v skladu z ZGO-1, izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca po tem zakonu.

(2) Posamezniku iz prejšnjega odstavka IZS oziroma ZAPS vpiše v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev poklicni naziv po tem zakonu s področja, za katerega je opravil strokovni izpit. Če gre za pooblaščenega arhitekta, ki nima pridobljene licence A v skladu z ZGO-1, se v imenik pooblaščenih arhitektov vpiše omejeno pooblastilo »pooblaščeni arhitekt brez pooblastila za vodenje izdelave občinskih podrobnih prostorskih načrtov«. Posameznik mora najkasneje v šestih mesecih po začetku uporabe tega zakona predložiti dokazilo o načinu opravljanja poklicnih nalog iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona in dokazilo o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo iz 15. člena tega zakona. Če v tem roku dokazil ne predloži, mu zbornica po uradni dolžnosti izda odločbo o mirovanju in vpiše mirovanje v imenik.

(3) Šteje se, da posameznik, ki je z dnem začetka uporabe tega zakona vpisan v imenik IZS s pooblastilom za odgovorno vodenje del za zahtevne objekte v skladu z ZGO‑1, izpolnjuje pogoje za izvajanje nalog nadzora nad gradnjo za zahtevne objekte s tistega strokovnega področja, za katerega ima opravljen strokovni izpit.

(4) Posamezniku iz prejšnjega odstavka IZS vpiše v imenik pooblaščenih inženirjev omejeno pooblastilo in sicer za odgovornega nadzornika vseh vrst zahtevnosti objektov s področja, za katerega je opravil strokovni izpit. Posameznik mora najkasneje v šestih mesecih po začetku uporabe tega zakona predložiti dokazilo o načinu opravljanja poklicnih nalog iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona in dokazilo o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo iz 15. člena tega zakona. Če v tem roku dokazil ne predloži, mu zbornica po uradni dolžnosti izda odločbo o mirovanju in vpiše mirovanje v imenik. Ti posamezniki ne smejo uporabljati poklicnega naziva pooblaščeni inženir.

(5) Šteje se, da posameznik, ki ima z dnem začetka uporabe tega zakona na podlagi ZGO-1 pravico nastopati kot odgovorni nadzornik ali odgovorni nadzornik posameznih del in ni vpisan v imenik IZS, izpolnjuje pogoje za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev z omejenim pooblastilom in sicer za nadzornega inženirja za tisto strokovno področje, za katerega ima opravljen strokovni izpit po ZGO-1 in za objekte iste stopnje zahtevnosti kot po ZGO-1.

(6) Posameznik iz prejšnjega odstavka mora vložiti zahtevo za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev in zahtevi predložiti dokazila o pravici nastopati kot odgovorni nadzornik ali odgovorni nadzornik posameznih del po ZGO-1 ter dokazilo o načinu opravljanja poklicnih nalog iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona in dokazilo o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo iz 15. člena tega zakona. Če posameznik v roku šestih mesecev po začetku uporabe tega zakona ne vloži zahteve za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev, po poteku tega roka ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje storitev nadzora nad gradnjo. Ti posamezniki ne smejo uporabljati poklicnega naziva pooblaščeni inženir.

56. člen

(pridobljene pravice po ZGeoD-1 in ZEN)

(1) Šteje se, da posameznik, ki je z dnem začetka uporabe tega zakona vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev in v imenik geodetov v skladu z določbami Zakona o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 77/10; v nadaljnjem besedilu: ZGeoD-1) in ima opravljen izpit iz geodetske stroke in strokovni izpit za izvajanje geodetskih storitev po dosedanjih predpisih, izpolnjuje pogoje za pooblaščenega inženirja s področja geodezije po tem zakonu.

(2) Posamezniku iz prejšnjega odstavka IZS vpiše v imenik pooblaščenih inženirjev poklicni naziv »pooblaščeni inženir s področja geodezije«. Posameznik mora najkasneje v šestih mesecih po začetku uporabe tega zakona predložiti dokazilo o načinu opravljanja poklicnih nalog iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona in dokazilo o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo iz 15. člena tega zakona. Če v tem roku dokazil ne predloži, mu IZS po uradni dolžnosti izda odločbo o mirovanju in vpiše mirovanje v imenik.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena posameznik, ki je z dnem začetka uporabe tega zakona vpisan samo v imenik pooblaščenih inženirjev, ne sme potrjevati elaboratov geodetskih storitev iz sedmega odstavka 6. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 – odl. US in 79/12 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZEN), dokler ne opravi strokovnega izpita v skladu z določbami 10. člena tega zakona. Posamezniku se prizna ustrezni del strokovnega izpita, ki je vsebinsko enak opravljenemu strokovnemu izpitu za imenovanje v naziv ali drugemu strokovnemu izpitu. O priznanju dela izpita odloči IZS z odločbo.

(4) Posamezniku iz prejšnjega odstavka IZS vpiše v imenik pooblaščenih inženirjev poklicni naziv »pooblaščeni inženir s področja geodezije brez pooblastila za potrjevanje elaboratov geodetskih storitev iz sedmega odstavka 6. člena ZEN«. Posameznik mora najkasneje v šestih mesecih po začetku uporabe tega zakona predložiti dokazilo o načinu opravljanja poklicnih nalog iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona in dokazilo o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo iz 15. člena tega zakona. Če v tem roku dokazil ne predloži, mu IZS po uradni dolžnosti izda odločbo o mirovanju in vpiše mirovanje v imenik.

57. člen

(dokončanje postopkov)

Postopki vpisa v imenik in izbrisa iz imenika ZAPS in IZS, opravljanja strokovnih izpitov, podeljevanja licenc, priznavanja poklicnih kvalifikacij, disciplinski postopki in drugi postopki, začeti pred začetkom uporabe tega zakona, ki jih skladno z ZGO-1 vodita ZAPS in IZS, se dokončajo po ZGO‑1.

58. člen

(priznavanje pridobljenih praktičnih izkušenj, izobrazbe in strokovnih izpitov v prehodnem obdobju)

(1) Pridobljene praktične izkušnje do začetka uporabe tega zakona se štejejo kot pridobljene praktične izkušnje po tem zakonu.

(2) Šteje se, da posameznik izpolnjuje pogoj strokovnega izpita iz 10. člena tega zakona, če je pred začetkom uporabe tega zakona opravil strokovni izpit iz odgovornega projektiranja po ZGO-1 ali geodetske stroke po ZGeoD-1 in izvajanja geodetskih storitev po ZGeoD-1, še pet let po uveljavitvi tega zakona.

(3) Šteje se, da posameznik izpolnjuje pogoj ustrezne izobrazbe iz 8. člena tega zakona, če ima najmanj visoko strokovno izobrazbo po študijskih programih pred uveljavitvijo bolonjskega študija iz geodetske smeri ali s področja inženirskih znanosti, zlasti s področja gradbeništva, strojništva, elektrotehnične stroke, tehnoloških strok, rudarstva, geotehnologije, geologije, geodezije, prometnega inženirstva, še pet let po uveljavitvi tega zakona.

(4) Ne glede na določbe 9. člena tega zakona mora imeti posameznik iz prejšnjega odstavka najmanj pet let delovnih izkušenj po pridobljeni izobrazbi iz prejšnjega odstavka, če želi pristopiti k strokovnemu izpitu po tem zakonu.

(5) Ne glede na določbo drugega odstavka 8. člena tega zakona se šteje, da diplomanti študijskega programa druge bolonjske stopnje, ki je po dosedanjih predpisih ustrezal za pridobitev pooblastil in licenc A ter KA po ZGO-1 in je bil začet najkasneje v letu 2021, izpolnjujejo pogoj glede ustrezne vrste izobrazbe po tem zakonu.

59. člen

(priznavanje diplom in javnih listin in druge posebnosti)

(1) Za namen uveljavljanja pravic iz tega zakona se diplome in javne listine o opravljenih strokovnih izpitih, pridobljene na območju SFRJ do 25. junija 1991, štejejo za enakovredne diplomam in javnim listinam o opravljenih strokovnih izpitih, pridobljenih v Republiki Sloveniji.

(2) Potrdila o strokovnih izpitih, opravljenih po dosedanjih predpisih, veljajo v obsegu, za katerega so bila dana.

60. člen

(uskladitev pogojev za opravljanje dejavnosti)

Gospodarski subjekt, ki na dan začetka uporabe tega zakona opravlja dejavnost po tem zakonu in izpolnjuje pogoje iz ZGO-1, Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C in 80/10 – ZUPUDPP) in ZGeoD-1, lahko opravlja dejavnost pod temi pogoji še največ eno leto po začetku uporabe tega zakona.

61. člen

(izdajanje žigov)

Ne glede na določbo drugega odstavka 7. člena tega zakona zbornica pooblaščenemu arhitektu in inženirju ob vpisu v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev do 1. januarja 2021 po uradni dolžnosti izda žig.

62. člen

(nadaljevanje dela in uskladitev aktov ZAPS in IZS)

(1) ZAPS in IZS, ustanovljena na podlagi ZGO-1, nadaljuje z delom kot zbornica po tem zakonu.

(2) Akti ZAPS in IZS se morajo uskladiti s tem zakonom v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.

(3) Imenik ZAPS, vzpostavljen na podlagi ZGO-1, se šteje za imenik pooblaščenih arhitektov, imenik IZS, vzpostavljen na podlagi ZGO-1, pa za imenik pooblaščenih inženirjev po tem zakonu.

63. člen

(obveznost izdaje splošnih aktov zbornice)

Zbornica mora splošne akte iz 6. člena, drugega odstavka 8. člena, osmega odstavka 10. člena, sedmega odstavka 11. člena, 36. člena, 44. člena in 47. člena tega zakona sprejeti najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

64. člen

(podaljšanje veljavnosti sedanjih izvršilnih predpisov)

(1) Pravilnik o pogojih, ki jih mora za izvajanje javnih pooblastil izpolnjevati poklicna zbornica (Uradni list RS, št. 59/03) velja še naprej kot predpis, izdan na podlagi prvega odstavka 49. člena tega zakona.

(2) Pravilnik o priznavanju poklicne kvalifikacije odgovorni projektant za področje arhitekture državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije (Uradni list RS, št. 63/08, 83/13 in 1/16) velja še naprej kot predpis, izdan na podlagi drugega odstavka 23. člena tega zakona.

65. člen

(prenehanje veljavnosti izvršilnih predpisov)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki pa se do uveljavitve ustreznih predpisov na podlagi tega zakona, uporabljajo še naprej, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom:

-        Pravilnik o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev (Uradni list RS, št. 124/03, 56/05 in 78/11)

-        Pravilnik o programu in načinu opravljanja izpita iz geodetske stroke (Uradni list RS, št. 10/11) in

-        Pravilnik o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 123/03, 56/05 in 108/09 – ZGO-1C).

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati:

-        Pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnega izpita za izvajanje geodetskih storitev (Uradni list RS, št. 11/11, 23/11),

-        Pravilnik o vsebini in obliki geodetske izkaznice ter postopku izdaje geodetske izkaznice (Uradni list št. 14/11) in

-        Pravilnik o pogojih in postopkih za točkovanje, spremljanje, potrjevanje in evidentiranje obveznega strokovnega izobraževanja geodetov (Uradni list RS, št. 10/11).

66. člen

(prenehanje veljavnosti in prenehanje uporabe)

(poseg odločbe US o načinu izvrševanja tega člena)

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati, uporablja pa se do začetka uporabe tega zakona:

1.      V Zakonu o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 77/10):

-  v prvem odstavku 1. člena besedilo »in določa pogoje za opravljanje te dejavnosti« in drugi odstavek tega člena,

-  naslov drugega poglavja »II. Pogoji za opravljanje geodetske dejavnosti« in 3. do 16. člen,

-  naslov tretjega poglavja »III. Pogoji za opravljanje geodetske dejavnosti za tuje ponudnike« in 17. do 24. člen,

-  naslov petega poglavja »V. Združevanje geodetov« in 26. člen,

-  40. do 45. člen.

2.      V Zakonu o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 – odl. US in 79/12 – odl. US) drugi in sedmi odstavek 6. člena in

3.      V Zakonu o državnem geodetskem referenčnem sistemu (Uradni list RS, št. 25/14) prvi odstavek 17. člena.

67. člen

(začetek veljavnosti in uporabe zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. junija 2018.«.

Odločba o ugotovitvi, da sta prva in druga alineja 1. točke 66. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti v neskladju z Ustavo (Uradni list RS, št. 133/22), določa:

»1. Prva in druga alineja 1. točke 66. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17) sta v neskladju z Ustavo.

2. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost iz predhodne točke tega izreka odpraviti v šestih mesecih od objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

3. Do odprave protiustavnosti iz 1. točke tega izreka se prva in druga alineja 1. točke 66. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti uporabljata na način, določen v 21. točki obrazložitve te odločbe.

4. Pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 5. člena, drugega odstavka 14. člena, 55., 56. in 60. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti ter ustavnosti in zakonitosti četrtega odstavka 13. člena Statuta Inženirske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 37/18, 68/19, 26/22 in 43/22) se zavrnejo.«.