| Sodba in sklep II Ips 429/2008 |
ECLI:SI:VSRS:2010:II.IPS.429.2008 |
18.02.2010 |
Vrhovno sodišče |
ZMZPP se ne uporabi za razmerja, ki so urejena v mednarodni pogodbi. Haaške konvencije so multilateralne pogodbe in k mnogim od njih je pristopila tudi Republika Slovenija. H konvenciji o pravu, ki velja za prometne nesreče, sta pristopili tako Republika Slovenija, kot Republika Hrvaška, zato je treba uporabiti določila te konvencije.
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz dejstva, da če tožnica pred poškodbo ni imela nobenih težav, njenega primera ni mogoče obravnavati enako kot tistih primerov, kjer so imeli oškodovanci že pred poškodbo izražene probleme z določenim delom telesa ali z določenim organom. Tako določa tudi EKČP, ki zagotavlja enako varstvo pravic brez razlikovanja glede na okoliščine, ki so tam primeroma naštete. V tožničinem primeru okoliščine, da je imela določene degenerativne spremembe, ni mogoče upoštevati v njeno škodo, saj gre za osebne lastnosti zaradi katerih ne sme biti neenakopravno obravnavana. To izhaja tudi iz splošnih načel evropskega odškodninskega prava, in iz pripravljajočih predlogov za skupne pravo EU, ki jih mora upoštevati tudi Republika Hrvaška, če želi uresničiti predlog za sprejem v EU. |
vzročna zveza - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - podlage odškodninske odgovornosti - odškodnina za nepremoženjsko škodo - uporaba tujega prava - teorija adekvatne vzročnosti - haaška konvencija - povzročitev škode v prometni nesreči - mednarodne pogodbe - teorija sine qua non |
| Sodba II Ips 10/99 |
ECLI:SI:VSRS:1999:II.IPS.10.99 |
16.09.1999 |
Vrhovno sodišče |
Sorazmerje med posameznimi vrstami škod ni nek predpisan standard pri odmeri odškodnine, ampak je ravno tako podvrženo kritični presoji (po objektivnih in subjektivnih kriterijih). Zatrjevanje revizije, da je tožnik pravilno ocenil sorazmerje med posameznimi vrstami škod, je njegova ocena, ki ni nujno ustrezna zakonskim določbam o odmeri pravične denarne odškodnine. Subjektivna prizadetost je namreč le eden izmed kriterijev, ki ga je sodišče dolžno upoštevati in ki je bil pri tožniku tudi ustrezno upoštevan. |
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - kriteriji za odmero odškodnine - enotna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode |
| Sodba II Ips 481/97 |
ECLI:SI:VSRS:1998:II.IPS.481.97 |
26.11.1998 |
Vrhovno sodišče |
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi skaženosti in zmanjšane življenjske aktivnosti in strah. |
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - skaženost |
| Sodba II Ips 399/2002 |
ECLI:SI:VSRS:2003:II.IPS.399.2002 |
17.04.2003 |
Vrhovno sodišče |
Ker je bilo ugotovljeno, da se je tožnik vozil z mladoletnim voznikom, ki še ni imel opravljenega vozniškega izpita, je tudi sam tvegal s tako vožnjo. Zato je tudi po oceni revizijskega sodišča deloma soodgovoren za nastalo škodo in ta delež zaradi obravnavanih okoliščin ne more biti nižji od 15 %. |
povrnitev škode - odmera negmotne škode - sprememba enotne sodne prakse - deljena odgovornost - sokrivda potnika - vožnja z mladoletnim voznikom brez izpita - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti |
| Sodba II Ips 755/95 |
ECLI:SI:VSRS:1997:II.IPS.755.95 |
23.04.1997 |
Vrhovno sodišče |
Kršitev pravila prednosti je ena od najhujših kršitev cestnoprometnih predpisov. Posledica te kršitve je vsekakor znaten delež odgovornosti za škodo, ki nastane zaradi tega. Toda ugotovljena hitrost avtomobilista H. 119 km/h pri omejitvi 60 km/h ter pri znakih za križišče s stransko cesto in za prehod za pešce, ponoči, ob gostem nasprotnem prometu in zato pri vožnji z zasenčenimi lučmi predstavlja hujšo in bolj nevarno kršitev. Pomembna je izvedenčeva ugotovitev, da bi celo pri hitrosti 80 km/h H. lahko brez zaviranje z izogibanjem preprečil trčenje, ustavil pa bi se lahko pri hitrosti 72 km/h. Ta podatek pove, da je prav nadaljnja večja prekoračitev hitrosti predstavljala odločilen vzrok za nesrečo. Gre za tako veliko odstopanje od primerne hitrosti, da ni bilo mogoče pričakovati od drugih udeležencev, da bi s tem računali. Zato je razmejitev odgovornosti v razmerju 40 : 60 v breme avtomobilista pravilno. |
povrnitev negmotne škode - deljena odgovornost - osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do denarne odškodnine |
| Sodba II Ips 84/98 |
ECLI:SI:VSRS:1999:II.IPS.84.98 |
04.02.1999 |
Vrhovno sodišče |
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in strah. |
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - individualizacija odškodnine - višina odškodnine |
| Sodba in sklep II Ips 1088/2007 |
ECLI:SI:VSRS:2011:II.IPS.1088.2007 |
13.01.2011 |
Vrhovno sodišče |
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo. |
povrnitev nepremoženjske škode - vrednost spornega predmeta - dejanska in pravna podlaga zahtevkov - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - višina odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev postopka določb pravdnega postopka - zaslišanje izvedenca - zavrženje revizije |
| Sodba II Ips 111/2000 |
ECLI:SI:VSRS:2000:II.IPS.111.2000 |
07.12.2000 |
Vrhovno sodišče |
Odmera višje odškodnine na račun dolgotrajnosti postopka mora imeti utemeljene razloge npr. v zavlačevanju postopka s strani ene izmed strank ali morda celo zlorabi procesnih pravic. Gre za pravni standard, ki ga ni mogoče primerjati z očitki o sodnih zaostankih in ga tudi ni mogoče kar posplošeno izraziti v neki načelni časovni meji, od katere naprej je treba šteti, da gre za dolgo čakanje na odmero odškodnine. Nikakor tudi ne gre za avtomatizem, ki bi bil povezan morda s prezaposlenostjo sodišča, saj so za reševanje tega problema predvideni drugi instrumenti. |
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - kriteriji za odmero - čas odmere odškodnine - ohranitev realne vrednosti odškodnin za negmotno škodo - revalorizacija - inflacija - začetek teka zamudnih obresti - sodni zaostanki - zloraba procesnih pravic |
| Sodba in sklep II Ips 33/2002 |
ECLI:SI:VSRS:2002:II.IPS.33.2002 |
11.12.2002 |
Vrhovno sodišče |
Tožnica, ki ni upoštevala prednosti, je ravnala napačno, čeprav kot otrok ne krivdno, vendar za toženca ne nepričakovano in neodvrnljivo (177. člen ZOR). Ker je toženec s prekoračeno in neprilagojeno hitrostjo krivdno kršil prometne predpise, je njegov del odgovornosti večji in znaša 70 %, tožničin pa 30 %. |
odgovornost za škodo - trčenje motornega vozila in kolesa - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah |
| Sodba II Ips 133/2003 |
ECLI:SI:VSRS:2004:II.IPS.133.2003 |
25.03.2004 |
Vrhovno sodišče |
Zavrnilo je tudi revizijska opozorila, češ da med poškodbami tožnika in nesrečo 8.2.1988 ni vzročne zveze, ker je bil tožnik že prej hendikepiran. Res je imel tožnik že pri rojstvu in v zgodnjem otroštvu težave zaradi dednih dejavnikov in vplivov okolja, nato je leta 1985 padel z višine dveh metrov, po poškodbi pa si je tudi kvaril zdravje. Toda sodišče prve stopnje je z izvedenci natančno razmejilo posamezne vplive in pri prisoji odškodnine upoštevalo le tiste okoliščine, ki jih je povzročila prometna nesreča. Če bi sodišče prisodilo odškodnino za dejansko zmanjšano življenjsko aktivnost tožnika, bi bila ta veliko višja in je ne bi primerjalo s podobnimi poškodbami, ki so razvrščene v t.i. Fischerjevo razvrstitev poškodb v III. skupino, ki obsega 10 do 20 % zmanjšano življenjsko aktivnost. Poškodbe, ki so posledica poškodbe zaradi prometne nesreče, bi tudi povprečnemu otroku povzročile zmanjšanje življenjske aktivnosti in toženca bi prav tako morala plačati ustrezno odškodnino. |
povrnitev negmotne škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - razmejitev posledic različnih vzrokov za okvaro zdravja - deljena odgovornost - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina kot pravni standard |
Veljaven predpis
Veljaven predpis, vendar se še ne uporablja
Objavljen predpis, ki še ne velja
Neveljaven predpis
Neveljaven predpis, ki se še uporablja
Predpis v pripravi
Konec postopka, predpis ni nikoli veljal
Konzumiran ali obsoleten predpis