Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o začasnih ukrepih za
omilitev in odpravo posledic COVID-19 obsega:
-
Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 –
ZZUOOP (Uradni list RS, št. 152/20 z dne 23. 10. 2020),
-
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije
COVID-19 – ZIUOPDVE (Uradni list RS, št. 175/20 z dne 27. 11. 2020),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih – ZNB-C
(Uradni list RS, št. 82/21 z dne 24. 5. 2021),
-
Zakon o nujnih ukrepih
na področju zdravstva – ZNUPZ (Uradni list RS, št. 112/21 z dne 13. 7.
2021),
-
Odločbo o ugotovitvi, da je 104. člen Zakona o začasnih ukrepih za
omilitev in odpravo posledic COVID-19 v neskladju z Ustavo (Uradni list RS, št.
167/21 z dne 22. 10. 2021),
-
Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev,
obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 – ZDUPŠOP (Uradni list RS,
št. 206/21 z dne 29. 12. 2021),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1O
(Uradni list RS, št. 18/23 z dne 13. 2. 2023).
ZAKON
O ZAČASNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC
COVID-19 (ZZUOOP)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 6)
PRVI DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se zaradi omilitve in odprave posledic
nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: COVID-19) spreminjajo in
dopolnjujejo določbe:
1.
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti
(Uradni list RS, št. 64/17 in 73/19),
2.
Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list
RS, št. 65/00, 47/15 in 31/18),
3.
Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in
omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št.
49/20 in 61/20),
4.
Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije
COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20).
(2) S tem zakonom se odstopa od določb naslednjih zakonov:
1.
Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP in 142/20),
2.
Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12 in
61/20 – ZDLGPE) in Zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne
stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika
Slovenija (Uradni list RS, št. 54/17 in 16/20 – ORZIUFSZZ7),
3.
Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list
RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10
– ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 –
ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ,
64/17 – ZZDej-K in 36/19),
4.
Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15,
23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1 in 104/20),
5.
Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno
besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ in
65/17),
6.
Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 –
uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12,
54/15 in 11/18),
7.
Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in
omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št.
49/20 in 61/20),
8.
Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 –
odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19,
28/19 in 66/19).
(3) S tem zakonom se določajo tudi začasni ukrepi za omilitev
in odpravo posledic COVID-19 na področju zdravstva, dela, socialnega varstva,
gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in
pravosodja, kmetijstva, gospodarstva in prehrane, infrastrukture in obrambe.
DRUGI DEL
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV
1. ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENI
DEJAVNOSTI
2. člen
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni
dejavnosti (Uradni list RS, št. 64/17 in 73/19) se v 38. členu v prvem odstavku
beseda »treh« nadomesti z besedo »štirih«.
3. člen
V 39. členu se v drugem odstavku beseda »treh« nadomesti z
besedo »petih«.
2. ZAKON O ZBIRKAH PODATKOV S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA
VARSTVA
4. člen
V Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva
(Uradni list RS, št. 65/00, 47/15 in 31/18) se za 14.d členom dodata novo
VI.a poglavje in 14.e člen, ki se glasita:
»VI.a NADZOR
14.e člen
Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravlja inšpektorat,
pristojen za zdravje.
Inšpektorat, pristojen za zdravje, opravlja nadzor nad
določbami prvega in drugega odstavka 8. člena, 14.b člena ter prvega, drugega
in petega odstavka 14.č člena tega zakona.«.
3. ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE
COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO
5. člen
V Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije
COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list
RS, št. 49/20 in 61/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP) se v 90. členu v prvem
odstavku besedilo »do 15. novembra 2020« nadomesti z besedilom »do
31. decembra 2021«.
4. ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO
POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19
6. člen
V Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo
posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20; v nadaljnjem besedilu:
ZIUOOPE) se v 10. členu doda besedilo, ki se glasi: »Vlada Republike Slovenije
lahko ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa s
sklepom, ki ga izda najpozneje do 20. decembra 2020, podaljša za obdobje v
skupnem trajanju največ šest mesecev, vendar ne dlje kot do 30. junija
2021, pod pogojem, da bo Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1
in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020 str. 1) podaljšan v leto
2021.«.
7. člen
V 36. členu se v četrtem odstavku za besedo »ter« doda
besedilo »razen v primeru, ko gre za pomoč za zagotovitev večje letalske
povezljivosti Republike Slovenije in so upravičenci podjetja s sedežem ali
poslovno enoto izven Republike Slovenije«.
8. člen
V 56. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek,
ki se glasi:
»(4) Vlada Republike Slovenije lahko ukrep iz prvega in
drugega odstavka tega člena s sklepom podaljša za obdobje največ šest mesecev.
Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
9. člen
V 66. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek,
ki se glasi:
»(5) Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve iz tretjega
odstavka tega člena je oproščen plačila davkov in prispevkov.«
TRETJI DEL
ODSTOP OD DOLOČB DOLOČENIH ZAKONOV
1. ZAKON O NALEZLJIVIH BOLEZNIH
10. člen
(prenehal
veljati)
11. člen
(prenehal
veljati)
12. člen
(prenehal
veljati)
13. člen
(predlog NIJZ oziroma Policije kot dokaz v postopku
uveljavljanja pravic po zakonu, ki ureja interventne ukrepe za pripravo na
drugi val COVID-19)
Predlogi NIJZ oziroma Policije za napotitev v karanteno,
glede katerih ministrstvo, pristojno za zdravje, na dan uveljavitve tega zakona
še ni odločilo, od izdaje predloga pa je minilo več kot sedem dni, služijo kot
dokaz v postopku uveljavljanja pravice do nadomestila plače ali drugih pravic
iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva v skladu z zakonom, ki ureja
interventne ukrepe za pripravo na drugi val COVID-19. V teh primerih
ministrstvo, pristojno za zdravje, odločb o odreditvi karantene ne izda.
14. člen
(1) Policija za izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja
COVID-19, ki jih določa Vlada v skladu z ZNB, in se nanašajo na prihode oseb iz
držav, v katerih obstaja možnost okužbe s COVID-19, vzpostavi evidenco oseb, ki
prestopajo zunanjo mejo, in oseb, ki prestopajo notranjo mejo na kontrolnih
točkah v času njihovega obratovanja, če je bila oseba pri prestopu notranje
meje preverjena v policijskih evidencah.
(2) V evidenci se zbirajo podatki, ki se pridobijo s
preverjanjem dokumentov za prestop meje, in sicer:
-
osebno ime,
-
rojstni podatki (dan, mesec in leto rojstva),
-
spol,
-
državljanstvo,
-
vrsta in številka dokumenta, s katerim oseba prehaja državno mejo,
-
datum in ura vstopa v Republiko Slovenijo in
-
naziv vstopnega mejnega prehoda ali kontrolne točke.
(3) Podatki se v evidenci hranijo 14 dni od vpisa in se po
preteku tega roka avtomatsko izbrišejo.
(4) Vse pravice oseb, katerih podatki so v evidenci in niso
urejene s tem zakonom, se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo
osebnih podatkov.
(5) Ukrep iz tega člena velja do prenehanja razlogov zanj,
kar ugotovi Vlada s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
15. člen
Ne glede na 46.a člen ZNB inšpekcijski nadzor nad izvajanjem
ukrepov iz prvega odstavka 39. člena ZNB opravljajo:
1.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri opravljanju
gostinske dejavnosti,
2.
Tržni inšpektorat Republike Slovenije pri opravljanju trgovinske
dejavnosti,
3.
Inšpektorat za infrastrukturo v javnem potniškem prometu,
4.
Inšpektorat za šolstvo in šport v vzgojno-izobraževalnih zavodih in pri
izvajanju organizirane športne dejavnosti, nad vsemi osebami prisotnimi v
vzgojno-izobraževalnih zavodih in na območju športnih prireditev,
5.
Inšpektorat Republike Slovenije za delo v delovnem okolju delodajalca,
6.
Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in
ribištvo pri nadzoru izvrševanja predpisov s področja kmetijstva, gozdarstva,
vinarstva, lovstva in ribištva,
7.
Urad Republike Slovenije za kemikalije glede ustreznosti, učinkovitosti,
dostopnosti na trgu in uporabe razkužil v zaprtih javnih krajih oziroma
prostorih in skupnih prostorih večstanovanjskih stavb, kjer je določeno obvezno
razkuževanje rok,
8.
Policija.
15.a člen
Ne glede na določbo 46.a člena ZNB nadzor nad izvajanjem
ukrepa iz 39. člena ZNB, pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora iz
svoje pristojnosti oziroma nalog in pooblastil Policije, poleg Zdravstvenega
inšpektorata Republike Slovenije opravljajo tudi:
-
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo
rastlin,
-
Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in
ribištvo,
-
Tržni inšpektorat Republike Slovenije,
-
Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo,
-
Inšpektorat Republike Slovenije za delo,
-
Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport,
-
Inšpektorat za javni sektor,
-
Urad Republike Slovenije za kemikalije in
-
Policija.
16. člen
Pri izvajanju nadzora nad ukrepi iz prejšnjega člena ima
pristojni inšpektor pravico in dolžnost:
-
prepovedati gibanje osebam, za katere se ugotovi ali sumi, da so zbolele
za določeno nalezljivo boleznijo;
-
prepovedati oziroma omejiti zbiranje ljudi po šolah, kinodvoranah,
javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja
nalezljive bolezni;
-
omejiti ali prepovedati promet posameznih vrst blaga in izdelkov ter
prepovedati opravljanje dejavnosti;
-
odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z
zakonom ali drugim predpisom.
17. člen
(1) Ne glede na 53.g člen ZNB so za vodenje prekrškovnega
postopka in izrekanje glob po ZNB pristojne inšpekcije iz 15. in 15.a člena
tega zakona.
(2) Policija in občinsko redarstvo sta za vodenje
prekrškovnega postopka in izrekanje glob po ZNB pristojna, če pri izvajanju
svojih izvirnih pristojnosti ugotovita kršitve ukrepov iz 2., 3. in 4. točke
prvega odstavka 39. člena ZNB.
18. člen
Ne glede na 10. točko prvega odstavka 54. člena ZNB se z
globo od 4.000 do 100.000 eurov kaznuje za prekršek pravna oseba, če ravna v
nasprotju s 1., 2,. 3. ali 4. točko prvega odstavka 39. člena ZNB.
2. ZAKON O PREPREČEVANJU ZAMUD PRI PLAČILIH IN ZAKON O
INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAGOTOVITEV FINANČNE STABILNOSTI JAVNIH ZDRAVSTVENIH
ZAVODOV, KATERIH USTANOVITELJ JE REPUBLIKA SLOVENIJA
19. člen
(1) Ne glede na 11. člen Zakona o preprečevanju zamud pri
plačilih (Uradni list RS, št. 57/12 in 61/20 – ZDLGPE; v nadaljnjem besedilu:
ZPreZP-1) ter 9. in 20. člen Zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev
finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je
Republika Slovenija (Uradni list RS, št. 54/17 in 16/20 – ORZIUFSZZ7) je za
javne zdravstvene zavode, razen za zavode s področja lekarniške dejavnosti,
plačilni rok 60 dni.
(2) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.
Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih
mesecev.
3. ZAKON O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM
ZAVAROVANJU
20. člen
(1) Ne glede na 29., 31. in 35. člen Zakona o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12
– ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 –
ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K in
36/19, v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ), tretji in osmi odstavek 137. ter prvi
odstavek 167. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13,
78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 –
ZPosS in 81/19; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) in 54. člen Zakona o pacientovih
pravicah (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17) je lahko delavec odsoten z dela
zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda
izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne delovne dni v kosu (v nadaljnjem
besedilu: kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni), in sicer največ enkrat v
posameznem koledarskem letu.
(2) Delavec o vsakokratni kratkotrajni odsotnosti zaradi
bolezni pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti. Delavec
v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati
pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja.
(3) Če izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je ta
tudi po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še nadalje
neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da v
tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni
izkoriščena. Šteje se, da je pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi
bolezni izkoriščena tudi, kadar je koriščena manj kot tri zaporedne delovne
dni. Nadomestilo za čas začasne odsotnosti z dela se od prvega dne odsotnosti z
dela zagotavlja v skladu v skladu s 137. členom ZDR-1 in določbami ZZVZZ.
(4) Nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi
bolezni se obračuna v višini nadomestila, ki ga delodajalec obračuna in plača
delavcu zaradi bolezni v skladu z osmim odstavkom 137. člena ZDR-1. Zavod za
zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) povrne
delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za
povračilo nadomestila. Delodajalec vloži zahtevo iz prejšnjega stavka v
elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa iz tega
člena. Nadomestila se ZZZS povrnejo iz proračuna Republike Slovenije.
(5) Postopek vlaganja zahteve iz prejšnjega odstavka
podrobneje določi ZZZS.
(6) Nadomestilo iz četrtega odstavka tega člena se ne
izplača, če delavec ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
(7) Nadzor nad izvajanjem ukrepa iz tega člena opravlja ZZZS.
(8) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020.
Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih
mesecev.
4. ZAKON O SODIŠČIH
21. člen
Ne glede na 48. člen Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št.
94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12
– ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1 in
104/20; v nadaljnjem besedilu: ZS) oseba, izvoljena na podlagi Razpisa volitev
sodnikov porotnikov delovnih in socialnega sodišča (Uradni list RS, št. 73/20),
poda prisego pisno. Šteje se, da ta oseba nastopi dolžnost sodnika porotnika s
trenutkom, ko sodišče prejme njegovo podpisano prisego v besedilu iz 48. člena
ZS, kar ugotovi predsednik Višjega delovnega in socialnega sodišča.
5. ZAKON O VISOKEM ŠOLSTVU
22. člen
Ne glede na določbo sedmega odstavka 32. člena Zakona o
visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12
– ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ in 65/17; v
nadaljnjem besedilu: ZViS) lahko visokošolski zavodi za študijsko leto
2020/2021 sprejmejo spremembe obveznih sestavin študijskih programov iz pete,
šeste, sedme, devete, desete in enajste alineje tretjega odstavka 35. člena
ZViS, ki začnejo veljati že v študijskem letu 2020/2021 za vse vpisane študente
ne glede na določbo prve alineje prvega odstavka 66. člena ZViS.
23. člen
(1) Ne glede na določbe šestega odstavka 72.e člena ZViS se
kazalniki v letu 2021 ne upoštevajo. V letu 2021 so sredstva variabilnega dela
temeljnega stebra financiranja zavoda (v nadaljnjem besedilu: v-TSF-Z) enaka
v-TSF-Z sredstvom leta 2020, povečanim za indeks povečanja variabilnih sredstev
temeljnega stebra financiranja (v-TSF).
(2) Ne glede na določbi tretje alineje desetega odstavka in
enajstega odstavka 72.e člena ZViS se v letu 2021 upad študijske dejavnosti ne
upošteva.
6. ZAKON O IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ
24. člen
(1) Ne glede na prvi in drugi odstavek 18. člena Zakona o
izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15 in 11/18; v
nadaljnjem besedilu: ZIKS-1) se novi postopki za pozivanje obsojencev na
prestajanje kazni zapora in oseb, ki jim je odrejen nadomestni zapor, na
prestajanje nadomestnega zapora ne začnejo, že začeti postopki pa se ustavijo.
(2) Ukrep iz tega člena traja do 30. novembra 2020,
Vlada pa ga lahko s sklepom največ dvakrat podaljša, vsakokrat za obdobje dveh
mesecev.
25. člen
(1) Ne glede na prvi odstavek 79. člena ZIKS-1 lahko
generalni direktor uprave premesti obsojenca iz enega v drug zavod ali v
oddelek drugega zavoda, po uradni dolžnosti tudi, če je to potrebno zaradi
preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2.
(2) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020.
Vlada lahko ta ukrep s sklepom podaljša za obdobje treh mesecev.
26. člen
(1) Ne glede na prvi in drugi odstavek 81. člena ZIKS-1 lahko
direktor zavoda po uradni dolžnosti premesti obsojenca v drug oddelek znotraj
zavoda tudi, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2,
ne glede na režim prestajanja kazni.
(2) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020.
Vlada lahko ta ukrep s sklepom podaljša za obdobje treh mesecev.
27. člen
(1) Ne glede na prvi odstavek 82. člena ZIKS-1 lahko direktor
zavoda za prestajanje kazni zapora po uradni dolžnosti prekine prestajanje
kazni zapora obsojencu tudi, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja
virusa SARS-CoV-2, za čas enega meseca, kadar ne obstajajo varnostni zadržki.
Trajanje prekinitve kazni zapora se lahko obsojencu podaljšuje dokler obstaja
razlog za prekinitev.
(2) Pri presoji varnostnega zadržka se upoštevajo vse
okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni
zapora, kot so: osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost
izmikanju nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način
storitve kaznivega dejanja, odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje
storjeno, zlasti oškodovancev, način nastopa kazni in mogoče odprti kazenski
postopki.
(3) Zoper odločbo direktorja je dovoljena pritožba, ki ne
zadrži njene izvršitve.
(4) Obsojenec se v času trajanja prekinitve prestajanja kazni
iz razloga preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2 ne more prostovoljno vrniti v
zavod.
(5) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020.
Vlada lahko ta ukrep s sklepom podaljša za obdobje treh mesecev.
28. člen
(1) Ne glede na čas predčasnega odpusta, določen v prvem
odstavku 108. člena ZIKS-1, lahko direktor zavoda za prestajanje kazni zapora,
ob izpolnjevanju pogojev iz tega člena, predčasno odpusti obsojenca zaradi
preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2 največ šest mesecev pred iztekom kazni.
(2) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020.
Vlada lahko ta ukrep s sklepom podaljša za obdobje treh mesecev.
7. ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE
COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO
29. člen
(1) Ne glede na drugi odstavek 40. člena ZIUZEOP se vrednost
nepremičnega premoženja, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja
nepremičnin, kot je nepremičninam v registru nepremičnin določena na dan
26. marca 2020, in podatki o nepremičninah, ki so za nepremičnine
evidentirani v registru nepremičnin na dan 26. marca 2020, pri
uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, za potrebe ugotavljanja materialnega
položaja vlagatelja in oseb, ki se upoštevajo poleg vlagatelja, v skladu z Zakonom
o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11,
40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO,
57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17,
77/18 in 47/19; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS) in Zakonom o socialno varstvenih
prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18
in 73/18), upoštevajo do dneva pripisa posplošenih vrednosti v evidenco
vrednotenja na podlagi uredbe iz 20. člena Zakona o množičnem vrednotenju
nepremičnin (Uradni list RS, št. 77/17, 33/19 in 66/19; v nadaljnjem besedilu:
ZMVN-1), ki sledi Uredbi o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni
list RS, št. 22/20).
(2) Ne glede na tretji odstavek 40. člena ZIUZEOP se v
obdobju od 26. marca 2020 do dneva pripisa posplošenih vrednosti v
evidenco vrednotenja na podlagi uredbe iz 20. člena ZMVN-1, ki sledi Uredbi o
določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20), v
posebnem javnem vpogledu v distribucijskem sistemu Geodetske uprave Republike
Slovenije pri posamezni nepremičnini informativno izkazuje podatek o njeni
posplošeni tržni vrednosti, določeni na dan 26. marca 2020.
30. člen
(1) Ne glede na prvi odstavek 41. člena ZIUZEOP se podatki
evidence vrednotenja začnejo javno izkazovati na dan, določen z uredbo iz 20.
člena ZMVN-1, ki sledi Uredbi o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin
(Uradni list RS, št. 22/20).
(2) Ne glede na drugi odstavek 41. člena ZIUZEOP se
pošiljanje potrdil lastnikom nepremičnin po dnevu začetka javnega izkazovanja
podatkov v evidenci vrednotenja v skladu s prvim odstavkom 41. člena ZIUZEOP ne
izvede.
(3) Ne glede na tretji odstavek 41. člena ZIUZEOP lahko
lastniki nepremičnin vloge za uveljavljanje posebnih okoliščin v skladu s IV.
poglavjem ZMVN-1 vložijo naslednji dan po uveljavitvi uredbe iz 20. člena
ZMVN-1, ki sledi Uredbi o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni
list RS, št. 22/20).
31. člen
Ne glede na 82. člen ZIUZEOP se plačilni rok 60 dni ne
uporabi v primeru, ko dolžnik ni gospodarski subjekt iz prvega odstavka 6.
člena ZPreZP-1.
8. ZAKON O DOHODNINI
32. člen
Ne glede na 24. člen Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št.
13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF,
75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15,
63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) se od dohodkov,
prejetih na podlagi pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, razen od
nadomestil plače oziroma izgubljenega zaslužka ter razen od dohodkov za čas
opravljanja službe v policiji, ne plačuje dohodnine.
33. člen
(1) Ne glede na 39. člen ZDoh-2 se plačila delodajalca za
testiranje delojemalcev na SARS-CoV-2, na katera jih napoti delodajalec, ne
štejejo za boniteto.
(2) Ukrep iz tega člena velja do 30. junija 2021. Vlada
lahko ta ukrep podaljša še za obdobje šest mesecev.
ČETRTI DEL
ZAČASNI UKREPI
I. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU ZDRAVSTVA
1. NACIONALNI RAZPIS ZA IZBOLJŠEVANJE DOSTOPNOSTI DO
ZDRAVSTVENIH STORITEV
34. člen
(prenehal
veljati)
35. člen
(prenehal
veljati)
36. člen
(prenehal
veljati)
2. SOFINANCIRANJE OBVEZNE ENOMESEČNE STRATEŠKE ZALOGE
OSEBNE VAROVALNE OPREME
37. člen
(sofinanciranje obvezne strateške zaloge osebne varovalne
opreme)
(1) Za namen preprečevanja širjenja in odpravo posledic
COVID-19 se iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev, prejetih iz
proračuna Evropske unije, zagotavlja sofinanciranje enkratne vzpostavitve
obvezne enomesečne strateške zaloge osebne varovalne opreme javnim zdravstvenim
zavodom in izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki opravljajo zdravstveno
dejavnost v mreži javne zdravstvene službe, razen izvajalcev iz prvega odstavka
81. člena tega zakona.
(2) Višino najvišjega obsega sredstev sofinanciranja po
posameznih izvajalcih iz prejšnjega odstavka s sklepom določi minister,
pristojen za zdravje, pri čemer se zahteva neprekinjeno izvajanje dejavnosti
izvajalca in upošteva tveganje za prenos okužbe z virusom SARS-CoV-2.
(3) Vrsta in količina opreme iz prvega odstavka tega člena se
določi glede na vrsto in obseg zdravstvene dejavnosti, ki jo izvajalec iz
prvega odstavka tega člena opravlja.
(4) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.
Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih
mesecev.
3. NEPOSREDNO SOFINANCIRANJE MEDICINSKE OPREME IN UKREPOV
NA PODROČJU JAVNEGA ZDRAVJA
38. člen
(neposredno sofinanciranje medicinske opreme in ukrepov na
področju javnega zdravja)
(1) Za namen preprečevanja širjenja in odprave posledic
COVID-19 se iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev, prejetih iz
proračuna Evropske unije, javnim zdravstvenim zavodom zagotavlja sofinanciranje
nakupa medicinske opreme za izvajanje ukrepov za omejevanje in preprečevanje širjenja
ter za zdravljenje okužbe z virusom SARS-CoV-2.
(2) Oprema iz prejšnjega odstavka zajema ključno opremo,
neposredno povezano z obvladovanjem bolezni COVID-19, in se sme uporabljati le
za izvajanje zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe.
(3) Višino najvišjega obsega sredstev sofinanciranja po
posameznih zavodih iz prvega odstavka tega člena s sklepom določi minister,
pristojen za zdravje. Za določitev višine najvišjega obsega sofinanciranja
opreme iz prvega odstavka tega člena se upošteva obseg prihodkov iz naslova
izvajanja javne zdravstvene službe.
(4) Za obvladovanje večjega števila pacientov, obolelih za
COVID-19, in odpravljanje posledic epidemije se zagotovi financiranje iz
proračuna Republike Slovenije in ali sredstev, prejetih iz proračuna Evropske
unije, za krepitev kadrovskih zmogljivost, opreme in informacijske podpore
epidemiološki službi na NIJZ, vključno z vzpostavitvijo mobilnih enot za odvzem
vzorcev, za zagotavljanje spremljanja posledic COVID-19, podporo starejšim in
ranljivim skupinam, izvajanje ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov na
duševno zdravje ter za informiranje in ozaveščanje prebivalcev o COVID-19.
(5) V sezoni 2020/2021 se stroški prostovoljnega cepljenja
proti sezonski gripi za zavarovane osebe obveznega zdravstvenega zavarovanja
krijejo iz proračuna Republike Slovenije. Izvajalci, ki so pogodbeni partnerji
ZZZS, zahtevke za povračilo stroškov cepljenja, opravljena v preteklem mesecu,
posredujejo ZZZS do desetega dne v mesecu, na njihovi podlagi pa ZZZS posreduje
do 15. dne v mesecu zahtevek ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ki izvrši
plačilo zahtevka ZZZS naslednji dan po njegovem prejemu. ZZZS izvajalcem izvede
povračilo stroškov cepljenja v 15 dneh od prejema sredstev ministrstva,
pristojnega za zdravje. Zahtevki izvajalcev za povračilo stroškov cepljenja, ki
niso posredovani ZZZS do desetega dne v mesecu za cepljenja, opravljena v
preteklem mesecu, se vključijo v naslednji zahtevek ZZZS. Izvajalci, ki niso
pogodbeni partnerji ZZZS, posredujejo zahtevke za povračilo stroškov cepljenja,
opravljena v preteklem mesecu, do desetega dne v mesecu ministrstvu,
pristojnemu za zdravje, ki plačilo izvrši do 25. dne v mesecu. Za zahtevke
izvajalcev za povračilo stroškov cepljenja, ki niso posredovani do desetega dne
v mesecu, se povračilo izvrši skupaj z naslednjim povračilom stroškov. Začetek
sezone 2020/2021 predstavlja 1. september 2020, konec sezone pa je vezan
na veljavnost tega ukrepa. Cena cepljenja je enotna za vse izvajalce in jo s
sklepom določi minister, pristojen za zdravje. Drugi, tretji in četrti stavek
tega odstavka se smiselno uporabljajo za plačilo stroškov cepiva.
(6) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021,
razen ukrep iz četrtega odstavka tega člena, ki velja od 1. junija 2020 do
31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom
največ za obdobje šestih mesecev.
4. DODELITEV SREDSTEV ZA IZVEDBO PROJEKTOV IN PROGRAMOV
ZA ODPRAVO POSLEDIC COVID-19
39. člen
(dodelitev sredstev za izvedbo projektov in programov s
področja zdravstva)
(1) Zaradi nujnosti izvedbe programov, projektov ali operacij
v okviru ukrepov, ki bodo prispevali h krepitvi in odpornosti zdravstva ter
zajezitvi in odpravi posledic COVID-19, lahko ministrstvo, pristojno za
zdravje, izvede postopke za dodelitev sredstev iz proračuna Republike Slovenije
oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije (React-EU,
Mehanizem za okrevanje in odpornost, Operativni program 2014-2020), in sicer:
-
javni poziv,
-
javni razpis,
-
sklenitev neposredne pogodbe.
(2) Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko začne postopek
iz prejšnjega odstavka, če:
-
so izpolnjeni pogoji za prevzemanje obveznosti, ki jih določa zakon, ki
ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, oziroma odlok, s katerim se
sprejme občinski in drugi proračun, ter drugi predpisi in
-
je bila v primerih, ko se sredstva dodeljujejo na podlagi javnega
razpisa ali javnega poziva, imenovana strokovna komisija.
(3) Minister, pristojen za zdravje, v pozivu oziroma razpisu
iz prvega odstavka tega člena določi namen, predmet in postopek izvedbe poziva
oziroma razpisa.
(4) Za izvedbo javnega poziva se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja javne finance.
(5) Javni razpis iz prvega odstavka tega člena se objavi na
spletnih strani ministrstva, pristojnega za zdravje, in v Uradnem listu
Republike Slovenije. Javni poziv se objavi na spletni strani ministrstva,
pristojnega za zdravje.
(6) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.
Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih
mesecev.
5. IZPAD PROGRAMA ZARADI ZAGOTAVLJANJA PROSTOROV IN KADRA
40. člen
(zagotavljanje sredstev zaradi izpada programa zaradi
zagotavljanja prostorov in kadra)
(1) Javnim zdravstvenim zavodom, ki opravljajo zdravstveno
dejavnost na sekundarni in terciarni ravni in so zaradi obravnave pacientov,
obolelih za COVID-19, morali prilagoditi svoje prostore za izvajanje
zdravstvene dejavnosti in način izvajanja programa zdravstvene dejavnosti ter
jim je bilo zato začasno onemogočeno običajno izvajanje pogodbenih obveznosti z
ZZZS, se povrnejo sredstva v višini 80 odstotkov razlike med polno vrednostjo
mesečnega dogovorjenega pogodbenega programa (brez ločeno zaračunljivih
materialov in storitev) in poročano vrednostjo programa v obdobju, za katerega
se uveljavlja zahtevek, ki so jo izvajalci sporočili ZZZS v tekočih cenah,
zagotavlja iz proračuna Republike Slovenije.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka uveljavljajo le javni
zdravstveni zavodi, aktivirani za sprejem pacientov, obolelih za COVID-19, ali
imajo hospitalizirane paciente s COVID-19, in sicer za obdobje od
1. junija 2020 do 31. oktobra 2021 in za dejavnost, ki:
-
se običajno izvaja v prostorih, ki so bili izpraznjeni za namen
zdravljenja pacientov s COVID-19, oziroma
-
je prilagodila izvajanje svoje dejavnosti zaradi obravnave pacientov,
obolelih za COVID-19, oziroma
-
je utrpela več kot 30 odstotni primanjkljaj zdravstvenih delavcev
oziroma zdravstvenih sodelavcev zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni
COVID-19 oziroma izrečene karantene ali njihove premestitve na druga delovišča.
Primanjkljaj iz prejšnjega stavka se ugotavlja kot povprečna prisotnost na delu
znotraj dejavnosti v obdobju enega meseca.
Sredstva iz
prejšnjega odstavka se lahko uveljavlja le za koledarski mesec, v katerem so
izpolnjeni en ali več pogojev iz tega odstavka.
(3) Zavod iz prejšnjega odstavka vloži obrazloženo vlogo s
priloženimi dokazili pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, najpozneje en
mesec pred predvidenimi izplačili zahtevkov iz četrtega odstavka tega člena.
Sestavni del vloge je tudi opredelitev programa, dogovorjenega po pogodbi z
ZZZS, pri katerem je prišlo do izpada programa. O upravičenosti vložene vloge s
sklepom odloči minister, pristojen za zdravje.
(4) Zahtevek za izplačilo sredstev z dokazili (tj.
informacija ZZZS o vrednosti nerealiziranega programa iz prvega in drugega
odstavka tega člena) se vloži pri ministrstvu, pristojnem za zdravje,
najpozneje:
-
po zaključenem končnem letnem obračunu ZZZS za leto 2020 in se izplača
najpozneje do 31. marca 2021;
-
do 30. novembra 2021 za leto 2021 in se izplača najpozneje do konca
leta 2021.
(5) Sredstva iz prvega odstavka tega člena se ne upoštevajo
pri končnem letnem obračunu, ki ga za pogodbene partnerje izvede ZZZS.
(6) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.
Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih
mesecev.
6. IZVAJANJE MIKROBIOLOŠKIH PREISKAV
41. člen
(izvajanje mikrobioloških preiskav na virus SARS-CoV-2)
(1) Za izvajanje mikrobioloških preiskav na virus SARS-CoV-2
se določijo:
-
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano s svojimi oddelki in
dislociranimi enotami,
-
Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v
Ljubljani.
(2) Financiranje preiskav iz prejšnjega in petega odstavka
tega člena, dodatnih kadrovskih zmogljivosti, laboratorijske opreme, prevoza
vzorcev in informacijske podpore za izvajanje preiskav iz prejšnjega in petega
odstavka tega člena se zagotavlja iz proračuna Republike Slovenije in iz
sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
(3) Izvajalci zahtevke za povračilo stroškov preiskav iz
prvega in petega odstavka tega člena, skupaj z dokazili, posredujejo ZZZS
najpozneje do petega dne v mesecu za pretekli mesec. Izvajalci ne smejo
uveljavljati tistih stroškov, za katere so, na podlagi sprejetih interventnih
predpisov, povezanih z epidemijo, povračilo iz proračuna Republike Slovenije že
zahtevali. ZZZS zahtevek za povračilo upravičenih stroškov posreduje
ministrstvu, pristojnemu za zdravje, najpozneje do 15. dne v mesecu, v katerem
je prejel zahtevek.
(4) Sredstva iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo za
izvajanje zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko mikrobiološke
preiskave na virus SARS-CoV-2 neposredno pri pacientu opravljajo tudi izvajalci
zdravstvene dejavnosti, ki jih s sklepom določi minister, pristojen za zdravje.
Izvajalci zdravstvene dejavnosti rezultate testov v obliki, ki jo določi NIJZ,
posredujejo v Centralni register podatkov o pacientih. Navedeni izvajalci lahko
uporabljajo le teste, ki jih predhodno odobri strokovna skupina infektologov in
mikrobiologov, ki jo imenuje minister, pristojen za zdravje.
(6) ZZZS upravičenim izvajalcem iz prvega in petega odstavka
tega člena izvede povračilo sredstev 30. dan od prejema zahtevka. Ministrstvo,
pristojno za zdravje, izvrši plačilo zahtevka, ki ga prejme od ZZZS 10. dan po
njegovem prejemu. Če ministrstvo, pristojno za zdravje, sredstev v roku ne
nakaže ZZZS, ZZZS povrne sredstva upravičenim izvajalcem v desetih dneh od
prejema sredstev od ministrstva, pristojnega za zdravje.
(7) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.
Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih
mesecev.
7. DELOVANJE STALNEGA KOORDINACIJSKEGA TELESA
42. člen
(delovanje stalnega koordinacijskega telesa)
(1) Za potrebe podpore socialno varstvenim zavodom za
ustrezno ukrepanje za preprečevanje in zajezitev oziroma obvladovanje
respiratornih nalezljivih bolezni v socialno varstvenih zavodih se v
ministrstvu, pristojnem za zdravje, vzpostavi stalna delovna skupina
koordinatorjev za preprečevanje in obvladovanje okužb z virusom SARS-CoV-2 in
drugimi nalezljivimi respiratornimi boleznimi pri izvajalcih v mreži javne
službe na področju socialnega varstva. Prejšnji stavek se smiselno uporabi za
namen podpore javnim zdravstvenim zavodom.
(2) Minister, pristojen za zdravje, s sklepom določi delovne
naloge delovne skupine.
(3) Sredstva za delovanje delovne skupine iz prejšnjega
odstavka se zagotavljajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali
sredstev, prejetih iz proračuna Evropske unije.
(4) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.
Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih
mesecev.
8. NASTANITVENE ZMOGLJIVOSTI ZA POTREBE IZVAJANJA UKREPA
OSAMITVE (IZOLACIJE) IN KARANTENE NA DOMU
43. člen
(nastanitvene zmogljivosti za potrebe izvajanja ukrepa
osamitve (izolacije) in karantene na domu)
(1) Vlada zagotovi nastanitvene zmogljivosti za osebe, ki na
naslovu svojega stalnega ali začasnega prebivališča ali drugem primernem
prostoru ne morejo zagotoviti izvajanja ukrepa osamitve (izolacije) v skladu z
18. členom ZNB ali karantene na domu v skladu z 10. členom tega zakona.
(2) Nastanitvene zmogljivosti iz prejšnjega odstavka so
namenjene osebam, ki so pri zadovoljevanju osnovnih in podpornih dnevnih
opravil popolnoma samostojne, zdravstveno stabilne in katerih bivanje na
naslovu stalnega ali začasnega bivališča bi predstavljalo visoko tveganje
prenosa okužbe na druge ranljive skupine prebivalstva (starejše osebe, osebe s
pridruženimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi oziroma imunokompromitirane
osebe), bivanja na drugem primernem prostoru pa ni mogoče urediti.
(3) Utemeljenost nastanitve presoja izbrani osebni zdravnik,
lečeči zdravnik, epidemiolog ali v primeru prehoda državne meje ali notranje
meje Policija na meji.
(4) Spremljanje zdravstvenega stanja oseb, ki bivajo v
nastanitvenih zmogljivostih za osamitev (izolacijo), se zagotovi v skladu z
navodili, ki veljajo za spremljanje zdravstvenega stanja pacientov, pri katerih
je potrjena okužba z virusom SARS-CoV-2, pri čemer spremljanje zdravstvenega
stanja zagotavlja izbrani osebni zdravnik.
(5) Če oseba, ki biva v nastanitvenem objektu za osamitev
(izolacijo), nima izbranega osebnega zdravnika, spremljanje zdravstvenega
stanja zagotovi COVID-19 ambulanta občine, v kateri se nastanitveni objekt
nahaja, oziroma COVID-19 ambulanta sosednje občine.
(6) Izvajalci socialno varstvenih storitev in programov
oziroma drugi izvajalci (npr. azilni dom, študentski dom, krizni center za
otroke, center za begunce), ki v okviru svojih storitev zagotavljajo tudi
nastanitev, prilagodijo način dela glede na epidemiološke razmere v Republiki
Sloveniji in v skladu s tem organizirajo prostore za bivanje, pri čemer ločijo
med osebami, pri katerih je sum na okužbo z virusom SARS-CoV-2, in osebami, pri
katerih je okužba z virusom SARS-CoV-2 potrjena.
(7) Sredstva za nastanitvene zmogljivosti se zagotavljajo iz
sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev prejetih iz proračuna
Evropske unije in zajemajo osnovne stroške bivanja, prehrane, čiščenja in
razkuževanja prostorov, pobiranja in odvoza odpadkov ter zagotavljanja nadzora
nad gibanjem v objektu. Te storitve so za upravičence iz prvega odstavka tega
člena brezplačne.
(8) Ne glede na drugi stavek prejšnjega odstavka lahko tujci,
ki nimajo stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji in jim je
odrejena karantena na domu, karanteno na domu prestajajo na naslovu, kjer
bivajo, pri čemer si sami zagotovijo prevoz v tranzitu, v dogovoru z državo
njihovega bivališča in na lastno odgovornost. Če se odločijo ostati v Republiki
Sloveniji, stroške iz prejšnjega odstavka krijejo sami. Tujcem, ki nimajo
stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji in jim je odrejena
osamitev (izolacija) in nimajo možnosti vrnitve v državo bivališča, se stroške
iz prejšnjega odstavka zagotavlja iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali
sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
(9) Plačilo zdravstvene obravnave oseb, ki jim je odrejen
ukrep osamitve (izolacije), se zagotavlja iz sredstev proračuna Republike
Slovenije ali sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
(10) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.
Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih
mesecev.
44. člen
(prevoz do in od namestitvenega objekta)
(1) Oseba, ki v nastanitvenem objektu biva zaradi izvajanja
ukrepa karantene na domu, zagotovi lastni prevoz do in od nastanitvenega
objekta. Kot lastni prevoz se ne sme uporabiti sredstev javnega potniškega
prometa.
(2) Če oseba iz prejšnjega odstavka prevoza do nastanitvenega
objekta ne more zagotoviti sama, se lahko uredi sanitetni prevoz na način, ki
preprečuje prenos virusa SARS-CoV-2. Prevoz se organizira individualno oziroma
za več oseb, kadar osebe živijo v istem gospodinjstvu.
(3) Osebi, ki v nastanitvenem objektu biva zaradi izvajanja
ukrepa osamitve (izolacije), se zagotovi sanitetni prevoz do nastanitvenega
objekta na način, ki preprečuje prenos virusa SARS-CoV-2. Z istim sanitetnim
vozilom se lahko sočasno organizira prevoz za več oseb, pri katerih je potrjena
okužba na virus SARS-CoV-2.
(4) Utemeljenost prevoza iz tega člena presoja izbrani osebni
zdravnik, lečeči zdravnik ali epidemiolog.
(5) Sanitetne prevoze izvajajo izvajalci, ki imajo ustrezno
dovoljenje ministrstva, pristojnega za zdravje. Izvajalce prevoza s sklepom
določi minister, pristojen za zdravje.
(6) Cena sanitetnega prevoza iz drugega in tretjega odstavka
tega člena se obračuna ob smiselni uporabi pravil, ki veljajo za obračun
stroškov prevoza v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Navedena cena
vključuje tudi vožnjo vozila brez oseb in morebitne druge spremljajoče stroške,
vključno s stroškom čiščenja in razkuževanja vozila. Za določitev razdalje, ki
je podlaga za obračun opravljenih prevozov, se uporablja spletna stran
zemljevidi.najdi.si.
(7) Sredstva za zagotavljanje sanitetnega prevoza iz tega
člena se zagotavljajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev,
pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
(8) Tujci, ki se zaradi izvajanja karantene na domu odločijo
za bivanje v nastanitvenem objektu iz prejšnjega člena in si prevoza do
nastanitvenega objekta ne morejo zagotoviti, stroške tega prevoza krijejo sami.
(9) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.
Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih
mesecev.
45. člen
(davčna obravnava kritih stroškov namestitve in prevoza
zaradi ukrepa osamitve oziroma karantene)
Dohodek v obliki kritja stroškov namestitve oziroma prevoza,
ki ga fizična oseba prejme zaradi zagotovitve nastanitvenih kapacitet oziroma
prevoza ob ukrepu osamitve (izolacije) oziroma karantene, kadar tej osebi iz
utemeljenega razloga ni mogoče določiti osamitve (izolacije) oziroma karantene
na naslovu njenega stalnega ali začasnega prebivališča, v zdravstvenem,
socialno varstvenem ali vzgojno izobraževalnem zavodu oziroma drugem primernem
prostoru, in kadar ta oseba v skladu s predpisi ni dolžna kriti sama teh stroškov,
se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.
9. MOBILNA APLIKACIJA ZA OBVEŠČANJE O STIKIH Z OKUŽENIMI
Z VIRUSOM SARS-CoV-2
46. člen
(mobilna aplikacija)
(1) Zaradi preprečevanja širjenja COVID-19 se vzpostavi in
zagotavlja delovanje prostovoljne mobilne aplikacije za obveščanje oseb o
stikih z drugimi uporabniki, pozitivnimi na virus SARS-CoV-2 (v nadaljnjem
besedilu: mobilna aplikacija).
(2) Zaledni sistem aplikacije se lahko povezuje s centralnim
sistemom, ki ga zagotavlja Evropska komisija z namenom povezave zalednih
sistemov držav članic Evropske unije, ki jih za enake namene zagotavljajo
države članice Evropske unije.
47. člen
(namen)
(1) Namen vzpostavitve in delovanja mobilne aplikacije je:
-
obveščanje uporabnikov mobilne aplikacije, da so bili v upoštevnem stiku
z drugim uporabnikom ene izmed mobilnih aplikacij Evropske unije, ki je bil
pozitiven na virus SARS-CoV-2;
-
obveščanje uporabnikov drugih mobilnih aplikacij držav članic Evropske
unije, da so bili v upoštevnem stiku z drugim uporabnikom teh mobilnih
aplikacij, ki je bil pozitiven na virus SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu:
druge mobilne aplikacije).
(2) Za namen obveščanja javnosti morajo izvajalci storitev,
kot so opredeljeni z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije, na zahtevo
Vlade, če je to potrebno zaradi varovanja javnega zdravja, brezplačno širiti
informacije o ukrepih za varovanje zdravja svojim končnim uporabnikom prek
sredstev, ki jih po navadi sami uporabljajo za komuniciranje s končnimi
uporabniki. Vsebino informacij določi Vlada s sklepom.
48. člen
(zasnova mobilne aplikacije)
(1) Mobilna aplikacija je zasnovana tako, da za namen iz
prejšnjega člena omogoča uporabo informacijskih rešitev za beleženje podatkov o
upoštevnih stikih posameznega uporabnika mobilne aplikacije in drugih mobilnih
aplikacij z drugimi uporabniki mobilne aplikacije in drugih mobilnih aplikacij
na pametnem telefonu posameznega uporabnika.
(2) Mobilna aplikacija omogoča vnos naključno dodeljene
potrditvene kode, preko katere se uporabniku omogoči, da ostalim uporabnikom, s
katerimi je bil v upoštevnem stiku, sporoči, da je pozitiven na virus
SARS-CoV-2.
(3) Mobilna aplikacija ne sme omogočati identifikacije
uporabnika, zbiranja podatkov o njegovi lokaciji in zbiranja njegovih drugih
osebnih podatkov.
(4) Z namenom preprečitve identifikacije uporabnika mobilna
aplikacija uporabniku ob njeni namestitvi dodeli naključno dodeljeni dnevni
ključ.
(5) Mobilna aplikacija lahko omogoča pridobivanje rezultatov
testiranja na virus SARS-CoV-2 iz zalednega sistema aplikacije. Rezultat
testiranja se v zaledni sistem aplikacije sporoči na željo uporabnika
aplikacije, ki je zaprosil za posebno identifikacijsko kodo.
49. člen
(vnos potrditvene kode)
(1) Uporabnik mobilne aplikacije, ki je pozitiven na virus
SARS-CoV-2 in želi to sporočiti drugim uporabnikom mobilne aplikacije ali
drugih mobilnih aplikacij, s katerimi je bil v stiku, v mobilno aplikacijo
vnese naključno dodeljeno potrditveno kodo. Na podlagi vnesene kode mobilna
aplikacija na centralni strežnik prenese naključno dodeljene dnevne ključe
posameznega uporabnika za zadnjih 14 dni. Naključno dodeljena potrditvena koda
za sporočanje okuženosti je enkratna, veljavna tri ure, in se ne hrani, se pa
za namene njene uporabe preračuna v zgoščeno vrednost.
(2) Centralni strežnik iz prejšnjega odstavka je v skupnem
upravljanju ministrstva, pristojnega za zagotavljanje elektronskih storitev
javne uprave, in NIJZ ter služi prenosu informacij o naključno dodeljenih
dnevnih ključih uporabnikov mobilnih aplikacij, ki so bili pozitivni na virus
SARS-CoV-2 in so se strinjali s tem prenosom na telefone drugih uporabnikov
mobilnih aplikacij.
(3) Centralni strežnik iz prvega odstavka izmenjuje podatke o
dodeljenih dnevnih ključih uporabnikov mobilne aplikacije, ki so bili pozitivni
na virus SARS-CoV-2, z drugimi primerljivimi prostovoljnimi aplikacijami za
obveščanje o stikih z okuženimi znotraj Evropske unije. Izmenjava dnevnih
ključev uporabnikov mobilnih aplikacij, ki so bili pozitivni na virus
SARS-CoV-2, se izvaja med mobilnimi aplikacijami, ki delujejo v državah
Evropske unije in so po nadzorovanem postopku vključene v sistem za izmenjavo
dnevnih ključev, ki ga upravlja Evropska komisija.
50. člen
(upoštevni stiki)
Minister, pristojen za zdravje, na podlagi strokovnih izhodišč
NIJZ predpiše ekvivalent oddaljenosti uporabnikov aplikacije pri beleženju
stikov in trajanje stikov med uporabniki ter ostale parametre, ki so potrebni
za izračun tveganja izpostavljenosti virusu SARS-CoV-2.
51. člen
(osebni podatki)
(1) Za namen delovanja mobilne aplikacije se naključno
dodeljeni dnevni ključi tvorijo v operacijskem sistemu pametne mobilne naprave
in se na 15 minut spreminjajo v oddajno kodo. Ta se posreduje drugim
uporabnikom mobilnih aplikacij. Skupna upravljavca aplikacije iz 53. člena
tega zakona te podatke obdelujeta izključno tako, da uporabnikom ponujata
mobilno aplikacijo, s podatki pa ne razpolagata.
(2) Za namene delovanja mobilne aplikacije lahko uporabnik
naključno dodeljeno potrditveno kodo preko mobilne aplikacije potrdi v
centralnem sistemu za potrditev okužbe, pri čemer preko sistema ni mogoče
določiti identitete posameznika.
(3) Za namen delovanja mobilne aplikacije se na centralnem
strežniku hranijo naključno dodeljeni dnevni ključi, ki jih uporabniki,
pozitivni na virus SARS-CoV-2, preko aplikacije posredujejo na strežnik,
mobilna aplikacija drugih uporabnikov pa jih dnevno prevzame za potrebe
izračuna tveganja izpostavljenosti virusu SARS-CoV-2.
(4) Za namen delovanja vseh mobilnih aplikacij se na
evropskem centralnem strežniku hranijo naključno dodeljeni dnevni ključi, ki
jih posredujejo državni centralni strežniki. Državni centralni strežniki
prevzemajo vse okužene ključe iz evropskega centralnega strežnika.
52. člen
(hranjenje podatkov)
(1) Naključno dodeljeni dnevni ključi posameznega uporabnika
se izbrišejo iz mobilne aplikacije na telefonu uporabnika po 14 dneh. Zbrane
oddajne kode drugih uporabnikov, s katerimi je bil uporabnik v stiku, se
izbrišejo v 14 dneh od njihovega zabeleženja.
(2) Naključno dodeljena potrditvena koda se ne hrani, njena
zgoščena vrednost pa se na centralnem sistemu za potrditev okužbe hrani 14 dni.
(3) Naključno dodeljeni dnevni ključi se na centralnem
strežniku hranijo 14 dni in na evropskem centralnem strežniku v skladu s
pravili upravljavca.
(4) Rezultati testiranja se skupaj z zgoščeno vrednostjo
posebne identifikacijske kode na centralnem strežniku hranijo 14 dni.
53. člen
(upravljavca osebnih podatkov)
Podatki iz 51. člena tega zakona se obdelujejo na način, da v
sami aplikaciji ni mogoče sklepati na posameznika, zato skupna upravljavca ne
obdelujeta konkretnih podatkov, temveč sta določena kot skupna upravljavca
celotne aplikacije, in sicer:
-
z vidika določanja namena obdelave podatkov v okviru mobilne aplikacije
in sistema za tvorjenje potrditvenih kod je skupni upravljavec osebnih
podatkov, ki se obdelujejo za namene delovanja mobilne aplikacije, NIJZ,
-
z vidika določanja načina in sredstev obdelave podatkov ter
zagotavljanja infrastrukture za njeno delovanje je skupni upravljavec osebnih
podatkov, ki se obdelujejo za namene delovanja mobilne aplikacije, ministrstvo,
pristojno za zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave.
54. člen
(veljavnost)
Za mobilno aplikacijo, katere vzpostavitev in delovanje ureja
ta zakon, se ne uporabljajo določbe poglavja 4. Mobilna aplikacija za
obveščanje o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2 in osebami, ki jim je bila
odrejena karantena v Zakonu o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val
COVID-19 (Uradni list RS, št. 98/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUPDV).
II. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU DELA
1. ZAČASNA RAZPOREDITEV ZARADI NUJNIH DELOVNIH POTREB
55. člen
(začasna razporeditev zaradi nujnih delovnih potreb)
(1) Izvajalec socialno varstvene storitve institucionalno
varstvo ali izvajalec zdravstvene dejavnosti lahko ne glede na določbe zakona,
ki ureja trg dela, v delu, ki ureja zagotavljanje dela delavcev uporabniku, na
podlagi pisnega sklepa zaposlenega začasno razporedi k drugemu izvajalcu
socialno varstvene storitve institucionalno varstvo ali izvajalcu zdravstvene
dejavnosti v primerih povečanega obsega dela zaradi zagotavljanja ukrepov
preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe COVID-19 (v nadaljnjem besedilu:
začasna razporeditev).
(2) Začasna razporeditev je dopustna na ustrezno delovno
mesto, za katero zaposleni izpolnjuje predpisane pogoje in za katero se zahteva
najmanj enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za
katero ima zaposleni sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter je delo sposoben
opravljati.
(3) Zaposleni se začasno razporedi na podlagi pisnega
dogovora med delodajalcem in izvajalcem, h kateremu je zaposleni začasno
razporejen. Dogovor o začasni razporeditvi vsebuje najmanj:
-
datum začetka opravljanja dela na drugem delovnem mestu,
-
datum prenehanja začasne razporeditve,
-
navedbo delovnega mesta, na katerem bo zaposleni opravljal delo, s
kratkim opisom nalog,
-
kraj opravljanja dela,
-
morebitni dogovor o povračilu nastalih stroškov.
(4) Delodajalec lahko sklene dogovor o začasni razporeditvi
delavca k drugemu izvajalcu, če sam ne izkazuje nujnih delovnih potreb iz
prvega odstavka tega člena. Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko vsem
delodajalcem v mreži javne zdravstvene službe odredi prednostno razporejanje
kadra glede na izkazane potrebe.
(5) Zaposleni je upravičen do dodatka zaradi začasne
razporeditve v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.
(6) Začasna razporeditev predčasno preneha z enostranskim
odstopom delodajalca od dogovora o začasni razporeditvi.
(7) Zaposleni, ki je pred uveljavitvijo tega zakona začasno
opravljal delo pri drugem izvajalcu na podlagi drugega pravnega razmerja, kot
je določeno v prvem odstavku tega člena, je upravičen do dodatka iz petega
odstavka tega člena za obdobje od 1. junija 2020 do uveljavitve tega zakona.
(8) Zaposleni v času začasne razporeditve k drugemu izvajalcu
prejema plačo in povračila stroškov in druge prejemke iz delovnega razmerja pri
delodajalcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Sredstva za
financiranje potnih stroškov in dodatka iz petega in sedmega odstavka tega
člena se delodajalcu povrnejo iz proračuna Republike Slovenije. Zahtevki za
izplačilo sredstev se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za
zdravje, če je delodajalec izvajalec zdravstvene dejavnosti, ali pri ministrstvu,
pristojnem za socialne zadeve, če je delodajalec izvajalec socialno varstvene
storitve institucionalno varstvo. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil
določi minister, pristojen za zdravje, ali minister, pristojen za socialno
varstvo. Izvajalec, h kateremu je zaposleni začasno razporejen, povrne nastale
stroške dela, razen potnih stroškov in dodatka iz petega odstavka tega člena,
delodajalcu, s katerim ima zaposleni sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, če se tako
dogovorita.
(9) Zaposleni ima v času začasne razporeditve pravico do
plače, kot da bi opravljal svoje delo, če je to zanj ugodnejše. V primeru, da
bi bila plača na delovnem mestu, na katerega je zaposleni začasno
prerazporejen, ugodnejša, ima pravico do višje plače.
(10) Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki
urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek iz
petega odstavka tega člena ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas
odsotnosti z dela.
(11) Ne glede na določbe drugega odstavka 149. člena Zakona o
javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo,
65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF) lahko v primeru izpada
kadrovskih zmogljivosti zaradi posledic COVID-19 za uslužbence, ki opravljajo
nujna dela uradnega nadzora v klavnicah, na mejnih kontrolnih točkah in drugih
mestih kontrole, v primeru kužne bolezni živali ali škodljivih organizmov
rastlin ter v primeru zastrupitev s hrano, delodajalec odredi delo izven
omejitev glede oddaljenosti kraja opravljanja dela.
(12) Ukrep iz tega člena velja do 30. junija 2022.
2. DODATEK ZA NEPOSREDNO DELO S PACIENTI OZIROMA
UPORABNIKI, OBOLELIMI ZA COVID-19
56. člen
(dodatek za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki,
obolelimi za COVID-19)
(1) Zaposleni v mreži javne zdravstvene službe in mreži javne
službe na področju socialnega varstva, ki neposredno dela v okolju s COVID-19
pacienti oziroma uporabniki, pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19
oziroma je ta potrjena, in sicer:
1.
v COVID-19 ambulantah,
2.
v COVID-19 oddelkih,
3.
v COVID-19 intenzivnih enotah,
4.
v zobozdravstvenih ambulantah za zdravljenje COVID-19 pacientov,
5.
pri triaži pacientov, pri katerih obstaja sum na COVID-19, v urgentnih
centrih in urgentnih ambulantah,
6.
v sivih conah v urgentnih centrih in urgentnih ambulantah,
7.
v sivih in rdečih conah pri izvajalcih na področju socialnega varstva iz
82. člena tega zakona in izvajalcih iz tretjega odstavka 15. člena Zakona o
socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07
– popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 –
ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19), ki
delajo z uporabnikom obolelim za COVID-19,
8.
na deloviščih za odvzem vzorcev za bris,
9.
opravlja epidemiološke storitve na terenu v sivih in rdečih conah,
10.
opravlja nujno medicinsko pomoč COVID-19 pacientom ali pacientom iz sive
cone,
11.
opravlja nujne reševalne, nenujne reševalne prevoze, sanitetne in
pogodbene prevoze COVID-19 pacientov ali pacientov iz sive cone,
je upravičen do dodatka za neposredno delo s
COVID-19 pacienti, ki znaša 30 odstotkov urne postavke osnovne plače
zaposlenega.
(2) Siva cona je cona, v kateri se obravnava paciente oziroma
uporabnike, za katere obstaja sum na okužbo COVID-19, rdeča cona pa je cona, v
kateri se obravnava paciente oziroma uporabnike, za katere je sum na okužbo
COVID-19 potrjen.
(3) Dodatek za neposredno delo s COVID-19 pacienti se lahko
izplača le za ure dela, ko zaposleni opravlja delo v skladu s prvim odstavkom
tega člena.
(4) Direktor ali oseba, ki pri delodajalcu izvršuje pravice
in dolžnosti delodajalca, sprejme sklep o izplačilu dodatka, v katerem opredeli
delovišča in delovna mesta, na katerih se izvaja delo iz prvega odstavka tega
člena. Zoper sklep o upravičenosti do dodatka ni pritožbe.
(5) Sredstva za financiranje dodatka iz prvega odstavka tega
člena se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Zahtevki za izplačilo
sredstev, ki vključujejo podatek o številu zaposlenih in številu opravljenih
ur, se vložijo pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, če je izvajalec
zdravstvene dejavnosti, ali pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če
je izvajalec na področju socialnega varstva iz 82. člena tega zakona. Način
izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za zdravje,
ali minister, pristojen za socialno varstvo.
(6) Nadzor nad izvajanjem določb tega člena v javnem sektorju
opravlja Inšpektorat za javni sektor v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v
javnem sektorju.
(7) Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki
urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek iz
petega odstavka tega člena ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas
odsotnosti z dela.
(8) Ukrep iz tega člena velja od 1. junija 2020 do
31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom
največ za obdobje šestih mesecev.
3. NADOMESTILO PLAČ DELAVCEM ZARADI ODREJENE KARANTENE
ALI NEMOŽNOSTI OPRAVLJANJA DELA ZARADI VIŠJE SILE ZARADI OBVEZNOSTI VARSTVA,
USTAVITVE JAVNEGA PREVOZA ALI ZAPRTJA MEJ
57. člen
(upravičenci do nadomestil)
(1) Delavec, ki zaradi karantene na domu v skladu s tem
zakonom ne more opravljati dela, je upravičen do nadomestila plače v skladu s
tem zakonom.
(2) Delavec, eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka
na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo
družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in
varuje, in ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica
obveznosti varstva otroka zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne
okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve
vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v
institucionalnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: višja sila zaradi obveznosti
varstva), ali na delo ne more priti zaradi nemožnosti prihoda na delo zaradi
ustavitve javnega prevoza (v nadaljnjem besedilu: višja sila zaradi ustavitve
javnega prevoza) ali zaprtja mej s sosednjimi državami (v nadaljnjem besedilu:
višja sila zaradi zaprtja mej), je upravičen do nadomestila plače v skladu s
tem zakonom.
(3) V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi
karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti
obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole,
otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim
programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami
ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
(4) Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca,
ki zaradi karantene na domu ne more opravljati dela, lahko uveljavlja
delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, če izjavi, da ne
more organizirati dela na domu za delavca, ki je bil v karanteni na domu.
(5) Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila
izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje
sile zaradi obveznosti varstva otroka in zaradi nezmožnosti prihoda na delo
zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.
(6) Ne glede na določbe šestega odstavka 137. člena
ZDR-1 ima delavec v času, ko zaradi višje sile iz prejšnjega odstavka, ne
opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom,
ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz
poslovnega razloga.
58. člen
(časovna omejitev)
(1) Če je delavec napoten v karanteno na domu, prejema
nadomestilo plače iz tega razloga za obdobje, za katero je bil v karanteni na
domu.
(2) Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile
zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali
višje sile zaradi zaprtja mej, prejema nadomestilo plače za obdobje, za katero
je bil otrok v karanteni na domu oziroma dokler so podane okoliščine višje
sile, ki upravičujejo delavčevo odsotnost.
59. člen
(pravice in obveznosti delavcev)
(1) Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali
oranžnem seznamu, in je ob povratku ob prehodu meje v Republiki Sloveniji
napoten v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za
okužbo, in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o
zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico
do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna
razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega
razloga.
(2) Delavec, ki je bil v karanteni na domu v skladu s tem
zakonom po stiku ali sumu stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more
opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj
ne more organizirati dela, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela
za delodajalca, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z
zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja
dela iz poslovnega razloga.
(3) Delavec, ki je bil v karanteni na domu v skladu s tem
zakonom po stiku z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in
zato ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi,
delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do
nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.
(4) Javni uslužbenec, ki je bil napoten v karanteno na domu
zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo zaradi izvajanja nalog
delodajalca v tujini ali zaradi napotitve ali premestitve javnega uslužbenca na
delo v tujino, zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno
pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu,
ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.
(5) Delavec, ki je bil napoten v karanteno na domu zaradi
prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo zaradi odhoda v državo, ki je
na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času karantene na domu,
razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin:
-
smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca
ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
-
smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša,
posvojitelj),
-
rojstva otroka,
-
vabila na sodišče.
Delavec je v tem primeru upravičen do
nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna
razmerja, za primer višje sile. Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred
odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem
seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.
(6) Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile
zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali
višje sile zaradi zaprtja mej, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot
je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti
zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
(7) Delavec, ki je v karanteni na domu, mora najpozneje v 24
urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni, in o razlogih za karanteno na
domu.
(8) Delavec, ki je bil v karanteni na domu, mora najpozneje v
treh delovnih dneh od prejema potrdila o napotitvi v karanteno na domu iz
petega odstavka 10. člena tega zakona to posredovati delodajalcu.
(9) Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje
sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali
višje sile zaradi zaprtja mej najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega
razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti
delodajalca.
60. člen
(delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj)
(1) Če je delavec v karanteni na domu upravičen do odsotnosti
z dela ali v času karantene na domu pridobi pravico do odsotnosti z dela na
podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ali druge
upravičene odsotnosti, ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila
prispevkov, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času ne izplačuje.
(2) Če je delavec ob napotitvi v karanteno na domu ali med
trajanjem karantene na domu uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim
delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na
podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se
nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu,
delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih
zavarovanj po navedenih predpisih, kot da bi delal.
61. člen
(uveljavljanje pravice delodajalca do povračila nadomestil
plače)
(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih
nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike
Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ) v osmih dneh od
uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila
izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona oziroma v
osmih dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi karantene na domu ali
odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje
sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej. Vlogo
v roku iz prejšnjega stavka za vse primere karantene na domu lahko vloži do
31. decembra 2020.
(2) V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače
zaradi karantene delavca na domu delodajalec vlogi iz prejšnjega odstavka
priloži kopijo potrdila o napotitvi v karanteno na domu in izjavo, iz katere
izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu, v primeru karantene
na domu iz petega odstavka 57. člena tega zakona pa tudi izjavo delavca o
obstoju osebnih okoliščin.
(3) V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače, ko
delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva,
višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej,
delodajalec vlogi iz prvega odstavka tega člena priloži izjavo delavca o obstoju
okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.
(4) ZRSZ odloči o vlogi po določbah zakona, ki ureja splošni
upravni postopek.
(5) Na podlagi odločbe o priznanju pravice do povračila
izplačanih nadomestil plač, sklene ZRSZ z delodajalcem pogodbo o povračilu
izplačanih nadomestil plače, v kateri se določijo medsebojna razmerja,
obveznosti in odgovornosti.
(6) Pogodba o povračilu izplačanih nadomestil plače mora
zlasti vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna
povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino
zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za
zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev,
spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev pogodbe ter nadzor nad njenim
izvajanjem.
(7) Pravice do ukrepov nadomestila plač delavcev zaradi
odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi
obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile
zaradi zaprtja mej, lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji,
razen:
-
neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma
proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019
višji od 70 odstotkov,
-
delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada
v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in je imel na dan
13. marca 2020 več kot deset zaposlenih,
-
tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije,
predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije
Evropske unije v Republiki Sloveniji.
62. člen
(višina in izplačilo povračila izplačanih nadomestil plače)
(1) Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi karantene
na domu ali višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve
javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej ne morejo opravljati dela,
Republika Slovenija povrne v celoti.
(2) Povračilo nadomestila plače v primerih iz prejšnjega
odstavka, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni
delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v
celoti, zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem
zakonu.
(3) Delodajalcu pripada povračilo izplačanih nadomestil plače
zaradi karantene na domu ali višje sile, ki je posledica obveznosti varstva,
višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej,
za dejansko mesečno ali tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste
dni, določene z zakonom.
(4) ZRSZ delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plače,
če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni.
63. člen
(obveznosti delodajalca)
(1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil
plače, v skladu s prejšnjim členom, mora delodajalec delavcem izplačevati neto
nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja.
(2) Če delodajalec ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom,
mora prejeta sredstva v celoti vrniti.
64. člen
(časovno uveljavljanje povračila nadomestil plače delavcem)
(1) Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače
delavcem, ki zaradi karantene na domu v skladu s tem zakonom, ne more
opravljati dela, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od
1. oktobra 2020. Na podlagi vloge, ki je vložena na podlagi ZIUPDV, je
delodajalec upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače tudi za obdobje
od 1. oktobra 2020 dalje, če obdobje karantene delavca na domu traja po
tem datumu.
(2) Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače
delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti
varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi
zaprtja mej, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od
1. septembra 2020.
(3) Pravice in obveznosti delavca, ki zaradi karantene na
domu v skladu s tem zakonom ne more opravljati dela, določene s tem podpoglavjem,
veljajo od 1. oktobra 2020.
(4) Pravice in obveznosti delavca, ki ne more opravljati dela
zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve
javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, določene s tem podpoglavjem,
veljajo od 1. septembra 2020.
(5) Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcev ter
pravice in obveznosti delavcev, ki zaradi karantene na domu ali višje sile
zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali
višje sile zaradi zaprtja mej, ne morejo opravljati dela, traja najdlje do
31. decembra 2020.
(6) Vlada lahko ukrep povračila nadomestil plače zaradi
karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi
obveznosti varstva s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev. Sklep o
podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
65. člen
(zagotavljanje sredstev)
Sredstva za povračilo nadomestil plače se zagotavljajo v
proračunu Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna
Evropske unije.
66. člen
(izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem
nadomestil plače ter izvajanjem pogodbe)
(1) Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plače, mora
ZRSZ omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih
obveznosti. V primeru nadzora na kraju samem mora ZRSZ omogočiti vpogled v
računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.
(2) Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in
izvajanja nadzora, ima ZRSZ pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih,
ki so v karanteni na domu ali ne morejo opravljati dela zaradi višje sile
zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali
višje sile zaradi zaprtja mej, iz zbirk podatkov od ZZZS, Zavoda za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje Slovenije, upravljavca Centralnega registra
prebivalstva ter Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
FURS), in sicer:
-
osebno ime,
-
EMŠO,
-
zavarovalno podlago ter
-
podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih.
(3) Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem pogodbenih
obveznosti delodajalca ima ZRSZ pravico tudi neposredno od delodajalca
pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja
pravic po tem zakonu, na katerih mora delodajalec prekriti oziroma iz katerih
mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja
zaposlitve in za vročitev takšne listine.
(4) Podatki, ki jih pridobi ZRSZ na podlagi tega zakona, se
ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po pridobitvi, razen
v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.
(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki
blokirajo in nadalje obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje
organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z
javnim arhivskim gradivom.
(6) Po blokiranju po prejšnjem odstavku se podatki iz
četrtega odstavka tega člena hranijo 30 let.
67. člen
(inšpekcijski nadzor)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega podpoglavja
opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki
urejajo inšpekcijski nadzor.
4. UKREP DELNEGA POVRAČILA NADOMESTILA PLAČE DELAVCEM NA
ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO
68. člen
(namen ukrepa in upravičenci)
(1) Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače
delavcem na začasnem čakanju na delo po tem zakonu lahko uveljavlja vsak
delodajalec v Republiki Sloveniji, ki delavcem začasno ne more zagotavljati
dela zaradi posledic epidemije, razen:
-
neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma
proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019
višji od 70 odstotkov,
-
delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada
v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih
na dan 13. marca 2020,
-
tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije,
predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije
Evropske unije v Republiki Sloveniji.
(2) Do ukrepa iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi tisti
delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo pogoja iz tretjega odstavka tega
člena in imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih
organizacijah (Uradni list RS, št. 98/03 in 61/06 – ZDRu-1) ali status
invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah (Uradni list RS,
št. 108/02 in 61/06 – ZDRu-1).
(3) Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po
njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije
upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. Če niso poslovali v
celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti
delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi
epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na
povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do
ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so bili registrirani najpozneje na
dan 1. september 2020 in ki se jim bodo povprečni mesečni dohodki v letu
2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov
glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020. Če
pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo
doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Če vlogo vloži
delodajalec, registriran po 1. septembru 2020, ZRSZ vlogo s sklepom
zavrže. Zoper sklep ni pritožbe.
(4) Prihodki iz prejšnjega odstavka so čisti prihodki od
prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz
zavarovanja za starševsko varstvo.
69. člen
(omejitev)
Delodajalec iz prejšnjega člena lahko napoti posameznega
delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. januarja 2021.
70. člen
(pravice in obveznosti delavcev)
(1) Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo, in
delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse
pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače
urejene s tem zakonom.
(2) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po tem
zakonu dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih
dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ.
(3) Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve
krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za
nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za
nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega polnega
delovnega časa.
(4) Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega
čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega
dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna
razmerja.
(5) Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na
delo. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način
poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.
(6) Delavec se lahko v času odrejenega čakanja na delo v
skladu z določbami zakona, ki ureja trg dela, prijavi v evidenco iskalcev
zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim
iskalcem zaposlitve.
(7) V času dela s polnim delovnim časom delavec ni zavezan
izvajati aktivnosti iz ukrepov aktivne politike zaposlovanja v skladu z
zakonom, ki ureja trg dela.
(8) Če se delavec na podlagi soglasja delodajalca vključi v
ukrepe iz šestega odstavka tega člena, je ne glede na prvi odstavek 71. člena
tega zakona, višina za nadomestilo plače določena v višini, kot je določena v
sedmem odstavku 137. člena ZDR-1.
71. člen
(višina nadomestila plače)
(1) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do
nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna
razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega
razloga.
(2) Nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim
odstavkom, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
72. člen
(delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj)
(1) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo
upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo
pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem
zavarovanju, starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti ter do
ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače iz
prejšnjega člena v tem času ne izplačuje.
(2) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali
med trajanjem začasnega čakanja na delo upravičen do dela s krajšim delovnim
časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na
podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se
nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu,
delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih
zavarovanj po teh predpisih, kot da bi delal.
73. člen
(višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače)
(1) Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz
71. člena tega zakona s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov
nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega
nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. V
80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno
nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je višina delnega
povračila izplačanega nadomestila plače iz 71. člena tega zakona s strani
Republike Slovenije, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti,
omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. Višina delnega
povračila izplačanega nadomestila plače iz 71. člena tega zakona s strani
Republike Slovenije ne sme presegati 80 odstotkov vrednosti izplačanega
nadomestila plače.
(3) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko znaša
višina delnega povračila izplačanega nadomestila za plače iz 71. člena
tega zakona s strani Republike Slovenije, izplačane za mesec november 2020 do
izteka upravičenosti, 100 odstotkov za delodajalce, pri katerih skupni
znesek javnih sredstev, prejetih skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni
okvir za ukrepe državnih pomoči v podpro gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C
št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 112
I z dne 4. 4. 2020 str. 1, sprememba UL C št. 164 z dne
13. 5. 2020, str. 3, sprememba UL V 2018 z dne 2. 7. 2020,
str. 3 in sprememba UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020,
str. 1. (v nadaljnjem besedilu tega člena: Sporočilo Komisije Začasni
okvir za ukrepe državnih pomoči), ni presegel 800.000 eurov na posamezno podjetje,
pri čemer se v maksimalno določen znesek všteva tudi pomoč, ki jo bo prejel do
konca upravičenosti po tem zakonu. Vsi navedeni zneski morajo biti izraženi kot
bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Višina delnega povračila
izplačanega nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka
upravičenosti, je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki
Sloveniji. V 100 odstotkov povračila nadomestila plače, ki ga krije Republika
Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja
(bruto I).
(4) Delodajalec vlogi za uveljavitev povračila izplačanega
nadomestila plače iz prejšnjega odstavka predloži izjavo, da iz naslova
državnih pomoči po interventnih zakonih ni oziroma ne bo presegel 800.000 eurov
na posamezno podjetje, za katero kazensko in materialno odgovarja. Delodajalec
se pri uveljavitvi pravice odloči, ali bo uveljavljal povračilo izplačanega
nadomestila plače v višini 100 odstotkov ali 80 odstotkov, in sicer pri
oddaji vloge preko ZRSZ.
(5) Delodajalec upravičenost delnega povračila izplačanega
nadomestila za plače iz 71. člena tega zakona s strani Republike Slovenije
dokazuje z dokazilom iz tretjega odstavka 74. člena tega zakona in izjavo
iz prejšnjega odstavka.
(6) Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik
proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež
prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 odstotkov, lahko
uveljavlja povračilo izplačanega nadomestila plače le v višini deleža, ki je
enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.
(7) Ne glede na določbo prvega odstavka 78. člena tega
zakona se ukrep iz tretjega odstavka tega člena izvaja v skladu s točko 3.1
Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči.
74. člen
(postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila
plače)
(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih
nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri
ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Vlogo je v
roku iz prejšnjega stavka mogoče vložiti najpozneje do 15. januarja 2021.
(2) Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz
prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec:
-
ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih
obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni
organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da
delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan vložitve
vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz
delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
-
če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem
postopku.
(3) Vlogi iz prvega odstavka tega člena delodajalec priloži
oceno upada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja,
ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne
nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
(4) Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali
posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih
programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike
med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež
financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2020.
(5) ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve vloge s
sklepom. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
(6) Sklep o povračilu izplačanih nadomestil plače mora
vsebovati zlasti predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna
povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino
zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za
zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev,
spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev sklepa ter nadzor nad njegovim
izvajanjem.
(7) Delno povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za
katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu
izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan
meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.
(8) Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za
dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost
dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
(9) Če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na
delo že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. oktobra 2020,
lahko vloži vlogo iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh od uveljavitve
tega zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.
75. člen
(izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem
nadomestil plače ter izvajanjem sklepa)
(1) Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plač, mora
ZRSZ omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti
iz sklepa iz petega odstavka prejšnjega člena. V primeru nadzora na kraju samem
mora ZRSZ omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v
zvezi z izvajanjem tega zakona.
(2) Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in
izvajanja nadzora ima ZRSZ pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih na
začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od ZZZS, Zavoda za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje Slovenije, upravljalca Centralnega registra prebivalstva
ter FURS, in sicer:
-
osebno ime,
-
EMŠO,
-
zavarovalno podlago ter
-
podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih za socialno varnost.
(3) Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem sklepa ima
ZRSZ pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz
katerih je razviden način uveljavljanja pravic po tem zakonu, na katerih mora
delodajalec prekriti oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki
niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne
listine.
(4) Podatki, ki jih pridobi ZRSZ na podlagi tega zakona, se
ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po njihovi
pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.
(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki
blokirajo in obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov
javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim
arhivskim gradivom.
(6) Po blokiranju v skladu s prejšnjim odstavkom se podatki
iz drugega odstavka tega člena hranijo 30 let.
76. člen
(obveznosti delodajalca)
(1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil
plače v skladu s 73. členom tega zakona mora delodajalec delavcem izplačevati
nadomestila plače.
(2) V obdobju iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme odrejati
nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko
opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
(3) Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem
predhodno obvesti ZRSZ.
(4) Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim ali
tretjim odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva vrniti v celoti.
(5) Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu
s tem zakonom, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke
likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:
-
prejemanja sredstev in
-
po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja
sredstev.
(6) Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila
nadomestila plače ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega
razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati
pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če
je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020
in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila
plače po tem zakonu ali ZIUOOPE ali ZIUZEOP ali ZIUPDV (kršitev prepovedi
odpuščanja). Delodajalec ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na
delo doma za delavca v času teka odpovednega roka.
77. člen
(inšpekcijski nadzor)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 68. do 76. člena tega
zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki
urejajo inšpekcijski nadzor.
78. člen
(pogoji dodelitve državne pomoči za ukrep delnega povračila
nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo)
(1) Ukrep iz tega poglavja se izvaja v skladu s točko 3.10
Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1
in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1).
(2) Skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov,
ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev,
določenih s tem zakonom.
(3) Subvencija se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi za
podporo ohranjanju delovnih mest, če kombinirana podpora ne povzroči
prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.
III. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU ŠTIPENDIJ
79. člen
(dodatni pogoj za sofinanciranje kadrovskih štipendij)
(1) Delodajalci, ki bodo uveljavljali ukrep iz prvega
odstavka 43. člena ZIUPDV, se ne morejo z istim štipendistom prijaviti na javne
razpise za izbor projektov sofinanciranja kadrovskih štipendij delodajalcem, na
katerih bi uveljavljali sofinanciranje kadrovske štipendije za tega štipendista
za višjo raven izobraževanja.
(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka se uporablja do zaključka
šolskega oziroma študijskega leta 2020/2021.
80. člen
(uveljavljanje izjemnih dosežkov)
(1) Ne glede na drugi odstavek 24. člena Zakona o
štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ
in 31/18), vlagatelj vloge za pridobitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove
štipendije ob prehodu med ravnmi izobraževanja v šolskem oziroma študijskem letu
2021/2022 uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je dosegel v šolskem oziroma
študijskem letu 2018/2019 in v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek vlagatelj vloge za
pridobitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije ob prehodu med ravnmi
izobraževanja v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 lahko uveljavlja
znanstvenoraziskovalno nalogo ali znanstveni prispevek v strokovni ali
znanstveni publikaciji ali zborniku, objavljeno v šolskem oziroma študijskem
letu 2019/2020 in v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021.
(3) Ukrepi iz tega člena veljajo do zaključka šolskega
oziroma študijskega leta 2021/2022.
IV. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA
81. člen
(enomesečna obvezna strateška zaloga osebne varovalne opreme
za izvajalce na področju socialnega varstva)
(1) Za izvajanje ukrepov omejevanja COVID-19 se iz sredstev
proračuna Republike Slovenije in ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna
Evropske unije, zagotavlja sofinanciranje enkratne vzpostavitve enomesečne
obvezne strateške zaloge osebne varovalne opreme za zaposlene v javni mreži v
domovih za starejše, posebnih socialno varstvenih zavodih za odrasle, varstveno
delovnih centrih, socialno varstvenih zavodih za usposabljanje, izvajalcih za
pomoč na domu in centrih za socialno delo, izvajalcih socialno varstvenih
programov po Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno
prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 –
ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg,
31/18 – ZOA-A in 28/19; v nadaljnjem besedilu: ZSV), izvajalcih osebne
asistence po Zakonu o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17 in 31/18) ter
izvajalcih programov v podporo družini po Družinskem zakoniku (Uradni list RS,
št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19 in 67/19 – ZMatR-C).
(2) Podrobnejša merila za sofinanciranje obvezne strateške
zaloge osebne varovalne opreme določi minister, pristojen za socialne zadeve, v
sodelovanju z ministrom, pristojnim za zdravje.
(3) Zahtevek za izplačilo sredstev za osebno varovalno opremo
se z dokazili vloži pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, najpozneje
do 31. decembra 2021. Sredstva se izplačajo izvajalcu najpozneje do
zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil popolni zahtevek
posredovan.
(4) Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ
za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
82. člen
(osebna varovalna oprema in dezinfekcija prostorov za
izvajalce na področju socialnega varstva)
(1) Iz proračuna Republike Slovenije in ali iz sredstev,
pridobljenih iz proračuna Evropske unije, se za obdobje od 1. junija 2020
do 31. decembra 2021 zagotavljajo sredstva za sofinanciranje osebne
varovalne opreme za zaposlene, ki izvajajo osnovno in socialno oskrbo pri
izvajalcih socialno varstvene storitve institucionalno varstvo v javni mreži
skladno s 50., 51., 52. in 54. členom ZSV, za izvajalce krizne namestitve iz
tretjega odstavka 49. člena ZSV, za izvajalce socialno varstvenih programov iz
18.s člena ZSV, ki izvajajo nastanitveni program iz 3. člena Pravilnika o
sofinanciranju socialnovarstvenih programov (Uradni list RS, št. 70/16 in
34/19) in dezinfekcijo prostorov, v primeru oskrbe uporabnikov, pri katerih je
prisoten sum na okužbo s COVID-19 oziroma laboratorijsko potrjena okužba s
COVID-19.
(2) Podrobnejša merila za sofinanciranje osebne varovalne
opreme in sredstev za dezinfekcijo prostorov določi minister, pristojen za
socialne zadeve, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za zdravje, v 30 dneh od
uveljavitve tega zakona.
(3) Zahtevki za izplačilo sredstev za osebno varovalno opremo
in sredstev za dezinfekcijo prostorov se z dokazili vložijo pri ministrstvu,
pristojnem za socialne zadeve. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil
določi minister, pristojen za socialne zadeve.
(4) Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ
za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
83. člen
(zunanja nastanitev uporabnikov, ki imajo potrjeno okužbo s
COVID-19, kritje izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet in kritje najema
dodatnih prostorov)
(1) Izvajalec socialnovarstvene storitve iz prvega odstavka
82. člena tega zakona lahko uporabnika, ki ima potrjeno okužbo s COVID-19
in ne potrebuje bolnišničnega zdravljenja, ter mu ne more zagotoviti namestitve
v rdeči coni v svojih prostorih, po predhodnem soglasju ministra, pristojnega
za socialne zadeve, začasno namesti v zunanji namestitveni prostor. Izjemoma
lahko v dogovoru z epidemiologom v zunanji namestitveni prostor namesti tudi
uporabnike, pri katerih ne obstaja sum na COVID-19 oziroma nimajo potrjene
okužbe s COVID-19. Izjema je dopustna le, če je število uporabnikov s sumom na
COVID-19 in uporabnikov s potrjeno okužbo na COVID-19 tako veliko, da je pri
izvajalcu mogoče organizirati zgolj sivo in rdečo cono.
(2) Izvajalcu iz prejšnjega odstavka se za obdobje od
1. junija 2020 do 31. decembra 2021 iz proračuna Republike Slovenije
povrnejo stroški, ki so nastali zaradi namestitve uporabnikov v zunanji
namestitveni prostor. Izvajalcu se za obdobje od 1. junija 2020 do
31. decembra 2021 iz proračuna Republike Slovenije povrne tudi razlika
stroškov, ki so nastali med priznanimi stroški zdravstvene nege, ki jih
izvajalcu zagotavlja ZZZS ter dejansko nastalimi stroški zdravstvene nege, ki
so nastali zaradi premestitve v dodatni prostor.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko tudi minister,
pristojen za socialne zadeve, začasno zagotovi dodatne prostore za izvajanje
institucionalnega varstva zaradi potrebe vzpostavitve rdeče cone, za obdobje do
31. decembra 2021. Sredstva se zagotavljajo v proračunu Republike
Slovenije.
(4) Iz proračuna Republike Slovenije se za obdobje od
1. junija 2020 do 31. decembra 2021 izvajalcem socialno varstvene
storitve institucionalnega varstva iz 50. in 51. člena ZSV krije izpad
prihodkov v višini cene oskrbe I v standardni dvoposteljni sobi s souporabo
sanitarij za vse nezasedene kapacitete, ki so prazne zaradi zagotavljanja ukrepa
omejevanja okužbe s COVID-19.
(5) Iz proračuna Republike Slovenije se za obdobje od
1. junija 2020 do 31. decembra 2021 izvajalcem socialno varstvene
storitve institucionalnega varstva iz 52. in 54. člena ZSV krije izpad
prihodkov v višini cene za dvoposteljno sobo s souporabo sanitarij, ki je
najnižja med vsemi oblikovanimi cenami za kategorije oskrbe institucionalnega
varstva odraslih s posebnimi potrebami, za vse nezasedene kapacitete, ki so
prazne zaradi zagotavljanja ukrepa omejevanja okužbe s COVID-19.
(6) Zahtevki za izplačilo sredstev iz drugega, četrtega in
petega odstavka tega člena se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za
socialne zadeve. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister,
pristojen za socialne zadeve.
(7) Vlada lahko ukrepe iz tega člena podaljša s sklepom
največ za šest mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
84. člen
(povračilo stroškov oskrbnine zaradi umika v domačo oskrbo)
(1) Iz proračuna Republike Slovenije se za obdobje od
1. junija 2020 do 31. decembra 2021 za čas odsotnosti uporabnika
institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV, zaradi zagotavljanja ukrepa
omejevanja okužbe s COVID-19 z umikom v domačo oskrbo, krije strošek oskrbnine,
zavezancu za plačilo socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz
16. člena ZSV, razen v primeru, ko je zavezanec lokalna skupnost, povrne
prispevek za plačilo stroška oskrbnine.
(2) Pravico do kritja stroškov oskrbnine iz prejšnjega
odstavka uveljavlja izvajalec socialno varstvene storitve institucionalnega
varstva iz 16. člena ZSV z zahtevkom, ki ga vloži pri ministrstvu, pristojnem
za socialne zadeve. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi
minister, pristojen za socialne zadeve.
(3) Zavezancu za plačilo socialno varstvene storitve
institucionalnega varstva izvajalec socialno varstvene storitve
institucionalnega varstva iz prvega odstavka poračuna že plačan strošek
oskrbnine.
85. člen
(sofinanciranje ukrepov na področju socialnega varstva)
(1) Za namen izboljšanja pripravljenosti na naslednji val
epidemije COVID-19 se iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev
proračuna Evropske unije lahko zagotavlja sofinanciranje kadrovske krepitve,
zaščitne opreme, dezinfekcije prostorov, nakup opreme za avtomatizacijo
storitev pri izvajalcih na področju socialnega varstva za izvajanje ukrepov za
omejevanje in preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2 ter mobilnih enot.
(2) Sredstva za sofinanciranje ukrepov iz prejšnjega odstavka
so namenjena izključno izvajanju socialno varstvene dejavnosti in ne smejo biti
namenjena izvajanju tržne dejavnosti.
(3) Postopek in podrobnejša merila za sofinanciranje določi
minister, pristojen za socialne zadeve.
(4) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.
Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih
mesecev.
86. člen
(dodelitev sredstev za zagotavljanje pomoči materialno
najbolj ogroženim)
(1) Zaradi povečanih potreb najbolj ogroženih zaradi COVID-19
se iz sredstev proračuna Evropske unije izvajalcem, ki zagotavljajo materialno
pomoč najbolj ogroženim v okviru »Operativnega programa za izvajanje materialne
pomoči najbolj ogroženim za obdobje 2014-2020«, dodeli dodatna sredstva za
plačilo upravnih stroškov, stroškov prevoza in skladiščenja hrane oziroma
materialne pomoči ter izvedbo spremljevalnih ukrepov.
(2) Postopek in podrobnejša merila za sofinanciranje s
sklepom določi minister, pristojen za socialne zadeve.
(3) Ta ukrep velja do 31. decembra 2021.
87. člen
(omejitev stika stanovalcev)
(1) Če se potrdi okužba s SARS-CoV-2 v socialno varstvenem
zavodu, lahko za izvajanje ukrepov omejevanja COVID-19 zaradi varovanja javnega
zdravja oziroma pravic drugih, direktor socialno varstvenega zavoda s sklepom
omeji stike stanovalcev in zapuščanje zavodskega območja, če z drugimi možnimi
ukrepi ni mogoče doseči namena iz tega člena. Direktor o sprejemu sklepa
obvesti stanovalce in zaposlene.
(2) Omejitev iz prejšnjega odstavka se lahko odredi le za čas
in v obsegu, ki je nujno potreben za zagotovitev njenega namena. Socialno
varstveni zavod med trajanjem ukrepa ob upoštevanju svojih realnih možnosti
spodbuja druge načine ohranjanja stikov stanovalcev z njihovimi družinskimi
člani in drugimi osebami, v skladu z njihovimi individualnimi potrebami.
(3) Direktor socialno varstvenega zavoda vsakih sedem dni
presodi obstoj razlogov iz prvega odstavka tega člena. Omejitev preneha, ko
razlogi zanjo niso več podani.
(4) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.
Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih
mesecev.
V. ZAČASNI UKREPI ZA SAMOZAPOSLENE IN MIKRO PODJETJA
1. IZREDNA POMOČ V OBLIKI MESEČNEGA TEMELJNEGA DOHODKA
88. člen
(upravičenci)
(1) Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega
temeljnega dohodka je oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti
najmanj od 1. septembra 2020 do uveljavitve tega zakona in dejavnosti
zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v
bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19, in sicer:
-
samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13,
99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B,
95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19; v
nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2),
-
družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge
ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena
ZPIZ-2 in
-
kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka
25. člena ZPIZ-2.
(2) Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz
prejšnjega odstavka znaša 1.100 eurov na mesec za oktober, november in december
2020. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene v
kulturi, ki so v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo
(Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11,
111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg) registrirani v razvidu samozaposlenih v
kulturi in imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovanje iz proračuna Republike Slovenije, znaša 700 eurov na
mesec. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za upravičence
kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko
in invalidsko zavarovanje, znaša 940 eurov na mesec. Izredna pomoč v obliki
mesečnega temeljnega dohodka za upravičence, ki so vložili vlogo za izplačilo
delno povrnjenega izgubljenega dohodka iz 93. člena tega zakona se za posamezen
mesec zmanjša za višino izplačanega delno povrnjenega izgubljenega dohodka.
(3) Če upravičenec iz prvega odstavka tega člena v obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagah 15., 16., 17. člena in petega
odstavka 25. člena ZPIZ-2 za posamezni mesec ni vključen za celotni mesec ali
za polni zavarovalni čas, je upravičen do sorazmernega dela izredne pomoči v
obliki mesečnega temeljnega dohodka po prejšnjem odstavku glede na delež
vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posamezni mesec oziroma
do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah. Delež vključitve v obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega
zavarovalnega časa po teh podlagah se za posamezni mesec določi upoštevaje
povprečno dnevno število ur vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje v posameznem mesecu.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek sorazmernost dela izredne
pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka ne velja za upravičence, ki so do
polnega zavarovalnega časa vključeni na podlagi drugega odstavka 19. člena
ZPIZ-2, razen v primeru, če za posamezni mesec ni vključen v obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagah 15., 16., 17. člena ali
petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 za celotni mesec.
(5) Do izplačila izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega
dohodka iz drugega odstavka tega člena ni upravičena oseba iz prvega odstavka
tega člena, ki na dan vložitve vloge za izredno pomoč v obliki mesečnega
temeljnega dohodka nima plačanih zapadlih obveznih dajatev in nima izpolnjenih
drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno
upravo, ki jih pobira davčni organ.
(6) Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka je
oproščena plačila vseh davkov in prispevkov.
89. člen
(izplačilo)
(1) Za izplačilo izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega
dohodka upravičenec iz prejšnjega člena preko informacijskega sistema FURS
predloži izjavo, s katero izjavlja, da je oseba, kot jo opredeljuje prejšnji
člen, in da zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti
ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.
(2) Upravičenec poda izjavo iz prejšnjega odstavka na podlagi
lastne ocene poslovanja, upoštevaje drugi odstavek 91. člena tega zakona.
(3) Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. oktobra do
31. oktobra 2020 za oktober, nakaže FURS mesečni temeljni dohodek
10. novembra 2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. novembra do
30. novembra 2020 za november ali za oktober in november skupaj, FURS
nakaže mesečni temeljnih dohodek do 10. decembra 2020. Upravičencu, ki
vloži izjavo od 1. decembra do 31. decembra 2020 za december ali za
december in november ali za december in oktober ali za vse tri mesece skupaj,
nakaže FURS mesečni temeljni dohodek najpozneje do 10. januarja 2021.
(4) Upravičenec iz prvega odstavka prejšnjega člena prejme
izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za posamezni mesec od
oktobra 2020 do decembra 2020. Če poda izjavo za več mesecev skupaj, se mu
nakaže seštevek mesečnih temeljnih dohodkov za posamezne mesece.
(5) Upravičenec iz prejšnjega člena predloži izjavo preko
informacijskega sistema FURS v elektronski obliki do 31. decembra 2020.
Predloga obrazca izjave je objavljena na portalu eDavki.
(6) Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za
oktober, november in december 2020 iz drugega odstavka prejšnjega člena po
izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena izplača FURS.
(7) V primeru podaljšanja ukrepov se izplača izredna pomoč v
obliki mesečnega temeljnega dohodka tudi za obdobje, ki se določi skladno z
drugim odstavkom 100. člena tega zakona. Za pridobitev pravice do izplačila
izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za to obdobje se smiselno
uporabljajo določbe tega člena. Izjavo za mesece, za katere se ukrep podaljša,
vloži upravičenec do zadnjega dne v mesecu, za katerega se ukrep podaljša, FURS
pa izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka nakaže do desetega dne v
mesecu za pretekli mesec.
90. člen
(zagotavljanje sredstev za izplačila izredne pomoči v obliki
mesečnega temeljnega dohodka)
Sredstva za izplačilo izredne pomoči v obliki mesečnega
temeljnega dohodka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije oziroma iz
sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
91. člen
(vračilo izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega
dohodka)
(1) Izjava upravičenca, da zaradi posledic epidemije COVID-19
ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, je
informacija javnega značaja.
(2) Šteje se, da upravičenec zaradi posledic epidemije
COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem
obsegu, če bodo prihodki upravičenca v letu 2020 zaradi posledic epidemije
COVID-19 upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. Če ni posloval v
celotnem letu 2019 oziroma 2020, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec,
ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi posledic epidemije
COVID-19 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v
letu 2019. Če v letu 2019 ni posloval, je do pomoči upravičeni tudi tisti
upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi
posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne
mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020. Če pogoj iz tega
odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.
(3) Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih o
računovodenju, so prihodki iz prejšnjega odstavka čisti prihodki od prodaje,
ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za
starševsko varstvo.
(4) Subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega
temeljnega dohodka, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do
izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev,
izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost
poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti
FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko
določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega
zakona do dneva vračila.
(5) Subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega
temeljnega dohodka in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njegovo
pridobitev, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna od
dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za
obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od
dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh
od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo se mu obračunavajo zakonske
zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni
list RS, št. 11/07 – uradno prečiščeno besedilo).
(6) Nadzor nad uveljavljanjem pravic iz drugega odstavka 88.
člena tega zakona izvaja FURS v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(7) Če upravičenec vrne izredno pomoč v obliki mesečnega
temeljnega dohodka na podlagi tega člena in je za isto obdobje, za katerega je
prejel izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, izpolnjeval pogoje
za delno povrnjeni izgubljeni dohodek iz 93. člena tega zakona, lahko v
30 dneh od vračila izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka
vloži vlogo preko informacijskega sistema FURS. FURS izplača delno povrnjeni
izgubljeni dohodek v 15 dneh od prejema vloge.
92. člen
(pogoji dodelitve državne pomoči)
Ukrep iz tega oddelka se izvaja v skladu s točko 3.1
Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1,
sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 164
z dne 13. 5. 2020, str. 3 in sprememba UL C 218, z dne 2. 7.
2020, str. 3).
2. DELNO POVRNJENI IZGUBLJENI DOHODEK ZA SAMOZAPOSLENE IN
DRUŽBENIKE ZA ČAS TRAJANJA KARANTENE NA DOMU ALI NEMOŽNOSTI IN OPRAVLJANJA DELA
ZARADI VIŠJE SILE ZARADI OBVEZNOSTI VARSTVA OTROKA
93. člen
(delno povrnjeni izgubljeni dohodek za čas trajanja
karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi
obveznosti varstva otroka)
(1) Upravičenec za delno povrnjeni izgubljeni dohodek, ki
zaradi odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje
sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge
zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, ne more
opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu, je:
-
samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2,
-
družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge
ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena
ZPIZ-2 in
-
kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka
25. člena ZPIZ-2.
(2) V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi
odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti
obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole,
otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim
programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami
ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
(3) Upravičencu iz prvega odstavka tega člena se izgubljeni
dohodek delno povrne, če se odpravi v državo na zelenem ali oranžnem seznamu v
času njegovega odhoda iz Republike Slovenije in mu je ob prehodu meje pri
povratku v Republiki Sloveniji bila odrejena karantena, ker je bila država
uvrščena na rdeči seznam, ali če mu je odrejena karantena zaradi stika z
okuženo osebo ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi
obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje
objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole.
(4) Če je oseba iz prvega odstavka 88. člena tega zakona
upravičena do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za isto
obdobje ni upravičena do povrnitve izgubljenega dohodka po tem členu.
(5) Delno povrnjeni izgubljeni dohodek iz tega člena je
oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
94. člen
(višina)
Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka znaša 250 eurov
za vsako odrejeno karanteno ali za čas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi
višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge
zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne
več kot 250 eurov za 10 dni, 500 eurov za 20 dni in 750 eurov v enem mesecu.
95. člen
(postopek izplačila)
(1) Za povračilo delno izgubljenega dohodka upravičenec iz
93. člena tega zakona preko informacijskega sistema FURS Slovenije predloži
vlogo, v 30 dneh od vročitve odločbe o karanteni oziroma pridobitve drugega
ustreznega dokazila, da je nastopila druga zunanja objektivna okoliščina
nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar najpozneje do 31. decembra
2020.
(2) FURS za izvajanje nalog v zvezi z povračilom delno
izgubljenega dohodka pridobiva, uporabi in obdeluje podatke iz izdanih odločb o
odrejeni karanteni iz zbirk osebnih podatkov ministrstva, pristojnega za
zdravje. V primeru vloge za povračilo delno izgubljenega dohoda zaradi druge
zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole je
upravičenec dolžan priložiti vlogi ustrezno dokazilo o nastanku in trajanju
druge zunanje objektivne okoliščine.
(3) Upravičencu, ki vloži vlogo od 1. oktobra do
31. oktobra 2020 nakaže FURS delno izgubljeni dohodek 10. novembra
2020. Upravičencu, ki vloži vlogo od 1. novembra do 30. novembra 2020
za november ali za oktober in november skupaj, FURS nakaže delno izgubljeni
dohodek do 10. decembra 2020. Upravičencu, ki vloži vlogo od
1. decembra do 31. decembra 2020 za december ali za december in
november ali za december in oktober ali za vse tri mesece skupaj, nakaže FURS
delno izgubljeni dohodek najpozneje do 10. januarja 2021.
(4) Upravičenec iz 93. člena tega zakona predloži vlogo preko
informacijskega sistema FURS.
(5) Delno povrnjen izgubljeni dohodek izplača FURS.
(6) V primeru podaljšanja ukrepov se delno povrnjeni
izgubljeni dohodek izplača tudi v obdobju, ki se določi skladno z drugim
odstavkom 100. člena tega zakona. Za pridobitev pravice do izplačila delno
povrnjenega izgubljenega dohodka v tem obdobju se smiselno uporabljajo določbe
tega člena. FURS delno povrnjeni izgubljeni dohodek nakaže do desetega dne v
mesecu za vloge, prejete v preteklem mesecu.
(7) Če sta bila upravičencu za isti čas izplačana izredna
pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz 88. člena tega zakona in delno
povrnjeni izgubljeni dohodek iz 93. člena tega zakona, je upravičenec dolžan
vrniti delno povrnjen izgubljeni dohodek.
96. člen
(zagotavljanje sredstev za izplačila delno izgubljenega
dohodka zaradi karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile
zaradi obveznosti varstva otroka)
Sredstva za izplačilo delno izgubljenega dohodka se
zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih
iz proračuna Evropske unije.
97. člen
(pogoji dodelitve državne pomoči)
Ukrep iz tega oddelka se izvaja v skladu s točko 3.1
Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1,
sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 164
z dne 13. 5. 2020, str. 3 in sprememba UL C 218, 2. 7. 2020,
str. 3).
3. IZVEDBA UKREPA ZAGOTOVITVE ZAŠČITNIH MASK
98. člen
(uporaba zaščitne opreme iz blagovnih rezerv)
(1) Ne glede na prvi odstavek 9. člena Zakona o blagovnih
rezervah (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo in 83/12)
lahko minister, pristojen za preskrbo, odloči o uporabi do 5 milijonov
zaščitnih mask na zalogi Zavoda za blagovne rezerve za splošno uporabo, za
namene zajezitve širjenja COVID-19 v podjetjih.
(2) Upravičenci do pridobitve zaščitnih mask iz prejšnjega
odstavka so mikro podjetja z 1 do vključno 4 zaposlenimi, ki se kot pravna ali
fizična oseba, ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo.
(3) Kot zaposleni iz prejšnjega odstavka šteje tudi:
-
samozaposleni, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja dejavnost in
je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15.
člena ZPIZ-2 in
-
družbenik ali delničar gospodarskih družb oziroma ustanovitelj zadruge
ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena
ZPIZ-2.
(4) Stroški za plačilo uvoznih dajatev in DDV se krijejo iz
proračuna Republike Slovenije.
99. člen
(pogoji dodelitve državne pomoči)
Ukrep iz tega oddelka se izvaja v skladu s pravili de minimis
pomoči.
4. TRAJANJE UKREPOV
100. člen
(trajanje)
(1) Ukrep iz 1. oddelka tega poglavja traja od
1. oktobra do 31. decembra 2020, ukrep iz 2. oddelka tega poglavja pa
od 1. septembra do 31. decembra 2020.
(2) Vlada lahko najpozneje do 31. decembra 2020 ukrepa
iz 1. in 2. oddelka tega poglavja s sklepom podaljša za obdobje največ šestih
mesecev v primeru podaljšanja učinkovanja ukrepov iz pravnega akta iz 92. in
97. člena tega zakona.
(3) V primeru podaljšanja ukrepov v skladu s prejšnjim
odstavkom se izplača mesečni temeljni dohodek in delno izgubljen dohodek zaradi
karantene tudi za obdobje, ki se določi skladno s prejšnjim odstavkom.
VI. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA TER
ZNANOSTI
101. člen
(neposredno financiranje ukrepov na področju vzgoje in
izobraževanja ter znanosti)
(1) Za izvajanje ukrepov za omejevanje in preprečevanje
širjenja virusa SARS-CoV-2 se iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali iz
sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije, zagotavlja financiranje
zaščitne opreme in dezinfekcije prostorov za izvajalce storitev na področju
vzgoje in izobraževanja ter znanosti.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se izvajalcem zagotavljajo
na podlagi metodologije, ki jo sprejme minister, pristojen za področje vzgoje,
izobraževanja in znanosti.
102. člen
(oprostitev plačila za vrtec)
(1) Starši, katerih otroci od 1. oktobra 2020 ne
obiskujejo vrtca zaradi odrejene karantene, so za dneve odsotnosti otroka iz
vrtca oproščeni plačila za vrtec. Višino znižanega plačila staršev za vrtec, ki
jim je določena v skladu z odločbo pristojnega centra za socialno delo, krije
proračun Republike Slovenije. Zasebni vrtci, ki se financirajo v skladu s 34.
členom Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05-UPB, 25/08, 98/09 – ZIUZGK,
36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 55/17; v
nadaljnjem besedilu: ZVrt), so upravičeni do kritja znižanega plačila staršev
za vrtec iz proračuna Republike Slovenije v višini plačila, ki bi jim bilo
določeno, če bi bil otrok vključen v istovrstni program vrtca, ki izvaja javno
službo na območju občine, v kateri ima zasebni vrtec ali njegova enota sedež.
(2) Sredstva v višini oprostitve plačila staršev za vrtce, ki
izvajajo javno službo, zagotavlja občina ustanoviteljica vrtca oziroma
koncendentka za vse vključene otroke v ta vrtec ne glede na občino stalnega
prebivališča otrok. Ta sredstva se občinam povrnejo iz proračuna Republike
Slovenije.
(3) Zasebni vrtci, ki so financirani v skladu s 34. členom
ZVrt, uveljavljajo znesek v višini oprostitve plačila staršev neposredno iz
proračuna Republike Slovenije.
(4) Staršem se oprostitev plačila za vrtec iz prvega odstavka
tega člena prizna, če vrtcu za otroka predložijo odločbo o odrejeni karanteni.
(5) Če je vrtec zaradi odrejene karantene za zaposlene
uveljavljal druge interventne ukrepe iz tega zakona, mora v zahtevku za
povrnitev sredstev iz tega člena ta sredstva odšteti.
103. člen
(vrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev)
Vrtci dokumentacijo, ki izkazuje odsotnost otroka zaradi
odrejene karantene, hranijo še deset let po prejemu sredstev iz prejšnjega
člena. Če se pri preverjanju upravičenosti do prejema sredstev ugotovi, da jih
je vrtec pridobil v neupravičeni višini, jih mora vrniti v 30 dneh od poziva
državnega organa, ki mu je sredstva nakazal.
104. člen
(vzgojno-izobraževalno delo na daljavo)
(1) Vzgojno-izobraževalno delo (pouk in druge oblike
organiziranega dela) z učenci, dijaki, študenti in udeleženci izobraževanja
odraslih v osnovnih šolah, glasbenih šolah, srednjih šolah, višjih strokovnih
šolah in organizacijah za izobraževanje odraslih lahko, če je to nujno potrebno
za omilitev in odpravo posledic COVID-19, poteka v obliki izobraževanja na daljavo
v primeru:
1.
začasne omejitve ali prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja
vzgoje in izobraževanja,
2.
epidemiološkim ukrepom prilagojene organizacije izobraževalnega dela
(izmenski pouk …),
3.
epidemioloških razmer v določenem vzgojno-izobraževalnem zavodu, v
katerem kljub izvajanju vseh predpisanih ukrepov za preprečevanje širjenja
COVID-19 ni mogoče zagotoviti varnega izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela v
prostorih zavoda,
4.
ugotovitve pristojnega inšpektorata, da zavod ne izpolnjuje predpisanih
ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19, ali
5.
napotitve posameznih učencev, dijakov ali oddelkov v karanteno.
(2) Odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo iz
1. točke prejšnjega odstavka sprejme minister, pristojen za izobraževanje,
s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo iz
2. in 5. točke prvega odstavka tega člena sprejme predstojnik
vzgojno-izobraževalnega zavoda (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj) za največ
deset delovnih dni in odločitev objavi na spletni strani
vzgojno-izobraževalnega zavoda ter o tem obvesti ministrstvo, pristojno za
izobraževanje.
(4) Odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo iz
3. točke prvega odstavka tega člena sprejme ravnatelj po predhodnem mnenju
NIJZ o epidemioloških razmerah v tem zavodu, in odločitev objavi na spletni
strani vzgojno-izobraževalnega zavoda ter o tem obvesti ministrstvo, pristojno
za izobraževanje. Ravnatelj vsaj vsakih deset dni pri NIJZ preveri, če so še
podane okoliščine, ki zahtevajo izvajanje izobraževanja na daljavo in o
ugotovitvah obvesti ministrstvo, pristojno za izobraževanje.
(5) Odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo iz
4. točke prvega odstavka tega člena sprejme z odločbo, izdano v postopku
inšpekcijskega nadzora, inšpektor, pristojen za šolstvo. Pritožba zoper odločbo
ne zadrži izvršitve.
(6) Izobraževanje na daljavo se izvaja skladno s smernicami,
ki jih pripravi Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Z izvajanjem
izobraževanja na daljavo v skladu s tem členom se dosegajo realizacija ur in
cilji, določeni s predmetnikom in učnimi načrti ali študijskimi programi.
105. člen
(sklepi ministra, pristojnega za izobraževanje, znanost in
šport)
(1) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo osnovnošolsko,
osnovno glasbeno, srednješolsko in višješolsko izobraževanje, lahko minister,
pristojen za izobraževanje, če je to potrebno za omilitev in odpravo posledic
COVID-19, s sklepom drugače določi:
1.
izvedbo šolskega koledarja,
2.
trajanje šolskega in študijskega leta,
3.
načine ocenjevanja znanja ter pridobivanja in zaključevanja ocen,
4.
odločanje o napredovanju učencev in dijakov,
5.
načine in roke za opravljanje izpitov in drugih obveznosti,
6.
roke za izdajo ter razdelitev spričeval in drugih listin,
7.
način in roke za opravljanje nacionalnega preverjanja znanja,
8.
način in roke za opravljanje zaključnega izpita in mature,
9.
merila za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v srednje in višje
strokovne šole.
(2) Minister, pristojen za izobraževanje, lahko s sklepom
določi tudi druge ukrepe, ki so nujni za nemoteno delovanje
vzgojno-izobraževalnih zavodov ter varovanje pravic in pravnih koristi
udeležencev izobraževanja.
(3) Minister, pristojen za šport, lahko s sklepom določi
upravičene stroške in minimalni obseg izvedenih programov po pogodbah
sklenjenih z izvajalci letnega programa športa, ki so bili izbrani na javnem
razpisu v letu 2020.
(4) Minister, pristojen za šport, lahko, ne glede na zakon,
ki ureja področje športa, s sklepom sorazmerno razporedi neporabljena sredstva
letnega programa športa na državni ravni med izvajalce letnega programa športa,
ki z računi izkažejo nastale stroške.
(5) Minister, pristojen za znanost, lahko za potrebe raziskav
na področju COVID-19 v letu 2020 s sklepom dovoli Javni agenciji za
raziskovalno dejavnost, da dodatno financira raziskovalne programe, ki so bili
v letu 2020 že izbrani na javnem pozivu in jih je za financiranje predlagal
znanstveni svet Javne agencije za raziskovalno dejavnost.
106. člen
(prilagoditev osnovnošolskega izobraževanja odraslih)
Ne glede na določbe drugih predpisov se, če je to potrebno za
omilitev in odpravo posledic COVID-19, za področje izvajanja osnovne šole za
odrasle smiselno uporabljata 104. in 105. člen tega zakona.
107. člen
(praktično usposabljanje z delom in opravljanje drugih oblik
vzgojno-izobraževalnega dela)
(1) Če zaradi posledic COVID-19 dijakom in vajencem v
zaključnih letnikih ni bilo omogočeno praktično usposabljanje z delom pri
delodajalcih, se jim to prizna kot opravljeno, če imajo zaključene pozitivne
ocene pri vseh strokovnih modulih v zaključnem letniku.
(2) Če zaradi okoliščin iz prejšnjega odstavka dijakom in
vajencem ni bilo omogočeno opravljanje drugih oblik vzgojno-izobraževalnega
dela, se jim te priznajo kot opravljene.
108. člen
(vpis na visokošolskih zavodih za študijsko leto 2021/2022 in
2022/2023)
(1) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo izvedbo
prijavno-sprejemnih postopkov za vpis, se v prijavno-sprejemnih postopkih za
vpis za študijsko leto 2021/2022 in 2022/2023 na visokošolskih zavodih v
Republiki Sloveniji prijave za vpis in vsa k prijavi zahtevana dokazila vlagajo
po elektronski poti preko informacijskega sistema eVŠ, če je identiteto
vložnika mogoče ugotoviti. Pristojni organ visokošolskega zavoda je dolžan
pridobiti in preveriti dokazila, potrebna za prijavo za vpis in priznavanje
izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja, kot je določeno s predpisi,
ki urejajo dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev in dokumentacijo, ki mora
biti priložena vlogi za priznavanje izobraževanja.
(2) V postopkih uveljavljanja pravic ali obveznosti
kandidatov iz prejšnjega odstavka komunikacija poteka pisno ali prek
informacijskega sistema eVŠ. Šteje se, da je dokument kandidatu vročen drugi
delovni dan po dnevu objave dokumenta v informacijskem sistemu eVŠ oziroma peti
delovni dan v primeru odpreme po pošti.
VII. ZAČASNI UKREP PRI IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ
109. člen
(omejitev ali zadržanje izvajanja pravic in pravnih koristi)
(1) Direktor zavoda lahko odredi, da se začasno, dokler je to
nujno potrebno, da se prepreči širjenje virusne okužbe SARS-CoV-2, v skladu s
priporočili NIJZ, omeji ali zadrži izvajanje pravic in pravnih koristi vseh
zaprtih oseb v zavodu, kot so na primer: odhod na delo, sprejemanje paketov,
podeljevanje ugodnosti in namenskih izhodov.
(2) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020.
Vlada lahko ta ukrep s sklepom podaljša za obdobje treh mesecev.
VIII. UKREPI S PODROČJA KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN PREHRANE
110. člen
(postavitev objektov za kmetijsko pridelavo)
(1) Ne glede na 3.č člen Zakona o kmetijskih zemljiščih
(Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 –
ZKme-1D in 79/17; v nadaljnjem besedilu: ZKZ), 45. člen Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 27/16; v
nadaljnjem besedilu: ZKZ-E) in prostorske akte lokalnih skupnosti je za
povečanje kmetijske pridelave v Republiki Sloveniji na kmetijskih zemljiščih z
boniteto, nižjo od 35, dopustno postaviti rastlinjak, ki omogoča pridelavo
hrane, ima površino do 1 ha in gre za objekt, če je kot celota dan na trg kot
proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost
proizvodov.
(2) Če na zemljišču že stoji rastlinjak, je ne glede na
3.č člen ZKZ, 45. člen ZKZ-E in prostorske akte lokalnih skupnosti za
povečanje kmetijske pridelave v Republiki Sloveniji na kmetijskih zemljiščih z
boniteto, nižjo od 35, dopustno postaviti rastlinjak, ki omogoča pridelavo
hrane, ima površino do 3 ha in gre za objekt, če je kot celota dan na trg kot proizvod,
ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov.
(3) Ne glede na predpise, ki urejajo posege v okolje, za
katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, in ne glede na ostale
predpise, ki pogojujejo izvedbo presoj vplivov na okolje, se za rastlinjake, ki
so objekt, če je kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz
predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, in ki ne obsegajo več kot 1
ha, teh določb, ne uporablja. Če na zemljišču že stoji rastlinjak, se za
postavitev dodatnega rastlinjaka, ki je objekt, če je kot celota dan na trg kot
proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost
proizvodov, in ima površino do 3 ha, določb predpisov, ki urejajo posege v
okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje in določb ostalih
predpisov, ki pogojujejo izvedbo presoj vplivov na okolje, ne uporablja.
(4) Ne glede na določbe Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni
list RS, št. 37/18 in 80/20 – ZIUOOPE) se vsi rastlinjaki, ki so objekt, če je
kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki
urejajo splošno varnost proizvodov, štejejo med enostavne objekte.
(5) Vsi rastlinjaki iz tega člena, ki so objekti, če so kot
celota dani na trg kot proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve iz predpisov, ki
urejajo splošno varnost proizvodov, se morajo uporabljati le v kmetijske namene
oziroma morajo omogočiti pridelavo hrane.
(6) Določbe tega člena se uporabljajo do 31. decembra
2021.
(7) Nadzor nad uporabo rastlinjakov po tem členu izvaja
kmetijska inšpekcija.
111. člen
(ukrepi s področja namakanja in postavitev objektov za
kmetijsko pridelavo)
(1) Vloge za predhodni postopek presoje posegov v okolje,
predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se predlaga uvedba
namakalnega sistema, postavitev naprav in opreme za trajne nasade ali
postavitev rastlinjaka, ki je objekt, če je kot celota dan na trg kot proizvod,
ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, na
območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih, se obravnavajo prednostno.
(2) Ne glede na 153. člen Zakona o vodah (Uradni list RS, št.
67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in
65/20) se vloge za izdajo vodnega soglasja in vodnega dovoljenja za izgradnjo
namakalnega sistema in rastlinjakov obravnavajo prednostno.
(3) Določbe tega člena se uporabljajo do 31. decembra
2021.
112. člen
(ukrepi s področja izkoriščanja geotermalne energije v
rastlinjakih)
(1) Pobude za posebno rabo vode za potrebe ogrevanja in
podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za vse
rastlinjake, namenjene za kmetijsko pridelavo hrane, ki izkoriščajo zaprt
reinjekcijski sistem izkoriščanja geotermalne vode, se obravnavajo prednostno.
(2) Če v 30 dneh od podane pobude iz prejšnjega odstavka ni
podan poziv k njeni dopolnitvi oziroma podano obvestilo s strani ministrstva,
pristojnega za vode, glede teka postopka za podelitev koncesije, se lahko ne
glede na zakon, ki ureja vode, posebna raba vode iz prejšnjega odstavka začasno
izvaja, vendar najdlje do 31. decembra 2024. V času do 31. decembra
2024 mora vlagatelj iz prejšnjega odstavka pridobiti vodno pravico v skladu s
predpisi, ki urejajo vode, sicer se posebna raba vode iz tega člena ne sme več
izvajati.
(3) Za reinjekcijske vrtine, ki so v celoti oziroma v
pretežnem delu namenjene za pridelavo, predelavo ali trženje kmetijskih
proizvodov, se sofinancirajo stroški izdelave vrtin iz sredstev podnebnega
sklada.
(4) Za rastlinjake, v povezavi z reinjekcijskimi vrtinami iz
tega člena, ki izkoriščajo geotermalni vir energije, je obvezno, da se ob
vzpostavitvi geotermalne infrastrukture, najpozneje do 31. decembra 2024,
priključijo na zaprt reinjekcijski sistem izkoriščanja geotermalne energije,
sicer se posebna raba vode iz tega člena ne sme več izvajati.
(5) V rastlinjakih, v povezavi z reinjekcijskimi vrtinami iz
tega člena, ki izkoriščajo geotermalni vir energije, morajo investitorji
slediti proizvodnji z nizkimi ogljičnimi izpusti.
(6) Pobude iz prvega odstavka tega člena se vložijo
najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(7) Javni razpis objavi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo,
v soglasju z ministrstvom, pristojnim za okolje. Vloge za dodelitev finančnega
nadomestila iz tega člena se vloži na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske
trge in razvoj podeželja.
(8) Vlada predpiše podrobnejši postopek in podrobnejše pogoje
za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena.
(9) Pomoč za naložbe v reinjekcijske vrtine se dodeli v
skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o
razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na
podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o
delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič
spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2019/289 z dne 19. februarja 2019 o
spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v
kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom
z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 48 z
dne 20. 2. 2019, str. 1) in Smernicami Evropske unije o državni pomoči v
kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020
(UL C št. 204 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjenimi z
Obvestilom Komisije o spremembi Smernic Evropske unije o državni pomoči v
kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020
(UL C št. 403 z dne 9. 11. 2018, str. 10).
(10) Ukrep iz tretjega in sedmega odstavka tega člena velja
do 31. decembra 2021.
113. člen
(nabava kmetijskih pridelkov in živil v javnih zavodih)
(1) Ne glede na predpise, ki urejajo zeleno javno naročanje,
javni zavod, če vrednost javnega naročila na letni ravni ne presega vrednosti,
od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu
Evropske unije, nabavi najmanj 50 odstotkov pridelanih kmetijskih pridelkov
oziroma živil z območja Republike Slovenije glede na celotno nabavo pridelanih
kmetijskih pridelkov in živil.
(2) Ne glede na predpise, ki urejajo zeleno javno naročanje,
javni zavod, če vrednost javnega naročila na letni ravni ne presega vrednosti,
od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu
Evropske unije, nabavi najmanj 50 odstotkov predelanih kmetijskih pridelkov
oziroma živil z območja Republike Slovenije glede na celotno nabavo predelanih
kmetijskih pridelkov in živil, pri čemer morajo biti vse faze pridelave in
predelave opravljene v Republiki Sloveniji.
(3) Nabava kmetijskih pridelkov in živil v javnih zavodih iz
tega člena se izvaja do 31. decembra 2021.
114. člen
(finančna pomoč zaradi COVID-19)
(1) Kmet, ki je na dan, ko mu je potrjena okužba z virusom
SARS-CoV-2, v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi
opravljanja te dejavnosti na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena
ZPIZ-2 in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje
tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi, je upravičen do finančne pomoči za
čas trajanja nezmožnosti za delo.
(2) Višina finančne pomoči iz prejšnjega odstavka je na mesec
enaka dejanskemu strošku v zvezi z nadomestitvijo dela na kmetiji, vendar ne
več kot 80 odstotkov minimalne plače za delo s polnim delovnim časom v skladu z
zakonom, ki ureja minimalno plačo.
(3) Vloga za dodelitev finančne pomoči iz tega člena,
vključno z dokazili, se v enem mesecu od konca upravičene odsotnosti zaradi
COVID-19 vloži na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj
podeželja, ki po uradni dolžnosti pridobi, uporabi in obdeluje potrebne
podatke, vključno z osebnimi podatki, iz zbirk podatkov Zavoda za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje Slovenije. Predloga obrazca za uveljavljanje ukrepa
iz tega člena je dostopna na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(4) Do finančne pomoči iz tega člena ni upravičena oseba:
-
ki do dneva uveljavitve tega zakona ni vpisana v register kmetijskih
gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ali v evidenco ribičev –
fizičnih oseb in opravlja dejavnost gospodarskega ribolova;
-
ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih
obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni
organ, če ima na dan vložitve vloge neplačane zapadle davčne obveznosti.
(5) Finančna pomoč iz tega člena se odobri v skladu s
Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020,
str. 1), zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za
ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo
Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108
Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov
(UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1).
(6) Upravičeno obdobje pomoči po tem členu je od
24. oktobra 2020 do 30. junija 2021, ko morajo biti izdane odločbe o
odobritvi sredstev.
(7) Vlada predpiše podrobnejše pogoje za dodelitev finančne
pomoči iz tega člena.
115. člen
(finančno nadomestilo za ekstrakcijo hmelja)
(1) Nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki pridelujejo hmelj,
se financira ekstrakcija hmelja v hmeljev ekstrakt, če je prišlo do vsaj 20
odstotnega padca odkupa hmelja v sektorju hmelja glede na povprečje zadnjih
treh let.
(2) Vloga za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena
se vloži na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
(3) Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli v obliki
plačila dejanskih stroškov ekstrakcije hmelja.
(4) Vlada podrobneje predpiše postopek in podrobnejše pogoje
za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena, in sicer upravičence in
pogoje za pridobitev pomoči, upravičene stroške ter višino in način izračuna
finančnega nadomestila iz tega člena.
(5) Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli po pravilih
o dodeljevanju pomoči de minimis in v skladu z Uredbo Komisije (EU) št.
1407/2013, z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o
delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 35 z dne 24. 12.
2013, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne
2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s
podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi
s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 21 z
dne 7. 7. 2020, str. 3).
(6) Vloge iz tega člena se lahko vlagajo do 31. decembra
2021.
116. člen
(začasni ukrepi na področju fitofarmacevtskih sredstev)
(1) Veljavnost izkaznic o usposabljanju za ravnanje s
fitofarmacevtskimi sredstvi se podaljša za šest mesecev po preteku veljavnosti
izkaznice oziroma za čas trajanja interventnih ukrepov v zvezi s COVID-19, če
je onemogočeno ali bistveno oteženo izvajanje usposabljanj.
(2) Veljavnost potrdil in znakov o pravilnem delovanju naprav
za nanašanje s fitofarmacevtskimi sredstvi se podaljša za šest mesecev po
preteku njihove veljavnosti oziroma za čas trajanja interventnih ukrepov v
zvezi s COVID-19, če je onemogočeno ali bistveno oteženo izvajanje pregledov
naprav.
117. člen
(ukrepi na področju odobrenih obratov, ki proizvajajo živila
živalskega izvora za javno potrošnjo)
(1) Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
lahko v primeru izpada kadrovskih zmogljivosti zaradi posledic COVID-19 pri
obratih za zakol živali, ki zakoljejo do največ 1000 GVŽ letno, določi urnik
izvajanja pregledov živali pred in po zakolu (»ante« in »post mortem«
pregledi).
(2) Ukrep iz tega člena se izvaja do 31. decembra 2021.
118. člen
(splošni ukrepi glede poslovanja s strankami na delovnem
področju ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano)
(1) Predpisana izobraževanja oziroma usposabljanja z
delovnega področja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano, se lahko zaradi preprečitve okužbe s COVID-19 opravljajo tudi preko
elektronskih medijev oziroma spleta.
(2) Vloge za registracije fitofarmacevtskih sredstev se lahko
pošiljajo v elektronski obliki ne glede na to, ali so podpisane z varnim
elektronskim podpisom.
(3) Določbe tega člena se uporabljajo do 31. decembra
2021.
IX. UKREPI NA PODROČJU INFRASTRUKTURE
119. člen
(nadomestila za izvajalce občasnega prevoza)
(1) Za ohranjanje delovnih mest in izvajanje občasnih
prevozov na podlagi 55. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list
RS, št. 6/16 – uradno prečiščeno besedilo in 67/19; v nadaljnjem besedilu:
ZPCP-2) so pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, registrirani v
Republiki Sloveniji, ki so imetniki licence Skupnosti za prevoz potnikov (v
nadaljnjem besedilu: imetniki licence Skupnosti), ki izvajajo prevoz potnikov
(standardna klasifikacija dejavnosti Statističnega urada Republike Slovenije
49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet in 49.310 Mestni in primestni
kopenski potniški promet), upravičeni do nadomestila stroškov, ki so jih imeli,
ker od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 niso izvajali prevozov, od
1. oktobra do 31. decembra 2020 pa za vozila, s katerimi niso
opravljali prevozov.
(2) Nadomestilo stroškov imetnika licence Skupnosti zaradi
razglasitve epidemije in njenih posledic se izračuna na podlagi števila
avtobusov z licenco Skupnosti za izvajanje prevozov potnikov, ki jih je imel
imetnik licence Skupnosti v lasti ali uporabi na dan 16. marca 2020.
Nadomestilo stroškov, do katerega je upravičen, znaša 33,30 eurov na avtobus na
dan, pri čemer se v marcu 2020 upošteva osem dni, v aprilu 2020 18 dni in v
maju 2020 deset dni, v oktobru 2020 15 dni, v novembru 2020 15 dni in v
decembru 2020 15 dni.
(3) Za potrebe izplačil nadomestil stroškov in izvajanja
nadzora nad izplačili, mora imetnik licence Skupnosti, ki uveljavlja pravico do
nadomestila stroškov, predložiti ministrstvu, pristojnemu za promet, naslednje
podatke:
-
dolgo ime imetnika licence Skupnosti,
-
kratko ime imetnika licence Skupnosti,
-
naslov,
-
naselje,
-
pošta,
-
matična številka,
-
davčna številka,
-
številka transakcijskega računa,
-
registrske številke avtobusov, za katere uveljavlja imetnik licence
Skupnosti nadomestilo stroškov.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena imetnik licence
Skupnosti ni upravičen do nadomestila stroškov za avtobuse, s katerimi izvaja
gospodarsko javno službo javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem
prometu, in avtobuse, starejše od 20 let.
(5) Za potrebe izvajanja nadzora nad izplačili ministrstvo,
pristojno za promet, brezplačno pridobiva podatke o dejavnosti imetnika licence
Skupnosti in njegovih delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od
ZZZS, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, FURS in Uprave
Republike Slovenije za javna plačila, in sicer:
-
osebno ime zaposlenega,
-
EMŠO,
-
zavarovalno podlago,
-
podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih ter
-
podatke o transakcijah imetnika licence Skupnosti.
120. člen
(nadomestila za izvajalce mestnega prevoza)
(1) Za ohranjanje delovnih mest in izvajanje prevozov
potnikov na podlagi šestega odstavka 53. člena ZPCP-2 so imetniki licence
Skupnosti, ki izvajajo prevoz potnikov (standardna klasifikacija dejavnosti
Statističnega urada Republike Slovenije 49.391 Medkrajevni in drug cestni
potniški promet in 49.310 Mestni in primestni kopenski potniški promet),
upravičeni do nadomestila stroškov, ki so jih imeli v času veljavnosti Odloka o
začasni prepovedi in omejitvah javnega prevoza potnikov v Republiki Slovenji
(Uradni list RS, št. 24/20, 54/20 in 65/20), ker od 16. marca 2020 do
11. maja 2020 niso izvajali prevoza potnikov in od 1. oktobra do
31. decembra, ker zaradi nedelovanja šolskih in visokošolskih ustanov ter
omejitev izvajanja prevozov zaradi COVID-19 beležijo izpad prihodkov, ki ogroža
delovanje gospodarske javne službe prevoza potnikov v mestnem prometu.
(2) Nadomestilo stroškov imetnika licence Skupnosti zaradi
razglasitve epidemije in njenih posledic se izračuna na podlagi števila
avtobusov z licenco Skupnosti za izvajanje prevozov potnikov v mestnem prometu,
ki jih je imel imetnik licence Skupnosti v lasti ali uporabi na dan
16. marca 2020. Nadomestilo stroškov, do katerega je upravičen, znaša
79,30 eurov na avtobus na dan, pri čemer se v marcu 2020 upošteva 15 dni, v
aprilu 2020 25 dni in v maju 2020 10 dni, v oktobru 2020 20 dni, v
novembru 2020 25 dni in v decembru 2020 20 dni. Nadomestilo stroškov upošteva
zmanjšano amortizacijo avtobusa na 20 letno obdobje, stroške, ki jih ima
imetnik licence Skupnosti z vzdrževanjem avtobusov v času veljavnosti omejitev,
stroške voznikov, ki niso upoštevani v Zakonu o interventnih ukrepih na
področju plač in prispevkov (Uradni list RS, št. 36/20, 49/20 – ZIUZEOP, 61/20
– ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE).
(3) Za potrebe izplačil nadomestil stroškov in izvajanja
nadzora nad izplačili imetnik licence Skupnosti, ki uveljavlja pravico do
nadomestila stroškov, predloži ministrstvu, pristojnemu za promet, naslednje
podatke:
-
dolgo ime imetnika licence Skupnosti,
-
kratko ime imetnika licence Skupnosti,
-
naslov,
-
naselje,
-
pošta,
-
matična številka,
-
davčna številka,
-
številka transakcijskega računa,
-
registrske številke avtobusov, za katere uveljavlja imetnik licence
Skupnosti nadomestila stroškov, in
-
prihodke iz prodaje vozovnic po mesecih za leti 2019 in 2020, za katere
imetnik licence Skupnosti uveljavlja nadomestilo stroškov.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena imetnik licence
Skupnosti ni upravičen do nadomestila stroškov za avtobuse, starejše od 20 let.
(5) Za potrebe izplačil nadomestil stroškov in izvajanja
nadzora ministrstvo, pristojno za promet, brezplačno pridobiva podatke o
dejavnosti imetnika licence Skupnosti in njegovih delavcih na začasnem čakanju
na delo iz zbirk podatkov od ZZZS, Zavoda za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije, FURS in Uprave Republike Slovenije za javna plačila, in
sicer:
-
osebno ime zaposlenega,
-
EMŠO,
-
zavarovalno podlago,
-
podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih in
-
podatke o transakcijah imetnika licence Skupnosti.
121. člen
(državne pomoči)
Nadomestilo za izvajalce občasnega prevoza in izvajalce
posebnega linijskega prevoza iz 119. člena tega zakona se odobri v skladu
s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020,
str. 1), zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za
ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo
Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108
Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov
(UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1). Nadomestila za
izvajalce mestnega prevoza iz prejšnjega člena se zagotavljajo v skladu z
Uredbo (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra
2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter
o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 (UL
L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 1).
122. člen
(izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem
nadomestil povračil stroškov)
(1) Imetnik licence Skupnosti, ki uveljavi nadomestilo
stroškov za avtobus, mora ministrstvu, pristojnemu za promet, omogočiti
administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. V
primeru nadzora na kraju samem mora ministrstvo, pristojno za promet, omogočiti
vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega
zakona.
(2) Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem pogodbenih
obveznosti delodajalca lahko ministrstvo, pristojno za promet, neposredno od
imetnika licence Skupnosti pridobiva dokazila in listine, iz katerih je
razviden obseg izvajanja dejavnosti in vožnje posameznih avtobusov ter
voznikov.
(3) Podatki, ki jih pridobi ministrstvo, pristojno za promet,
na podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se tri
leta po pridobitvi.
(4) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki
blokirajo in nadalje obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje
organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z
javnim arhivskim gradivom.
123. člen
(priznanje stroškov izvajalcem javnega potniškega prometa)
(1) Izvajalcem javnega linijskega prevoza potnikov v
medkrajevnem in mestnem prometu, posebnega linijskega prevoza potnikov ter
železniškega prevoza potnikov v notranjem prometu se priznajo stroški, ki
nastanejo zaradi izvajanja priporočil NIJZ, z namenom preprečevanja širitve
COVID-19 za:
-
zaščitno opremo za voznike in spremljevalno osebje na vozilih,
-
razkužilna sredstva za opremljanje vozil,
-
čistilna sredstva za čiščenje vozil.
(2) Minister, pristojen za promet, predpiše število zaščitne
opreme za voznike in spremljevalno osebje na dan, količine razkužilnih sredstev
za opremljanje vozil, ki se prizna na vozilo na dan in količino razkužilnih
sredstev na vozilo na dan.
(3) Določbe tega člena se uporabljajo do 30. junija 2021
z možnostjo podaljšanja za največ šest mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa
Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
124. člen
(financiranje)
Sredstva za ukrepe iz tega poglavja se zagotavljajo v
proračunu Republike Slovenije in ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna
Evropske Unije.
125. člen
(inšpekcijski nadzor)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega poglavja
opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo v skladu s predpisi,
ki urejajo inšpekcijski nadzor.
PETI DEL
KAZENSKE DOLOČBE
126. člen
(kazenske določbe na področju delnega povračila nadomestila
za začasno čakanje na delo)
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec,
ki:
-
ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora (prvi odstavek 75.
člena),
-
izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom (prvi odstavek 76.
člena),
-
v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi
nadurno delo ali ne obvesti ZRSZ, če delavca pozove, da se vrne na delo (drugi
in tretji odstavek 76. člena),
-
odpusti delavca v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače
(šesti odstavek 76. člena).
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec,
ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba
delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec
posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
127. člen
(kazenske določbe na področju nadomestil plač zaradi
odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi
obveznosti varstva)
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec,
ki:
-
izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom (prvi odstavek 63.
člena),
-
ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora ZRSZ (66. člen).
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec,
ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba
delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec
posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Za prekršek iz tega zakona se sme v hitrem postopku
izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene
s tem zakonom.
128. člen
(kazenske določbe s področja infrastrukture)
Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje imetnik licence
Skupnosti, ki uveljavlja nadomestilo stroškov za avtobuse v skladu s prvim
odstavkom 119. člena in prvim odstavkom 120. člena tega zakona za avtobuse, za
katera je pridobil nadomestila iz drugih virov ali je z njimi izvajal prevoze v
mesecu, za katerega uveljavlja nadomestila.
Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in
odpravo posledic COVID-19 – ZZUOOP (Uradni list RS, št. 152/20) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»ŠESTI DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
129. člen
(prenehanje uporabe in
veljavnosti)
(1) Zakon o enotni ceni knjige (Uradni list RS, št. 11/14) se
od uveljavitve tega zakona do 30. aprila 2022 ne uporablja.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
-
35. člen Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19
(Uradni list RS, št. 98/20),
-
8. člen, besedilo », ukrep iz 8. člena tega zakona pa od 1. junija
2020 do 31. decembra 2020« iz 9. člena in druga alineja prvega odstavka
57. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic
epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20),
-
Odredba o začasnem ukrepu prepustitve nastanitvenih objektov zaradi
zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (Uradni list RS, št.
95/20),
-
poglavje VII.a in 19.a člen Pravilnika o pogojih, ki jih morajo
izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske
medicine (Uradni list RS, št. 64/04, 1/16, 56/19 in 131/20).
130. člena
(podzakonski akt)
Minister, pristojen za promet, izda predpis iz drugega
odstavka 123. člena tega zakona v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.
131. člen
(podaljšanje ukrepa
zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu)
(1) V Zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu
za omilitev posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 61/20) se v 5.
členu v prvem odstavku v točki a) datum »31. decembra 2020« nadomesti z
datumom »30. junija 2021«.
(2) V 7. členu se v tretjem odstavku besedilo v oklepaju
spremeni tako, da se glasi: »UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1,
sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 164
z dne 13. 5. 2020, str. 3, sprememba UL C 218, 2. 7. 2020, str. 3 in
sprememba UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1; v nadaljnjem
besedilu: Začasni okvir«.
132. člen
Vlada lahko ukrep iz 35. člena Zakona o interventnih ukrepih
za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20)
s sklepom podaljša največ za obdobje dvanajstih mesecev.
133. člen
(začetek uporabe)
Določbe 110., 111. in 113. člena tega zakona se začnejo
uporabljati 1. januarja 2021.
134. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev
posledic drugega vala epidemije COVID-19 – ZIUOPDVE (Uradni list RS, št. 175/20) določa tudi:
»139. člen
(določitev trajanja
dodatka)
Sprememba iz 18. člena tega zakona se uporablja od
19. oktobra 2020.
140. člen
(podaljšanje roka za
vložitev vloge)
Delodajalci, ki so bili registrirani v obdobju od
12. februarja 2020 do 1. septembra 2020 in so delavce na začasno
čakanje na delo napotili že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. oktobra
2020 dalje, lahko vložijo vlogo iz prvega odstavka 74. člena Zakona o
začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS,
št. 152/20) v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjujejo vse
pogoje za uveljavitev pravice.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»142. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
nalezljivih boleznih – ZNB-C (Uradni list RS, št. 82/21) v zvezi s prenehanjem veljavnosti
10., 11. in 12. člena zakona določa:
»določbe iz prve alineje prejšnjega odstavka … se uporabljajo
do začetka uporabe tega zakona«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»7. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne peti dan po uveljavitvi.«.
Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva – ZNUPZ (Uradni list
RS, št. 112/21) vsebuje naslednjo končno določbo:
»47. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Odločba o ugotovitvi, da je 104. člen
Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 v neskladju
z Ustavo (Uradni list RS, št. 167/21), določa:
»1. Člen 104 Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in
odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20), kolikor se nanaša
na osnovne šole ter na šole in vzgojno-izobraževalne zavode za otroke s
posebnimi potrebami, je v neskladju z Ustavo.
2. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje iz prejšnje točke
izreka odpraviti v roku dveh mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu
Republike Slovenije.
3. Do odprave ugotovljenega neskladja iz 1. točke izreka
se uporablja prvi odstavek 104. člena Zakona o začasnih ukrepih za
omilitev in odpravo posledic COVID-19.«.
Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje
širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 – ZDUPŠOP
(Uradni list RS, št. 206/21) vsebuje naslednjo končno določbo:
»85. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni
upravi – ZDU-1O (Uradni list RS, št. 18/23) vsebuje naslednjo končno določbo:
»59. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.