Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o izobraževanju odraslih obsega:
-
Zakon o izobraževanju odraslih – ZIO-1 (Uradni list RS, št. 6/18 z dne 2.
2. 2018),
-
Zakon o finančni
razbremenitvi občin – ZFRO (Uradni list RS, št. 189/20 z dne 15. 12.
2020).
ZAKON
O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se urejata:
-
javni interes na področju izobraževanja odraslih in
-
način uresničevanja javnega interesa na področju izobraževalnih
programov za odrasle in dejavnosti na področju izobraževanja odraslih.
(2) Z izobraževanjem po izobraževalnih programih za odrasle v
skladu s tem zakonom, razen po programu osnovne šole za odrasle, se ne pridobi
javnoveljavna izobrazba ne poklicna ali dodatna kvalifikacija.
(3) Izobraževanje odraslih po programih poklicnega, srednjega
strokovnega, gimnazijskega, višjega strokovnega in visokošolskega izobraževanja
se ureja z zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo ta področja.
2. člen
(opredelitev izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
izobraževalke oziroma izobraževalci (v nadaljnjem besedilu:
izobraževalci) so osebe, ki opravljajo izobraževalno delo v neformalnih
izobraževalnih programih za odrasle (npr. predavatelj, mentor, tutor,
animator),
2.
izvajalec oziroma izvajalka (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) je pravna
ali fizična oseba, ki izvaja izobraževalne programe za odrasle in dejavnosti na
področju izobraževanja odraslih,
3.
neformalni izobraževalni program za odrasle je splošnoizobraževalni
program, po katerem se ne pridobi javnoveljavna izobrazba ne poklicna ali
dodatna kvalifikacija,
4.
odrasli so osebe, ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost in želijo
pridobiti, posodobiti, razširiti in poglobiti svoje znanje, in osebe iz drugega
odstavka 8. člena tega zakona,
5.
strokovne delavke oziroma strokovni delavci (v nadaljnjem besedilu:
strokovni delavci) v izobraževanju odraslih so osebe, ki opravljajo strokovno
oziroma izobraževalno delo oziroma dejavnosti iz 1. točke prvega odstavka 24.
člena tega zakona,
6.
udeleženke oziroma udeleženci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
izobraževanja odraslih so odrasli, ki se vpišejo oziroma vključijo v
izobraževalni program za odrasle oziroma v dejavnosti na področju izobraževanja
odraslih.
3. člen
(pravice)
Udeleženec izobraževanja odraslih, ki se izobražuje po
javnoveljavnih programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega in višjega
strokovnega izobraževanja, ima pravico do zdravstvenega varstva iz obveznega
zdravstvenega zavarovanja v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in
zdravstveno zavarovanje, in pravico do drugih ugodnosti ter pravic v skladu s
posebnimi predpisi, če ni v delovnem razmerju, prijavljen kot brezposelna oseba
ali se ne izobražuje v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za
primer brezposelnosti.
4. člen
(načela javnega interesa na področju izobraževanja odraslih)
Javni interes na področju izobraževanja odraslih temelji na
naslednjih načelih:
1.
vseživljenjskost izobraževanja in učenja,
2.
pravičnost in enakopravnost ter enake možnosti pri dostopu, obravnavi in
doseganju izidov v učenju in izobraževanju,
3.
svoboda in avtonomnost pri izbiri poti, vsebine, oblik, sredstev in
metod izobraževanja,
4.
kakovost izobraževanja,
5.
sorazmerna porazdelitev virov za izobraževanje in učenje glede na
potrebe v posameznih življenjskih obdobjih,
6.
sistemska povezanost formalnega in neformalnega izobraževanja ter
priložnostnega učenja,
7.
uravnoteženost med področjem splošnega in poklicnega izobraževanja,
8.
ustvarjalnost in prilagodljivost ob upoštevanju specifičnih kulturnih,
socialnih in izobraževalnih značilnosti,
9.
doseganje nacionalno določenih in mednarodno primerljivih izobrazbenih
standardov in
10.
laičnost izobraževanja odraslih, ki se opravlja kot javna služba.
5. člen
(cilji javnega interesa na področju izobraževanja odraslih)
Uresničevanje javnega interesa na področju izobraževanja
odraslih zasleduje naslednje cilje:
1.
omogočati dostop do kakovostnih izobraževalnih in učnih možnosti,
2.
omogočati pridobivanje splošnih in poklicnih zmožnosti za osebnostno
rast, aktivno delovanje v skupnosti in na trgu dela,
3.
krepiti opolnomočenost za demokratično sodelovanje v družbenih procesih
in za družbeno odgovorno ravnanje,
4.
krepiti opolnomočenost na področju trajnostnega razvoja, zelenega
gospodarstva, kulture in zdravja,
5.
krepiti zmožnosti za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in
sodelovanje z drugimi, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
6.
krepiti kritično mišljenje posameznikov in raznih družbenih skupin,
7.
krepiti solidarnost, sodelovanje in izmenjavo znanja in izkušenj med
generacijami,
8.
spodbujati prebivalce za skupno delovanje in večjo blaginjo družbe,
9.
zmanjšati strukturne in individualne ovire pri vključevanju prebivalcev
v izobraževanje in učenje,
10.
spodbujati nižje izobražene in druge ranljive skupine za izobraževanje
in učenje,
11.
zmanjšati delež prebivalcev brez osnovne oziroma brez poklicne izobrazbe
in
12.
povečati delež prebivalcev z dokončano štiriletno srednješolsko
izobrazbo.
II. IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI ZA ODRASLE
6. člen
(izobraževalni programi za odrasle)
Izobraževalni programi za odrasle so:
-
javnoveljavni izobraževalni program osnovne šole za odrasle (v
nadaljnjem besedilu: program osnovne šole za odrasle),
-
javnoveljavni izobraževalni programi za odrasle, po katerih se ne
pridobi javnoveljavna izobrazba, in
-
neformalni izobraževalni programi za odrasle.
1. Program osnovne šole za odrasle
7. člen
(vpis izvajalca programa osnovne šole za odrasle v razvid)
(1) Program osnovne šole za odrasle, katerega obseg in
vsebina se določata v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo področje
osnovnošolskega izobraževanja, izvaja javna organizacija za izobraževanje
odraslih, ki je v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje
vzgoje in izobraževanja, vpisana v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov
vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: razvid) pri ministrstvu,
pristojnem za izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), za izvajanje
programa osnovne šole za odrasle (v nadaljnjem besedilu: izvajalec programa
osnovne šole za odrasle).
(2) Pogoji za vpis v razvid so:
-
da je pravna oseba javnega prava, ki je ustanovljena kot javni zavod za
izobraževanje odraslih ali organizirana kot organizacijska enota drugega
javnega zavoda, ki ga je ustanovila samoupravna lokalna skupnost, ali
organizirana kot javni zavod za izobraževanje odraslih, ki ga je ustanovila
država, in je vpisana v sodni register,
-
da za izvajanje programa osnovne šole za odrasle zagotavlja strokovne
delavce in materialne pogoje v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in
financiranje vzgoje in izobraževanja, in drugimi predpisi, ki urejajo področje
osnovnošolskega izobraževanja.
(3) V razvid se poleg podatkov, ki jih določa zakon, ki ureja
organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, vpišejo tudi podatki o
številu vpisnih mest ter kraju in lokaciji izvedbe programa.
(4) Izvajalec programa osnovne šole za odrasle lahko začne
izvajati program osnovne šole za odrasle po vpisu v razvid.
8. člen
(vpisni pogoji)
(1) V program osnovne šole za odrasle se lahko vpiše oseba,
ki je:
-
izpolnila osnovnošolsko obveznost po programu osnovne šole oziroma
osnovne šole s prilagojenim programom z enakovrednim izobrazbenim standardom,
vendar ni zaključila osnovne šole, ali
-
zaključila prilagojeni izobraževalni program osnovne šole z nižjim
izobrazbenim standardom.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v program osnovne šole za
odrasle lahko vpiše tudi oseba, ki je stara vsaj 15 let, če:
-
ni mogoče ugotoviti, ali je zaključila osnovnošolsko izobraževanje
oziroma izpolnila osnovnošolsko obveznost, ali
-
če ni zaključila osnovnošolskega izobraževanja oziroma izpolnila
osnovnošolske obveznosti zaradi izjemnih okoliščin, zaradi katerih je bilo
ogroženo njeno življenje ali zdravje (npr. vojna, naravne nesreče).
9. člen
(vpisni postopek)
(1) Vpis v program osnovne šole za odrasle se izvede dvakrat
letno, in sicer enkrat v spomladanskem in enkrat v jesenskem roku.
(2) Izvajalec programa osnovne šole za odrasle javno objavi
poziv k vpisu v program osnovne šole za odrasle najmanj mesec dni pred začetkom
izvajanja.
(3) Javni poziv iz prejšnjega odstavka vsebuje najmanj:
1.
ime in sedež izvajalca,
2.
ime izobraževalnega programa,
3.
število vpisnih mest,
4.
navodila in roke za prijavo v program osnovne šole za odrasle in za
predložitev ustrezne dokumentacije,
5.
ime kontaktne osebe in vsaj enega od načinov komuniciranja z njo,
6.
postopek in roke za izvedbo vpisa ter
7.
predvideni rok za začetek izobraževanja v razpisanem programu.
(4) Podrobnejši postopek vpisa v program osnovne šole za
odrasle določi minister, pristojen za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem
besedilu: minister).
(5) Izvajalec programa osnovne šole za odrasle z udeležencem
ob vpisu v program osnovne šole za odrasle pripravi in podpiše osebni
izobraževalni načrt, ki je sestavni del pogodbe o izobraževanju.
(6) Kandidatu za vpis v program osnovne šole za odrasle lahko
izvajalec programa osnovne šole za odrasle kadar koli med šolskim letom omogoči
pripravo na vpis v program osnovne šole za odrasle v obliki organiziranega ali
individualnega učenja.
10. člen
(financiranje programa osnovne šole za odrasle)
(1) Ministrstvo dvakrat letno, in sicer enkrat v spomladanskem
in enkrat v jesenskem roku, pozove izvajalce programa osnovne šole za odrasle k
predložitvi podatkov o vpisu v program osnovne šole za odrasle.
(2) Na podlagi podatkov o vpisu v program osnovne šole za
odrasle in v skladu s predpisi, ki urejajo področje osnovnošolskega
izobraževanja, ter standardi in normativi, ki jih določi minister, minister
izvajalcu tega programa izda sklep o razmestitvi izvajalcev in financiranju.
11. člen
(spremljanje izvajanja programa osnovne šole za odrasle)
Izvajalec programa osnovne šole za odrasle pošlje ministrstvu
poročila o izvedbi in finančni realizaciji programa osnovne šole za odrasle
dvakrat letno oziroma na zahtevo ministrstva.
12. člen
(vpis in izpis)
(1) Udeleženec se lahko največ dvakrat brezplačno vpiše v
program osnovne šole za odrasle.
(2) Izvajalec programa osnovne šole za odrasle izpiše
udeleženca iz programa osnovne šole za odrasle, če:
-
več kot šest mesecev ne izvaja obveznosti po osebnem izobraževalnem
načrtu ali
-
ne upošteva pravil izvajalca, ki so sestavni del pogodbe o
izobraževanju.
13. člen
(izključitev)
(1) Izvajalec programa osnovne šole za odrasle izključi
udeleženca iz programa osnovne šole za odrasle zaradi naslednjih kršitev v času
izvajanja tega programa:
1.
ogrožanje svojega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja
drugih, posledica česar je ali bi lahko bila težja telesna poškodba oziroma
težja duševna motnja,
2.
namerno uničenje oziroma poškodovanje premoženja, s katerim je
povzročena večja materialna škoda,
3.
vdor v varovani podatkovni sistem izvajalca, s katerim je bila
povzročena škoda ali pridobljena korist,
4.
uničenje ali ponarejanje šolske dokumentacije,
5.
posedovanje predmetov oziroma sredstev, ki ogrožajo varnost, življenje
in zdravje ljudi ali varnost premoženja,
6.
posedovanje, ponujanje ali prodajanje prepovedanih drog ali alkohola,
7.
prisotnost pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog oziroma uživanje
alkohola ali prepovedanih drog.
(2) Izključitev traja do konca šolskega leta.
(3) Izključitev se lahko izreče pogojno, tako da se ta ne
izvrši, če udeleženec v pogojnem obdobju, ki lahko traja največ eno leto, ne
stori kršitve iz prvega odstavka tega člena. Če udeleženec v pogojnem obdobju
stori kršitev iz prvega odstavka tega člena, se pogojna izključitev lahko
prekliče.
14. člen
(preverjanje in ocenjevanje znanja ter priznavanje predhodno
pridobljenega znanja)
(1) Preverjanje in ocenjevanje znanja ter priznavanje
predhodno pridobljenega znanja v programu osnovne šole za odrasle določi
minister.
(2) Udeleženci izobraževanja odraslih ne opravljajo
nacionalnega preverjanja znanja, določenega s predpisi, ki urejajo področje
osnovnošolskega izobraževanja.
2. Javnoveljavni izobraževalni programi za odrasle, po
katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba
15. člen
(javnoveljavni izobraževalni programi za odrasle)
(1) Javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle, po
katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba (v nadaljnjem besedilu:
javnoveljavni izobraževalni programi za odrasle), na predlog strokovnega sveta,
pristojnega za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem besedilu: strokovni svet),
sprejme minister.
(2) Znanje iz splošnoizobraževalnih vsebin, pridobljeno po
javnoveljavnih izobraževalnih programih za odrasle in drugih programih,
sprejetih po predpisih, ki ne urejajo področja vzgoje in izobraževanja, za
katere je pristojni strokovni svet ugotovil enakovredni izobrazbeni standard,
se upošteva pri nadaljnjem izobraževanju.
16. člen
(vrste javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle)
Javnoveljavni izobraževalni programi za odrasle so programi
za:
-
pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti ter
-
izboljšanje splošne izobraženosti.
17. člen
(sestavine javnoveljavnega izobraževalnega programa za
odrasle)
(1) Javnoveljavni izobraževalni program za odrasle vsebuje:
1.
ime programa,
2.
namen programa,
3.
ciljno skupino,
4.
cilje programa,
5.
katalog znanja oziroma vsebino programa,
6.
trajanje izobraževanja,
7.
izpitni katalog oziroma druge načine preverjanja znanja,
8.
pogoje za vključitev,
9.
pogoje za napredovanje in dokončanje izobraževanja,
10.
organizacijo izobraževanja (oblike, metode, minimalni obseg
individualnega in skupinskega dela idr.),
11.
znanje in usposobljenost strokovnih delavcev in
12.
potrdilo o usposabljanju, ki je javna listina, s prilogo, ki vsebuje
popis znanj in veščin, pridobljenih v programu.
(2) Izhodišča za pripravo javnoveljavnih izobraževalnih
programov za odrasle pripravi Andragoški center Republike Slovenije, sprejme pa
jih strokovni svet.
18. člen
(vpis izvajalca javnoveljavnega izobraževalnega programa za
odrasle v razvid)
(1) Javnoveljavni izobraževalni program za odrasle izvaja
pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje
vzgoje in izobraževanja, vpisana v razvid.
(2) Pogoji za vpis v razvid so:
-
da je pravna oseba javnega ali zasebnega prava ustanovljena za
izobraževanje odraslih in vpisana v sodni register,
-
da za izvajanje javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle
zagotavlja strokovne delavce v skladu s tem zakonom in materialne pogoje, ki
jih določi minister.
(3) V razvid se poleg podatkov, ki jih določa zakon, ki ureja
organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, vpišejo tudi podatki o
številu vpisnih mest ter kraju in lokaciji izvedbe programa.
(4) Izvajalec lahko začne izvajati javnoveljavni
izobraževalni program za odrasle po vpisu v razvid.
19. člen
(strokovni delavci v javnoveljavnih izobraževalnih programih
za odrasle)
(1) Strokovni delavci v javnoveljavnih izobraževalnih
programih za odrasle so učitelj, organizator izobraževanja odraslih in drugi
strokovni delavci.
(2) Strokovni delavci v javnoveljavnih izobraževalnih
programih za odrasle morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-
obvladati slovenski knjižni jezik,
-
imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev
izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih
programih, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi
druge stopnje,
-
imeti pedagoško-andragoško izobrazbo v skladu z zakonom, ki ureja
organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, in
-
imeti opravljen strokovni izpit s področja vzgoje in izobraževanja.
(3) Ne glede na tretjo alinejo prejšnjega odstavka je za
učitelja v javnoveljavnih izobraževalnih programih za odrasle ustrezna tudi
pedagoško-andragoška izobrazba, pridobljena s študijskim programom za
izpopolnjevanje po programu za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe za
predavatelje višjih strokovnih šol v obsegu 30 kreditnih točk po ECTS.
(4) Izobrazbo za strokovne delavce določi minister.
20. člen
(vpis v javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle)
(1) Izvajalec iz 18. člena tega zakona objavi javni poziv k
vpisu v javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle, ki so financirani iz
javnih sredstev.
(2) Javni poziv iz prejšnjega odstavka vsebuje najmanj:
1.
informacijo o vsebini in načinu izvajanja javnoveljavnega
izobraževalnega programa za odrasle,
2.
obseg vpisnih mest,
3.
pogoje za vpis,
4.
pogoje za uspešno dokončanje,
5.
način financiranja oziroma višina prispevka udeleženca in
6.
druge informacije, potrebne za izvedbo vpisa.
(3) Javni poziv iz prejšnjega odstavka mora biti objavljen
najpozneje 15 dni pred začetkom izvajanja javnoveljavnega izobraževalnega
programa za odrasle.
3. Neformalni izobraževalni programi za odrasle
21. člen
(neformalni izobraževalni programi za odrasle)
(1) Neformalni izobraževalni programi za odrasle so programi
za:
1.
pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti,
2.
izboljšanje splošne izobraženosti,
3.
medgeneracijsko sodelovanje,
4.
spodbujanje aktivnega državljanstva in družbeno odgovornega ravnanja,
5.
graditev skupnosti in delovanje v njej,
6.
skupnostno učenje, ki omogoča povezanost učenja s spremembami v okolju,
7.
trajnostni razvoj in zeleno gospodarstvo,
8.
zdrav življenjski slog,
9.
ohranjanje in krepitev nacionalne identitete,
10.
krepitev kulturne zavesti in izražanja, medkulturnega dialoga in
sobivanja različnih kultur ter
11.
druge vsebine, ki jih opredeli nacionalni program izobraževanja
odraslih.
(2) Kadar se neformalni izobraževalni program za odrasle
financira iz javnih sredstev na podlagi javnega razpisa oziroma poziva, se v
javnem razpisu oziroma pozivu določijo sestavine tega programa.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek sestavine neformalnih
izobraževalnih programov za odrasle niso obvezni del javnih razpisov oziroma
pozivov, če so ti programi del projektnih oziroma programskih vsebin na podlagi
drugih zakonov.
22. člen
(izvajalci neformalnih izobraževalnih programov za odrasle)
Izvajalci neformalnih izobraževalnih programov za odrasle, ki
se financirajo iz javnih sredstev, so pravne in fizične osebe, ki so registrirane
za opravljanje dejavnosti izobraževanja odraslih, ter pravne osebe, ki imajo
dejavnost izobraževanja odraslih določeno v svojem temeljnem aktu, če ni z
drugimi zakoni določeno drugače.
23. člen
(izobraževalci v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle)
(1) Izobraževalci v neformalnih izobraževalnih programih za
odrasle, ki se financirajo iz javnih sredstev na podlagi javnega razpisa
oziroma poziva, morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa neformalni
izobraževalni program za odrasle.
(2) Pri določitvi pogojev, ki jih mora izpolnjevati izvajalec
neformalnega izobraževalnega programa za odrasle za financiranje na podlagi
javnega razpisa oziroma poziva, se določi tudi minimalno znanje oziroma delovne
izkušnje izobraževalcev v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle.
III. DEJAVNOSTI NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
24. člen
(dejavnosti na področju izobraževanja odraslih)
(1) Dejavnosti na področju izobraževanja odraslih (v
nadaljnjem besedilu: dejavnosti) so:
1.
svetovalna dejavnost pri:
-
vključevanju v program osnovne šole za odrasle in pri nadaljevanju
izobraževalne poti,
-
vključevanju v javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle, po
katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba,
-
vključevanju v neformalne izobraževalne programe za odrasle,
-
ugotavljanju in dokumentiranju znanja, spretnosti in veščin,
pridobljenih v neformalnem izobraževanju in priložnostnem učenju na podlagi
dokumentacije, in sicer za osebnostni razvoj, nadaljnje izobraževanje in
vključitev na trg dela, ter
-
samostojnem učenju;
2.
raziskovalno-razvojne dejavnosti: raziskave, razvoj programov in metod
neformalnega izobraževanja, razvoj učnih gradiv, razvoj kadrov, razvoj
presojanja in razvijanja kakovosti, razvoj in vzdrževanje informacijskega
sistema in druge razvojne dejavnosti;
3.
druge dejavnosti: izmenjava znanja in druge oblike učenja, usklajevanje
in izvajanje nacionalno pomembnih nalog v izobraževanju odraslih, aktivnosti
pri razvoju in pospeševanju izobraževanja odraslih, mednarodna dejavnost,
publicistična dejavnost, informiranje, promocija in druge naloge.
(2) Smernice za izvajanje dejavnosti pripravi Andragoški
center Republike Slovenije, sprejme pa jih strokovni svet.
25. člen
(izvajalci dejavnosti)
(1) Izvajalci dejavnosti iz 1. točke prvega odstavka
prejšnjega člena, ki se financirajo iz javnih sredstev, so pravne osebe javnega
prava, ki so ustanovljene za izobraževanje odraslih in vpisane v sodni
register.
(2) Izvajalci dejavnosti iz 2. točke prvega odstavka
prejšnjega člena so raziskovalno-razvojne organizacije za izobraževanje
odraslih, visokošolski zavodi in druge organizacije ali posamezniki, ki
izpolnjujejo pogoje za opravljanje raziskovalno-razvojne dejavnosti.
(3) Izvajalci dejavnosti iz 3. točke prvega odstavka
prejšnjega člena, ki se financirajo iz javnih sredstev, morajo biti
registrirani za opravljanje dejavnosti izobraževanja odraslih ali imeti
dejavnost izobraževanja odraslih določeno v svojem temeljnem aktu.
(4) Materialne pogoje za dejavnosti iz 1. točke prvega
odstavka prejšnjega člena, ki se financirajo iz javnih sredstev, določi
minister.
26. člen
(strokovni delavci v dejavnostih)
(1) Strokovni delavci v dejavnostih iz 1. točke prvega
odstavka 24. člena tega zakona, ki se financirajo iz javnih sredstev, so
svetovalni delavec v izobraževanju odraslih, organizator izobraževanja odraslih
in drugi strokovni delavci.
(2) Strokovni delavci v dejavnostih iz prejšnjega odstavka
morajo izpolnjevati pogoje iz drugega odstavka 19. člena tega zakona.
(3) Izobrazbo za strokovne delavce v dejavnostih iz 1. točke
prvega odstavka 24. člena tega zakona določi minister.
IV. JAVNE ORGANIZACIJE ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
1. Ustanovitev
27. člen
(ustanovitev)
(1) Javno organizacijo za izobraževanje odraslih (v
nadaljnjem besedilu: javna organizacija) ustanovi samoupravna lokalna skupnost
ali več samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj).
(2) Javna organizacija se lahko ustanovi kot javni zavod za
izobraževanje odraslih ali organizira kot organizacijska enota drugega javnega
zavoda, ki ga je ustanovila samoupravna lokalna skupnost (v nadaljnjem
besedilu: organizacijska enota).
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko javni
zavod za izobraževanje odraslih ustanovi tudi država.
2. Organi javnega zavoda za izobraževanje odraslih
a) Svet zavoda
28. člen
(sestava sveta zavoda)
(1) Svet javnega zavoda za izobraževanje odraslih (v
nadaljnjem besedilu: svet zavoda) je organ upravljanja, ki ga sestavljajo dva
predstavnika ustanovitelja, dva predstavnika delavcev, lahko pa tudi en
predstavnik odraslih, ki se izobražujejo v javnem zavodu za izobraževanje
odraslih, če je tako določeno z aktom o ustanovitvi.
(2) Postopek imenovanja ali volitev članov sveta zavoda in
trajanje njihovega mandata se podrobneje določita v aktu o ustanovitvi javnega
zavoda za izobraževanje odraslih.
(3) Svet zavoda sprejme poslovnik o svojem delovanju.
29. člen
(pristojnosti sveta zavoda)
(1) Svet zavoda:
1.
imenuje in razreši direktorja,
2.
sprejme letni delovni in finančni načrt in poročilo o njuni uresničitvi,
3.
sprejme razvojni program in spremlja njegovo izvajanje,
4.
odloča o pritožbah v zvezi s statusom udeleženca kot drugostopenjski
organ,
5.
odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi
delavcev iz delovnega razmerja,
6.
obravnava zadeve, ki mu jih predložijo organi javnega zavoda za
izobraževanje odraslih ali drugi pristojni organi,
7.
obravnava pobude delavcev in reprezentativnega sindikata ter
8.
opravlja druge naloge, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi.
(2) Delavec ima pravico vložiti pritožbo na svet zavoda, kadar
lahko v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, zahteva sodno varstvo pred
pristojnim delovnim sodiščem.
(3) Rok za vložitev pritožbe je osem dni od dneva, ko v
skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, teče rok za vložitev zahteve za
sodno varstvo. Svet zavoda mora o pritožbi delavca odločiti v 30 dneh od
vložitve pritožbe.
(4) Če delavec ni zadovoljen z dokončno odločitvijo sveta
zavoda ali če svet zavoda ne odloči v roku iz prejšnjega odstavka, lahko
delavec v 30 dneh zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
(5) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena lahko
delavec uveljavlja pravice neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem v
skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
b) Direktor
30. člen
(pogoji za direktorja)
Za direktorja javnega zavoda za izobraževanje odraslih (v
nadaljnjem besedilu: direktor) je lahko imenovan, kdor ima:
-
izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe
druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki
v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje,
-
pedagoško-andragoško izobrazbo v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo
in financiranje vzgoje in izobraževanja,
-
opravljen strokovni izpit s področja vzgoje in izobraževanja in
-
najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta v
izobraževanju odraslih.
31. člen
(imenovanje direktorja)
(1) Direktor je imenovan na podlagi javnega razpisa, ki ga
objavi svet zavoda.
(2) Svet zavoda si mora pred odločitvijo o izbiri kandidata
za direktorja o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, pridobiti mnenji
andragoškega zbora in ustanovitelja.
(3) Po prejemu mnenj svet zavoda odloči o imenovanju
direktorja s sklepom. O odločitvi obvesti vse prijavljene kandidate.
(4) Mandat direktorja traja pet let.
32. člen
(imenovanje vršilca dolžnosti direktorja)
(1) Če direktorju predčasno preneha mandat ali če nihče izmed
prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, svet zavoda imenuje vršilca
dolžnosti direktorja izmed strokovnih delavcev javnega zavoda za izobraževanje
odraslih oziroma izmed prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za
strokovnega delavca v skladu s tem zakonom, vendar največ za eno leto.
(2) Če svet zavoda petnajst dni pred prenehanjem mandata
direktorja ne imenuje niti direktorja niti vršilca dolžnosti direktorja,
imenuje vršilca dolžnosti direktorja v naslednjih osmih dneh ustanovitelj.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka mora svet zavoda takoj
začeti postopek za imenovanje direktorja.
(4) Pod pogoji iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega
člena lahko ista oseba v istem javnem zavodu za izobraževanje odraslih opravlja
funkcijo vršilca dolžnosti direktorja največ dvakrat zaporedoma.
33. člen
(razrešitev direktorja)
(1) Postopek razrešitve direktorja vodi svet zavoda.
(2) Svet zavoda pred sprejetjem sklepa o razrešitvi
direktorja seznani z razlogi za razrešitev.
(3) Svet zavoda s predlogom za razrešitev seznani andragoški
zbor.
(4) Svet zavoda obrazložen predlog za razrešitev direktorja
pošlje v mnenje ustanovitelju. Svetu ni treba zaprositi za
mnenje ustanovitelja, če se direktorja razreši na njegov
predlog. V tem primeru svet o razrešitvi direktorja obvesti ustanovitelja.
(5) Če ustanovitelj ne da mnenja v 30 dneh od dneva, ko je
bil zanj zaprošen, lahko svet odloči o razrešitvi direktorja brez tega mnenja.
(6) Svet po prejemu mnenja ustanovitelja ali po preteku roka
iz prejšnjega odstavka odloči o razrešitvi s sklepom in ga vroči direktorju.
Zoper odločitev sveta je možno sodno varstvo v skladu zakonom, ki ureja zavode.
34. člen
(pristojnosti direktorja)
(1) Direktor je poslovodni organ in andragoški vodja javnega
zavoda za izobraževanje odraslih.
(2) Pristojnosti direktorja so:
1.
zastopa javni zavod za izobraževanje odraslih in je odgovoren za
zakonitost njegovega dela,
2.
organizira, načrtuje in vodi delo javnega zavoda za izobraževanje
odraslih,
3.
imenuje in razreši vodjo izobraževalnega področja,
4.
pripravlja predlog letnega delovnega in finančnega načrta javnega zavoda
za izobraževanje odraslih ter predlog poročila o njegovi uresničitvi in je
odgovoren za njegovo izvedbo,
5.
pripravi predlog razvojnega programa javnega zavoda za izobraževanje
odraslih,
6.
je odgovoren za uresničevanje pravic udeležencev,
7.
vodi delo andragoškega zbora,
8.
spodbuja oziroma zagotavlja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje
zaposlenih in zunanjih sodelavcev,
9.
organizira mentorstvo za pripravnike,
10.
prisostvuje pri delu strokovnih in drugih delavcev, spremlja njihovo
delo in jim svetuje,
11.
predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive,
12.
zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov,
13.
določa sistemizacijo delovnih mest,
14.
izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca,
15.
je odgovoren za presojanje in razvijanje kakovosti in pripravo letnega
poročila o samoevalvaciji javnega zavoda za izobraževanje odraslih,
16.
opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
(3) Direktor lahko za opravljanje posameznih nalog iz svoje
pristojnosti in za nadomeščanje v času odsotnosti pisno pooblasti strokovnega
delavca po tem zakonu.
35. člen
(vodja izobraževalnega področja)
(1) Direktor lahko imenuje vodjo izobraževalnega področja.
(2) Za vodjo izobraževalnega področja je lahko imenovan, kdor
izpolnjuje pogoje za strokovnega delavca v skladu s tem zakonom in ima najmanj
tri leta delovnih izkušenj v izobraževanju odraslih.
(3) Vodja izobraževalnega področja opravlja naloge, za katere
ga pisno pooblasti direktor, in obsegajo vsaj:
1.
vodenje dela strokovnega aktiva,
2.
načrtovanje in organiziranje izobraževanja odraslih,
3.
analiziranje izobraževalnega dela in njegovih rezultatov,
4.
spremljanje napredovanja udeležencev,
5.
opravljanje in organiziranje dejavnosti svetovanja in
6.
opravljanje drugih nalog, določenih z letnim delovnim načrtom.
(4) Vodjo izobraževalnega področja razreši direktor. Direktor
vodjo izobraževalnega področja, ki ga razreši, seznani z razlogi za razrešitev.
3. Vodja organizacijske enote
36. člen
(vodja organizacijske enote)
(1) Za vodjo organizacijske enote je lahko imenovan, kdor
ima:
-
izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe
druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki
v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje,
-
pedagoško-andragoško izobrazbo v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo
in financiranje vzgoje in izobraževanja,
-
opravljen strokovni izpit s področja vzgoje in izobraževanja in
-
najmanj tri leta delovnih izkušenj v izobraževanju odraslih.
(2) Vodjo organizacijske enote imenuje direktor javnega
zavoda.
(3) Vodja organizacijske enote opravlja naslednje naloge:
1.
organizira, načrtuje in vodi strokovno delo organizacijske enote ter je
odgovoren zanj,
2.
pripravi predlog programa razvoja in letnega programa dela ter odgovarja
za njuno izvedbo,
3.
odgovarja za uresničevanje letnega programa dela, finančnega načrta in
razvojnega programa organizacijske enote in pripravlja predlog letnega
poročila,
4.
vodi delo andragoškega zbora, spodbuja strokovno izobraževanje in
izpopolnjevanje strokovnih delavcev,
5.
zagotavlja zakonitost dela organizacijske enote v okviru svojih
pooblastil,
6.
skrbi za kakovost izvedbe programov in dejavnosti in drugih nalog
organizacijske enote,
7.
odgovarja za namensko porabo finančnih sredstev organizacijske enote,
8.
je odgovoren za uresničevanje pravic udeležencev ter
9.
opravlja druge naloge v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
4. Strokovna organa v javni organizaciji
37. člen
(strokovna organa)
Strokovna organa v javni organizaciji sta:
-
andragoški zbor in
-
strokovni aktiv.
38. člen
(andragoški zbor)
(1) Andragoški zbor sestavljajo strokovni delavci v programu
osnovne šole za odrasle, javnoveljavnih izobraževalnih programih za odrasle,
javnoveljavnih programih poklicnega, srednjega strokovnega in gimnazijskega
izobraževanja v skladu z zakoni, ki urejajo ta področja, strokovni delavci v
dejavnostih, izobraževalci v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle in
drugi delavci, ki opravljajo strokovne naloge, ki so:
-
zaposleni v javni organizaciji ali
-
zunanji sodelavci, če v tekočem koledarskem letu izvedejo najmanj 100 ur
organiziranega izobraževalnega dela oziroma dejavnosti.
(2) Andragoški zbor ima naslednje naloge:
1.
obravnava strokovna vprašanja, povezana z izobraževalnim delom, in
odloča o njih,
2.
daje mnenje k predlogu letnega delovnega načrta,
3.
odloča o posodobitvah izobraževalnega dela,
4.
daje mnenje o kandidatih za imenovanje direktorja,
5.
daje pobude za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje o predlogih
direktorja za napredovanje strokovnih delavcev ter
6.
opravlja druge naloge v skladu z aktom o ustanovitvi.
(3) Andragoški zbor sprejme poslovnik o svojem delovanju.
39. člen
(strokovni aktivi)
(1) Strokovni aktivi se oblikujejo na posameznem
izobraževalnem področju oziroma v dejavnosti in jih sestavljajo delavci iz
posameznega izobraževalnega programa za odrasle oziroma dejavnosti.
(2) Strokovni aktivi obravnavajo problematiko posameznega
izobraževalnega področja oziroma dejavnosti, usklajujejo merila za preverjanje
in ocenjevanje znanja udeležencev ter merila za evalvacijo izobraževalnega in
drugega dela, dajejo andragoškemu zboru predloge za izboljšanje izobraževalnega
dela, obravnavajo pripombe in opravljajo druge strokovne naloge, določene z
letnim delovnim načrtom.
(3) Strokovni aktiv sprejme poslovnik o svojem delovanju.
5. Letni delovni načrt javne organizacije
40. člen
(letni delovni načrt)
(1) Izvajanje izobraževalnih programov za odrasle, drugih
programov za pridobitev izobrazbe in dejavnosti javna organizacija določi v
letnem delovnem načrtu, ki vsebuje:
-
predviden obseg in razporeditev programov in dejavnosti v posameznem
letu,
-
delo organov in strokovnih služb javne organizacije,
-
sodelovanje z drugimi subjekti v okolju in udeleženci ter
-
druge naloge.
(2) Javna organizacija objavi informacije o programih in
dejavnostih iz prejšnjega odstavka ter organizacijo svojega dela v elektronski
oziroma tiskani obliki.
V. URESNIČEVANJE JAVNEGA INTERESA
41. člen
(način uresničevanja javnega interesa)
(1) Javni interes v izobraževanju odraslih se določa z
nacionalnim programom za izobraževanje odraslih.
(2) Sredstva za uresničevanje javnega interesa se
zagotavljajo iz državnega proračuna, sredstev samoupravnih lokalnih skupnosti
in drugih virov.
1. Nacionalni program izobraževanja odraslih
42. člen
(vsebina nacionalnega programa)
(1) V nacionalnem programu izobraževanja odraslih (v
nadaljnjem besedilu: nacionalni program) se:
1.
opredelijo cilji in kazalniki nacionalnega programa,
2.
določijo prednostna področja izobraževanja odraslih,
3.
opredelijo ukrepi za zagotavljanje in izvajanje izobraževanja odraslih,
4.
določi okvirni obseg javnih sredstev za področje izobraževanja odraslih,
5.
določijo ministrstva, ki so nosilci posameznih ukrepov (v nadaljnjem
besedilu: pristojna ministrstva), in način usklajevanja pri uresničevanju
ciljev ter
6.
opredeli način spremljanja izvajanja nacionalnega programa.
(2) V nacionalnem programu se posebej opredelijo tudi
programi in dejavnosti pristojnih ministrstev, ki se izvajajo kot javna služba.
43. člen
(sprejetje nacionalnega programa)
(1) Nacionalni program sprejme Državni zbor Republike Slovenije
na predlog Vlade Republike Slovenije, in sicer praviloma za deset let.
(2) Predlog nacionalnega programa pripravi ministrstvo v
sodelovanju z drugimi pristojnimi ministrstvi.
(3) K predlogu nacionalnega programa ministrstvo pridobi
mnenje strokovnega sveta.
44. člen
(letni program izobraževanja odraslih)
(1) Izvajanje nacionalnega programa se določi z letnim
programom izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: letni program), ki ga
sprejme Vlada Republike Slovenije.
(2) V letnem programu se opredelijo:
-
cilji in kazalniki na letni ravni,
-
ukrepi po prednostnih področjih,
-
obseg sredstev, ki se zagotovijo v državnem proračunu za izvajanje
letnega programa,
-
pristojna ministrstva za izvedbo letnega programa in
-
način spremljanja izvajanja letnega programa.
(3) Letni program pripravijo pristojna ministrstva v 30 dneh
po sprejetju državnega proračuna in ga pošljejo ministrstvu v pripravo skupnega
dokumenta.
(4) K predlogu letnega programa ministrstvo pridobi mnenje
strokovnega sveta.
(5) Vlada Republike Slovenije lahko sprejme program
izobraževanja odraslih za več let skupaj, skladno z dinamiko sprejemanja
državnega proračuna.
45. člen
(spremljanje izvajanja letnega programa)
(1) Pristojna ministrstva pripravijo poročila o izvajanju
letnega programa in jih pošljejo ministrstvu do konca aprila za preteklo leto.
(2) Andragoški center Republike Slovenije na podlagi poročil
iz prejšnjega odstavka pripravi skupno poročilo o izvajanju letnega programa.
(3) K skupnemu poročilu o izvajanju letnega programa iz
prejšnjega odstavka poda mnenje strokovni svet.
46. člen
(spremljanje izvajanja nacionalnega programa)
(1) Andragoški center Republike Slovenije na podlagi skupnih
poročil o izvajanju letnih programov iz drugega odstavka prejšnjega člena
pripravi poročilo o izvajanju nacionalnega programa, h kateremu poda mnenje
strokovni svet.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka se pripravi po polovici
obdobja trajanja nacionalnega programa in poteku veljavnosti nacionalnega
programa.
(3) Vlada Republike Slovenije se seznani s poročilom iz
prvega odstavka tega člena in ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije.
2. Izvajanje letnega programa izobraževanja odraslih
47. člen
(način izvajanja letnega programa izobraževanja odraslih)
(1) Letni program izvajajo pristojna ministrstva prek javnih
razpisov, pozivov, v okviru javne službe oziroma na drug način na podlagi
zakona.
(2) V javnem razpisu oziroma pozivu se določijo pogoji, ki
jih mora izpolnjevati izvajalec izobraževalnih programov za odrasle in
dejavnosti.
(3) Pri izboru izvajalcev izobraževalnih programov za odrasle
in dejavnosti na podlagi javnega razpisa oziroma poziva se uporabijo naslednja
merila:
-
kakovost vsebine in izvedbe,
-
kadrovska, materialna in finančna izvedljivost,
-
sodelovanje z okoljem,
-
krajevna bližina in dostopnost ter
-
pričakovani rezultati.
(4) Konkretna merila za izbor izvajalcev se opredelijo v
javnem razpisu oziroma pozivu.
(5) Izvajalcem letnega programa se zagotavljajo sredstva iz
državnega proračuna na podlagi standardov in normativov, ki jih določi minister,
če ni z drugimi zakoni določeno drugače.
48. člen
(financiranje nacionalno pomembnih nalog v izobraževanju
odraslih)
Izvajanje dejavnosti usklajevanja in izvajanja nacionalno
pomembnih nalog v izobraževanju odraslih, aktivnosti pri razvoju in pospeševanju
izobraževanja odraslih, mednarodne dejavnosti, publicistične dejavnosti in
druge naloge iz 3. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona se lahko na
podlagi javnega razpisa oziroma poziva financira skupnosti javnih organizacij,
združenju pravnih oseb zasebnega prava, organizacijam, ki so v javnem interesu
na področju izobraževanja odraslih, oziroma zvezam teh organizacij, če je
njihov glavni namen strokovno delo na področju izobraževanja odraslih na
nacionalni ravni.
49. člen
(prispevki udeležencev)
(1) Izvajalec izobraževalnih programov za odrasle in
dejavnosti, ki se v celoti financirajo iz javnih sredstev, ne sme zahtevati od
udeleženca v teh programih oziroma dejavnostih plačila prispevka za udeležbo.
(2) Če izobraževalni programi za odrasle in dejavnosti niso v
celoti financirani iz javnih sredstev, lahko izvajalec določi višino prispevka
udeleženca v teh programih oziroma dejavnostih, vendar največ v višini razlike
do vrednosti programa ali dejavnosti, določene na podlagi tega zakona.
3. Uresničevanje javnega interesa na lokalni ravni
50. člen
(uresničevanje javnega interesa na lokalni ravni)
Samoupravna lokalna skupnost opredeli ukrepe in način za
uresničevanje javnega interesa v izobraževanju odraslih v razvojnem programu
samoupravne lokalne skupnosti.
51. člen
(letni program samoupravne lokalne skupnosti)
(1) Samoupravna lokalna skupnost zaradi ustvarjanja pogojev
za izobraževanje odraslih in drugih dejavnosti, pomembnih za razvoj in kakovost
življenja njenih prebivalcev, sprejme letni program, v katerem smiselno
opredeli vsaj vsebine, določene v drugem odstavku 44. člena tega zakona.
(2) Letni program lahko sprejme tudi več samoupravnih
lokalnih skupnosti skupaj.
(3) Samoupravna lokalna skupnost ali več samoupravnih
lokalnih skupnosti skupaj lahko sprejme program samoupravne lokalne skupnosti
za več let skupaj.
4. Javna služba
52. člen
(vsebina javne službe)
(1) Vsebina javne službe na področju izobraževanja odraslih
(v nadaljnjem besedilu: javna služba) sta program osnovne šole za odrasle iz 1.
točke drugega poglavja tega zakona in svetovalna dejavnost pri:
-
vključevanju v program osnovne šole za odrasle in pri nadaljevanju
izobraževalne poti,
-
vključevanju v javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle, po
katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba,
-
vključevanju v neformalne izobraževalne programe za odrasle,
-
ugotavljanju in dokumentiranju znanja, spretnosti in veščin,
pridobljenih v neformalnem izobraževanju in priložnostnem učenju na podlagi
dokumentacije, in sicer za osebnostni razvoj, nadaljnje izobraževanje in
vključitev na trg dela, ter
-
samostojnem učenju.
(2) Ocenjevanje in priznavanje znanja, potrebnega za
pridobitev ali priznavanje javnoveljavne izobrazbe oziroma poklicne
kvalifikacije, se izvajata v skladu z drugimi zakoni, ki urejajo področje
izobraževanja.
53. člen
(izvajalci javne službe)
Javno službo lahko izvajajo javne organizacije, ki
izpolnjujejo naslednje pogoje:
-
so vpisane v razvid za izvajanje programa osnovne šole za odrasle
oziroma javnoveljavnega izobraževalnega programa za odrasle,
-
imajo zaposlena najmanj dva strokovna delavca za polni delovni čas, od
katerih vsaj en izpolnjuje pogoje za strokovnega delavca v dejavnostih, drugi
pa izpolnjujejo pogoje za strokovnega delavca v dejavnostih ali za strokovnega
delavca v programu osnovne šole za odrasle, in
-
izvajajo svetovalno dejavnost iz 1. točke prvega odstavka 24. člena tega
zakona.
54. člen
(javna mreža)
(1) Javno mrežo javnih organizacij sestavljajo izvajalci
javne službe, in sicer tako, da ta pokriva celotno območje Republike Slovenije.
(2) Ministrstvo pozove javne organizacije, ki izpolnjujejo
pogoje iz prve alineje prejšnjega člena, k predložitvi dokazil o izpolnjevanju
pogojev iz druge in tretje alineje prejšnjega člena.
(3) Če ministrstvo ugotovi, da javna organizacija izpolnjuje
pogoje iz prejšnjega odstavka, jo lahko pozove, da poda soglasje za izvajanje
javne službe. Po prejemu soglasja minister s sklepom določi izvajalca javne
službe.
(4) Merila, ki se upoštevajo pri določitvi obsega javne
službe, so:
-
število prebivalcev na določenem območju upravnih enot,
-
značilnosti poselitve,
-
izobrazbena sestava prebivalstva,
-
razvojne posebnosti območja in
-
prisotnost narodnih in etničnih skupin.
(5) Če na določenem območju Republike Slovenije javna služba
ni zagotovljena, se lahko ta v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in
financiranje vzgoje in izobraževanja, s koncesijo dodeli pravni osebi zasebnega
prava, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.
55. člen
(financiranje javne službe)
(1) Izvajalcem javne službe se zagotavljajo sredstva iz
državnega proračuna na podlagi obsega dejavnosti ter standardov in normativov,
ki jih določi minister.
(2) Sredstva iz državnega proračuna se izvajalcem javne
službe zagotovijo na podlagi sklepa ministra za posamezno proračunsko leto.
56. člen
(spremljanje izvajanja javne službe)
Izvajalec javne službe pošlje ministrstvu letno poročilo o
vsebinski izvedbi in finančni realizaciji javne službe.
57. člen
(prenehanje izvajanja javne službe)
Kadar je izvajalcu javne službe v okviru inšpekcijskega nadzora
izdana pravnomočna odločba, zaradi katere ne more oziroma ne sme izvajati javne
službe, mu minister s sklepom prepove izvajanje javne službe oziroma
koncesionarju odvzame koncesijo.
VI. FINANCIRANJE
58. člen
(državni proračun)
(1) Iz državnega proračuna se v skladu s standardi in
normativi, ki jih določi minister, ter obsegom izobraževanja oziroma dejavnosti
lahko zagotavljajo sredstva za:
1.
investicije v javni zavod za izobraževanje odraslih, katerega
ustanoviteljica je država,
2.
tekoče in investicijsko vzdrževanje ter obnovo nepremičnin in opreme v
javnem zavodu za izobraževanje odraslih, katerega ustanoviteljica je država,
3.
izvajanje javne službe po tem zakonu, ki obsega sredstva za stroške dela
ter izdatke za blago in storitve,
4.
materialne stroške za obratovanje za izvajanje programa osnovne šole za
odrasle javnemu zavodu za izobraževanje odraslih, katerega ustanoviteljica je
država,
5.
izvajanje javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle in
neformalnih izobraževalnih programov za odrasle, ki obsegajo sredstva za
stroške dela ter izdatke za blago in storitve,
6.
izvajanje drugih dejavnosti, ki niso del javne službe in ki obsegajo
sredstva za stroške dela ter izdatke za blago in storitve,
7.
izvajanje drugih izobraževalnih programov za pridobitev izobrazbe in
programov za usposabljanje in izpopolnjevanje, ki obsegajo sredstva za stroške
dela ter izdatke za blago in storitve, in
8.
druge namene, določene z letnim programom iz 44. člena tega zakona.
(2) Izvajalci, ki poleg izvajanja javne službe,
izobraževalnih programov za odrasle in dejavnosti, ki se financirajo iz javnih
sredstev, opravljajo tudi gospodarsko dejavnost, morajo zagotoviti ločeno
računovodstvo.
(3) Obseg javnih sredstev za izvedbo javne službe,
izobraževalnih programov za odrasle in dejavnosti lahko pokriva le te stroške
in ne sme omogočati presežkov.
59. člen
(sredstva samoupravne lokalne skupnosti)
Iz sredstev samoupravnih lokalnih skupnosti se javnim
organizacijam zagotavljajo sredstva za:
-
prostore in opremo za izvajanje izobraževalnih programov za odrasle in
dejavnosti, ki so v javnem interesu samoupravne lokalne skupnosti,
-
investicije in investicijsko vzdrževanje,
-
izvedbo letnega programa izobraževanja odraslih, ki ga sprejme
samoupravna lokalna skupnost, in
-
materialne stroške za obratovanje za izvajanje programa osnovne šole za
odrasle.
VII. OPRAVLJANJE IZPITOV
60. člen
(pristojnosti Državnega izpitnega centra)
(1) Državni izpitni center:
1.
pripravlja izpitne kataloge,
2.
organizira izpite, in sicer:
-
imenuje izpitne komisije za posamezne izpite in usposabljanje njihovih
članov,
-
določi ceno izpita,
-
razpisuje izpitne roke s podatki o pogojih in kraju izvedbe izpita,
-
izvaja izpite,
-
izdaja listine o opravljenih izpitih in vodi evidenco o opravljanju
izpitov,
3.
skrbi za vključevanje in povezovanje izpitnega sistema oziroma
posameznih znanj v mednarodne certifikatne sisteme in za usklajevanje
izobrazbenih standardov s standardi teh sistemov ter
4.
umešča izpite iz svoje pristojnosti v mednarodni certifikatni sistem in
izdaja certifikate na tej podlagi.
(2) Evidenca iz pete alineje 2. točke prejšnjega odstavka
vsebuje:
1.
osebno ime kandidata,
2.
spol,
3.
datum, kraj in državo rojstva,
4.
prebivališče,
5.
EMŠO,
6.
center, v katerem se opravlja izpit,
7.
število zbranih točk pri ustnem in pisnem delu izpita,
8.
točkovno oceno in končno oceno izpita iz tujega jezika.
(3) Evidenca iz prejšnjega odstavka se hrani trajno.
(4) Način vodenja evidence in obdelave podatkov določi
minister.
61. člen
(pristojnosti drugih pooblaščenih organizacij)
Druge organizacije lahko izvajajo naloge iz prejšnjega člena,
če so za to pooblaščene na podlagi zakona.
VIII. EVIDENCE IN DOKUMENTACIJA
1. Evidence in dokumentacija v javnoveljavnih
izobraževalnih programih
62. člen
(vrsta evidenc in dokumentacije)
(1) Evidence in dokumentacija v programu osnovne šole za odrasle
in javnoveljavnih izobraževalnih programih za odrasle obsegajo:
-
evidence, ki so določene s tem zakonom,
-
javne listine, ki jih izvajalec programa osnovne šole za odrasle oziroma
javnoveljavnega izobraževalnega programa za odrasle izdaja udeležencem, in
-
druge dokumente, v katerih in na podlagi katerih nastajajo podatki, ki
se vpisujejo v evidence, ali s katerimi se načrtuje, organizira in izvaja
program.
(2) Za vodenje dokumentacije in evidenc za odrasle v
programih gimnazij se uporablja zakon, ki ureja gimnazije, v programih
poklicnega in strokovnega izobraževanja pa se uporablja zakon, ki ureja
poklicno in strokovno izobraževanje.
(3) Podrobnejšo vsebino in vrste javnih listin ter drugih
dokumentov, njihov način vodenja in obdelave podatkov iz prvega odstavka tega
člena, določi minister.
63. člen
(evidence)
(1) Izvajalec programa osnovne šole za odrasle za potrebe
izobraževalnega dela vodi naslednje evidence s podatki o udeležencih:
1.
evidenco o prijavljenih kandidatih za vpis,
2.
evidenco o udeležencih,
3.
osebni list, ki se vodi za vsakega udeleženca od vključitve do
dokončanja izobraževanja oziroma do izpisa,
4.
matično knjigo, ki obsega splošne podatke o vpisanih, o poteku njihovega
izobraževanja od vključitve do končanja izobraževanja oziroma do izpisa,
5.
evidenco o preverjanju in ocenjevanju znanja,
6.
evidenco o izpitih in
7.
evidenco o izdanih javnih listinah.
(2) Izvajalec javnoveljavnih izobraževalnih programov za
odrasle za potrebe izobraževalnega dela vodi naslednje evidence s podatki o
udeležencih:
-
evidenco o prijavljenih kandidatih za vpis,
-
evidenco o udeležencih in
-
evidenco o izdanih javnih listinah.
(3) Evidence iz prvega in drugega odstavka tega člena
vsebujejo:
1.
zaporedno številko,
2.
osebno ime,
3.
EMŠO,
4.
spol,
5.
kraj in državo rojstva,
6.
naslov v Republiki Sloveniji, na katerem udeleženec stalno oziroma
začasno prebiva (občina, naselje, ulica, hišna številka ter dodatek k hišni
številki in številka stanovanja, če obstajata),
7.
stalni oziroma začasni naslov v tujini (ime in koda države, ime ožjega
območja, če v državi obstaja, kraj, ulica in hišna številka ter dodatek k hišni
številki in številka stanovanja, če obstajata, poštna številka in ime pošte
oziroma drugi podatki, ki se v tujini štejejo kot sestavni del naslova),
8.
državljanstvo,
9.
zaposlitveni status,
10.
podatke o starših v programu osnovne šole za odrasle (osebno ime, naslov
prebivališča, telefonska številka, na katero je mogoče poslati nujna
sporočila), kadar je udeleženec mlajši od 18 let,
11.
program ali dejavnost in evidenčno številko iz uradnega registra
programov (vrsta in področje izobraževanja po KLASIUS).
(4) Evidenca o udeležencih iz 2. točke prvega odstavka in
druge alineje drugega odstavka tega člena poleg podatkov iz prejšnjega odstavka
vsebuje še podatke o prijavi, vpisu, datumu vključitve oziroma datumu začetka
izobraževanja, poteku izobraževanja, datumu izpisa in datumu zaključka
izobraževanja.
(5) Evidenca o preverjanju in ocenjevanju znanja poleg
podatkov iz tretjega odstavka tega člena vsebuje še ocene iz posameznih
predmetov, predmetnih področij oziroma drugih sestavin izobraževalnega
programa, kadar je izobraževanje organizirano tako, da se znanje udeležencev
preverja in ocenjuje sproti.
(6) Evidenca o izpitih poleg podatkov iz tretjega odstavka
tega člena vsebuje še podatke o poteku izpita in o doseženi oceni ter osebno
ime izpraševalca oziroma članov izpitne komisije, kadar udeleženec opravlja
izpit pred komisijo.
(7) Evidenca o izdanih javnih listinah iz 7. točke prvega
odstavka in tretje alineje drugega odstavka tega člena poleg podatkov iz
tretjega odstavka tega člena vsebuje še podatke o vrsti in številki ter datumu
izdane listine.
(8) Evidence iz tega člena se hrani trajno.
(9) Način vodenja evidenc in obdelavo podatkov določi
minister.
64. člen
(javne listine)
(1) Ko udeleženec v programu osnovne šole za odrasle opravi
vse obveznosti po programu za posamezen razred, mu izvajalec izda letno
spričevalo, ko zaključi vse obveznosti po programu, pa mu izda zaključno
spričevalo o končani osnovni šoli.
(2) Izvajalec javnoveljavnega izobraževalnega programa za
odrasle izda udeležencu v tem programu potrdilo o usposabljanju, ki je javna
listina, s prilogo, ki vsebuje popis znanj in veščin, pridobljenih v programu.
2. Evidence in dokumentacija v svetovalni dejavnosti javne
službe
65. člen
(vrsta evidenc in dokumentacije)
Evidence in dokumentacija v svetovalni dejavnosti javne
službe obsegajo:
-
evidence, ki so določene s tem zakonom in
-
druge dokumente, v katerih in na podlagi katerih nastajajo podatki, ki
se vpisujejo v evidence, ali s katerimi se načrtuje, organizira in izvaja
program.
66. člen
(evidence)
(1) Izvajalec javne službe za potrebe svetovalnega dela vodi
evidenco s podatki o udeležencih.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje:
1.
zaporedno številko,
2.
osebno ime,
3.
EMŠO,
4.
spol,
5.
kraj in država rojstva,
6.
naslov v Republiki Sloveniji, na katerem udeleženec stalno oziroma
začasno prebiva (občina, naselje, ulica, hišna številka ter dodatek k hišni
številki in številka stanovanja, če obstajata),
7.
stalni oziroma začasni naslov v tujini (ime in koda države, ime ožjega
območja, če v državi obstaja, kraj, ulica in hišna številka ter dodatek k hišni
številki in številka stanovanja, če obstajata, poštna številka in ime pošte
oziroma drugi podatki, ki se v tujini štejejo kot sestavni del naslova),
8.
državljanstvo,
9.
izobrazbo,
10.
zaposlitveni status,
11.
podatki o vključitvi in zaključku svetovanja,
12.
področje in potek svetovanja ter
13.
drugo dokumentacijo.
(3) Evidenca iz prejšnjega odstavka se hrani pet let od vnosa
podatkov.
(4) Način vodenja evidence in obdelavo podatkov določi
minister.
IX. PRESOJANJE IN RAZVIJANJE KAKOVOSTI
67. člen
(presojanje in razvijanje kakovosti)
(1) Presojanje in razvijanje kakovosti se izvajata v
izobraževalnih programih za odrasle in dejavnostih, ki se financirajo iz javnih
sredstev.
(2) Presojanje kakovosti je pridobivanje in ovrednotenje
kvantitativnih in kvalitativnih podatkov o procesih, rezultatih in učinkih
izobraževalnih programov za odrasle in dejavnosti, ki jih ureja ta zakon.
(3) Razvijanje kakovosti je načrtovanje in vpeljevanje
ukrepov za ohranjanje in razvijanje kakovosti.
(4) Presojanje in razvijanje kakovosti iz prvega odstavka
tega člena se izvajata s sprotnim spremljanjem, samoevalvacijo in zunanjo
evalvacijo.
(5) Za namen presojanja in razvijanja kakovosti Andragoški
center Republike Slovenije opravlja zlasti naslednje naloge:
-
pripravlja strokovne podlage za razvijanje modelov presojanja kakovosti,
-
izvaja usposabljanje in svetovanje pri izvedbi presoj kakovosti in
-
pripravlja poročilo o kakovosti na nacionalni ravni.
68. člen
(notranje presojanje in razvijanje kakovosti)
(1) Javne organizacije, ki izvajajo izobraževalne programe za
odrasle in dejavnosti, ki se financirajo iz javnih sredstev, vzpostavijo
notranji sistem kakovosti, ki vključuje sprotno spremljanje in samoevalvacijo.
(2) Svet javne organizacije na predlog direktorja imenuje
komisijo za kakovost, ki načrtuje in koordinira presojanje in razvijanje
kakovosti. Sestava, mandat in naloge komisije se določijo v internem aktu tega
izvajalca.
(3) Javne organizacije iz prvega odstavka tega člena na svoji
spletni strani predstavijo sistem notranjega presojanja in razvijanja
kakovosti.
69. člen
(zunanje presojanje in razvijanje kakovosti)
Javne organizacije iz prvega odstavka prejšnjega člena
zagotavljajo podatke in sodelujejo pri zunanji presoji kakovosti.
X. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE
70. člen
(nadzor)
Nadzor v izobraževanju odraslih v skladu s tem zakonom izvaja
inšpekcija, pristojna za šolstvo, v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski
nadzor, razen določb, ki se nanašajo na zaposlitev strokovnih delavcev, ki ga
izvaja inšpekcija, pristojna za delo.
71. člen
(prekrški)
(1) Z globo 4.500 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba,
ki izvaja program osnovne šole za odrasle ali javnoveljavne izobraževalne
programe za odrasle, čeprav ni vpisana v razvid (7. in 18. člen tega zakona).
(2) Z globo 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne
osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 3.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba,
ki:
-
izvaja javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle ali javno službo
v skladu s tem zakonom, čeprav strokovni delavci v teh programih oziroma
dejavnostih ne izpolnjujejo pogojev (7., 19. in 26. člen tega zakona) in
-
izvaja izobraževalne programe za odrasle oziroma dejavnosti v skladu s
tem zakonom, če terja od udeležencev njihov prispevek za kritje stroškov
izobraževanja (49. člen tega zakona).
(4) Z globo 2.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik
posameznik, ki stori prekršek iz druge alineje prejšnjega odstavka.
(5) Z globo 1.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne
osebe, ki stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Z globo 500 eurov se kaznuje odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz druge alineje tretjega odstavka
tega člena.
(7) Z globo 2.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba,
ki:
-
izvaja javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle ali javno službo
v skladu s tem zakonom, če jih izvaja v neustreznih prostorih ali z neustrezno
opremo (7., 18. in 25. člen tega zakona),
-
krši predpisani vpisni postopek v program osnovne šole za odrasle
oziroma javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle (8., 9., 12. in 20.
člen tega zakona),
-
ne izvršuje odločb državnih organov (12. točka drugega odstavka 34.
člena tega zakona) in
-
udeležencu ne izda javne listine (64. člen tega zakona).
(8) Z globo 1.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne
osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(9) Z globo 1.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba,
ki ne vodi dokumentacije (62., 63. in 65. člen tega zakona).
(10) Z globo 500 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne
osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Zakon o izobraževanju odraslih – ZIO-1 (Uradni
list RS, št. 6/18) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
72. člen
(vpis v razvid)
Ministrstvo izvajalce programa osnovne šole za odrasle in
javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle, ki so ob uveljavitvi tega
zakona vpisani v razvid, pozove k predložitvi podatkov iz tretjega odstavka 7.
člena oziroma tretjega odstavka 18. člena tega zakona in vpiše te podatke v
razvid v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
73. člen
(pravice in obveznosti
udeležencev programa osnovne šole za odrasle)
Glede udeležencev, ki so na dan uveljavitve tega zakona v
skladu z Zakonom o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno
prečiščeno besedilo) vpisani v program osnovne šole za odrasle iz 12. člena
tega zakona, se šteje, da so po uveljavitvi tega zakona vanj vpisani prvič.
74. člen
(izvajanje javnoveljavnega
izobraževalnega programa Računalniška pismenost za odrasle)
Javnoveljavni izobraževalni program Računalniška pismenost za
odrasle se ne glede na pogoje za strokovne delavce iz 19. člena tega zakona
lahko izvaja do sprejetja prenovljenega ali novega programa.
75. člen
(veljavnost javnoveljavnih
izobraževalnih programov za odrasle)
Javnoveljavni izobraževalni programi za odrasle, ki so bili
sprejeti na podlagi Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 110/06
– uradno prečiščeno besedilo), se uskladijo s tem zakonom v letu dni po
uveljavitvi tega zakona.
76. člen
(strokovni delavci v
dejavnostih)
(1) Strokovni delavec v dejavnostih, ki ob uveljavitvi tega
zakona ne izpolnjuje pogojev o izobrazbi za opravljanje vzgojno-izobraževalnega
dela strokovnega delavca v dejavnostih v skladu z 19. členom tega zakona, pa je
ob uveljavitvi tega zakona imel izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih
za pridobitev izobrazbe najmanj prve stopnje oziroma raven izobrazbe,
pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko
šolstvo, ustreza izobrazbi najmanj prve stopnje, imel ustrezno
pedagoško-andragoško izobrazbo in opravljen strokovni izpit s področja vzgoje
in izobraževanja ter je opravljal vzgojno-izobraževalno delo strokovnega
delavca na področju izobraževanja odraslih najmanj tri leta, lahko opravlja
vzgojno-izobraževalno delo strokovnega delavca v dejavnostih v skladu s tem
zakonom.
(2) Strokovni delavec v dejavnostih, ki ob uveljavitvi tega
zakona ne izpolnjuje pogojev o izobrazbi za opravljanje vzgojno-izobraževalnega
dela strokovnega delavca v dejavnostih v skladu z 19. členom tega zakona ali ne
izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka, mora za opravljanje dejavnosti
najpozneje do začetka šolskega leta 2024/2025 pridobiti izobrazbo v skladu z
19. členom tega zakona.
77. člen
(začetek izvajanja
svetovalne dejavnosti javne službe)
(1) Izvajanje svetovalne dejavnosti javne službe se začne
najpozneje z drugim proračunskim letom, ki sledi letu po uveljavitvi tega
zakona.
(2) Pri prvi izbiri izvajalcev svetovalne dejavnosti javne
službe mora javna organizacija imeti zaposlenega najmanj enega strokovnega
delavca za polni delovni čas, ki izpolnjuje pogoje za strokovnega delavca v
dejavnostih.
78. člen
(izvajanje nacionalnega
programa)
Resolucija o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v
Republiki Sloveniji za obdobje 2013–2020 (ReNPIO13–20) (Uradni list RS, št.
90/13) se izvaja do izteka obdobja njene veljavnosti.
79. člen
(roki za izdajo
podzakonskih predpisov)
Podzakonske predpise iz 9., 10., 14., 18., 19., 25., 26.,
47., 55., 58., 60., 62., 63. in 66. člena tega zakona izda minister v enem letu
po uveljavitvi tega zakona.
80. člen
(veljavnost in uporaba
podzakonskih predpisov)
(1) Pravilnik o izdajanju certifikatov z evropsko ravnjo
znanja tujega jezika (Uradni list RS, št. 73/16) še naprej velja kot predpis,
izdan na podlagi 62. člena in za izvrševanje 60. člena tega zakona.
(2) Pravilnik o obrazcu potrdila o izpitu iz znanja tujega
jezika za odrasle (Uradni list RS, št. 53/01 in 108/05) in Pravilnik o obrazcih
javnih listin v srednješolskem izobraževanju (Uradni list RS, št. 44/08, 37/09,
71/09, 34/10, 44/12 in 28/16) še naprej veljata kot predpisa, izdana na podlagi
62. člena tega zakona.
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati
naslednji predpisi, ki pa se uporabljajo do uveljavitve predpisov, izdanih na
podlagi tega zakona:
-
Pravilnik o evidencah in dokumentaciji v izobraževanju odraslih (Uradni
list RS, št. 32/00),
-
Odredba o standardih in normativih v izobraževanju odraslih (Uradni list
RS, št. 43/00),
-
Odredba o strokovni izobrazbi strokovnih delavcev in o minimalnih
standardih prostorov in opreme v izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št.
82/98) in
-
Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v izobraževanju odraslih
(Uradni list RS, št. 82/98).
81. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati:
-
Zakon o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 12/96, 86/04 – ZVSI,
69/06 in 110/06 – uradno prečiščeno besedilo) in
-
drugi odstavek 30. člena Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 –
uradno prečiščeno besedilo in 68/17).
82. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o finančni razbremenitvi občin – ZFRO (Uradni list RS, št. 189/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»41. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvega dne v mesecu, ki
sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen.«.