Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o dodatnih ukrepih za
omilitev posledic COVID-19 obsega:
-
Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 – ZDUOP (Uradni
list RS, št. 15/21 z dne 4. 2. 2021),
-
Zakon o nujnih ukrepih
na področju zdravstva – ZNUPZ (Uradni list RS, št. 112/21 z dne 13. 7.
2021),
-
Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev,
obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 – ZDUPŠOP (Uradni list RS,
št. 206/21 z dne 29. 12. 2021),
-
Zakon o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic
nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva – ZNUNBZ (Uradni list RS, št.
141/22 z dne 7. 11. 2022).
ZAKON
O DODATNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC COVID-19
(ZDUOP)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
PRVI DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se zaradi omilitev posledic COVID-19
spreminjajo in dopolnjujejo določbe:
1.
Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in
omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št.
49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE),
2.
Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije
COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE in
203/20 – ZIUPOPDVE),
3.
Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala
epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20 in 203/20 – ZIUPOPDVE),
4.
Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega
vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20),
5.
Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20),
6.
Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022
(Uradni list RS, št. 174/20),
7.
Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20 in 175/20 – ZIUOPDVE).
(2) S tem zakonom se z namenom omilitev posledic COVID-19
odstopa od določb naslednjih zakonov:
1.
Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije
COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE in
203/20 – ZIUPOPDVE),
2.
Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19
(Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE),
3.
Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr.,
47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in
203/20 – ZIUPOPDVE),
4.
Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega
vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20),
5.
Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št.
96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14
– ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19,
75/19, 139/20 in 189/20 – ZFRO),
6.
Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list
RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10
– ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 –
ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ,
64/17 – ZZDej-K, 36/19 in 189/20 ‒ ZFRO),
7.
Zakona o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 85/16, 77/17 in
73/19),
8.
Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl.
US, 73/19 – odl. US in 175/20 – ZIUOPDVE),
9.
Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – odl. US,
40/12 – ZUJF in 100/13).
(3) S tem zakonom se določajo tudi dodatni začasni ukrepi za
omilitev posledic COVID-19 na področju invalidskega varstva, socialnega
varstva, delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na
delo, zdravstvenega varstva, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, pomoči
brezposelnim osebam, dodatek za študente, ki se izobražujejo v tujini in na
področju zaščite, reševanja in pomoči.
DRUGI DEL
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV
1. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije
COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo
2. člen
V Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije
COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list
RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE) se v 90. členu v
drugem odstavku besedilo »15. aprila« nadomesti z besedilom »31. decembra«.
2. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo
posledic epidemije COVID-19
3. člen
V Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo
posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20
– ZIUOPDVE in 203/20 – ZIUPOPDVE) se v 38. členu v prvem in drugem odstavku
besedilo »15. aprila« nadomesti z besedilom »31. decembra«.
3. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic
drugega vala epidemije COVID-19
4. člen
V Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega
vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20 in 203/20 – ZIUPOPDVE) se v
114. členu doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno
uporabljata tudi za skupščino zbornice in skupščino združenja.«.
5. člen
V 116. členu se v prvem odstavku za besedo »sektor« doda
besedilo »oziroma nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji«.
V drugem odstavku se za besedo »podeželja« doda besedilo
»razen, če predpis iz četrtega odstavka tega člena predpiše postopek iz 93.
člena tega zakona, ko Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj
podeželja odločbo izda po uradni dolžnosti«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Upravičeno obdobje pomoči po tem členu je od 1. oktobra
2020 do 30. junija 2021, ko morajo biti izdane odločbe o odobritvi sredstev.«.
6. člen
V 125. členu se v prvem odstavku besedilo »opravljajo delo v
dejavnosti zdravstva in socialnega varstva« nadomesti z besedilom »so vključeni
v aktivnosti in izvajanje ukrepov za preprečevanje okužb s SARS-CoV-2 ter
zajezitev in obvladovanje COVID-19«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se
glasi:
»(4) Sredstva za financiranje dodatka iz tega člena se
zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Zahtevek za izplačilo sredstev
delodajalec vloži pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, če je izvajalec
zdravstvene dejavnosti, ali pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če
je izvajalec na področju socialnega varstva. Način izstavitve zahtevkov in roke
izplačil določi minister, pristojen za zdravje ali minister, pristojen za
socialno varstvo.«.
4. Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi
posledic drugega vala epidemije COVID-19
7. člen
V Zakonu o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi
posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20) se v 38.
členu v prvem odstavku besedilo »do 31. marca 2021« nadomesti z besedilom »do
30. junija 2021«.
V drugem odstavku se za besedilom »februar 15 dni« beseda
»in« nadomesti z vejico in za besedilom »marec 18 dni« dodata vejica in
besedilo »april 18 dni, maj 24 dni in junij 24 dni«.
8. člen
V 39. členu se v prvem in drugem odstavku besedilo »do 31.
marca 2021« nadomesti z besedilom »do 30. junija 2021«.
9. člen
V 59. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki
se glasi:
»(2) Ne glede na prvi odstavek 109. člena ZDoh-2 se v letno
davčno osnovo za leto 2021 ne všteva dodatek iz 88. člena tega zakona.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se
besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »prvega odstavka tega
člena«, besedilo »prejšnjemu odstavku« z besedilom »prvem odstavku tega člena«
ter na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Izplačevalci dodatka iz prejšnjega
odstavka FURS sporočijo do 31. januarja 2022 podatke o dijakih in študentih in
o višini izplačanega dodatka, ki se po prejšnjem odstavku na všteva v letno
davčno osnovo.«.
10. člen
V 73. členu se v prvem odstavku besedilo »od 1. oktobra 2020
do 31. marca 2021« nadomesti z besedilom »od 1. junija 2020 do 30. junija
2021«.
V drugem odstavku se število »0,12« nadomesti s številom
»0,27«.
11. člen
V 74. členu se v prvem odstavku besedilo »do 31. marca 2021«
nadomesti z besedilom »do 24. junija 2021«.
V drugem odstavku se število »20« povsod nadomesti s številom
»18«.
12. člen
V 75. členu se v prvem odstavku besedilo »do 31. marca 2021«
nadomesti z besedilom »do 30. junija 2021«.
V drugem odstavku se za besedilom »v februarju 2021 15 dni«
beseda »in« nadomesti z vejico in za besedilom »v marcu 2021 15 dni« dodata
vejica in besedilo »v aprilu 2021 18 dni, v maju 2021 24 dni in v juniju 2021
24 dni«.
13. člen
V 92. členu se za petnajstim odstavkom dodata nova šestnajsti
in sedemnajsti odstavek, ki se glasita:
»(16) Do solidarnostnega dodatka za upokojence iz tretjega
odstavka tega člena so upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega
zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas in so na začasnem čakanju na delo
oziroma odsotni z dela zaradi višje sile ter imajo stalno prebivališče v
Republiki Sloveniji. Nadomestilo iz invalidskega zavarovanja se v teh primerih
preračuna na polni delovni čas, solidarnostni dodatek pa se jim prizna ob
upoštevanju preračunanega nadomestila in zneskov iz tretjega odstavka tega
člena v sorazmernem delu, ki je odvisen od obsega krajšega delovnega časa, za
katerega prejemajo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja. Pri določitvi
višine solidarnostnega dodatka se upošteva višina nadomestila, ki ga je
uživalec prejel za december 2020.
(17) Izplačilo solidarnostnega dodatka za uživalce nadomestil
iz invalidskega zavarovanja iz prejšnjega odstavka izplača ZPIZ na podlagi
vložene vloge uživalca nadomestila, ki mora biti skupaj z dokazilom o odrejenem
začasnem čakanju na delo oziroma odsotnosti zaradi višje sile vložena pri
izplačevalcu solidarnostnega dodatka najpozneje do 31. marca 2021.«.
14. člen
V 122. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek,
ki se glasi:
»(3) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.«.
5. Gradbeni zakon
15. člen
V Gradbenem zakonu (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr.
in 65/20) se v 41. členu za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se
glasi:
»(5) Če pristojni upravni organ za gradbene zadeve presodi,
da to pripomore k hitrejšemu in učinkovitejšemu postopku, lahko opravi ustno
obravnavo preko videokonference, če pri organu obstajajo ustrezne tehnične
možnosti in če je glede na predmet obravnavanja to mogoče. Če udeleženci nimajo
tehničnih možnosti za sodelovanje preko videokonference, morajo o tem obvestiti
pristojni upravni organ za gradbene zadeve v roku, ki ga določi v vabilu za
ustno obravnavo. Pristojni upravni organ za gradbene zadeve omogoči
udeležencem, ki nimajo tehničnih možnosti za sodelovanje preko videokonference,
neposredno spremljanje ustne obravnave v prostoru, kjer se izvaja, ali
videokonferenčno spremljanje ustne obravnave s tehničnimi sredstvi, ki jih
zagotovi sam ali drugi organi. Zapisnik ustne obravnave podpiše samo uradna
oseba, ki vodi ustno obravnavo preko videokonference.«.
6. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za
leti 2021 in 2022
16. člen
V Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti
2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 174/20) se za 48. členom doda nov 48.a člen,
ki se glasi:
»48.a člen
(zmanjšanje in poraba
sredstev na računih)
(1) V letu 2021 se za namen financiranja omilitve posledic
epidemije COVID-19 uporabi sredstva na računih proračuna države, ki se v
proračunu odrazi v spremembi stanja sredstev na računu. Največji obseg
zmanjšanja sredstev na računih ne sme presegati razlike med izdatki, ki so bili
načrtovani v sprejetem proračunu države, in najvišjim obsegom izdatkov za
državni proračun, ki ga je državni zbor določil s sprejemom spremembe okvira za
državni proračun za leto 2021 v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZFisP.
(2) Ministrstvo pravice porabe v obsegu iz prejšnjega
odstavka samostojno prerazporedi na postavko COVID-19, v okviru podprograma
230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19.«.
7. Zakon o nalezljivih boleznih
17. člen
V Zakonu o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 –
uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20 in 175/20 – ZIUOPDVE) se v
54. členu v prvem odstavku za 1. točko doda nova točka 1.a, ki se glasi:
»1.a če ravna v nasprotju s programi za preprečevanje,
obvladovanje, odstranitev in izkoreninjenje nalezljivih bolezni iz četrtega
odstavka 5. člena tega zakona, ki se nanašajo na cepljenja v času razglašene
epidemije nalezljive bolezni;«.
TRETJI DEL
ODSTOP OD DOLOČB POSAMEZNIH ZAKONOV
1. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo
posledic epidemije COVID-19
18. člen
Ne glede na prvi odstavek 12. člena Zakon o interventnih
ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št.
80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE in 203/20 – ZIUPOPDVE; v nadaljnjem
besedilu: ZIUOOPE) lahko pravico do subvencije od 1. februarja 2021 dalje
uveljavlja delodajalec, ki:
-
je pravna ali fizična oseba, ki je bila v Poslovni register Slovenije
vpisana pred 18. oktobrom 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o
zaposlitvi za poln delovni čas oziroma fizična oseba, ki opravlja kmetijsko
dejavnosti in je bila pred 18. oktobrom 2020 vpisana v Register kmetijskih
gospodarstev, in
-
po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati
najmanj 90 % dela.
19. člen
(1) Ne glede na sedmi odstavek 18. člena ZIUOOPE mora
delodajalec, ki je prejel subvencijo skrajšanja polnega delovnega časa, v
primeru, da je od 1. januarja 2021 dalje prišlo do izplačil dobička, nakupov
lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu
oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021
oziroma za leto 2021, o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: FURS) najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta
sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi
zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.
(2) Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračila prejetih
sredstev iz prejšnjega odstavka izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno
uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.
20. člen
Ne glede na 79. člen ZIUOOPE in 42. člen Zakona o
interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (Uradni list RS, št.
98/20 in 152/20 – ZZUOOP; v nadaljnjem besedilu: ZIUPDV) se z globo v višini,
kot je določena v ZIUOOPE, kaznuje tudi delodajalec, ki prejme subvencijo,
odgovorna oseba delodajalca, prejemnika subvencije, in delodajalec posameznik,
prejemnik subvencije, če v roku iz prvega odstavka 19. člena tega zakona ne seznani
FURS o izplačilih oziroma nakupih iz prvega odstavka 19. člena tega zakona.
2. Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic
COVID-19
21. člen
(1) Ne glede na drugi odstavek 12. člena Zakona o začasnih
ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20 in
175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZZUOOP) lahko rok predložitve
negativnega izvida testa na prisotnost virusa SARS-CoV-2 določi Vlada Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) s podzakonskim aktom.
(2) Ne glede na drugi odstavek 34. člena ZIUPDV lahko rok, v
katerem mora oseba v tranzitu izstopiti iz Republike Slovenije, določi Vlada s
podzakonskim aktom.
22. člen
(1) Ne glede na 40. člen ZZUOOP se izvajalcem bolnišnične
zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni mreži, ki so zaradi obravnave
pacientov, obolelih za COVID-19, morali prilagoditi način izvajanja programa
zdravstvene dejavnosti ter jim je bilo zato začasno onemogočeno izvajanje
pogodbenih obveznosti do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: ZZZS), iz proračuna Republike Slovenije povrnejo sredstva
v višini 80 odstotkov razlike med polno vrednostjo mesečnega dogovorjenega
pogodbenega programa v tekočih cenah (brez ločeno zaračunljivih materialov in
storitev, dodatka za poseg TAVI in dodatka za robotsko asistiran kirurški
poseg) in poročano vrednostjo programa v obdobju, za katerega uveljavljajo
zahtevek, ki so jo izvajalci sporočili ZZZS-ju v tekočih cenah. Od tako
dobljene vrednosti se odšteje 80 odstotkov realizirane vrednosti storitev, ki
so evidentirane z diagnozami za paciente, obolele za COVID-19, v skladu z evidencami
ZZZS na podlagi podatkov, prejetih od izvajalcev, in ovrednotene po cenah iz
Aneksa 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2020.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka uveljavljajo le
izvajalci, ki imajo hospitalizirane paciente z glavno diagnozo COVID-19, in
sicer skupno za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2020 in skupno za
obdobje od 1. januarja 2021 do 31. oktobra 2021. Način izračuna višine
povračila sredstev določi minister, pristojen za zdravje. Sredstva iz
prejšnjega odstavka se ne upoštevajo pri končnem letnem obračunu, ki ga za
pogodbene partnerje izvede ZZZS.
(3) Izvajalec ne more uveljavljati zahtevkov iz prvega
odstavka tega člena, če za isto obdobje uveljavlja pravice do sredstev drugih
interventnih ukrepov iz naslova plač, nadomestil plač in fiksnih stroškov za
dejavnost gospodarstva, o čemer pri zahtevku predloži dokazilo.
(4) Zahtevek za izplačilo sredstev se vloži pri ministrstvu,
pristojnem za zdravje, najpozneje:
-
do 28. februarja 2021 za leto 2020;
-
do 30. novembra 2021 za leto 2021.
(5) Vloge, o katerih do uveljavitve tega zakona še ni bilo
odločeno, se obravnavajo v skladu s tem zakonom.
(6) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.
23. člen
(1) Ne glede na 82. člen ZZUOOP se iz proračuna Republike
Slovenije in ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije, za
obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 zagotavljajo sredstva tudi za
sofinanciranje osebne varovalne opreme za zaposlene, ki izvajajo zdravstveno
nego in zdravstveno rehabilitacijo pri izvajalcih socialno varstvene storitve
institucionalno varstvo v javni mreži skladno s 50., 51., 52. in 54. členom
Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12,
39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 –
ZOA-A, 28/19 in 189/20 – ZFRO) v primeru izvajanja zdravstvene nege in
zdravstvene rehabilitacije uporabnikov, pri katerih je prisoten sum na okužbo s
COVID-19 oziroma laboratorijsko potrjena okužba s COVID-19.
(2) Za sofinanciranje osebne varovalne opreme se uporabijo
enaka merila, kot so določena za zaposlene, ki izvajajo osebno in socialno
oskrbo.
(3) Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ
za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
24. člen
(1) Ne glede na prvi odstavek 116. člena ZZUOOP se veljavnost
izkaznic o usposabljanju za ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki jih
zaradi izjemnih okoliščin in ukrepov COVID-19 ni bilo mogoče podaljšati do 31.
decembra 2021 (nezmožnost udeležbe na usposabljanju), podaljša do
30. junija 2022.
(2) Ne glede na drugi odstavek 116. člena ZZUOOP se
veljavnost potrdil in znakov o pravilnem delovanju naprav za nanašanje
fitofarmacevtskih sredstev, ki jih zaradi izjemnih okoliščin in ukrepov
COVID-19 ni bilo mogoče podaljšati do 31. decembra 2021, podaljšajo do 30.
junija 2022.
(3) Kot nezmožnost udeležbe na usposabljanju se šteje
zdravstveno stanje v povezavi s COVID-19 ter nezmožnost usposabljanja preko
spletnih aplikacij, glede česar mora imetnik izkaznice predložiti ustrezna
zdravstvena dokazila (zdravniško potrdilo) oziroma izjavo.
(4) Predpisana izobraževanja oziroma usposabljanja z
delovnega področja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano, se zaradi preprečitve okužbe s COVID-19 opravljajo tudi preko
elektronskih medijev oziroma spleta do 31. decembra 2022.
3. Zakon o delovnih razmerjih
25. člen
(1) Ne glede na četrti odstavek 68. člena Zakona o delovnih
razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 –
PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE; v
nadaljnjem besedilu: ZDR-1) delodajalec pred začetkom dela delavca na domu
obvesti Inšpektorat Republike Slovenije za delo o:
-
podatkih o delodajalcu (naziv, naslov, matična številka in dejavnost, ki
jo opravlja),
-
podatkih, ki se nanašajo na delavca, ki bo opravljal delo na domu
(osebno ime, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela,
ki ga bo delavec opravljal, delovna sredstva in delovna oprema, ki jo bo
delavec uporabljal, predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega
časa opravljanja dela na domu),
-
morebitnem tveganju za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela
na domu.
(2) Delodajalci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije,
obvestilo iz prejšnjega odstavka vložijo elektronsko, preko informacijskega
sistema za podporo poslovnim subjektom, ki ga upravlja ministrstvo, pristojno
za javno upravo.
(3) Ukrep iz prvega odstavka tega člena velja od 1. aprila do
31. decembra 2021.
4. Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi
posledic drugega vala epidemije COVID-19
26. člen
(1) Ne glede na prvi odstavek 85. člena Zakona o interventnih
ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni
list RS, št. 203/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUPOPDVE) delodajalec vsakemu
zaposlenemu, ki dela in čigar mesečna plača za november 2020, pri kateri se ne
upošteva plačilo za poslovno uspešnost, ni presegla dvakratnika minimalne
plače, izplača ob plači za mesec januar 2021 krizni dodatek v višini 200 eurov,
ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
(2) Če delavec ne dela cel mesec december, je upravičen do
sorazmernega dela dodatka iz prejšnjega odstavka. Delavcu pripada dodatek za
prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko
delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela.
(3) Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim
delovnim časom, ima pravico do dodatka iz prvega odstavka tega člena sorazmerno
delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih,
ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki
ureja delovna razmerja.
(4) Zaposleni pri neposrednih in posrednih uporabnikih
proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter tujih diplomatskih
predstavništvih in konzulatih, mednarodnih organizacijah, predstavništvih
mednarodnih organizacij ter institucijah, organih in agencijah Evropske unije v
Republiki Sloveniji, niso upravičeni do dodatka iz prvega odstavka tega člena.
(5) Sredstva za izplačilo kriznega dodatka se zagotavljajo v
proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna
Evropske unije.
(6) Za povračilo izplačanega dodatka zaposlenemu iz prvega
odstavka tega člena delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži
izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal dodatek iz prejšnjega
odstavka. Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v
elektronski obliki najpozneje do konca marca 2021. FURS izplača povračilo
kriznega dodatka najpozneje do 20. aprila 2021.
(7) Nadzor nad izvajanjem prvega do tretjega odstavka tega
člena izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki
urejajo inšpekcijski nadzor. Nadzor v zvezi z uveljavljanjem pravice
delodajalca do povračila izplačanega kriznega dodatka po prejšnjem odstavku
izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni
postopek.
(8) Določbe tega člena se ne uporabljajo za zaposlene,
katerim je bil krizni dodatek iz 85. člena ZIUPOPDVE že izplačan do začetka uporabe
tega zakona.
27. člen
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec,
ki ne izplača kriznega dodatka (prvi, drugi in tretji odstavek 85. člena
ZIUPOPDVE).
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec,
ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba
delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec
posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
5. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
28. člen
Ne glede na četrti odstavek 144. člena in drugi odstavek 152.
člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št.
96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14
– ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19,
75/19, 139/20 in 189/20 – ZFRO; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) je najnižja
osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače za plače in
nadomestila plače, izplačane za mesece od julija do decembra 2021, minimalna
plača.
29. člen
(1) Delodajalec je za vsakega delavca, katerega plača za
polni delovni čas, brez dodatkov, določenih z zakoni in drugimi predpisi ter s
kolektivnimi pogodbami, dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno
uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne
presega zneska, določenega v skladu z Zakonom o minimalni plači (Uradni list
RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18), upravičen do povračila dela minimalne plače v
obliki mesečne subvencije v višini 50 eurov.
(2) Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim
delovnim časom ali opravi delo v krajšem delovnem času od polnega, ima
delodajalec pravico do subvencije iz prejšnjega odstavka sorazmerno delovnemu
času, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi oziroma opravil delo.
(3) Delodajalci, neposredni in posredni uporabniki proračuna
Republike Slovenije in občinskih proračunov ter tuja diplomatska predstavništva
in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij
ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji, niso
upravičeni do subvencije iz prvega odstavka tega člena. Delodajalec ni upravičen
do subvencije za zaposlene v programu javnih del.
(4) Sredstva za izplačilo subvencije se zagotavljajo v
proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna
Evropske unije.
(5) Za pridobitev subvencije delodajalcu iz prvega odstavka
tega člena delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s
katero izjavlja, da je zaposlenemu obračunal in izplačal plačo iz prvega
odstavka tega člena ter podatke, iz katerih izhaja upravičenost do subvencije.
Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski
obliki najpozneje do konca meseca za subvencijo za pretekli mesec, vendar
najpozneje do konca julija 2021. FURS izplača subvencijo najpozneje do 20. v
mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave. Za pravilnost izjave delodajalec
kazensko in materialno odgovarja.
(6) Nadzor v zvezi z uveljavljanjem pravice delodajalca do
subvencije po tem členu izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporablja
zakon, ki ureja davčni postopek. Za namen izvajanja nadzora ima FURS pravico
neposredno od delodajalca pridobiti dokazila in listine, potrebne za nadzor
upravičenosti do subvencije.
(7) Delodajalec je do subvencije upravičen za plačilo dela od
1. januarja do 30. junija 2021.
(8) Delodajalec, ki je uveljavil subvencijo, mora v primeru,
da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih
delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela
plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto
2021, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe,
skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve
pravic iz tega zakona do dneva vračila.
(9) Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračila prejete subvencije
v skladu s prejšnjim odstavkom izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno
uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.
(10) Delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še tri
mesece po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega
razloga delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije, ali
odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov,
razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred
uveljavitvijo tega zakona.
(11) Nadzor nad prejšnjim odstavkom izvaja Inšpektorat
Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski
nadzor.
30. člen
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec,
ki v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem, začne postopek
odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil
upravičen do prejemanja subvencije, ali odpove pogodbe o zaposlitvi večjemu
številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja
presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo tega zakona.
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec,
ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba
delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec
posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
6. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
31. člen
(1) Ne glede na 29., 31. in 35. člen Zakona o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12
– ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 –
ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19
in 189/20 – ZFRO; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ), tretji in osmi odstavek 137.
člena ter prvi odstavek 167. člena ZDR-1 in 54. člen Zakona o pacientovih
pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17 in 177/20) je lahko delavec odsoten
z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga
izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne dni v kosu (v nadaljnjem
besedilu: kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni), in sicer največ enkrat v
posameznem koledarskem letu.
(2) Delavec o kratkotrajni odsotnosti zaradi bolezni pisno
ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti. Delavec v času
koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne
dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja.
(3) Če izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je ta
tudi po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še nadalje
neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da v
tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni
izkoriščena. Šteje se, da je pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi
bolezni izkoriščena tudi, kadar je koriščena manj kot tri zaporedne delovne
dni. Nadomestilo za čas začasne odsotnosti z dela se od prvega dne odsotnosti z
dela zagotavlja v skladu s 137. členom ZDR-1 in določbami ZZVZZ.
(4) Nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi
bolezni se obračuna v višini nadomestila, ki ga delodajalec obračuna in plača
delavcu zaradi bolezni v skladu z osmim odstavkom 137. člena ZDR-1. ZZZS povrne
delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za
povračilo nadomestila. Delodajalec vloži zahtevo iz prejšnjega stavka v
elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa iz tega
člena. Nadomestila se ZZZS povrnejo iz proračuna Republike Slovenije.
(5) Postopek vlaganja zahteve iz prejšnjega odstavka
podrobneje določi ZZZS.
(6) Nadomestilo iz četrtega odstavka tega člena se ne
izplača, če delavec ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
(7) Nadzor nad izvajanjem ukrepa iz tega člena opravlja ZZZS.
(8) Ukrep iz tega člena velja do 28. februarja 2022. Vlada
lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje treh mesecev.
Sklep o podaljšanju ukrepa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
7. Zakon o lekarniški dejavnosti
32. člen
(1) Ne glede na prvi odstavek 79. člena Zakona o lekarniški
dejavnosti (Uradni list RS, št. 85/16, 77/17 in 73/19) se magistru farmacije,
ki samostojno opravlja delo v lekarniški dejavnosti in je imel na dan
uveljavitve tega zakona veljavno licenco, veljavnost licence podaljša, in sicer
za eno leto.
(2) Postopek za podaljšanje licence iz tega člena se začne po
uradni dolžnosti.
8. Zakon o prekrških
33. člen
(1) Ne glede na prvi odstavek 202.d člena Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 –
odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US in 175/20 –
ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZP-1) lahko storilci, ki jim preizkusna doba
poteče v obdobju od 16. novembra 2020 do preklica epidemije COVID-19, ki je na
dan uveljavitve tega zakona v veljavi v Republiki Sloveniji, izpolnijo
obveznosti, naložene s sklepom sodišča o odložitvi izvršitve prenehanja
veljavnosti vozniškega dovoljenja (udeležba v programu dodatnega usposabljanja
za varno vožnjo, udeležba v edukacijski delavnici ali udeležba v psihosocialni
delavnici), najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe.
(2) Ne glede na drugi odstavek 202.e člena ZP-1 sodišče o
izpolnitvi obveznosti, naložene s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja
veljavnosti vozniškega dovoljenja, odloča po poteku roka iz prejšnjega odstavka.
9. Zakon o verski svobodi
34. člen
Ne glede na prvi odstavek 27. člena Zakona o verski svobodi
(Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 100/13) se za
pokritje prispevkov za socialno varnost v višini naslednjih vrst prispevkov za
socialno varnost določi osnova v višini povprečne plače za predzadnji mesec
pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova: za obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovanje (prispevek zavarovanca) ter za obvezno zdravstveno
zavarovanje (prispevek zavarovanca).
35. člen
(1) Ministrstvo, pristojno za kulturo, v 15 dneh od
uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti izda nove odločbe, s katerimi
uskladi višino do uveljavitve tega zakona verskim uslužbencem registriranih
cerkva ali drugih verskih skupnosti že priznane namenske državne finančne
pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost, z
višino te pomoči iz prejšnjega člena.
(2) Ukrep iz prejšnjega člena velja od 1. januarja 2021 do
30. aprila 2021.
ČETRTI DEL
ZAČASNI UKREPI
1. Začasni ukrep na področju invalidskega varstva
36. člen
(enkratni solidarnostni dodatek za druge ranljive skupine)
(1) Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka za
druge ranljive skupine oseb po tem členu so:
-
upravičenci po zakonu, ki ureja vojne veterane, ki prejemajo veteranski
dodatek kot edini prejemek;
-
upravičenci po zakonu, ki ureja vojne invalide, ki prejemajo družinski
dodatek kot edini prejemek;
-
upravičenci do nadomestila po 5. in 8. členu Zakona o socialnem
vključevanju invalidov (Uradni list RS, št. 30/18).
(2) Enkratni solidarnostni dodatek iz prejšnjega odstavka se
izplača v višini 150 eurov.
(3) Enkratni solidarnostni dodatek iz prvega odstavka tega
člena se izplača do 30. aprila 2021.
(4) Do enkratnega solidarnostnega dodatka po prvem odstavku
tega člena so upravičenci upravičeni le, če niso hkrati upravičeni do
enkratnega solidarnostnega dodatka po drugih podlagah.
(5) Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka
iz tega člena zagotavlja Republika Slovenija iz državnega proračuna.
(6) Enkratni solidarnostni dodatek iz tega člena se ne šteje
v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih
sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.
(7) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega
solidarnostnega dodatka iz tega člena ne plača dohodnina.
2. Začasni ukrepi na področju socialnega varstva
37. člen
(enkratni solidarnostni dodatek za dijake starejše od 18
let)
(1) Enkratni solidarnostni dodatek v višini 50 eurov se do
31. marca 2021 izplača dijakom s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki
Sloveniji, ki se v šolskem letu 2020/2021 redno izobražujejo po javnoveljavnih
izobraževalnih programih v Republiki Sloveniji in na dan 19. oktobra 2020 niso
bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 14.,
15., 16., 17. in 25. člena ZPIZ-2 in so dopolnili 18 let pred 19. oktobrom
2020. Dijaki oddajo zahtevek za nakazilo enkratnega solidarnostnega dodatka do
28. februarja 2021.
(2) Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, posreduje
ministrstvu, pristojnemu za družino, za potrebe preverjanja upravičenosti do
enkratnega solidarnostnega dodatka iz prejšnjega odstavka, v elektronski obliki
podatke iz Centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja, in sicer EMŠO
in status upravičenca.
(3) Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka
za dijake zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.
(4) Enkratni solidarnostni dodatek iz tega člena se ne šteje
v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih
sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.
(5) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega
solidarnostnega dodatka za dijake ne plača dohodnina.
38. člen
(pomoč humanitarnim organizacijam)
(1) Iz proračuna Republike Slovenije se Rdečemu križu
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: RKS) in Slovenski Karitas (v nadaljnjem
besedilu: Karitas) za obdobje od 1. januarja 2021 do 30. junija 2021 nameni
sredstva za zagotavljanje ukrepov reševanja, lajšanja in preprečevanja
socialnih posledic epidemije COVID-19 pri izvajanju dodatne pomoči prejemnikom
hrane iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim uporabnikom.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se glede na povprečen
obseg uporabnikov določi po številu razdelilnih mest hrane iz Sklada za
evropsko pomoč najbolj ogroženim uporabnikom po območjih. Za eno razdelilno
mesto hrane se za RKS določi 6.000 eurov, za Karitas pa 1.000 eurov.
(3) Iz proračuna Republike Slovenije se RKS zagotovijo
dodatna sredstva za nemoteno izvajanje dejavnosti v okviru javnih pooblastil
opredeljenih v 9. členu Zakona o Rdečem križu Slovenije (Uradni list RS, št.
7/93 in 79/10). Kot merilo se uporabi 20 odstotni delež prihodkov iz naslova
dotacij iz proračuna Republike Slovenije za javna pooblastila v preteklem letu.
(4) Zahtevke za sredstva iz prvega odstavka tega člena se
vložijo pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, zahtevki za izplačilo
sredstev iz prejšnjega odstavka pa se vložijo pri ministrstvu, pristojnem za
obrambo. Način izstavitve zahtevkov določi minister pristojen za socialne
zadeve, in minister pristojen za obrambo. Zahtevek za obdobje od 1. januarja
2021 do 31. marca 2021 vloži izvajalec najpozneje do 15. aprila 2021, za
obdobje od 1. aprila 2021 do 30. junija 2021, najpozneje do 15. julija 2021,
pri pristojnem ministrstvu. Upravičencu se sredstva izplačajo najpozneje do
zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil popolni zahtevek
posredovan.
3. Začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem
na začasnem čakanju na delo
39. člen
(namen ukrepa in upravičenci)
(1) Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače
delavcem na začasnem čakanju na delo po tem zakonu lahko uveljavlja vsak
delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 31. december
2020, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi epidemije ali
posledic epidemije, razen:
-
neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma
proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020
višji od 70 odstotkov,
-
delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada
v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih
na dan 31. december 2020,
-
tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije,
predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije
Evropske unije v Republiki Sloveniji.
(2) Do ukrepa iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi tisti
delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo pogoja iz tretjega odstavka tega
člena in imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih
organizacijah (Uradni list RS, št. 98/03 in 61/06 – ZDRu-1) ali status
invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah (Uradni list RS,
št. 108/02 in 61/06 – ZDRu-1).
(3) Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po
njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije
upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020. Če niso
poslovali v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, so do ukrepa upravičeni tudi
tisti delodajalci, ki so se jim po njihovi oceni povprečni mesečni prihodki v
letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20
odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021.
(4) Prihodki iz prejšnjega odstavka so čisti prihodki od
prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz
zavarovanja za starševsko varstvo.
(5) Če pogoji iz tega člena ob predložitvi letnih poročil za
leto 2021 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi
ukrepa. Če vlogo vloži delodajalec, registriran po 31. decembru 2020, Zavod
Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ) vlogo s
sklepom zavrže. Zoper sklep ni pritožbe.
(6) Subjekt, ki je uveljavil delno povračilo nadomestila
plače delavcem na začasnem čakanju na delo po tem členu in naknadno ugotovi, da
ni izpolnil pogoja upada prihodkov, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev
obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki
vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za
predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021, in vrne
znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo
do plačila, se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani
obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07 – uradno prečiščeno
besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZPOMZO-1).
(7) Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračil prejetih
povračil nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo po petem in
šestem odstavku tega člena izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi
zakon, ki ureja davčni postopek.
40. člen
(omejitev)
(1) Delodajalec iz prejšnjega člena lahko napoti posameznega
delavca na začasno čakanje na delo najdlje za obdobje od 1. februarja do 30.
aprila 2021.
(2) Vlada lahko ukrep iz prejšnjega člena s sklepom podaljša
največ dvakrat za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021.
(3) V primeru podaljšanja ukrepa iz prejšnjega odstavka lahko
delodajalec delavca napoti na začasno čakanje najdlje do izteka obdobja,
navedenega v sklepu vlade o podaljšanju ukrepa.
41. člen
(pravice in obveznosti delavcev)
(1) Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo, in
delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse
pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače
urejene s tem zakonom.
(2) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po tem
zakonu dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih
dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ.
(3) Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve
krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za
nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za
nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega polnega
delovnega časa.
(4) Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega
čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega
dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna
razmerja.
(5) Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na
delo. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način
poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.
(6) Delavec se lahko v času odrejenega čakanja na delo v
skladu z določbami zakona, ki ureja trg dela, prijavi v evidenco iskalcev
zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim
iskalcem zaposlitve.
(7) V času dela s polnim delovnim časom delavec ni zavezan
izvajati aktivnosti iz ukrepov aktivne politike zaposlovanja v skladu z
zakonom, ki ureja trg dela.
(8) Če se delavec na podlagi soglasja delodajalca vključi v
ukrepe iz šestega odstavka tega člena, je ne glede na prvi odstavek 42. člena
tega zakona, višina za nadomestilo plače določena v višini, kot je določena v
sedmem odstavku 137. člena ZDR-1.
42. člen
(višina nadomestila plače)
(1) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do
nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna
razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega
razloga.
(2) Nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim
odstavkom, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
43. člen
(delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj)
(1) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo
upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo
pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem
zavarovanju, starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti ter do
ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače iz
prejšnjega člena v tem času ne izplačuje.
(2) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali
med trajanjem začasnega čakanja na delo upravičen do dela s krajšim delovnim
časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na
podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se
nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu,
delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih
zavarovanj po teh predpisih, kot da bi delal.
44. člen
(višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače)
(1) Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz
42. člena tega zakona s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov
nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki
Sloveniji za mesec oktober 2020. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije
Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa
socialna zavarovanja (bruto I).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko znaša višina
povračila izplačanega nadomestila za plače iz 42. člena tega zakona s strani
Republike Slovenije 100 odstotkov za delodajalce, pri katerih skupni znesek
javnih sredstev, prejetih skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir
za ukrepe državnih pomoči v podpro gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št.
91I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenega s Sporočilom Komisije
Peta sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu
ob izbruhu COVID-19 in sprememba Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam
o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno
zavarovanje izvoznih kreditov 2021/C 34/06 (UL C št. 34 z dne 1. 2. 2020, str.
6), (v nadaljnjem besedilu: Začasni okvir), ni presegel 1,8 milijona eurov na
posamezno podjetje oziroma skupna pomoč ni oziroma ne bo presegla 270.000 eurov
na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture ali 225.000 eurov na
podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, pri
čemer se v maksimalno določen znesek všteva tudi pomoč, ki jo bo prejel do
konca upravičenosti po tem zakonu. Vsi navedeni zneski morajo biti izraženi kot
bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Višina povračila
izplačanega nadomestila plače je omejena z višino povprečne mesečne plače v
Republiki Sloveniji. V 100 odstotkov povračila izplačanega nadomestila plače, ki
ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za
vsa socialna zavarovanja (bruto I).
(3) Za čas, ko je delodajalcu zaradi epidemije COVID-19 s
predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno, je v primerih iz
prvega in drugega odstavka tega člena v povračilo nadomestila plače, ki ga
krije Republika Slovenija, vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in
prispevki delodajalca (bruto II).
(4) Delodajalec vlogi za uveljavitev povračila izplačanega
nadomestila plače iz prejšnjih odstavkov predloži izjavo, da iz naslova
državnih pomoči po interventnih zakonih ni oziroma ne bo presegel 1,8 milijona
eurov na posamezno podjetje oziroma skupna pomoč ne presega 270.000 eurov na
podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture ali 225.000 eurov na
podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, za
katero kazensko in materialno odgovarja. Delodajalec se pri uveljavitvi pravice
odloči, ali bo uveljavljal povračilo izplačanega nadomestila plače v višini 100
odstotkov ali 80 odstotkov, in sicer pri oddaji vloge preko ZRSZ.
(5) Delodajalec upravičenost do delnega povračila izplačanega
nadomestila za plače iz 42. člena tega zakona s strani Republike Slovenije
dokazuje z dokazili iz četrtega odstavka 45. člena tega zakona in izjavo iz
prejšnjega odstavka.
(6) Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik
proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež
prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 nižji od 70 odstotkov, lahko
uveljavlja povračilo izplačanega nadomestila plače le v višini deleža, ki je
enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.
45. člen
(postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila
plače)
(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih
nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri
ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo.
(2) V primeru podaljšanja ukrepa na podlagi drugega odstavka
40. člena tega zakona do 30. junija 2021, je mogoče vlogo v roku iz prejšnjega
odstavka vložiti najpozneje do 30. junija 2021.
(3) Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz
prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec:
-
ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih
obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni
organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da
delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan vložitve
vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz
delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
-
če je nad njim uveden postopek stečaja ali ki se nahaja v likvidacijskem
postopku.
(4) Vlogi iz prvega odstavka tega člena delodajalec priloži:
-
oceno upada prihodkov,
-
dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne
nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga,
-
izjavo, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, da ima na
dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev
in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno
upravo,
-
izjavo, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, da ima na
dan vložitve vloge izpolnjene obveznosti iz naslova predložitve vseh obračunov
davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih
let do dne oddaje vloge,
-
izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge izplačal vsa nadomestila
plače, in
-
izjavo iz četrtega odstavka 44. člena tega zakona.
(5) Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali
posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih
programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike
med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež
financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2020 oziroma 2021.
(6) ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve vloge s
sklepom. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
(7) Sklep o povračilu izplačanih nadomestil plače mora
vsebovati zlasti predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna
povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino
zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za
zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev,
spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev sklepa ter nadzor nad njegovim
izvajanjem.
(8) Delno povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za
katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu
izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan
meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.
(9) Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za
dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost
dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
(10) Če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na
delo že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. februarja 2021, lahko
vloži vlogo iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh od uveljavitve tega
zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.
46. člen
(izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem
nadomestil plače ter izvajanjem sklepa)
(1) Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plač, mora
ZRSZ omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti
iz sklepa iz šestega odstavka prejšnjega člena. V primeru nadzora na kraju
samem mora ZRSZ omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke
v zvezi z izvajanjem tega zakona.
(2) Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in
izvajanja nadzora ima ZRSZ pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih na
začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od ZZZS, Zavoda za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje Slovenije, upravljavca Centralnega registra prebivalstva
ter FURS, in sicer:
-
osebno ime,
-
EMŠO,
-
zavarovalno podlago ter
-
podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih za socialno varnost.
(3) Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem sklepa ima ZRSZ
pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz
katerih je razviden način uveljavljanja pravic po tem zakonu, na katerih mora
delodajalec prekriti oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki
niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne
listine.
(4) Podatki, ki jih pridobi ZRSZ na podlagi tega zakona, se
ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po njihovi
pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.
(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki
blokirajo in obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov
javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim
arhivskim gradivom.
(6) Po blokiranju v skladu s prejšnjim odstavkom se podatki
iz drugega odstavka tega člena hranijo 30 let.
47. člen
(obveznosti delodajalca)
(1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil
plače za delavce na začasnem čakanju na delo po tem zakonu mora delodajalec delavcem
izplačevati nadomestila plače.
(2) V obdobju iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme
odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo
lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
(3) Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem
predhodno obvesti ZRSZ.
(4) Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila
nadomestila plače ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz
poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali
odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov,
razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13.
marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila
nadomestila plače po tem zakonu, Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev
epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo
(Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE),
ZIUOOPE, ZIUPDV ali ZZUOOP (kršitev prepovedi odpuščanja). Delodajalec ne more
uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo doma za delavca v času teka
odpovednega roka.
(5) Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim
ali četrtim odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva vrniti v celoti.
(6) Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu
s tem zakonom, prejeta sredstva vrne v celoti, če začne postopke likvidacije po
zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:
-
prejemanja sredstev in
-
po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja
sredstev.
(7) Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva po tem
zakonu iz naslova ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na
začasnem čakanju na delo, prejeta sredstva vrne v celoti, če je pri oddaji
vloge za uveljavitev pravice predložil neresnično izjavo, da ima na dan
vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in
drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno
upravo, neresnično izjavo, da ima na dan vložitve vloge izpolnjene obveznosti
iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz
delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge ali
neresnično izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge izplačal vsa nadomestila
plače.
(8) Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva iz
naslova ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju
na delo na podlagi drugega odstavka 44. člena tega zakona, mora, če je skupna
višina prejetih javnih sredstev presegla zgornjo omejitev iz drugega odstavka
44. člena tega zakona, prejeta sredstva v presežku vrniti.
(9) Delodajalec, ki je prejel povračilo nadomestila plače
delavcem na začasnem čakanju na delo po tem zakonu, mora v primeru, da je od 1.
februarja 2021 dalje prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali
lastnih poslovnih deležev izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za
poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021 o
tem obvestiti FURS najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva
mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi
obrestmi po ZPOMZO-1, ki tečejo od dneva prejema delnega povračila nadomestila
plače delavcem na začasnem čakanju na delo do dneva vračila.
(10) Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračila prejetih
sredstev iz prejšnjega odstavka izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno
uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.
48. člen
(vložitev vloge)
(1) Ne glede na prvi odstavek 40. člena in prvi odstavek 45.
člena tega zakona lahko pravico do delnega povračila nadomestila plače v osmih
dneh od uveljavitve tega zakona uveljavi tudi delodajalec, ki je izpolnjeval
pogoje za uveljavitev pravice do delnega povračila nadomestila plače delavcem
na začasnem čakanju na delo po ZZUOOP in je delavce napotil na začasno čakanje
na delo v obdobju od 16. do 31. januarja 2021.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se glede višine delnega
povračila nadomestila plače uporabljajo določbe 44. člena tega zakona, pri
čemer je v nadomestilo plače, ki ga krije Republika Slovenija, vključeno
nadomestilo plače s prispevki delavca (bruto I).
49. člen
(inšpekcijski nadzor)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 39. do 48. člena tega
zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki
urejajo inšpekcijski nadzor.
50. člen
(pogoji dodelitve državne pomoči za ukrep delnega povračila
nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo)
(1) Ukrep iz tega poglavja se izvaja v skladu s točko 3.10.
Začasnega okvirja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se ukrep iz drugega
odstavka 44. člena tega zakona izvaja v skladu s točko 3.1. Začasnega okvirja.
(3) Skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov,
ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev,
določenih s tem zakonom.
(4) Subvencija se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi za
podporo ohranjanju delovnih mest, če kombinirana podpora ne povzroči
prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.
51. člen
(pridobivanje podatkov za namen izvajanja nadzora)
Za namen izvajanja nadzora pravilnosti izjav iz četrtega
odstavka 45. člena tega zakona, v zvezi z izpolnjevanjem pogoja plačila
zapadlih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih
obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, in pogoja predložitve
vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje
zadnjih petih let do dne oddaje vloge, za uveljavitev pravice do povračila
nadomestila za čas čakanja na delo, ima ZRSZ pravico brezplačno pridobiti od
FURS podatke o zapadlih neplačanih obveznostih iz naslova obveznih dajatev in
drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno
upravo, na dan vložitve vloge za povračilo nadomestila plače za čas čakanja na
delo in podatke o predložitvi vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz
delovnega razmerja na dan vložitve vloge za obdobje zadnjih petih let do dneva
oddaje vloge za povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo.
52. člen
(obročno vračilo pomoči)
(1) Ne glede na zakon, ki ureja javne finance, lahko FURS in
ZRSZ, ki sta pristojna za ugotavljanje vračila neupravičeno prejetih sredstev,
izplačanih na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe, povezane z
epidemijo COVID-19, dovolita obročno plačilo dolga iz tega naslova v največ
šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev zaradi izgube sposobnosti
pridobivanja prihodkov zaradi epidemije.
(2) Za čas, ko je dovoljeno obročno plačilo v skladu s tem
zakonom, se za odloženi znesek (vključno z zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo
obresti.
(3) Če je organ dovolil obročno plačilo, prejemnik sredstev
pa zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka
zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Organ v odločbi, s katero
dovoli obročno plačilo, prejemnika sredstev opozori na posledice zamude.
(4) Organ, pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja davčni
postopek, zavaruje izpolnitev in plačilo obveznosti.
(5) Za vsa vprašanja, ki niso urejena v tem členu, se smiselno
uporablja zakon, ki ureja davčni postopek.
53. člen
(kazenske določbe na področju ukrepa delnega povračila
nadomestila plače za čas začasnega čakanja na delo)
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec,
ki:
1.
v roku ne obvesti FURS o obveznosti vrnitve sredstev (šesti odstavek 39.
člena),
2.
ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora (prvi odstavek 46.
člena),
3.
izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom (prvi odstavek 47.
člena),
4.
v času prejemanja delnega povračila nadomestila plače delavcem odredi
nadurno delo ali začasno prerazporedi delovni čas (drugi odstavek 47. člena),
5.
predhodno ne obvesti ZRSZ o tem, da je delavca pozval, da se vrne na
delo (tretji odstavek 47. člena),
6.
v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače začne postopek
odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil
na začasno čakanje na delo ali odpove pogodbe o zaposlitvi večjemu številu
delavcev iz poslovnih razlogov (četrti odstavek 47. člena),
7.
predloži neresnično izjavo:
-
o plačilu vseh zapadlih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih
denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, v skladu z zakonom,
ki ureja finančno upravo, na dan vložitve vloge,
-
o izpolnjenih obveznostih iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih
odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do
dne oddaje vloge, na dan vložitve vloge
-
da je zaposlenim na dan vložitve vloge za uveljavitev pravice do
povračila nadomestila plače za čas začasnega čakanja na delo izplačal vsa
nadomestila plače (sedmi odstavek 47. člena),
8.
v roku ne obvesti FURS o obveznosti vrnitve sredstev (deveti odstavek
47. člena).
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec,
ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba
delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec
posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
4. Začasni ukrepi na področju zdravstvenega varstva
54. člen
(zagotavljanje izvajanja podaljšane obravnave)
(1) Za potrebe zagotavljanja zdravstvene nege, fizioterapije
in delovne terapije osebam, ki so prebolele okužbo z virusom SARS-CoV-2 in se
po zaključenem bolnišničnem zdravljenju zaradi nepopolne samooskrbe ne morejo
vrniti v domače okolje (v nadaljnjem besedilu: podaljšana obravnava), se
zagotovijo dodatne zmogljivosti v objektih, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje
zdravstvene dejavnosti z nastanitvijo (v nadaljnjem besedilu: objekti za
podaljšano obravnavo). Objekte, izvajalce in druge pogoje za izvajanje
podaljšane obravnave določi minister, pristojen za zdravje.
(2) Oseba, odgovorna za vodenje dejavnosti podaljšane obravnave,
je diplomirana medicinska sestra, ki izpolnjuje pogoje iz 64. člena Zakona o
zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo,
15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13,
88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP in 203/20
– ZIUPOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZZDej) ter ima najmanj eno leto delovnih
izkušenj na področju vodenja in organizacije zdravstvene nege.
(3) Zagotavljanje podaljšane obravnave osebi iz prvega odstavka
tega člena traja največ 30 dni in se na podlagi ocene odgovorne osebe iz
prejšnjega odstavka lahko podaljša največ enkrat za naslednjih 30 dni.
(4) Sredstva za delovanje objektov za podaljšano obravnavo,
prevoze v in iz objektov za podaljšano obravnavo, koordinacijo zmogljivosti
objektov za podaljšano obravnavo, vključno s koordinacijo prevozov, in
zagotavljanje storitev podaljšane obravnave se zagotavljajo iz sredstev
proračuna Republike Slovenije oziroma sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske
unije.
(5) Ukrepi iz tega člena veljajo do 31. decembra 2021. Vlada
lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom za obdobje šestih mesecev. Sklep o
podaljšanju ukrepa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
55. člen
(financiranje zdravljenja s kisikom v socialno varstvenih in
vzgojno-izobraževalnih zavodih)
(1) Za namen izvajanja zdravstvene nege in zdravstvene
rehabilitacije oskrbovancem in za namen izvajanja podaljšane obravnave iz
prejšnjega člena se javnim socialno varstvenim in javnim vzgojno-izobraževalnim
zavodom iz 8. člena ZZDej ter izvajalcem podaljšane obravnave iz prejšnjega
člena iz sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma sredstev, pridobljenih
iz proračuna Evropske unije, zagotovi financiranje sredstev za zagotavljanje
kisika, ki ga prejemajo osebe, ki zaradi okužbe z virusom SARS-CoV-2
potrebujejo podporo s kisikom oziroma pri njih po COVID-19 vztraja pljučna
insuficienca s saturacijo kisika pod 90 odstotkov.
(2) Izvajalci iz prejšnjega odstavka za vsako osebo vodijo
zdravstveno dokumentacijo, iz katere mora biti razvidno, kdo in kdaj je
predpisal zdravljenje s kisikom ter čas trajanja zdravljenja s kisikom.
(3) Izvajalci iz prvega odstavka tega člena pri ZZZS-ju
uveljavljajo stroške, povezane z zdravljenjem s kisikom, za osebe iz prvega
odstavka tega člena, v višini in na način, kot jih določajo cenovni standardi
in izvedbena pravila ZZZS.
(4) Izvajalci iz prvega odstavka tega člena zahtevke za
povračilo stroškov iz tega člena, izvedenih v preteklem mesecu, posredujejo
ZZZS-ju do petega dne v mesecu, na njihovi podlagi pa ZZZS posreduje do
desetega dne v mesecu zahtevek ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ki izvrši
plačilo zahtevka ZZZS-ja v desetih dneh po njegovem prejemu. ZZZS izvajalcem iz
prvega odstavka tega člena izvede povračilo stroškov storitev naslednji dan od
prejema sredstev ministrstva, pristojnega za zdravje. Zahtevki izvajalcev iz
prvega odstavka tega člena za povračilo stroškov storitev, ki niso posredovani
ZZZS-ju do petega dne v mesecu, se vključijo v naslednji zahtevek ZZZS-ja za
povračilo stroškov.
(5) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.
56. člen
(zbiranje podatkov o hospitaliziranih pacientih, obolelih za
COVID-19)
(1) Za namen epidemiološkega spremljanja COVID-19 in
spremljanja ukrepov ali programov za varstvo prebivalstva pred COVID-19 in
okužbami z virusom SARS-CoV-2 bolnišnice Nacionalnemu inštitutu za javno
zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ), v skladu z metodološkimi navodili NIJZ,
tedensko sporočajo podatke o:
1.
številu pacientov, sprejetih v bolnišnice zaradi resnih akutnih okužb
dihal, od teh številu testiranih na virus SARS-CoV-2 in številu potrjenih
bolezni COVID-19,
2.
številu pacientov, sprejetih v enote intenzivnega zdravljenja zaradi
resnih akutnih okužb dihal, od teh številu testiranih na virus SARS-CoV-2 in
številu potrjenih bolezni COVID-19,
3.
številu pacientov s potrjeno okužbo z virusom SARS-CoV-2, ki so bili v
bolnišnico sprejeti zaradi drugih razlogov (npr. porod),
4.
številu primerov bolezni COVID-19, ki so se razvili v bolnišnici, ker so
bili v inkubaciji ob sprejemu v bolnišnico,
5.
številu primerov bolezni COVID-19, ki so se razvili v bolnišnici in so
bili pridobljeni v bolnišnici,
6.
številu pacientov, obolelih za COVID-19, ki so bili odpuščeni iz
bolnišnice,
7.
številu umrlih pacientov, obolelih za COVID-19, od teh številu umrlih v
enotah intenzivnega zdravljenja.
(2) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2022.
57. člen
(rok za določitev odgovornega nosilca zdravstvene
dejavnosti)
Koncesionarji, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na podlagi
koncesijske odločbe in koncesijske pogodbe, ki je bila sklenjena pred
17. decembrom 2017, morajo določiti odgovornega nosilca zdravstvene
dejavnosti v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 44.č člena ZZDej in
koncedentu sporočiti podatke iz druge alineje prvega odstavka 44.č člena ZZDej
o odgovornem nosilcu zdravstvene dejavnosti za posamezen zdravstveni program
oziroma posamezno vrsto zdravstvenih storitev specialistične bolnišnične
dejavnosti, ki so podlaga za sklenitev dodatka h koncesijski pogodbi, do
17. decembra 2024.
5. Začasni ukrep na področju kmetijstva, gozdarstva in
prehrane
58. člen
(višja sila in izjemne okoliščine pri izvedbi ukrepov
kmetijske politike, povezane z zamejitvijo širjenja virusa SARS-CoV-2)
(1) Aktivnosti in ukrepi za zamejitev širjenja virusa
SARS-CoV-2, za zajezitev epidemije COVID-19, in omilitev njenih posledic, se za
namene financiranja, upravljanja in spremljanja ukrepov kmetijske politike v
skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, priznajo za izjemno okoliščino v skladu
z drugim odstavkom 2. člena Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne
kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št.
165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št.
485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z
Uredbo (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o
določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega
sklada za razvoj podeželja in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada v letih
2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in
(EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe
(EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in
2022 (UL L št. 437 z dne 28. 12. 2020, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: izjemna
okoliščina) v primeru označitve prašičev, goveda in drobnice (v nadaljnjem
besedilu: živali), če ta ni opravljena znotraj rokov določenih v predpisih, ki
urejajo identifikacijo in registracijo živali.
(2) Izjemna okoliščina iz prejšnjega odstavka se prizna od 1.
septembra 2020 naprej za obdobje trajanja epidemije in še 30 dni po zaključku
epidemije za živali iz prejšnjega odstavka, rojene na kmetijskem gospodarstvu,
ki morajo biti označene v skladu s predpisi, ki določajo identifikacijo in
registracijo živali, v obdobju, ko je razglašena epidemija oziroma za živali
rojene do vključno konca epidemije in pred premikom na drugo kmetijsko
gospodarstvo.
(3) Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj
podeželja za obdobje iz prejšnjega odstavka prekine štetje zamujenih dni in
štetje dni za pošiljanje dokazil o odpravi kršitev iz sistema zgodnjega
opozarjanja iz zahtev, ki jih določajo predpisi, ki urejajo navzkrižno
skladnost, povezanih z identifikacijo in registracijo živali.
(4) Določbe iz drugega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo tudi za nadomestitev izgubljenih ušesnih znamk, ki jih določajo
predpisi, ki ureja identifikacijo in registracijo živali.
59. člen
(postopanje za ukrep iz 116. člena ZIUOPDVE)
(1) Ne glede na določbe Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS,
št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18) se za ukrepe
iz 116. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala
epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20 in 203/20 – ZIUPOPDVE; v
nadaljnjem besedilu: ZIUOPDVE) odločbe izdajo na podlagi podatkov iz uradnih
evidenc, če je za posamezni ukrep tako določeno v predpisu.
(2) Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj
podeželja na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka najpozneje v 30 dneh od
uveljavitve predpisa iz četrtega odstavka 116. člena ZIUOPDVE odpremi informativno
odločbo.
(3) Če upravičenec ugotovi, da je izračun v informativni
odločbi iz prejšnjega odstavka nepravilen, lahko v 15 dneh od vročitve odločbe
vloži ugovor. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj
podeželja preveri navedbe upravičenca in izda odločbo.
(4) Če upravičenec zoper informativno odločbo iz drugega
odstavka tega člena ne ugovarja, postane informativna odločba dokončna. Šteje
se tudi, da se je upravičenec odpovedal pravici do pritožbe.
(5) Upravičenec lahko v 15 dneh od vročitve odločbe iz
tretjega odstavka tega člena vloži pritožbo na Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
(6) Odločbe in sklepi iz tega člena se vročajo z navadno
vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena 20. dan od dneva odpreme,
navedenega na odločbi in sklepu oziroma na posamičnem aktu.
6. Začasni ukrep na področju pomoči brezposelnim osebam
60. člen
(enkratni solidarnostni dodatek za brezposelne osebe)
(1) Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka so vse
brezposelne osebe, kot jih določa 8. člen Zakona o urejanju trga dela (Uradni
list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15
– ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US in 189/20 – ZFRO; v nadaljnjem besedilu:
ZUTD), ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisane v evidenco brezposelnih
oseb in:
-
so od dne 12. marca 2020 do uveljavitve tega zakona izgubile zaposlitev,
pri čemer jim delovno razmerje ni prenehalo po njihovi krivdi ali volji, kot to
določa 63. člen ZUTD, in
-
na dan uveljavitve tega zakona še niso sklenile pogodbe o zaposlitvi ali
pričele opravljati dela na podlagi drugega pravnega razmerja, ki je podlaga za
vključitev v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti ali se vpisale v
register kot samozaposlena oseba.
(2) Enkratni solidarnostni dodatek iz prejšnjega odstavka se
uveljavlja pri ZRSZ z vlogo, oddano najpozneje v 30 dneh od uveljavitve tega
zakona, ki se ji priloži odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali
pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas oziroma druga ustrezna dokazila
v primeru prenehanja delovnega razmerja iz drugega razloga. O enkratnem
solidarnostnem dodatku ZRSZ odloči z izdajo odločbe v 30 dneh od prejema vloge.
Zoper odločbo ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
(3) Enkratni solidarnostni dodatek se prizna v višini 150
eurov neto.
(4) Enkratni solidarnostni dodatek iz prvega odstavka tega
člena se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo
pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.
(5) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega
solidarnostnega dodatka za brezposelne ne plača dohodnina.
(6) Enkratni solidarnostni dodatek iz tega člena se
brezposelni osebi izplača ne glede na morebitno upravičenost brezposelne osebe
do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, priznanega po določbah ZUTD
ali začasnega denarnega nadomestila, priznanega po določbah ZIUPOPDVE.
(7) Tujcu z državljanstvom države, ki ni članica Evropske
unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, se
enkratni solidarnostni dodatek iz prvega odstavka tega člena prizna, če se po
zakonu, ki ureja trg dela, šteje za brezposelno osebo in ne izpolnjuje pogojev
za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
(8) Odločba o enkratnem solidarnostnem dodatku iz prvega
odstavka tega člena se osebi vroča z dostavo v hišni predalčnik v skladu z
zakonom, ki ureja poštne storitve. Vročitev je opravljena 15. dan od dneva
odpreme, ki se označi na odločbi. Če oseba po odpremi odločbe ZRSZ v enem
mesecu sporoči, da odločbe v hišni predalčnik ni prejela, je domneva vročitve
odpravljena in se vročitev opravi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni
postopek.
7. Začasni ukrep za dodatek za študente, ki se izobražujejo
v tujini
61. člen
(enkratni solidarnostni dodatek za študente, ki se
izobražujejo v tujini)
(1) Enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 eurov se do
28. februarja 2021 izplača študentom s stalnim prebivališčem v Republiki
Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020/2021 izobražujejo na tujem
visokošolskem zavodu ter na dan 19. oktobra 2020 niso bili vključeni v obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 14., 15., 16., 17. in 25.
člena ZPIZ-2.
(2) Študenti vlogo za nakazilo dodatka iz tega člena z
dokazilom o izobraževanju na tujem visokošolskem zavodu v študijskem letu
2020/2021 vložijo na ministrstvo, pristojno za izobraževanje, znanost in šport
najpozneje do 15. februarja 2021.
(3) Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka
za študente s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se izobražujejo v
tujini, zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.
(4) Enkratni solidarnostni dodatek iz tega člena se ne šteje
v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih
sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.
(5) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega
solidarnostnega dodatka za študente ne plača dohodnina.
8. Začasni ukrep na področju zaščite, reševanja in pomoči
62. člen
(dodatek za pripadnike zaščite, reševanja in pomoči)
Dodatek za izpostavljenost nevarnosti in posebne obremenitve,
ki pripada pripadniku Civilne zaščite za nepoklicno opravljanje nalog,
državljanu, ki je vpoklican ali aktiviran preko pristojnega centra za
obveščanje k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter prostovoljcu,
ki je v času epidemije vključen ali vpoklican v opravljanje nalog na področju
zaščite, reševanja in pomoči, v skladu z 66. členom ZIUOOPE ali 115. členom
ZIUOPDVE, se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki
urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.
Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic
COVID-19 – ZDUOP (Uradni list RS, št. 15/21) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»PETI DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
63. člen
(prehodna določba)
Ne glede na peti odstavek 29. člena tega zakona delodajalci
izjavo iz petega odstavka 29. člena tega zakona predložijo od vključno 20.
marca 2021.
64. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 105. člen
Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala
epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20).
65. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva – ZNUPZ (Uradni list
RS, št. 112/21) vsebuje naslednjo končno določbo:
»47. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje
širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 – ZDUPŠOP
(Uradni list RS, št. 206/21) vsebuje naslednjo končno določbo:
»85. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja
in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva – ZNUNBZ
(Uradni list RS, št. 141/22) vsebuje naslednjo končno določbo:
»45. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.