| Sklep II Ips 29/2009 |
ECLI:SI:VSRS:2012:II.IPS.29.2009.1 |
24.05.2012 |
Vrhovno sodišče |
Po prvem odstavku 376. člena ZOR odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil. V zvezi s to določbo revizijsko sodišče poudarja, da besedne zveze „odkar je oškodovanec zvedel za škodo in tistega, ki jo je napravil“ v primerih, ko škodo povzroči voznik neznanega motornega vozila, ni mogoče razlagati dobesedno. Ravno zato, ker povzročitelj ni znan, je v ZOZP vzpostavljena obveznost Slovenskega zavarovalnega združenja. Za razliko od nekaterih drugih škodnih primerov, ko oškodovanec niti ob škodnem dogodku niti kasneje ne izve za povzročitelja, posledično pa tudi ne za tistega, ki odgovarja namesto njega (odgovornostna zavarovalnica), je situacija pri nastanku škode v prometni nesreči, ki jo povzroči voznik neznanega motornega vozila, drugačna. Že s povzročitvijo take prometne nesreče je namreč znan tisti, ki je namesto neznanega povzročitelja zavezan oškodovancu poplačati škodo. Ta obveznost Slovenskega zavarovalnega združenja je določena v zakonu, zato se na njeno nepoznavanje oškodovanec ne more sklicevati. Oškodovanec ima že od nastanka prometne nesreče dalje pravico terjati izpolnitev svoje odškodninske terjatve od Slovenskega zavarovalnega združenja (prvi odstavek 361. člena ZOR). Takrat začne teči triletni subjektivni zastaralni rok iz prvega odstavka 376. člen ZOR, razen če je oškodovanec za škodo oziroma njen obseg izvedel kasneje. |
povrnitev škode - odškodnina - prometna nesreča, ki jo povzroči voznik neznanega motornega vozila - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja - zastaranje odškodninskega zahtevka - zastaralni rok - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka |
| Sodba II Ips 265/2006 |
ECLI:SI:VSRS:2008:II.IPS.265.2006 |
21.11.2008 |
Vrhovno sodišče |
Za novo škodo gre takrat, kadar ob priznanju prve škode oziroma odmere odškodnine zanjo, ta še ni bila znana in njenega nastanka ni bilo moč predvideti, kljub temu pa se kasneje pojavi. Zanjo morajo biti kumulativno podane vse predpostavke odškodninske odgovornosti. O obstoju odškodninske odgovornosti toženčevega pravnega prednika za škodni dogodek - delovno nesrečo v letu 1983 je bilo že pravnomočno odločeno z vmesno odločbo Sodišča združenega dela SR Slovenije v Celju, opr. št. 259/85 z dne 23. julija 1985, zato sta nižji sodišči ravnali pravilno, ko o tem (torej o že pravnomočno razsojenem) nista ponovno odločali. |
nova škoda - podlage odškodninske odgovornosti |
| Sodba II Ips 537/2003 |
ECLI:SI:VSRS:2004:II.IPS.537.2003 |
16.09.2004 |
Vrhovno sodišče |
Zaključek o obstoju pravnorelevantne vzročne zveze je pravno sklepanje, za katerega sta obe sodišči imeli podlago v strokovnih ugotovitvah izvedenca (ob padcu konec maja 1998 je prišlo do zloma plošče v predelu dva meseca prej operativno oskrbljenega zloma stegnenice; na rentgenskem posnetku je bila prisotna nova kostnina kot posledica draženja na notranji strani stegnenice, v predelu poke zloma pa resorbcija kosti; kost je bila torej zaradi zloma v marcu 1998 oslabljena, medialni fragment pa slabše prekrvavljen, kar je ob padcu maja 1998 povzročilo zlom). Nepravilno je revizijsko stališče, da je taka (dodatna) škoda ob uporabi bergel neobičajna. V sodni praksi niso redki primeri, da pride zaradi padca ob uporabi bergel do ponovnega zloma operativno oskrbljene kosti. |
povrnitev negmotne škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza med prvo poškodbo in kasnejšim padcem - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah |
| VSRS Sodba II Ips 13/2020 |
ECLI:SI:VSRS:2020:II.IPS.13.2020 |
29.05.2020 |
Vrhovno sodišče |
Če bi bili akutna stresna reakcija in posttravmatska stresna motnja posledici utrpelih telesnih poškodb, potem bi bila taka škoda, pod pogojem, da bi izpolnjevala standarde pravno priznane nepremoženjske škode, krita z zavarovanjem tožene stranke AO -PLUS 02/15. Vendar v konkretnem primeru ni šlo za posledico utrpelih telesnih poškodb, temveč za duševni odziv na dogodek (prometno nesrečo, dogajanje v bolnici). |
obvezno avtomobilsko zavarovanje - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - splošni zavarovalni pogoji - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - zavarovalno kritje - povrnitev nepremoženjske škode - telesne poškodbe - posttravmatska stresna motnja - dopuščena revizija |
| Sodba in sklep II Ips 590/2006 |
ECLI:SI:VSRS:2007:II.IPS.590.2006 |
29.11.2007 |
Vrhovno sodišče |
Ob upoštevanju objektivne odgovornosti voznice in njene premajhne skrbnosti pri vožnji (glede na njeno seznanjenost z okoliščino, da pešci pogosto prečkajo cesto na tistem delu, kjer se je nato zgodila prometna nesreča), tožnikov prispevek k nastanku škode, ki je ne glede na vinjenost, predvsem v nepravilnem prečkanju cestišča izven prehoda za pešce, ne more presegati 30 %. |
povrnitev nepremoženjske škode - pešec in motorno vozilo - prečkanje ceste izven prehoda za pešce - objektivna odgovornost voznika - deljena odgovornost - višina odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti |
| Sodba II Ips 238/2009 |
ECLI:SI:VSRS:2013:II.IPS.238.2009 |
14.03.2013 |
Vrhovno sodišče |
Vrhovno sodišče podarja, da je ustaljena sodna praksa, da v primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti, praviloma nosi večji delež odgovornosti. |
povrnitev škode - odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - odgovornost imetnika motornega vozila - obojestranska krivda - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - višina odškodnine |
| Sodba II Ips 36/94 |
ECLI:SI:VSRS:1995:II.IPS.36.94 |
07.06.1995 |
Vrhovno sodišče |
Dejstvo, da oškodovanec svojega prejšnjega bolezenskega stanja ni občutil in se ne trdi, da bi se to samo ob sebi slabšalo, šele prizadejana poškodba pa je povzročila opazne težave, ni razlog za prisojo nižje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. |
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - povrnitev bodoče škode - vpliv prejšnje telesne okvare |
| Sodba in sklep II Ips 329/2009 |
ECLI:SI:VSRS:2011:II.IPS.329.2009 |
10.03.2011 |
Vrhovno sodišče |
Razmejitev odgovornosti in presoja odškodnine za nepremoženjsko škodo. |
povrnitev škode - nepremoženjska škoda - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - razmejitev odgovornosti - višina odškodnine - dovoljenost revizije - različna pravna in dejanska podlaga zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije |
| Sodba II Ips 52/97 |
ECLI:SI:VSRS:1998:II.IPS.52.97 |
28.05.1998 |
Vrhovno sodišče |
Revizijsko sodišče je ugotovilo, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določili 200. in 203. člena ZOR, ko sta tožnikove telesne bolečine, strah in duševne bolečine najprej individualizirali na podlagi njegove izpovedi. To je dopolnil še izvedenec, ki je škodo objektiviziral in omogočil primerjavo s podobnimi primeri v sodni praksi. Glede na okoliščine primera, zlasti pa glede na stopnjo in trajanje bolečin in strahu, sta se nato pravilno odločili, da bosta za posamezne oblike nepremoženjske škode prisodili denarno odškodnino kot zadoščenje za vse prestano trpljenje in strah, ki ga je trpel tožnik. Posamezni zneski, ki sta jih prisodili sodišči prve in druge stopnje za določene oblike nepremoženjske škode, predstavljajo pravično odškodnino. |
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - individualizacija škode |
| VDSS sodba in sklep Pdp 457/2009 |
ECLI:SI:VDSS:2010:PDP.457.2009 |
10.02.2010 |
Višje delovno in socialno sodišče |
Toženo stranko kljub tožnikovi degenerativni bolezni bremeni odgovornost za celotno škodo, ki mu je nastala zaradi nesreče pri delu leta 2001 (tožnik je padel na zaledenelem dvorišču tožene stranke). Vzrok za nastanek škode je bilo dejanje (opustitev) tožene stranke, saj sicer škode ne bi bilo. Tožnikova degenerativna bolezen tudi ni pravno relevantni vzrok, ki bi lahko vodil v tako imenovano deljeno vzročnost, saj je treba upoštevati tožnika kot konkretnega oškodovanca, kakršen je, z vsemi posebnostmi, ne pa kot povprečnega oškodovanca. |
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - denarna renta |
Veljaven predpis
Veljaven predpis, vendar se še ne uporablja
Objavljen predpis, ki še ne velja
Neveljaven predpis
Neveljaven predpis, ki se še uporablja
Predpis v pripravi
Konec postopka, predpis ni nikoli veljal
Konzumiran ali obsoleten predpis