| Sodba in sklep II Ips 429/2008 |
ECLI:SI:VSRS:2010:II.IPS.429.2008 |
18.02.2010 |
Vrhovno sodišče |
ZMZPP se ne uporabi za razmerja, ki so urejena v mednarodni pogodbi. Haaške konvencije so multilateralne pogodbe in k mnogim od njih je pristopila tudi Republika Slovenija. H konvenciji o pravu, ki velja za prometne nesreče, sta pristopili tako Republika Slovenija, kot Republika Hrvaška, zato je treba uporabiti določila te konvencije.
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz dejstva, da če tožnica pred poškodbo ni imela nobenih težav, njenega primera ni mogoče obravnavati enako kot tistih primerov, kjer so imeli oškodovanci že pred poškodbo izražene probleme z določenim delom telesa ali z določenim organom. Tako določa tudi EKČP, ki zagotavlja enako varstvo pravic brez razlikovanja glede na okoliščine, ki so tam primeroma naštete. V tožničinem primeru okoliščine, da je imela določene degenerativne spremembe, ni mogoče upoštevati v njeno škodo, saj gre za osebne lastnosti zaradi katerih ne sme biti neenakopravno obravnavana. To izhaja tudi iz splošnih načel evropskega odškodninskega prava, in iz pripravljajočih predlogov za skupne pravo EU, ki jih mora upoštevati tudi Republika Hrvaška, če želi uresničiti predlog za sprejem v EU. |
vzročna zveza - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - podlage odškodninske odgovornosti - odškodnina za nepremoženjsko škodo - uporaba tujega prava - teorija adekvatne vzročnosti - haaška konvencija - povzročitev škode v prometni nesreči - mednarodne pogodbe - teorija sine qua non |
| Sodba II Ips 605/2001 |
ECLI:SI:VSRS:2002:II.IPS.605.2001 |
29.08.2002 |
Vrhovno sodišče |
V zvezi z izvajanjem revizije tožeče stranke o zapadlosti terjatev za plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo se sodišče v celoti strinja s tem, da pride tožnik v zamudo tedaj, ko obveznosti ne izpolni v roku, ki je določen za izpolnitev. Če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik zahteva od njega, naj izpolni obveznost (324. člen ZOR oziroma 299. člen sedaj veljavnega Obligacijskega zakonika (OZ). Toda vse navedeno pri doslej uveljavljeni sodni praksi ni vplivalo na datum, od katerega so sodišča prisojala zamudne obresti. Argumenti, ki jih ponuja revizija, so strokovno utemeljeni in prepričljivi, toda pri spremembi uveljavljene sodne prakse je treba upoštevati, da morajo biti enaki primeri obravnavani enako, različni pa različno. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na občni seji dne 26.06.2002 sprejelo načelno pravno mnenje, po katerem je mogoče priznati zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo od uveljavitve OZ dne 01.01.2002 dalje. Pravno mnenje določa tudi obrestno mero zamudnih obresti, tako da v času veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO - A Ur. l. RS, št. 109/2001) ni dvojne valorizacije.
Ker je tožena stranka ugovarjala, da je bila tožnica nezmožna za delo le en mesec, med obravnavo dne 02.03.2000 pa sta se pravdni stranki sporazumeli "da pripada tožnici na račun materialne škode 70.000 tolarjev do sedaj" in nista navedli datuma, od katerega naj tečejo obresti, je sodišče prve stopnje pravilno prisodilo tožeči stranki iz naslova premoženjske škode 70.000 tolarjev in obresti od prvega zahtevanega zneska 200.000 tolarjev od 02.09.1997 do plačila. Tako je ocenilo poravnavo tudi sodišče druge stopnje, ki je pojasnilo, da je bil sklenjen le sporazum o višini škode, ne pa tudi o začetku tega zamudnih obresti, da pripadajo tožeči stranki zamudne obresti po 186. členu ZOR in da prisojeni tek zamudnih obresti po tožbenem zahtevku celo presega datum končanega bolniškega staleža. |
telesne bolečine - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - sprememba sodne prakse - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - načelno pravno mnenje - individualizacija odškodnine - zakonske zamudne obresti - pravična odškodnina kot pravni standard - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - odškodnina za gmotno in negmotno škodo |
| VSRS Sodba III Ips 33/2017 |
ECLI:SI:VSRS:2017:III.IPS.33.2017 |
25.07.2017 |
Vrhovno sodišče |
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati tako, da naj bi bile podlaga za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg zavarovalnega jamstva predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu. |
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - regres - tožbeni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije - invalidnina - pravna podlaga tožbenega zahtevka - lex specialis - dopuščena revizija |
| Sodba in sklep II Ips 203/2011 |
ECLI:SI:VSRS:2013:II.IPS.203.2011 |
21.11.2013 |
Vrhovno sodišče |
Denarni dodatek, ki ga je tožnik prejemal na podlagi Zakona o socialnem varstvu, temelji na povsem drugi osnovi in ni neposredno povezan z nastalo škodo, zaradi česar se v škodo zaradi izgubljenega zaslužka ne poračunava. |
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - prometna nesreča - ravnanje oškodovanca - oprostitev odgovornosti - višina odškodnine - izgubljeni zaslužek - renta - kapitalizirana renta - izguba delovne zmožnosti - varstveni dodatek - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti |
| Sodba II Ips 1196/2008 |
ECLI:SI:VSRS:2012:II.IPS.1196.2008 |
20.09.2012 |
Vrhovno sodišče |
Presoja višine odškodnin neposrednega in posrednih oškodovancev za nepremoženjsko škodo.
Od dne, ko je prvi tožnik pri tožencu podal odškodninski zahtevek (konec leta 2001 – od tedaj dalje je slednji torej v zamudi), pa do plačila akontacije odškodnine so minila več kot tri leta. Ves ta čas je toženec dolgoval ves znesek odškodninske odmere oziroma bil v zamudi s celoto dolgovanega. Ko je nato plačal del tega zneska kot akontacijo odškodnine, je postal prost dela obveznosti za naprej, nikakor pa ne za nazaj. Temu morajo slediti tudi zakonske zamudne obresti. Nobenega razloga ni, da bi bil toženec zaradi plačila odškodninske akontacije med pravdnim postopkom privilegiran glede zakonskih posledic lastne zamude. Kolikor je v kakšnem obdobju zamudno dolgoval, toliko ga mora zadeti temu ustreznih zamudnih obresti. |
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dokazovanje - izvedenec - postavitev novega izvedenca - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi težke invalidnosti bližnjega - posredni oškodovanci - renta - valorizacija rente - akontacija odškodnine - zamuda - glavnica, od katere tečejo zamudne obresti |
| VSRS Sklep II DoR 344/2018 |
ECLI:SI:VSRS:2018:II.DOR.344.2018 |
22.11.2018 |
Vrhovno sodišče |
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni. |
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - prometna nesreča - sopotnik v vozilu - vožnja z vinjenim voznikom - ravnanje oškodovanca - uporaba varnostnega pasu - privolitev v škodo - soprispevek oškodovanca - višina nepremoženjske škode - zavrnitev predloga za dopustitev revizije |
| Sodba VIII Ips 209/2013 |
ECLI:SI:VSRS:2014:VIII.IPS.209.2013 |
22.04.2014 |
Vrhovno sodišče |
Poklicno opravljanje prevozov v cestnem prometu z motornimi (tovornimi) vozili oziroma neposredno izvajanje teh prevozov predstavlja nevarno dejavnost, saj (statistično) ni mogoče izključiti nastanka škode kljub ustreznim vozilom, vzdrževanju in skrbnosti voznikov. Nevarnost se lahko zmanjša, a je tudi ob upoštevanju vseh predpisov o varnosti (tako z vidika delavca kot delodajalca) ni mogoče omejiti pod standard povečane nevarnosti. Dejavnost opravljanja tovornih prevozov je dejavnost, ki za zaposlene, ki jo neposredno vršijo, ali tretje osebe predstavlja povečano tveganje za nastanek škode.
Za popolno izključitev odgovornosti po drugem odstavku 153. člena OZ se zahteva, da objektivno odgovorna oseba dokaže izključnost dejanja oškodovanca (ali tretjega), vendar tudi, da gre za dejanje, ki ga ni mogla pričakovati in (kumulativno) se posledicam takšnega dejanja ne izogniti ali jih odstraniti. Nepričakovanost dejanja oškodovanca, ki bi jo tožena stranka morala dokazati za popolno izključitev svoje objektivne odgovornosti, se presoja po najstrožjem merilu – merilu skrajne skrbnosti. Potrebno se je vprašati, ali je bilo dejanje voznika pričakovano za posebej skrbnega imetnika oziroma tistega, ki se ukvarja s takšno nevarno dejavnostjo. |
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - prometna nesreča - objektivna odgovornost - ravnanje oškodovanca - oprostitev odgovornosti - deljena odgovornost |
| Sodba II Ips 63/2000 |
ECLI:SI:VSRS:2000:II.IPS.63.2000 |
15.11.2000 |
Vrhovno sodišče |
Stvar materialnopravne presoje vsakega posameznega primera je, ali morejo posebne osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca vplivati na vprašanje adekvatne vzročne zveze, ali torej te okoliščine v konkretnem primeru lahko konkurirajo kot vzrok škode skupaj s klasično pojmovanim človeškim vzrokom, torej poškodovalčevim ravnanjem. |
vzročna zveza - denarna odškodnina - povzročitev škode - osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca - povrnitev negmotne škode - teorija o adekvatni vzročnosti - konkurenca več vzrokov za nastanek škode |
| Sodba II Ips 562/2008 |
ECLI:SI:VSRS:2011:II.IPS.562.2008 |
06.10.2011 |
Vrhovno sodišče |
Tožnik (pešec) je s tem, ko je izven prehoda za pešce nenadoma stopil na cesto in se ni v zadostni meri prepričal, če lahko cestišče varno prečka, prispeval k nastanku škode v višini 40 odstotkov. S takšnim ravnanjem je tudi kršil sedi in osmi odstavek 84. člena ZVCP. |
povrnitev nepremoženjske škode - prometna nesreča - motorno vozilo in pešec - prispevek oškodovanca - ravnanje oškodovanca - nenadno prečkanje ceste - prečkanje ceste izven prehoda za pešce - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine |
| Sodba in sklep II Ips 141/2007 |
ECLI:SI:VSRS:2009:II.IPS.141.2007 |
17.09.2009 |
Vrhovno sodišče |
Kadar imata stranki ugovore zoper izvid in/ali mnenje oziroma so zaradi nejasnosti ali pomanjkljivosti potrebna dodatna pojasnila, sodišča pa izvedenca ne zasliši, temveč zahteva le pisno dopolnitev ekspertize, gre lahko za kršitev postopka relativnega značaja, predvsem takrat, ko izvedenčevi pisni odgovori niso dovolj izčrpni, natančni, nedvoumni, razumljivi in jasni. Vendar pa je to treba presojati od primera do primera.
V primerih, ko pisna korespondenca ni primerno sredstvo za realizacijo strankine pravice do izjave v postopku, lahko kršitev določbe prvega odstavka 253. člena ZPP preraste v absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. |
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - dušene bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - nova škoda - višina odškodnine - dokazovanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zaslišanje izvedenca - pravica do izjave v postopku - postavitev novega izvedenca - načelo neposrednosti |
Veljaven predpis
Veljaven predpis, vendar se še ne uporablja
Objavljen predpis, ki še ne velja
Neveljaven predpis
Neveljaven predpis, ki se še uporablja
Predpis v pripravi
Konec postopka, predpis ni nikoli veljal
Konzumiran ali obsoleten predpis