Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o
volitvah v državni zbor obsega:
-
Zakon o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 z dne 12. 9.
1992),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS,
št. 13/93 z dne 12. 3. 1993),
-
Zakon o dopolnitvi zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št.
60/95 z dne 20. 10. 1995).
ZAKON
O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Poslanci državnega zbora se volijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s
tajnim glasovanjem.
2. člen
Poslanci se volijo po volilnih enotah.
Poslanci se volijo po načelu, da se en
poslanec voli na približno enako število prebivalcev, in po načelu, da so v
državnem zboru sorazmerno zastopani politični interesi.
Italijanska in madžarska narodna skupnost
volita v državni zbor vsaka po enega poslanca.
3. člen
Kolikor ta zakon nima posebnih določb za
volitve poslancev italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, se za te
volitve smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za volitve drugih
poslancev.
4. člen
Roki po tem zakonu tečejo ne glede na
nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve.
Vloge, ki so po tem zakonu vezane na roke,
se vlagajo neposredno pri pristojnih organih.
5. člen
Javna volilna propaganda se mora končati
najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja.
6. člen
Stroški za izvedbo volitev se krijejo iz
proračuna Republike Slovenije.
II. VOLILNA PRAVICA
7. člen
Pravico voliti in biti voljen za poslanca
ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst
let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost.
Pravico voliti uresničuje volivec v volilni
enoti, v kateri ima stalno prebivališče.
Volivec, ki nima stalnega prebivališča v
Republiki Sloveniji, uresničuje pravico voliti v volilni enoti, v kateri je
imel zadnje stalno prebivališče sam ali eden od staršev. Če tega ni mogoče
ugotoviti, volivec sam odloči, v kateri volilni enoti in volilnem okraju bo
uresničeval volilno pravico.
8. člen
Pravico voliti in biti voljen za poslanca
italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti imajo pripadniki teh narodnih
skupnosti, ki imajo volilno pravico.
9. člen
Volivci glasujejo osebno. Nihče ne more
glasovati po pooblaščencu.
Glasuje se tajno z glasovnicami.
Osebi, ki je vpisana v volilni imenik, se
ne sme odvzeti glasovalne pravice in tudi ne preprečiti glasovanja.
10. člen
Volivcu morata biti zagotovljeni svoboda in
tajnost glasovanja.
Nihče ne sme biti klican na odgovornost
zaradi glasovanja, niti se ne sme od njega zahtevati, naj pove, ali je
glasoval, kako je glasoval oziroma zakaj ni glasoval.
11. člen
Evidenco volilne pravice ureja zakon.
III. SPLOŠNE VOLITVE
12. člen
Splošne volitve v državni zbor so redne in
predčasne.
Redne volitve se opravijo na štiri leta.
Predčasne volitve se opravijo, če se
državni zbor razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe.
13. člen
Redne volitve se opravijo najprej dva
meseca in najkasneje petnajst dni pred potekom štirih let od prve seje
prejšnjega državnega zbora. V primeru podaljšanja mandatne dobe se ta rok šteje
od dneva izteka podaljšane mandatne dobe.
Predčasne volitve se opravijo najkasneje
dva meseca po razpustu državnega zbora.
Mandatna doba prejšnjega državnega zbora se
konča s prvo sejo novega državnega zbora. Za prvo sejo novega državnega zbora
se šteje seja, na kateri je potrjenih več kot polovica poslanskih mandatov.
14. člen
Splošne volitve razpiše predsednik
republike.
Predčasne volitve razpiše predsednik
republike z aktom o razpustitvi državnega zbora.
Akt o razpisu volitev se objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
15. člen
Redne volitve se razpišejo najprej 135 dni
in najkasneje 75 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega
zbora.
Od dneva razpisa volitev do dneva
glasovanja ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60 dni.
Predčasne volitve se lahko opravijo najprej
v 40 dneh od dneva razpisa.
16. člen
V aktu o razpisu volitev se določi dan
razpisa volitev in dan glasovanja.
Z dnem, ki je določen kot dan razpisa
volitev, začnejo teči roki za volilna opravila.
Za dan glasovanja se določi nedelja ali
drug dela prost dan.
IV. NADOMESTNE VOLITVE
17. člen
Če poslancu preneha mandat, razen če je
odstopil prej kot v šestih mesecih od potrditve mandata, postane poslanec za
preostanek mandatne dobe tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil
izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec, ki mu je prenehal mandat.
Če preneha mandat poslancu narodne
skupnosti, postane poslanec za preostanek mandatne dobe tisti kandidat s
seznama kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec, ki mu
je prenehal mandat.
Če kandidat iz prvega oziroma drugega
odstavka tega člena v roku osmih dni ne sporoči, da sprejema mandat, se ta
pravica prenese na naslednjega kandidata.
18. člen
Če na listi oziroma seznamu iz prejšnjega
člena ni naslednjega kandidata, se opravijo nadomestne volitve.
Nadomestne volitve se opravijo tudi, če
poslancu v primeru iz prvega odstavka prejšnjega člena preneha mandat, ker je
odstopil prej kot v šestih mesecih od potrditve mandata.
Nadomestne volitve se ne opravijo, če
poslancu preneha mandat manj kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe
državnega zbora, razen če zbor odloči drugače.
Na nadomestnih volitvah se poslanec izvoli
za čas do izteka mandatne dobe državnega zbora.
19. člen
Nadomestne volitve razpiše predsednik
republike najkasneje v petnajstih dneh po ugotovitvi državnega zbora o
prenehanju mandata.
Nadomestne volitve se opravijo v volilni
enoti, v kateri je bil izvoljen poslanec, ki mu je prenehal mandat.
Na nadomestnih volitvah je izvoljen
kandidat, ki je dobil največ glasov.
Če se na nadomestnih volitvah v volilni
enoti voli dvoje ali več poslancev, se glasuje o vseh
kandidatih na listah kandidatov v vseh volilnih okrajih. Volivec lahko glasuje
za največ toliko kandidatov, kolikor poslancev se voli na nadomestnih volitvah
v volilni enoti. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov.
Nadomestne volitve se opravijo po določbah
tega zakona, ki veljajo za splošne volitve, kolikor ni v tem členu drugače
določeno.
V. VOLILNE ENOTE
20. člen
Za volitve poslancev državnega zbora se
oblikuje osem volilnih enot. V vsaki volilni enoti se voli enajst poslancev.
Volilne enote se oblikujejo v skladu z
načelom, da se en poslanec voli na približno enako število prebivalcev.
Pri oblikovanju volilnih enot in volilnih
okrajev je treba upoštevati geografsko zaokroženost ter skupne kulturne in
druge značilnosti teh.
Volilni okraj lahko obsega območje ene
občine, območje dveh ali več občin, ali območje dela občine.
Vsaka volilna enota se razdeli na enajst
volilnih okrajev, tako da je v vsakem volilnem okraju približno enako število
prebivalcev. V vsakem volilnem okraju se glasuje za enega kandidata.
Za volitve poslancev italijanske oziroma
madžarske narodne skupnosti se na območjih, kjer ti skupnosti živita,
oblikujeta posebni volilni enoti.
21. člen
Volilne enote in volilne okraje določa
zakon.
VI. VOLILNI ORGANI
22. člen
Volitve poslancev vodijo in izvajajo
volilne komisije in volilni odbori (v nadaljnjem besedilu: volilni organi).
Volilne komisije se imenujejo za štiri
leta, volilni odbori pa za vsake volitve.
23. člen
Volilne komisije so:
1.
republiška volilna komisija,
2.
volilne komisije volilnih enot,
3.
okrajne volilne komisije.
Za volitve poslancev italijanske in
madžarske narodne skupnosti se imenujeta volilni komisiji posebnih volilnih
enot.
24. člen
Volilni organ sestavljajo predsednik in
člani ter njihovi namestniki (v
nadaljnjem besedilu: člani).
Člani volilnih organov so lahko samo osebe,
ki imajo volilno pravico.
Nihče ne more biti član več kot enega
volilnega organa.
25. člen
Član volilnega organa ne more hkrati
kandidirati na volitvah.
Če član volilnega organa sprejme
kandidaturo, mu po zakonu preneha funkcija člana v volilnem organu.
Člani volilnih organov ne morejo biti
predstavniki oziroma zaupniki list kandidatov.
26. člen
Funkcija v volilnem organu je častna.
Člani volilnih organov morajo opravljati
svojo funkcijo vestno, odgovorno in morajo delovati samo na podlagi zakonov in
drugih predpisov, neodvisno od kakršnihkoli drugih navodil.
Člani volilnih organov imajo zaradi dela v
volilnem organu pravico do ustreznega nadomestila.
27. člen
Volilni organ je sklepčen, če so navzoči
vsi člani oziroma njihovi namestniki.
Volilni organ je sklepčen, če so namesto
odsotnih članov navzoči katerikoli namestniki. Predsednika lahko nadomešča samo
njegov namestnik.
28. člen
Volilni organ odloča z večino glasov vseh
članov.
Če zaradi enakega števila glasov za in
proti ne pride do odločitve, odloči glas predsednika volilnega organa.
Če volilni organ pravočasno ne sprejme
odločitve, ki je nujno potrebna za izvedbo volitev, odloči predsednik volilnega
organa.
29. člen
Državni organi in organi lokalne samouprave
so dolžni pomagati volilnim organom pri njihovem delu ter jim na njihovo
zahtevo dati podatke, ki jih potrebujejo pri svojem delu.
30. člen
Pri delu volilnih komisij volilnih enot in
republiške volilne komisije so lahko navzoči predstavniki list kandidatov.
Pri delu volilnih odborov in okrajnih
volilnih komisij so lahko navzoči zaupniki list kandidatov.
Predstavniki in zaupniki list kandidatov
lahko opozorijo predsednika volilnega organa na nepravilnosti.
31. člen
Predstavnika liste kandidatov določi
predlagatelj liste ob predložitvi liste kandidatov volilni komisiji volilne
enote.
Imena zaupnikov liste kandidatov sporoči
predstavnik liste okrajni volilni komisiji najkasneje pet dni pred dnem
glasovanja.
Predstavnik oziroma zaupnik liste
kandidatov ne sme biti kandidat.
Zaupnik liste kandidatov je lahko samo
oseba, ki je vpisana v evidenco volilne pravice na območju volilne enote.
32. člen
Republiško volilno komisijo imenuje državni
zbor.
Republiško volilno komisijo sestavljajo
predsednik in pet članov ter njihovi namestniki.
Za predsednika republiške volilne komisije
in njegovega namestnika se imenujeta sodnika vrhovnega sodišča.
Dva člana in dva namestnika članov republiške
volilne komisije se imenujeta izmed pravnih strokovnjakov. Trije člani in
namestniki članov republiške volilne komisije se imenujejo po predlogih
poslanskih skupin, pri čemer se upošteva sorazmerna zastopanost političnih
strank.
33. člen
Volilne komisije volilnih enot imenuje
republiška volilna komisija.
Volilno komisijo volilne enote sestavljajo
predsednik in trije člani ter njihovi namestniki.
Predsednik in namestnik predsednika volilne
komisije volilne enote se imenujeta izmed sodnikov.
En član in en namestnik člana volilne
komisije volilne enote se imenujeta izmed pravnih strokovnjakov. Dva člana in
dva namestnika članov volilne komisije volilne enote se imenujeta po predlogih
poslanskih skupin, pri čemer se upošteva sorazmerna zastopanost političnih
strank.
V volilni komisiji posebne volilne enote za
izvolitev poslanca narodne skupnosti mora biti vsaj en član pripadnik narodne
skupnosti.
34. člen
Okrajne volilne komisije imenuje republiška
volilna komisija.
Okrajna volilna komisija se imenuje za območje
volilnega okraja.
Okrajno volilno komisijo sestavljajo
predsednik in trije člani ter njihovi namestniki. Predsednik okrajne volilne
komisije se imenuje izmed sodnikov, njegov namestnik pa izmed drugih
diplomiranih pravnikov.
Ostali člani okrajne volilne komisije in
njihovi namestniki se imenujejo po predlogih političnih strank, pri čemer se
upošteva njihova sorazmerna zastopanost. Predloge za imenovanje članov okrajnih
volilnih komisij in njihovih namestnikov lahko dajo tudi predstavniški organi
lokalnih skupnosti z območja volilnega okraja.
35. člen
Če bi članom volilnih komisij prenehal
mandat v času po razpisu volitev, se jim mandat podaljša do konca volitev.
36. člen
Volilna komisija ima tajnika, ki ga imenuje
izmed delavcev državne uprave.
Tajnik republiške volilne komisije je vodja
službe te komisije.
37. člen
Republiška volilna komisija:
1.
skrbi za zakonitost volitev in enotno uporabo določb tega zakona, ki se
nanašajo na volilne postopke,
2.
usklajuje delo volilnih komisij volilnih enot in okrajnih volilnih
komisij in daje strokovna navodila v zvezi z izvajanjem tega zakona ter
nadzoruje njihovo delo,
3.
predpiše obrazce za izvrševanje tega zakona,
4.
določa enotne standarde za volilni material in določa druge materialne
pogoje za izvedbo volilnih opravil,
5.
objavlja izide volitev v državni zbor,
6.
izdaja potrdila o izvolitvi,
7.
opravlja druge naloge, ki jih določa zakon.
Republiška volilna komisija določi, katere
volilne spise ji mora poslati volilna komisija volilne enote oziroma okrajna
volilna komisija, v kakšnem roku in na kakšen način.
Republiška volilna komisija lahko prenese
na volilno komisijo posebne volilne enote za volitve poslancev narodnih
skupnosti posamična opravila iz svoje pristojnosti.
38. člen
Volilna komisija volilne enote:
1.
skrbi za zakonitost volitev poslancev, ki se volijo v volilni enoti,
2.
ugotavlja ali so posamične kandidature oziroma liste kandidatov v skladu
z zakonom,
3.
ugotavlja rezultate glasovanja in razglasi, kateri poslanci so izvoljeni
v volilni enoti po 90. členu tega zakona, ter daje poročila o izidu,
4.
vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami,
5.
opravlja druge naloge, ki jih določa zakon.
39. člen
Okrajna volilna komisija:
1.
določa volišča in območja volišč,
2.
imenuje volilne odbore,
3.
ugotavlja izid glasovanja v volilnem okraju,
4.
vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami,
5.
opravlja druge naloge, ki jih določa zakon.
Naloge iz prejšnjega odstavka pri volitvah
poslancev italijanske oziroma
madžarske narodne skupnosti opravlja volilna komisija posebne volilne enote.
40. člen
Glasovanje na voliščih vodijo volilni
odbori.
Za vsako volišče se določi najmanj en
volilni odbor.
41. člen
Volilni odbor sestavljajo predsednik in
parno število članov ter njihovi namestniki.
Predsednik in člani volilnega odbora ter
njihovi namestniki se imenujejo izmed državljanov, ki imajo stalno prebivališče
na območju volilnega okraja.
Politične stranke lahko najkasneje v
desetih dneh po razpisu volitev dajo svoje predloge za imenovanje predsednika
in članov volilnega odbora ter njihovih namestnikov okrajni volilni komisiji.
VII. KANDIDIRANJE
42. člen
Kandidate lahko predlagajo politične
stranke in volivci.
43. člen
Politična stranka določi kandidate po
postopku, določenem z njenimi pravili. Lista kandidatov se določi s tajnim
glasovanjem.
Politična stranka lahko vloži listo
kandidatov v vsaki volilni enoti, če njene liste kandidatov podprejo s podpisi
najmanj trije poslanci državnega zbora. Podpisi poslancev na predpisanih
obrazcih se predložijo republiški volilni komisiji.
Politična stranka lahko vloži listo
kandidatov v posamezni volilni enoti, če listo kandidatov določijo člani
politične stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v volilni
enoti, in če listo kandidatov podpre s podpisi najmanj petdeset volivcev, ki
imajo stalno prebivališče v volilni enoti.
Politična stranka lahko vloži listo
kandidatov v posamezni volilni enoti tudi v primeru, če lista kandidatov ni
določena na način iz prejšnjega odstavka, ob pogoju, da listo kandidatov podpre
s podpisi najmanj sto volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti.
Dvoje ali več političnih strank lahko
predloži skupno kandidatno listo.
44. člen
Volivci določijo listo kandidatov s
podpisovanjem.
V posamezni volilni enoti lahko določi
listo kandidatov s podpisi skupina najmanj sto volivcev, ki imajo stalno
prebivališče v volilni enoti.
45. člen
Kandidata za poslanca italijanske oziroma
madžarske narodne skupnosti določi s podpisi najmanj trideset volivcev –
pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti.
46. člen
Podpora s podpisi se lahko daje od dneva,
ki je določen za začetek volilnih opravil, do dneva, ki je določen za
predložitev list kandidatov.
Volivec oziroma poslanec lahko da svojo
podporo s podpisom samo enkrat.
47. člen
Volivec da svojo podporo s podpisom na
predpisanem obrazcu. Obrazec podpiše osebno pred pristojnim organom, ki vodi
evidenco volilne pravice, oziroma pri pristojnem krajevnem uradu.
Organ iz prejšnjega odstavka vodi poseben
seznam izdanih obrazcev. Seznam obrazcev in podatki o tem, komu so bili izdani,
so uradna tajnost. Pravico vpogleda v te podatke ima samo pristojna volilna
komisija oziroma sodišče.
Poslanec da svojo podporo s podpisom na
predpisanem obrazcu, ki mu ga izda pristojna služba državnega zbora.
48. člen
Na listi kandidatov je lahko največ toliko
kandidatov, kolikor poslancev se voli v volilni enoti.
Vsakdo lahko kandidira samo v eni volilni
enoti in samo na eni listi kandidatov.
49. člen
Pri določitvi liste kandidatov je treba
določiti tudi, v katerem volilnem okraju se bo glasovalo o posameznem kandidatu
z liste kandidatov.
V posameznem volilnem okraju se glasuje
samo o enem kandidatu z liste kandidatov.
Če na listi kandidatov ni toliko
kandidatov, kolikor poslancev se voli v volilni enoti, se o posameznem
kandidatu s te liste lahko glasuje največ v dveh volilnih okrajih.
Če je na listi kandidatov, ki so jo
določili volivci, samo en kandidat, se o njem glasuje v vseh volilnih okrajih.
50. člen
Za vsako kandidaturo je potrebno pisno
soglasje kandidata. Soglasje kandidata je nepreklicno.
51. člen
Lista kandidatov se vloži pri volilni
komisiji volilne enote. Predlog liste kandidatov mora vsebovati oznako volilne
enote, ime predlagatelja, ime liste, osebne podatke kandidatov – ime, priimek,
rojstni podatki, poklic in delo, ki ga opravlja, in stalno prebivališče ter
ime, priimek in naslov stalnega prebivališča predstavnika liste. Listi morajo
biti priložena pisna soglasja kandidatov, da sprejemajo kandidaturo, ter s tem
zakonom določeno najmanjše število podpisov volivcev na predpisanih obrazcih.
Predlogu liste je treba priložiti tudi
razporeditev kandidatov z liste kandidatov po volilnih okrajih.
Listi kandidatov, ki jo vloži politična
stranka, mora biti priložen tudi zapisnik o določitvi liste kandidatov in
pravila politične stranke.
52. člen
Ime liste kandidatov, ki jo je vložila
politična stranka, je ime politične stranke. Sestavni del imena liste je lahko
tudi skrajšano ime stranke ali kratica njenega imena. Imenu liste se lahko doda
simbol oziroma znak stranke.
Če dvoje ali več političnih strank vloži
skupno listo kandidatov, določijo ime skupne liste, pri čemer mora biti
razvidno, da gre za skupno listo dveh ali več političnih strank.
53. člen
Ime liste
kandidatov, ki jo vložijo volivci, določijo sami volivci. Če ime liste ni
določeno, se za ime liste šteje ime in priimek prvega kandidata na listi.
53.a člen
Ime liste kandidatov ne sme vsebovati imena
tuje države ali tuje stranke oziroma tuje fizične ali pravne osebe in njihovih
simbolov ter kratic, ki jih ti uporabljajo.
VIII. POTRJEVANJE LIST KANDIDATOV
54. člen
Liste kandidatov se predložijo volilni
komisiji volilne enote najkasneje petindvajseti dan pred dnem glasovanja.
Ko volilna komisija volilne enote prejme
listo kandidatov, takoj preizkusi, ali je pravočasno vložena in ali je določena
v skladu s tem zakonom.
55. člen
Če volilna komisija volilne enote ugotovi,
da je lista kandidatov vložena prepozno, jo zavrne.
56. člen
Če volilna komisija volilne enote ugotovi,
da lista kandidatov ni določena v skladu s tem zakonom, jo zavrne.
Če volilna komisija volilne enote ugotovi
formalne pomanjkljivosti liste kandidatov, zahteva takoj od predlagatelja, da
jih v treh dneh odpravi. Če formalne pomanjkljivosti niso pravočasno
odpravljene, volilna komisija listo kandidatov zavrne.
V primerih iz prejšnjih dveh odstavkov
volilna komisija listo kandidatov zavrne v celoti ali samo glede posameznih
kandidatov.
57. člen
Če volilna komisija volilne enote ugotovi,
da je posamezni kandidat določen na dveh ali več listah kandidatov v volilni
enoti, šteje za veljavno kandidaturo, ki je bila prva določena, in o tem takoj
obvesti kandidata in predstavnike list kandidatov.
Volilne komisije volilnih enot takoj
pošljejo republiški volilni komisiji podatke o vloženih listah kandidatov. Če
republiška volilna komisija ugotovi, da posamezni kandidat kandidira na listah
v več volilnih enotah, šteje za veljavno kandidaturo, ki je bila prva določena,
in o tem takoj obvesti volilne komisije volilnih enot, kandidata in
predstavnike list kandidatov.
58. člen
Listo kandidatov, ki je pravočasno vložena
in določena v skladu s tem zakonom, volilna komisija volilne enote potrdi.
59. člen
Odločbo o potrditvi oziroma o zavrnitvi
liste kandidatov izda volilna komisija volilne enote najpozneje do osemnajstega
dne pred dnem glasovanja. Odločbo pošlje predstavniku liste kandidatov.
60. člen
Volilna komisija volilne enote sestavi
seznam potrjenih list kandidatov v volilni enoti po vrstnem redu, ki se določi
z žrebom.
Volilna komisija volilne enote sestavi tudi
seznam kandidatov, o katerih se glasuje v posameznih volilnih okrajih. Vrstni
red kandidatov na seznamu je enak vrstnemu redu list na seznamu potrjenih list
kandidatov.
61. člen
Seznami potrjenih list kandidatov in
seznami kandidatov, o katerih se glasuje v posameznih volilnih okrajih, se objavijo
v sredstvih javnega obveščanja najpozneje petnajst dni pred dnem glasovanja. Za
objavo skrbi republiška volilna komisija.
62. člen
Sredstva javnega obveščanja so dolžna
objaviti sezname list kandidatov s podatki, določenimi v tem zakonu.
Republiška volilna komisija določi sredstva
javnega obveščanja, v katerih se objavijo seznami list kandidatov. Stroški
objave se krijejo iz sredstev, namenjenih za izvedbo volitev.
IX. GLASOVANJE NA VOLIŠČIH
1. Organizacija in delo na volišču
63. člen
Volišča določi okrajna volilna komisija.
Volišča imajo zaporedno številko.
64. člen
Za vsako volišče se določi poseben prostor.
Prostor, kjer se glasuje, mora biti urejen tako, da je zagotovljeno tajno
izpolnjevanje glasovnice. Volišče mora biti opremljeno na način, ki preprečuje
opazovanje volivca pri izpolnjevanju glasovnice.
Za volišče se šteje zgradba, v kateri se
glasuje, dvorišče te zgradbe in določen prostor okrog zgradbe.
Volilne komisije pripravijo pravočasno za
vsa volišča, ki so jih določile, potrebno število glasovalnih skrinjic,
tiskanih glasovnic in drug volilni material.
Na volišču je treba razobesiti razglase s
seznami list kandidatov, o katerih se glasuje.
65. člen
Na dan glasovanja je prepovedana vsaka
agitacija na volišču.
66. člen
Na dan pred volitvami se zberejo predsednik
in člani volilnega odbora v prostoru, kjer se bo glasovalo, in zagotovijo, da
je prostor primerno urejen za izvedbo glasovanja ter prevzamejo potrebno
število glasovalnih skrinjic in glasovnic, overjen volilni imenik za območje
volišča, razglase in drugo, kar je potrebno za izvedbo glasovanja na volišču.
Volilni material iz prejšnjega odstavka
lahko predsednik in člani volilnega odbora prevzamejo tudi najkasneje pol ure
pred pričetkom glasovanja.
O prevzemu volišča in volilnega gradiva iz
prvega odstavka tega člena napravi volilni odbor zapisnik, ki ga podpišejo vsi
člani in predsednik volilnega odbora.
67. člen
Najkasneje pol ure pred začetkom glasovanja
se zberejo predsednik in člani volilnega odbora v prostoru, kjer se glasuje in
pregledajo, če je prostor v enakem stanju, kot so ga zapustili na dan pred
volitvami, in če je volilni material v enakem stanju, kot na dan pred
glasovanjem, zlasti pri tem preverijo, če je volilna skrinjica prazna. O tem se
sestavi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člani volilnega odbora.
2. Glasovanje
68. člen
Glasovanje traja nepretrgoma od 7. do 19.
ure. Volišče, na katerem so glasovali vsi v volilni imenik vpisani volivci, se
lahko zapre že pred 19. uro.
Volilni odbori lahko v sporazumu z okrajno
volilno komisijo določijo, da se glasovanje začne pred 7. uro ali konča po 19.
uri, če je to potrebno, da se omogoči glasovanje volivcem, ki sicer ne bi mogli
glasovati.
Ne glede na določbo drugega odstavka tega
člena se glasovanje ne more začeti pred 4. uro in ne končati po 23. uri.
69. člen
Volivci, ki so na dan glasovanja odsotni,
lahko glasujejo pred tem dnem, vendar pa ne prej kot pet dni pred dnem
glasovanja in ne kasneje kot dva dni pred dnem glasovanja. Glasovanje se opravi
na posebnem volišču na sedežu okrajne volilne komisije.
70. člen
Okrajna volilna komisija obvesti volivce o
dnevu glasovanja in o volišču, na katerem so vpisani v volilni imenik.
71. člen
Volivec glasuje osebno na volišču, na
katerem je vpisan v volilni imenik.
Volivec najprej pove svoj priimek in
rojstno ime, po potrebi pa tudi svoje prebivališče.
Predsednik ali član volilnega odbora
ugotovi istovetnost volivca z osebnim dokumentom ali na drug način. Istovetnost
se lahko ugotovi na podlagi vsakega osebnega dokumenta, ki izkazuje osebne
podatke volivca.
Nato obkroži predsednik ali član volilnega
odbora zaporedno številko pred imenom volivca v volilnem imeniku in mu pojasni,
kako se glasuje, ter mu izroči glasovnico.
Če kdo pomotoma ni vpisan v volilni imenik,
glasuje na podlagi potrdila pristojnega organa, da je vpisan kot volivec za
območje volišča, na katerem želi glasovati. To se vpiše v zapisnik; potrdilo se
priloži zapisniku.
72. člen
Volilni odbor ne sme odreči glasovanja
nikomur, ki je vpisan v volilni imenik za to volišče, in tudi ne osebam, ki so
se izkazale s potrdili.
Če ima član volilnega odbora glede
posameznih volivcev, ki hočejo glasovati, kakšno pripombo, se ta vpiše v
zapisnik.
Če hoče glasovati oseba, katere ime je v
volilnem imeniku že obkroženo, se njen priimek, rojstno ime, prebivališče ter
njena morebitna izjava vpišejo v zapisnik, glasovati pa ji volilni odbor ne
dovoli.
73. člen
Glasovanje se opravi z glasovnico.
Glasovnica za glasovanje o kandidatih v
volilnih okrajih vsebuje:
-
oznako volilne enote,
-
oznako volilnega okraja,
-
zaporedne številke in imena list kandidatov po vrstnem redu iz seznama
list kandidatov ter priimke in imena kandidatov, o katerih se glasuje v
volilnem okraju,
-
navodilo o načinu glasovanja.
Volivec lahko glasuje samo za enega
kandidata. Volivec glasuje tako, da na glasovnici obkroži zaporedno številko
pred priimkom in imenom kandidata, za katerega glasuje.
74. člen
Glasovnica za glasovanje o kandidatih za
poslanca italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti vsebuje:
-
oznako volilne enote,
-
priimke in imena kandidatov po vrstnem redu iz seznama kandidatov,
-
navodilo o načinu glasovanja.
Volivec glasuje tako, da pred priimki in
imeni kandidatov označi prednostni vrstni red kandidatov s številkami od 1
naprej.
75. člen
Ko volivec izpolni glasovnico, jo odda v
glasovalno skrinjico in odide z volišča.
76. člen
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na
kateri ni mogoče ugotoviti, za katerega kandidata je volivec glasoval, sta
neveljavni.
Glasovnica je veljavna, če je volivec
glasoval na drugačen način, kot je določeno v 73. in 74. členu tega zakona, pa je iz nje jasno razvidno, za katerega kandidata je glasoval.
77. člen
Ves čas glasovanja morajo biti navzoči vsi
člani volilnega odbora oziroma njihovi namestniki.
Ves čas glasovanja so lahko navzoči
zaupniki posameznih list kandidatov.
Lista kandidatov ima lahko največ po enega
zaupnika na volišču. Okrajna volilna komisija izda zaupniku potrdilo, s katerim
se izkaže pri volilnem odboru.
78. člen
Predsednik volilnega odbora skrbi s pomočjo
članov odbora za red in mir na volišču. Če je treba, lahko zahteva pomoč
policije. Dokler so policisti na volišču, so pod njegovim vodstvom in je
glasovanje prekinjeno.
Predsednik volilnega odbora lahko vsakogar,
ki moti red na volišču, odstrani z volišča, kar se vpiše v zapisnik. O
odstranitvi zaupnika odloči volilni odbor.
Nihče ne sme priti na volišče z orožjem ali
nevarnim orodjem, razen policistov v primeru iz prvega odstavka tega člena.
Če je to potrebno zaradi nemotenega
glasovanja, lahko predsednik volilnega odbora odredi, da se volivci puščajo na
volišče samo v določenem številu ali posamično.
79. člen
Če volivec zaradi telesne hibe ali zato,
ker je nepismen, ne bi mogel glasovati tako, kot je določeno v tem zakonu, ima
pravico pripeljati s seboj osebo, ki mu pomaga izpolniti oziroma oddati
glasovnico. O tem odloči volilni odbor in vpiše to v zapisnik.
80. člen
O glasovanju se piše zapisnik, v katerega
se vpišejo vsi pomembni dogodki na volišču.
Na zahtevo vsakega člana volilnega odbora
in vsakega zaupnika se vpišejo v zapisnik posamezne okoliščine, njegovo posebno
mnenje in njegove pripombe k zapisniku. Zapisnik podpišejo predsednik in člani
volilnega odbora.
81. člen
Volivci ne smejo biti vpoklicani na vojaške
vaje na dan glasovanja.
Volivci, ki na dan volitev niso v kraju
svojega stalnega prebivališča, ker služijo vojaški rok, lahko glasujejo po
pošti v volilni enoti, v kateri je njihovo stalno prebivališče.
Po pošti lahko glasujejo tudi oskrbovanci
domov za starejše, ki nimajo stalnega prebivališča v domu, ter volivci, ki so
na zdravljenju v bolnišnicah, če to sporočijo okrajni volilni komisiji ali
volilni komisiji volilne enote najkasneje sedem dni pred dnem glasovanja.
Glasovanje po pošti se opravi pred dnem, ki
je določen z razpisom kot dan glasovanja.
82. člen
Volivci, ki so na dan glasovanja v tujini,
ker tam začasno ali stalno prebivajo, lahko glasujejo po pošti ali na
diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije, če to sporočijo
republiški volilni komisiji najkasneje 30 dni pred dnem glasovanja in če
država, v kateri prebivajo, dopušča tako glasovanje, oziroma, če to omogoča
meddržavni sporazum.
Če volivec glasuje po pošti, se glasovnica
upošteva, če je kuverti z glasovnico priložena volilna karta, potrjena od
diplomatsko konzularnega predstavništva Republike Slovenije ali od organa
države, v kateri stalno ali začasno prebiva.
Za glasovanje po pošti v tujini in na
diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije se smiselno
uporabljajo določbe, ki veljajo za glasovanje v Republiki Sloveniji.
83. člen
Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo
osebno zglasiti na volišču, v katerem so vpisani v volilni imenik, lahko
glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu. To morajo sporočiti okrajni
volilni komisiji najkasneje tri dni pred dnem glasovanja.
3. Ugotavljanje izida glasovanja na
volišču
84. člen
Ko je glasovanje končano, volilni odbor
brez prekinitve začne ugotavljati izide glasovanja. Najprej prešteje
neuporabljene glasovnice ter jih da v poseben omot in omot zapečati. Nato
ugotovi po volilnem imeniku in po potrdilih skupno število volivcev, ki so
glasovali, odpre glasovalno skrinjico, ugotovi število oddanih glasovnic,
koliko glasovnic je neveljavnih in koliko glasov so dobili posamezni kandidati.
Pri volitvah poslanca narodne skupnosti
ugotovi volilni odbor prednostni vrstni red kandidatov.
85. člen
O delu volilnega odbora pri ugotavljanju
izida glasovanja se sestavi zapisnik. Vanj se vpiše: koliko je na območju
volišča volilnih upravičencev po volilnem imeniku, koliko volivcev je glasovalo
po volilnem imeniku, koliko jih je glasovalo s potrdilom in koliko jih je
skupno glasovalo po glasovnicah, koliko glasovnic je bilo neveljavnih in koliko
glasov so dobili posamezni kandidati.
V primeru iz drugega odstavka prejšnjega
člena se v zapisnik vpiše prednostni vrstni red kandidatov.
V zapisnik se vpišejo tudi morebitna
posebna mnenja in pripombe članov volilnega odbora in zaupnikov list
kandidatov.
Zapisnik podpišejo predsednik in člani
volilnega odbora.
86. člen
Predsednik volilnega odbora razglasi izid
glasovanja na volišču, vendar ne pred 19. uro.
Zapisnik o svojem delu in drug volilni
material pošlje volilni odbor okrajni volilni komisiji.
X. UGOTAVLJANJE VOLILNIH IZIDOV V VOLILNI ENOTI
87. člen
Okrajna volilna komisija ugotovi za območje
volilnega okraja koliko volivcev je vpisano v volilni imenik, koliko jih je na
voliščih glasovalo po volilnem imeniku in koliko jih je glasovalo s potrdili,
koliko jih je glasovalo po pošti, koliko glasovnic je bilo neveljavnih, koliko
glasov so dobili posamezni kandidati in delež glasov posameznih kandidatov v
skupnem številu glasov, oddanih v volilnem okraju. Volilna komisija ugotovi
tudi izid glasovanja po pošti, pri čemer upošteva glasovnice, ki so prispele po
pošti do 12. ure na dan po dnevu glasovanja.
88. člen
Okrajna volilna komisija sestavi o svojem
delu pri ugotavljanju volilnega izida za območje volilnega okraja zapisnik, ki
ga podpišejo predsednik in člani okrajne volilne komisije.
Okrajna volilna komisija pošlje zapisnik o
svojem delu in drug volilni material volilni komisiji volilne enote v roku, ki
ga določi republiška volilna komisija.
89. člen
Volilna komisija volilne enote ugotovi za
vsako listo kandidatov, koliko glasov so dobili posamezni kandidati z liste po
volilnih okrajih in delež glasov posameznih kandidatov v skupnem številu
glasov, oddanih v volilnem okraju, ter skupno število glasov, ki so bili oddani
za listo v volilni enoti.
Če se je o posameznem kandidatu z liste
kandidatov glasovalo v dveh volilnih okrajih, volilna komisija volilne enote
ugotovi delež glasov takega kandidata v skupnem številu glasov, oddanih v obeh
volilnih okrajih.
Volilna komisija ugotovi tudi skupno
število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti.
90. člen
Število mandatov, ki jih dobi posamezna
lista, se ugotovi s količnikom, ki se izračuna tako, da se skupno število
glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s številom
poslancev, ki se volijo v volilni enoti. S tem količnikom se deli število
glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov,
kolikokrat je količnik vsebovan v številu glasov za listo.
91. člen
Z liste kandidatov je izvoljenih toliko
kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista.
Z liste kandidatov so izvoljeni kandidati
po vrstnem redu dobljenega deleža glasov v skupnem številu glasov v volilnem
okraju oziroma v skupnem številu glasov v dveh volilnih okrajih.
Če sta dva kandidata dobila enak delež
glasov, o izvolitvi med njima odloča žreb.
92. člen
Mandati, ki niso bili razdeljeni v volilnih
enotah po prejšnjem členu, se razdelijo na ravni države na podlagi ostankov
glasov, oddanih za istoimenske liste, ki so bile vložene v dveh ali več
volilnih enotah.
Za razdelitev teh mandatov se najprej
ugotovi, koliko od vseh 88 mandatov bi pripadlo istoimenskim listam sorazmerno
številu glasov, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. To se ugotovi na
podlagi zaporedja najvišjih količnikov, ki se izračunajo tako, da se seštevki
glasov, ki so jih dobile istoimenske liste v vseh volilnih enotah, delijo z
vsemi števili od 1 do 88 (d'Hondtov sistem).
Tiste istoimenske liste, ki jim po
količnikih iz prejšnjega odstavka ne bi pripadli najmanj trije mandati, se pri
delitvi mandatov na ravni države ne upoštevajo.
Ostanki glasov istoimenskih list, ki se
upoštevajo pri delitvi mandatov na ravni države, se seštejejo in seštevki
delijo z vsemi števili od ena do števila nerazdeljenih mandatov (d'Hondtov sistem). Mandati se dodelijo istoimenskim listam z najvišjimi
količniki po vrstnem redu najvišjih količnikov.
93. člen
Mandati, ki jih dobijo istoimenske liste
pri delitvi na državni ravni, se dodelijo listam v volilnih enotah, ki imajo
največje ostanke glasov v razmerju do količnika v volilni enoti iz 90. člena
tega zakona. Če so v volilni enoti že razdeljeni vsi mandati, se mandat dodeli
listi v volilni enoti, v kateri ima lista naslednji največji ostanek glasov v
razmerju do količnika v volilni enoti. Z liste kandidatov so izvoljeni
kandidati v skladu z 91. členom tega zakona.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se
največ polovica mandatov, ki jih dobijo istoimenske liste pri delitvi na
državni ravni, dodeli kandidatom po vrstnem redu na spisku kandidatov s teh
list, ki ga določi predlagatelj v skladu s prvim odstavkom 43. člena tega
zakona in predloži republiški volilni komisiji v roku iz 54. člena tega zakona.
94. člen
Izid volitev v volilni enoti ugotovi
volilna komisija volilne enote. O tem in o svojem delu sestavi zapisnik, ki ga
podpišejo predsednik in člani komisije. Zapisnik in drug volilni material
pošlje republiški volilni komisiji.
Izid volitev na državni ravni ugotovi
republiška volilna komisija. O tem sestavi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik
in člani komisije.
95. člen
Volilna komisija posebne volilne enote za
volitve poslancev italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ugotovi,
koliko volivcev je vpisano v volilni imenik, koliko od njih je glasovalo,
koliko jih je glasovalo po pošti, koliko glasovnic je bilo neveljavnih in
prednostni vrstni red kandidatov.
Prednostni vrstni red kandidatov se
točkuje. Za vsako prvo mesto se dodeli kandidatu toliko točk, kolikor je
kandidatov na glasovnici. Za vsako naslednje mesto se dodeli točka manj. Točke,
ki jih dobi posamezni
kandidat, se seštejejo.
96. člen
Za poslanca italijanske oziroma madžarske
narodne skupnosti je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil največje število točk
v volilni enoti. Če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako največje število
točk, med njimi o izvolitvi odloči žreb. Žreb opravi volilna komisija posebne
volilne enote ob navzočnosti kandidatov oziroma njihovih predstavnikov.
Volilni izid iz prejšnjega odstavka ugotovi
volilna komisija posebne volilne enote. O tem in o svojem delu sestavi
zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije. Zapisnik in drug
volilni material pošlje republiški volilni komisiji.
97. člen
Izid volitev v državni zbor se objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
98. člen
Izvoljenemu poslancu izda republiška
volilna komisija potrdilo o izvolitvi.
XI. NAKNADNE IN PONOVNE VOLITVE
99. člen
Naknadne volitve se opravijo, če v volilni
enoti oziroma na posameznem volišču ni bilo izvedeno glasovanje na dan, ki je
določen za glasovanje. Naknadne volitve razpiše volilna komisija volilne enote.
Za naknadne volitve se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o splošnih
volitvah, opraviti pa se morajo najkasneje v 30 dneh od dneva, ki je bil
določen za glasovanje na splošnih volitvah.
100. člen
Ponovne volitve se opravijo, če pristojna
volilna komisija zaradi nepravilnosti, ki bi utegnile vplivati na izid volitev,
razveljavi glasovanje na volišču in odredi ponovne volitve.
Ponovne volitve razpiše volilna komisija
volilne enote, če pa je razveljavila volitve republiška volilna komisija,
razpiše volitve ta komisija.
101. člen
Ponovne volitve se opravijo tudi v primeru,
če državni zbor oziroma ustavno sodišče v primeru pritožbe ne potrdi
poslanskega mandata in republiška volilna komisija ugotovi, da je zaradi tega
potrebno opraviti ponovne volitve.
Ponovne volitve v primeru iz prejšnjega
odstavka razpiše republiška volilna komisija.
102. člen
V aktu o razpisu volitev se določi dan
glasovanja na ponovnih volitvah.
Ponovne volitve na podlagi obstoječih
kandidatur se opravijo najkasneje v 15 dneh od dneva razpisa volitev. Ponovne
volitve na podlagi novih kandidatur se opravijo najkasneje v dveh mesecih od
dneva razpisa volitev.
XII. VARSTVO VOLILNE PRAVICE
103. člen
Zaradi nepravilnosti v postopku
kandidiranja ima vsak kandidat oziroma predstavnik liste kandidatov pravico
vložiti ugovor pri volilni komisiji volilne enote. Ugovor se lahko vloži do
roka, določenega za predložitev liste kandidatov.
Volilna komisija volilne enote mora o
ugovoru odločiti v postopku ugotavljanja zakonitosti list kandidatov,
najpozneje v 48 urah od izteka roka za predložitev list kandidatov.
104. člen
Republiška volilna komisija lahko
razveljavi ali spremeni odločbo volilne komisije volilne enote, izdano v
postopku potrjevanja list kandidatov, če ugotovi, da je odločba nepravilna ali
nezakonita, in sicer najpozneje do dneva, določenega za objavo list kandidatov.
105. člen
Zoper odločbo volilne komisije, s katero se
zavrne lista kandidatov, zoper odločbo volilne komisije iz drugega odstavka
103. člena tega zakona ter zoper odločbo republiške volilne komisije iz
prejšnjega člena se lahko vloži pritožba na sodišče, pristojno za upravne
spore, v 48 urah po prejemu odločbe.
Sodišče mora odločiti o pritožbi najkasneje
v 48 urah po prejemu pritožbe.
Sodišče odloča v senatu treh sodnikov.
Sodišče odloča ob primerni uporabi določb
zakona o upravnih sporih.
106. člen
Zaradi nepravilnosti pri delu volilnega
odbora oziroma okrajne volilne komisije pri volitvah ima vsak kandidat,
predstavnik liste kandidatov in vsak volivec pravico vložiti ugovor pri volilni
komisiji volilne enote.
Ugovor se lahko vloži v treh dneh od dneva
glasovanja. Volilna komisija volilne enote mora o ugovoru odločiti v roku 48
ur.
107. člen
Če volilna komisija volilne enote ugotovi
takšne nepravilnosti pri glasovanju na volišču oziroma pri delu volilnega
odbora, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev, razveljavi
glasovanje na volišču ter odredi ponovne volitve v obsegu, v katerem je bilo
glasovanje razveljavljeno.
Če volilna komisija volilne enote ugotovi
takšne nepravilnosti pri delu okrajne volilne komisije, ki so ali bi lahko
bistveno vplivale na izid volitev, sama ugotovi izid volitev v volilnem okraju.
108. člen
Če republiška volilna komisija ugotovi
takšne nepravilnosti pri delu volilne komisije volilne enote, ki so ali bi
lahko bistveno vplivale na izid volitev, sama ugotovi izid volitev v volilni
enoti.
109. člen
Zoper odločitev volilne komisije, ki lahko
vpliva na potrditev poslanskih mandatov, ima vsak kandidat in predstavnik liste
kandidatov pravico do pritožbe na državni zbor. Pritožba se lahko vloži
najkasneje do prve seje državnega zbora, pritožba, ki se nanaša na naknadne ali
ponovne volitve, pa najkasneje 15 dni od dneva teh volitev. Državni zbor odloča
o pritožbi ob potrditvi poslanskih mandatov.
XIII. KAZENSKE DOLOČBE
110. člen
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev
se kaznuje za prekršek:
1.
kdor ravna v nasprotju s 5. členom tega zakona,
2.
kdor agitira na volišču (65. člen),
3.
kdor potem, ko je glasoval, na opomin predsednika volilnega odbora noče
oditi z volišča (75. člen),
4.
kdor moti red na volišču (78. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev
ali s kaznijo zapora do 30 dni se kaznuje za prekršek, kdor v nasprotju z 78.
členom tega zakona pride na volišče z orožjem ali nevarnim orodjem ali kdor
brez naročila predsednika volilnega odbora ukaže, da se pripelje na volišče
oborožena sila, ali jo sam pripelje.
Zakon o
volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
111. člen
Pri prvih volitvah v državni zbor politične
stranke lahko vložijo liste kandidatov v vsaki volilni enoti, če liste
kandidatov podprejo s podpisi najmanj trije delegati zborov Skupščine Republike
Slovenije.
112. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati zakon o volitvah v skupščine (Uradni list SRS št. 42/89 in 5/90, Uradni
list RS, št. 10/90 in 45/90), razen določb o nadomestnih volitvah delegatov
zborov skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti.
113. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 13/93)
določa tudi:
»24. člen
V zakonih, uredbah in odlokih Izvršnega
sveta Skupščine Republike Slovenije oziroma Vlade Republike Slovenije in v
odlokih občinskih skupščin in skupščin posebnih družbenopolitičnih skupnosti se
denarni zneski, s katerimi je določena spodnja ali zgornja meja predpisane
denarne kazni za prekršek ali znesek denarne kazni, ki se izterja takoj na
kraju prekrška (241. člen zakona o prekrških):
-
zvišajo za 3-krat, če so bile uveljavljene pred 22. 3. 1991;
-
zvišajo za 2-krat, če so bile uveljavljene od 22. 3. 1991 dalje.«;
ter vsebuje naslednjo končno
določbo:
»28. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o
dopolnitvi zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 60/95)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.