Zakon o dopolnitvi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-F)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja obsega:

-        Zakon o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ (Uradni list RS, št. 24/03 z dne 7. 3. 2003),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-A (Uradni list RS, št. 61/05 z dne 30. 6. 2005),

-        Zakon o dostopu do informacij javnega značaja – uradno prečiščeno besedilo – ZDIJZ-UPB1 (Uradni list RS, št. 96/05 z dne 28. 10. 2005),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku – ZDavP-1B (Uradni list RS, št. 109/05 z dne 6. 12. 2005),

-        Zakon o Informacijskem pooblaščencu – ZInfP (Uradni list RS, št. 113/05 z dne 16. 12. 2005),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-B (Uradni list RS, št. 28/06 z dne 17. 3. 2006),

-        Zakon o dostopu do informacij javnega značaja – uradno prečiščeno besedilo – ZDIJZ-UPB2 (Uradni list RS, št. 51/06 z dne 18. 5. 2006),

-        Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06 z dne 16. 11. 2006),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-C (Uradni list RS, št. 23/14 z dne 2. 4. 2014),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-D (Uradni list RS, št. 50/14 z dne 4. 7. 2014),

-        Odločbo o delni razveljavitvi petega odstavka 6.a člena in o razveljavitvi drugega stavka sedmega odstavka 6.a člena, trinajstega odstavka 10.a člena in osmega odstavka 39. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ter o razveljavitvi 4. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 19/15 z dne 20. 3. 2015),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-E (Uradni list RS, št. 102/15 z dne 24. 12. 2015),

-        Zakon o dopolnitvi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-F (Uradni list RS, št. 7/18 z dne 7. 2. 2018).

ZAKON

O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA (ZDIJZ)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 12)

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1) Ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu: organi).

(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L št. 41 z dne 14. 2. 2003, str. 26) in Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L št. 345 z dne 31. 12. 2003, str. 90), zadnjič spremenjena z Direktivo 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L št. 175 z dne 27. 6. 2013, str. 1).

(3) (črtan).

1.a člen

(zavezani poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava)

(1) Ta zakon ureja tudi postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava (v nadaljnjem besedilu: poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava).

(2) Prevladujoč vpliv iz prejšnjega odstavka je zagotovljen, kadar Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava, posamično ali skupaj:

-        v gospodarski družbi, neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava, lahko izvajajo prevladujoč vpliv na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala ali imajo pravico nadzora večine ali lahko imenujejo več kot polovico članov poslovodnega ali nadzornega organa, ali

-        v drugi pravni osebi zasebnega prava, ki ni gospodarska družba, neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava, nastopajo kot ustanovitelji.

(3) Pod prevladujočim vplivom iz prvega odstavka tega člena je tudi banka, ki je deležna ukrepov po zakonu, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.

(4) Šteje se, da so po prvem odstavku tega člena zavezani tudi poslovni subjekti po prenehanju prevladujočega vpliva iz drugega odstavka tega člena, za informacije javnega značaja, ki so nastale v času, ko so bili pod prevladujočim vplivom, za obdobje petih let po prenehanju.

(5) Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena tega zakona, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

(6) Ob namenu iz prvega odstavka 2. člena tega zakona je namen tega zakona tudi krepitev transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

(7) Vse določbe tega zakona, ki se nanašajo na organe, se uporabljajo tudi za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(8) Če je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe zavezan tako po 1. členu tega zakona kot tudi po drugem odstavku tega člena, se v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, sicer pa določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

2. člen

(namen zakona)

(1) Namen tega zakona je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.

(2) Za uresničitev namena tega zakona si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju.

3. člen

(spolna slovnična oblika)

V tem zakonu uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.

3.a člen

(pomen izrazov)

(1) Izraz večinski delež ima enak pomen, kot v zakonu, ki ureja gospodarske družbe.

(2) Izraz organ upravljanja pomeni organ, ki izvršuje upravljavska upravičenja v drugi pravni osebi zasebnega prava, ki ni gospodarska družba.

(3) DUTB pomeni družbo za upravljanje terjatev bank, ki je ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.

(4) Izraz strojno berljiva oblika pomeni, da so podatki ali metapodatki strukturirani tako, da lahko programske aplikacije z lahkoto določajo, prepoznajo in izločajo določene podatke, vključno s posameznimi dejanskimi navedbami in njihovo notranjo strukturo.

(5) Izraz odprti podatek pomeni, da je podatek v datotečnem formatu, katerega struktura je določena v dogovorjenih odprtih standardih, ki jih je sprejela organizacija za standarde in ki se lahko uporabijo ter implementirajo brez tehničnih omejitev. Poleg tega je prosto dostopen ter na voljo za uporabo in razširjanje brez omejitev po zakonu, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, razen navedbe avtorstva ali vira.

(6) Izraz formalni odprti standard pomeni standard, ki je javno dostopen, brez omejitev uporabe in natančno opredeljuje zahteve za zagotavljanje interoperabilnosti programske opreme in je določen v pisni obliki ter ga ministrstvo, pristojno za upravo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), objavi na nacionalnem portalu odprtih podatkov.

(7) Izraz metapodatek pomeni informacije, ki opisujejo zbirko podatkov in storitve v zvezi s podatki ter omogočajo njihovo iskanje, evidentiranje in uporabo.

I.A REGISTER ZAVEZANCEV

3.b člen

(register zavezancev za informacije javnega značaja)

(1) Pristojna organizacija za javnopravne evidence in storitve, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja plačilni promet (v nadaljnjem besedilu: pristojna organizacija), vzpostavi in vodi javni register zavezancev (v nadaljnjem besedilu: register zavezancev), v katerega se vpišejo:

-        zavezanci iz 1. člena tega zakona;

-        tisti zavezanci iz prve alineje drugega odstavka 1.a člena tega zakona, pri katerih se prevladujoč vpliv izvaja neposredno ali posredno preko druge gospodarske družbe na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala in

-        tisti zavezanci iz druge alineje drugega odstavka 1.a člena tega zakona, v katerih Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava neposredno nastopajo kot ustanovitelji.

(2) Register zavezancev vsebuje podatke o:

-        nazivu ali firmi pravne osebe;

-        sedežu in poslovnem naslovu pravne osebe;

-        matični številki pravne osebe;

-        davčni številki pravne osebe;

-        deležih oseb javnega prava v osnovnem kapitalu poslovnega subjekta;

-        pravni podlagi za podelitev javnega pooblastila ali izvajanje javne službe;

-        prijavitelju, če se vpis opravi na podlagi prijave;

-        drugi pravni podlagi za vpis v register zavezancev;

-        datumu vpisa;

-        datumu izbrisa.

(3) Z namenom zagotavljanja večje preglednosti glede članov poslovodnih organov, organov upravljanja, drugih zastopnikov in članov nadzornih organov poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, register zavezancev pri posameznem zavezancu iz druge alineje prvega odstavka tega člena vsebuje tudi naslednje njihove podatke iz poslovnega in sodnega registra:

-        ime in priimek osebe;

-        vrsta zastopnika oziroma tip člana nadzornega organa;

-        datum imenovanja oziroma podelitve pooblastila.

(4) Zavezanci so v register zavezancev vpisani in iz njega izbrisani neposredno na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, navedenih v 3.c členu tega zakona, in podatkov, posredovanih v skladu s prvim in drugim odstavkom 3.č člena tega zakona.

(5) Če je pravna oseba vpisana v registru zavezancev, se domneva, da je zavezanec po tem zakonu. Pravna oseba lahko v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja dostop zavrne, če izkaže:

-        da ne izpolnjuje pogojev za zavezanca po tem zakonu; ali

-        da so zahtevane informacije javnega značaja nastale v času, ko poslovni subjekt ni bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

(6) Podatki iz registra zavezancev in iz četrtega odstavka 3.č člena tega zakona so javni in brezplačno dostopni na spletni strani pristojne organizacije, na način, ki ga določi minister, pristojen za upravo.

(7) Ministrstvo, pristojno za finance, podatke iz registra zavezancev uporablja za potrebe vodenja seznamov, ki jih določa zakon, ki ureja preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti, za opravljanje nalog na področju finančnega premoženja države oziroma za njihovo nadaljnje posredovanje pristojnim organom ter za izvajanje obveznosti države po drugih zakonih.

3.c člen

(pridobivanje podatkov in izračunavanje deležev s strani pristojne organizacije)

(1) Za namen vzpostavitve in vodenja registra iz prejšnjega člena lahko pristojna organizacija brezplačno, samodejno in dnevno prevzema podatke iz prvega, drugega in tretjega odstavka 3.b člena tega zakona iz:

-        sodnega in poslovnega registra Slovenije;

-        centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev;

-        drugih uradnih evidenc.

(2) Za potrebe izračunavanja posrednih deležev Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava v osnovnem kapitalu poslovnih subjektov s strani pristojne organizacije, se ne uporablja določba zakona, ki ureja sodni register, glede omejitev dostopa do podatkov na način, ki bi omogočal ugotovitev, ali je določena oseba ustanovitelj (družbenik) v subjektu vpisa in v katerem subjektu vpisa je ustanovitelj (družbenik).

(3) Način in roke prevzemanja podatkov od upravljavcev uradnih evidenc določi minister, pristojen za upravo.

3.č člen

(obveznost posredovanja podatkov za vpis v register zavezancev)

(1) Ministrstva in organi samoupravnih lokalnih skupnosti pristojni organizaciji posredujejo elektronsko prijavo za vpis zavezancev v register zavezancev iz svoje pristojnosti, in sicer za osebe javnega prava, izvajalce javnih služb in nosilce javnih pooblastil ter pravne osebe zasebnega prava, ki niso gospodarske družbe, v katerih je eden od ustanoviteljev ministrstvo oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti, najkasneje v 15 dneh po ustanovitvi osebe javnega ali zasebnega prava oziroma od podelitve javnega pooblastila ali začetka izvajanja javne službe ter posredujejo elektronsko prijavo za izbris najkasneje v 15 dneh po prenehanju obstoja pogojev za zavezanost po tem zakonu. Kadar gre za zavezanca iz državne pristojnosti, elektronsko prijavo posreduje pristojno ministrstvo.

(2) Obveznost posredovanja prijave v register zavezancev za vpis osebe zasebnega prava, ki ni gospodarska družba, v roku iz prejšnjega odstavka, velja tudi za druge osebe javnega prava, ki v njih nastopajo kot ustanovitelji.

(3) Po prejemu popolne prijave za vpis ali izbris iz registra zavezancev pristojna organizacija izvede vpis oziroma izbris zavezanca iz registra zavezancev in o tem obvesti prijavitelja. Vsebino in način prijave določi minister, pristojen za upravo.

(4) Podatki o zavezancu, ki se izbriše iz registra, so pri pristojni organizaciji javno spletno dostopni še deset let po izbrisu.

II. INFORMACIJA JAVNEGA ZNAČAJA

4. člen

(informacija javnega značaja)

(1) Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

(2) Arhivsko gradivo, ki ga hrani v okviru javne arhivske službe pristojni arhiv ali se hrani v lastni hrambi v skladu z zakonom, ki ureja arhive, ni informacija javnega značaja po tem zakonu. Za dostop do arhivskega gradiva iz prejšnjega stavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhive, za ponovno uporabo tega gradiva pa določbe tega zakona.

(3) Ponovna uporaba informacij javnega značaja pomeni uporabo s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani. Uporaba informacij za izvajanje javnih nalog v organu ali izmenjava informacij med organi za izvajanje javnih nalog se ne šteje za ponovno uporabo informacij.

4.a člen

(informacija javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava)

(1) V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je informacija javnega značaja:

-        informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

-        informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

(2) V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka tega člena oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

III. TEMELJNE DOLOČBE

5. člen

(načelo prostega dostopa)

(1) Informacije javnega značaja so prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam (v nadaljnjem besedilu: prosilci).

(2) Vsak prosilec ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis.

(3) Vsak prosilec ima pravico, da pod enakimi pogoji kot druge osebe pridobi pravico do ponovne uporabe informacij v pridobitne ali nepridobitne namene.

(4) Organ mora v čim večji meri zagotavljati informacije javnega značaja v elektronski obliki, vendar ni dolžan za potrebe ponovne uporabe informacij javnega značaja zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka ter tudi ne nadaljevati z ustvarjanjem določenih informacij samo zaradi ponovne uporabe s strani drugih organov ali drugih oseb.

(5) Organ lahko prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

5.a člen

(izjeme v zvezi s postopki in varovanje tajnosti vira)

(1) Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku.

(2) Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, ki je pridobljen ali sestavljen zaradi nadzornega postopka, ki ga v skladu z zakonom vodi Banka Slovenije, organ, pristojen za nadzor trga vrednostnih papirjev ali zavarovalniški nadzor, ali drug nadzorni organ, specializiran za finančni nadzor, če je nadzorni postopek še v teku. Ko je postopek nadzora zaključen, organ lahko zavrne dostop ali njeno ponovno uporabo tudi, če bi razkritje zahtevane informacije povzročilo škodo drugi osebi ali če bi to resno ogrozilo izvajanje drugih zakonskih nalog nadzorne institucije, ki je vodila postopek.

(3) Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira.

6. člen

(izjeme)

(1) Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na:

1.      podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen;

2.      podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe;

3.      osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov;

4.      podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah skladno z zakonom, ki ureja dejavnost državne statistike;

5.      podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek;

6.      podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi;

7.      podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi;

8.      podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi;

9.      podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine;

10.   podatek o naravni oziroma kulturni vrednoti, ki v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje naravne ali kulturne dediščine, ni dostopen javnosti zaradi varovanja naravne oziroma kulturne vrednote;

11.   podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v naslednjih primerih:

-        za podatke, ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti;

-        za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije, s katero ima Republika Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov;

-        za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi davčnih podatkov, ki jih organom v Republiki Sloveniji posreduje organ tuje države;

-        za podatke iz 4. točke prvega odstavka tega člena;

-        za podatke iz 5. točke prvega odstavka, razen če je davčni postopek že pravnomočno končan oziroma je zavezanec za davek obveznost ugotovil v obračunu davka in ga ni plačal v predpisanem roku.

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka, se dostop do zahtevane informacije dovoli:

-        če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače;

-        če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

(4) Če prosilec meni, da so podatki v nasprotju z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti, lahko zahteva umik tajnosti po postopku iz 21. člena tega zakona.

(5) Organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja.

(6) Organ prosilcu zavrne zahtevo za ponovno uporabo zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na:

1.      podatek iz prvega odstavka tega člena ali

2.      podatek, zavarovan s pravicami intelektualne lastnine tretjih oseb, ali

3.      podatek, s katerim razpolagajo izvajalci javne službe javne radiotelevizije ali izvajalci javne službe na področju izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali

4.      podatek, za katerega drug zakon določa, da je dostopen samo upravičenim osebam.

6.a člen

(javni podatki poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava)

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena se dostop do zahtevane informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, in sicer:

-        podatek o vrsti posla;

-        o pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja;

-        pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil;

-        datum in trajanje posla in

-        enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

(2) Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena se z namenom povečanja transparentnosti nad porabo sredstev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dovoli dostop do zahtevanih informacij javnega značaja iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko zavezanci, katerih informacije javnega značaja se ne posredujejo v svetovni splet v skladu s četrtim odstavkom 10.a člena tega zakona, zavrnejo dostop do osnovnih podatkov o poslih iz prvega odstavka tega člena, če izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu, razen če se ti podatki nanašajo na pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek.

(4) Pod pogoji iz prejšnjega odstavka lahko gospodarske družbe iz prve alineje drugega odstavka 1.a člena tega zakona, v katerih je delež oseb javnega prava v osnovnem kapitalu, posamično ali skupaj, 100 %, z izjemo javnih podjetij v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, zavrnejo dostop do osnovnih podatkov o poslih iz prvega odstavka tega člena, razen kolikor ti predstavljajo podatke, ki se jih spletno objavlja na podlagi četrtega odstavka 10.a člena tega zakona.

(5) Ne glede na določbe prvega odstavka 4.a člena in prvega odstavka prejšnjega člena so v primeru, kadar je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava banka iz tretjega odstavka 1.a člena tega zakona, prosto dostopne informacije javnega značaja tudi naslednje informacije, neposredno povezane s krediti neplačnikov kot tveganimi postavkami, ki se vodijo kot slabitve v bilancah te banke in ki so bili iz takšne banke preneseni na DUTB ali jih je banka, na dan prenosa kreditov neplačnikov kot tveganih postavk na DUTB, vodila kot kredite neplačnikov iz šestega odstavka tega člena, za vsak posamezni kredit:

-        iz pogodb o sklenjenih poslih: vrsta in vrednost posla, kreditodajalec, kreditojemalec, in sicer firma in sedež pravne osebe, datum sklenitve pogodbe;

-        iz sklepov organa banke, pristojnega za odobritev posla: organ, ki je posel odobril in člani organa ter člani uprave in člani nadzornega sveta banke v času odobritve kredita, in sicer za fizično osebo: osebno ime in položaj oziroma naziv delovnega mesta;

-        iz dokazil o zavarovanju: vrsta in predmet zavarovanja in

-        iz pogodbe o prevzemu terjatev med banko in DUTB: firma in sedež banke in neplačnika in končna bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika na dan prenosa na DUTB.

(delno razveljavljen)

(6) Izraz krediti neplačnikov, ki se vodijo kot slabitve v bilancah banke iz prejšnjega odstavka pomeni kredite pravnih oseb, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki se skladno s sklepom Banke Slovenije, ki ureja ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic, in ki je izdan na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, razvrščajo v skupino D ali E, ali ki so se pri skrbnem pregledu aktive banke, ki je bil izveden v skladu z morebitnimi navodili Evropske komisije ali Evropske centralne banke, obravnavali kot krediti neplačnikov.

(7) Dostop do informacij javnega značaja iz petega odstavka tega člena v zvezi s krediti, ki so bili preneseni na DUTB, zagotavlja DUTB. V zvezi s krediti neplačnikov, ki niso bili preneseni na DUTB, zagotavlja dostop do informacij javnega značaja iz prve, druge in tretje alineje petega odstavka tega člena banka. (delno razveljavljen)

6.b člen 

(ponovna uporaba informacij muzejev in knjižnic) 

(1) Ne glede na določbo 3. točke šestega odstavka 6. člena tega zakona muzeji po zakonu, ki ureja varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: muzeji) in knjižnice po zakonu, ki ureja knjižničarstvo (v nadaljnjem besedilu: knjižnice), omogočajo ponovno uporabo informacij javnega značaja, na katerih nobena oseba ni imetnik pravic intelektualne lastnine.

(2) Kadar so muzeji in knjižnice sami imetniki pravic intelektualne lastnine na zahtevani informaciji javnega značaja, morajo omogočati njeno ponovno uporabo, če jo sami ponovno uporabljajo ali če so ponovno uporabo omogočili vsaj enemu prosilcu.

(3) Šteje se, da je nesorazmeren napor iz četrtega odstavka 5. člena tega zakona podan predvsem, kadar je informacija javnega značaja v postopku strokovne obdelave, restavriranja, digitalizacije v okviru celotnih fondov ali večjih sklopov gradiva ali je zaradi poškodovanosti izvirnika ni mogoče uporabljati.

(4) Za ponovno uporabo informacij javnega značaja muzejev in knjižnic se uporabljajo splošne določbe tega zakona o ponovni uporabi, če ta zakon ne določa drugače.

6.c člen 

(ponovna uporaba arhivskega gradiva) 

(1) Za ponovno uporabo arhivskega gradiva se, kolikor ta zakon ne določa drugače, uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo knjižnice in muzeji, če se zahteva za ponovno uporabo nanaša na arhivsko gradivo:

-        ki je v skladu z zakonom, ki ureja arhive, prosto dostopno javnosti,

-        na katerem ni pravic intelektualne lastnine tretjih oseb in

-        ki ga hrani arhiv v okviru izvajanja javne službe ali je v skladu z zakonom, ki ureja arhive, v lastnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: arhivsko gradivo).

(2) Ne glede na določbe šestega odstavka 6. člena tega zakona se ponovna uporaba arhivskega gradiva lahko zavrne iz razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku.

7. člen

(delni dostop)

Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.

7.a člen

(javni podatki iz obtožnega akta)

Ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena tega zakona, so v kazenskem postopku v zvezi s kaznivim dejanjem, ki se preganja po uradni dolžnosti, za člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika ali nadzornega organa zavezanca iz drugega in tretjega odstavka 1.a člena tega zakona, ki je v neposredni zvezi z opravljanjem dela ali nalog, po pravnomočnosti sklepa o preiskavi oziroma po pravnomočnosti obtožnice, če preiskava ni bila zahtevana ali uvedena oziroma po vročitvi obtožnega predloga obdolžencu, iz obtožnega akta javno dostopni podatki o osebnem imenu obdolženega, kvalifikaciji kaznivega dejanja, ocenjeni pridobljeni premoženjski koristi in povzročeni premoženjski škodi poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, razen v primerih obstoja izjem iz 6. ali 8. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona.

8. člen

(katalog informacij javnega značaja)

(1) Vsak organ je dolžan redno vzdrževati in na primeren način javno objavljati (uradno glasilo organa, svetovni splet, ipd.) ter dati na vpogled prosilcu po vsebinskih sklopih urejen katalog informacij javnega značaja, s katerimi razpolaga.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dolžni na svojih spletnih straneh objaviti kontaktne podatke osebe ali oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja.

9. člen

(določitev uradne osebe)

(1) Vsak organ določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko več organov skupaj določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja.

10. člen

(posredovanje informacij javnega značaja v svetovni splet)

(1) Vsak organ je dolžan posredovati v svetovni splet naslednje informacije javnega značaja:

1.      prečiščena besedila predpisov, ki se nanašajo na delovno področje organa, povezana z državnim registrom predpisov na spletu;

2.      programe, strategije, stališča, mnenja in navodila, ki so splošnega pomena ali so pomembna za poslovanje organa s fizičnimi in pravnimi osebami oziroma za odločanje o njihovih pravicah ali obveznostih, študije in druge podobne dokumente, ki se nanašajo na delovno področje organa;

3.      predloge predpisov, programov, strategij in drugih podobnih dokumentov, ki se nanašajo na delovno področje organa;

4.      dokumentacijo na področju javnih naročil ter javnih razpisov za dodelitev sredstev, subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega ali občinskih proračunov;

5.      informacije o svoji dejavnosti ter upravnih, sodnih in drugih storitvah;

6.      vse informacije javnega značaja, ki so jih prosilci zahtevali najmanj trikrat;

7.      druge informacije javnega značaja.

(2) Vsak organ mora omogočiti dostop do informacij iz prejšnjega odstavka brezplačno.

(3) Če za določeno področje obstaja nacionalni namenski portal, organi informacije objavijo na tem portalu.

(4) Določbe tega člena ne veljajo za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

(5) Ob objavi predloga predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil (v nadaljnjem besedilu: akta), se z namenom zagotavljanja transparentnosti postopka sprejemanja akta posreduje v svetovni splet tudi osebno ime in naziv zunanjega strokovnjaka ali firmo in naslov pravne osebe, ki je sodelovala pri pripravi akta.

10.a člen

(zbiranje in posredovanje informacij javnega značaja v svetovni splet)

(1) Z namenom krepitve preglednosti in odgovornosti upravljanja s finančnimi sredstvi, s katerimi razpolagajo zavezanci po tem zakonu in zaradi prevladujočega javnega interesa za razkritje podatkov o porabi teh sredstev, organ, pristojen za javna plačila, ustanovljen v skladu z zakonom, ki ureja opravljanje plačilnih storitev za proračunske uporabnike (v nadaljnjem besedilu: organ, pristojen za javna plačila), zbira podatke o stanju na računih in plačilnih transakcijah, ki so bile izvršene v breme računov naslednjih skupin registriranih zavezancev po tem zakonu:

-        javnih gospodarskih zavodov;

-        javnih podjetij v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe;

-        tistih poslovnih subjektov iz prve alineje drugega odstavka 1.a člena tega zakona, v katerih je delež oseb javnega prava v osnovnem kapitalu ali upravljavskih pravicah, posamično ali skupaj 100 %.

(2) Organ, pristojen za javna plačila, vzpostavi posebne evidenčne račune o vseh plačilnih transakcijah, opravljenih v breme računov registriranih zavezancev iz prejšnjega odstavka, ki vsebuje naslednje podatke:

-        račun v breme,

-        naziv ali firma plačnika,

-        sedež pravne osebe – plačnika,

-        referenca v breme,

-        datum transakcije,

-        znesek transakcije,

-        oznaka valute transakcije,

-        račun v dobro,

-        ime, naziv ali firma prejemnika v dobro,

-        sedež ali naslov prejemnika,

-        referenca v dobro,

-        namen plačila,

-        koda namena in

-        druge identifikacijske oznake, uporabljene v plačilnem nalogu oziroma pri izvršitvi plačilne transakcije v skladu s predpisi in standardi na področju plačilnih storitev.

(3) Ponudniki plačilnih storitev, razen Banke Slovenije, organu, pristojnemu za javna plačila, brezplačno sporočajo podatke o stanju na računih in vseh plačilnih transakcijah, opravljenih v breme računov, ki jih imajo registrirani zavezanci iz prvega odstavka tega člena, na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.

(4) Organ, pristojen za javna plačila, posreduje v svetovni splet informacije javnega značaja o transakcijah, opravljenih s strani posrednih ali neposrednih proračunskih uporabnikov in registriranih zavezancev iz prvega odstavka tega člena, z izjemo transakcij v dobro ali breme podračunov, namenjenih za plačevanje in razporejanje davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev, in sicer:

-        datum transakcije,

-        znesek in valuta transakcije,

-        račun, naziv ali firma in sedež prejemnika v dobro, razen če je prejemnik fizična oseba,

-        če je iz kode namena razvidno, da se izplačilo nanaša na donatorske, sponzorske, svetovalne in druge avtorske ali druge intelektualne storitve in je prejemnik fizična oseba, se objavijo podatki iz plačilne transakcije, ki se nahajajo v polju naziv in kraj prebivanja prejemnika,

-        namen plačila.

(5) Registrirani zavezanci iz 1. člena in drugega odstavka 1.a člena tega zakona, ki nastopajo kot naročniki, koncedenti ali javni partnerji, v roku 48 dni od oddaje javnega naročila, podelitve koncesije ali izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva na podlagi postopka, ki ga urejajo zakoni, ki urejajo javno naročanje, koncesije ali javno-zasebno partnerstvo, objavijo javno dostopne informacije javnega značaja iz pogodbe o izvedbi javnega naročila, koncesijske pogodbe oziroma pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Te informacije se objavijo na spletnih straneh, ki so namenjene izvajanju elektronskega javnega naročanja, v strojno-berljivem formatu. Način, možne formate in mesto objave določi minister, pristojen za upravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

(6) Izjema v zvezi z objavo računa, naziva ali firme in sedeža prejemnika plačil, določena v tretji alineji četrtega odstavka tega člena, ne velja za fizične osebe, ki so kot poslovni subjekti vpisani v Poslovni register Slovenije.

(7) Podatke iz drugega odstavka tega člena, ki jih ne posreduje v svetovni splet, sme organ, pristojen za javna plačila, razkriti:

-        zakonitemu zastopniku, poslovodni osebi in članom organa upravljanja in nadzora v določeni pravni osebi za potrebe izvajanja nalog, določenih z zakonom in aktom o ustanovitvi;

-        državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil za izvajanje njihovih z zakonom predpisanih pristojnosti;

-        drugim upravičencem v primerih, ki jih določa zakon.

(8) Dovoljena je brezplačna in neomejena ponovna uporaba informacij javnega značaja iz četrtega odstavka tega člena.

(9) Na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja so prosilcem podatki o plačilnih transakcijah iz tega člena, ki predstavljajo javno dostopne informacije javnega značaja, dostopni pri zavezancih po tem zakonu.

(10) DUTB informacije javnega značaja iz četrte alineje petega odstavka 6.a člena tega zakona posreduje v svetovni splet nemudoma, iz prve, druge in tretje alineje petega odstavka 6.a člena tega zakona pa v roku treh mesecev od dejanskega prevzema informacij. Podrobnejši način objave informacij iz prve, druge in tretje alineje petega odstavka 6.a člena tega zakona določi Banka Slovenije na predlog DUTB.

(11) Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava posreduje v svetovni splet, preko objave na svojih spletnih straneh, informacije javnega značaja iz prvega odstavka 6.a člena tega zakona, ki se nanašajo na donatorske, sponzorske, svetovalne in druge avtorske ali druge intelektualne storitve, razen višine posameznih izplačil in računa pravne osebe, v roku petih dni od sklenitve posla. Informacije morajo biti na spletnih straneh poslovnega subjekta objavljene tri leta od sklenitve posla. Če navedenih poslov poslovni subjekt ni sklenil, mora v svetovni splet posredovati informacijo, da tovrstnih poslov ni sklenil.

(12) Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava posreduje v svetovni splet, preko objave na svojih spletnih straneh, tudi informacije javnega značaja v zvezi z zastopniki tega poslovnega subjekta, člani poslovodnega organa, organa upravljanja ali člana nadzornega organa iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, ki se nanašajo na vrsto zastopnika oziroma navedbo članstva v poslovodnem organu, organu upravljanja ali nadzornem organu in informacijo o višini prejemkov in bonitet te osebe, in sicer: osebno ime, dogovorjena višina mesečnih prejemkov, dogovorjena višina odpravnine ter skupna višina neto izplačanih prejemkov v preteklem letu. Informacije morajo biti na spletni strani poslovnega subjekta stalno dostopne in jih je treba ob vsaki spremembi, v roku petih dni od nastanka spremembe, z njo uskladiti, razen informacij o skupni višini neto izplačanih prejemkov v preteklem letu, ki se objavijo najpozneje do 15. februarja tekočega leta za preteklo leto.

(13) Določbe tega člena ne veljajo za Slovensko obveščevalno – varnostno agencijo.

10.b člen

(zagotavljanje odprtih podatkov za ponovno uporabo)

(1) Organi praviloma omogočajo ponovno uporabo informacij javnega značaja preko posredovanja v svetovni splet z objavo v odprtih formatih, ki upoštevajo formalne odprte standarde, v strojno berljivi obliki, skupaj z metapodatki, razen kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka.

(2) Organi na nacionalnem portalu odprtih podatkov javnega sektorja (v nadaljnjem besedilu: nacionalni portal), ki ga vodi ministrstvo, objavijo seznam vseh zbirk podatkov iz svoje pristojnosti z metapodatki ter zbirke odprtih podatkov ali povezave na spletne strani, kjer so zbirke odprtih podatkov objavljene. Za objavo zbirk odprtih podatkov se uporabljajo določbe prejšnjega odstavka.

(3) Podatke, objavljene na nacionalnem portalu, lahko kdorkoli ponovno uporablja v pridobitne ali druge namene brezplačno, pod pogoji, da se:

-        ponovna uporaba podatkov izvaja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in

-        ob vsaki ponovni uporabi navede vir podatkov, ki je na nacionalnem portalu odprtih podatkov naveden ob podatkih za ponovno uporabo.

11. člen

(predpis vlade)

Vlada podrobneje predpiše, kaj se šteje za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave (9. točka prvega odstavka 6. člena tega zakona), način priprave in objave kataloga informacij javnega značaja (8. člen tega zakona), vrste informacij iz 4. in 7. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona in način posredovanja informacij javnega značaja v svetovni splet.

IV. POSTOPEK Z ZAHTEVO ZA DOSTOP ALI ZA PONOVNO UPORABO

12. člen

(zahteva)

Prosilec zahteva dostop do informacije javnega značaja s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali njihovo ponovno uporabo, lahko pa tudi z neformalno zahtevo.

13. člen

(pravno varstvo)

Pravno varstvo ima prosilec, ki vloži pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali njihovo ponovno uporabo.

1. Ustna zahteva za dostop ali ponovno uporabo informacije javnega značaja

14. člen

(neformalna zahteva)

(1) Če prosilec zahteva dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo z neformalno zahtevo, je organ dolžan prosilcu omogočiti dostop do informacij javnega značaja ali ponovno uporabo, razen če gre za varovane podatke iz 5.a ali 6. člena tega zakona.

(2) Če organ zadevi ugodi, prosilcu nemudoma omogoči seznanitev z vsebino zahtevane informacije tako, da mu jo da na vpogled, ali tako, da mu zagotovi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis, oziroma mu omogoči ponovno uporabo.

(3) Če prosilec zahteva, da se mu da informacija na vpogled, je organ dolžan omogočiti prosilcu vpogled tako, da ima prosilec dovolj časa, da se seznani z njeno vsebino.

(4) Neformalna zahteva iz prvega odstavka se ne šteje za vlogo v upravnem postopku v smislu zakona, ki ureja upravni postopek.

(5) Ta člen se ne uporablja v postopku z zahtevo za ponovno uporabo informacij muzejev in knjižnic ter arhivskega gradiva.

2. Pisna zahteva za dostop ali ponovno uporabo informacije javnega značaja

15. člen

(pravila postopka)

(1) O pisni zahtevi (v nadaljnjem besedilu: zahteva) za dostop do informacije javnega značaja ali njeno ponovno uporabo odločajo organi v postopku, ki ga določa ta zakon.

(2) Za vprašanja postopka s pisno zahtevo, ki niso urejena s tem zakonom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

16. člen

(vložitev zahteve)

(1) Zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali njeno ponovno uporabo vloži prosilec pri organu, za katerega meni, da razpolaga z informacijo.

(2) Za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka v elektronski obliki, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja elektronsko poslovanje in podpis.

17. člen

(obvezna vsebina zahteve)

(1) Zahteva mora vsebovati navedbo organa, kateremu se pošilja, osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca.

(2) V zahtevi za dostop do informacij javnega značaja mora prosilec opredeliti:

1.      informacijo, s katero se želi seznaniti,

2.      na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).

(3) Prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po tem zakonu, organ obravnava zahtevo po tem zakonu.

(4) V zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega značaja mora prosilec opredeliti:

1.      informacijo, ki jo želi ponovno uporabiti;

2.      na kakšen način želi prevzeti vsebino zahtevane informacije (klasičen ali elektronski zapis ter praviloma tudi oblika in nosilec zapisa);

3.      za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti.

18. člen

(dopolnitev zahteve)

(1) Če je zahteva nepopolna in je organ zaradi tega ne more obravnavati, mora organ pozvati prosilca, da jo v roku, ki ga določi organ, dopolni. Rok ne sme biti krajši od 3 delovnih dni.

(2) Uradna oseba iz 9. člena tega zakona je dolžna prosilcu nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve.

(3) Če prosilec zahteve ne dopolni v roku iz prvega odstavka, ali če zahteva tudi po dopolnitvi ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena tega zakona in je zato organ ne more obravnavati, ravna organ v skladu z 19. členom tega zakona.

19. člen

(zavrženje zahteve)

Organ s sklepom zavrže zahtevo, če niso izpolnjeni procesni pogoji iz 17. in 18. člena tega zakona.

20. člen

(ravnanje organa, če ne poseduje zahtevane informacije)

Če organ, ki je prejel zahtevo, ne razpolaga z zahtevano informacijo, mora nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca.

21. člen

(odločanje o zahtevi)

(1) Postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo v organu vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba iz 9. člena tega zakona, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(2) Če se prosilec v zahtevi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje v skladu z drugim odstavkom 6. člena tega zakona ali če predstojnik ali uradna oseba oceni, da je potrebno uporabiti to določbo, o zadevi na predlog predstojnika odloči:

-        vlada, če je zavezan organ državne uprave, državnega tožilstva ali državnega pravobranilstva, oseba javnega prava, katere ustanovitelj je država, nosilec javnih pooblastil ali izvajalec javne službe na državni ravni;

-        vrhovno sodišče, če je zavezano sodišče;

-        svet samoupravne lokalne skupnosti, če je zavezan organ samoupravne lokalne skupnosti, oseba javnega prava, katere ustanovitelj je samoupravna lokalna skupnost, nosilec javnih pooblastil ali izvajalec javne službe na ravni samoupravne lokalne skupnosti;

-        organ sam, če ne gre za organe iz prejšnjih alinej.

(3) Določbe o postopku in pristojnosti iz prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru zahteve za umik stopnje tajnosti po četrtem odstavku 6. člena tega zakona.

(4) V primeru iz drugega in tretjega odstavka tega člena je dovoljena pritožba v skladu s 27. členom tega zakona.

22. člen

(odločba)

(1) Če organ zahtevi za dostop ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek.

(2) Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo.

(3) O zahtevi za ponovno uporabo organ odloči s pisno odločbo. Če je edini pogoj ponovne uporabe navedba vira, organ ne glede na prejšnji stavek o tem napravi zgolj uradni zaznamek.

(4) Če so zahtevane informacije na spletu dostopne in na voljo za ponovno uporabo v odprtem formatu in v strojno berljivi obliki, skupaj z objavljenimi pogoji za ponovno uporabo, organ prosilca napoti na ustrezno mesto in o tem napravi uradni zaznamek. Ne glede na to lahko prosilec zahteva ponovno uporabo pod drugačnimi pogoji od tistih, ki jih je organ navedel ob podatkih.

(5) Zavrnilna odločba mora poleg ostalih sestavin vsebovati tudi obrazložitev razlogov, zaradi katerih je bila zahteva zavrnjena, ter pouk o pravnem sredstvu.

(6) Če organ zahtevo delno ali v celoti zavrne na podlagi 2. točke šestega odstavka 6. člena tega zakona, mora v odločbi navesti osebo, ki razpolaga s pravicami intelektualne lastnine ali vsaj navesti osebo, od katere je organ pridobil svoj obseg pravic intelektualne lastnine.

(7) Prejšnji odstavek se ne uporablja za muzeje, knjižnice in arhive, kadar s tem podatkom ne razpolagajo.

(8) Če organ v roku iz 23. člena tega zakona ne omogoči prosilcu dostopa do informacije ali njene ponovne uporabe in če tudi ne izda in ne vroči prosilcu pisne odločbe po drugem ali tretjem odstavku tega člena, se šteje, da je zahtevo zavrnil.

23. člen

(rok za odločitev)

Organ je dolžan odločiti o zahtevi prosilca nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve.

24. člen

(izjemne okoliščine)

(1) V primeru, da organ potrebuje več časa za posredovanje zahtevane informacije zaradi izvedbe delnega dostopa do informacije javnega značaja, skladno z določbami 7. člena tega zakona ali zaradi obsežnosti zahtevanega dokumenta, lahko podaljša rok iz prejšnjega člena za največ 30 delovnih dni.

(2) O podaljšanju roka, vključno z obrazložitvijo razloga za podaljšanje, je organ dolžan odločiti s sklepom, ki ga vroči prosilcu. Sklep je organ dolžan sprejeti najkasneje v roku 15 delovnih dni po prejemu zahteve.

(3) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.

(4) V primeru uporabe določb drugega odstavka 21. člena tega zakona, mora zavezani organ predložiti predlog odločitve pristojnemu organu v roku 15 delovnih dni od prejema zahteve, pristojni organ pa mora odločiti o zahtevi v nadaljnjih 15 delovnih dneh od prejema predloga odločitve.

(5) V primeru izjemnih okoliščin iz prvega odstavka tega člena se lahko v odločbi o ponovni uporabi informacij javnega značaja muzejev in knjižnic določi rok do 90 delovnih dni za posredovanje zahtevanih informacij.

25. člen

(dostop do informacije)

(1) Če organ zahtevi ugodi, prosilcu nemudoma omogoči seznanitev z vsebino zahtevane informacije tako, da mu jo da na vpogled ali tako, da mu zagotovi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis.

(2) Če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravico, in je imetnik pravic tretja oseba, organ v primeru iz prejšnjega odstavka prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled. Kadar gre za podatke iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena tega zakona, organ ne glede na prejšnji stavek omogoči dostop v skladu s prejšnjim odstavkom.

(3) Če prosilec zahteva, da se mu da informacija na vpogled, je organ dolžan omogočiti prosilcu vpogled tako, da ima prosilec dovolj časa, da se seznani z njeno vsebino.

(4) Če prosilec meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, lahko zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi. Organ mora odločati o zahtevi iz prejšnjega stavka nemudoma, najkasneje pa v roku 3 delovnih dni.

(5) Vlada podrobneje predpiše način posredovanja informacij javnega značaja.

26. člen

(zavrnitev zahteve)

Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument pomeni izjemo po 5.a ali 6. členu tega zakona.

2.A Posebna postopkovna pravila

a26.a člen

(stranska udeležba v postopku)

(1) V postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

(2) V postopku iz prejšnjega odstavka vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

(3) Določbe tega člena se ne uporabljajo za postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo, v katerem organ ugotavlja, ali je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb, zaradi katerega so zahtevane informacije določene kot izjema od prostega dostopa.

26.a člen

(postopanje poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava)

(1) Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja smiselno postopa po 12., 13., 14., 16., 17., 18., 19., 23., 24., 25. in 26. členu tega zakona in po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače.

(2) Če poslovni subjekt v postopku iz prejšnjega odstavka ne omogoči dostopa do informacije javnega značaja ali ga omogoči samo delno, s pisnim odgovorom v obliki dopisa obvesti prosilca o razlogih, zaradi katerih zahtevanih informacij ne more posredovati. V odgovoru se prosilca opozori, da lahko vloži pritožbo na Informacijskega pooblaščenca v roku 15 dni od prejema pisnega odgovora. Pisni odgovor v fizični obliki se prosilcu pošlje po pošti priporočeno ali na elektronski naslov prosilca.

(3) Poslovni subjekt v roku 20 delovnih dni od prejema zahteve omogoči dostop do informacij javnega značaja ali prosilcu pošlje pisni odgovor iz prejšnjega odstavka, sicer se šteje, da je bil dostop zavrnjen.

(4) Pisni odgovor poslovnega subjekta iz drugega odstavka tega člena in molk poslovnega subjekta iz prejšnjega odstavka se štejeta kot zavrnilna odločba.

3. Pritožbeni postopek

27. člen

(pravica do pritožbe)

(1) Zoper odločbo, s katero je organ odločil o zahtevi za dostop ali ponovno uporabo, ter zoper sklep, s katerim je organ zahtevo zavrgel, ima prosilec pravico do pritožbe.

(2) Prosilec ima pravico do pritožbe tudi v primeru iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona ali če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z drugim in četrtim odstavkom 17. člena.

(3) O pritožbi odloča Informacijski pooblaščenec.

(4) Postopek s pritožbo se izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(5) V pritožbenem postopku na podlagi pritožbe iz četrtega odstavka 26.a člena tega zakona Informacijski pooblaščenec zahteva od poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, da mu pošlje vse dokumente, ki se tičejo zadeve oziroma navede razloge, zaradi katerih ni odločil v zakonitem roku.

(6) Če Informacijski pooblaščenec v pritožbenem postopku iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je pritožba utemeljena, odloči tudi o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja poslovnega subjekta.

(7) Kadar organ zavrne ponovno uporabo arhivskega gradiva po prvi alineji prvega odstavka 6.c člena tega zakona, pritožba na Informacijskega pooblaščenca ni dovoljena.

4. Postopek izvršbe

27.a člen

(izvršba)

(1) Postopek izvršbe se izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače.

(2) Za izvedbo upravne izvršbe po tem zakonu je pristojen Informacijski pooblaščenec.

(3) Upravna izvršba se opravi na predlog prosilca na podlagi izvršljive odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe. Zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni pritožbe.

(4) Izvršba se opravi s prisilitvijo zoper organ ali poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki je dolžan izpolniti obveznost.

28. člen

(prenehal veljati)

29. člen

(prenehal veljati)

30. člen

(prenehal veljati)

V. SODNO VARSTVO

31. člen

(upravni spor)

Zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca je mogoče začeti upravni spor skladno z zakonom.

VI. SPODBUJANJE IN SVETOVANJE V ZVEZI Z DOSTOPOM IN PONOVNO UPORABO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA

32. člen

(naloge ministrstva in nadzor nad izvajanjem zakona)

(1) Ministrstvo opravlja spodbujevalne in razvojne naloge v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja.

(2) Naloge ministrstva iz prejšnjega odstavka so zlasti:

1.      seznanjanje javnosti o načinu in pogojih dostopa do informacij javnega značaja;

2.      svetovanje drugim organom v zvezi z uporabo določil tega zakona;

3.      druge spodbujevalne in razvojne naloge.

(3) Za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona je pristojno ministrstvo, razen določbe tretjega odstavka 10.a člena tega zakona, za nadzor katerega je pristojen organ, pristojen za javna plačila.

(4) Informacijski pooblaščenec je v okviru pritožbenega postopka pristojen tudi za nadzor nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.

33. člen

(črtan)

VII. STROŠKI IN DRUGI POGOJI ZA POSREDOVANJE IN PONOVNO UPORABO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA

34. člen

(stroški posredovanja informacij)

(1) Vpogled v zahtevano informacijo je brezplačen, kadar ne terja izvajanja delnega dostopa v skladu s 7. členom tega zakona.

(2) Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko organ prosilcu zaračuna le materialne stroške. Organ zaradi ekonomičnosti ne zaračuna materialnih stroškov posredovanja informacij, ki ne presegajo 20 eurov (z vključenim DDV).

34.a člen

(cena in drugi pogoji glede ponovne uporabe informacij)

(1) Za ponovno uporabo podatkov lahko organ zaračuna mejne stroške, ne sme pa zaračunati cene.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zaračunava ceno za ponovno uporabo:

-        organ, ki mora v skladu z načrtom ali programom dela ali financiranja poleg proračunskih sredstev ustvariti prihodek za kritje vsaj 30 odstotkov svojih stroškov, povezanih z izvajanjem svojih javnih nalog, in

-        knjižnica, muzej in arhiv.

(3) V primerih iz prejšnjega odstavka se za ponovno uporabo informacij zaračuna cena, ki ne sme preseči stroškov zbiranja, priprave, razmnoževanja in razširjanja informacij ter običajnega donosa vloženih sredstev. Cena mora biti stroškovno naravnana ter določena v običajnem knjigovodskem obdobju ter v skladu s predpisanimi knjigovodskimi pravili za organ. Obračunska podlaga za ceno je informacija javnega značaja.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru prve alineje drugega odstavka tega člena cena za ponovno uporabo lahko zaračunava zgolj za pridobitni namen. Šteje se, da gre za pridobitni namen, kadar je prosilec gospodarska družba ali drug poslovni subjekt, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost, katerega namen ustanovitve je v ustvarjanju dobička, razen kadar informacije ponovno uporabi medij z namenom informiranja.

(5) V primeru druge alineje drugega odstavka tega člena se lahko pri izračunu cene upošteva tudi stroške hrambe in pridobitve pravic informacij ali gradiva.

(6) O tem, da organ lahko zaračunava ceno na podlagi prve alineje drugega odstavka tega člena, odloči ministrstvo za obdobje dveh let, na podlagi predloga, ki mora biti utemeljen s številčnimi podatki iz sprejetega letnega vsebinskega in finančnega programa ter poročila. Pritožba organa na odločitev ministrstva ni dovoljena, dopusten pa je upravni spor.

(7) Obvezen pogoj za ponovno uporabo informacij javnega značaja je navedba vira. Navedba vira za muzeje in knjižnice obsega: naziv organa in zbirko, iz katere je informacija, za gradivo arhivov pa: ime ali signaturo arhiva ter arhivski fond oziroma zbirko, iz katere je obravnavano arhivsko gradivo.

(8) Organ lahko določi tudi druge pogoje ponovne uporabe, če je to potrebno:

-        zaradi zagotavljanja ažurnosti in pravilnosti informacije javnega značaja,

-        za pravilno razumevanje informacije javnega značaja ali

-        zaradi zagotavljanja povratnih informacij uporabnikom oziroma organu.

(9) Za ponovno uporabo informacij javnega značaja muzejev in knjižnic se lahko določijo tudi posebni pogoji, če je to potrebno zaradi:

-        zagotavljanja celovitosti in avtentičnosti gradiva,

-        zagotavljanja povratnih informacij uporabnikom oziroma organu,

-        materialnega varstva in hrambe gradiva ali

-        zagotavljanja kakovosti digitalizacije gradiva.

(10) Šteje se, da metapodatki zavezancev za ponovno uporabo predstavljajo uradno besedilo z upravnega področja v smislu zakona, ki ureja avtorsko in sorodne pravice. Ponovna uporaba metapodatkov je brezplačna in prosta.

35. člen

(predpisi vlade)

(1) Vlada po predhodnem mnenju Informacijskega pooblaščenca predpiše pravila za zaračunavanje in enotni stroškovnik, v skladu s katerim organi, ki odločajo o dostopu ali ponovni uporabi, zaračunavajo stroške iz 34. člena tega zakona.

(2) Vlada predpiše podrobnejša merila in pogoje za določanje cene iz 34.a člena.

36. člen

(objava stroškovnika in cene)

(1) Vsak organ mora stroškovnik iz prejšnjega člena objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu.

(2) Organ praviloma vse pogoje glede ponovne uporabe informacij, običajno ceno iz prvega odstavka 34.a člena ter obračunske podlage, ki jih bo upošteval pri posebnih zahtevah za ponovno uporabo informacij, vnaprej posreduje v svetovni splet.

(3) Organ je dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij.

(4) Če se zahteva prosilca nanaša na informacijo večjega obsega, lahko organ zahteva od prosilca vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevane informacije.

36.a člen

(prepoved diskriminacije)

(1) Cena iz 34.a člena ali drugi pogoji glede ponovne uporabe informacij javnega značaja ne smejo povzročiti diskriminacije med prosilci znotraj iste ali primerljivih kategorij ponovne uporabe informacij.

(2) Če organ uporablja informacije za dejavnost, ki ni del njegovih uradnih nalog, javnega pooblastila ali javne službe, veljajo zanj enaka cena in drugi pogoji glede ponovne uporabe informacij javnega značaja, kot to velja za druge osebe.

(3) Ponovna uporaba informacij je po enaki ceni in pod enakimi drugimi pogoji dovoljena in omogočena vsem prosilcem. Števila prosilcev, ki jim organ dovoli ponovno uporabo informacij, ni dovoljeno omejevati. Organ s pogodbo ali kakršnimkoli drugačnim dogovorom ali odločitvijo ne sme prosilcu zagotoviti takšne ponovne uporabe informacij, ki bi izključevala ponovno uporabo informacij s strani tretjih oseb.

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko organ podeli izključno pravico ponovne uporabe informacij, če je to neogibno potrebno za izvajanje javne službe ali drugih storitev v javnem interesu. Potrebnost izključne pravice organ redno preverja najmanj vsaka tri leta, o čemer izda poseben sklep. Zoper sklep organa je dovoljena pritožba.

(5) Organ javno objavi in posreduje Informacijskemu pooblaščencu vse predpisane podatke glede podelitve in preverjanja izključne pravice ponovne uporabe informacij. Informacijski pooblaščenec vodi evidenco vseh podeljenih izključnih pravic.

(6) Vlada podrobneje predpiše pogoje glede ponovne uporabe informacij in podeljevanja izključnih pravic iz četrtega odstavka tega člena ter vsebino in način javnih objav ter evidence v zvezi s tem.

36.b člen

(izključne pravice zaradi digitalizacije informacij muzejev in knjižnic ter arhivskega gradiva)

(1) Muzeji, knjižnice in arhivi lahko za namen digitalizacije podelijo izključno pravico do ponovne uporabe digitaliziranega gradiva, praviloma za največ deset let. Če je trajanje izključne pravice zaradi posebnih potreb po digitalizaciji gradiva daljše od deset let, se v 11. letu in nato vsakih sedem let preveri potrebnost takšne izključne pravice, o čemer se izda poseben sklep. Zoper sklep je dovoljena pritožba.

(2) Muzej, knjižnica ali arhiv lahko podeli izključno pravico iz prejšnjega odstavka na podlagi javnega razpisa, pri izbiri pa ima prednost, kdor:

-        bo končnim uporabnikom omogočil brezplačen ali cenovno najbolj ugoden dostop do digitaliziranega gradiva oziroma

-        bo pravice izključne ponovne uporabe izkoriščal krajši čas oziroma

-        bo zagotovil višjo kakovost digitalne oblike v skladu z veljavnimi standardi oziroma

-        izpolnjuje dodatne potrebne pogoje za ravnanje z gradivom, ki je predmet digitalizacije.

(3) Nosilec izključne pravice do ponovne uporabe gradiva iz prvega odstavka tega člena mora muzeju, knjižnici ali arhivu, ki mu je podelil izključno pravico, zagotoviti brezplačen izvod digitaliziranega gradiva. Ta izvod je po poteku izključne pravice do ponovne uporabe na voljo za ponovno uporabo komurkoli, pred potekom izključne pravice pa instituciji, ki je podelila izključno pravico, za izvajanje njenih javnih nalog. Kljub podeljeni izključni pravici lahko institucija, ki je podelila pravico, digitalizira največ 15 odstotkov gradiva, ki je predmet pogodbe, zaradi potreb izvajanja javnih nalog.

VIII. POROČANJE

37. člen

(letna poročila)

(1) Državni organi in organi lokalnih skupnosti so dolžni pripraviti letno poročilo o izvajanju tega zakona in ga predložiti ministrstvu do 31. januarja za preteklo leto.

(2) Vlada predpiše vsebino poročila iz prejšnjega odstavka.

(3) Vlada sprejme skupno poročilo o izvajanju tega zakona na podlagi prejetih poročil iz prvega odstavka tega člena enkrat na dve leti, do 31. marca, in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije v seznanitev.

38. člen

(črtan)

IX. KAZENSKE DOLOČBE

39. člen

(odgovornost za prekršek)

(1) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki uniči, skrije ali kako drugače napravi nedostopen dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo, v katerem se nahaja informacija javnega značaja, z namenom, da jo napravi nedostopno javnosti.

(2) Z globo 1.200 eurov se kaznuje odgovorna oseba organa ali poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo 800 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa:

-        če v roku iz 23. člena tega zakona neupravičeno ne posreduje zahtevane informacije javnega značaja;

-        če ne objavi ali redno ne vzdržuje kataloga informacij javnega značaja iz 8. člena tega zakona ali ne posreduje v svetovni splet informacij javnega značaja iz 10. člena tega zakona;

-        če v predpisanem roku ne predloži letnega poročila iz prvega odstavka 37. člena tega zakona;

-        če v roku ne posreduje v svetovni splet informacij javnega značaja iz desetega odstavka 10.a člena tega zakona;

-        če v roku iz petega odstavka 10.a člena tega zakona ne posreduje v svetovni splet javno dostopnih informacij javnega značaja iz sklenjene pogodbe.

(4) Z globo 800 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki stori prekršek iz prve ali pete alineje prejšnjega odstavka.

(5) Z globo od 400 do 800 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, če v svetovni splet, preko objave na svojih spletnih straneh, ne posreduje vseh informacij javnega značaja iz enajstega ali dvanajstega odstavka 10.a člena tega zakona.

(6) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, če ne objavi na svojih spletnih straneh kontaktnih podatkov iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.

(7) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba ministrstva ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki v predpisanem roku ne sporoči pristojni organizaciji podatkov v skladu s prvim odstavkom 3.č člena tega zakona in odgovorna oseba osebe javnega prava, ki v predpisanem roku ne sporoči pristojni organizaciji podatkov v skladu z drugim odstavkom 3.č člena tega zakona.

(8) Z globo od 700 do 1.400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik in od 2.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ponovno uporabi informacijo javnega značaja v pridobitne namene, za katero organ zaračunava ceno ali določa druge pogoje, pa ji organ take uporabe ni dovolil v skladu s tretjim odstavkom 22. člena tega zakona.

(9) V hitrem postopku o prekršku iz petega ali osmega odstavka tega člena lahko pristojni organ izreče globo v katerikoli višini znotraj predpisanih razponov.

39.a člen

(prekrškovne določbe v zvezi s centraliziranim zbiranjem podatkov od ponudnikov plačilnih storitev)

(1) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek ponudnik plačilnih storitev, razen Banke Slovenije, ki organu, pristojnemu za javna plačila, ne posreduje podatkov v skladu s tretjim odstavkom 10.a člena tega zakona ali posreduje napačne ali nepopolne podatke.

(2) Z globo od 1.000 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev, razen Banke Slovenije, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) V hitrem postopku o prekršku lahko organ, pristojen za javna plačila, izreče globo v katerikoli višini znotraj razponov, ki so predpisani v tem členu.

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ (Uradni list RS, št. 24/03) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

40. člen

(pričetek dela pooblaščenca)

Pooblaščenec prične s svojim delom najkasneje 1. 9. 2003.

41. člen

(predpisi in drugi akti vlade)

(1) Vlada objavi katalog iz drugega odstavka 1. člena tega zakona najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2) Vlada izda predpise iz 11. člena in petega odstavka 25. člena tega zakona najkasneje v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(3) Vlada izda stroškovnik iz 35. člena tega zakona najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

42. člen

(akti organov)

(1) Organi pripravijo kataloge iz 8. člena tega zakona v enem letu po uveljavitvi predpisa iz 11. člena tega zakona.

(2) Organi objavijo stroškovnik iz 35. člena tega zakona najkasneje v enem mesecu po njegovi uveljavitvi.

43. člen

(imenovanje odgovorne osebe)

Organi imenujejo uradne osebe iz 9. člena tega zakona najkasneje v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.

44. člen

(posredovanje dokumentov v svetovni splet)

Organi so dolžni najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi predpisa iz 11. člena tega zakona, posredovati v svetovni splet informacije javnega značaja iz 10. člena tega zakona.

45. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati prvi odstavek 38. člena in prvi odstavek 40. člena zakona o arhivskem gradivu in arhivih (Uradni list RS, št. 20/97 in 32/97 – popravek).

46. člen

(pričetek veljavnosti zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-A (Uradni list RS, št. 61/05) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»31. člen

(1) Pogodbe in drugi dogovori ali odločitve, ki omogočajo izključno ponovno uporabo informacij javnega značaja eni ali več osebam in so v veljavi na dan uveljavitve tega zakona ter ne izpolnjujejo pogojev iz četrtega odstavka 36.a člena zakona, prenehajo veljati s potekom svoje veljavnosti, vendar najkasneje 31. decembra 2008.

(2) Do sprejema zakona, ki bo uredil organizacijo pooblaščenca, ima pooblaščenec strokovno-tehnično službo, ki se številčno prilagaja potrebam delovnega procesa.

(3) Ne glede na določbe zakona, ki ureja tajne podatke, ima brez dovoljenja dostop do tajnih podatkov tudi pooblaščenec (državni funkcionar).

32. člen

(izdaja predpisov)

Vlada izda predpise iz 26., 28. in 29. člena tega zakona v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona.

33. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku – ZDavP-1B (Uradni list RS, št. 109/05) vsebuje naslednjo končno določbo:

»123. člen

Ta zakon začne veljati 1. januarja 2006, razen tretjega odstavka 101. člena tega zakona, ki začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja že za dostavo podatkov davčnemu organu za leto 2005.«.

Zakon o Informacijskem pooblaščencu – ZInfP (Uradni list RS, št. 113/05) vsebuje naslednjo končno določbo:

»20. člen

(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-B (Uradni list RS, št. 28/06) vsebuje naslednjo končno določbo:

»3. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06) vsebuje naslednjo končno določbo:

»424. člen

(začetek veljavnosti zakona)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne od 1. januarja 2007.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-C (Uradni list RS, št. 23/14) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

23. člen

Pristojna organizacija vzpostavi register zavezancev iz 3.b člena zakona najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona in zagotovi pogoje za posredovanje elektronskih prijav zavezancev na podlagi 3.č člena zakona najkasneje mesec dni pred potekom tega roka. Pristojna organizacija v register vpiše zavezance iz druge in tretje alineje prvega odstavka 3.b člena zakona v roku petih dni od vzpostavitve registra zavezancev.

24. člen

(1) Minister, pristojen za upravo, izda predpis iz šestega odstavka 3.b člena, tretjega odstavka 3.c člena in tretjega odstavka 3.č člena zakona v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona, predpis iz petega odstavka 10.a člena zakona pa v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.

(2) Minister, pristojen za finance, izda predpis iz tretjega odstavka 10.a člena zakona v roku štirih mesecev od uveljavitve tega zakona.

25. člen

Ministrstva in organi samoupravnih lokalnih skupnosti posredujejo aktualni seznam zavezancev iz svoje pristojnosti iz prvega odstavka 3.č člena zakona pristojni organizaciji po poteku petih mesecev, vendar najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

26. člen

(1) Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava morajo obveznost iz tretjega odstavka 8. člena zakona izpolniti v roku enega meseca od uveljavitve tega zakona.

(2) DUTB zagotovi spletno objavo informacij javnega značaja iz desetega odstavka 10.a člena zakona v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona.

(3) Banka Slovenije podrobnejši način objave iz desetega odstavka 10.a člena zakona določi v roku enega meseca od uveljavitve tega zakona.

27. člen

Vlada sprejme pravila za zaračunavanje in enotni stroškovnik iz 35. člena zakona v roku petih mesecev od uveljavitve tega zakona. Do takrat se za zaračunavanje stroškov posredovanja informacij uporabljajo določbe 34. in 35. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2).

28. člen

(1) V Zakonu o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 21/10 in 8/11) v drugem odstavku 7. člena preneha veljati besedilo »to pa jo mora to varovati kot poslovno skrivnost.«.

(2) V Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/12 in 63/13 – ZS-K) preneha veljati:

-        v sedmem odstavku 4. člena besedilo »razen v primeru podatka, ki je po zakonu, ki ureja bančništvo, zaupen«.

-        v osmem odstavku 11. člena besedilo »razen v primeru, ko gre za naznanitev suma kaznivega dejanja«.

29. člen

(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Določbe prve, druge in tretje alineje petega odstavka 6.a člena se pričnejo uporabljati tri mesece od uveljavitve tega zakona.

(3) Določbe od prvega do devetega odstavka 10.a člena zakona se začnejo uporabljati šest mesecev od uveljavitve tega zakona.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-D (Uradni list RS, št. 50/14) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

4. člen

Banka iz tretjega odstavka 1.a člena zakona, ki je kredite neplačnikov prenesla na DUTB pred uveljavitvijo tega zakona, zagotovi spletno objavo informacij iz trinajstega odstavka 10.a člena zakona v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona.

5. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odločba o delni razveljavitvi petega odstavka 6.a člena in o razveljavitvi drugega stavka sedmega odstavka 6.a člena, trinajstega odstavka 10.a člena in osmega odstavka 39. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ter o razveljavitvi 4. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 19/15) spreminja 4. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-D (Uradni list RS, št. 50/14) tako, da se glasi:

»4. člen

(razveljavljen)«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-E (Uradni list RS, št. 102/15) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

30. člen

(1) Ne glede na spremenjeni 34.a člen zakona se v dveh letih od uveljavitve tega zakona lahko zaračunava cena za ponovno uporabo za evidence ali podatkovne zbirke, v zvezi s katerimi organ ustvari zadosten prihodek za kritje znatnega dela stroškov njihovega zbiranja, priprave, razmnoževanja in razširjanja, in sicer:

-        za evidence in podatkovne zbirke meteoroloških in hidroloških podatkov ter podatkov o kakovosti zraka, vode in tal, in sicer: točkovni meteorološki, hidrološki in fenološki podatki ter podatki o kakovosti zraka, terminski višinski podatki nad Ljubljano, pridobljeni z radiosondažnimi meritvami, podatki meteorološkega radarja za območje Slovenije, kemijski podatki kakovosti voda in tal ter biološki podatki kakovosti voda,

-        za numerične rezultate analize vremena in zelo kratkoročnih napovedi ter numerične rezultate meteorološke modelske verige,

-        za evidence in podatkovne zbirke urejanja prostora, in sicer: zbirko podatkov državnega prostorskega koordinatnega sistema ter zbirko podatkov daljinskega zaznavanja ter nepremičninske evidence.

(2) Za zaračunavanje cene za ponovno uporabo za evidence iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 34.a člena zakona.

31. člen

(1) Izključne pravice, ki so jih podelile knjižnice, muzeji ali arhivi in so obstajale 17. julija 2013 in niso bile podeljene zaradi digitalizacije gradiva, prenehajo veljati po poteku pogodbe in v vsakem primeru najpozneje deset let od uveljavitve tega zakona.

(2) Izključne pravice, ki so jih podelile knjižnice, muzeji ali arhivi in so obstajale 17. julija 2013 in so bile podeljene zaradi digitalizacije gradiva, prenehajo veljati po poteku pogodbe. Če pogodba o izključni pravici določa trajanje izključne pravice za več kot deset let od uveljavitve tega zakona, se zanjo uporablja prvi odstavek 36.b člena zakona.

32. člen

Vlada uskladi Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11) s spremenjenimi določbami zakona v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.

33. člen

(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne štiri mesece po uveljavitvi. Do takrat se uporabljajo določbe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14 in 19/15 – odl. US).

(2) Četrta alineja četrtega odstavka 10.a člena zakona se začne uporabljati po pridobitvi nove kode namena, ki jo potrdi Evropski svet za plačila (European Payments Council) in obsega: donatorske, sponzorske, svetovalne in druge avtorske ali druge intelektualne storitve in po vzpostavitvi informacijskega sistema za uporabo nove kode pri opravljanju plačilnih storitev. Datum začetka uporabe te določbe objavi v Uradnem listu Republike Slovenije minister, pristojen za finance.«.

Zakon o dopolnitvi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-F (Uradni list RS, št. 7/18) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.