Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o interventnih ukrepih za
omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 obsega:
-
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije
COVID-19 – ZIUOOPE (Uradni list RS, št. 80/20 z dne 30. 5. 2020),
-
Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 –
ZZUOOP (Uradni list RS, št. 152/20 z dne 23. 10. 2020),
-
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije
COVID-19 – ZIUOPDVE (Uradni list RS, št. 175/20 z dne 27. 11. 2020),
-
Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala
epidemije COVID-19 – ZIUPOPDVE (Uradni list RS, št. 203/20 z dne 30. 12. 2020),
-
Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 – ZDUOP (Uradni
list RS, št. 15/21 z dne 4. 2. 2021),
-
Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi
posledic epidemije COVID-19 – ZIUPGT (Uradni list RS, št. 112/21 z dne 13. 7.
2021),
-
Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev,
obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 – ZDUPŠOP (Uradni list RS,
št. 206/21 z dne 29. 12. 2021).
ZAKON
O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC
EPIDEMIJE COVID-19 (ZIUOOPE)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 6)
I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se določajo začasni ukrepi za omilitev in
odpravo posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljnjem besedilu:
epidemija).
(2) S tem zakonom se zaradi omilitve in odprave posledic
epidemije za gospodarstvo, javne finance in področja gradnje objektov odstopa
od določb:
1.
Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in
omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št.
49/20 in 61/20),
2.
Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 –
odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19,
28/19 in 66/19),
3.
Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18),
4.
Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11,
14/15 – ZUUJFO, 71/17 in 21/18 – popr.),
5.
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno
prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 –
ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 – ZIUZEOP-A),
6.
Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno
prečiščeno besedilo in 49/20 – ZIUZEOP),
7.
Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18).
(3) S tem zakonom se določajo tudi začasni ukrepi za omilitev
in odpravo posledic epidemije na področju dela, javnih financ, gospodarstva,
kmetijstva, gozdarstva in prehrane, štipendij, subvencije študentske prehrane,
visokega šolstva, infrastrukture, javnega naročanja in odnosa Republike
Slovenije do prebivalcev tretjih držav.
II. DEL
ODSTOP OD DOLOČB DOLOČENIH ZAKONOV
2. člen
Ne glede na 20. člen Zakona o interventnih ukrepih za
zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in
gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20; v nadaljnjem besedilu:
ZIUZEOP) se ukrep iz 100.a člena ZIUZEOP uporablja po tem zakonu od 1. junija
do 31. decembra 2020, ukrepi iz 100.b do 100.h člena ZIUZEOP pa od 1. junija do
31. decembra 2021.
3. člen
(1) Ne glede na prvi odstavek 4. člena Zakona o spodbujanju
investicij (Uradni list RS, št. 13/18; v nadaljnjem besedilu: ZSInv) se
spodbude dodelijo, če investicija poleg pogojev iz 3., 4., 5., 6. in 7. točke
prvega odstavka 4. člena ZSInv izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
da je najnižja vrednost investicije:
-
1.000.000 eurov v predelovalni dejavnosti,
-
500.000 eurov v storitveni dejavnosti, pri čemer investicija v stroje
ter v opremo pomeni najmanj 50 % vrednosti investicije,
-
500.000 eurov v razvojno-raziskovalni dejavnosti, pri čemer investicija
v stroje ter v opremo pomeni najmanj 50 % vrednosti investicije,
2.
da najpozneje v treh letih po zaključku investicije ustvari in zapolni
najmanj naslednje število novih delovnih mest:
-
10 v predelovalni dejavnosti,
-
10 v storitveni dejavnosti,
-
3 v razvojno-raziskovalni dejavnosti.
(2) Ne glede na določbe drugega odstavka 4. člena ZSInv se
šteje, da investicija bistveno prispeva k razvoju slovenskega gospodarstva, če
poleg pogojev iz 3., 4., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 4. člena ZSInv
izpolnjuje tudi naslednja pogoja:
1.
da je najnižja vrednost investicije:
-
12.000.000 eurov v predelovalni dejavnosti, pri čemer investicija v
stroje ter v opremo pomeni najmanj 50 % vrednosti investicije,
-
3.000.000 eurov v storitveni dejavnosti, pri čemer investicija v stroje
ter v opremo pomeni najmanj 50 % vrednosti investicije,
-
2.000.000 eurov v razvojno-raziskovalni dejavnosti in pri kateri
investicija v stroje ter v opremo pomeni najmanj 50 % vrednosti investicije in
2.
da v primeru, da je imela gospodarska družba v zadnjih 12 mesecih pred
mesecem oddaje vloge najmanj spodaj navedeno povprečno število zaposlenih ter
da zagotovi vsaj ohranitev spodaj navedenega števila obstoječih delovnih mest
tako v času izvajanja investicije kot tudi v obdobju ohranjanja investicije,
ali da najpozneje v treh letih po zaključku investicije ustvari in zapolni
najmanj naslednje število novih delovnih mest:
-
50 v predelovalni dejavnosti, od tega najmanj 10 visokokvalificiranih,
-
40 v storitveni dejavnosti, od tega najmanj 10 visokokvalificiranih,
-
20 v razvojno-raziskovalni dejavnosti, od tega najmanj 10
visokokvalificiranih, se šteje, da bistveno prispeva k razvoju slovenskega
gospodarstva.
Pogoj ohranitve obstoječih delovnih mest
velja zgolj za prejemnika spodbude, ki je bil ustanovljen vsaj dve leti pred
uveljavitvijo Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic
epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 –
ZIUOPDVE).
(3) Določbe tega člena veljajo do 30. junija 2021.
4. člen
Ne glede na tretjo alinejo osmega odstavka 69. člena Zakona o
dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl.
US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 –
odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19; v nadaljnjem
besedilu: ZDoh-2) se za davčni leti 2020 in 2021 kot pogoj šteje, da v davčnem
letu pred davčnim letom, za katero priglašajo obravnavo dohodka od malega
obsega prve stopnje predelave, prihodki od te dejavnosti ne presegajo 7.000
eurov.
5. člen
V Zakonu o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06,
57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17 in 21/18 – popr.) se v 10.b členu drugi
odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Občina se v tekočem proračunskem letu lahko zadolži, če
odplačilo obveznosti iz naslova posojil (glavnice in obresti), finančnih
najemov in blagovnih kreditov (obrokov) ter potencialnih obveznosti iz naslova
izdanih poroštev za izpolnitev obveznosti posrednih proračunskih uporabnikov in
javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu odplačila
ne preseže 10 % realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov
občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete
donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta
sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov.«.
6. člen
V Zakonu o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno
prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 –
ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 – ZIUZEOP-A) se v 86.a členu za petim odstavkom doda
nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Če ni v aktih združenj določeno drugače, združenje zastopa
eden od županov občin članic, člani organov upravljanja in nadzora pa so lahko
poleg županov tudi drugi funkcionarji občin članic.«.
Dosedanji šesti do deveti odstavek postanejo sedmi do deseti
odstavek.
7. člen
Ne glede na določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list
RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) naročnikom do 15. aprila
2021 ni potrebno izvesti projektnega natečaja v skladu z določbami petega
poglavja ZJN-3, če gre za projektiranje objektov za zdravstvo, ki so namenjeni
izvajanju sekundarnega in terciarnega nivoja zdravstvenega varstva.
8. člen
(prenehal
veljati)
9. člen
Ukrepa iz 3. in 7. člena tega zakona se uporabljata od 1.
junija 2020.
III. DEL
ZAČASNI UKREPI
10. člen
(trajanje ukrepov)
Ukrepi iz tega dela zakona in iz aktov, sprejetih na njegovi
podlagi, se uporabljajo od 1. junija 2020 do 31. decembra 2020, če ta zakon ne
določa drugače. Vlada Republike Slovenije lahko ukrep delnega subvencioniranja
skrajšanega polnega delovnega časa s sklepom, ki ga izda najpozneje do
20. decembra 2020, podaljša za obdobje v skupnem trajanju največ šest
mesecev, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021, pod pogojem, da bo Začasni
okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C
št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1 in sprememba UL C št. 112 I z dne
4. 4. 2020 str. 1) podaljšan v leto 2021.
1. DELNO SUBVENCIONIRANJE SKRAJŠANJA POLNEGA DELOVNEGA ČASA
11. člen
(namen ukrepa)
(1) S tem zakonom se z namenom ohranitve delovnih mest,
zaradi posledic epidemije in začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz
poslovnih razlogov ureja možnost odreditve dela s skrajšanim delovnim časom ob
hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima sklenjeno
pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na način, da delodajalec delavcu
zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas (v nadaljnjem besedilu: odreditev
dela s skrajšanim delovnim časom).
(2) Delodajalec, ki delavcu skladno s prejšnjim odstavkom
zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas, lahko zaradi povračila
izplačanega nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega
delovnega časa, za katerega je delavcu odrejeno čakanje na delo v deležu od 5
do 20 ur tedensko, uveljavlja delno povračilo nadomestila plače zaradi
odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, določeno s tem zakonom (v
nadaljnjem besedilu: subvencija).
12. člen
(upravičeni delodajalec)
(1) Pravico do subvencije po tem zakonu lahko uveljavlja
delodajalec, ki:
-
je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije
vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o
zaposlitvi za polni delovni čas in
-
po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj
90 % dela.
(2) Do subvencije niso upravičeni neposredni ali posredni
uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega
delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %.
(3) Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom na podlagi
tega zakona ni možna delavcu v času teka odpovednega roka.
(4) Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim
delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom,
številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve
posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s
svetom delavcev, in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev. Če
pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred
sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.
(5) Če se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim
delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število
zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanje odreditve, ki so bile
podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje iz
prejšnjega odstavka.
13. člen
(časovna omejitev)
(1) Delodajalec lahko posameznemu delavcu, s katerim ima
sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim
delovnim časom od 1. junija 2020 do 31. decembra 2020.
(2) Delodajalec uveljavlja subvencijo mesečno za pretekli
mesec, dokler izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.
14. člen
(pravice in obveznosti delavcev)
(1) Delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim
delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da
bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.
(2) V skladu s tem zakonom ima delavec v času začasno
odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom:
-
pravico do plačila za delo v času, ko dejansko dela,
-
za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega
delovnega časa ne dela, pravico do nadomestila plače, kot je določena z
zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja
dela iz poslovnega razloga,
-
pravico do odmora med delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na
delu,
-
obveznost, da na zahtevo delodajalca opravlja delo s polnim delovnim
časom.
(3) Če je delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim
delovnim časom odsoten z dela v primerih, določenih z zakonom, ki ureja delovna
razmerja, ima mesečno pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z
zakonom, pri čemer se upošteva delovna obveznost delavca, kot je določena s
pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Osnova za višino nadomestila plače
se določi glede na plačo, ki bi jo delavec prejel, kot če bi delal polni
delovni čas.
(4) Delodajalec pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim
časom. V pisnem napotilu določi obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme
biti krajši od polovice polnega delovnega časa, čas trajanja dela s skrajšanim
delovnim časom, razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega
časa, čas trajanja odmora med delom, višino povračila stroškov v zvezi z delom,
možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim
časom ter višino nadomestila plače.
(5) Delavec se lahko v času odrejenega skrajšanega delovnega
časa v skladu z določbami zakona, ki ureja trg dela, prijavi v evidenco
iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo
prijavljenim iskalcem zaposlitve.
(6) V času dela s polnim delovnim časom delavec ni zavezan
izvajati aktivnosti iz ukrepov aktivne politike zaposlovanja v skladu z
zakonom, ki ureja trg dela.
(7) Če se delavec na podlagi soglasja delodajalca vključi v
ukrepe iz petega odstavka tega člena, je ne glede na določbo drugega odstavka
tega člena, osnova za nadomestilo plače določena v višini, kot je določena v
sedmem odstavku 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št.
21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US,
22/19 – ZPosS in 81/19).
15. člen
(delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj)
Delavca, ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in
prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju, ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi
predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, delodajalec ne
sme napotiti na delo s skrajšanim delovnim časom.
16. člen
(postopek uveljavljanja subvencije)
(1) Delodajalcu se dodeli subvencija na podlagi vloge za
dodelitev subvencije (v nadaljnjem besedilu: vloga), ki jo skupaj z dokazili o
izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena tega zakona vloži pri Zavodu
Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi
skrajšanega delovnega časa.
(2) Delodajalec vlogi iz prejšnjega odstavka priloži:
-
dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena tega
zakona,
-
podpisano izjavo, s katero se zaveže, da v obdobju prejemanja subvencije
in še mesec dni po tem obdobju ne bo kršil prepovedi odpuščanja iz drugega
odstavka 18. člena tega zakona,
-
soglasje za objavo podatkov iz 20. člena tega zakona.
(3) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje o vlogi iz
prvega odstavka tega člena odloči s sklepom v 15 dneh od prejema vloge. Zoper
sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
(4) Delodajalec na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka z
Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje sklene pogodbo o subvencioniranju
(v nadaljnjem besedilu: pogodba), v kateri se določijo medsebojna razmerja,
obveznosti in odgovornosti pogodbenih strank. Pogodba mora zlasti vsebovati
predmet, višino, način izplačila subvencije, pogoje in način vračila
subvencije, čas prejemanja subvencije, spremljanje, poročanje, sankcije za
kršitve ter nadzor nad izvajanjem.
17. člen
(višina in izplačilo subvencije)
(1) Subvencija za ohranitev zaposlitve znaša:
-
448 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni
čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,
-
336 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni
čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,
-
224 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni
čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko,
-
112 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni
čas v obsegu 35 ur tedensko.
(2) Subvencija se sorazmerno zmanjša za čas odsotnosti z dela
iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona.
(3) Subvencija se delodajalcu izplačuje mesečno, v
sorazmernem deležu ali v celoti, najpozneje v 30 dneh po podpisu pogodbe iz
četrtega odstavka prejšnjega člena.
18. člen
(obveznosti delodajalca)
(1) V obdobju prejemanja subvencije mora delodajalec
delavcem, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, redno
izplačevati plačo in nadomestilo plače v sorazmernem delu glede na odrejeni
delež dela oziroma delnega začasnega čakanja na delo.
(2) Delodajalec ne sme:
-
v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju začeti
postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim
je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o
zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil
program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in
delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP
(kršitev prepovedi odpuščanja) in
-
v obdobju iz prejšnjega odstavka odrejati nadurnega dela, neenakomerno
razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi
z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.
(3) Delodajalec je dolžan voditi evidenco o izrabi delovnega
časa delavca, ki mu odredi delo s skrajšanim delovnim časom v skladu s tem
zakonom, na način, da je iz nje razviden čas prihoda in odhoda z dela. Čas
prihoda in odhoda z dela se mora vpisati v evidenco o izrabi delovnega časa ob
dejanskem prihodu in odhodu delavca z dela.
(4) Delodajalec mora sporočiti Zavodu Republike Slovenije za
zaposlovanje, da je delavcu odredil delo s skrajšanim delovnim časom po tem
zakonu, najpozneje v treh delovnih dneh od dneva odreditve.
(5) Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim
ali četrtim odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva z zakonitimi zamudnimi
obrestmi v celoti vrniti.
(6) Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva po tem
zakonu, mora prejeta sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi vrniti v celoti,
če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v
obdobju:
-
prejemanja sredstev in
-
po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja
sredstev.
(7) Delodajalec, ki je prejel subvencijo na podlagi tega
zakona, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila
dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad
poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v
letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti Finančno upravo Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS). Prejeta sredstva mora vrniti po
vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od
dneva prejema subvencije do dneva vračila.
19. člen
(izvajanje nadzora nad dodelitvijo subvencije)
(1) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje opravlja nadzor
nad dodelitvijo in izplačevanjem subvencije po tem zakonu.
(2) Za potrebe dodeljevanja subvencij in izvajanje nadzora
ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico brezplačno pridobivati
podatke o delavcih, za katere delodajalec prejme subvencijo, in sicer osebno
ime, EMŠO, zavarovalno podlago, dejanski in polni delovni čas ter izplačane
plače in plačane prispevke za socialno varnost, iz obstoječih zbirk osebnih podatkov
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje Slovenije in FURS in od delodajalca evidenco izrabe
delovnega časa.
(3) Podatki, ki jih pridobi Zavod Republike Slovenije za
zaposlovanje na podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam,
hranijo pa se deset let po njihovi pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za
raziskovalne namene.
(4) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki
blokirajo in obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov
javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim
arhivskim gradivom.
(5) Po blokiranju v skladu s prejšnjim odstavkom se podatki
iz drugega odstavka tega člena hranijo 30 let.
20. člen
(javna objava evidence prejemnikov sredstev)
Seznam prejemnikov subvencije po tem zakonu in podatki o
višini prejetih subvencij predstavljajo informacijo javnega značaja in so javno
objavljeni na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.
21. člen
(inšpekcijski nadzor)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb 11. do 20. člena
tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s
predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.
22. člen
(pogoji dodelitve državne pomoči)
(1) Ukrep iz tega poglavja se izvaja v skladu s točko 3.10
Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1 in
sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1).
(2) Skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov,
ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev,
določenih s tem zakonom.
(3) Subvencija se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi za
podporo ohranjanju delovnih mest, če kombinirana podpora ne povzroči
prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.
23. člen
(upravičenost do izvajanja ukrepa)
Delodajalci so upravičeni do izvajanja ukrepa iz tega
poglavja za čas veljavnosti tega zakona tudi v primeru, če jim subvencija po
tem zakonu ne bo dodeljena ali zanjo ne bodo zaprosili.
2. PODPORA GOSPODARSTVU
2.1. Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju
na delo
24. člen
(namen podpore in upravičenci)
(1) Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače
delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja vsak delodajalec v
Republiki Sloveniji, ki jim začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic
epidemije, razen:
-
neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma
proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019
višji od 70 %,
-
delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada
v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih
na dan 13. marca 2020,
-
tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije,
predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije
Evropske unije v Republiki Sloveniji.
(2) Do ukrepa iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi tisti
delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo pogoja iz tretjega odstavka tega
člena in imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih
organizacijah (Uradni list RS, št. 98/03 in 61/06 – ZDru-1) ali status
invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah (Uradni list RS,
št. 108/02 in 61/06 – ZDru-1).
(3) Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po
njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 %
glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do
ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni
prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na
povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do
ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni
prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na
povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega
odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi,
upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.
(4) Prihodki iz prejšnjega odstavka so čisti prihodki od
prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz
zavarovanja za starševsko varstvo.
25. člen
(omejitev)
Delodajalec iz prejšnjega člena lahko napoti posameznega
delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 30. junija 2020.
26. člen
(pravice in obveznosti delavcev)
(1) Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in
delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse
pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače
urejene s tem zakonom.
(2) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po tem
zakonu dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih
dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod
Republike Slovenije za zaposlovanje.
(3) Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve
krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za
nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za
nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega polnega
delovnega časa.
(4) Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega
čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega
dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna
razmerja.
(5) Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na
delo. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način
poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.
27. člen
(višina nadomestila plače)
(1) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do
nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna
razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega
razloga.
(2) Nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim
odstavkom, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
(3) Ne glede na zakon, ki ureja delovna razmerja, za čas
trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona velja za vse delavce, ki delajo pri
delodajalcih iz 24. člena tega zakona, višina nadomestila plače, določena s
prvim in drugim odstavkom tega člena, če ta zakon ne določa drugače.
28. člen
(delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj)
(1) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo
upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo
pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem
zavarovanju ali starševskem varstvu ter do ustreznega nadomestila plače ali
plačila prispevkov, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času ne
izplačuje.
(2) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali
med trajanjem začasnega čakanja na delo upravičen do dela s krajšim delovnim
časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na
podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se
nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu,
delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih
zavarovanj po teh predpisih, kot da bi delal.
29. člen
(višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače)
(1) Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz
27. člena tega zakona s strani Republike Slovenije znaša 80 % nadomestila plače
in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer
brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. V 80 % nadomestila
plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in
prispevki za vsa socialna zavarovanja.
(2) Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz
27. člena tega zakona s strani Republike Slovenije ne sme presegati 80 %
vrednosti izplačanega nadomestila plače, zato delodajalec krije preostalo
višino povračila do 20 % nadomestila plače in prispevkov.
(3) Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik
proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež
prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 %, lahko uveljavlja
povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih
prihodkov iz nejavnih virov.
30. člen
(postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila
plače)
(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih
nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri
Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na
začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 30. junija 2020.
(2) Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz
prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec:
-
ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih
obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni
organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da
delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge
ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega
razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
-
če je nad njim uveden postopek stečaja.
(3) Vlogi iz prvega odstavka tega člena za delavca na
začasnem čakanju na delo delodajalec priloži oceno upada prihodkov, za
pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi
delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja
dela iz poslovnega razloga.
(4) Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali
posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih
programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike
med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež
financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2019.
(5) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi
v 15 dneh s sklepom.
(6) Sklep o povračilu izplačanih nadomestil plače mora zlasti
vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila
nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za
povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za
povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in
poročanje, sankcije za kršitev sklepa ter nadzor nad njegovim izvajanjem.
(7) Delno povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za
katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu
izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan
meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.
(8) Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za
dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost
dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
31. člen
(izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem
nadomestil plače ter izvajanjem sklepa)
(1) Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plač, mora
Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti administrativni in
finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. V primeru nadzora na
kraju samem mora Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti vpogled v
računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.
(2) Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in
izvajanja nadzora ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico
brezplačno pridobivati podatke o delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk
podatkov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje Slovenije ter FURS, in sicer:
-
osebno ime,
-
EMŠO,
-
zavarovalno podlago ter
-
podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih za socialno varnost.
(3) Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem sklepa ima
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico tudi neposredno od
delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način
uveljavljanja pravic po tem zakonu, na katerih mora delodajalec prekriti
oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev
razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne listine.
(4) Podatki, ki jih pridobi Zavod Republike Slovenije za
zaposlovanje na podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam,
hranijo pa se deset let po njihovi pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za
raziskovalne namene.
(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki
blokirajo in obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov
javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim
arhivskim gradivom.
(6) Po blokiranju v skladu s prejšnjim odstavkom se podatki
iz drugega odstavka tega člena hranijo 30 let.
32. člen
(obveznost delodajalca)
(1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil
plače v skladu z 29. členom tega zakona mora delodajalec delavcem izplačevati
nadomestila plače.
(2) V obdobju iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme
odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju
na delo.
(3) Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem
predhodno obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
(4) Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim ali
tretjim odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva vrniti v celoti.
(5) Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu
s tem zakonom, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke
likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:
-
prejemanja sredstev in
-
po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja
sredstev.
(6) Delodajalec ne sme odpustiti delavca v času prejemanja
nadomestila plače.
33. člen
(inšpekcijski nadzor)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 24. do 32. člena tega
zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki
urejajo inšpekcijski nadzor.
34. člen
(pogoji dodelitve državne pomoči za ukrep delnega povračila
nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo)
(1) Ukrep iz tega poglavja se izvaja v skladu s točko 3.10
Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1 in
sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1).
(2) Skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov,
ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev,
določenih s tem zakonom.
(3) Subvencija se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi za
podporo ohranjanju delovnih mest, če kombinirana podpora ne povzroči
prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.
2.2 Bon za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje
turizma
35. člen
(bon za izboljšanje gospodarskega položaja na področju
potrošnje turizma)
(1) S tem zakonom se ureja bon z namenom odprave posledic
epidemije v turizmu za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje
turizma (v nadaljnjem besedilu: bon).
(2) Upravičenec do bona je oseba s stalnim prebivališčem v
Republiki Sloveniji na dan 13. marca 2020 (v nadaljnjem besedilu: upravičenec),
ki je:
-
polnoletna oseba oziroma oseba, ki bo v letu 2020 dopolnila 18 let (v
nadaljnjem besedilu: polnoletni upravičenec), in je upravičena do bona v višini
200 eurov,
-
ostale osebe, ki ne izpolnjujejo starostnega pogoja, izpolnjujejo pa
pogoj glede stalnega prebivališča (v nadaljnjem besedilu: mladoletni
upravičenec), so upravičene do bona v višini 50 eurov.
(3) Bon, ki se glasi na mladoletnega upravičenca, unovčijo
zanj starši oziroma zakoniti zastopnik ali druga oseba, h kateri je mladoletni
upravičenec z odločbo pristojnega organa zaupan v varstvo in vzgojo in za
mladoletnega upravičenca dejansko skrbi (npr. rejnik, odgovorna oseba zavoda,
kamor je mladoletni upravičenec nameščen). Bon se unovči na podlagi izjave, ki
je določena z uredbo iz desetega odstavka tega člena.
(4) Bon, ki se glasi na polnoletnega upravičenca, ki je
postavljen pod skrbništvo, unovči zanj skrbnik. Bon se unovči na podlagi izjave
skrbnika, ki je določena z uredbo iz desetega odstavka tega člena.
(5) Bon je prenosljiv med upravičenčevimi sorodniki v ravni
vrsti do drugega kolena (stari starši, starši, otroci, otroci zakonca ali zunajzakonskega
partnerja, vnuki), zakonci, zunajzakonskimi partnerji, partnerji v sklenjeni
ali nesklenjeni partnerski zvezi ter med otroci in njihovimi zakonitimi
zastopniki, če to niso njihovi starši. Bon je prenosljiv le na osebo, ki
izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena in se ne deduje. Bon je
prenosljiv in se unovči na podlagi izjave, ki je določena z uredbo iz desetega
odstavka tega člena.
(6) Ponudnik na področju turizma (v nadaljnjem besedilu:
ponudnik storitev), pri kateremu se bon unovči, je za potrebe tega člena
poslovni subjekt, ki je na dan 13. marca 2020:
-
vpisan v Poslovni register Slovenije in
-
vpisan v register nastanitvenih obratov, ki ga vodi Agencija Republike
Slovenije za javno pravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES),
kot izvajalec dejavnosti nastanitvenega obrata in
-
opravlja dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o
standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) po
Prilogi I: Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 in Priloga II:
Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008:
-
55.100 – Dejavnost hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov,
-
55.201 – Počitniški domovi in letovišča,
-
55.202 – Turistične kmetije s sobami,
-
55.203 – Oddajanje zasebnih sob gostom,
-
55.204 – Planinski domovi in mladinska prenočišča,
-
55.209 – Druge nastanitve za krajši čas,
-
55.300 – Dejavnost avtokampov, taborov.
(7) Bon se glasi na upravičenca in se unovči od začetka
uporabe uredbe iz desetega odstavka tega člena do 31. decembra 2020. Bon je
evidentiran kot dobroimetje v korist upravičenca v informacijskem sistemu FURS.
Povračilo sredstev s strani FURS na podlagi unovčenih bonov se izvede
najpozneje v 30 dneh.
(8) Bon se unovči za nastanitev ali za nastanitev z zajtrkom
(v nadaljnjem besedilu: storitev). V primeru plačila storitve z bonom, ponudnik
storitve za istovrstno storitev upravičencu ne sme zaračunavati višje cene, kot
v primeru plačila z drugimi plačilnimi sredstvi.
(9) Če upravičenec bona ne unovči za storitev iz prejšnjega
odstavka do 31. decembra 2020, ne more zahtevati izplačila bona v denarju od
Republike Slovenije.
(10) Ponudnik storitve oziroma upravičenec od FURS prejme
sredstva v višini unovčenega bona. Ponudnik storitve sredstva prejme na podlagi
potrditve upravičenca v elektronskem sistemu FURS oziroma na podlagi predložene
pisne potrditve upravičenca in kopije njegove osebne izkaznice ali potnega
lista. Ponudnik storitve je dolžan hraniti predložene pisne potrditve
upravičenca, kopije njegove osebne izkaznice ali potnega lista in vse izjave,
ki so opredeljene v uredbi Vlade Republike Slovenije, do poteka zastaralnega
roka za nadzor iz sedemnajstega odstavka tega člena in 82. člena tega zakona.
Način unovčitve bona preko informacijskega sistema FURS, povračila sredstev s
strani FURS in način vodenja evidence bonov iz šestnajstega odstavka tega člena
predpiše Vlada Republike Slovenije z uredbo v osmih dneh po uveljavitvi tega
zakona.
(11) Sredstva za izplačilo bona zagotavlja Republika
Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.
(12) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od bona ne
plača dohodnina.
(13) Bon se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po
predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev.
(14) Podatke o upravičencu do bona iz drugega odstavka tega
člena FURS pridobi iz Centralnega registra prebivalstva (v nadaljnjem besedilu:
CRP), ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: MNZ):
-
ime in priimek,
-
EMŠO,
-
datum in kraj rojstva,
-
spol,
-
državljanstvo,
-
naslov stalnega prebivališča.
FURS upravičencu do bona, ki še nima
dodeljene davčne številke, davčno številko dodeli po uradni dolžnosti na
podlagi podatkov iz CRP. MNZ podatke iz CRP posreduje FURS v petih dneh po
uveljavitvi tega zakona.
(15) Za namen izvajanja tega člena FURS pridobi podatke iz
sistema eTurizem AJPES, ki vključuje podatke iz registra nastanitvenih obratov
in podatke iz knjige gostov, ki jih na podlagi zakona, ki ureja prijavo
prebivališča, v sistem eTurizem AJPES posreduje ponudnik storitev, in sicer:
-
zaporedno številko prijave gosta,
-
podatke o gostu: ime in priimek gosta, datum rojstva gosta ter številko
in vrsto identifikacijskega dokumenta gosta,
-
datum prihoda in odhoda gosta,
-
podatke o ponudniku storitev: naziv ponudnika storitev, matično številko
ponudnika storitev, ter naslov oziroma sedež in poslovni naslov ponudnika
storitev,
-
podatke o nastanitvenem obratu: naziv, naslov ter identifikacijsko številko
nastanitvenega obrata iz registra nastanitvenih obratov na dan 13. marca 2020.
Podatke iz zgoraj naštetih alinej AJPES
zagotavlja FURS za goste, prijavljene v sistem eTurizem AJPES z datumom prihoda
gosta od dneva uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2020. AJPES začne
posredovati podatke v sedmih dneh po uveljavitvi tega zakona. AJPES podatke
zagotavlja FURS z neposrednim prevzemom podatkov.
(16) FURS za namen unovčitve bona in povračila sredstev v
skladu s tem členom pridobi osebne podatke, navedene v štirinajstem in
petnajstem odstavku tega člena, podatke, posredovane z vnosom ponudnika
storitev v informacijski sistem FURS ter uporabi podatke iz davčnega registra.
Na osnovi teh podatkov FURS vzpostavi zbirko osebnih podatkov – evidenco bonov,
ki vsebuje podatke:
-
o upravičencu do bona,
-
podatke o ponudniku storitve ter nastanitvenemu obratu, kjer je
upravičenec unovčil bon in
-
podatke o izplačilu bona.
FURS vodi in upravlja evidenco bonov na
podlagi predhodne povezave zbirk osebnih podatkov. Za povezovanje podatkov iz
petnajstega odstavka tega člena se uporabi številka in vrsta identifikacijskega
dokumenta oziroma ime in priimek ter datum rojstva gosta – upravičenca, če
upravičenec nima identifikacijskega dokumenta. Podatki se v evidenci bonov
hranijo pet let, nato se izbrišejo.
(17) Nadzor nad ponudnikom storitev in upravičencem do bona
iz tega člena izvaja Tržni inšpektorat Republike Slovenije v skladu s predpisi,
ki urejajo inšpekcijski nadzor. FURS Tržnemu inšpektoratu Republike Slovenije
na zahtevo zagotavlja potrebne podatke za izvajanje nadzora:
-
podatke o ponudniku storitev: matična številka ponudnika storitve in
davčna številka;
-
podatke o osebi, ki je vnovčila bon – upravičencu do bona: osebno ime
upravičenca do bona, davčna številka;
-
datum prihoda in odhoda upravičenca.
3. SPODBUJANJE GOSPODARSTVA IN UKREPI NA PODROČJU
INFRASTRUKTURE
3.1. Finančne spodbude
36. člen
(finančne spodbude na podlagi programa finančnih spodbud
COVID-19)
(1) Finančna spodbuda, ki se dodeli v skladu s tem členom, je
spodbuda v obliki nepovratnih in povratnih sredstev za zagotovitev tekočega
poslovanja in likvidnosti podjetij ter ustrezne varnosti oziroma varnega
poslovanja podjetij z namenom preprečitve širjenja COVID-19, za sofinanciranje
izpada prihodka v turizmu in gostinstvu, za zagotovitev podpore predelovalni
dejavnosti na obmejnih problemskih področjih, za zagotovitev digitalizacije in
digitalne transformacije podjetij ter za razvojne projekte v teku ali s
potencialom hitrega zagona.
(2) Upravičenec do finančnih spodbud iz prejšnjega odstavka
je mikro, malo in srednje veliko podjetje skladno z Uredbo Komisije (EU) št.
651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za
združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187
z dne 26. 6. 2014, str. 1) ter veliko podjetje, ki se sooča z negativnimi
posledicami epidemije.
(3) Finančna spodbuda iz prvega odstavka tega člena se dodeli
na podlagi vloge, ki jo upravičenec iz prejšnjega odstavka odda na javni razpis
ali javni poziv ali po postopku z neposredno pogodbo v skladu z Zakonom o
javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13
– popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 –ZIPRS1617 in 13/18; v nadaljnjem
besedilu: ZJF) ali z Zakonom o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list
RS, št. 102/07, 57/12, 82/13, 17/15, 27/17 in 13/18 – ZSInv). Dodeli se v
obliki odstotka financiranja projekta, pavšala ali drugih poenostavljenih oblik
stroškov. Vloge na javni razpis ali javni poziv obravnava organ, ki razpisuje
konkretni ukrep, to je ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, ali njegova
izvajalska organizacija oziroma upravičenec oziroma upravljavec Sklada skladov.
Vlogo po postopku sklenitve neposredne pogodbe obravnava ministrstvo, pristojno
za gospodarstvo.
(4) Upravičenec mora na dan oddaje vloge izpolnjevati vse
pogoje, ki jih za posamezno obliko državne pomoči določa Sporočilo Komisije iz
šestega odstavka tega člena ter razen v primeru, ko gre za pomoč za zagotovitev
večje letalske povezljivosti Republike Slovenije in so upravičenci podjetja s
sedežem ali poslovno enoto izven Republike Slovenije tudi naslednja pogoja:
-
da ima sedež ali naslov v Republiki Sloveniji,
-
da ima na dan oddaje vloge plačane zapadle obveznosti iz naslova
obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki
ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ. Šteje se, da vlagatelj ne
izpolnjuje obveznosti iz te alineje, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih
vseh davčnih obračunov, za katere obstaja obveznost predložitve v skladu z
zakonom, ki ureja davčni postopek.
(5) Podrobnejše zahteve in v primeru javnega razpisa tudi
merila za dodelitev finančne spodbude iz prvega odstavka tega člena, določi
minister, pristojen za gospodarstvo, s programom finančnih spodbud COVID-19.
(6) Finančna spodbuda iz tega člena se dodeli v skladu s
Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1),
zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Šesta sprememba začasnega okvira za
ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in sprememba
Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108
Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov
(UL C št. 437 z dne 24. 11. 2021, str. 1).
(7) Finančne spodbude se v skladu s tem členom upravičencem
lahko dodeljujejo do 30. junija 2022.
(8) Ukrepi iz tega člena se lahko začnejo izvajati po njihovi
odobritvi s strani Evropske komisije.
3.2. Zagotavljanje likvidnosti podjetij preko javnih skladov
37. člen
(namensko premoženje javnega sklada za likvidnostna sredstva
za podjetja)
V primeru, ko Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo
in Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja od
ustanovitelja prejmeta namensko premoženje za izvajanje finančnih produktov, se
lahko namensko premoženje javnega sklada zmanjša, vendar največ do minimuma
namenskega premoženja javnega sklada, določenega v zakonu, ki ureja delovanje
javnih skladov. Ustanovitelj v pogodbi, s katero se na javni sklad prenašajo
namenska sredstva za izvajanje finančnih produktov, določi upravičene namene
porabe teh sredstev ter s tem poda soglasje k zmanjšanju namenskega premoženja.
Sklep o zmanjšanju namenskega premoženja zaradi pokrivanja presežka odhodkov
nad prihodki v rezultatu poslovanja javnega sklada na podlagi tega člena
sprejme ustanovitelj ob sprejemu letnega poročila javnega sklada v skladu z
zakonom, ki ureja delovanje javnih skladov.
3.3. Dvig višine ocenjene vrednosti za javno naročanje gradenj
38. člen
(vsebina ukrepa)
(1) Ne glede na določbe ZJN-3 lahko do 31. decembra 2021
naročnik uporabi postopek naročila male vrednosti, za katerega pri javnem
naročilu blaga in storitev obvestil v zvezi z njim ni treba poslati v objavo
Uradu za publikacije Evropske unije, in pri javnem naročilu gradnje, če je
vrednost javnega naročila nižja od 1.000.000 eurov.
(2) Ne glede na ZJN-3 se do 31. decembra 2021 popravni
mehanizem dovoli tudi v primeru, če gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih
dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja
finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v
kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih
zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave ali preverjanja znaša 50
eurov ali več ali če na dan oddaje ponudbe ali prijave ali preverjanja ta
subjekt ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz
delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali
prijave. Naročnik v tem primeru določi primeren rok, v katerem mora gospodarski
subjekt obveznosti izpolniti. Ta rok ne sme biti daljši od 30 dni.
3.4. Ukrepi na področju infrastrukture
39. člen
(zagotovitev finančnih sredstev SID banki za namen
financiranja gospodarskih subjektov na področju cestnih prevozov)
Za ohranitev delovanja gospodarskih subjektov na področju
prevozov potnikov ali blaga v cestnem prometu Republika Slovenija in SID banka
dogovorita ukrep finančnega inženiringa iz petega odstavka 106.f člena ZJF za
namen financiranja gospodarskih subjektov na področju cestnih prevozov. Za
izvajanje ukrepa finančnega inženiringa Republika Slovenija v letu 2020 do
31. maja 2021 nameni 10 mio eurov, SID banka pa 25 mio eurov, za
financiranje gospodarskih subjektov za namen financiranja naložb in tekočega
poslovanja. Prvih 28,57 % primanjkljaja iz naslova upravičenih stroškov
instrumentov podpore do ciljnih skupin končnih prejemnikov sredstev se krije v
breme sredstev, ki jih zagotavlja Republika Slovenija, skladno s prvim stavkom
tega člena, ves nadaljnji primanjkljaj iz naslova upravičenih stroškov
instrumentov podpore do ciljnih skupin končnih prejemnikov sredstev pa bremeni
SID banko. Izvajanje ukrepa finančnega inženiringa je urejeno z uredbo iz 106.l
člena ZJF.
3.5. Pomoč obratovalcem žičniških naprav
40. člen
(priznanje sorazmernega dela stroškov upravljavcem žičniških
naprav in smučišč)
(1) Upravljavcem žičniških naprav se za namen povrnitve dela
fiksnih stroškov dodeli finančna pomoč:
-
za vlečnice z nizko vodeno vrvjo 1.000 eurov,
-
za vlečnice 2.000 eurov,
-
za sedežnice 7.500 eurov,
-
za krožno kabinsko žičnico 10.500 eurov,
-
za nihalno žičnico ali vzpenjačo 12.200 eurov.
(2) Do finančne pomoči iz prejšnjega odstavka so upravičene
žičniške naprave, ki so imele v smučarski sezoni 2019/2020 vsaj en dan veljavno
dovoljenje za obratovanje. Do sredstev niso upravičene žičniške naprave,
katerih stroški bodo povrnjeni na podlagi 94. člena ZIUZEOP.
(3) Finančna pomoč iz prvega odstavka tega člena se izplača
na podlagi vloge upravljavca žičniške naprave, ki jo do 31. avgusta 2020 vloži
na ministrstvo, pristojno za infrastrukturo. Vlogo odda na obrazcu, ki ga na
spletnih straneh objavi ministrstvo, vloži pa jo v pisni obliki po pošti ali
elektronsko na elektronski naslov ministrstva.
3.6. Pomoč izvajalcem javnih prevozov
41. člen
(podaljšanje veljavnosti pogodb za posebne linijske prevoze)
Ne glede na določbe ZJN-3 se veljavne pogodbe ali veljavni
okvirni sporazumi za izvajanje posebnih linijskih prevozov, sklenjeni z
veljavnostjo do 1. septembra 2020 z gospodarskimi subjekti, ki jim je zaradi
ukrepov države in zaradi širjenja COVID-19 v obdobju trajanja razglašene
epidemije, na območju Republike Slovenije, izvajanje storitev po veljavnih
pogodbah ali okvirnih sporazumih onemogočeno ali pa je bistveno oteženo, lahko
brez javnega razpisa podaljšajo do 1. septembra 2021.
42. člen
(inšpekcijski nadzor)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb od 39. do 41. člena
tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo v skladu
s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.
4. PODROČJE KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN PREHRANE
43. člen
(sezonsko delo v kmetijstvu)
Ne glede na drugi odstavek 28. člena Zakona o zaposlovanju,
samozaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 1/18 – uradno prečiščeno
besedilo in 31/18) in 45.a člen Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/18 –
uradno prečiščeno besedilo, 9/18 – popr. in 62/19 – odl. US; v nadaljnjem
besedilu: ZTuj-2) lahko tujec v letu 2020 opravlja sezonsko delo na podlagi
dovoljenja za sezonsko delo za največ 150 dni, za sezonsko delo daljše od 150
dni, pa mora pridobiti enotno dovoljenje za sezonsko delo v skladu s 45.a
členom ZTuj-2.
44. člen
(odmera in poračun dohodnine na letni ravni)
Ne glede na določbe 123. člena ZDoh-2 se za čas trajanja
ukrepov po tem zakonu šteje, da zneski, prejeti na podlagi ukrepov skupne
kmetijske politike (drugi dohodki iz 70. člena ZDoh-2), štejejo v letno davčno
osnovo v letu, ko je zavezanec prejel dokončno odločbo.
45. člen
(postavitev objektov za kmetijsko pridelavo)
(1) Ne glede na 3.č člen Zakona o kmetijskih zemljiščih
(Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 –
ZKme-1D in 79/17; v nadaljnjem besedilu: ZKZ), 45. člen Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 27/16; v
nadaljnjem besedilu: ZKZ-E) in prostorske akte lokalnih skupnosti je za
povečanje kmetijske pridelave v Republiki Sloveniji na kmetijskih zemljiščih z
boniteto, nižjo od 35, dopustno postaviti rastlinjak, ki omogoča pridelavo
hrane, ima površino do 1 ha in gre za objekt, če je kot celota dan na trg kot
proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov.
(2) Če na zemljišču že stoji rastlinjak, je ne glede na 3.č
člen ZKZ, 45. člen ZKZ-E in prostorske akte lokalnih skupnosti za povečanje
kmetijske pridelave v Republiki Sloveniji na kmetijskih zemljiščih z boniteto,
nižjo od 35, dopustno postaviti rastlinjak, ki omogoča pridelavo hrane, ima
površino do 3 ha in gre za objekt, če je kot celota dan na trg kot proizvod, ki
izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov.
(3) Ne glede na predpise, ki urejajo posege v okolje, za
katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, se za rastlinjake, ki so
objekt, če je kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz
predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, in ki ne obsegajo več kot 1
ha, določbe predpisov, ki urejajo posege v okolje, za katere je treba izvesti
presojo vplivov na okolje, ne uporabljajo. Če na zemljišču že stoji rastlinjak,
se za postavitev dodatnega rastlinjaka, ki je objekt, če je kot celota dan na
trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno
varnost proizvodov, in ima površino do 3 ha, določbe predpisov, ki urejajo
posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ne
uporabljajo.
(4) Ne glede na določbe Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni
list RS, št. 37/18) se vsi rastlinjaki, ki so objekt, če je kot celota dan na
trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno
varnost proizvodov, štejejo med enostavne objekte.
(5) Vsi rastlinjaki iz tega člena, ki so objekti, če so kot
celota dani na trg kot proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve iz predpisov, ki
urejajo splošno varnost proizvodov, se morajo uporabljati le v kmetijske namene
oziroma morajo omogočiti pridelavo hrane.
(6) Določbe tega člena se uporabljajo do konca leta 2020.
(7) Nadzor nad uporabo rastlinjakov po tem členu izvaja
kmetijska inšpekcija.
46. člen
(ukrepi s področja namakanja in postavitev objektov za
kmetijsko pridelavo)
(1) Vloge za predhodni postopek presoje posegov v okolje,
predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se predlaga uvedba
namakalnega sistema, postavitev naprav in opreme za trajne nasade ali
postavitev rastlinjaka, ki je objekt, če je kot celota dan na trg kot proizvod,
ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, na
območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih, se obravnavajo prednostno.
Rok za izdajo soglasij ali dovoljenj iz tega odstavka je 30 dni od prejema
popolne vloge. Če organ v predpisanem roku soglasja ali dovoljenja ne izda ali
zavrne, se šteje, da se organ z uvedbo namakalnega sistema ali postavitvijo
rastlinjaka strinja.
(2) Ne glede na 153. člen Zakona o vodah (Uradni list RS, št.
67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in
65/20) se vloge za izdajo vodnega soglasja in vodnega dovoljenja za izgradnjo
namakalnega sistema in rastlinjakov obravnavajo prednostno. Rok za izdajo
mnenj, soglasij ali dovoljenj je 30 dni od prejema popolne vloge. Če organ v
predpisanem roku mnenja, soglasja ali dovoljenja ne izda, se šteje, da se organ
z uvedbo namakalnega sistema ali postavitvijo rastlinjaka strinja, razen če gre
za poseg na območju velikega razreda nevarnosti po predpisih, ki urejajo pogoje
in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih
zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.
(3) Določbe tega člena se uporabljajo do konca leta 2020.
47. člen
(ukrepi s področja izkoriščanja geotermalne energije v
rastlinjakih)
(1) Pobude za posebno rabo vode za potrebe ogrevanja in
podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za vse
rastlinjake, namenjene za kmetijsko pridelavo hrane, ki izkoriščajo zaprt
reinjekcijski sistem izkoriščanja geotermalne vode, se obravnavajo prednostno.
(2) Če v 30 dneh od podane pobude iz prejšnjega odstavka ni
podan poziv k njeni dopolnitvi oziroma podano obvestilo s strani ministrstva,
pristojnega za vode, glede teka postopka za podelitev koncesije, se lahko ne
glede na zakon, ki ureja vode, posebna raba vode iz prejšnjega odstavka začasno
izvaja vendar najdlje do 31. decembra 2023. V času do 31. decembra 2023 mora
vlagatelj iz prejšnjega odstavka pridobiti vodno pravico v skladu s predpisi,
ki urejajo vode, sicer se posebna raba vode iz tega člena ne sme več izvajati.
(3) Za reinjekcijske vrtine, ki se v celoti oziroma v
pretežnem delu namenjene za pridelavo, predelavo ali trženje kmetijskih
proizvodov, se sofinancirajo stroški izdelave vrtin iz sredstev podnebnega
sklada. Javni razpis objavi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v soglasju z
ministrstvom, pristojnim za okolje.
(4) Za rastlinjake, ki se postavijo na podlagi tega člena in
izkoriščajo geotermalni vir energije, je obvezno, da se ob vzpostavitvi
geotermalne infrastrukture, najpozneje do 31. decembra 2023, priključijo na
zaprt reinjekcijski sistem izkoriščanja geotermalne energije, sicer se posebna
raba vode iz tega člena ne sme več izvajati.
(5) V rastlinjakih, postavljenih na podlagi tega zakona,
morajo investitorji slediti proizvodnji z nizkimi ogljičnimi izpusti.
(6) Pobude iz prvega odstavka tega člena se vložijo
najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
48. člen
(odpis nadomestila za stavbno pravico, znižanje nadomestila
za stavbno pravico in znižanje cen zakupnin kmetijskih zemljišč v upravljanju
Sklada kmetijskih in gozdnih zemljišč Republike Slovenije)
(1) Ne glede na cene zakupnin kmetijskih zemljišč, ki jih je
za leto 2020 določil Sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč Republike Slovenije,
se te znižajo v višini 20 %.
(2) Ne glede na cenik za pripravo soglasij, pogodb in obračun
odškodnin oziroma nadomestil za leto 2020 Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Republike Slovenije na zemljiščih, s katerimi upravlja, v letu 2020 ne
zaračunava nadomestila za stavbno pravico.
(3) Pomoč iz prejšnjega odstavka se zakupnikom dodeli v
skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1),
zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Sprememba začasnega okvira za ukrepe
državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 112 I z dne
4. 4. 2020, str. 1).
49. člen
(brezplačni zakup zaraščenih zemljišč v lasti Republike
Slovenije)
(1) Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije
lahko v brezplačni zakup odda kmetijska zemljišča, ki jih ima v upravljanju in
ki so bila na dan 1. januarja 2020 v evidenci dejanske rabe kmetijskih in
gozdnih zemljišč opredeljena kot:
-
1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju,
-
1500 – drevesa in grmičevje ali
-
1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.
(2) Doba zakupa iz tega člena traja deset let.
(3) Zakupnik mora na zemljiščih, ki so dana v zakup po tem
členu, odpraviti zaraščanje v enem letu ter ga uporabljati za kmetijsko
dejavnost.
(4) Pomoč iz tega člena se zakupniku dodeli v skladu s
Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1),
zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Sprememba začasnega okvira za ukrepe
državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 112 I z dne
4. 4. 2020, str. 1).
50. člen
(neposredna oddaja uplenjene divjadi)
Lovska družina ali lovišče s posebnim namenom (v nadaljnjem
besedilu: lovska organizacija) lahko ne glede na predpis, ki določa majhne
količine živil, pogoje za njihovo pridelavo ter nekatera odstopanja za obrate
na področju živil živalskega izvora, iz zbiralnice uplenjene divjadi končnemu
potrošniku ali obratom za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega
potrošnika, proda do 50 % planiranega letnega odvzema posamezne vrste divjadi
iz narave v skladu z letnimi načrti upravljavskih območij, določenih za
posamezno vrsto divjadi v lovski organizaciji.
51. člen
(sredstva za nacionalna plačila ukrepov Evropske unije)
(1) Za ukrepe v vinskem sektorju, ki jih za omilitev posledic
epidemije sprejme Evropska Unija in so za njihovo financiranje v predpisih
Evropske unije predvidena tudi nacionalna plačila, se sredstva za nacionalna
plačila zagotovijo iz splošne proračunske rezervacije.
(2) Določbe tega člena se uporabljajo do 31. decembra
2021.
5. UKREPI S PODROČJA SOCIALNEGA VARSTVA
52. člen
(pomoč izvajalcem socialno varstvene storitve pomoč družini
na domu)
(1) Izvajalcem socialno varstvene storitve pomoč družini na
domu iz tretjega odstavka 15. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS,
št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 –
ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17,
54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19; v nadaljnjem besedilu: ZSV), ki
zaradi epidemije opravljajo storitev v bistveno zmanjšanem obsegu, se za mesece
marec, april in maj 2020, iz proračuna Republike Slovenije krije strošek
neizvedene storitve v višini 80 %.
(2) Kot neizvedena storitev se šteje zmanjšanje neizvedene
storitve glede na povprečje izvedene storitve januarja in februarja 2020.
(3) Bistveno zmanjšanje obsega izvajanja storitve iz prvega
odstavka tega člena pomeni vsaj 20 % zmanjšanje prihodkov iz naslova opravljanja
socialno varstvene storitve pomoč družini na domu v mesecu marcu ali aprilu ali
maju 2020 v primerjavi s povprečnimi mesečnimi prihodki v mesecu januarju in
februarju 2020.
(4) Do pravice do kritja stroškov iz prvega odstavka tega
člena ni upravičen izvajalec socialno varstvene storitve pomoč družini na domu,
če je za zaposlenega upravičen do povračila izplačanega nadomestila plače po
ZIUZEOP.
(5) Pravico do kritja stroškov iz prvega odstavka tega člena
uveljavlja izvajalec socialno varstvene storitve pomoč družini na domu iz
tretjega odstavka 15. člena ZSV z zahtevkom, ki ga vloži pri ministrstvu,
pristojnem za socialne zadeve, najpozneje do 31. julija 2020. Ministrstvo,
pristojno za socialne zadeve, o zahtevku odloči in ga posreduje ministrstvu, pristojnemu
za finance, v izplačilo. Zahtevku izvajalec socialno varstvene storitve pomoč
družini na domu iz tretjega odstavka 15. člena ZSV priloži dokazila o
izpolnjevanju pogojev iz tega člena.
53. člen
(izvajanje socialno varstvene storitve institucionalno
varstvo)
(1) Iz proračuna Republike Slovenije se za čas odsotnosti
uporabnika institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV zaradi namestitve v
domačo oskrbo krije strošek oskrbnine, zmanjšan za strošek prehrane, oziroma
vračilo dodatka za pomoč in postrežbo oziroma nadomestila za invalidnost
oziroma družinske pokojnine, ki ga je uporabnik institucionalnega varstva iz
16. člena ZSV prispeval za plačilo stroška oskrbnine.
(2) Upravičenec do pravice do kritja stroškov oskrbnine iz
prejšnjega odstavka je zavezanec za plačilo oziroma plačnik socialno varstvene
storitve institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV.
(3) Upravičenec do pravice do vračila dodatka za pomoč in
postrežbo oziroma nadomestila za invalidnost oziroma družinske pokojnine iz
prvega odstavka tega člena je uporabnik institucionalnega varstva iz 16. člena
ZSV.
(4) Pravico do kritja stroškov oskrbnine oziroma do vračila
dodatka za pomoč in postrežbo oziroma nadomestila za invalidnost oziroma
družinske pokojnine iz prvega odstavka tega člena uveljavlja izvajalec socialno
varstvene storitve institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV z zahtevkom, ki
ga vloži pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, najpozneje do 31.
julija 2020. Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, o zahtevku odloči in ga
posreduje ministrstvu, pristojnem za finance, v izplačilo. Zahtevku izvajalec
socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV priloži
dokazila o višini plačanega stroška oskrbnine oziroma višini dodatka za pomoč
in postrežbo oziroma nadomestila za invalidnost oziroma družinske pokojnine, ki
ga je uporabnik institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV prispeval za plačilo
stroška oskrbnine.
(5) Zavezancu za plačilo oziroma plačniku socialno varstvene
storitve institucionalnega varstva izvajalec socialno varstvene storitve
institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV poračuna že plačan strošek
oskrbnine.
(6) Uporabniku institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV, ki
je upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo oziroma do nadomestila za invalidnost
oziroma do družinske pokojnine, izvajalec socialno varstvene storitve
institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV povrne dodatek za pomoč in postrežbo
oziroma nadomestilo za invalidnost oziroma družinsko pokojnino v celoti ali
sorazmerno, če je bil uporabnik nameščen v domačo oskrbo za manj kot en mesec.
(7) Iz proračuna Republike Slovenije se za čas razglašene
epidemije izvajalcem socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz
16. člena ZSV krije strošek oskrbe 1 v standardni dvoposteljni sobi s souporabo
sanitarij za vse nezasedene kapacitete, ki so prazne zaradi prepovedi
nameščanja.
(8) Strošek dela za zaposlenega, ki je na podlagi 66. člena
ZIUZEOP začasno premeščen k izvajalcu socialno varstvene storitve
institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV in opravlja zdravstveno storitev in
mu je bilo onemogočeno izvajanje pogodbenih obveznosti z Zavodom za zdravstveno
zavarovanje Slovenije, se v primeru neizplačila stroška dela za zaposlenega iz
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, izplača iz proračuna Republike
Slovenije.
(9) Pravico do plačila stroška dela zaposlenega iz prejšnjega
odstavka uveljavlja izvajalec socialno varstvene storitve institucionalnega
varstva iz 16. člena ZSV z zahtevkom, ki ga vloži pri ministrstvu, pristojnem
za socialne zadeve, najpozneje do 31. julija 2020. Ministrstvo, pristojno za
socialne zadeve, o zahtevku odloči in ga posreduje ministrstvu, pristojnem za
finance, v izplačilo. Zahtevku izvajalec socialno varstvene storitve
institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV priloži dokazila.
54. člen
(dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času
epidemije zasebnim izvajalcem)
(1) Zaposleni pri izvajalcu socialno varstvene storitve
institucionalno varstvo in socialno varstvene storitve pomoč družini na domu iz
tretjega odstavka 41.b člena ZSV izven mreže javne službe ter izvajalcu
nastanitvenih socialno varstvenih programov iz 18.s člena ZSV in tretjega člena
Pravilnika o sofinanciranju socialnovarstvenih programov (Uradni list RS, št.
70/16 in 34/19), ki je pri svojem delu nadpovprečno izpostavljen tveganju za
svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjen zaradi obvladovanja epidemije, je
upravičen do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki
znaša največ v višini 65 % urne postavke osnovne plače zaposlenega. Dodatek
izplača izvajalec socialno varstvene storitve.
(2) Sredstva za financiranje dodatka iz prejšnjega odstavka
se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Obseg sredstev za financiranje
dodatka iz tega člena, njihovo razdelitev ter kriterije za razdelitev določi
Vlada Republike Slovenije.
55. člen
(trajanje ukrepov)
Ukrepi iz 52., 53. in 54. člena tega zakona se uporabljajo za
obdobje od 13. marca 2020 do 31. maja 2020.
6. UKREPI S PODROČJA INVALIDSKEGA VARSTVA
56. člen
(zvišanje subvencije plače za invalide)
(1) Invalidska podjetja in delodajalci, ki zaposlujejo
invalide, ki jim je skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in
zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo,
87/11, 96/12 – ZPIZ – 2 in 98/14; v nadaljnjem besedilu: ZZRZI) priznana
pravica do subvencije minimalne plače pri Javnem štipendijskem, razvojnem,
invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
sklad), so na podlagi tega zakona upravičeni do izplačila iz naslova subvencije
plače, povečanega za 10 % skupnega sicer pripadajočega zneska po potrjenem
zahtevku.
(2) Zaposlitveni centri, ki za zaposlene invalide na
zaščitenih delovnih mestih skladno z ZZRZI uveljavljajo subvencijo plače pri
skladu, zahtevek za izplačilo skupnega sicer pripadajočega zneska po potrjenem
zahtevku, zvišajo največ za 10 %, vendar skupna višina izplačane subvencije s
strani sklada in subvencij iz drugih javnih sredstev, ne sme presegati 75 %
plač invalidov.
(3) Ukrep iz prvega in drugega odstavka tega člena velja za
zahtevke, ki jih delodajalci oddajo za plače, izplačane za obdobje od 1. junija
2020 do vključno 31. decembra 2020.
(4) Vlada Republike Slovenije lahko ukrep iz prvega in
drugega odstavka tega člena s sklepom podaljša za obdobje največ šest mesecev.
Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
7. UKREPI S PODROČJA ŠTIPENDIRANJA, ŠTUDENTSKE PREHRANE,
VISOKEGA ŠOLSTVA IN ŠPORTA
7.1. Področje štipendiranja
57. člen
(uveljavljanje izjemnih dosežkov)
(1) Ne glede na drugi odstavek 24. člena Zakona o
štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ
in 31/18; v nadaljnjem besedilu: ZŠtip-1), vlagatelj vloge za dodelitev Zoisove
štipendije ob prehodu med ravnmi izobraževanja:
-
v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021uveljavlja izjemni dosežek,
ki ga je dosegel v šolskem oziroma študijskem letu 2017/2018 in v šolskem
oziroma študijskem letu 2018/2019,
-
(prenehala
veljati)
-
v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 uveljavlja
znanstvenoraziskovalno nalogo ali znanstveni prispevek v strokovni ali
znanstveni publikaciji ali zborniku, objavljeno v šolskem oziroma študijskem
letu 2018/2019 in v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020.
(2) Vlagatelj vloge za dodelitev ali nadaljnje prejemanje
Zoisove štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 lahko uveljavlja
izjemni dosežek, ki ga je dosegel v času izobraževanja na ravni izobraževanja,
za katero uveljavlja Zoisovo štipendijo, pri čemer lahko ponovno uveljavlja
izjemni dosežek, ki ga je uveljavljal oziroma bi ga lahko uveljavljal v šolskem
oziroma študijskem letu 2019/2020.
58. člen
(napredovanje v višji letnik in zaključek izobraževalnega
programa)
Ne glede na 92. in 95. člen ZŠtip-1 štipendijsko razmerje
štipendistu v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 miruje, štipendija pa
se ne izplačuje, če štipendist:
-
ne napreduje v višji letnik,
-
do 30. septembra 2020 ne zaključi izobraževalnega programa oziroma ne
pridobi višje ravni izobrazbe.
59. člen
(sofinanciranje kadrovskih štipendij)
(1) Ne glede na četrti odstavek 77. člena ZŠtip-1,
delodajalec ni dolžan vrniti prejetega zneska sofinanciranja kadrovske
štipendije za štipendista, ki mu je odpovedal pogodbo o zaposlitvi, pri čemer
je delovno razmerje trajalo manj kot eno leto, če izjavi, da je pogodbo o
zaposlitvi odpovedal zaradi izjemnih okoliščin v zvezi z epidemijo. Delodajalec
mora v enem letu po odpovedi pogodbe o zaposlitvi štipendistu ponuditi pogodbo
o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, katere trajanje skupaj s trajanjem
odpovedane pogodbe o zaposlitvi je najmanj eno leto. Če je štipendist že
zaposlen pri drugem delodajalcu, delodajalec to izkaže z izjavo štipendista, da
ponudbe zaradi zaposlitve ne sprejema. Delodajalec, ki ravna v nasprotju s to
obveznostjo, mora vrniti celoten znesek prejetega sofinanciranja kadrovske
štipendije za tega štipendista.
(2) Določba prejšnjega odstavka velja tudi za obveznosti iz
pogodb o posrednem sofinanciranju kadrovskih štipendij, sklenjenih na podlagi
ZŠtip-1, pri čemer mora ne glede na prejšnji odstavek skupno trajanje
odpovedane pogodbe o zaposlitvi in ponujene pogodbe o zaposlitvi za ustrezno
delovno mesto ustrezati obveznosti iz sklenjene pogodbe o štipendiranju.
(3) Ne glede na prvi odstavek 78. člena ZŠtip-1 mora
štipendist, ki je že zaposlen pri delodajalcu, v osemnajstih mesecih zaključiti
izobraževanje. Če štipendist izobraževanja ne zaključi v osemnajstih mesecih po
zaposlitvi, mora delodajalec vrniti celoten znesek prejetega sofinanciranja
kadrovske štipendije za tega štipendista.
(4) Ne glede na prvi odstavek 80. člena ZŠtip-1, je
delodajalec prost obveznosti zaposlitve štipendista, če izjavi, da je prenehal
zaradi izjemnih okoliščin v zvezi z epidemijo.
(5) Ne glede na drugi odstavek 81. člena ZŠtip-1 delodajalec
ni dolžan vrniti prejetega zneska sofinanciranja kadrovske štipendije za šolsko
oziroma študijsko leto 2019/2020 za štipendista, za katerega je prejemal
sofinancirano kadrovsko štipendijo, če:
-
delodajalec izjavi, da štipendistu ni mogel omogočiti opravljanja
enomesečne delovne prakse zaradi izjemnih okoliščin v zvezi z epidemijo,
-
štipendist izjavi, da ni mogel opraviti enomesečne delovne prakse pri
delodajalcu zaradi izjemnih okoliščin v zvezi z epidemijo.
(6) Ne glede na peti odstavek 88. člena ZŠtip-1, se lahko z
aneksom k pogodbi o štipendiranju delodajalec in štipendist dogovorita o zamiku
izplačila štipendij za največ šest mesecev, če delodajalec izjavi, da
štipendije ne more izplačati v roku zaradi izjemnih okoliščin v zvezi z
epidemijo.
(7) Če se naknadno ugotovi, da je delodajalec oziroma
štipendist iz tega člena v izjavi navedel neresnične podatke, je delodajalec
dolžan vrniti znesek sofinancirane kadrovske štipendije v skladu z Zakonom o
štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09, 62/10 – ZUPJS,
40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D in 56/13 – ZŠtip-1) in ZŠtip-1.
(8) Ukrepi iz tega člena se uporabljajo najpozneje do
zaključka šolskega oziroma študijskega leta 2020/2021.
60. člen
(odlog vračila in obročno vračanje štipendije)
(1) Ne glede na drugi odstavek 101. člena ZŠtip-1 se lahko že
sklenjen dogovor o odlogu vračila ali obročnem vračanju štipendije podaljša za
eno leto, če štipendist izjavi:
-
da po preteku odloga vračila, štipendije ne more vrniti zaradi izjemnih
okoliščin v zvezi z epidemijo,
-
da štipendije ne more vračati v dogovorjenem mesečnem znesku zaradi
izjemnih okoliščin v zvezi z epidemijo.
(2) Štipendist mora pred iztekom roka za plačilo podati
prošnjo za podaljšanje odloga vračila oziroma prošnjo za spremembo dogovora o
obročnem vračanju z dokazili. O prošnji odloča dodeljevalec štipendije.
61. člen
(oprostitev plačila dohodnine za darila učencem in dijakom)
Ne glede na 2. točko tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 so
darila, prejeta v letu 2020 v obliki informacijske tehnologije za namene
izvedbe izobraževanja učencev in dijakov na daljavo zaradi epidemije, dana
učencem in dijakom, ki jim jih zaradi socialne ogroženosti družine ne morejo
priskrbeti starši oziroma skrbniki, oproščena plačila dohodnine, če je darilo
dano izbranim učencem in dijakom, ki jih ministrstvo, pristojno za šolstvo,
izbere na podlagi enotnih kriterijev in meril.
7.2. Subvencioniranje študentske prehrane
62. člen
(podaljšanje pogodb o zagotavljanju študentske prehrane v
letih 2019 in 2020)
Ne glede na določbe zakona, ki ureja subvencioniranje
študentske prehrane, in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, minister,
pristojen za socialno delo, s sklepom odloči, da se, ker postopka javnega
razpisa za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2021
in 2022 zaradi posledic epidemije ni mogoče izvesti pravočasno, veljavne
pogodbe, sklenjene s ponudniki subvencionirane študentske prehrane v letih 2019
in 2020, podaljšajo za eno leto.
7.3. Področje visokega šolstva
63. člen
(vpis na visokošolske zavode)
Za prijavno-sprejemne postopke za vpis na visokošolskih
zavodih v Republiki Sloveniji za študijsko leto 2020/2021 se peti odstavek 41.
člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. št. 32/12 – uradno
prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17
– ZUPŠ in 65/17) ne uporablja.
64. člen
(vlaganje prijav za vpis na visokošolskih zavodih)
Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo izvedbo prijavno-sprejemnih
postopkov za vpis, se v prijavno-sprejemnih postopkih za vpis za študijsko leto
2020/2021 na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji prijave za vpis in vsa
k prijavi zahtevana dokazila vlagajo po elektronski poti brez varnega elektronskega
podpisa, če je identiteto vložnika mogoče ugotoviti na drug zanesljiv način,
tudi po prenehanju epidemije. Pristojni organ visokošolskega zavoda je dolžan
pridobiti in preveriti dokazila, potrebna za prijavo za vpis in priznavanje
izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja, kot je določeno s predpisi,
ki urejajo dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev in dokumentacijo, ki mora
biti priložena vlogi za priznavanje izobraževanja.
7.4. Vrednotnice za športne prireditve
65. člen
(vrednotnice za športne prireditve)
(1) Če športna prireditev zaradi izrednih okoliščin, ki jih
je povzročila epidemija, ni izvedena, se šteje, da so izpolnjene vse obveznosti
organizatorja prireditve, če imetniku vstopnice izda vrednotnico v višini
plačila vstopnice.
(2) Vrednotnica se glasi na prinosnika in omogoča
unovčljivost v 24 mesecih od izdaje. Če imetnik vstopnice izdane vrednotnice ne
unovči v 24 mesecih od izdaje, lahko v 14 dneh po preteku tega obdobja od
organizatorja športne prireditve zahteva, da mu v 14 dneh od prejema zahtevka
vrne znesek, na katerega se glasi vrednotnica.
(3) Za izdano vrednotnico jamči organizator športne
prireditve z vsem svojim premoženjem.
(4) Ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo potrošnikov,
imetnik vstopnice z izdajo vrednotnice skladno s tem členom nima drugih
zahtevkov do organizatorja športne prireditve.
8. PROSTOVOLJNO IN NEPOKLICNO OPRAVLJANJE NALOG V ČASU
EPIDEMIJE
66. člen
(prenehal veljati)
9. POSLOVANJE SODIŠČ
67. člen
(sodne počitnice)
Ne glede na prvi odstavek 83. člena Zakona o sodiščih (Uradni
list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS,
33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT in 16/19 –
ZNP-1) sodišča v letu 2020 opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah
v času od 1. avgusta do 15. avgusta (sodne počitnice).
10. ODNOS REPUBLIKE SLOVENIJE S SLOVENCI ZUNAJ NJENIH MEJA
68. člen
(status repatriiranih oseb slovenskega rodu)
Ne glede na peti odstavek 76. člena Zakona o odnosih
Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 43/06 in
76/10) se trajanje statusa repatriirane osebe za osebe slovenskega rodu iz
Bolivarske republike Venezuele, ki so v Republiko Slovenijo prispele med 13.
novembrom 2019 in 12. marcem 2020, podaljša za tri mesece.
11. PREGLED NEPOSREDNIH TUJIH NALOŽB
69. člen
(tuji vlagatelj)
Tuji vlagatelj je državljan države članice Evropske unije,
države Evropskega gospodarskega prostora, Švicarske konfederacije ali tretje
države, ali pravna oseba s sedežem v državi članici Evropske unije, državi
Evropskega gospodarskega prostora, Švicarski konfederaciji ali v tretji državi,
ki namerava izvesti neposredno tujo naložbo v Republiki Sloveniji, ali pa je to
že izvedel.
70. člen
(neposredna tuja naložba)
Neposredna tuja naložba pomeni naložbo, ki jo izvede tuji
vlagatelj in katere namen je vzpostavitev ali ohranjanje trajnih in neposrednih
povezav med tujim vlagateljem in gospodarskim subjektom s sedežem v Republiki
Sloveniji, s pridobitvijo najmanj 10 % udeležbe v kapitalu ali v glasovalnih
pravicah.
71. člen
(priglasitev neposredne tuje naložbe)
(1) Neposredno tujo naložbo na področju dejavnosti iz
tretjega odstavka 72. člena tega zakona mora tuji vlagatelj ali ciljna družba
ali prevzeta družba ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo (v nadaljnjem
besedilu: ministrstvo), priglasiti najpozneje v 15 dneh od sklenitve pogodbe o
združitvi ali od objave prevzemne ponudbe.
(2) Neposredno tujo naložbo na področju dejavnosti iz
tretjega odstavka 72. člena tega zakona, s katero želi tuji vlagatelj izvesti
naložbo v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki se nanašajo na vzpostavitev
nove poslovne enote, širitev zmogljivosti obstoječe poslovne enote, diverzifikacijo
proizvodnje poslovne enote v nove proizvode, ki niso bili predhodno proizvedeni
v poslovni enoti, ali bistvene spremembe v celotnem proizvodnem procesu
obstoječe poslovne enote, mora tuji vlagatelj ali njegova hčerinska družba v
Republiki Sloveniji priglasiti najpozneje v 15 dneh od ustanovitve gospodarske
družbe v Republiki Sloveniji.
(3) Če tuji vlagatelj ali njegova hčerinska družba v
Republiki Sloveniji pridobi pravico razpolaganja z zemljišči in nepremičninami,
ki so bistvene za kritično infrastrukturo ali zemljišča in nepremičnine, ki se
nahajajo v bližini takšne infrastrukture, mora slednje priglasiti ministrstvu
najpozneje v 15 dneh od sklenitve pogodbe, s katero je pridobil pravico
razpolaganja z zemljišči in nepremičninami.
(4) Neposredno tujo naložbo na področju dejavnosti iz
tretjega odstavka 72. člena tega zakona se priglasi tako, da se predloži v
slovenskem jeziku naslednje informacije:
-
ime, priimek in prebivališče ali firma in sedež tujega vlagatelja in
ciljne družbe ali prevzete družbe,
-
letni promet tujega vlagatelja in ciljne družbe ali prevzete družbe,
-
skupno število zaposlenih pri tujem vlagatelju in ciljni družbi ali
prevzeti družbi,
-
trgovalna koda vrednostnih papirjev tujega vlagatelja in ciljne družbe
ali prevzete družbe,
-
lastniško strukturo tujega vlagatelja in ciljne družbe ali prevzete
družbe, vključno z informacijami o končnem vlagatelju in udeležbi v kapitalu,
-
vrednost in vir financiranja neposredne tuje naložbe,
-
proizvode, storitve in poslovne dejavnosti tujega vlagatelja in ciljne
družbe ali prevzete družbe (klasifikacija gospodarske dejavnosti NACE),
-
države, v katerih tuji vlagatelj in ciljna družba ali prevzeta družba
opravljata relevantne poslovne dejavnosti,
-
datum, ko naj bi bila neposredna tuja naložba zaključena ali ko je bila
zaključena,
-
pogodba, ki jo ureja zakon s področja obligacijsko pravnih razmerij, s
katero tuji vlagatelj pridobi lastninsko pravico na nepremičnini.
(5) Informacije iz prejšnjega odstavka se uporabljajo skladno
z namenom tega zakona in Uredbe (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v
Uniji (UL L št. 79I z dne 21. 3. 2019, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba
2019/452/EU).
(6) Za opravljanje nalog v zvezi z izvajanjem Uredbe
2019/452/EU v Republiki Sloveniji se v okviru ministrstva ustanovi kontaktna
točka. Ministrstvo zagotavlja finančne in kadrovske vire za delovanje kontaktne
točke. Kontaktna točka skrbi za letno poročanje Evropski komisiji, izmenjavo
informacij, mnenj in pripomb z Evropsko komisijo in državami članicami ter
opravlja naloge v zvezi s priglasitvijo in pregledom neposrednih tujih naložb
na področju dejavnosti iz tretjega odstavka 72. člena tega zakona.
(7) Kontaktna točka lahko v okviru izvajanja Uredbe
2019/452/EU tujega vlagatelja v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami na
področju dejavnosti iz tretjega odstavka 72. člena tega zakona pozove naj pisno
ali ustno poda pojasnilo ali dodatno obrazložitev ter za to predloži ustrezne
dokaze.
(8) Vloga oziroma informacije iz drugega odstavka tega člena
se predloži na obrazcu, ki ga predpiše minister.
72. člen
(pregled)
(1) Pregled je postopek, v katerem ministrstvo odloča o tem,
ali se neposredna tuja naložba na področju dejavnosti iz tretjega odstavka tega
člena odobri, določi pogoje za njeno izvedbo, prepove ali prekliče, če
predstavlja grožnjo varnosti ali javnemu redu Republike Slovenije.
(2) Ministrstvo lahko opravi pregled posamezne tuje naložbe
na področju dejavnosti iz tretjega odstavka tega člena najpozneje v petih
letih:
-
v primeru iz prvega odstavka 71. člena tega zakona od sklenitve pogodbe
o združitvi ali od objave prevzemne ponudbe;
-
v primeru iz drugega odstavka 71. člena tega zakona od ustanovitve
gospodarske družbe v Republiki Sloveniji, v kateri ima tuji investitor 10 %
udeležbe v kapitalu ali v glasovalnih pravicah, ali
-
v primeru iz tretjega odstavka 71. člena tega zakona od sklenitve
pogodbe, s katero je pridobil pravico razpolaganja z zemljišči in
nepremičninami.
(3) Neposredna tuja naložba predstavlja grožnjo varnosti in
javnemu redu Republike Slovenije zlasti v primerih, ko učinkuje na (dejavniki
tveganja):
-
kritično infrastrukturo, bodisi fizično ali virtualno, vključno z
infrastrukturo na področju energetike, prometa, vode, zdravja, komunikacij,
medijev, obdelave ali hrambe podatkov, letalskega in vesoljskega sektorja ter
obrambno, volilno ali finančno infrastrukturo in občutljive objekte ter tudi
zemljišča in nepremičnine, ki so bistvene za uporabo takšne infrastrukture ali
zemljišča in nepremičnine, ki se nahajajo v bližini takšne infrastrukture;
-
kritične tehnologije in blago z dvojno rabo, kot je opredeljeno v točki
1 člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009, vključno z umetno inteligenco,
robotiko, polprevodniki, kibernetsko varnostjo, letalsko in vesoljsko ter
obrambno tehnologijo, tehnologijo za shranjevanje energije, kvantno in jedrsko
tehnologijo, nanotehnologijo in biotehnologijo ter zdravstveno, medicinsko in
farmacevtsko tehnologijo;
-
dobavo kritičnih virov, vključno z energijo ali surovinami, prehransko
varnost, medicinsko in zaščitno opremo;
-
dostop do občutljivih informacij, vključno z osebnimi podatki, ali
sposobnost nadziranja takšnih informacij;
-
svobodo in pluralnost medijev;
-
projekte ali programe v interesu Evropske unije, opredeljene v Prilogi I
Uredbe 2019/452/EU.
(4) Ministrstvo pri ugotavljanju, ali lahko neposredna tuja
naložba vpliva na varnost ali javni red, upošteva zlasti:
-
ali je tuji vlagatelj neposredno ali posredno pod nadzorom vlade,
vključno z državnimi organi ali oboroženimi silami tretje države, tudi prek
lastniške strukture ali znatnega financiranja;
-
ali je bil tuji vlagatelj že vključen v dejavnosti, ki so vplivale na
varnost ali javni red v državi članici;
-
ali obstaja resno tveganje, da se tuji vlagatelj ukvarja z nezakonitimi
ali kriminalnimi dejavnostmi.
73. člen
(komisija)
(1) Pregled neposrednih tujih naložb na področju dejavnosti
iz tretjega odstavka 72. člena tega zakona opravlja komisija, ki jo imenuje
minister, pristojen za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
(2) Komisija ima najmanj tri in največ deset članov.
Predsednika in dva člana se za pregled posamezne neposredne tuje naložbe
imenuje iz vrst zaposlenih na ministrstvu, drugi člani pa se imenujejo iz vrst
zaposlenih pri drugih državnih organih, organih samoupravnih lokalnih skupnosti
in nosilcih javnih pooblastil ter drugih pravnih osebah javnega in zasebnega
prava na predlog predstojnika.
(3) Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in
nosilci javnih pooblastil ter druge pravne osebe javnega in zasebnega prava
morajo komisiji na njeno zahtevo podati mnenje (v nadaljnjem besedilu:
mnenjedajalci).
(4) Mnenjedajalec poda mnenje v 15 dneh od prejema zahteve za
njegovo izdajo.
(5) Komisija lahko pri vodenju postopka pregleda neposredne
tuje naložbe na področju dejavnosti iz tretjega odstavka 72. člena tega zakona
tujega vlagatelja pozove, naj pisno ali ustno poda pojasnilo ali dodatno
obrazložitev ter za to predloži ustrezne dokaze.
(6) Predsednik in člani komisije morajo pred začetkom
posameznega pregleda neposrednih tujih naložb na področju dejavnosti iz
tretjega odstavka 72. člena tega zakona podati pisno izjavo o interesni
nepovezanosti s tujim vlagateljem in ciljno družbo ali prevzemno družbo ter
izjavo, da bodo varovali vse podatke, dejstva in okoliščine, s katerimi se bodo
seznanili pri opravljanju nalog komisije.
(7) Komisija zaključi delo s pripravo mnenja ali se
neposredna tuja naložba na področju dejavnosti iz tretjega odstavka 72. člena
tega zakona odobri, določi pogoje za njeno izvedbo, prepove ali prekliče, če
ogroža varnost ali javni red Republike Slovenije. Komisija svoje mnenje
predloži ministru.
74. člen
(odločitev o pregledu)
(1) Na podlagi mnenja komisije ministrstvo izda odločbo o
tem, ali se neposredna tuja naložba na področju dejavnosti iz tretjega odstavka
72. člena tega zakona odobri, določi pogoje za njeno izvedbo, prepove ali
prekliče. Če ministrstvo z odločbo neposredno tujo naložbo v pregledu prepove
ali prekliče, ima ta odločitev za posledico ničnost pogodbe o združitvi ali
pogodbe, s katero je tuji vlagatelj pridobil pravico razpolaganja z zemljišči
in nepremičninami, ali sklepa o vpisu v sodni register ali prevzemne ponudbe.
Odločitev o pregledu je omejena na to, ali neposredna tuja naložba predstavlja
grožnjo varnosti ali javnemu redu Republike Slovenije, zlasti v primerih, ko so
podani dejavniki tveganja iz tretjega odstavka 72. člena tega zakona.
(2) Ministrstvo izda odločbo najpozneje v dveh mesecih od
priglasitve tuje neposredne naložbe.
(3) O pritožbi zoper odločbo ministrstva odloča Vlada
Republike Slovenije.
(4) Za postopek priglasitve in pregleda se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
75. člen
(uporaba ukrepa pregleda neposrednih tujih investicij)
Določbe tega poglavja se uporabljajo do 30. junija 2023.
11. PLAČILO IZVAJALCEM ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI ZARADI IZPADA
OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI
76. člen
(vsebina ukrepa)
(1) Proračun Republike Slovenije izvajalcem zdravstvene
dejavnosti, socialno varstvenim zavodom, vzgojno-izobraževalnim zavodom in
svetovalnim centrom, ki v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost,
opravljajo zdravstveno dejavnost v mreži javne zdravstvene službe in jim je
bilo onemogočeno izvajanje pogodbenih obveznosti z Zavodom za zdravstveno
zavarovanje Slovenije na podlagi predpisa, ki ureja začasne ukrepe na področju
zdravstvene dejavnosti za zajezitev in obvladovanje epidemije, izvede povračilo
sredstev v višini 80 % razlike med polno vrednostjo mesečnega dogovorjenega
pogodbenega programa za leto 2019 (brez ločeno zaračunljivih materialov in
storitev) in realizirano vrednostjo programa v letu 2020, ki so jo izvajalci
sporočili Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije v cenah za tekoče leto.
Izvajalci iz prejšnjega stavka lahko zahtevajo povračilo sredstev za obdobje od
uveljavitve predpisa iz prejšnjega stavka do konca trajanja epidemije.
(2) Izvajalec zdravstvene dejavnosti iz prejšnjega odstavka
lahko uveljavlja le zahtevke v skladu s prejšnjim odstavkom. Socialno varstveni
zavodi, vzgojno-izobraževalni zavodi in svetovalni centri lahko uveljavljajo
zahtevke iz prejšnjega odstavka le, če jih ne uveljavljajo v okviru kritja
stroškov tekočega delovanja na podlagi drugega odstavka 94. člena ZIUZEOP.
(3) Način izračuna, ki upošteva kot osnovo za izplačilo
realizirani program v enakem časovnem obdobju v letu 2019, postopek in roke za
uveljavitev povračila iz proračuna Republike Slovenije določi minister,
pristojen za zdravje.
(4) Izvajalec iz prvega odstavka tega člena ne more
uveljavljati zahtevkov iz prvega odstavka tega člena, če uveljavlja pravice iz
naslova plač in nadomestil plač v skladu z ZIUZEOP, ki veljajo za dejavnost
gospodarstva.
13. OPROSTITEV PLAČILA VRTCEV
77. člen
(oprostitev plačila staršev za vrtec)
(1) Starši, katerih otroci od 18. maja 2020 do 30. junija
2020, ne obiskujejo vrtca, so za čas, ko otrok ne obiskuje vrtca, oproščeni
plačila za vrtec. Višino znižanega plačila staršev za vrtec, ki jim je določena
v skladu z odločbo pristojnega centra za socialno delo, krije proračun
Republike Slovenije. Zasebni vrtci, ki se financirajo v skladu s 34. členom
Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo,
25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 –
ZUUJFO in 55/17; v nadaljnjem besedilu: ZVrt) so upravičeni do kritja znižanega
plačila staršev za vrtec iz proračuna Republike Slovenije v višini plačila, ki
bi jim bilo določeno, če bi bil otrok vključen v istovrstni program vrtca, ki
izvaja javno službo na območju občine, v kateri ima zasebni vrtec ali njegova
enota sedež.
(2) Sredstva v višini oprostitve plačila staršev za vrtce, ki
izvajajo javno službo, zagotavlja občina ustanoviteljica vrtca oziroma
koncedentka za vse vključene otroke v ta vrtec, ne glede na občino stalnega
prebivališča otrok. Ta sredstva se občinam povrnejo iz proračuna Republike
Slovenije.
(3) Zasebni vrtci, ki so financirani v skladu s 34. členom
ZVrt, uveljavljajo znesek v višini oprostitve plačila staršev neposredno iz
proračuna Republike Slovenije.
IV. DEL
POSEBNA DOLOČBA
78. člen
(rok za vložitev zahtevkov)
Upravičenci zahtevke za izplačilo sredstev iz ukrepov,
določenih v ZIUZEOP, in ukrepov, določenih s tem zakonom, ki prenehajo veljati
31. maja 2020, vložijo do 30. junija 2020, če ZIUZEOP in ta zakon ne določata
drugače.
V. DEL
KAZENSKE DOLOČBE
79. člen
(kazenske določbe na področju subvencioniranja skrajševanja
delovnega časa)
(1) Z globo od 10.000 do 50.000 eurov se kaznuje delodajalec,
ki prejme subvencijo in:
-
krši prepoved odpuščanja po drugem odstavku 18. člena tega zakona,
-
v obdobju iz prvega odstavka 18. člena tega zakona odredi nadurno delo,
neenakomerno razporedi ali začasno prerazporedi delovni čas, če to delo lahko
opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom (druga
alineja drugega odstavka 18. člena).
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec,
ki prejme subvencijo in zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba
delodajalca, prejemnika subvencije, če stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec
posameznik, prejemnik subvencije, če stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena.
(5) Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči
globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem
členom.
80. člen
(kazenske določbe na področju delnega povračila nadomestila
za začasno čakanje na delo)
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec,
ki:
-
ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora (prvi odstavek 31.
člena),
-
izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom (prvi odstavek 32.
člena),
-
v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno
delo ali ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v primeru, da
delavca pozove, da se vrne na delo (drugi in tretji odstavek 32. člena).
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec,
ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba
delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec
posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
81. člen
(kazenske določbe na področju pregleda neposrednih tujih
naložb)
(1) Z globo od 100.000 do 250.000 eurov se za prekršek
kaznuje pravna oseba, če ministrstvu najpozneje v 15 dneh od sklenitve pogodbe
o združitvi ali od objave prevzemne ponudbe ali od sklenitve pogodbe, s katero
je pridobil pravico razpolaganja z zemljišči in nepremičninami, ali od
ustanovitve gospodarske družbe v Republiki Sloveniji ne priglasi neposredne
tuje naložbe (prvi, drugi in tretji odstavek 71. člena).
(2) Z globo od 200.000 do 500.000 eurov se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, če se po zakonu, ki ureja gospodarske
družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.
(3) Z globo od 50.000 do 150.000 se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba
podjetnika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(5) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
82. člen
(kazenska določba na področju bona za izboljšanje
gospodarskega položaja na področju potrošnje turizma)
(1) Z globo od 3.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje
ponudnik storitev, ki je pravna oseba, če unovči bon za neopravljeno storitev
ali v primeru plačila storitve z bonom za istovrstno storitev upravičencu
zaračuna višje cene, kot v primeru plačila z drugimi plačilnimi sredstvi iz
osmega odstavka 35. člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.500 do 20.000 eurov se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega
odstavka kaznuje posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 1. 200 eurov do 4.000 eurov se za prekršek iz
prvega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(5) Z globo od 600 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega
odstavka kaznuje odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(6) Z globo od 400 do 1.800 eurov se za prekršek iz prvega
odstavka kaznuje odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(7) Z globo od 200 do 600 eurov se za prekršek kaznuje
upravičenec do bona, če ga prenese v nasprotju s petim odstavkom 35. člena tega
zakona.
(8) Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči
globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem
členom.
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in
odpravo posledic epidemije COVID-19 – ZIUOOPE (Uradni list RS, št. 80/20) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»VI. DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
83. člen
(prehodna določba na
področju dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 2., 3., 4.,
5., 6. 7., 8., 9., 10. in 11. člen Zakona o interventnih ukrepih na področju
plač in prispevkov (Uradni list RS, št. 36/20, 49/20 – ZIUZEOP in 61/20 –
ZIUZEOP-A)
84. člen
(1) Ne glede na 34. člen ZIUZEOP sorazmernost dela izredne
pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka ne velja za upravičence, ki so do
polnega zavarovalnega časa vključeni na podlagi drugega odstavka 19. člena
Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12,
39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 –
ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in
75/19; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2), razen v primeru, če za posamezni mesec
ni vključen v zavarovanje na podlagah 15., 16., 17. člena ali petega odstavka
25. ali šestega odstavka 19. člena ZPIZ-2 za celotni mesec.
(2) Ne glede na 94. člen ZIUZEOP se v obdobju od 13. marca
2020 do 31. maja 2020 javnim vrtcem in zasebnim vrtcem s koncesijo iz
občinskega proračuna zagotovijo sredstva v višini izpada plačil staršev za
vrtce. Ta sredstva se občinam povrnejo, na podlagi njihovih zahtevkov, iz proračuna
Republike Slovenije. Zahtevek za izpad plačil staršev do proračuna Republike
Slovenije mora biti zmanjšan za vsa sredstva, ki jih je vrtec pridobil iz
naslova drugih interventnih ukrepov ter prihrankov zaradi neopravljenih
storitev. Zahtevki za mesec maj se posredujejo ministrstvu, pristojnemu za
predšolsko vzgojo, do 30. junija 2020.
(3) Zasebni vrtci, ki se financirajo na podlagi 42. člena
ZIUZEOP za dejavnost predšolske vzgoje, ki se financira iz javnih sredstev v
obdobju od 13. marca 2020 do 31. maja 2020, ne morejo uveljavljati drugih
interventnih ukrepov. Če je zasebni vrtec uveljavljal druge interventne ukrepe,
mora v zahtevku za financiranje zasebnega vrtca odšteti vsa sredstva, ki jih je
vrtec pridobil iz naslova drugih interventnih ukrepov. Zahtevki za mesec maj se
posredujejo ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo, do 30. junija 2020.
(4) Ne glede na 94. člen ZIUZEOP se dijaškim in študentskim
domovom, ki od 1. junija 2020 izvajajo storitve v omejenem obsegu zaradi
izvajanja ukrepov za preprečitev širjenja okužb s COVID-19 in teh storitev
uporabnikom ne zaračunavajo, do konca leta 2020 iz proračuna Republike
Slovenije krijejo stroški tekočega delovanja, zmanjšani za prejeta javna
sredstva in sredstva pridobljena iz naslova interventnih ukrepov. Sredstva se
dodelijo, če jih s prihodki od izvajanja dejavnosti ne morejo pokriti sami.
85. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo
posledic COVID-19 – ZZUOOP (Uradni list RS, št. 152/20) določa tudi:
»132. člen
Vlada lahko ukrep iz 35. člena Zakona o interventnih ukrepih
za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20)
s sklepom podaljša največ za obdobje dvanajstih mesecev.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»134. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev
posledic drugega vala epidemije COVID-19 – ZIUOPDVE (Uradni list RS, št. 175/20) v zvezi s prenehanjem veljavnosti
66. člena zakona določa:
»Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona na podlagi
prvega, drugega in tretjega odstavka 66. člena ZIUOOPE, se dokončajo po
66. členu ZIUOOPE.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»142. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri
omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 – ZIUPOPDVE (Uradni list RS,
št. 203/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»133. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic
COVID-19 – ZDUOP (Uradni list RS, št. 15/21) vsebuje naslednjo končno določbo:
»65. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o interventnih ukrepih za pomoč
gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 – ZIUPGT (Uradni
list RS, št. 112/21) vsebuje naslednjo končno določbo:
»51. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje
širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 – ZDUPŠOP
(Uradni list RS, št. 206/21) vsebuje naslednjo končno določbo:
»85. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.