Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o interventnih
ukrepih na področju plač in prispevkov obsega:
-
Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov – ZIUPPP
(Uradni list RS, št. 36/20 z dne 28. 3. 2020),
-
Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev
njenih posledic za državljane in gospodarstvo – ZIUZEOP (Uradni list RS, št.
49/20 z dne 10. 4. 2020),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za
zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in
gospodarstvo – ZIUZEOP-A (Uradni list RS, št. 61/20 z dne 30. 4. 2020),
-
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije
COVID-19 – ZIUOOPE (Uradni list RS, št. 80/20 z dne 30. 5. 2020).
ZAKON
O INTERVENTNIH UKREPIH NA PODROČJU
PLAČ IN PRISPEVKOV (ZIUPPP)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
I. SPLOŠNO
1. člen
(namen zakona)
(1) S tem zakonom se z namenom ohranitve
delovnih mest, zaradi posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2
(COVID-19) (v nadaljnjem besedilu: epidemija), ureja delno povračilo izplačanih
nadomestil plače delavkam oziroma delavcem (v nadaljnjem besedilu: delavec) pri
delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic
epidemije, in izpolnjujejo pogoje iz tega zakona (v nadaljnjem besedilu:
začasno čakanje na delo).
(2) S tem zakonom se ureja tudi povračilo
nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene zaradi epidemije v
skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni (v
nadaljnjem besedilu: odrejena karantena), ne morejo opravljati dela.
(3) S tem zakonom se za upravičence iz 12.
člena tega zakona ureja tudi odlog plačila prispevkov za socialno varnost (v
nadaljnjem besedilu: prispevki) kot ukrep za zmanjševanje negativnih posledic
zaradi pojava epidemije.
II. UKREP DELNEGA POVRAČILA NADOMESTILA PLAČE
2. člen
(prenehal veljati)
3. člen
(prenehal veljati)
4. člen
(prenehal veljati)
5. člen
(prenehal veljati)
6. člen
(prenehal veljati)
7. člen
(prenehal veljati)
8. člen
(prenehal veljati)
9. člen
(prenehal veljati)
10. člen
(prenehal veljati)
11. člen
(prenehal veljati)
III. ODLOG PLAČILA PRISPEVKOV
12. člen
(upravičenec)
(1) Do odloga plačila prispevkov je
upravičena samozaposlena oseba, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja katerokoli
pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, ne glede na pravno organizacijsko
obliko izvajanja dejavnosti, če je v obvezno zavarovanje vključena na podlagi
opravljanja te dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v
obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi ter nima drugih
zaposlenih (v nadaljevanju: upravičenec).
(2) Do odloga plačila prispevkov iz
prejšnjega odstavka ni upravičen upravičenec:
-
ki do dneva uveljavitve tega zakona ni vpisan v poslovni register ali v drug
register oziroma evidenco, ki je predpisana za določeno dejavnost,
-
ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih
obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni
organ, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan 28. februar 2020
znaša 50 eurov ali več in teh obveznosti z dne 28. februarja 2020, višjih od 50
eurov, ni poravnal do 6. aprila 2020, in
-
ki je do dneva uveljavitve tega zakona pričel s postopkom prenehanja
opravljanja dejavnosti.
12.a člen
(odlog plačila prispevkov za kmete)
(1) Do odloga plačila prispevkov je
upravičen kmet, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen
na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C,
101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 –
ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19) in ne izpolnjuje pogojev
za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni
podlagi.
(2) Do odloga plačila prispevkov iz
prejšnjega odstavka ni upravičena oseba:
-
ki do dneva uveljavitve tega zakona ni zavarovana na podlagi 17. člena
ali petega odstavka 25. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
(Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415,
44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15,
23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19),
-
ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih
obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni
organ, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti 28. februarja 2020
znaša 50 eurov ali več in teh obveznosti, višjih od 50 eurov, ni poravnal do
6. aprila 2020.
13. člen
(odlog plačila prispevkov)
(1) Upravičencu iz 12. in 12.a člena tega zakona se
neposredno na podlagi tega zakona odloži plačilo prispevkov, ki zapadejo v
plačilo meseca aprila, maja in junija 2020.
(2) Odložene prispevke iz prejšnjega
odstavka mora upravičenec plačati najkasneje do 31. marca 2022. V tem obdobju
lahko odložene prispevke plača v enkratnem znesku ali obročno.
(3) Od odloženih prispevkov po tem členu,
ki jih upravičenec ne plača do roka iz prejšnjega odstavka, se plačujejo
zamudne obresti v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
14. člen
(zagotavljanje sredstev Zavodu za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije)
Republika Slovenija v skladu s 163. členom
Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13,
99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B,
95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19)
zagotavlja likvidna sredstva za izplačilo pokojnin in drugih obveznosti ter za
kritje morebitnega primanjkljaja med prihodki in odhodki v posameznem
koledarskem letu iz proračuna Republike Slovenije.
15. člen
(izvajanje nadzora nad dodelitvijo in
izplačevanjem nadomestil plače ter izvajanjem pogodbe)
(1) Delodajalec, ki uveljavi povračilo
nadomestil plač, mora zavodu omogočiti administrativni in finančni nadzor nad
izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. V primeru nadzora na kraju samem, mora
zavodu omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z
izvajanjem tega zakona.
(2) Za potrebe izplačevanja povračil
nadomestil plače in izvajanja nadzora, ima zavod pravico brezplačno pridobivati
podatke o delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije ter Finančne uprave Republike Slovenije, in sicer:
-
osebno ime,
-
enotno matično številko občana,
-
zavarovalno podlago ter
-
podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih.
(3) Za namene izvajanja nadzora nad
izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti delodajalca, ima zavod pravico tudi
neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je
razviden razlog prenehanja zaposlitve delavca v času uveljavljanja pravic po
tem zakonu, na katerih mora delodajalec prekriti oziroma iz katerih mora
izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja
zaposlitve in za vročitev takšne listine.
(4) Podatki, ki jih pridobi zavod na
podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset
let po pridobitvi.
(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega
odstavka se podatki blokirajo in nadalje obravnavajo v skladu s predpisi, ki
urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva
oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.
(6) Po blokiranju po prejšnjem odstavku se
podatki iz četrtega odstavka tega člena hranijo 30 let.
16. člen
(inšpekcijski nadzor)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb
tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s
predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.
17. člen
(kazenske določbe)
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se
kaznuje delodajalec, ki:
-
izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom (prvi odstavek 9.
člena),
-
v šestih mesecih od začetka začasnega čakanja na delo delavcev začne
postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpove pogodbo o zaposlitvi
delavcem iz poslovnih razlogov ali v času prejemanja delnega povračila
nadomestil plače delavcem odredi nadurno delo ali ne obvesti zavoda v primeru,
da delavca pozove, da se vrne na delo, ali ga na začasnem čakanju na delo
nadomesti z drugim delavcem v nasprotju s tem zakonom (tretja alineja prvega
odstavka 2. člena, drugi in tretji odstavek 9. člena),
-
ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora zavoda (15. člen).
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se
kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se
kaznuje odgovorna oseba delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se
kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena.
(5) Za prekršek iz tega zakona se sme v
hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane
globe, določene s tem zakonom.
Zakon o interventnih ukrepih na področju plač
in prispevkov – ZIUPPP (Uradni list RS, št. 36/20) vsebuje naslednji prehodni in
končno določbo:
»IV. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
18. člen
(izravnava
polnega delovnega časa)
(1) Ne glede na sedmi odstavek 148. člena
Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 –
ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19) se v letu
2020 pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa
upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme
biti daljše od 12 mesecev.
(2) Za referenčno obdobje, v katerem se
polni delovni čas pri neenakomerni razporeditvi ali začasni prerazporeditvi
delovnega časa kot povprečni delovni obveznosti v obdobju 12 mesecev izravna,
se šteje koledarsko leto 2020.
19. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev
epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo – ZIUZEOP
(Uradni list RS, št. 49/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»109. člen
(začetek
veljavnosti)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Vlada lahko predlaga Državnemu
zboru Republike Slovenije prenehanje veljavnosti tega zakona v celoti ali v njegovih
posamičnih delih tudi pred potekom rokov, ki jih določa ta zakon, če oceni, da
to utemeljujejo spremenjene razmere.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih
ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane
in gospodarstvo – ZIUZEOP-A (Uradni list RS, št. 61/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»54. člen
(začetek
veljavnosti)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se 22.,
26., 28., 33., 33.a, 33.b, 34., 35., 37., 38., 58., 61.a in 102. člen
uporabljajo od 13. marca 2020, 69. in 108. člen pa od 11. aprila
2020.«.
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in
odpravo posledic epidemije COVID-19 – ZIUOOPE (Uradni list RS, št. 80/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»85. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.